kto XLI1I - št. 83 - CENA 8 din IEHGLAS Kranj, torek, 23. oktobra 1990 «r. 16, 17, 18 ŽIRI PRAZNUJEJO »Mkat o Trzico an Šuštarje žvu...« Pogreb Elana Kocka je padla. Elan gre v stečaj. Naj-nujši potresni sunek je mimo, sledilo bo še več Manjših. Posledice bomo lahko sešteli šele CeZ čas, saj bo tudi Elanova pogrebna žalo-stinka zazvenela šele januarja prihodnje leto, "ledtem pa se seveda lahko zgodi še marsikaj. Elan je bil od aprila letos v središču pozornosti, razburjenje je imelo evforične raz-Seznosti, saj smo se čust\-eno poslavljali od Paradnega konja slovenskega gospodarstva, nam je s smučarskim cirkusom zlezel pod postal naš Elan. Vsaj z njim smo se 'ahko postavljali v svetu in z Elanom hranili slovensko samozavest. Pri Elanu torej ne gre ^°(/ za pni pravi bankrot, temveč tudi za iz-Ribljene iluzije, nedvomno bi veliko lažje prt* "'s/i padec kateregakoli drugega slovenskega Podjetja. Čustveno neobremenjeni finančniki so že "°lgo vedeli, da vse poti vodijo k stečaju, da *ruge rešitve praktično ni. \sak direktor, ki obračati številke, natančno ve, da si lahko Privošči eno. morda dvomesečno kratkoročno ^dolženost, trimesečna je že na robu zloma, Man pa je kratkoročno zadolžen za trilet- no vrednost proizvodnje. Bolj kot vprašanje, kako je Elan lahko nagrebel toliko denarja, so se in se še sprašujejo, kako ga je lahko toliko zapravil, če ga sploh je zapravil. S seštevanjem vseh dolgov in garancij se je namreč moč približati številki 600 milijonov mark, to pa je toliko, kot je denimo danes vredna kranjska tovarna Sava. Sodišče bo imelo z Elanom še veliko dela. Pred poravnalnim senatom se lahko spoštljivo odkrijemo, strogo in suvereno se je držal črke zakona, kar sploh ni bilo lahko, saj je oral ledino. Še težje bo nemara stečajnemu sodniku in stečajnemu upravitelju, saj že slišimo pripombe, da slednji s stečaji izkušenj nima, stečaj pa je seveda že sam po sebi grda zadeva. Najtežje pa bo nedvomno sodnikom dokazati, kdo je kriv za osupljivo finančno katastrofo Elana, saj inšpektorji in kriminalisti pri svojem delu niso kdove kako uspešni in vse bolj jasno postaja, kako zelo pri nas potrebujemo pravo finančno policijo. Novost bo seveda že samo dejstvo, kaj stečaj pomeni za kvalifikacijo kaznivih dejanj. • M. Volč-jak Visoški dvorec snova na "dražbi" ^ ja Inka, 17. oktobra - Občinski izvrsni svet je po prekinitvi t\j ,Ja.ni s celovškim podjetnikom Jožetom Anderličem o ustanovilo^ podjetja Tavčarjev dvor na /adnji skupščini dobil na-"''vi't, ,ln,,rim kriterije /a ponoven ra/pis za zbiranje ponudb /a *v nekdanjega Tavčarjevega gospostva. H0jj i vseHini novega razpisa je bilo govora na včerajšnii MJi ^nu i ' v'»de. Pretehtala je odločitev, naj se viiolkJ dvore« 1^" v dolgoročni najem. V ponudbo sta zajela obnovljena hi *e1i| ?Psr,°darsko poslopje ter dvojni ko/olec s pripadajočim ItjillJ "crn. Objekti so primerni za turistično, gostinsko, športno. I J,n«. izobra/e\alno, trgovsko in drugo podobno dejavnost dv0r ulc'miik, ki sc bo pokazal za najugodnejšega, bo moral flVor^c d°končno urediti do izteka 1992. leta ter upoštevati, daje *ajern ' n^"'Ko razglašen za kulturni spomenik. Ponudba mora ^ter. °"" natančnejši predlog programa izrabe dvorca, rok, \ višin,lm ^° morebitni najemnik program uresničil ter ponujeno najemnine z rokom plačila • II. .1. Jeseniška Železarna ne bo šla v stečaj Ostra sanacija pod skrbništvom države Sanacija bo vodena po Mc Kinseyjevem načrtu, ki je eno leto ležal v predalu in je predvideval triletno sanacijo, slovenska vlada pa jo bo po najtrši inačici speljala v enem letu. Ljubljana, 18. oktobra - Slovenski izvršni svet se je na četrtkovi seji odločil, da niti štor-ska niti jeseniška železarna, v katerih je zaposlenih nad 8500 ljudi, ne bosta šli v stečaj, ampak bo slovenska država v enem letu izvedla trdo sanacijo po skrajšanem postopku. Obe železarni sta pod državnim skrbništvom, vlada bo peljala postopek in kdor od sedanjega vodstva železarn bo zmogel to nalogo, bo ostal, sicer bodo morali priti drugi. Prvič po vojni se tako celovito lotevamo reševanja neke panoge, čeprav je že sedaj jasno, da bo taka pote- za nujna pri Litostroju, pa verjetno pri Tamu, Metalni in še pri kom, ki sedaj še stiska zobe, da bi zvozil, je dejal po seji izvršnega sveta minister za industrijo inž. Izidor Rejc. Za jeseniško Železarno pomeni zaprtje vseh starih, nedo-nosnih obratov, zmanjšanje števila zaposlenih za okrog 2000 in učinkovito vodenje Firme. Minister Rejc je dejal, da bi vsako odlašanje povzročilo vedno več nerešljivih problemov. Republika ima nekaj denarja za pomoč nezaposlenim, da bo ta ukrep primerno hu- CP republiške vlade Rudnik urana začasno zaprt L. , l'Jubljana, IK. oktobra - Republiška vlada je v četrtek la/1 Nk,«'p. da Rudnik urana /irovskl vrh v ustanavljanju it v'1" l)rp|»«fha z Izkoriščanjem in raziskovanjem uranove ru 4, " ™* «>s«o>i iv»Ka sklepa je treba izvesti ukrepe zavarovanja, 41 j* "Mjuči kakršnakoli nevarnost za zdravje ali življenje iju-*lra| M ,,m »poš-toajo zakon <> rudarstvu, zakon prid iom- £• *>kv "ni Ml-i"|i i'i posebni varitosmi ukrepi pri uporabi jedi ttj,j|1'!u'rH»je m drugi zakoni s lega področja. /a uresničevanje °b*Jj' '"••»Iženo poslovodstvo Rudnika, o čemet mora % Pr,,;.^1' r*publišk« »'■<*<». «» P" M i*' «b*«r*ala, da ni piotno naročila l«aaHl 11 UP,r*Bf* rudarskega objikia. obrala predelave In t,,, ^'l» odlagališč jamske in hidrometalurške jalovine in stal n^orazd šimk man. Nekaj se jih bo upokojilo, nekaj jih bo prejelo enkratno odpravnino, nekateri brezposelni pa napovedujejo tudi izselitev z Jesenic. Banke, ki se morajo aktivneje vključiti v reševanje železarske in podobnih kriz, naj bi odpisale posojila, bistveno, za 43 odstotkov, naj bi se zmanjšala poraba energije. Po novem naj bi šlo v Sloveniji za železarne le še 4 odstotke električne energije. Slovenija namerava železarstvo postaviti na pozicije, kakršne ima ta panoga s svetu, in proizvajati tisto, kar bo tržno zanimivo. # J. Košnjek Zakaj vrste na meji? Vzrok na avstrijski strani Ljubelj, 22. oktobra - Te dni se mnogi potniki, ki so potovali preko meje spraševali, zakaj je treba tako dolgo čakati. Da je čakalna doba dolga preko dneva, je še nekako razumljivo, saj se nakupi preko meje še vedno splačajo, mnogi pa so začudeni, ker je treba več ur čakati tudi ponoči, ko ni velike gneče. "Vzrok večurnega čakanja na Ljubelju je izključno na avstrijski strani, saj tam delajo le v eni koloni, pa še to zelo počasi. Tako je bila na primer čakalna doba v noči s četrtka na petek dolga kar štiri ure, pa tudi sicer je večkrat treba čakati dlje časa. Z avstrijskimi cariniki smo se že dogovarjali o hitrejšem delu, vendar pa zaenkart pri tem nismo imeli uspeha. Čakalna doba na naši strani je od deset do petnajst minut," je povedal Ljubo Lukič, šef carinarnice na Ljubelju. • V. Stanovnik - Vj or^nj;t vas sc jc /.iiinvcstirulii J Hotavljah zmanjkalo denarji '*«• 'H. oktobra krajevna skupnost (.orenja vas ji l"HH "Kanila > - • ra/si,„,.> krajevnega telefonskega omrežja, /daj je n»r,^n!Jn,"vr,J zmanjkalo denarja in aa eedilu je ostalo 75 ^"nĆiln! ?S ""lavlMb od konca minul čaka /a *V, % ""J« lnvCHiK„e krajevni skupnost, manjka MM I (HM) din.it M J'l«.včan Večer s starimi Tržičani Tržič, oktobra - V soboto zvečer so v dvorani Sv. Jožefa stari Tržičani spregovorili o Tržiču pred pol in več stoletja, o takratnem živahnem glasbenem in kulturnem življenju nasploh. Ahačičev Jože je po dolgem času spet z lokom potegnil po svoji violini, da so strune kot včasih zadrhtele v starih melodijah, pomagala pa sta mu Duo Slavka in Tone. Večer, kakršnih si v Tržiču še želijo. (Več o tem berite na 5. strani). - Koto: # D. Dolenc ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ @®SM^g2SGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek. 23. oktobra 19* ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Slovenski krizev pot V času, ko gre za biti ali ne biti Jugoslavije in je Slovenija razpeta v dilemi ali naj siše prizadeva za njeno preobrazbo ali pa se raje odcepi od nje, ne bo odveč, če povzamemo in znova premislimo spoznanja, do katerih je prišel slovenski krščanski mislec Peter Kovačič - Peršin i svojem izjemnem eseju Geopolitične koordinate Slovenije Slovenija in z njo Slovenci smo umeščeni v Evropo tam, kjer se stikajo, združujejo in križajo trije evropski "svetovi": Srednja Evropa. Mediteran m Balkan. Na kraju prehoda in prepiha torej, kjer je potrebno predvsem dvoje: "osredinjenost" v svojih lastnih tleh, ki omogoča ohranjanje ravnotežja med omenjenimi tremi sredobežnimi tendencami. Slovenija je torej kot nekakšen križ. osredinjen v lastnih tleh in razpet na tri strani; noge so v slovenski zemlji, glava štrli v Srednjo Evropo, leva roka se rokuje z evropskim vzhodom, desna pa z zahodom. V preteklosti so omenjene tri Evrope tekmovale, kako bi si razdelile naš prostor. Slovenci pa smo si vsem trem nasproti prizadevali, da bi v njem ostali prevladujoč in povezujoč dejavnik. V MM nismo nikoli zares uspeli, nekajkrat pa smo skoraj povsem obvladali položaj. Celjski grofje. Primož Trubar. Zedinjena Slovenija (in njena jugoslovanska zabloda) ter NOB so imena, ki označujejo vrhunce slovenske zgodovine. Ostati suveren na križišču treh svetov in poti - to je smoter slovenske zgodovine. Knežja hiša celjskih ga je že skoraj dosegla, a so jo naposled onemogočili Habsburžani in Vatikan, ki sta imela tu svoje interese. Trubar, čigar glava je bila v višavah nemškega duha, ni nikoli pozabil na svoje slovanske korenine. Za program Zedinjene Slovenije je bilo bistveno, da ostanejo vse slovenske pokrajine združene, čeprav državno ne povsem samostojne. Jugoslovanska ideja in obe njeni udejanjen ji sta bili v primerjavi s tem velika degradacija; odtrgali smo se od Srednje Evrope in Mediterana, kjer je ostal tudi del narodovega telesa, in postali najrazvitejša balkanska provinca z deželno in kulturno avtonomijo. Barantali smo z Beogradom za več ali manj avtonomije, doma pa ljubosumno negovali podeželsko domačijstvo, tisto, iz katerega je zraslo tudi slovensko domobranstvo in njegova tragedija. Bistveno več smo si upali v NOB. v katerem smo ustvarili svojo lastno vojsko in številne druge nacionalne institucije. A kaj. ko so na vrhuncu osvoboditve njeni voditelji v svoji boljševiški zablodi razpustili slovensko vojsko in potem še druge atribute slovenske republike, ki je to ostala le po imenu, v resnici pa je spet postala "ta pridna" banovina. Zdaj se zdi, da gre nova, demokratično izvoljena slovenska oblast v drugo skrajnost - stran od Beograda in Balkana, v naročje Srednje Evrope in Mediterana. "Tako išče slovenska zuna-ttht politika prve zaveznike in garante za našo suverenost v Avstriji, Bavarski, Hnatski in Italiji, se pravi v zgodovinskih nosilcih slovenskega raznarodovanja." Ravna ravno obratno kol leta 1918 - predvsem hoče stran, čeprav ne ve prav dobro, kam - in spet je zagledana sama vase in v svoje novo domačijstvo. Beogradu obrača hrbet, do Pariza in Moskve pa sploh ne vidi "Če pa bi Slovenija porušila vse mostove do Beograda in tudi do Srbije, se utegne zgodili, da ostane brez oprijemljivega zaveznika v prepihu evropskega združevanja " Se pozabimo, da sta Evropo že v srednjem veku "združevali " bizantinski m /rankovski dvor. pa Sveto rimsko cesarstvo nemšk~ tarod-nosti, v novem veku pa so združevalne ambicije vodile napoleonske vojne, tretji rajh tri tretjo iniernacionalo (jlavm cilji slovenske zunanje politike bi morali biti trije krepili našo samobitnost, utemeljeno v naši kulturi, vzpostaviti in ohranili dobre odnose \ senu sosedi in pridobili mednarodno garancijo za našo suverenost Slednje pa ne kaže iskati le v Rimu. rut Ihouiju in t Beogradu, temveč v Moskvi in Parizu Tam gotovo niso zainteresirani, da že tako ali tako premočna Nemčija prevlada še v naših krajih. Toda na slovensko karto bosta ti dve evropski veliki sili - Rusija in Francija, morda v prihodnje ludi združena Evropa oziroma njene m štitucije pripravljeni stavili šele tedaj, ko se bo slovenska država uveljavita kot nepogrešljn dejavnik stabilnosti tega prostora " Šele reda/ torej, kajti to, kar počnemo zdaj - izganjan/e hudiča ob zapeč-k u - ;c premalo Caka nas še k rižev pot Mihi Naglic Ustanovna skupščina makedonske VMRO Ljubljana - Jutri. \ sredo, oh IK uri bo v dvorani Zdravstvenega doma Ljubljana na Miklošičevi 24, ustanovna skupščina VMRO DPNM (demokratični partija nacionalne makedonske enotnostil Slovenska sekeiia te stranke bo na skupščini predstavila programske cilje in predvolilni program, v katerem sc zavzema /a konledc ralm koncept ureditve Jugoslavije, ukinitev sklada /a nera/vitc ter uvedbo drugačne na ekonomskih pogojih temelječe pomoči nerazvitim, za tržno gospodarstvo, zasebno iniciativo, zavzema pa se tu di za zaščito makedonskega kulturnega prostora. Danes v Skorji Loki Tribuna o ustavi Skorja Loka, 23. oktobra ZSMS liberalna stranka Skof-ja loka prireja danes, 23. oktobra, ob I H. uri v škofjeloškem hotelu franstunst |avno tribuno «> osnutku nove slovenske ustave Na tribuni bosta sodelovala dr. Ivan Kristan in mag Matevž Krn u • J. K. mGLAS Ob W trtau i J* kctUkin (.»rrn^krga glava prrjrl rrd /ailu« t trrbrao itridu I Haaovltrlj in l/.»|alrl| C V t.lav, kraaj, tlak ( i.f Drlo I |ubljaaa, MIZI) l C U I jaaljaaa I't,1 .<■.! 11, .i , i(• i,url'.i .,'.!i krivima Kubal aaroeaiaa la IV. i.hii, v,, ,<• ,<< IMI.IMI dla (lonajfki nl.is ur«|jmo in pišemo šarlau 7.argi (^l.iv m urednih in dirfklOI I I mpoMlaa Hugalaj i \ J <>dt.-.-.t ureilmk.il Vilaia Stanovnik i s|nni iim/rin I* iili >t ne i nI. n m.ii i|r i llanua Oolrae i/.i d<K i Danki Zavrl ŽVbir i KM i dn.i p .lil ik.i, portltjlhi ki,.....i l|iid|e) AadrtJ žalar (jorenjaki kraji m f|iid|i- komunalne dei.it IlOSlil l#a Mraclagtr [Itullural llrlrna Jelotfaa i /nhi.i/rv .mie il lolaklh klupi kft.nik.i škol m I iik.i i (vrlo Zaplolnik JkRMrtijstVO. Hi llarlaka StaleJ m.i/m-iii d>< I. i i i , i Slnjan Saje (družbena organuuictje ekologija) Jol« r»i>4aj*k (notranja politika IfHin) Marija Volljab (tmpoaJurMv« Kranj) GaratiMalh (foiMrafijal Igor Pokora in J« I Ivo Srkne. Nada Ptevc m Mirjana Orakitar I It h nit ne urejanj«) hi Marjeta Voill* l lekmnr.inic i Sa»ln> urri1ni*i.a m upia..- ■ Motal l'i|.itle|.i I kf.ini I rkoei racu« pri SOK : SI JOO M>J UW9 Irlelnni d neki.i m fjt««. m med in i, JI 4M. urr«lniJ ek.iniMiisk.i prt>p.iy.inil.i .M-s»H7 r.iCum>v>HbOi> nnroCninc 2* 46V muli uglasi :?-s»«i Nujtljpibinltl pisem m slik ne vraCumo «' .tvipis |l »r»i.>sCrn prnmciiiejju d.ok.i po pniinincro iiinfii|ii 41M 7- _ Slavje v prenovljeni šoli Lepo darilo za 175-letnico šole Obnova je veljala 2,5 milijona nemških mark, več kot 2.000 ur udarniškega dela učencev. Železniki, 22. oktobra - Povečano in polepšano poslopje osemletke v Železnikih je prav gotovo najlepše darilo, ki ga je škofjeloško gospodarstvo lahko dalo učencem, učiteljem in samemu kraju ob 175-letnici postavitve prve šole v Železnikih. Temu primerno so Že-leznikarji slovesni dogodek, otvoritev šole, v soboto popoldne tudi počastili. V uvodnem govoru je ravnatelj Osnovne šole Prešernove brigade Leopold Nastran preletel bogato šolsko kroniko. Sedanja zgradba, ki je bila postavljena 1948. leta, je kasneje doživela vrsto dozidav. Prvič je bila povečana in prenovljena 1967. leta, dve leti kasneje je dobila telovadnico, 1976. leta še osem učilnic za predmetno stopnjo in nazadnje, 1983. leta, lep športni park. Isto leto so morali na razredni stopnji zaradi prostorske stiske uvesti tri-izmenski pouk. Prenatrpanost je iz leta v leto bolj pritiskala na učence in učitelje, ovirala posodabljanje pouka in še boljše delo. Dozidava je postala edini izhod. Ko je že kazalo, da iz moke ne bo kruha, saj se je samoprispevek za gradnjo šolskih objektov iztekel, se je delo vendarle začelo. Prizadevanja šolskega kolektiva, krajanov in ljudi v škofjeloški občini, ki krojijo investicijsko politiko. predvsem pa seveda gospodarstva, ki je dalo denar, so postopno začela rojevati sadove, obljuba, dana z referendumskim programom, se je s papirjev selila v stvarnost. Najprej je šola dobila večnamensko dvorano, nato štirinajstih učilnic, knjižnico s čitalnico, predavalnico in kabineti, računalnico ter garderobe za razredno stopnjo; tako so učenci nižjih razredov lani lahko prešli s triiz-menskega na enoizmenski pouk. Med letošnjimi poletnimi počitnicami je bila šola spet živahno gradbišče. Obnovili so učilnice na predmetni stopnji, dobili specializirane učilnice in kabinete, obnovili telovadnico, uredili celostno podobo šole in okolico. Projekte je izdelalo Projektivno podjetje Kranj, delo je opravil SGP Tehnik. Celotna obnova šole, ki je bila predvsem zaradi denarnih za gat deljena v tri faze, je stala okrog 2,5 milijona nemških mark, vanjo pa je vgrajenih, kot je dejal Leopold Nastran, tudi več kot dva tisoč ur udarniškega dela učencev in petsto ur dela pedagoških delavcev. Sobotne slovesne otvoritve šole v Železnikih se je udeležila tudi pomočnica republiškega sekretarja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo, zadolžena za področje osnovnega izobraževanja, Milena Markič. Pohvalila je šolski kolektiv, ki je bil vedno odprt za izzive časa, za novosti, ki jih ie znal uje- ti s potrebami in tradicija«"1 kraja. Milena Markič se je ć taknila tudi aktualnih ^ memb v slovenskem šolstN Strategija razvoja osnovne H le, ki jo je pripravil Zavod za šolstvo, zaobjema notJa1^ reforme, spreminja metode . didaktične prijeme, s čimC'V bi dosegli poglavitni cilj. 10 preiti od naravnanosti k Jv Inihr mnjenju na razvoj mise.-tencialov učencev. • H. -Ie' čan. Foto: .1. Cigler V Kranju ustanovili odbor Socialistične stranke Slovenije Dveh držav Slovenci ne moremo plačevati Kranjskemu območnemu odboru Socialistične stranke bo predsedoval Ferdo Rauter, ki bo tudi vodja poslanskega kluba. Volilni program bo še naprej osnova delu stranke. Kranj, 19. oktobra - Zbora sta se udeležila tudi predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Zaketj In (lan glavnega odbora Marjan Gantar, v vodstvo kranjskega območnega odbora pa so razen Kerda Kauterja izvolili še Marjana (Jantarja, Marijo Prime, Franca Benedi-ka, Andreju Habiča, Viktorja Jescnika in Slavka Brinovca. Kranjski socialisti imajo tri odbornike \ družbenopolitičnem /boru m dva v /boru krajevnih skupnosti. Sodelovanje odbornikov in vodstva stranke je dobro, v prostorih v bivšem hotelu Iv ropa pa bo sčasoma začel delovati klub socialistov Ferdo Rauter je strnil pogled socialistov na dogajanja v kranjski občinski skupščini / naslednjimi ugotovitvami: /asetlan)a so ve« inoma ieža\ na, ia/piase so večktal vt oče m \e« krut tudi dnevni red ni bil sprejet; v odborih in komisijah je la-žjc dosegali mcdsiiank.iiskc do |OVOrC kot pa potem na skupščini. k|i-i se stranke opredeljujejo drugače, kot je pokazal zadnji primer imenovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja. Vi komisiji jc dobil kandidat podporo v skupščini pa ic De mt>s glasoval proti. Seje se skušajo voditi mimo poslovnika, vse naj bi rešil večinski glasovalni stroj, zapleta sc pri proeeduraf ii i h in kadrovskih vprašanjih, za vsebinska in za vprašanja, predloge in pt>hudc odbornikov pa zmanjkuje časa. Stalni problem je kranjski radio in njegovo usta noviteljstvo, ki naj bi se preneslo na skupščin«) Sodišče ga |c tako že registriralo, čepras ustreznega sklepa skupščine še ni Soualisii mciii|o. da mora postali radio, ki posla ja tudi ekonomsko uspešen, nadstrankarski, neodvisen od tre milnega razmerja političnih sil \ skupščini. Po besedah Ranici ja soiialtsli Upajo, da b«i /ičili skupščina no ima I no delovali Viktor /akcij jc povcdtil. da vsi tako ali drugače nosimo burne zaodovine i ti ila bi vsi radi le Ob sredah vas pričakujejo Kranjski socialisti so se odločili, da bodo odslej naprej vsako sredo med 17. in 19. uro prostori odprti za člane, sitnpatt-zerje in dntge, ki bi radi kaj povedali, povprašali alt se včlanili v stranko, V tem času bo na strankinem sedežu vsaj eden od poslancev, odbornikov ali vodstva stranke Sicer pa imajo socialisti tudi nabiralnik, ki čaka na predloge, kritike, želje in izpolnjene pristopne izjave. inn' lem gledanju nu /godov uui' ^ popolnoma negativnem od ^ d«) Jugoslavije Danes v^^jLfj ljudi sprejema trezen, kri"^ ustvarjalen odnos d«< zgo«0 ^ prav tako pa tudi dejstvo. ^ v Jugoslaviji, da ic ta dr'aV*|j|t»J len subjekt, čeprav so J^o v~*jjJ0 zmagovalci sprva hoteli v. fjjc dnevu pokopali. Z enwnc"'Pj y Slovenije jc treba nadalje*/j|(jl cialisti smo predlagali f"jM kol instrument svobodm*^1 ^y ćanja ljudi Plebiscit ima ^ mednarodnopravno vc'|,|Wj„ t11 pa razne deklara« ije I 0 ia negaciia parlament i, ""^'„i^1 po plebiscitu sprejeli d"1' la negacija pail.imenta mu sindromu ušli Socialisti mi volitvah nismo ližtli na dveh ko-njuktuniih stvareh, na črnobe- samoosvaiania Uitkianj*"- j^j1 cialnc |>« u-odbe . (I,val«. I1'' ti* Žakelj, s.i| so oni sumi oci ^ $ |<- konlcdi.-t.li i|.i ..lino L'/'1 \f 111oslo|iiosll lil odhodu '? « i |c Slo\ ciu i k i .cd.i| s j(,|,il zvezi «)krog 2,5 milijaf^e.j00 lev letno, smo sposobni P (if Ic eno ilrž.iv«) in ne dven ^i-' daj V pnlunliije naj nt>'jnjc* slovenska država • *0' S Seja i/vršncga sveta občine Jesenice Še so nejasnosti o avtocesti bila deležna piccei burne okrog razlastitvenih p*is«0p ,jj)f| dale« u ti ii v nis«> urejene. • ■ H>(Ji' upi.i«.i /.i ii-sii- m ni«'" ^n.*enlikfga Izvri-nega sveta, na kateri vo spregov«trili o predlogu za javno razgrnitev pro slorskih ureditvenih pogojev, o predlogu o določitvi enotnega matičnega območja v jeseniški občim, podani sla bili poročili gradbenih odborov za gradnjo (>S Polde Stražišar in sanacijo stavbe jeseniške gimnazije, najbolj vroča tema, glede na burno in dolgo razpravo, pa je bilo poročilo o problematiki pri vodenju upravnih postopkov v zve/i t gradnjo avlo ceste Itinsu.i Vrba. Na seji so govorili še o nekaterih stanovanjskih /adevah, obravnavali pa so tudi predlog za povišanje pristojbin za opra vijanje vo/niškega izpita ter predlog za povišanje oskrbnih cen v vrtcih. S pmslorsko ureditvenimi pogoji ti.ij bi iltisegh, da bi bilo ce lotno področje občine pokrito s prostorskimi izvedbenimi akti, tako bi Ic ti veljali za območia. za katera v d«>lgoročnem in družbenem planu m predvidena i/ile lava prostorsko izvedbenih aktov ter za območja, za katera sicer predvideni, i/vcdhcni način ne bodo spieteti v tekočem sre«lii|c ročnem obdobju. Osnutki pro-storskih ureditvenih pog«ijev, tu-k«) tekstualni kot grafični del bo do i.ivno ra/giii|em v se|iu dvorani leseniške občine m v kiaiev nih skupnostih Rateče, Kiaii|ska ogo|c obravnavali « skupščini Na Sckretaii.ttu /a notr.iuie /a deve so ju ipiav iti pieillog o dolo čitvi enotnega m.ničnega območ ja v občini Jesenice, kur naj bi pripomoglo predvsem k boli te kočemu in ažurnemu vodcniu matičnih kii|ig. Iaž|i pa bi bil tudi prehod na računalniško obde lavo podatkov. Tako naj bi pt> novem letu \ občini Jesenice \o dili Ic tri matične knjige, rojstno. pOrOČnO m knjigo umihh ( u.idtij.i < >š 1'olile Siiažišai sije že picvcsila v zaključno fuzo, ki zajema zunanjo uicililcv šole (parkirišču, dovo/e. pločnik, igrišča ), k.iicio na i bi linam iru h i/ sredstev namenjenih za k«>-iiiiiii.iliio m cestno dciiiviuist \ občini Viltni dodeljenih irad slev bo mio IMIO din hkt.ili pa na| bi z vpisom v integralni pioiačun občine za prihodnje Icio zugolo vili šr ostala potiebna sreilslv.i /.i ilokonč.iiije giadii|e Iz istega pnu.ičuna bodo dotekala lu«li srcdstv.i /.i sanacijo gimnazijske stavbe s tem, da bo gradbeni od bor poskušal iskali t tuli dodal nc vire financirunju Vrednost cehu negu proickta prcdstuvlju vef kol polovico vseh sredstev, ki so nu menična za izobraževanje na Jc senicah. zato nu| bi program sa nacije jeseniške giiiiii.i/iic preil ložili tudi republiškemu sekreta i i.H u /.i v /go|o ni i/i >bi .ižev .in liti i hi ga le ta vklpičil med inve slicijc /u leto s»I točka, v katen jc bila obiuvna vuna problemutiku v vezi z grud njo uvloccste Hrušica Vrba n islrf"' ■ k.lkol pa so «' 1. :( pri P°sl0J> zlaalilve Na 1/višnem • * /ato sklenili, da |f V°i,C lfc^, pi.iviti temeljito un ^i0,_(jiP' nega stanja v piot csU 1 ■'■ ^[c-Republiška uprava t* L (Sii'' DO Dommvcsi naj ivoji delovanje p" l",t.ini|1'". /amenjav f nekutcl in ' ,tl ' ""m"i"" 1,1"...... , |k-'« u potrebno |C ugotoviti. masa«,,., /..m,.,., do|H'l*l (li.»'. nad katerim smo razočarani. Ne strinjamo se. da bi ■ ---- Kaiciun smo ra^oearam. :ir strinjamo se. aa ui bili ra- ^ ceni upravičeni le do odškodnine, ampak zagovarjamo stališče, to Je treba vrniti nekdanje premoženje in jim le v primerih, kjer bi bilo mogoče, izplačati odškodnino v denarju ali v obvezni-y'2a katere bi jamčila država," je na novinarski konferenci, ki jo P*tek pripravilo združenje, dejal dr. Kdo Pirkmajer. ^P. osnutku zakona o privati-J3?| nadeva le lastnike ra-la$t en'n tovarn (ne pa tudi ltn)n!kov razlaščenih gozdov, Prn Sklh zem'jisč, poslovnih Cfl°r0V- stanovanj...), na b terenci ni bilo slišati dobre 4a I ,'. Vi«omir Gros je dejal, nja e Liberalna stranka ne stri- Porjj JU' da bi bivsc lastnike veJetlJ "odpravili" samo z ob- norn,Cami' Pa tudi nc z nać>-žel0 Tazdt>ljavanja delnic, ki je ^ranL0**onen Markovicevemu. ka tudi oceniuje. da lJu- dje, ki so Markoviču pomagali pripravljati zvezni program lastninjenja, ne bi smeli sodelovati pri republiškemu. Tone Podgoršek je ocenil, da je osnutek zakona prišel v skupščinsko obravnavo, še preden se je o privatizaciji začela strokovna polemika. Za nepošteno lastninjenje, ki se je začelo in o katerem lahko vsak dan beremo V časopisih, ne bo nihče sodno odgovarjal, ker za to ni zakonske osnove. Dr. Edo Pirkmajer je dejal, da zakon "odvzema" Jastnino nekdanjim lastnikom pa tudi delavcem, ki so jo pomagali ustvarjati od vojne do danes: daje pa jo tistim, ki imajo v današnjem času nekaj prostih sredstev. Kdo so ti, se pa dobro ve! Teobald Belec je dejal, da vlada s tem, drugim daje možnost, da lastninijo premoženje razlaščenih, tepta tudi osnovno poštenje. Na novinarski konferenci je bilo slišati tudi vprašanje, kaj še lahko pričakujemo od vlade in od strank, ki so pred volitvami obljubljale, da bodo popravile povojne krivice, primerjavo, da je komunistični sistem lastnikom vzel podjetja in z njimi razpolagal, sedanja vlada pa namerava naropano premoženje prodati drugim, pa tudi to, da so prenovitelji pred volitvami vozili dokumentacijo o nacionalizacijah, zaplembah in drugih ukrepih s tovornjaki v Količevo. • C. Zaplotnik Vitomir Gros iz glavnega odbora Liberalne stranke ugotavlja, da zakon o privatizaciji pomeni dokončno inštalacijo komunističnega sistema in konec slovenske pomladi, kajti lastniki bodo postali tisti, ki so doslej upravljali družbeno lastnino. Slovenijo že preletavajo mrhovinarji in si si pomočjo raznih "ageneijašev" ter nacionalnih nevoščljivcev ogledujejo razna podkapitalizirana podjetja, ki jim jih bodo YU-me-nedžerji prodali za visoko provizijo in bagatelno ceno. Ti menedžerji z lučjo pri belem dnevu iščejo nove lastnike, bivših lastnikov sploh ne priznavajo in poskušajo legalizirati krajo bivših rdečih baronov. Prihranki, ki naj bi sijih nekateri pridobili z utajo davkov, so neznatni v primerjavi s tistimi, ki so si jih nekateri vodilni v družbenem sektorju pridobili s provizijami pri nabavi osnovnih sredstev in proizvodnega materiala v tujini, da o zavoženih investicijah ne govorimo. Zakon nas bo pripeljal v prvobitni kapitalizem, ustoličil bo agencijo in sklad, ki bosta razpolagala s tolikšnim premoženjem, da bosta pravzaprav tretja vlada v Sloveniji; končno pa bo to tudi edini predlagani zakon, na katerega opozicija ne bo imela pripomb. aščeni nezadovoljni z zakonom o privatizaciji pravica do odškodnine? i hislnikom rjVji~~ncJW ;di kako drugače it rj ?° °dv/ctcga premoženja bl morali hudem ic uto, t ker bi izplačilo odškodnin pripeljalo državo v stečaj, čimveč vrniti "v naravi". Z vračanjem bi dosegli dvoje: popravili bi povojne krivice in hkrati "po-lasiiiinih" gospodarsko neučinkovito družbeno lastnino. Ugo-tavljajo tudi, da bi privatizacija in den.n. lonali/aciia morali po tekati hkrati, vendar ne bosta. -du/ tff . JJ- ko še ni zakona, prihaja med lastniki razlaščenega pre-vr"' njihovimi zakonitimi dediči do razprtij, ki se bodo z "i MUHO še povečale Karel Er/avee }c de/al, da se boji. tfcJ-T ""' »nje povzročilo marsikatero družinsko tragedijo, ee \e 4/o '■' >' -edinih za deleže m za to. ka/ bi s premoženjem. hrQl L irl I*' bil se prepričljivejši ko Slovenci ka/ zaslutimo. n 'ratu ne pozna. Nastali bodo družinski m sorodstveni prepi tragedije." Jože l.ikozar je bil nekoliko drugačnega Plet'H" ' ''liko večje tragedije tO bile ob nacionalizacijah in :n ir.v/j.' ? ■ ta ljudje zato, ka s<> izgubili premoženje, ki ga je rjuh) Vt.( n,tjtn J,/,,/, samomore ili \ izgnanstvo ker zakona o denacionalizaciji še ni in ga po mnenju Karla Erjavca bržkone do pomladi ali zgodnjega poletja tudi ne bo. V kranjski občini se trudijo, da bi že zdaj, ko še ni nove zakonodaje, vrnili ljudem premoženje vsaj v tistih primerih, ko so za to zakonske možnosti. Nekaj so jim ga že vrnili, tudi zato, da bi opozorili republiko na problem lastnikov razlaščenega premoženja in na njihovo vse večjo nestrpnost Čeprav tudi v kranjski občini med lastniki razlaščenega ali kako drugače revolucionarno odvzetega premoženia prešla dujejo lastniki gozdov, kmetijskih zemljišč, poslovnih prostorov in stanovanj, ki še vedno upajo, da jim bo zakon o denacionalizaciji dal pravico, da svoje premoženje zahtevajo ni zaj "v naravi", pa je osnutek zakona o privatizaciji dokaj razočaral nekdanje lastnike to-Varn, ki bodo v primeru, da se osnutek ne bo spremenil, upravičeni le do odškodnine v obli- Kranjska podružnica Združenja lastnikov razlaščenega premoženja ima vsako sredo od 16. do 18. ure "uradne ure" v prostorih nekdanjega hotela Evropa na Poštni ulici 3 v Kranju. ki obveznic ali delnic. Karel Erjavec je tudi povedal, da je njihova premoženj-sko-pravna služba doslej prejela okrog tristo vlog občanov za vrnitev njihovega nekdanjega premoženja, da samo vloga na Združenje lastnikov razlaščenega premoženja ne zadoišča in da ni pomembno, ali vloga vsebuje vse dokumente, saj jih je upravni organ tako ali tako dolžan pridobiti po "uradni dolžnosti". Med vlogami prevladujejo zahteve po vrnitvi kmetijskih zemljišč, gozdov in lokalov, med pomembnejše pa sodijo zahteve razlaščencev oz. njihovih dedičev po Brdu, gradi Strmol, nekdanjih Savniko-vih trgovinah in Levičnikovih lokalih. V premoženjsko-piI vni službi se oglašajo tudi Slovenci, ki živijo v tujini, pa tudi ljudje, ki imajo objekte na zemljiščih lastnikov razlaščenega premoženja in se zdaj počutijo ogrožene. • C. Zaplotnik ktanjske ZKS - stranke demokratične prenove ^ koristolovci ne žalujemo so je dejal predsednik ZKS - stranke demokratične prenove dr. Ciril č na zelo dobro obiskanem sobotnem shodu stranke v Stražišču, ki in Krnil Milan Pintar. M- »r^'ažišč a. *lov"""'"H"'< oktobra - V družabnem delu shoda so pripravili "» Al n",MoPni l>» su I alijini ljubitelji kieselsleinski pod vod tri*e boli Vrabec in Adria band iz Kranja. Ji J*'/ 'ril Ribičič, sti.mkat SSu i 15 L"1,|Hlat /a 10 prihodnje, |c 1 /-' stranko najtež|i ■V/'^'1 Nl,'">k.i ptev \a„'.,:'ui,-''">k...i..kl- k> "irn Ka udeležili tudi Miran Potre, Borut Pahor 20. oktobra alijini ljubitelji kitselst, j< nekdai zaposleni, čeprav so še vedno na zavodu za zaposlova nje, pa pomagaio kl|ub temu pn pripravi nov ozonskega kongresa Postali bomo sodob na socialdemokratska stranka po vzoru evropskih socialistov, socialdemokratov, laburistov Mi želimo biti prava socialdc mokraci|a Sedania slovenska ni prava, to je stranka socialdc mokt.itske gospode Naša zelja i<\ da bi tako mi kol sedania sen laldeinokratska stiauk.i po stali resnična, močna socialdc mokr.ii i|a ki mora \ rastočih socialnih napetostih pomagati ogroženim in poskrbeti, da ustavna laven delavskih pravu nc bo pod rv lopsko lav ii|o Miran 1'olrč, vodja poslan ii] blitvo IC' hl'" "'I'" " ,1n" v!?_n»*a «:..p.rctl k""tmi jc Preteklosti Volitve n ne na skejjja kluba jc povedal, da ima stranka do vseh bistvenih vprašanj jasna stališča Pri laslm njenju smo za znane lasinikc in za njihovo večjo odgovornost, smo proti, da je država naslednik družbene lastnine, srno za dokapitalizacijo in proti, da bi zemljo, gozdove, naravna bo gasiva, vračali tujcem Zemljo vrnimo le tistim, ki se ukvarja jo s kmetijstvom, prav tako pa ne bi smeli razlaščati družbenih posestev, jc povedal Potrč. Stranka jc za svobodo sindikal nega organiziranja, proti politi čnemu odstavljanju direktorjev, za možnost odkupa stanovanj, kdor to zmore, kdor pa ne, mu morajo pomagati občine, da bo lahko dostojno stanoval. Slovenija mora postati samostojna, suverena država enakopravnih državljanov. Borut Pahor, najmlajši član vodstva stranke in predsednik Demokratičnega foruma je dejal, da bo stranka brez mladih dolgoročno mrtva Demo kratični forum jc samostojen, čeprav je del SDP. ne gradi na ideološkosti, ampak gradi na opredeljevanju do temeljnih vprašanj. Smo za demokratično Slovenije, k j>i davkoplačevalci ne bodo plačevali za topove, ampak za višji standard ljudi. Hočemo dr/.ivo. kt bo ci vilna in bo pomagala ljudem, ki pomoč potrebujejo. • J. Košnjek _ $ iitieij »umi tudi ust,, ki Jo nJ'mi ",c n««)vcč koristi. '^ll/^ollše. drmokia«, priznava na °' Pomembnega ' K|lo,',iv.,h. ,,,.,„ nekateri Gorenjska kot pokrajina? Kranj, 22. oktobra /SMS liberalna spanka Radovljica organizira jutri, v sredo, ob 17. uri v prostorih knjižnice v Ratfo vIjki regijski posvet na temo Regionalizem (iorenjska kot pokraiina' '»osvet.i se bosta udeležila tudi Janez Kopač, pod predsednik npuhliškc konference ZSMS, in Roman Lavtar, sekrct.n republiške konference • C /- Mag. Igor Omerza v Tržiču: Slovenija ne bo Švica čez noč Tržič, 18. oktobra - O spremembi lastninskih odnosov pri nas, o divji privatizaciji, o sedanji škodljivi kmetijski politiki, o monetarnem sistemu, o dviganju hranilnih vlog v bankah, ki lahko sesujejo naše gospodarstvo, in o podobnih gospodarskih aktualnostih so v četrtek zvečer spregovorili Tržičani, ki sta jih na predavanje mag. Igorja Omerza povabili tržiška liberalna stranka in SDZ Tržiča. Mag. Igor Omerza je opozoril na kup napak in nevarnosti, ki se danes dogajajo v našem gospodarstvu. Največji problem je trenutno sprememba lastninskih struktur, ki jo je treba speljati na miren, zakonit način. Privatizacija na eni in reprivatizacija na drugi strani bosta zahtevali dolge dokazne postopke, kajti lastnina je stvar, ki jo mora vsaka družba jemati skrajno resno, sicer lahko državo ogrozi velika politična nestabilnost. Pojem družbena lastnina mora izginiti, je poudaril mag. Omerza. ni pa vseeno, kako izgine; pri slabem procesu bi lahko dobili slaba podjetja. Premalo je bilo dosedaj narejenega na denarnem področju. Slovenija bo morala imeti svojo centralno banko, ki bo tudi emisijska banka, vendar kadrovsko ni bila še nobena sprememba osvojena. SDK in banke vodijo še vedno isti ljudje, enako je z Gospodarsko zbornico Slovenije. Slovensko gospodarstvo uničuje Markovičeva politika izvoznega tečaja, sedanja kmetijska politika je škodljiva slovenski politiki... Morda je vse to načrtno, se sprašuje mag. Omerza, da bi Slovenijo obubožali, da bi bila tako lažje obvladljiva. Trenutno je najhujši problem slovenskega gospodarstva množično dviganje deviznih in dinarskih prihrankov iz bank. Lahko dvignemo vse, vendar medtem bo slovensko gospodarstvo umrlo, je poudaril mag. Omerza, razmere nas silijo, do smo še bolj kritični do naše vlade. Včasih ta obljublja preveč samostojno državo Slovenijo. Eno je gotovo, pravi mag. Omerza: Slovenija ne bo Švica čez noč. Tržičane je najbolj zanimala osamosvojitev. Peter Smuk je pojasnil, da je za to potrebno sprejeti štiri najpomembnejše akte: 1. zakon o osamosvojitvi, 2. ustavo, 3. zakon o državljanstvu in 4. izvesti referendum. Kar pa se tiče denacionalizacije, zahteva, da se ljudem vrne točno tisto, kar jim je bilo odvzeto, vsaj kjer je to še mogoče. Če hoče nekdo dobili nazaj svoj lokal, ga mora dobiti. Dvomi tudi v delo agencije; tako mala skupina ljudi ne bo mogla obvladati tak konglomerat kapitala. Ko je bil izražen dvom glede internih delnic, ki ostajajo podjetjem, se je zanje zavzel Franc Grašič. direktor Peka, ki je.poudaril, da je to edina možnost, da nekaj kapitala ostane tovarni in da bo ta postopno prišla do dodatnega kapitala. Tudi o "črnem scenariju", ki se piše Sloveniji, so spregovorili ta večer. Lahko se zgodi, da bi od federacije nič ne dobili, razen gore mednarodnih dolgov. Govori se o 9 milijardah dolarjev. Najbolj črn scenarij nam je napisal Markovič, so ugotavljali. Osamosvojitev je edina rešitev. Slovenija ima pridne, sposobne ljudi, da zaostaja za Zahodom, je kriv le dosedanji nezahtevni trg. Kar nekaj Tržičanov se je zavzelo, da gre ločevanje od Jugoslavije prepočasi, da nas bo to več stalo, kot če bi vezi na hitro prerezali. Ne bi smeli pristajati na povišanje zveznega proračuna, slovenska skupščina, kot najvišji organ, pa bi morala dati garancijo na denar v slovenskih bankah. Mlado slovensko državo je treba začeli na pošten, sodoben način. Če hoče Slovenija biti resnično samostojna, mora imeti lasten denar, lastno carino, so poudarili ta večer v Tržiču. Da gre tako počasi, pa je krivo premalo osebne zagnanosti strokovnjakov, ljudi na gospodarski zbornici. Prav zalo bodo, je povedal Peter Smuk, obrtniki organizirali lastno gospodarsko zbornico. • D. Dolenc Raziskali bodo povojne poboje škof ja I,oka, 22. oktobra - V Škofji Loki bodo na pobudo delegatov v občinski skupščini ustanovili komisijo za raziskavo povojnih množičnih pobojev in drugih nepravilnosti. Naloga sedemčlanske komisije, v kateri bodo ustrezno zastopane vse škofjeloške politične stranke, bo ugotoviti vsa dejstva v zvezi s povojnimi množičnimi poboji, ugotoviti, kje so grobišča, najti in obnoviti sezname žrtev ter ugotoviti odgovornost za ta dejanja, razen tega pa bo komisija raziskala tudi vse druge povojne dogodke na območju škofjeloške občine, ki bi lahko vplivali na narodno spravo. Na osnovi ugotovitev bo predlagala skupščini, izvršnemu svetu ali drugim organom konkretne ukrepe. • H. J. Vodstvo TO v novih prostorih Ljubljana, 19. oktobra - Pred dnevi se je republiški štab za Teritorialno obrambo Slovenije, kateremu načeljuje Tržičan Janez Slapar, preselil v nekdanjo Kardeljevo vilo v Tacnu. Slav-Ivo. ki jo po novem upravlja republiški sekretariat za ljudsko obrambo, so si danes ogledali tudi najuglednejši slovenski politiki, predsednik predsedstva Milan Kučan, predsednik skupščine dr. France Bučar in predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle. Vodstvo slovenske teritorialne obrambe bo tod ostalo vse dotlej, dokler ne bodo izpraznili stavbe nekdanjega poveljstva TO na Prcžihovi ulici v Ljubljani. Potem se bo štab TO ponovno nastanil v glavnem mestu, nekateri zaposleni pa bodo še naprej delali v Tacnu. # S. Saje Priprave na dopolnitev zakona o TNP Delovna skupina bo proučila pripombe Radovljica, 15. oktobra Radovljiški izvršni svet je imenoval delovno skupino za pripravo sprememb in dopolnitev zakona o Triglavskem narodnem parku. V skupini so Janez Urbane (Uprava za urbanizem), Mladen Berginc (TNP), dr. Avgust Mencinger (poslanec radovljiške občine v zboru občin republiške skupščine), Andrej Ogrin (član izvršnega sveta) in Milana Tomažin (sekretariat skupščine in izvršnega svetal. Skupina bo proučila vse dosedanje pripombe o zakonu in v sodelovanju s predstavniki občin Jesenic in Tolmin pripravila ustrezen predlog sprememb in dopolnitev zakona. Ker jc bilo doslej pri uresničevanju zakona o Triglavskem narodnem parku v radovljiški občini precej težav pri usklajevanju turističnih načrtov in naravovarstvenih načel, bi bilo dobro, če bi bil v delovni skupini tudi predstavnik turističnega gospodarstva • C. Z. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Proslava ob prazniku KS Sovodenj - V spomin na 18. oktober 1943, ko je bil iz današnje krajevne skupnosti Sovodenj v škofjeloški občini izgnan okupator, je bila v soboto v dvorani doma na Sovodnju proslava ob krajevnem prazniku. Program so pripravili ženski sekstet s Sovodnja in učenci osnovne šole. V slovesnem nagovoru je predsednik sveta krajevne skupnosti Edo Kavčič ocenil, da se zadnje čase pri nas preveč ukvarjamo s preteklostjo in mrtvimi, premalo pa z živimi, ter poudaril, da so letos največ naporov v krajevni skupnosti vložili v urejanje cest, končana pa je bila tudi akcija za izgradnjo mrliških vežic v Novi Oselici, ki jo je vodil župnik in predsednik gradbenega odbora Jakob Kralj. Na proslavi sta dobila priznanje KS Jakob Kralj in Marjan Lapaj-ne, pohvalo Zinka Slabe in Srečko Debeljak, javno pohvalo pa tudi gradbeni odbor za izgradnjo vežic. - A. Z. KS Gorenja vas se je zainvestirala Za telefone v Hotavlje zmanjkalo denarja škofja Loka, 18. oktobra - Krajevna skupnost Gorenja vas je 1988. leta ugriznila v razširitev krajevnega telefonskega omrežja. Zdaj je za kabel do Hotavelj zmanjkalo denarja in na cedilu je ostalo 75 novih naročnikov. Zbrani denar je krajevna skupnost porabila za obnovo prostorov za novo avtomatsko telefonsko centralo v Gorenji vasi, za novo centralo ter za delno razširitev krajevnega omrežja. Tako so doslej uspeli na novo priključiti 58 telefonskih naročnikov, medtem ko jih 75 na Hotavljah od konca minulega leta še čaka. Za dokončanje investicije krajevni skupnosti manjka 600.000 dinarjev. V Gorenji vasi so zgrešili toliko, ker so se zahtevne investicije lotili z namenom, naj novi telefonski naročniki ne bi plačali za priključek več, kot so tisti pred nekaj leti. Doslej so plačali vsak po 2200 mark (v dinarski protivrednosti). Zdaj jih težko še dodatno obremenijo, od drugod pa denarja tudi ne vi-di|o S problematiko se je v torek seznanil tudi škofjeloški izvršni svet. Pomagati ne more, vsaj takoj ne. Predsednik Vinccncij Demšarje menil, da pa bo za naprej treba pogledati, koliko so kje prispevali za telefone naročniki sami in iz občinskega proračuna pomagati tistim, ki so oziroma bodo morali globlje seči v žep kot v povprečju drugje. • II. Jelovčan Tenj transcendentalne meditacije Kranj - Na Delavski univerzi Tomo Brejc se bo v četrtek, 25. oktobra, popoldne začel petdnevni tečaj transcendentalne meditacije. To je že četrti ciklus začetnih tečajev v zadnjih nekaj letih. Vsi, ki sc zanimajo za veščino te sprostitvene metode, se lahko prijavijo vsak dan na Dl I tel 27 4X1 do 15 ure. Knjige naprodaj Jesenice - V počastitev meseca knjige bo pred Supermarketom Union vsak sončni dan do konca oktobra prodajna razstava knjig jeseniških in nekaterih drugih gorenjskih avtorjev in založnikov Seminar "Plače v pogojih tržnega gospodarstva" Radovljica - V torek, 2.V oktobra, Delavska univerza Ra dovljica v predavalnici številka 5 v radovljiški graščini organizira za direktoric posameznih sektorjev, zlasti splošno kadrov skega, seminar na temo Plače v pogoph tržnega gospodarstva. Motiv /a organiziranje taksnega seminarja |e nov sisiem deli t ve OD, ki je vezan na prehod v tržno gospodarstvo in z njim povezanimi spremembami v zakonodaji Vsebinski del senu narja bo vodila mag Milena Majcen Prešlenkova, dolgoletna svetovalka na področju projektiranja sistemov delitve OD Udeleženci bodo prejeli (udi ustrezno giadivo • J. Kole Prostovoljna delovna akcija lovcev Kropa - V Lipniški dolini, na območju Lovske družine Kropa so letos ilivji prašiči raznli več travniških površin. Prejšnjo nedeljo je več kol štirideset lovcev Lovske družine Kropa s prostovoljnim delom, obrnjeno rušo zravnalo v prvotno stanje in tako opravilo veliko škodo, ki so jo kmetom povzročili divji prašiči /ato bodo kmetje lovcem za opravljeno delo prav go tovo hvaležni, lovci pa so s lo prostovoljno delovno akcijo dokazali, da so pripravljeni sodelovati s kmetijci, kar je v oboje itranako kori« • < Rozman Koncert za malčke Skofja Loka - Otroci iz skupine Metulj iz vrtca Čebelica so preil dnev i obiskali Srednjo šolo za slepe in slabovidne, kjer s,, diiakmie Sonja Pušnik, Jana Povalej, Suzana Dajčman in Bernarda Toplak pripravile koncert. Prepevale so o snegu, ko-niuku. sladoledu, igrale na orglice, piščalke, harmoniko m synthesizcr Vzgojiteljici Jana, Marija in otroci iz skupine Memli se nastopajočim prisrčno tahvaljujejo • I. K. Mrliške vežice v Kamni gorici Leto dni pred rokom dosežen skupni cilj Vežice, ki so skupna akcija KS Kamna gorica in dela krajanov KS Lanco-vo, pa so hkrati tudi uresničitev dela referendumskega programa KS Kamna gorica. Kamna gorica, 22. oktobra - Uspeh zares dobrega sodelovanja med obema krajevnima skupnostima v radovljiški občini je toliko večji, ker je bil ta del referendumskega programa, ki so ga krajani Kamne gorice z odločitvijo za samoprispevek 6. marca 1988 potrdili s 86 odstotki, uresničen kar leto dni pred rokom. Zares lepe vežice, ki so si jih Kamna gorica in gradbenega odbora Janez Cengle V* lahko ogledali krajani včeraj dopoldne, zdaj samo še potrjujejo pravilnost naše odločitve pred časom, ko smo obema krajevnima skupnostima na Novinarskem večeru podelili priznanje Gorenjskega glasa. Predstavniki obeh krajevnih skupnosti pa so si bili v nedeljo, ko se je povabilu za ogled vežic odzval tudi predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Vladimir Cerne, enotni, da za to akcijo zasluži posebno priznanje predsednik sveta KS s člani odbora. "Velika večina, kar je pokazal že izid referenduma pred dobrima dvema letoma, je sodelovala v akciji za gradnjo vežic," je povedal Janez Cengle. "Več kot 4000 prostovoljnih ur je bilo opravljenih, pomagali pa so nam tudi Jelplast, Plamen, Cestno podjetje, Zavod Matevža Lan-gusa, zasebniki, gospodinje... Izredno zahtevna zemeljska dela je na začetku opravil SGP Gorenje. S pomočjo za nakup gasilskega avtomobila in izgradnjo Po projektu, načrt je izdelal arh. Jaka Gnilšak. so bile pred gradnjo vežice ocenjene na današnjih približno milijon dinarjev. Gradnja s prostovoljnim delom je veljala blizu 900 tisoč dinarjev, njihova vrednost pa je /daj ocenjena na poldrug milijon dinarjev. Maketo zanje je pred gradnjo izdelal župnik v Kamni gorici Martin Hočevar, notranjo opremo pa potem arh. Matjaž Erjavec. Strokovna dela med gradnjo je vodil inž. Sandi Šlibar. Odločili so se ludi že, da bodo vežice imele posebnega oskrbnika. Krajevna skupnost Primskovo Svečani konec praznovanja Primskovo, 22. oktobra Letošnje pestro praznovanje krajevnega praznika v krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini so sklenili sinoči, ko so v mali dvorani zadružnega doma zaprli tudi uspelo in skrbno pripravljeno razstavo Primskovo skozi čas Med različnimi prireditvami, ki so se začele že v začetku meseca, sta izstopali predvsem dve. Poleg slednje razstave, tudi petkova proslava s koncertom, ki so ga letos izvirno omogočili posamezni pokrovitelji sodelujočih v programu Čeprav so Priimkov I jani nekako "spregledali" otvoritev za res lepe in skrbno pripravljene razstave (za kar gre prirediteljem polivala tako za izdejo, kol za izvedbo) si jo je poleni kar piecei krajanov ogledalo do včeraj zvečer Se posebno izvini.i pa je bila prav otvoritev, sa| so posrečeno prikazali nekatere stare običaie Peter /upin Kšmelov je s konični (se edinim v kraievni skupno sti) na lojtrskem vozu pripeljal domače folkloriste, ki so potem pnkazali lickanje koruze in zaplesali Najstarejši kraian Ione Ar-hai je "pokazal", kako se kleplje kosa, Pavla Pelko (iovek.u |eva Pavla pa, kako se naredi pletena košara, cekar... Sicer pa so na razstavi poleg nekdanjega kmečkega orodja s slikovnim gradivom prikazali Primskovo kot kmečko vas ob koncu prejšnjega in v začetkih tega slolet|.i Proslava v petek zvečer, ko so nastopili ansambel Marela. Helena Blagne, Nace Junker in plesalca, program pa je pove/o val Janez Dolin.tr. pa |c bila obiskana, kot redko katera priredi tev na Primskovcm, odkar imajo dvorano v Zadružnem domu. Bilo |e res nekako drugače, kar so poudarili piedstavniki kiaie vne skupnosti med nedavnim obiskom, kot v pie|šii|ih pi a/nova njih Sicei pa so na proslavi podelili tudi priznanja kiaicvnc skupnosti Plaketo so podelili Andreju Babiču. priznania pa Irancu Icrkulu. hrumiiu šenku, Irancu Nagliču, Ivanu Drago-šu, Mihu Sajovicu, Slavku Erzarju, Mariji Simčič. Petru Škilepu. lam Šuštar. Maidi Pipan in delovni organizaci|i dorenjski tisk • A. t. Janez Cengle 50 Janez Koselj: "Krajani Sp. in Zg. Lipnice ter Ravnice v KS Lancovo smo svoj delež za vežice (eno tretjino) prispevali že prvo leto gradnje..." vežic pa smo izpolnili polovico referendumskega programa. Zdaj so na vrsti še oporni zidovi in cesta skozi Kamno gorico. Bojim pa se, da bo denarja za oporne zidove od samoprispevka veliko premalo in da bo to še zahtevnejša akcija kot vežice, saj teren s pokopališčem nevarno drsi. Zato upam na pomoč občine (sklad za elementarne nesreče). Pa tudi javna razsvetljava je problem, ki ga moramo čimprej rešiti..." Ob gradnji vežic pa - .. Kamni gorici letos urejali tuđ strugo oziroma korito potoka-očistili spomladi potok in kr^J-postavili ograjo ob igriši**^-Težave. so povedali, imajo ^ radi dragega odvoza odpad* (kontejnerjev) in prav bi ' da bi nasploh tovrstno kom11' nalno dejavnost v občini v P0, hodnje drugače uredili; saj ^ skrbi za čistočo kraja to P°staA za krajevno skupnost Pre\eij. strošek. Ko pa je med ned^ skim obiskom beseda stekla drugih dejavnostih in dogaj. njih, so Kamnogoričani m^11 / da mladi niso najbolje orga zirani, prave kulturne deja^ sti ni (sicer pa se namera avaj° ka] še letos z anketo opredelit' narediti z razpadajočim j mom), še več sodelovanja Pa želijo tudi s TVD Partizan..^ siki. Zanima pa jih tudi, kaJ s prostori sedanjega Vzg0jfl*K zavoda, ko bo v Radnji zgrajen nov. Povedali so, da bodo dovolili, da se o 1 , odloča mimo njih oziroma v nosti KS. Sicer pa jc zadnji^ govor vseh petih krajey skupnosti v Lipniški doli*11-bo pri vseh pomembnih 0 čuvah za kra| in dolino m1^ odločilno besedo tudi kraje* skupnost. • A. Zalar Delavni radovljiški gasilci Iz starega nov dom ilir*1' Radovljici, 19. oktobra - Člani GD Radovljica so lani postavil' ^ zidek k staremu gasilskemu domu, letos pa so se lotili obn<»** trajane stavbe, t rediti jo želijo do leta 1993, ko bo društvo K**J| valo 11». obletnico delovanja. Zal so pri takih delih v mestih . osamljeni kot na vasi. je ugotavljal društveni poveljnik Jože K■ ^ in hkrati pohvalil prizadevnost članstva pri izpolnjevanju g**" "»log- .no Gasilsko društvo Radovljica, ki se ponaša z več kol sto* ^ tradicijo, danes združuje okrog 60 članov Od tega jih i* d ^ polovica usposobljena za operativne naloge, to je za g1^''"1^-žarov V mestnih naseljih t ti industrijskih obratili ter v gOSp* [lC skih objektih v Vrhnjah in Gorici jc namreč dovoli požar"1 m varnosti, na srečo pa je v zadnjih nekaj letih največkrat le v gozdovih oziroma na travnikih Prav zato je društvo 0 ^ moči občinske gasilske zveze in sekretariata za ljudsko OJMj letos kupilo novo terensko vozilo. ^ju* »(.lede opremljenosti se društvo ne more pritoževati,« je Jože Kovač, poklicni gasilec v jeseniški železarni in pov*jJt (.1) Radovljit a, ki še ocenjuje- "/al smo veliko bolj kot n" * |a' meslu prepuščeni sami sebi pri vzdrževanju in obnovi objekt'**' j« ko smo gasilci lani vložili mnogo ur prostovoljnega dela v izgr ^jj. prizidka, v katerem so garderobe, orodišče, garaža in "f41"|*nu»^ letos je na vrsti stari dom, ki bi se podrl, če se ne bi lotih °' t* Pred Iremi ledni smo podrli streho in pripravili vse p«>,rt h rt'*1 prid"1" vgradnjo betonskih plošč in postavitev novega ostrešja, za delo je vedno premalo, saj je ležko pridobiti člane za a za delo je vedno premalo, saj |c lezao priuoiini ciane za (l delo, okoliški prebivalci pa nas le opazujejo. Povrh vsega d1'" ra pomanjkanje denarja.« s||^1 Radovljiški gasilci so vseeno odločeni, da bodo *\:jiiv dom uredili do i m letnice društva čez tri leta. Do takrat "j^z>' pienovljenih prostorih odprli društveno pisarno, pisarn«' 1 toria za požarno varstvo, učilnico m skladišče opreme /•' 1 zaščito /e diugo leto pa n.imeiava|o ob prizidku postavi ' mco za cevi in garažo za priklopno gasilsko lestev kO^m Kljub angažiranosti pri gi.ulnii ne miiciilii ja i" „ii|l nalog Vsak mescv ptipiavijo v.i|o z različno vsebino. '•' £v j' tudi nicddruštvciia vaja v organizaciji radovljiških $'ls f$W oktobia pa bodo |>ri radovljiški soli izvedli tekmovanje** f > vliiški sektor, v katerem je povezanih I "> gasilskih društe • Lati Ishubj Ofjjiiiiai BJJBJJ Ali bodo gasilci oslali nami tudi pri prenovi doma ' I..... Torek, 23. oktobra 1990 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN GLAS Več er s starimi Tržičani "Ankat o Tržičo an Šuštar je žvu..." ij? ^* oktobra - V soboto zvečer so se v dvorani Sv. Jožefa v Tr-^u na prijetnem domačem večeru predstavili stari Tržičani, ki so ^ Pfed pol stoletja tržiško kulturo "gor postav I a I". Pripovedovali l• P*'ju, ki je bilo tu doma, o tržiški godbi in instrumentalni glasuj o števili a le. pa ,U(| j tržiških posebneže* so se spomnili in se od srca na- silnih igrah in operetah, ki so se kar vrstile na odru tedanje ^ejali resničnim dogodkom, ki so med starimi Tržičani še vedno prijetnega večera se je spomnil občinski odbor tržiških danskih demokratov. /s da i Sa Vse8a n'so privlekli na ^an! Anton Zaplotnik, Badelj-°v Tonček, je pri 87 letih še ^živahen in čil in se še po- drob Ji h. iih a° sPorninja operet, ki so Rajali v Tržiču, kot Potepu-Tičar in dru- Cigan baron, «e- Ko je on pričel kulturno de-,at| Pri tedanjem društvu Sv. .°žefa, pri organistu Planin-Jw, so imeli predstave še v hiši 8asi", pri Ješetu. Stari Tržičani ne morejo pobiti svoje prve "pleh muske", \lt sodelovala pri vseh trži-klr» dogodkih, od rojstva do tmrti je spremljala Tržičane. ancs ima že Ja!* Klofutar, di tM.lct- sc še dobn l "»»i se se dobro spominja. jako so takratnega tržiškega "P.nika, Matijo Skrbca, nago-^arJali, da bi jim pomagal do-11 inštrumente. Pa jim je in Popisno veselje je bilo med J!adi.rni Tržičani, ko so se na ^ls*i kolodvor pripeljali in-^•»enti. Prvi nastop so imeli Q. Polnočno procesijo, zjutraj „ št'rih so pa Gasserju igrali f gradu. Igrali pa so tudi bud- n,ce na 1 -- ■ :------- Vanja rvaf' na Jesenicah, v Kropi, v £*v,cc Marije Polju in drugod. Je diktatura kralja Aleksan- djJa °fganiziral delavski sin- dra prepovedala vsa društva, so se ohranili tako, da so vso godbo vključili v cerkev. Rožičev Jože je bil dolga leta član tržiške godbe. Vrste veselih dogodkov se spominja iz njenih časov. Ko so na evhari-stičnem kongresu v Ljubljani igrali, so "prvi prajs pobrali". Ko so "Škrjančka" igrali, so ostale muzike kar obstale. Najlepše pa je bilo, ko so si bili vsi s kapelnikom enaki, noben se ni štel za kaj več. Ahačičev Jože jc na srečanje prišel s svojo violino. Tudi zaigral je. Se vedno lepo poje njegova violina, čeprav sam pravi, da se počuti kot zadnji tržiški violinist. Starega Tržiča pač ni več. Nekoč mi je dejal, da v Tržiču še strehe niso več iste. Spominjal se je časov, ko je bilo v Tržiču še dvanajst violinistov, cela vrsta čelistov, da o ci-traših ne govori. Danes pa v tržiški glasbeni šoli menda ni nobenega mladega violinista. Godala morajo biti! En pošten orkester bi moral Tržič še enkrat imeti! Ta večer so se v dvorani Sv. Jožefa v Tržiču spomnili tudi starih Tržičanov, ki jih ni več med njimi, a so bili mestni po- sebneži. Spomnili so se dirigenta Martina Planinska, kako je vzrojil in z zmajem nadrl ženo, ki mu je na nekem nastopu obračala liste not, pa jih je obrnila malo preveč hkrati. Pa Umrove Mice, ki je "cajtnge" prodajala, pa še malo opravljala zraven, pa Rodarjeve Mice, ki je bila odlična mojškra in je Tržičanom šivala dolge gate "na štičce". Robe, ki je uro pustil kar stati, ker mu je nekdo nekoč rekel, da ko se ure stečejo, pa umreš... Pa Matilde so se spomnili, ki je bila pri vsaki paradi ali procesiji zraven; na pragu je stala pa po ljudeh "štefnala", Globočnikovega Nanta, ki je otrokom piščalke in ragle delal, Gašprinovega Tona, ki je plakate "popal", kovača Pavlina, ki je med kino-predstavo zaspal, ko se je zbudil je pa skočil pomagat onemu, ki so ga na platnu tepli. Martinčkovega Jurija, ki je pravil, da je bila enkrat tako huda zima, da je ogenj zmrznil. Tudi tržiških gostiln so se spomnili, seveda in lepih navad starih Tržičanov. "Taboljš" gospodje so imeli svoj "hernabend" pri Baštinu, za bolj preproste ljudi sta bili pa gostilni Pri Mažo in Pri Damulnek. Nobena maša se ni končala brez gostilne. Za konec je Mežkov Mato prebral svojo pesem o tržiškem Šuštarju, "k je dreto posmolu, pa rančaš zašu, biu zidane vole, se j rad veseliu, umes ga j pa tud kašn fraklc popiu..." Danes so drugačni časi... Ampak, imajo pa jih za ušesi tile Tržičani. Da le malo kakšnega uščipnejo, mu svoj "prtikl" nadenejo, da je le smeh, pa na vse hudo pozabijo. Še se bodo našli na takih večerih. • D. Dolenc ^°ski gorski reševalci v novih akcijah Slepi na vrhu Ratitovca S* loka. oktobra - "Slepi imajo fantastično orientacijo, j* bil pohodu mladih slepih gojencev Centra slepih v Sk^JlUH S> Hatitovec navdušen gorski reševalec in gospodar postaji (.RS Jjjfo Uk. Igor Langus, "in s podobnimi akcijami bi morali na- fticL°nec s<"ptcmbra je bilo, *aJ lep konec tedna, a gor L.rcšcvalci so obljubili, da P? Prav ta dan peljali skupi <*v r lih s,tT><> otrok, gojen i\ centru slepih v Skofji Lo lo' Ja vrh Ratitovca Obljubo ^ [^'li m skupinici mladih £JJn Uudi naredili velik dan % mcd gojenci je bila že ^8° živa, s s\o|iiin vzgojitelji Vh^P^šli na vrh manj zalite- gore, celo 1 ubiiika, j-muvcc p;, ,c vendarle nekaj Pot )e raznolika, od t)?k?l K°zdnc poti s Prtovča. ^Rr-K 'l,Hn'll(T'> stopničaste h do zahtevnejše skal llH" Pod vrhom Sest gor 6 Str ^lTefrVa,t"cv' 'K1'1" langus, "rnovšek, Simon Petei >( Ra/drih m Iztok S i' *' so mieh s sebo| tudi Mili * 50 ak'-"" Iy ^elji _ Paj z nekaterimi vzgo >očn,ra S,ePih f?VcduiJS! gTe> 10 J'c rcs- P" ^»ih Ror L»ngu». kl K že sv,,,ega slepega faltiN| n° gorskih poteh, J" hoi ' ,ma'° drugačen na J."NI>h ««Pa|oč koiak %vVt","al' ni kl,|''k. nare ' 'dravuni očmi dva "."K-o mol,, t m 11 /ancs drug na drugega, da otroci vzdržujejo kondicijo. Začetek je bil dober, interes je na obeh straneh, zavarovanje pohodov pa jc tako ali tako njihova os novna naloga, pravijo škofjeloški gorski reševalci. Led je prebit, za višje pohode bo treba slepe gojence seveda bolje opremili. Potrebovali bodo planinske čevlje, nahrbtnike, smučarske palice in po dobno. Morda se bo med nami, Gorenjci, našel kakšen dobrotnik, ki bo priskočil na pomoč. Igor Langus, gospodar Postaje (RS Škofja I oka: "Človek ne more verjeti, koliko slepemu pomeni takle podvig, kakšno močno doživetje je to zanj." Foto: I). D. pn gaj n l-'s um moral govoriti, fetn,, '"Pi. levo, desno, toli sem. toliko tja, S t»hko korakov J V'Walo H„.Ni|, iVflrt . » i so se j>.|S predhodnika in h ' **jli t """ dosti napoi [;■>.,„ "i- lojenci so b.h p«. VJ>. V,.',. . 'I" '"-lah z m.iUe kol, 11111,1 JlfiJIJ s«no ,ako. da i h Čut i "alobtnik, /. ^Uk!!l',,^*M,, "CP« vse do "tUtJj snio dol„I, ko.a, i [»»Prej S,,,1,...........ot.ocna v. Sli^^a Oskrbnici nista " rtdfWi! di i« vse to res K,) družbo sta počasti /vune korenjak, načelnik Posla je (.RS Skofja loka: "Prvi poskus je uspel in pohode s slepimi bomo v prihodnje vključili v naš program akcij, le opremiti bo treba te mlade pohodnike. Morda bomo naleteli na razumevanje pri proizvajalcih planinske športne opreme in pri drugih, ki bi bili pripravljeni pomagali." Ii s čajem in ko so slepa dekleta potegnila Iz Sepov giavnrčkc in papir ter zaigrale na najbolj preprosi inštrument - je vsa koča pela / njimi /a vse |c bil tO lep, velik dan Prvi jiobod |,- ion i srei no /.i njuni. Zvone Korenjak načelnik postaje GRS v Skofji I oki pa s s\o|imi lanti že ii.uituie da hi pohode mladih sle|>ih Ijii di v goie vkl|iu'ili med stalne ll je Izbirali bo*loscbno šido' O tem vsekakor ru bo ra sojala uciieljica. ampak - če bo - komisija a razvrščanje, v kateri so tudi drugi strokovnjaki /arijo samo po-, asnost gotovo ne bo dovol/ trden argument i c pa morda le, ptr tem lahko upravičeno podvomimo v realnost meril za določanje otrokove (ne/bposohnosti. potem smo vsa/ se ttsot h t daleč od humanejše, prijazne/še sole • II. Jelovčao POMISEL Izkoriščanje otrok Če se v vsakdanjem življenju premalokrat vprašamo o otrocih in njihovi kvaliteti življenja, pa je teden otroka (kije sicer že mimo, a modri prijatelji otrok so ga podaljšali na mesec in več) odlična priložnost, da jo znova prikličemo na plan. Motivov za razmišljanje je nešteto, zlasti za tistega, ki zna tenko prisluhniti otroškim željam in potrebam. Sove je te dni odprl izid mednarodne konvencije o pravicah otrok v prilogi revije Otrok in družina, pa dogajanja v otroškem parlamentu, ki znova postavljajo pod vprašaj trditev, da pri nas otroci živijo bolje kot kjerkoli drugod. Ena od otroških pravic, zapisana v omenjeni konvenciji, je tudi zaščita pred vsakršnim izkoriščanjem. Našim otrokom resda ni treba nečloveško garati za vsakdanji kruh, kot je to najbrž vsakdanja praksa kje v nerazvitem svetu, nedvomno pa jim včasih starši in drugi nalagajo odgovornosti, ki presegajo njihove sposobnosti. Kot izkoriščanje lahko razumemo na primer okoliščine, ko je šest ali sedemletni otrok prisiljen vsak dan paziti na mlajšega bratca ali sestrico, medtem ko so starši v službi. Izkoriščani so otroci, ki vsako šolsko leto zbirajo star papir in steklenice, da bi si zaslužili za končni izlet ali lutkovno predstavo. Saj ni, da bi za to dejstvo obsojali njihove pedagoge, ki imajo pri tem početju nedvomno najboljše vzgojne namene, medtem ko istega žal ne moremo trditi za organizacije, ki odpadne surovine odkupujejo. Kot so na kranjskem otroškem parlamentu povedali otroci, jim za kilogram papirja odštejejo 60 par. Pri dveh tonah papirja, ki jih je zbrala neka kranjska šola, potem pa so denar razdelili med razrede, se je razredna skupnost »okoristila« z natanko 80 dinarji. Več kot očitno je, da tega denarja še zdaleč ni za izlet, pač pa zanj učenci kupijo kvečjemu svinčnike za vsakogar. Koliko pa se je treba truditi za tono starega papirja, vedo le otroci! Otroci, razen vzgojnega poduka o koristnosti fizičnega dela, torej od tega početja nimajo bistvene koristi, šole tudi ne, najbrž pa jih imajo odkupne organizacije, ki se okoriščajo s cenenim otroškim delom. Najbrž bi kaj podobnega lahko trdili tudi za številne očiščevalne akcije, naložene na otroška pleča. Brez dvoma imajo vzgojni učinek, toda ali nismo tovrstne vzgoje prej potrebni odrasli? • D. Z. Zlebir Težave pokojninske skupnosti Nikar višje prispevne stopnje Ljubljana, 19. oktobra - Oktobrske pokojnine bodo zadnjega v mesecu normalno izplačane, nadaljnje redno usklajevanje pa je še pod vprašajem. O tej problematiki bodo na prvi seji razpravljali poslanci slovenskega parlamenta. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja se je znašla v hudi likvidnostni zagati, kajti priliv iz podjetij v SPIZ je vse bolj pičel. Suša v pokojninski blagajni je doslej ogrozila redno usklajevanje pokojnin s plačami zaposlenih, zdaj pa je pod vprašanjem tudi že nemoteno izplačevanje. Zagato bi bilo najlažje rešiti z zvišanjem prispevne stopnje za SPIZ, toda preobremenjeno gospodarstvo (zlasti podjetja v stiski) tega ne bi preneslo. Tudi slovenski izvršni svet, kot je na skupščini SPIZ povedala ministrica za delo Jožica Puhar, se ne ogreva za to možnost, pač pa predlaga določitev nove metodologije za usklajevanje pokojnin. Kdaj bo le-ta obveljala, je težko reči, kaj več bo morda znanega ta teden, ko ima problematiko SPIZ na dnevnem redu tudi slovenski parlament. Do sprejetja nove metodologije naj pokojnin ne bi usklajevali. Vlada je SPIZ tudi obljubila pomoč pri premoščanju težav. • D. Ž. Obisk delegacije Rdečega križa z Madžarske Ljubljana, 17. oktobra - Preteklo sredo je Rdeči križ Slovenije obiskala delegacija RK Madžarske, ki jo je vodil predsednik RK Madžarske dr. Birosz Bela. Delegacija se je udeležila seje predsedstva RKS, kjer so izmenjali mnenja in izkušnje v zvezi z redno dejavnostjo in programi, madžarski predstavniki pa so naše aktiviste seznanili z aktivnostmi in vlogo, ki jo je RK Madžarske imel ob nedavnih dogodkih v Romuniji, ko se je na Madžarsko zateklo veliko število beguncev. Posebej so se pozanimali za način reševanja problematike Kosova v okviru RK in za oblike dosedanje že nudene pomoči RK Slovenije tem območjem. Madžarski in slovenski predstavniki organizacije RK so se zavzeli za še plodnejše sodelovanje, izmenjavo otrok v mladinskih zdraviliščih, izmenjavo založniških materialov, predvsem pa za dogovor, ki naj bi obe organizaciji obvezal za obojestransko pomoč ob množičnih nesrečah in drugih izrednih razmerah Goste z Madžarske je sprejel tudi podpredsednik Izvršnega sveta Republike Slovenije Matija Malešič, naslednji dan pa si je madžarska delegacija ogledala Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani in obiskala krajevno organizacijo RK Bled. • D. D. Na žiro računu zdravstva 86 tisočakov Aparat za dojenčke smo kupili Kranj, IS. oktobra - V Osnovnem zdravstvu Gorenjske so danes postregli z najbolj svežimi številkami o denarju, ki se je po dobrodelnem koncertu natekel na njihov žiro račun. Na Gorenjskem smo doslej zbrali 86 tisoč dinarjev, torej dva tisočaka več kot stane aparat za ultrazvok za pregledovanje kolkov pri dojenčkih. Denar so nakazali: Elita Kranj 5000 dinarjev, ABC Po-murka Loka Skofja Loka 3000, Mercator - Mlekarna Kranj 5000, Termo Skofja Loka 5000, KZK Oljarica Britof 2000, Sava Kranj 5000, LB - Gorenjska banka 5000, Gorenjska oblačila Kranj 3000, Merkur Kranj 5000, Triglav konfekcija Kranj 3000, Exoterm Krani 5000 Iko* Kranj 5000, Občina Kranj 5000, Iskra Elektromotorji Železniki 5000, Franc Maček iz Bri-tofa 1000, Iskra Telekom 5000, Ana Valjavec iz Zvirč pri Tržiču 1000, SGP Tehnik Skofja Loka 5000, Galerija Dežman Ko-krica 3000 in Agencija Pan (od prodanih vstopnic, odštevši stroške koncerta) 10.000 dinarjev. V Osnovnem zdravstvu Gorenjske se vsem darovalcem zahvaljujejo. Povedali so, da so aparat že naročili in bodo lahko že kmalu namesto z nevarnim rentgenom otrokom pregledovali kolkej ultrazvokom. • H. J. Še enkrat o verouku v prostorih podljubeljske šole Ko v demokraciji - demokracije ni PREJELI SMO Želja, da bi podljubeljski otroci imeli verouk v domačem kraju, je bila med ljudmi že dolgo živa in nič čudnega, da so jo krščanski demokrati kot eno od svojih prvih nalog lani dali v svoj program. Pričakovati je bilo, da se bodo s svojim predlogom obrnili na kak pristojen organ, takrat je bila za to pristojna še socialistična zveza, ki je še posebno v trži-škem koncu za vsako pomembnejšo zadevo organizirala javno razpravo v kraju, imela je tudi svojo komisijo za verska vprašanja in pričakovati je bilo, da bo preko javne razprave spregovorila tudi o tej zadevi. A stvari so se obračale z vrtoglavo naglico in nekaterim se je zazdelo, da se s spravo in drugačnim gledanjem na cerkev da enostavno preskočiti tudi javne razprave. V podlju-beljskem primeru se je izkazalo, da si je to pravico vzel kar ravnatelj šole in 10. septembra letos sta bili na podružnični. Osnovni šoli heroja Grajzarja v Podljubelju že prvi uri verouka, zbor krajanov pa je o tem javno spregovoril šele 21. septembra. Kot v vsakem kraju, so tudi v Podljubelju ljudje različnih ideologij, tudi drugače misleči, katerih mnenje je treba ravno tako upoštevati. Najbolj pa krajane moti, da o tako pomembni stvari odločajo drugi, ne oni sami. Zagotovo bi se izognili marsikateri neprijetnosti, če bi se tako občutljivo vprašanje reševalo po demokratični poti. Maja Ahačič, vodja šole v Podljubelju: "Ze dalj časa je bilo v Podljubelju slišati vprašanja in želje, da bi vendarle otroci lahko doma hodili k verouku. V začetku lanskega šolskega leta me je župnik klical, če bi lahko imeli verouk v šoli. Povedala sem mu, da jaz ne odločam o tem, naj se obrne na ravnatelja. Ravnatelj mi je dejal, da je za mnenie vprašal Občinsko konferenco SZDl. in dobil po/iti ven odgovor, da se lahko v krajih, kjer ni verskih prostorov, verouk odvija v šoli Lani z veroukom nismo pričeli, ker ni bilo pritiskov na šolo, med letošnjimi počitnicami na ic trži- ški župnik pismeno zaprosil ravnatelja Osnovne šole heroja Grajzerja Viktorja Švaba za dovoljenje. Z ravnateljem sva se pozanimala na Zavodu za šolstvo v Kranju, a nisva dobila določenega odgovora. Nato se je ravnatelj telefonično obrnil na republiški sekretariat za šolstvo v Ljubljani. Pomočnica ministra, zadolžena za osnovne šole, je dejala, da je to obdobje sprave in da se verouk lahko opravlja tudi v šoli. Potem nisva več spraševala in prišlo je do tega dogovora. Midva sva predlagala, da bi bil verouk ob sobotah, a da bi oddaljenim otrokom vse skupaj olajšali, da bi jim ne bilo treba hoditi še enkrat v šolo, smo se dogovorili za peto in šesto uro z deset-minutnim odmikom. Verouk ni sestavni del pouka, ni obvezen. Z njim se v šolo ne uvaja nobena "druga ideologija". Iz učnega načrta so črtane obravnave spominskih dni in pionirske organizacije. Ta praznina naj se zapolni z drugačno vzgojno uro, za katero, naj učitelj sam presodi. V Podljubelju bo to verjetno povezano z zgodovinskim pregledom 100-letnice šole. Morda je bila res storjena napaka, ker krajevne skupnosti nismo pismeno seznanili s to odločitvijo. Do verouka v šoli jc prišlo čisto iz praktičnega vidika. No, z močno željo in organizacijo bi se morda našel zanj poseben prostor v vasi. Za šolo so prispevali vsi, starši vernih in nevernih. Naj vera ne spre krajanov, vse naj se gradi na človeku. Morda je to pravi moment, da se v družinah pogovore o vsem tem. Nič ni zabetonirano, lahko se še pomenimo, a tokrat je bila usluga narejena le otrokom." Marica Praprotnik, bivša predsednica Občinske konference SZDL Trtic: "Občinska konfe-j renca SZDl. v Tržiču ni nikoli dobila nobenega nc pismenega ne ustnega vprašanja okrog opravljanja verouka v prostorih osnovne šole v Podljubelju Prav tako ga ni dobila naša komisija za verska vprašanja. Zato me jc zelo začudila izjava g. Salbcrgci j.i na /.i2 - 1°74) doživljali transformacijo i/ odhormškega in poslanskega sistema v delegatsko socialistično samouprav— diu/ho? C v prav vem, sle se leta 1**75 kot predsednik šišenske Z/K \<)\ soočili s Kardeljem m mu povedali, kaj mislile o »najholjsem od možnih sistemov« ? Uvodoma naj povem, da sem sc kot tedanji predsednik ob črnskega odbora ZZH NOV Ljubljena - Šiška v letih l"7.t in lu74 redno udeleževal sestankov občinskega političnega aktiva v Si ški, kakor ludi sestankov mestnega političnega aktiva I juhljana. na teh m podobnih sestankih smo pogosto obravnavali tedanjo aktualno snov, to je oblikovanje nove ustave m tudi zakona o združenem delu Čeprav v razpravah novega delegatskega soua lisiicneg.i samouprav nega sistema nisem zavračal nasploh, mislil sem celo, da vsebuje mnogo dobrega, sem o številnih, konkretnih stvareh delovanja in uspešnosti novega sistema imel pomisleke, pa tudi povsem ločeno in drugačno mnenie od drugih Svoja sta lišča sem tudi poiasnjeval in branil na podlagi prakse in izkušeni v svojem dotedanjem družbeno političnem delu Večinoma brez večjih uspehov. Do »soočenj« in razgovora s tovarišem Kardeljem pa je pri šlo po nakl|UČju, in sicer ob prazniku občine Ljubljana Šiška (praznovali srno ga drugič) leta I47V Tedaj so na slavnostni sc|i prvič podelili veliko plaketo občine, in sicer tovarišu Kardelju kot najzaslužnejšemu svojemu občanu. Po svečani seji je bil občinski politični aktiv in o*)i krog go slov povabljen na kosilo v gostišče »Dr. <)•< (bradovič nogome tni zdravnik), seda| gostišče »Kavadarci« iz Makedonije Na kl|uč|e |e naneslo, da sva si pri mizi sedela nasproti s Pepco Kardelj. Pogovarjala sva se o raznih stvareh Med drugim meje vprašala, kje in kdaj sva se spoznala. Povedul sem ji, kje in kdaj ie to bilo, m |i potem dejal: »Pepca, najbolj se te pa spominjam iz tistega oktobrskega večera 1^45 v Mariboru, ko si zvečer ob 22.30 uri prišla k meni v pisarno. Rila si še nrava partizanka, v ukrojeni uniformi iz angleškega blaga, in v Skornjih « Rekla si mi: »Videla sem luči v sobah, pa sem vprašala stražarja, ah |c morda kdo od funkcionarjev luk.ii Povedal mi je, da si ti Prišla sem, da ti poveril, da Z|iilr.i| ob S uri sklueš seio Pogovorili se bomo o več stvareh, med drugim tudi o delegaciji kmetijskih de lavcev in viničarjev, ki naj bi prišla na I. kongres sindikatov kmetijskih delavcev, ki bo v kratkem v Novem Sadu- Zatem me je še vprašala, /ak.ij gon sc toliko luči po sobah Po|asinl sem ji, da pač nek.iteti uslužbenci se delajo Potem sv a šla |>o .obah in ujm. tovila, daje okrog 15 odstotkov tedanjih uslužbencev okrožnega odbora < >! se delalo Na vprašanja so nama pojasnili, tla rešuje jo nujne stvari, ki |ih |>rc| niso mogli opiavili, kei so bili na lere nu. Zduj ( Ml let kasneje) me je povprašala o pioblemih in delo vanju borčevske organizacije m sploh o političnem stanju in raz merah v Šiški Pojetnjl sem ji na kratko, kaj delamo in kakšne so razmere. Med drugim tudi to. da l|tul|c godinj.ijo in se |ezi|o, ves da |c Slovctiiia picvo obremenjena / daiatvami in da pri leni ugotavljalo, »da Sava na |ug, to |c v heograd teče" Povedal sem ii nadal|c, da hudem ob raznih priložnostih pojasnjujem, da smo kot razviteisa republika na neki način dolžni pomagali mani raz vitim, tudi zaradi lastnih koristi. Z mojimi pojasnili so večinoma zadovoljni, ugotav l|.i)o pa, da ni |>iav. d.i smo dolžni samo < 1. 11.111 m da ne nioieino piav nič vplivali na smotrnejšo uporabo danih sredstev Nihče o tem ne poroča tistim, ki sredstva da)c|o, nič ne vemo o porabi sredstev, kar bi bilo povsem normalno ni iia|inaii|. kar bi nioialo bili l>c|.il sem |i tudi, da se s temi ugotovitvami občanov povsem strinjam. Potem pa me je vprašala, kako bi jaz to uredil Odgovoril sem ji, da bi to bilo čisto preprosto Pn /\r zui skupščini bi ustanovil komisi|o, ki bi bila scs(avl|cna iz pred stavnikov razvitih ni nerazvitih republik V njenem sestavu bi morali biti gospodarski in finančni strokovnjaki. Ta komisija i morebitnimi strokovnimi podkomisijami naj bi v sodelovanju z Zveznim zavodom za planiranje na podlagi republiških dolgOfO čnih in srednjeročnih programov ugotovila, kateie obiekte bi k a zalo v posameznem letu zgraditi v posameznih nerazvitih repu bitkah, katere rudnike moderrii/irati ali razširili ali na novo odpreti ipd , jvač v skladu z razvojnimi potrebami teh icnublik in posamezne razvite republike prispevale v ta sklad I a po bi bila tolikšna, da ne bo ovnala normalnega i.izvoj.i x'a!*\.$ publik Deial sem n se, da bi bilo |>n tem treba skibcti i'A J- j# so neposredno povezavo med pod|cl|i posameznih P'",0£ jeff' vrstnimi delovnimi organizacijami \ nerazvitih republika ^ neposredna investicijska vl.ig.mia in |im dati v pomoč ^sir nje potrebne strokovne k.ulic I ahko pa bi bil namesto *' v /vezni skupščini ustanovljen ustrezen organ j>n /vczn'!!^']jr nem svetu V vsakem primer u |\i bi pn takem organu ,nt> neka inšpekcijska oz revizijsko kontiolua služba, ki bi "P^vi'1 la izvaiarijc sprcictega ptogiama iazvo|.i v posameznih i'e .^ffO republikah m skrbela, d.i bi se .lana siedstva res korist«0 n(pil gramsko uporabila in da bi po potiebi piepieula \s- ^vtrj niensko porabo Med leni nio|im i .izlaganjem nu |c P1^.^ i.izna dopolnilna vpi.išania Ko sem |i razi zijski službi, mi je rekla: »Igor, saj tako, kw» o ■•■.....< mogoč delali. s.i| to ne bi bilo samoupravno ■• (*dloč ti**. j/P zavrnil, češ da lo sploh ni ies, s.i| bi v vseh teh organih t| rfff slavinki lazvitih in neiazvitih lepublik. Ko se nisva I,,OJL$aJ.L /niiuii. se je obinila h Kardeliu in mu rekla -I di, po* misli Igoi o da|.in|U pomoči nciazvUiin in o konlioh u P1 mh siedstev'« #k Vse to ic bilo z.ime silno ncpii|Ctno. kei se |c vse °m|)f >c J lo pn.ii meni in / /aiiiin.iniern prisluhnilo, kakšen iazg«' jJiT^1 razvil J,i/ v sf\i|cili pnpovedovanjii Pepci sploh ni se m ,,,) to, da bo v razgovor pritegnila tudi Kardelju, pač p* s ^ heni mislil, da mu bo kasiieie povedala k.i| in k.iko sv.» varjala in kaj občane v leh zadevah moti . tt>**!jji Kardelj me je torej vprašal, k.u me moti m kak" j^ioflL ham Na kratko ni nekoliko bol| zgoščeno sem mu o ^ povedal listo, kar sem predtem po|asn|cval Pepci- K^f pC stvan iazl.ig.il m mu nekateie ua njegove ki.ilke |>np<" u> vf^ji rijeval bolj podrobno, me je prekinil ni ilcj.il -Igoi, **J |VWj?V ■ ■mi, m. p, |.i.......i ■■■... i... -i- ura* i' m mogoče, to ne hi bilo samoupravno Kdo nam daj" I nogou i. Rosam i in diugi. ki dobivan« pomoč za s vol » . p r. pati jim motamo, tla bodo siedstva pametno in "'""j^jjjk^S bi dvigali pokrovko na lomu. m ugotavljali, k.o bodo **v..i P. bili Ni treba o tem dvomiti tei šum nezaupanje in ljudmi <■ Poleni s.- |e obnnl k diugim m jim začel o biimjflj l|udmi >■ Potem se je obrnil k diugim m |iin z.uci i» .^(ii^i dali svojo teori|o o socialistični s.mioupiavni diužbi |„ h*y lo silno nerodno, sa| sem |>o le| pridigi i/padel kol P°P ^j* Nihče od navzočih mi ni priskočil na pomoč in podp' mišlianja KULTURA T°rek, 23. oktobra 1990 UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN C^5^KS^©IEnGLAS Fotodelavnica USTVARJANJE S SVETLOBO Kranj - Za deseterico mladih, ki so iz već krajev Gorenjskega prišli v prvo fotodeiavnico, ki jo je organiziral ZKO Kranj, je mimo prva ___ polovica dela: že v drugem vikendu zapored so namreč spoznavali igro svetlobe in jo lovili skozi fotografsko lečo. Fotodelavnice resda niso nekaj povsem novega. Vendar pa so jih pri ZKO doslej večinoma pripravljali le kot po-vsem teoretično spoznavanje Posameznih tem v fotografiji. [°da pri delavnicah, če naj bo-a° res delavnice, je pač potreb-n° teoretičnemu delu dodati J»di praktičnega. Za to pa je Se doslej manjkalo pogojev - v "asprotju z organizacijami za lehnično kulturo, kamor je fo- ografija vse doslej sodila in se-Ved? še sodi. V Kranju pa so *anirnanju za posamezna pobočja fotografiranja prisluhni-,n se na pobudo mladih fotonov v foto skupini Ime odlo- "[2a fotodeiavnico. .'mamo to srečo, da so na O'jo tudi vsi pogoji, v katerih akšna delavnica lahko deluje," ]e Povedala Marija Mohorič. likovna sodelavka ZKO £ranJ "Prostorna veža gradu p'«selstein je ravno dovolj ve-£ biografski atelje za desete-,lc°< Pred kratkim pa smo v bli- 'ni gradu tudi opremili pro- 0r za temnico. Vse skupaj pa lurieda Pomen'> da bomo lahko n di v prihodnje, čc bo zanima-seveda, za vse, ki bi jih za-P»U takšni tečaji, lahko or-*d.n'zirali izobraževanje s takimi ' Podobnimi temami, kot je k J *' jo vodi zdaj mentorica kateri sc fotografi >dgovore temo pred fotografijo navdušenih že programirati mojstre. "Fotodelavnica je možnost, da se mladi fotografi na neki ustvarjalni način soočijo s temo, ki jo obravnavamo. Pri tem ni tako pomembna tehnična plat zadeve, strokovno poznavanje in tudi predznanje, pač pa proces, ki se začenja z združevanjem teh elementov -svetloba, predmeti," je poveda- li**« vidergar. ^»odelavnica, v k jn "at srečajo mladi prj *CcJo vsak svoje c ^ Src^evaniu na ten vanju na "l svetloba. "itn- " 3VCUOOa' Prav gotovo Sk> f narncna ustvarjati vrhun-•otografije in iz mladih za la Alenka Vidergar, sicer kiparka po poklicu, kije pred časom nekatera področja fotografije predavala tudi dijakom ljubljanske šole za oblikovanje. In kako vse skupaj poteka? Najlažje bi bilo seveda vse skupaj povedati in pokazati s končnim izdelkom - fotografijo in razstavo. Vendar pa je smisel delavnice prav v procesu nastajanja in ne v končnem izdelku. Zato je zavzetost mladih fotografov, ki so postavljali izbrani predmet zdaj v tako, zdaj v drugačno luč, na svetlo, pa spet na temnejše ozadje, pravzaprav tista ustvarjalna igra, katere znake opaža vsakdo po svoje in si sam izbira tudi odločitve. Naloga mentorja pri tem pa seveda ni nekakšno usmerjanje, pač pa tenkočutno opozarjanje na pojave, ki jih je vsak ustvaril sam s svojim eksperimentiranjem pred fotografskim aparatom. Niti ni tako pomembno, ali bodo kasneje mladi šli v foto klube ali bodo skrivnosti fotografije spoznavali sami, prav gotovo pa bodo tudi kasneje prišla na plan vprašanja, ki jih zdaj še ni in niti niso potrebna. Glede na zavzetost, s katero so mladi tečajniki kranjske fotodelavnice igrali igro svetlobe in predmetov ter kasneje opazovali tudi izdelek - fotografijo, bi pričakovali, da bodo takšne delavnice v gradu Kicselstein še kdaj. Morda na katero drugo temo in z drugimi mentorji, kar naj seveda le še bolj razširi fotografska obzorja. • Lea Mencinger, Foto: Jure Cigler Premiera v Prešernovem gledališču Kranj ZAČARANI KROG LASTNEGA RAZKRIVANJA mske uspešnice K. Albeej. »Kdo se boji Virginije Woolf« je studioma v igralskem izrazu in aktualiziran, z govornimi značilnostmi akterjev. j PriZoritcv tragikomične w '"neMskcga dramatika Id fonv u,lbeeJa Kdosc b°i' Vlf V;JC Wooii iVVho's afraid or 196 1) dopol vsrcdnjih te 'r&i„ ,wu" t« ,ffin,a Woolf. m J . cn<> izmed N^k • ,/rnci* osrednjih te JOrjrj0 "ri,/ni1, komponent, ki tovo .ncir ,a/Vl'.i prav Pn tiuij: '"'''''išče v Kranju, to je v%'ft , 1 iiitimi/cm. navzoč diCric , Strindbcrgove (iospo Nem ,c '"Pnzorjenc 19K6) Iti Ml - l>K"k /up.inovih raket. d° l;inl[H'' " ' ^"lsiei dam, p a S,",ll-K.i i ,CNlllovega I neg i J^m-ii l ,lk;i- k'rPrax le visU 0 maili" cllk,,r'' ,U(li nckoh ^lb ^lovi::°. "»Pesnice ^-'"Vie^ , '"pesnico i/ prve H v J, ie«dcsctih let so za ?0rheink"' k ;°'»'-e / ,/brano m aktu tl Aih 'K<,Vo,n" frazeologijo, Ci,N., K ' "Muneiiške like iz ? ekNh,1nci|Vl«-*vcKa politične i**Pr0',n/U)n,/'"-' umešča v r,ls , " Adamih dm dasi v I<>lhClli K"'»->"i.i mil / besedo n>„ Pnbliz no |e ? 'ižcn. ' <,,,u-l"bo genetske i, Aih^1h,,l'B« rezon« V,,,,,,-^ramoKdose bo SLSti*nk, lln" ™em I0*vam.?°^ezovali ' c v rop >, .'"'"-'-iMinankoal, !?Cri^„ *,0,^kni odgovo, ki ' "•'bi ,,rn,"u PMli.uiu.ilu, S* V A,m,IN!''»» d.amanko. ,«Jn„ N ' nasta,ala v,po N-Jo»ipV,|,n '*rt Keltov ega v,0">ar |o na pr,mer v oceni uprizoritve v Drami SNG v l jubljani označuje kot »sintetično grotesko«, se pravi kot delo, ki jc v sebi /gostilo pretresuiočo /gro/enost in gro zo nad sesutim notranjim svetom ničnih akteriev Uprizoritev na odru Prešernovega gledališča v Kranju v rdiji Barbare llieng Samobor jo razkriva kot neprizanesljivo in prodorno psihoanalitično dt.imo, ki pa p ne inaii|ka tako komičnih kot absurdnih sestavin. V nočnem družabnem srečanju, ki je že samo po sebi ne smiselno in nemotivirano, sc ob pomoči izdatnih doz alko hola do ohisti ia/kii|cta dva zakonska para iz univerzitetnih krogov, pri čemer je časovna značilnost zajeta tudi v dc|stvu, da sta moška identificirana kol iimvetzitctna piotesoija, njuni ženi pa sta brez poklica, oziro rna samo niuiii Zem Starejši p.u Maita (icoige |c za|et la ko reko.' na itopfljji nitelrie op cijc od niunega zakona so ostale samo še travme, očitki in samoočilarija zaiadi poiazov, on je neuspešen pisateh in po vsej verjetnosti povprečen pro tesor zgodovine, |)opadl|ivo sa dističen, ona razpeta med ne-realiziranim materinstvom in moževo pozicijo, ki ic v marsi-čem odvisna od lasta, lektorja; saj jc po svoji volji, zunaj tc zveze (ludi v lem jc razviden si gnuin temporis nastanka dra me) si ne noskuša ustvarili lasi nega profila V tej zgolj biološki deltnici|i obeh žensk bi z dan.išnieg.i zornega kota ute gnili odkrivati tudi določene pomanjkljivosti le drame, kar pa pregrnejo m prekričijo bre zobzirni posegi v intrmni svet teh štirih ljudi. Drugi par je mlajši (v predstavi je to zabrisano, kar pa ne moti, le hipna erotična zve/a starejše ženske z mlajšim moškim je s to starostno relacijo zabrisana), njuna posebno,i je v kombinaciji in protislovju, da jc prav biolog naletel na žensko, ki ga s svojo histerično ženskostjo obvladuje na njegovem področju, ko sc bo|i imeti otroka To so v prvi vrsti zanimive posebnosti, ki jih zastirajo poglavitne reči, predvsem dokončno, neprizanesljivo, mučitelj- sko ni samomučileljsko razgaljanje teh ljudi, pripetih drug na drugega brez možnosti in upanja na kakršnokoli spre membo, podobno kol Sartrove eksistencialne strukture za za prtimi vrati. In prav v teh brezizhodnih ielaci|.ih Albeejcve Virginije VVoolI, ki se jc nihče nc bo|i ve*, (naslov sam je brez pomena, je zgolj verz popcvći-ce, ki vsem roji |>o glavi), sedanji gledale, lahko odknva ak tualno metaforiko, k.n je poti jevalo tudi premierno občinstvo s s v o 11 n 11 rcakci|ami Vse, kur jc navedeno, izhaja iz predstave in pomeni njeno pozitivno vrednotenje. Režiserka je sama zasnovala tudi pomensko motivirano sceno z realistično opremi jeno verando v ospieilju. k|ci potekajo po glavitm vlisf mi ter z večjim prostorom v ozadju, ki sponn iija, tako kot vsa oprema na blagostanje zakonskega pari' Marta - Georg. Za recepcijo je v tem primeru še posebno važen ritem igranja, menjavanje in stopnjevanje intenzivnosti, vse to pa je v izvedbi igralcev utemeljeno s psihološko motiviranim trenutkom. Kvartet igralcev je v celoti izenačen in zelo dobro uglašen, pri čemer seveda niso zanemarjene individualne posebnosti in izia/m poudarki. Iako Judita Zidar z nekakšno racionalno strastjo razkraja sebe in okolje, kar ima šc dodaten pomen, Bernarda Oman celo s spremembo glasu v hreščečo razkavost dopolnuje histerične lastnosti Honey; Igor Samobor v vlogi ( ieorga / zadrževano prizadetostjo mani festira mazohi/.em tega na vseh ravneh ponesrečenega intelektualca, ki je svojega očeta ubil samo v literaturi, pa še to pone sreči, Pavel Kakovec pa je z vlogo biologa Nicka prav gotovo i/oblikoval doslej eno izmei svoiih najboljših kreacij z ob vladovano, nadzorovano introvertirano igro, nadvse primerno temu liku. ki nikogar nc napada m se šele v skrajni poziciji začne braniti. Predstava ima tudi ustrezno sodobno kostum sko opremo in izrazito, pomensko motivirano glasbeno spremljavo, verjetno po zamisli režiserke, ker sodelavca za ti področji med krcatorji predstave nista navedena. Tudi s to predstavo se Prešernovo gledališče v Kranju uvršča kot enakopraven partner v združene slovenske gledališke emirate. France Vurnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V knjižnici kranjske Gimnazije bo jutri, v sredo, ob 19. uri predavanje prof. Majde Stanovnik Carrolov literarni nesmisel Na ogled je tudi razstava L. Carrol in Alica. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava slik nastalih v oficirskih jetniških taboriščih 1941/45. V galeriji Mestne hiše je še ta teden odprta razstava Kranj, kakršnega ni več. V Prešernovem gledališču bodo v četrtek, 25. oktobra, ob 19.30 uprizorili E. Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf - za abonma rdeči V petek, ob 19.30 bodo predstavo ponovili za abonma petek L V galeriji Bevisa razstavlja slikar Kiar Meško. V galeriji Lipa v Mestni hiši je še ta teden odprta razstava slik nastalih na likovnem srečanju Sava 90 junija letos v Gozd Martuljku. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Zmaga Puharja. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava Delavska ustvarjalnost 1990. RADOVLJICA - Danes, v torek, ob 19.30 bo v dvoranici radovljiške knjižnice Barbara Grm ob diapozitivh imela predavanje Mesec dni pod Himalajo. V galeriji Sivčeve hiše razstavlja ilustracije akad. slikar Zvonko Čoh. V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava vitrazev Lene Šajn. SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava akvarelov akad. slikarja Milana Rijavca. V galeriji Loškega gradu je odprta razstava slik Antona Dolenca in lesenih plastik Staneta Jarma. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled meddruštvena razstava fotografij na temo Koni. V galeriji ZKO - Knjižnica bodo danes, v torek ob 19. uri odprli razstavo slik Franca Ranta. TRZlC - V Fotogaleriji Slovenija, Partizanska 6, je na ogled razstava razstavo fotografij Tihožitja avtorja Matije Pavlovca, V Kurnikovi hiši razstavlja slike dr. Ivanka Bosanac. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled razstava akvarelov Nevenke Virant. SLOVESNOST PRED BORŠTNIKOVO ROJSTNO HIŠO Cerklje - Cerkljanska krajevna skupnost. Turistično društvo in kulturno društvo Davorin Jenko so v petek, na predvečer otvoritve 25. Borštnikovih srečanj pred rojstno hišo Ignacija Borštnika pripravili kratek kulturni program. Član slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl je v uvodnem nagovoru spregovoril o režiserju, dramatiku in največjemu slovenskemu gledališkemu igralcu iz druge polovice prejšnjega stoletja Ignaciju Borštniku. "Ni sodobnega naroda brez dobrega in temeljitega gledališča. Z gledališčem se začenja boj za lastno slovensko državo, suverenost, samostojnost in svobodo," je poudaril dr. Kmecl in pozval navzoče, naj večer preživijo v spominu na vse žene in može, ki so ustvarjali slovensko kulturo in brez katerih tudi današnje slovenske ustave ne bi bilo. Dramska igralka Jerca Mrzel je v umetniškem delu srečanja zapela nekaj songov na pesmi Franceta Prešerna. Gromek aplavz občinstva je bit povsem upravičen. Vodstvo Borštnikovih srečanj pa je Cerkljane povabilo v Maribor na ogled komedije Samomorilec v izvedbi Primorskega dramskega gledališča. • I. K. TEČAJI V GRADU KIESELSTEIN Kranj - Oktobra se je v prostorih gradu Kieselstein v okviru centra za estetsko vzgojo začela cela vrsta tečajev. V nakaterih, ki so se začeli pretekli teden, je še nekaj prostora; to vel ja /a foto tečaj kot tudi za grafično delavnico. Vse informacije in prijave po tel. 21-135, Mohorič. Kranj - V galeriji Bevisa,na Koroški c. 47,te dni razstavlja akad. slikar in grafik Kiar Meško. O slikarstvu, ki mu je zapisan, umetnik pravi: "Slikarstvo je predvsem predstava prostora in oblik, manj simbolov in všečnih barv pa tudi navsezadnje nekaj šteje. To in še marsikaj." - Foto: Jure Cigler GLAS 8. STRAN AKTUALNO Torek. 23. oktobra 199° Iz govora Bogdana Osolnika na zboru škofjeloških aktivistov Bele garde in domobranstva ni mogoče opravičevati "Mi borci in aktivisti smo podprli predlog za narodno pomiritev ali spravo - kakorkoli že hočemo označiti poskus, da bi premagali nesrečno delitev Slovencev, do katere je pripeljalo dogajanje v drugi svetovni vojni. Podprli smo tudi zahtevo, naj posebna komisija ugotovi zgodovinsko resnico o množičnih usmrtitvah ob koncu vojne, za katere večina slovenskih borcev dolgo niti ni vedela, kaj šele, da bi sodelovala pri tem dejanju. Vendar vse to. kar zdaj doživljamo, v resnici ne prinaša pomiritve, ampak prej razpihuje sovraštvo in odpira stare, že skoraj zaceljene rane ter poglablja delitve med ljudmi, ki so se v življenju v teku let že skoraj izgubile. O dogajanju med vojno in o vsem tistem, kar je prinesla s seboj vojna, ni mogoče soditi, ne da bi predvsem ugotovili, kdo je začetnik vsega tega zla - da je to fašizem oziroma nacizem, kot povzročitelj druge svetovne vojne, kije slovenskemu narodu napovedala popolno uničenje. Danes v svetu fašizem ocenjujejo kot največje zlo, kije v tem stoletju ogrožalo našo civilizacijo in prav nič ne postavljajo pod vprašaj vojnih akcij, ki so jih zavezniki vodili za njihovo uničenje oziroma svoj obstoj. Pri nas pa se je za nekatere vse zlo začelo šele, ko se je OF in partizanska vojska postavila po robu okupatorju. Zanje je začetek vsega zla osvobodilni boj, ki ga tako kot nekoč okupatorji - označujejo kot komunistično zaroto. Znano je, da so Nemci vse, ki so se jim upirali, kratkomalo označevali za komuniste in bandite in jih tako postavili izven zakona. Tudi v razglasih o ustreljenih talcih, kijih lahko vidimo v muzeju v Begunjah - so vse, ki so jih usmrtili, označevali kot komuniste. Enak izgovor danes ponovno uporabljajo nekateri samo zato. da bi oprali izdajstvo svojih idejnih somišljenikov. S tem pa delajo strašno krivico stotisočim zavednim Slovencem, ki so podpirali osvobodilni boj. trpeli v ječah in zaporih, mnogi pa izgubili tudi svoja življenja. Nikjer v Evropi danes ne izenačujejo boja proti fašizmu in narodnega izdajstva. Tako tudi slovenske bele garde in domobranstva ni mogoče opravičevati z obrambo vere in slovenskega naroda pred komunizmom. Pozabljajo - med drugim - da je Hitler takoj po prihodu na oblast, že v Nemčiji, med prvimi začel preganjati in zapirati duhovnike. Ti so bili že leta 1936 med prvimi zaporniki v zloglasnem taborišču smrti Dachauu. Prav tako so na Koroškem nacisti po priključitvi Avstrije med prvimi udarili po slovenskih duhovnikih, isto se je ponovilo na Gorenjskem. Kakšnega zaveznika so si torej izbrali za obrambo vere tisti, ki so se podali v službo nacističnih okupatorjev ter jim prisegli zvestobo? Res je, da so bili mnogi zapeljani. Toliko večja je odgovornost tistih, ki so zavedli na tisoče ljudi v narodno izdajstvo. Odgovorni SO za vse gorje, ki ga je to povzročilo Slovencem. Odgovorni so tudi za usodo tistih, ki so jih zapeljali. Najmanj dvakrat so jih usodno prevarali: Prvič, ko so jih zvabili v bratomorni boj pod pretvezo, da je boj proti partizanom, boj za vero in boga. Drugič, ko so jim še ob koncu vojne zagotavljali, da jih čaka nadaljevanje boja proti komunizmu, v katerem bodo zmagovito korakali skupaj z Angleži in Amerikanci. Nezgodovinsko je tudi. če se danes v obravnavi preteklosti zamenjuje vzrok in posledica. Nedavno je nekdo zahteval, da je treba ukiniti praznovanje škofjeloškega občinskega praznika na dan dražgoške bitke, češ da je ta izzvala Nemce, da so vas uničili in veliko vaščanov pobili. Kakšna obrnjena logika! Opravičujejo tuje napadalce. Nemce, ki so hoteli neusmiljeno napraviti Slovenijo za nemško deželo in so se pri tem posluževali najbrutalnejših sredstev, obtožujejo pa tiste, ki so se bojevali za obstoj, za preživetje, in ki so s svojim bojem preprečili, da se ni uresničil Hitlerjev celotni načrt o preseljevanju Slovencev in še marsikaj drugega. Ali smo res že tako daleč, da bodo zdaj na zatožno klop klicali tiste, ki so svojo ljubezen do domovine dokazali s tem, da so se uprli uničenju in pri tem tvegali, mnogi pa tudi izgubili, svoja lastna •življenja' Ne gre samo za resnico o NOB. ne gre samo za nas partizane in aktiviste NOB, gre za to, da se na ta način ustvarja in opravičuje nova ideološka nestrpnost med Slovenci in uvajanje novega enoumja, novega totalitarizma, temu pa bi se morale vse ivoSo-domiselne m demokratične sile odločno upreti, ker sicer ne bomo deležni na Slovenskem tistih civilizacijskih pridobitev parlamentarne demokracije in človekovih svoboščin, ki so naš zgled v razviti Evropi." Tiskovna konferenca Mladinskega sveta Predstavitev programskih usmeritev Ljubljana, IK. oktobra - Predstavniki Mladinskega sveta Slovenije so v četrtek pripravili tiskovno konferenco, na kateri so javnost seznanili 7 ustanovitvijo, programskimi usmeritvami in aktivnostmi du prve seje /bora te organizacije, podali pa so tudi informacijo o posvetu organizacij, ki se ukvarjajo z mladinskimi vprašanji. MSS je za sedaj organizacija, ki ima samo kolektivno članstvo, v njej pa je vključeno dvajset organizacij. V/or za takšno delovanje MSS, ki praktično združuje vse, kar je na mladinski ravni, so našli v podobnih evropskih organizacijah. V osnutke programskih usmeritev so zapisali, da bodo delovali na področju zakonodaje, mednarodnega sodelovanja, vzgoje in izobraževanja, politike prostega časa, kulture in založništva ter razvojne politike in raziskovanja Med drugimi so posebej poudarili potrebo po večjem številu denarnih fondov, širitvi mednarodnega sodelovanja in podpi su mednarodne konvencije o otrokovih pravicah. Predsednik MSS Janez škulj je ocenil, da je s temi programskimi usmeritvami opredeljena uveljavitev mladinske politike oziroma celovitost dejavnosti posvečenih mladim. Na delovnem srečanju v Bohinju so organi-zaciie sestavile resolucijo ob začetku javne razprave o novi slovenski Ustavi, od katere pričakujejo, da bo nova demokratična drul bena ureditev sposobna odgovarjati na izzive in potrebe, ki jih s teboj nosi vsaka nova generacija mladih. Predstavnike MSS sedaj čaka še promocija programskih usmeritev, nato do 10. novembra javna razprava, med 23. in 25. novembrom pa naj bi bil posvet, na katerem naj bi programske usmeritve tudi sprejeli, naredili tudi svoj statut ter izvolili tudi novo vodstvo • M. Cregorič Sodišče zavrnilo prisilno poravnavo in se odločilo za stečajni postopek Elan gre v stečaj Vsi Elanovi delavci bodo do odločitve stečajnega senata ostali na delu. Kranj, 19. oktobra - Sodna odločitev, da gre Elan v stečaj, je bila vendarle presenetljiva, čeprav je stečaj ves čas postopka prisilne poravnave visel v zraku. Zlasti zadnje dni so namreč ugibanja umirile izjave predstavnikov slovenske vlade, ki so izražali upanje v uspešnost prisilne poravnave, tudi občutek, da se je večina upnikov odločila zanjo, nas ni prevaral. Vendar pa se je sodišče odločilo za stečaj, poravnalni senat, ki ga vodi Dragica Pirihova, v njem pa sta še sodnika Tone Subic in Janez Kikel, je odločitev o zavrnitvi prisilne poravnave sprejel po tajnem posvetovanju v dneh od 15. do 19. oktobra. Rečemo lahko, da se je dosledno držal črke zakona, suvereno sprejel odločitev in s tem pokazal, da sta pri nas (naposled) sodna in izvršilna oblast ločeni. Direktor Elana Peter Lampič je po odločitvi izjavil, da je verjetno realna in da ga ni zelo presenetila. Realisti so torej stečaj pričakovali, prisilna poravnava je bila le zadnje upanje idealistov, da bo Elan navkljub osupljivi finančni katastrofi rešen. V kinu Center so sodni odločitvi prisostvovali le predstavniki Elana, SDK in nekaj upnikov, velikega zanimanja presenetljivo ni bila deležna, nemara je večina pričakovala, da bo prisilna poravnava uspela in da s tem ne kaže več izgubljati časa. Razglasitev sklepa, ki ga je sodni senat strnil v osem kratkih točk, je izzvala polglasne vzdihe presenečenja, saj se je prva glasila: prisilna poravnava se ne potrdi in predlog za prisilno poravnavo se zavrne. Po uradni dolžnosti se je zato za Elan začel stečajni postopek, za stečajnega sodnika je bil določen sodnik Branko Lipovec s kranjskega sodišča, za stečajnega upravitelja diplomirani ekonomist Vojislav Cvetkovski iz Ljubljane, razrešena je bila upraviteljica prisilne poravnave Iva Mohorič. Narok za preizkus terjatev v stečajnem postopku bo 14. januarja 1991 ob 8. uri v sobi 121 Temeljnega sodišča v Kranju. Sodni senat pa se je odločil, da do nadaljnjega ostanejo na delu vsi delavci Elana. Za prisilno poravnavo glasovala večina upnikov Sodni senat je kratkemu sklepu dodal dolgo obrazložitev, ki je v zapisniku napolnila kar sedem strani, iz nje je moč izluščiti podroben odgovor, zakaj je sodišče zavrnilo predlog za prisilno poravnavo in s tem začelo stečajni postopek. Terjatve upnikov, ki so imeli v postopku prisilne poravnave glasovalno pravico, so znašale 2,1 milijarde dinarjev, zanjo so glasovali upniki, katerih terjatve znašajo 1,4 milijarde dinarjev. Za prisilno poravnavo je torej glasovala kvalificirana večina upnikov. Vendar pa zgolj njihovi glasovi ne zadoščajo, 38. člen lani sprejetega zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, narekuje, da mora poravnavo potrditi poravnalni senat. Samostojno se mora torej odločiti tudi sodišče, ki prisilne poravnave ne sme potrditi, če ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih postopka prisilne po- ravnave ne bi bilo mogoče začeti ali če obstajajo razlogi, zaradi katerih se postopek prisilne poravnave lahko ustavi. Poravnalni senat je zaključil, da Elanovo ekonomsko-finan-čno stanje ni razjasnjeno in da dolžnik z analizami ni izkazal verjetnosti, da bo lahko izpolnil obveznosti iz prisilne poravnave, kar pomeni, da nista izpolnjena dva temeljna razloga za potrditev prisilne poravnave. Za stečaj po petih mesecih Sodišče je postopek prisilne poravnave začelo 25. maja, po slabih petih mesecih pa jo je zavrnilo in s tem začelo stečajni postopek. Marsikdo bo verjetno dejal, da je bilo izgubljenih pet mesecev. Sodni senat v svoji obrazložitvi pojasnjuje tudi na to, saj pravi, da je sodišče sledilo navedbam Elana, da bo verjetnost izpolnitve prisilne poravnave utrdil z dodatnimi analizami, ki jih zaradi časovne stiske tedaj še ni uspel dokončati. Predstavnik SDK pa je tedaj povedal, da stanje dolžnika še ni jasno, in da približno 706 milijonov dinarjev spornih terjatev še preverjajo. Sodišče zdaj pravi, da tedaj ni moglo predvideti, da ekonomsko finančnega stanja Elana ne bo mogoče ugotoviti. Izvedenec, ki ga je določilo sodišče, je 19. septembra namreč povedal, da dokončne ocene ne more dati, ker ni imel na razpolago vse potrebne dokumentacije, kar velja zlasti za dva računa v tujini, čemur Elan ni oporekal. Tudi po navedbah SDK je stanje Elana nerazčiščeno, njegovo poslovanje s tujino pa povsem nerazjašnjeno. Izvedenec je ugotovil, da so 19. septembra Elanove obveznosti znašale 2.900 milijonov dinarjev, kar je celo več, kot znaša knjigovodska vrednost celotnega Elanovega premoženja. Analize, kako bo Elan izpolnil obveznosti v prisilni poravnavi. ni mogel oceniti, ker mu Je Elan ni predložil, čeprav je b» to dolžan storiti inje to 25. maja tudi obljubil. Elan prisilne poravnave »1 vzel dovolj resno Elan je sodišču šele 20. septembra predložil zahtevano analizo, bolje rečeno svoj p0' gled, kako si predstavlja prisilno poravnavo, saj sodišče Pra' vi, da to ni analiza, saj navedbe niso z ničimer podkrepljene i" dokumentirane. Iz njih ni tnot razbrati, kako bi bile terjatve preoblikovane v kapitalske deleže, kje bi Elan dobil denar z? poravnavo obveznosti do upr"' kov, kako bi poravnal obveznosti do ločitvenih upnikov, katerih terjatve ne bi bile zmanjšane. V svoji vlogi Elan pavšali)0 napada izvedenčevo oceno "! trdi, da njegove obvezno**!1 znašajo le 1.400 do 1.800 mi'1' jonov dinarjev, samo terjatve1 upnikov, ki so imeli glasoval"0 pravico v postopku prisilne P0' ravnave pa znašajo 2.130 m«'1' jonov dinarjev. Elan torej ni izkazal verjetnosti, da bo obveznosti P°. predlagani prisilni poravnav' izpolnil in sodišče bi postope" prisilne poravnave mora'0 ustaviti že pred preskusom jatev, če ne bi 20. septembr3 Elan izjavil, da bo slovensk0 vlado zaprosil za poroštven0 izjavo, kar je v skladu z 20. nom zakona o prisilni poravnavi. Slovenska vlada pa poroštva ni dala. • M. Volčjak OGLED IN PRODAJA GRADBINEC. SPODNJI PLA™ * JESENICE Slovenska vlada seje začela ukvarjati z gospodarskimi vprašanji Obveznice za pospeševanje izvoza Vlada je sprejela osnutke pomembnih zakonov o privatizaciji, o agenciji za privatizacijo in skladu za razvoj' zavodih in o zadrugah, o katerih bo skupščina odločala na zasedanjih do konca leta. Ljubljana, 18. oktobra - Vlada se (končno) vedno bolj ukvarja z gospodarskimi vprašanji. Na zadnji seji v četrtek je sprejela predlog zakona za izdajo obveznic za pospeševanje izvoza. Doslej jih je gospodarstvu kot pomoč, ne posebej za izvoz, razdelila v štirih obrokih za 200 milijonov mark, vendar je slovensko gospodarstvo še hudo podhranjeno in bi dolgoročno pomagal samo svež denar, tega pa ni tudi zaradi političnih zmešnjav v Jugoslaviji. Ce bi hoteli izdatneje pomagati gospodarstvu, bi rabili še 300 milijonov mark, če pa bi upoštevali še turizem, kmetijstvo in malo podjetništvo, bi rabili še dodatnih 500 milijonov mark. Posedaj je pomoč v obliki obveznic prejelo 51 podjetij. Vložek vlada nadzira, če ne bo učinkov, bo terjala denar nazaj, sicer pa ta poseg, ki naj bi pospešil preoblikovanje podjetij v delniške družbe ali družbe z. omejeno odgovornostjo, uresničevanja zakona o privatizaciji in drugih oblik lastninjenja ne moti. S tako obliko dokapi talizacije bo vlada nadaljevala Ker so v posebno težkem položaju izvozniki, pa kljub temu najboljše gospodarijo (90 odstotkov prihodka slovenske industrije ustvari le 707 srednjih in velikih podjetij), jim bo vlada poslej pomagala z obvezni cami na neto devizni učinek. Obveznic bo za 180 milijonov nemških mark, republika bo poskrbela za 17 milijonov mark za *ž,5-odstotne obresti, papirje pa bodo prodajala pod jetja sama. Osnova za izračun bo konvertibilni izvoz med I. Slovenski biro na Dunaju Republika Slovenija ima že predstavništvo v Bruslju, sedaj pa odpira v središču Dunaja Biro Republike Slovenije, ki ga bo vodil pooblaščenec dr. Karel Sniolle Sicer pa Slovenija še namerava odpirati svoja predstavništva, skupaj z gospodarsko zbornico, bankami in posameznimi podjetji, vendar skladno s predpisi države, kjer bo predstavništvo. Slovenija namreč še ni mednarodnopravni subjekt, zato konzularnih in diplomatskih predstavništev ne more odpirali. Svoje biroje ali predstavništva bomo odprli v Was-htngtonu. Moskvi in Pragi, v naslednji rundi pa v Rimu. Parizu, Londonu. Bonnu. Ženevi in New Vorku julijem in 30. septembrom, obveznice pa bodo pokrile 20 odstotkov neto deviznega priliva To so v bistvu 20-odstotne izvozne stimulacije. Obveznice bodo nominirane z vrednostmi od 1000 do H)O.(KM) mark, dobil pa jih bo producent, zasebniki, banke in hi alinee pa 10 izvzeti Kot je povedal minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, bo šel po pospešenem postopku na prvo zaseda-ti|c skupščine osnutek zakona o zadrugah, krovni zakon, ki mu bodo sledili še zakoni o vračanju lastnine, denacionalizacije, zakoni s področja obrti, gozdarstva, stanovanjskega gospodarstva. Proces bo polekal sočasno s privatizacijo, delo pa bodo usklajevala ustrezna republiška ministrstva in ne občine, kot je bilo prvotno mišljeno. Tiskovni predstavnik vlade Branko Podobnik je povedal, da so bili na četrtkovi seji vlade sprejeti osnutki zakonov o privatizaciji, agenciji zanjo in razvojnem skladu ter zavodih. Osnutki so dobri in vlada upa. da jih parlament ne bo bistve no spreminjal. Vlada naj bi po slej imenovala direktorje zavodov, recimo šol, javnih podjetij s področja infrastrukture, vendar med kandidati na osnovi javnega razpisa Vlada pa ni izoblikovala mnenja k osnutku novega za kona o RTV, vendar ga bo do prvega usedanji skupščine, ni loglasaia, di bi na Kmetijske proizvode, uvožene iz drugih delov države, dodali 2(1 odsto tkov davka, ker je tam za toliko cenejša kmetijska proizvodnja, pi.iv tako pa bo vlada Še cnkiat razpravljala o manjšem pn spevku oziroma ukinitvi dftjs tve za ceste kmetom pri nakupu nafte. Vlada je dopolnila za kon o javnih shodih, vendar bo o tem še debata, razpravljala je 0 noinji in posedovanju orožja, kjer naj bi potrdilo nadomesti la odločba, zoper katero je mogoč ugovor, po novem pa piav tako žičnic ne bi pregledovali glede na starost, ampak glede na ure obratovanja. Doslej so Je* bili obvezni pregledi, ne g'.*^ ali so se naprave vrtele a'1 • J. Košnjek Kompenzacije klavnicam Minister Osterc je P0^-dal. da bo vlada namen la od 14 do 15 milij^, dinarjev iz sredstev ~a . tervencije v kn\eti}slvU ' prihodnje leto, ker 'e denarja za to ni. za &fl penzacije klavnicam I odkupu mladega p'10' ^ ga goveda. Kompen"aij* lo 3 dinarje za ktlog^ Klavnice so namreč P u nehale kupovali govedo, katerega A'v/. gram v prvem kak<>u'^J} nem razredu je po "ce igor, jubilej, viktorija, armin, vesna, dobrin, matjaž n cvetnik. Igor se je v Sloveniji <,el° hitro razširil in je danes v ,0veniji vodilna sorta, razširil Pa Se je tudi v vlažnejše dele je najbolj cenjena jedilna sorta, tudi zelo rodovitna, vendar pridelovanje zaradi velike občutljivosti in zahtevne nege nazaduje. Tadej Sluga s Kmetijskega inštituta Slovenije ugotavlja, da je širjenje novih domačih sort krompirja precej prispevalo k večjim hektarskim pridelkom v Sloveniji, vendar se je 1967. leta prav zaradi premajhne skrbi za zamenjavo semena začelo nazadovanje, ki še traja. Po desetletnem premoru je Več sort je pri nas na uradnem preskušanju. Omenimo le nekatere! Sorta mariš bard (Velika Britani-JQ) je zgodnja sorta, ki je dokaj odporna proti bo-'fznim in tudi proti poškodbam ob izkopu, omogo-CQ visoke pridelke in je primerna predvsem za peče-nJe- Concorde (Nizozemska) je prav tako zgodnja sorta in dokaj odporna proti boleznim in mehanskim poškodbam, zelo dobrega okusa in primerna Predvsem za pripravo krompirjevih solat. Sante (Ni-Z(^emska) je srednje zgodnja sorta, na Nizozemskem prva sorta z zelo visoko odpornostjo proti vi-^som X in A, z gomolji, ki so zelo izenačeni in uPorabni za pripravo raznih jedi in tudi za predelo-V(*lno industrijo. Romano (Nizozemska) srednje z8odnja do srednje pozna sorta, z ovalnimi gomolji. Imajo rdečo kožico in belo rumeno meso, zelo od-Porna proti plesni, virusnim boleznim in poškod-t^m, imuna proti krompirjevemu raku, primerna za "Gljše skladiščenje in z majhnim odstotkom drob-n'h gomoljev, uporabna predvsem za predelovalno lndustrijo in pomfri. i?'5."« m Hercegovine. Sorto J"b,1ei so že črtali iz iz sortne li-v ?* Prav tako tudi sorte matjaž, l' ,0r>ja in karmin. Vesna je ze- s rodovitna srednje zgodnja °P-a> primerna predvsem za ^delovanje zgodnjega krom-plrJa in se je močno razširila bu?' Po Dalmaciji in Istri. Do-,n je rodovitna sorta, ki je 'asti v ekoloških poskusih na °'enjskem pridelovalnem obilju še vedno med prvimi po barskem pridelku. Cvetnik žlahtniteljsko delo, ki ga od prvih začetkov pa do 1974. leta vodil Viktor Repanšek, dalo dve novi sorti: jano in majo. Jana je srednje rodovitna sorta, ki je zaradi visokega odstotka sušine okusna že v času, ko so druge sorte še praznega, vodenega okusa, in je primerna predvsem za primestne pridelovalce, ki zalagajo mestne tržnice. Maja sodi sicer med zelo rodovitne sorte, vendar je zaradi prevelike občutljivosti za f* (kmetijske) preteklosti Zadruge nočejo oddati trgovin ob' ^° so decembra 1958. leta vprašali predsednika bohinjske SaPr,l(*elave hrane, še naprej ukvarjale s trgovino in s prodajo vo/i j'h življenjskih potrebščin. Kmetijske zadruge so se pred /e dVan" v zadružne svete sicer posvetovale in nekako dogovori-° ^' °Pust'le trgovine, vendar so zadružni sveti že na prvih gQf?n^'n to stališče preklicali in poudarili, da trgovine zadru-ljU(i,,Venko koristijo in da jih prostovoljno ne dajo. Občinski Pri t °dbor v Bohinju je bil drugačnega mnenja in je vztrajal drn ^a rnorajo zadruge opustiti nekmetijske dejavnosti, med tudi devet trgovin. Ce«« mleka - problem "z brado" Pffbiranje zapiskov iz preteklosti pokaže, da prerekanja o irriQ^n^ cem ntleka niso od včeraj, ampak da gre za problem, ki /95* j Precejšnjo "brado". Veni od številk Glasa Gorenjske iz "Pod a lahko preberemo, da so na seji upravnega odbora Go-koi ('rske poslovne zveze Kranj govorili o enakem problemu, i'e zH°Voryo na številnih sestankih v Sloveniji in na Gorenjskem vtJQn"'> () "dkupni ceni mleka! Že tedaj, 1958. leta. so ugota- kmJi °dkupna cena (22.59 dinarja za liter) ne krije vseh 24 j? r slr<>škt>\ prireje in d s,i in ,arJ(1 za Uter. Ko pa Pri P'ačilo delovne ure po ceni 50 dinarjev, bi odkupna t JQ, n''V<'.(7" "proizvodnji" 1500 litrov mleka znašala 28.33 di, ^.J^"/"' slr"*ki>v prireje in da bi izdatke krila le. če bi bila cena iti in '.nada za liter. Ko pa bi v ceno zajeli še davčne obvezno- P'OCllti ilpliivntr urit n/i remi $0 itinnriov hi n/lLi/nn/J cena dinar 26iu? .Pr°izvodnji" 2100 litrov 24.18 dinarja, pri 2500 litrih a{) dinarja itd. žlahtnjenjem vzgojili 14 domačih sort mm* W&*Kt plesen na gomoljih ni več v pridelavi. Ob koncu sedemdesetih let sta prišli "na trg" še dve novi sorti in sicer jaka in meta. Jaka je naša prva visokoškrob-nata sorta, vzgojena za potrebe predelovalne industrije; meta pa rodovitna jedilna sorta, katere pridelovanje se le počasi širi. Zadnji s spiska novih slovenskih sort sta tone in kres-nik; prvi križanec je bil uradno priznan predlani, drugi lani. Sorta tone daje zelo velik pridelek (povprečni pridelek vseh uradnih preskušanj je bil 36,3 tone na hektar), gomolje nastavlja dovolj zgodaj in je primerna tudi za pridelavo srednje zgodnjega krompirja, ima odlične jedilne lastnosti, za pridelovanje ni posebej zahtevna, je dokaj odporna proti plesni na listih in gomoljih ter srednje občutljiva na virus zvijanja listov. Kresnik je izredno zgodnja sorta, že 50 dni po vzniku da lep pridelek rogljičastih gomoljev, ki so uporabni predvsem za pečenje (kot mlad krompir) ali za solate, je srednje občutljiv za plesen in dokaj odporen na virus zvijanja listov, namenjen predvsem vrti-čkarjem in pridelovalcem, ki oskrbujejo mestne tržnice. Ker je na leto na razpolago le nekaj ton tovrstnega semenskega krompirja, se sorta širi predvsem okrog Ljubljane, manj pa drugod po Sloveniji. Poglejmo si še lastnosti nekaterih drugih sort krompirja, ki niso domačega porekla. Bin-tje (Nizozemska) je srednje zgodnja sorta, ki daje velike pridelke (naredi predvsem veliko srednje debelih in debelih gomoljev), je manj odporna proti krompirjevemu raku, navadni krastavosti in plesni na listih in gomoljih, zelo primerna za skladiščenje in kot odlična jedilna sorta uporabna za pripravo vseh krompirjevih jedi. Desiree (Nizozemska) je srednje pozna sorta, z gomolji, ki imajo rdečo kožico in svetlo-rumeno meso, odporna je proti krompirjevemu raku, krompirjevi plesni na listih in gomoljih, manj odporna proti virusnim boleznim in dovzetna za okužbo z virusom zvijanja listov. Ker ima zelo dobre jedilne lastnosti, je najbolj razširjena v Jugoslaviji in primerna tudi za predelavo v čips in pomfri. Jaerla (Nizozemska) je zelo cenjena zgodnja jedilna sorta, ki je manj primerna za skladiščenje, omogoča velike pridelke in je odporna proti krompirjevemu raku, srednje odporna proti navadni krastavosti, dokaj odporna proti plesni na listih in gomoljih, dovzetna za okužbo z belo trohnobo in manj odporna na virusne bolezni. Resy (Nizozemska) je zgodnja sorta, ki je manj odporna le proti virusu zvijanja listov, primerna za skladiščenje in za pripravo vseh krompirjevih jedi, z gomolji, ki so gladki, s plitvimi očesci ter s svetloru-meno kožo in mesom. Ulster sceptre je zelo zgodnja sorta, s srednje velikimi in debelimi gomolji, ki imajo belo kožico in meso, manj odporna proti plesni listov in gomoljev, virusnim boleznim in strojnemu izkopavanju, sicer pa primerna predvsem za pečenje. • C. Zaplotnik Sporočilo republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo Zakon o gozdovih še velja Ker je bojazen, da bi prišlo do popolnega nereda pri ravnanju v gozdovih, je republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sestavil posebno sporočilo za javnost, v katerem poudarja, da v času, ko se pripravlja nov zakon o gozdovih, ni prenehala veljavnost zakona iz 1985. leta, in da zato tudi veljajo vse obveznosti lastnikov gozdov in organizacij, ki gospodarijo z gozdovi. Nedopustno bi bilo, da bi do sprememb zakonodaje, ki se pospešeno pripravljajo, ostali brez urejene skrbi za gozd. Čeprav rešitve, ki jih veljavni zakon določa, niso ustrezne in bodo v novem zakonu gotovo drugačne, so edine, ki urejajo osnovno skrb za gozd. Na veljavnost zakona o goz- vsem gozdarska stroka, ki je že dovih je po mnenju republiškega sekretariata nujno opozoriti zato, ker bi nespoštovanje zakonskih določil na področju varstva in gojenja gozdov (nega, obnova, melioracije, pogozdovanje, semenarstvo, dreves-ničarstvo in odkazovanje drevja za posek) lahko povzročilo anarhijo v gospodarjenju z gozdovi in dolgotrajne posledice. V novem zakonu, ki se pripravlja, bo marsikatera osrednja vsebina, ki ureja ravnanje in odnos do gozdov, postavljena drugače, kot je v veljavnem zakonu. Lastniki gozda naj bi nosili osnovno odgovornost za doseganje trajnih ciljev, ki jih lastnik in ja.nost postavljata pri gospodarjenju z gozdovi. Pri tem jim bo pomagala pred- doslej uspešno strokovno usmerjala razvoj gozdov, njeno delo in znanje pa bosta dobila še večji pomen v času, ko se v gozdu pojavljajo obremenitve, ki rušilno delujejo na njihovo samoohranitveno sposobnost. Republiški sekretariat v sporočilu tudi navaja, da je Republika Slovenija ne glede na lastništvo gozdov zelo zavzema za ohranitev in razvoj vseh funkcij, ki jih imajo gozdovi. Ker je očiten vse večji pomen splošnih koristi, gospodarjenje z gozdovi skoraj nikoli ne more biti v celoti podrejeno osebnim interesom pa tudi finančno pokritje potrebnih vlaganj v gozdove ne sme ostati samo odgovornost lastnikov gozdov. • C. Z. Pozabljeni od boga in države Če v hribovski vasi zaprejo šolo in pošto in če iz vasi od-dide še župnik, kot se je, denimo, primerilo eni od trentarskih vasi, je to že dovolj, da tudi ljudje, ki v takšnem okolju še klu-bujejo, razmišljajo o tem, da nimajo nobene perspektive in da je najbolje, da tudi sami odidejo. V preteklosti je bilo za prebivalstvo hribovskih vasi, pozabljenih od boga in države, dosti motivov, da so odšli: po eni strani je vabila z delovno silo nenasitna industrija, ki je ponujala lažje (lepše) delo, boljši zaslužek in možnosti za rešitev stanovanjskih in drugih problemov, na drugi strani odbijal mačehovski odnos do hribovskega kmetijstva pa politika, kije v zaverovanosti v industrijo ter v družbeno lastnino in delavca pozabila na (hribovskega J kmeta. Takšna politika se nam je maščevala, posledice so tragične. Na Tolminskem, na primer, je po podatkih iz zadnjih raziskav med 117 naselji 50 absolutno ogroženih, med temi pa jih je po zadnji vojni 16 že povsem zapuščenih, 34 pa je takih, ki se bodo skoraj zagotovo izpraznila v naslednjih desetih letih. Ko so odhajali ljudje, se je spreminjala tudi zemljiška sestava: njiv je zdaj štirikrat manj, kot jih je bilo pred četrt stoletja, travnikov polovico manj. pašnikov domala štirikrat manj, gozdov skoraj polovico več, ob tem pa še več kot 15 tisoč hektarov površin v zaraščanju. Podobne, morda ne tako tragične primere, kot so tolminski, bi lahko našli tudi na Gorenjskem, predvsem v nekaterih krajih pod Soriško planino, v Bohinju, na meji med kranjsko in kamniško občino... Čeprav ni mogoče trditi, da stara oblast ni ničesar storila za boljše življenje in za gospodarsko krepitev hribovskih območij (zanimivo: prav vsaka vlada je pripravila načrt za izboljšanje razmer), pa "hribovci" zlasti veliko pričakujejo od nove. Ne samo zato. ker so ji na volitvah precej soglasno dali glasove, ampak tudi zaradi tega, ker pričakujejo, da bodo dobili nazaj nacionalizirane, zaplenjene ali kako drugače krivično odvzete gozdove in kmetijska zemljišča, pa tudi to, da bodo ob prosti prodaji lesa (spet) lahko razvili žagarsko (in drugo) dejavnost in da jim bo država za to, ker hočejo živeti "bogu in državi za hrbtom" ter skrbeti za krajino, tudi nekaj plačala. Tudi v sosednji Italiji so se nekdaj ubadali s podobnimi problemi, kot se pri nas še zdaj, vendar je vmes posegla država in v začetku sedemdesetih let ustanovila gorske skupnosti, za katere zagotavljajo denar dežela, država in tudi Evropska skupnost. Skupnosti so odprle številna nova delovna mesta, vložile precejšnje denarje za odpiranje gozdov in tudi sicer poskrbele, da ljudem življenje v hribovskih krajih ni breme, ampak perspektiva. Če sosedje ugotavljajo, da so takšne skupnosti ustanovili četrt stoletja prepozno, se kar samo po sebi zastavlja vprašanje, koliko (ob dobrih zgledih pri sosedih in drugod v Evropi) zamujamo šele v Sloveniji? • C. Zaplotnik MEŠETAR Kolikšni so letos zaslužki pri krompirju? V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, daje bilo treba v pridelovanje jedilnega krompirja vložiti med 42.000 in 90.000 dinarji na hektar, odvisno od intenzivnosti uporabljene tehnologije, in da so bili temu primerni tudi hektarski pridelki in "proizvodna (lastna) cena" krompirja. tehnologija možni pridelek lastna cena zaslužek (ob odk. ceni 3,50 din) ekstenziva 14 t/ha 4,08 din -0,58 din priporočena 25 t/ha 2,84 din + 0,66 din intenzivna 43 t/ha 2,25 din + 1,25 din Kmetje, ki so pridelali okrog 43 ton krompirja na hektar, bodo kar dobro zaslužili, vendar je treba povedati, da je takšnih kmetov tudi na Gorenjskem bolj malo, v inštitutu ocenjujejo, da jih v Sloveniji ni več kot deset odstotkov. Pri srednje intenzivni tehnologiji so zaslužki ob odkupni ceni 3,50 dinarja za kilogram že pre-. cej nižji; kmetom, ki pridelajo na hektar le 14 ton krompirja, pa se po inštitutovih izračunih krompirja sploh ne bi splačalo pridelovati. Tako je samo na papirju, praksa kaže drugače. Ker so to v glavnem manjši pridelovalci krompirja, ki se ne vežejo na pogodbeni odkup, dosegajo s prodajo manjših količin precej višje prodajne cene (šest do sedem dinarjev za kilogram) in s tem tudi relativno večji zaslužek. Na Kmetijskem inštitutu ugotavljajo, da je to tudi eden od razlogov, zakaj ne uspemo izboljšati tehnološke ravni pridelovanja krompirja v Sloveniji. Anton Rotar s Podsmreke 7, Dobrova pri Ljubljani, prodaja motorne žage, škropilnike, motokultivatorje, čistilnike - kose itd. pa tudi rezervne dele za razne kmetijske stroje. vrsta stroja cena (v din) motorna žaga Stihi 026 motorna žaga Stihi 034 motorna žaga Stihi 038 motorna žaga Stihi 044 motorna žaga Stihi 064 električna žaga Stihi E 14 električna žaga Stihi E 20 motorna žaga Husquarna 61 FF motorna žaga Husquarna 266 XP motorna žaga Alpina P 34 motorna žaga Alpina A 40 motorna žaga Alpina A 45 motorna žaga Alpina 540 i motorna žaga Alpina 70 S električna žaga Alpina A 120 kompresor Shamal 25 litrov Hoby kompresor Shamal 25 litrov, 2 glavi kompresor Shamal 50 litrov, 2 glavi kompresor Shamal 110 litrov, 2 glavi kompresor Shamal 150 litrov, 2 glavi kompresor Shamal 200 litrov, 2 glavi kompresor Shamal 300 litrov, 2 glavi 6.305,00 7.275,00 7.370,00 8.731,00 8.962,00 3.135,00 5.700,00 6.926,00 8.100,00 3.965,00 4.530,00 5.217,00 6.277,00 6.868,00 2.350,00 5.287,00 10.562,50 12.896,10 13.411,90 14.968,70 23.728,80 30.014,10 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Kranj ima republiško prvakinjo v orientacijskih tekih Špela Kok: Sam tek je dolgočasen Kranj, oktobra - Dobro leto je komaj tega, odkar se Špela Kok, dijakinja 2. letnika kranjske pedagoške gimnazije, ukvarja z orientacijskim tekom, pa je že republiška prvakinja v svoji kategoriji, za njo pa je še vrsta drugih zanimivih zmag in visokih uvrstitev. jtJP . Rada tečem, a sam tek postane dol-l ^pBBflk r-W 8°časen," pripoveduje, "orientacijski ■r-ij tek pa je nekaj, kar ti zaposli tudi misli, kajti hitro se moraš odločati, znati dobro brati karto, uporabljati kompas, poiskati vse kontrolne točke. Zmagovalec je tisti, ki v najkrajšem času najde, vse kontrolne točke. Nobene ne smeš zgrešiti. Da sem se tako hitro vklopila, mi je pripomoglo poznavanje taborniških veščin, kajti pri tabornikih se naučiš uporabljati kompas, se orientirati v naravi. Pri orientacijskih tekih pa gre seveda vse veliko hitreje, na voljo imaš specialne karte, narisane posebej za določen teren, na kateri je vrisan vsak potoček, mostič, graben, kotanja, hribček, steza, močvara, jase, gozd, skratka vse, po čemer se hitro lahko orientiraš In če znaš res hitro brati karto, še hitreje teči, si hitro na cilju. Deset dni pa sem bila tudi v gozdni orientacijski šoli v Bohinju." Špela Kok je članica Orientacijskega kluba Tivoli Ljubljana in se udeležuje skorajda vseh tekmovanj pri nas doma pa tudi v tujini. Na memorialnem teku 1. in 2. septembra v Zagrebu je zmagala oba dneva v kategoriji do 18 let (Špela jih ima 16), poleti je bila v Val di Non - Trentino v Italiji 14. v evropski konkurenci v kategoriji do 16 let, v jesenskem delu tekmovanj v jugoslovanskem merilu v Sidu, Zagrebu in drugod je bila vedno zmagovalka v svoji kategoriji in vse kaže, da bo dobro uvrščena v jugoslovanski ligi (rezultati trenutno še niso znani). Na zadnjem slovenskem prvenstvu 6. oktobra v Slovenj Gradcu pa je postala republiškega prvakinja v svoji kategoriji orientacijskih tekov. • D. Dolenc Smučarji bodo letos petindvajsetič tekmovali za svetovni pokal Sezona v znamenju svetovnega prvenstva Kranj, 22. oktobra - Letošnje tekmovanje za svetovni pokal so smučarji sicer začeli že avgusta v Novi Zelandiji, kjer so v muhastem vremenu opravili le del programa, začetek tekmovanj v Evropi pa bo za moške 2. decembra v Valloiru v Franciji, za ženske pa I. decembra v Valzoldani v Italiji. Sicer pa bo letošnja sezona v znamenju svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah, ki bo od 21. januarja do 3. februarja v avstrijskem Saal-bachu. V moškem delu svetovnega pokala je letos na sporedu triintrideset tekem in paralelni slalom na sklepnem finalu v ameriškem VVaterville Vallvju. Smukov in slalomov je po deset, veleslalomov bo osem. superveleslalomov pa bo letos le pet. Tekmi slaloma in veleslaloma bosta tudi v naši Kranjski Gori 21. in 22. decembra. Dekleta bodo imela letos trideset preizkušenj, od tega deset smukov, sedem slalomov in veleslalomov ter šest superveleslalomov. V slalomu in veleslalomu pa bodo najboljše tekmovalke nastopile tudi pri nas v Mariboru, 12. in 13, januarja. Kljub težavam s snegom v zadnjih treh letih še ni prišlo do večjih sprememb pri organizaciji tekmovanj, le da so nekaj ikrblMJC izbrani organizatorji tekem, in da so se vsi bolje prilagodili zahtevam televizijskih firm. Ni pa nič bistveno novega glede (bile so že številne razprave) o profesonalnem teknmva nju z nagradnimi skladi za vsako tekmo, o profesionalnem vodstvu svetovnega pokala, skrčenem programu tekem in po številu skromnejšem nastopu smučarjev. • V. Stanovnik Košarka Poraz Triglava doma Kranj, 20. oktobra - Košarkarji Triglav .i so v I.B zvezni košarkarski ligi tokrat igrali doma in izgubili z močno ekipo Novega Zagreba. Tekma je bila borbena in precej enakovredna, vendar pa so domači košarkarji, ki so po treh kolih še brez točk, morali priznati premoč Zagrebčanov. Rezultat je bil 77 : 84(31 : 47). Za ekipo Triglava so igrali: Horvat, Carapič, Orna-hen, Tadič, Bošnjak, Subic in Sušič. Jesenice, 20. oktobra - Košarkarice Jesenic so konec tedna v prvi slovenski ligi gostile ekipo Induplati Domžale in izgubile z rezultatom 83 : 101 (42 : 55). V prihodnjem kolu, 27. oktobra, gostijo ekipo Jezice. Ekipa košarkaric Odeja Marmor je gostovala pri ekipi (ometa in visoko zmagala z. rezultatom 41 : 76 (15 : 43). Iako so na prvem mestu v ligi, brez poraza. V četrtem kolu gosti jo ekipo Induplatov iz Domžal. Kranj, 20. oktobra - V drugi slovenski košarkarski ligi je ekipa Kokra Lipje gostila ekipo Javorja in izgubila z rezulta tom 6K : 85 (37 ; 59). • V."S. Hokej Visok poraz Jeseničanov v Ljubljani Ljubljana, 19. oktobra - V derbipi (»smoga kola v I. zvezni hokejski ligi so Jeseničani gostovali v Ljubljani in visoko izgubili z rezultatom 6 : 0( 3:0, 3:0, 0:0). Kljub priložnostim Jeseničani niso dali gola m po učinkovitih napadih Olimpije, zlasti v prvih dveh tretjinah srečanja, so morali priznati premoč dobro razpoloženih 1 jublj.inć.iiiov • V. s. Kranjske rokometašice igrajo v II. zvezni ligi Skromna sredstva in veliko veselja do igre Številne poškodbe, ki so v minuli sezoni pestile ekipo rokometašic ekipe Kranj - Duplje, niso vzele poguma mladim igralkam, ki se bodo letos borile za uvrstitev v prvi polovici lestvice. Kranj, 19. oktobra - Edina rokometna ekipa z Gorenjskega, ki igra v zvezni ligi so letos rokometašice Kranja. Rokometašice Kranja pa so tudi edina ekipa v zvezni ligi, ki nima sponzorja in se zato od tekme do tekme prebija s skromnimi sredstvi. Vendar pa so dekleta skromna in z dobro igro dokazujejo, da je tudi tako moč uspeti. "Od lanskega leta je ekipa Igralke rokometnega khJ' ba Kranj - Duplje : Leo-nida Kastelic - Prapro-tnik. Ni sera Bajrovič, J*»' ka Čeferin. Romana Je' ruc. Smilja Olič, Nataša Mežek. Nataša Bratoz, Maja Valant, Vesna Sonc. Romana Rozman, Jana Križaj, Daša R°~ pret. Lučka Herlec, Brigi-ta Grašič, Renata Lam Anka Škofic. Vesna Osterman in Judita Tkalec. skromnejša za štiri igralke. Ena je po poškodbi prenehala s tekmovanjem, ena je rodila in je sedaj mlada mamica, ena se je težko poškodovala (sicer smo jo mislili odstopiti Olimpiji), ena pa je odšla v Italijo. Po dveh letih pa seje v ekipo vrnila Čeferinova, ki je bila poškodovana, sedaj pa je že nastopila na prvi tekmi. Od tiste, če rečem "stare ekipe" v ligaškem tekmovanju, so samo štiri igralke: Leonida Kastelic - Prapro-tnik, Nisera Bajrovič, Romana Jeruc in Jelka Čeferin. Vse ostale imajo zelo malo ligaških izkušenj, nekaj pa čisto nič. Te so začele šele sedaj trkati na vrata prve ekipe in so se na začetku dobro izkazale. To so Lučka Herlec, Anka Škofic, Renata Lalič, Vesna Osterman in Judita Tkalec. Od teh se vrhunec igre lahko pričakuje šele čez kakšna štiri leta, saj so stare od štirinajst do šestnajst let. Trener je tudi letos Andrej Kavčič, ki z dvema pomočnikoma skrbi tudi za ostale selekcije, mladinske in pionirske," pravi Polde Jeruc, vodja rokometne sekcije v TVD Partizan Duple, kamor spada tudi RK Kranj. Zapleti pred začetkom igranja v letošnjih rokometnih ligah, ko ekipe niso vedele, ne kdaj se bo tekmovanje začelo, ne kakšne bodo sestave lig, so bili neprijetni za vse, posebej pa za vodstvo ekip in igralke. Ko se je druga zvezna rokometna liga za ženske začela in ko so Kranjčanke izvedele za svojo nasprotnice in uspešno odigrale prvo srečanje, pa v vodstvu ekipe razmišljajo takole: "V začetku smo se bali, da nas čaka le boj za obstanek. Ker pa je kvaliteta rokometa v Sloveniji padla, v tem tekmovanju pa je šest slovenskih ekip (in osem hrvaških, op. pisca), pričakujemo boljše rezultate. Več o naši kvaliteti pa bo znano po naslednjih dveh tekmah, posebej po tekmi z močno ekipo Modea Šparta Tuing, ki jo to sredo, 24. oktobra, ob 17. uri, igramo na domačem igrišču na Planini. Če bi na primer zmagali še to tekmo, potem lahko računamo na vrh lestvice, na uvrstitev okoli petega mesta. Upamo le, da ne bo prišlo do poškodb, ki zadnja leta pestijo našo ekipo." "Naša velika skrb so finančna sredstva, saj je prispevek Rokomet Kranjčanke izgubile v Ribnici, Preddvorčani zmagali v Hrastniku, Ločani pa doma Ribnica, 20. oktobra - Rokometašice Kranja, ki igrajo v II. zvezni rokometni ligi. so konec tedna gostovale pri ekipi Opreme v Ribnici. Kljub dobri in borbeni igri so izgubile za gol razlike 16 : 15 (10 : 7). Za ekipo Kranja so igrale: Čeferinova 1, Valantova. Bratožova, Baj-rovičeva. Oličeva, Kasteliceva, Jerucova I, Mežkova 9, Križajevu in Ropretova. V sredo, 24. oktobra, ob 17. uri rokometašice Kranja gostilo ekipo MoJim Šparta luing lekma bo oh 17. uri v dvorani na Planini. Skorja Loka, 20. oktobra - V prvi slovenski rokometni ligi so roko-metli Seširja doma gostili ekipo Drave in zmagali z rezullom 26 : 25 (13 : II). Igra je bila vse čas borbena in izenačena, na koncu pa so z nek.n več sreče slavili domačini V prihodnjem kolu ločani gostijo ekipo SII Rudarja, ki trenutno vodi na lestvici. Tekma bo v soboto. 27. oktobra ob 20. uri v dvorani na Podnu Hrastnik, 1°. oktobra - Rokomet,iši Preddvora so gostovali pri ekipi Dola \ Hrastniku, ter zanesljivo zmagali z rezultatom 21 -H (11 : 14) V četrtem kolu spet gostujejo, tokrat pri ekipi Drave • V. Stanovnik Kegljanje Kranj, 21. oktobra - V I. moški republiški kegljaški ligi je ekipa Triglava igrala s Proletarccm in izgubila z rezultatom X43,3 : 853.6. Ženska ekipa Triglava je gostila ekipo Konstruktorja in zmagala z rezultatom 379,6 : 371,6 • V. S. Vedno boljši mladi jahači Konjeniškega kluba Kranj - Prvo oktobrsko soboto je bilo v Ljubljani republiško mladinsko prvenstvo » d resornem jahanju \ nalogah \ in L. Ldeležilo se ga je tudi devet jahače* Konjeniškega kluba Kranj, ki so dosegli lepe uvrstitve. Blaž Kalan je na Whisperjii /a las zgrešil zmago, /a zmagovalko Vesno Bitem- (Ljubljana, Štriimf, 403 točke) je zaostal le /a 4 točke. Polonca Kalan je / VVhisperjem zasedla 6. mesto, med 28 tekmovalci pa je Marjana Mohorič zasedla II. mesto. Mladi kranjski jahači so tokrat prvič tekmovali v republiškem merilu, osvojili tudi 14., 17. in 18. mesto, kar je tudi obetaven uspeh. ZTKO zdaleč premajhen. Veliko nam pomeni prispevek Elite, ki že vsa leta pomaga s prevozi na tekme. Če ne bi bilo tega, bi bilo delo ekipe že prej kdaj ogroženo. Smo pa edina ekipa v zvezni ligi, ki nima sponzorja. Delni krivec je gotovo tudi naša uprava, ki je prešibka. Kot ženski rokometni klub smo precej pozno prišli med zvezne ligaše. Ko smo igrali še kot slovenski ligaši, se nihče ni zanimal za nas, ko pa smo prišli v višji rang tekmovanja, pa so že bile take gospodarske razmere, da sponzorja nismo več uspeli dobiti. Saj nam pomagajo zasebniki in tovarne, vendar tisoč ali dva tisoč dinarjev pri vseh stroških zelo malo pomeni. Tako morajo ce- lo za opremo delno igralke sk beti same. Smo pa skromni.'" di dekleta so zelo skromna. 1 ko naprimer zadnja dva mes ca niti ena od deklet ni do M J dinarja za potne stroške, prevoze na treninge, kaj *e kaj drugega, za prehrano. n domestilo za izgubljeni čas--Kljub vsemu vneto trenira1? v Trikrat na teden so trening1 dvorani na Planini, enkrat densko pa na Prešernovi >o ■ Odziv na treningih je zelo <» $ ber, vendar pa je nekaj tc*f\. tistimi, ki so že v službi in de jo na izmene. Imamo pa ve 1' mladih deklet, tako da nas nove igralke ne skrbi, saj doP „ teče delo v mlajših selekcija^ je povedal Polde Jeruc. • Stanovnik Nogomet Poraz Živil Nakla Ljubljana, 21. oktobra - Nogometaši Živil Nakla so v zd<^n^-kolu gostovali pri ekipi Svobode v Ljubljani in izgubili z rez u j lom 4 : 2 (2 : 0). Na razmočenem igrišču sta obe ekipi P0*?. J. dobro igro. Za Živila Naklo so igrali: Vodan, D. Jošt, A- '„). Križaj (Anko) B. Križaj, Lunar. Aličin. Pavlin, Bohinc (Co"*1^ Taneski in Jerina. Kljub porazu so nogometaši Živil Nak' ^ vedno visoko na lestvici, saj so z dvanajstimi točkami pe"■ v/ prvem mestu so s sedemnajstimi točkami nogometaši Slovani ■ prihodnjem kolu, to nedeljo, 28. oktobra, ekipa Živila - y! gosti nogometaše Rudarja iz Velenja, ki so s šestnajstimi toč .j. na drugem mestu v prvi slovenski nogometni ligi. • V. Sta"0 Smučarski skoki Zvikartu gorenjski pokal Kranj - Na 65-metrski skakalnici je bila zaključna ^^jiH' tosnje sezone tekmovanj na plastiki. Pomerili so se člani, m1 a ^1 ci in starejši pionirji, ki so imeli hkrati zadnjo tekmo za P.^ji Gorenjske. Z veliko prednostjo je med pionirji zmagal K^in0 Tadej Žvikart, ki je v skupnem seštevku osvojil tudi maksi"1, število točk. . Prihodnjo nedeljo ob pol enajstih pa se bodo zadnj'*^ \%-srečale še mlajše kategorije * skakalnem centru. SK Tržič V ^ vedel zadnjo tekmo za pokal Gorenjske za pionirje do eJl> 22-metrski skakalnici, kr.tii|ski smučarski delavci pa bodo i/ meddruštveno tekmovanje za pionirje do 13 let na 45-n1c' skakalnici in za pionirje do l> let na L1 ni skakalnici (0& Rezultati: člani I. Jagodic 191,5 (59,5, 60), 2. Tripl*! V Triglav) 167,6(54,5, 56.5), 3. Schluga (Celovec) 143,5 (50.>W'g7,l rajši mladinci: l Meglic lu:,5 (59,5, 60,5), 2. D. Jekovec ' I r>e(1, fr glav) 161,7 (54,5, 55). 4. J. Grosar (Tržič) 154,6 (54,5, SI.*). Jj % ran 154,4 (53,5, 53), 6. Rakovec (oba Triglav) 147,5 (51.**- P' Skupaj /.i pok.il Gorenjske: I /vikati 5o, .\ (i. | r/eii 40, K J. kovec i lnglav) m Zupan (Stol) po 30, S. Teran (Triglav) Z* Grosar (Tržič) 21 točk itd Odbojka Blejke izgubile v Puli, Blejci zmagali v Brezovici j. j* or-" Pula, 21. oktobra - Kljub dobri m borbeni igri v II /vt'/nm()t^ karski ligi je ekipa Blejk morala priznati prC 'v pit1 mačink. Rezulta« je bil 3 : 0 (12, II, 11). V prihodnjem k0' ke gostijo ekipo Iginana sk' v Brezovica, 21. oktobra - Blejci, ki igrajo v prvi s.'^^IjjflOjfl bojkarski ligi, so konec tedna gostovali pri ekipi lovil t>" ,|£ Brezovici in jih premagali z rezultatom ' ( 10. H>. V-V prihodnjem kolu BIcjci igrajo z ekipo I elino Mobil M- T°rek, 23. oktobra 1990 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN 13. STRAN GLAS Vsi Oljaričini "cekini" Najbolj zdrava maščoba ilfastlinsko olje Daje olje veliko bolj zdravo °d živalskih maščob, že vemo. Vsa rastlinska olja so brez ho-^sterola, lažje so prebavljiva, P° njih se veliko bolje počuti-mo, kot sicer, lažja je prebava, maščobe se nam ne nalagajo "a stene ožilja in podobno, sončnična olja vsebujejo linol-no- Hnolinsko in arahidonsko maščobno kislino, ki skupaj jvorijo vitamin F, bogato pa je tudi na vitaminu E. Linolna kislina je esencialna maščobna "slina, to pomeni, da jo mora J.'°vek v zadostni količini dobi-[}s hrano in je ne more zgraditi •z drugih sestavin hrane. Odra-Jft zdrav človek potrebuje dnevno okoli 10 g esencialnih maščobnih kislin. Vse to govori *a uporabo olj v naših gospostvih. Vemo tudi to, da je rastlinska maščoba s posebnim kemičnim postopkom predela-n? olje iz tekočega v trdno sta-nJe- Toda tokrat spregovorimo 0 °ljih naše najbližje in največja slovenske oljarne Oljarice Br»of, ki s svojimi proizvodi spolnjuje 42 odstotkov slo-v«nskega tržišča. ?lPgko in cvrenje je Ogjbojjši Cekin special jedilno rgtintrano «utno Tri *" vrste olja proizvaja tre M ercator - Tovarna olja stood'? Kran': Cckin sPecial< Ce5nT*no sončnično olje, sonA0.' *' vsebuje 70 odstotkov tn,c »n 30 odstotkov oljne repice, ter olje Konzum iz 70 odstotkov repice in 30 odstotkov sončnic. Vsa ta olja so dobra, okusna, v ceni se razlikujejo za malenkost. Vseeno pa je prav, da tudi gospodinje kaj več vemo o oljih, ki jih dnevno našim družinskim članom nalivamo na solate, pečemo na njih meso, cvremo v fritezi pomfrit. Kot povedo strokovnjaki v Oljarici so vsa tri olja odlična za solato, pri termični obdelavi, pri kuhanju in pečenju, pa bolj priporočajo Cekin special, ker je pri visokih temperaturah najbolj obstojno. Svetujejo, naj bi temperature v fritezi nikoli ne dvignili nad 190 stopinj C. Čim je ta temperatura presežena, se prične kemična reakcija, pri kateri se maščobne kisline razkrajajo. Pregrevanje takšnega olja je seveda nezdravo. Prav zato so priporočljive frite-ze ali po domače pečice za cvrtje s termostatom. Poglejte rdeči tisk v desnem vogalu Kvaliteto olja določajo večkrat nenasičene maščobne kisline v olju. V kranjski Oljarici so na najnovejših nalepkah te v desnem kotu napisali z rdečo barvo. Višje so, boljše olje je. Tako ima na primer olje Konzum 30 do 40 odstotićov teh maščob, olje Cekin 53 do 59, Cekin special pa nad 60 odstotkov. Ko izbiramo olje, navadno pogledamo le proizvajalca in na ceno. Navadno prevlada nižja cena. Toda to ni vedno pametna odločitev. Poglejmo tudi odstotek večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Razlika v ceni je navadno majhna, pri Oljaričinih oljih le za nekaj deset par. V Oljarici pravijo, da olje Cekin special silno priporočajo, tudi vse možne domače nagrade je že pre- jel - letos so vsa tri Oljaričina olja dobila zlate medalje na no-vosadskem sejmu in še kristalni globus za kvaliteto na sploh - toda pri ljudeh navadno odloča tistih nekaj par. Žal. Vsaj za cvrtje bi morala vsaka gospodinja imeti v kuhinji Cekin special. V Oljarici pa se trudijo naprej. Pravkar imajo v poskusni proizvodnji olje, ki bo pripravljeno posebej za friteze, za visoke temperature. Spomladi bo že na trgu. Z oljem v temo Le na to so še opozorili, kar morda gospodinje (pa tudi trgovci) pozabljajo: olje mora biti v temi. Ni toliko pomembno, da je na hladnem, kot da ni na svetlobi. Že navadna neonska razsvetljava ga uničuje. Normalno je rok trajanja olja leto dni. V Oljarici pa vedo povedati za primer, ko je pet let staro olje, ki je bilo nekje založeno in je stalo v temi, po toliko letih bilo kot sveže rafinirano. Torej, z oljem v temo! Pripravimo radič za zimo V drugi polovici oktobra lahko začnemo izkopavati radič. Zdaj je nehal rasti in koreni se ne debelijo več. Previdno jih izko-pijemo, da ne ranimo korenov. Po izkopu pustimo rastline neobrezane nekaj dni, da uvenejo, pri tem pa dobijo koreni še nekaj rezervnih snovi iz listja. Ščavje porežemo na 3 cm dolžine, korene pa spravimo v zakop, v prazno zaprto gredo ali v klet. Najbolje se drži v zakopu na prostem, ki je toliko zavarovan, da so koreni dostopni vsak čas tudi pozimi. Lahko pa korene radiča vlagamo za siljenje neposredno v klet. Vlagamo jih v pesek ali presejano peščeno kompostnico v medsebojni razdalji 6 cm in tako, da so vse glave v isti višini. Za siljenje je primeren vsak prostor, ki ima 10 do 18 stopinj C. Če klet ni popolnoma zatemnjena, nasujemo po vrhu 20 cm debelo plast peska ali zelo peščene zemlje, v sili pa je dober tudi šotni drobir. Poskusimo še me Orehove rezine Za testo potrebujemo 37 dkg masla, 70 dkg moke, 2 celi jajci, I zavitek vanilijevega sladkorja, 3 dkg kvasa, 1 dl mleka, 1 velika žlica sladkorja. Za namaz pa potrebujemo dobro marmelado, najboljša je mare-lična, 40 dkg zmletih orehov, pomešanih s 30 dkg sladkorja in limonino lupinico ter sladkor za posipanje. Kvas in sladkor raztopimo v mleku ter iz jajc, masla in moke zgnetemo testo. Razdelimo ga na štiri dele in polagamo v pekač. Vsak del testa namažemo z marmelado in posujemo z orehi, pomešanimi s sladkorjem ter naribano limonino lupinico. Na vrhu naj bo testo. Tako pripravljeno pecivo pustimo stati dobre pol ure in nato spečemo v srednje vroči pečici. Zrežemo na rezine, posujemo s sladkorno moko in ponudimo. Odlično je! Gornji recept je preskusen, domač. Zaupala nam ga je Francka Perdanova iz Stražišča. K »j ko bi, drage bralke, začele spet sodelovati: vi nam vaše prt -skušene recepte, praktične nasvete, mi pa vas bomo povabili na naše izlete. Po dve in dve. Katera bo šla, bo določil žreb. Velja? Velja! Ste za belo - rjavo Pa recite če se čudovito ne ujemata surova bela in jesensko rjava barva. Letošnja jesen ju ponuja v kombinaciji. Kratko belo krilo in dolga srajčna bluza, zraven pa rjav usnjen pas in enake barve čevlji. Ali pa kombinacija belih žametnih hlač z enako bluzo, le da je tokrat zat-lačena za pas, in dolgo jakno iz belega volnenega bukleja. Zraven nosimo rjavo usnjeno torbico, ruto z enakim rjavim vzorcem... Mladostno, športno in elegantno hkrati. 'ščemo dobre, Prijazne učitelje Spoštovano uredništvo' (ni^ ?e kar nekaj časa, posebej pa še od vaših člankov o nesre-jQfi X°JarJ'n- ^' v' '"režejo po življenju, razmišljam, kako lahko Pq x tPr'sPevam k 'emu, da bi bilo na svetu nasploh, posebej r>o "' *'rAJ okolici, kamor lažje seže vpliv posameznika, kar V*** srečnih otrok. fk0l "*j-kaj dni pred začetkom letošnjega šolskega leta je bilo jen (^aJno) posvečenih nekaj več misli in besed našim šolar-drQ\ama nisem več neposredno prizadeta, saj so moji otroci že ifce a ^ot ma'i in kot človek ne morem biti brezbrižna do sti-Jt0w '/"k- Ne gre za to. da bi ponovno odpirali rane zaradi član-ieni*' s" *e takrat vzbudili dovolj polemike), lahko pa bi v va-Uči,eia%"l,'Ui v posebni rubriki naredili kaj dobrega za šolarja in odg(/va klenim namreč (povsem laično), da je izredno težak in n°'iti"fjn U(1"'''/v^' poklic potrebno bolj ceniti in ga višje vred-ftoporf nnslim na plače t te pač so, kakršne so lahko v slabem ki "rwru pllt jUI tl(l ugled, ki ga te u> poklu nekoč imel. in ^>*Or *k na do 20-letnt vzgojnoizobraževalni proces vse-foiOHg 5'u2i- Od učitelja in profesorja vsi pričakujemo, da bo "ty>eie 'l,tu'lnto pripravil, bodisi za visokošolski studi/, bodisi za tu° "' " ,ilk<>. mu pripišemo vso krivdo. Za- °6 ,vv '■ ' °ilo vedeli, koliko staršev vsak dan po uro, dve presedi Q^n> otroku m mu pomaga. ^ ' W u'"uy '"' niorefo izbrati sami in največkrat seve- 'e*Hi'e(: J*učiteljev. Rubrika, ki jo predlagam, naj ne išče slabih. fy ki /,''! prijazne učitelje, saj vemo, da zgledi vlečejo. Star-**oJl (, H Vo na govorilne ure. jih hitro spoznajo, o učiteljih jim P"zi\(l y5°J upam! pripoveduje/n njihovi otroci, dobre učitelje Tol ■ iirša okolica. ^JdvrifP' t^*'m" i,tlu prhami, dobri učitelji. Silva Brank, Skofja Loka NA KROSU - Narisala Sanela Jahič, 4. b r. OS Petra Kavčiča Skofja Loka Ragljavi spis Klepetati, loviti se in razgrajati po šoli je več kot super. Vendar ko te tovarišica dobi v svoje pesti, ji plačaš vse neporavnane račune (včasih so odprta tudi ravnateljeva vrata). Nič razumeti pomeni klepetati aH imeti vrtoglavico. To je za dirjanjem po šoli najpogosteje. Vrtoglavica je napad, pri katerem ti misli uidejo iz učilnice na drugi svet. Včasih si za veliko šalo malo kaznovan, za malo pa jo lahko kar dobro stakneš. Nikoli ne veš, kaj te doleti, tudi Če samo vprašaš, koliko je ura. Urša Ribič, 6. r. OS heroja Bračiča Tržič Žir-žav Papagaj Miha V sredo popoldne je bil v naši šoli Žir-žav. Pripravila ga je šolska skupnost z mentorjema Stanetom Kosmačem in Vanjo Hudolin. Učenci so lahko sodelovali v različnih delavnicah. Modelarski krožek, ki ga vodi tovariš Janko Mlinar, je pripravil tehnično delavnico. V njej so otroci delali izdelke iz papirja in lesa. Prometni krožek, ki ga vodi tovariš Branko V ilipič, je pripravil spretnostno vožnjo učencev s kolesi. Spret-nostni poligon je bil sestavljen iz različnih ovir (vožnje okrog kijev, prenašanja in metanja obroča, vožnje po ozki deski itd.). Za mlajše učence je bila vožnja nekoliko lažja, saj so vozili po ravni deski, medtem sli" ni Mla1*' ravno v ,ei rubr'ki podobno akcijo Že vodili. k "e b' J*.rt'iram> uspešna. Najbrž ne zato, ker na Gorenj lj,sNe|0 1 ni,° dobrih učiteljev, morda smo pogrešili, ker smo H *'°*Pa R ,mva"'" samo učence. Zakaj ne bi spet poskusiti^ *°Urj. *nltoVu» najlepša hvala /a predlog. Pozivamo torej hil^- Iti ji* 5li,"r^t* delavce v šolah. Zavodu za šolstvo in vse li* "ai m >Aeeno< kakšno šolo in učitelje imamo, naj nam 1)1 Jih hj prt'rf,»K«j« (' utemeljitvijo) dobre učitelje. Z vese-Ured^Prt'd*»»vili * Gorenjskem gl asu. Priletel je iz neznanega kraja stari mami na glavo. Kupili smo mu kletko in življenje je Šlo dalje. Ravno zdaj si odstranjuje odvečno perje. Lep ni preveč. Njegova potlačena glava spominja ni zlobneža. S svojim nabrušenim kljunom ugrizne takoj, ko mu pomoliš prst. Res je prava hudoba Mene ima najraje. Ta kepa z E.T.-jevo glavo mi skače po glavi, po ramenih, in kar ne vidim rad, po prstih. Vede se, kot bi bil z Marsa. Sumim, da tudi je Marsovec, kajti ko ga je napadel sosedov maček, je sicer izgubil nekaj peres, napadalec pa je vendarle preplašen pobegnil. Zdaj imamo skrajšano verzijo tega inteligentnega ptiča, ki ja poleg stare mame najgrozovitejše bitje v hiši. V sosednji okolici pa ga komajda dosegata gospe Jolanda in Dragica No, pa sc zopet vrnimo k ptiču. Od 5. do 6. ure deli av-tograme. Seveda samo na spodnjo stran kletke, ki je prevlečena s smtelonom. Najraje posluša Val 202. Zgovoren pa ni preveč. Takole, zvečer govori samo kake tri ure, skupaj seveda. Glede spanja pa je priden. Za njegove oboževalke naj povem, da zaspi že OD II. uri. In še zadnje, ukvarja se tudi s politiko. Gotovo vam je znano, da navija za Krambergerja. Tomaž Košir, 5. b r. OS Bratstvo in enotnost Kranj Narava Na veji mi prepevajo ptički, ko sprehajam ob potoku se. vidim ribo v vodi. zdaj igra se že. Pridem do tovarne, iz nje se dim kadi. ptice od strahu so odletele, nikoli več ne bodo se vrnile. V gozdu se sprehajam rada. grem po potki sama. Sredi gozda pisanega sem kup smeti zagledala. Spela Svoljšak, 3. b r. OS Ivana (iroharja Skofja Loka ko so starejši po pregibni. Tekmovali so v štirih konkurencah. Kot se spodobi, so dobili prvi trije iz vsake konkurence tudi majhno nagrado. Kuharsko delavnico sta vodili tovarišici Stana Habjan in Julijana Gantar. Tu so se učenci zelo potrudili. Pripravili so obložene kruhke, kokosove kroglice in spekli razno pecivo. Z vsem tem smo se potem sladkali v večnamenskem prostoru. Obiskala nas je tudi prijazna frizerka Urška, ki je imela ob željah učencev in učenk obilo dela, saj se je marsikdo odločil polepšati. Tovarišici Vanja Hudolin in Judita Sporiš pa sta pripravili mnogo veselja in prijetnega dela za mlajše člane Zir-žava v Pikapolonici, kjer so delali izdelke iz blaga. Imeli smo še "sramežljivi oder" z zabavnimi igrami in prometni kviz. Seveda se je tudi ta zabava za zmagovalce končala z nagradami. Za osvežitev s pijačo so poskrbeli učenci osmih razredov. Na koncu je tovariš Filipič zaigral na kitaro in zapel pesem Zir-žav, ki jo je sam sestavil za to priložnost. Tovariš Marjan Kočevar pa je vso to zabavo posnel z video kamero in nam nato pokazal posnetek. Vsa ta pisana zabava nam je vzela kar celo popoldne, tako da je celo za učenje ta dan zmanjkalo časa. Jani Pod lese k, 8. a r. OŠ Padlih prvoborcev Žiri •! GLAS 14. STRAN RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Torek, 23. oktobra 199° Orožje ljudstvu Prejšnji teden so sporočili, da je božja neprevidnost nekaj nevarnih igračk, ki se jim reče orožje, dostavila na napačni naslov. Ker to niso bile pištolice na zamašek in ker se je "pomota" zgodila v vroči Kninski krajini, je dogodek doletel ustrezen odmev, posebnega kravala pa ni bilo, še komentarjev ne. Kot bi bilo to nekaj pričakovanega, če ne že samo po sebi umevnega. Saj kaj drugega najbrž res ni bilo pričakovati. Kot sladkarije v kuhinjski omari. Za otroke prepovedane, naskrivaj spravljene, pa vendar vedno že nekako končajo v malih želodcih. Potem pa se je izvedelo, da "pokalice" niso le potovale skozi kninsko Kosovo, ampak so se na poti z Visa in iz Splita "zaradi blokad v železniškem prometu" tam zataknile. Razumljivo, le da so tako zataknjene tam že od začetka oktobra, seveda brez spremstva ali straže. Z dobrim nosom bi še slepi volk ovco našel. Zal je bil scenarij očitno le premalo natančno pripravljen ali pa morda le izpeljan. Vlak ni bil pravi, roba pa tudi ne. Pokalice so bile pokvarjene, zato so jih v dveh obrokih vrnili in brž zmaknili druge, tokrat menda prave. Konec dober, vse dobro, so rekli organizatorji, minister gre gor pa nič! V Mariboru posneli popularno oddajo Senik godcev pri nas bor pripotovala v desetih kontejnerjih in petnajstih tovornjakih, postavljalo pa jo je 25 delavcev več kot en teden. Prireditev so skupno pripravili TV Slovenija, ORF in mariborski Videoton ob pomoči številnih sponzorjev, za predvajanje na televizijskih zaslonih pa so izbrali četrtkovo večerno predstavo, ki jo bodo skrajšali za četrt ure, da bo imela standardnih 90 minut. Naši gledalci si jo bodo lahko ogledali na malih zaslonih že v četrtek, 25. oktobra, ob 20.15 uri na drugem programu, v Avstriji hkrati na prvem programu, novembra pa jo bodo videli tudi v Nemčiji, Švici, Kanadi, ZDA in Avstraliji. Pred posnetkom oddaje bodo zavrteli tudi četrturno reportažo o pripravi prireditve, v oddaji pa bo s štiriminutnim filmom predstavljeno tudi mesto gostitelj. Prejšnji teden so bile v mariborski dvorani Tabor tri predstave po statistikah v Avstriji in na Bavarskem najbolj gledane televizijske oddaje "Musikan-tenstadl". To popularno mednarodno oddajo, tokrat že šestdeseto po vrsti, so doslej snemali že v Švici, obeh Nemčijah in v Moskvi, v Avstriji pa že v vseh večjih krajih. Snemanje v Mariboru si je ogledala tudi kitajska delegacija, saj tudi Peking želi biti prizorišče enega od snemanj naslednje leto. Oddajo že deset let vodi Karel Moik, ki je tudi njen idejni oče in povezovalec programa, režija je v rokah Kurta Pon-gratza, v oddaji pa stalno sodeluje humorist Hias. Na mariborskih prireditvah je v glasbenem delu nastopilo 17 skupin in posameznikov, med katerimi so bili tudi Slavko Avsenik, hrane Košir, Ivo Robič, Štajerskih 7, Mariborski oktet, Pihalna godba KUD Posta in Folklorna skupina KUD Študent. Organizatorje številnim gledalcem pripravil tudi posebno, nenapovedano presenečenje. V četrtek sta na prireditvi sodelovala tudi smučarska asa Mateja Svet (gledalci so si na velikem ekranu v dvorani lahko ogledali posnetek njene zmagovite vozni? na Pohorju; in Franz Klammer. Tri razprodane predstave (v četrtek zvečer je moralo domov vsaj dvesto ljudi, saj kart ni bilo več) si je poleg domačih gle dalcev ogledalo tudi več kot tisoč obiskovalcev iz Avstrije, Nemčije in Švice, ki so bili na uspeli prireditvi videti zelo zadovoljni. Senik godcev je uspel tako programsko kot tehnično. Kako zahteven zalogaj je bila za organizatorje že postavitev scene, pove dejstvo, da je v Mari- C* Če se boginja razjezi Naj je Še tako v neskladju s sodobnimi tehnološkimi gibanji, katerih simbol je Japonska, so vendarle novinarki časopisa Yomiuri Shimbun nedavno prepovedali, da bi bila navzoča na otvoritvi nekega predora, ker bi se menda gorsko božanstvo utegnilo ujeziti. Pravzaprav so delavci zagrozili, da bodo zapustili delo, če 22 letna novinarka pride poročat o svečanosti ob odprtju predora, njihovi zahtevi pa so ugodili. NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI S Slaki se boste lahko pogovarjali v živo. Telefonska številka bo 69-2-14. Jutri, v sredo, 24. oktobra, bo na valovih Radia Žiri, ki oddaja na UKV območju 98,2 MHZ (za Žiri in Poljansko dolino), na 91,2 MHZ (za Škofjo Loko in okolico) ter na 96,4 MHZ (za Selško dolino), poslušalce presenetilo nekaj novosti. Oktobrska oddaja v ritmu valčka in polke, ki prinaša mozaik vižarskih novic in svežih novitet, bo namreč potekala V ŽIVO! Obisk v studiu in seveda pogovor so obljubili predstavniki slovitega narodnozabav-nega ansambla Lojzeta Slaka, poleg njih pa tudi vokalni kvintet Fantje s Praprotna. Seveda v oddaji ne bo manjkala narodnozabavna lestvica Radia Žiri s petimi uvrstitvami najpopularnejših viž minulega meseca in predlogi skladb iz najnovejše glasbene produkcije. Uvrstitve petih NAJ viž: 1. Za Krvavcem - Ansambel Rudija Jevška 2. Raj pod Triglavom - Ansambel Lojzeta Slaka 3. V spomin Jakobu Aljažu -Ansambel Marela 4. Bodi zdrav in šegav - Alpski kvintet 5. Stara ljubezen nikoli ne oveni - Ansambel bratov Avsenik Predlogi novih viž: 6. Ej, ta ljubezen - Slovenski muzikantje 7. Vsak večer - Ansambel Braneta Klavžarja 8. Slovenec - Ansambel Vita Muženiča 9. Na Graški gori - Veseli Dre-novci 10. Venček Šegovčevih - Štirje kovači Med tistimi, ki ste glasovali za uvrstitve NAJ viž, smo izžrebali Aleša Agatonoviča z Benedičičeve poti 6 v Kranju. Nagrada je glasbena kaseta. Kdo jo bo dobil prihodnjič? Glasujte in kupon na dopisnici ali razglednici pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Priimek in ime Naslov Glasujem za Gost naslednje oddaje naj bo Bush in Sadam Husein skupaj? V noči pre Dnevom mrtvih bo moč v Ameriki videti ameriškega predsednika Busha ter iraškega predsednika Sadama Hu-seina in to - skupaj! Za to noč se Američani že po tradiciji maski-rajo, da bi strašili prijatelje, sosede in naključne mimoidoče. V pošiljki novih mask, ki so pravkar prispele na tržišče, je kar dvanajst tisoč mask s podobo Busha in ravno toliko s podobo iraškega predsednika. Kakor je navada, maske niso ravno laskave za liste, ki jih upodabljajo, zato je francoska družba "Cezar", ki jih proizvaja, že dobila anonimno sporočilo, da bo njeno skladišče z maskami Sadama Huseina minirano. Najpridelki v Cerkljah Vse donde in dondeži na kupu Cerklje - V soboto na večer se je v kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah kar trlo ljudi in krompirjev, pes, korenčkov, rep, da o zelnatih glavah ne govorimo. Eni so sedeli na stolih, drugi so se skrivali v vrečah in se pokazali šele takrat, ko so jih povabili na tehtnico, tistim, ki pa jih ni bilo, pa je lahko žal. Turistično društvo Cerklje, pokrovitelja Gorenjski Glas in Kmečki glas , mnogo sponzorjev, ki so prispevali nagrade in vsi, ki so se zvrstili na odru ter prireditev naredili tudi zabavno, so bili krivi, da je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Domačin Stane Plevel je imel res krompir, saj je njegov krompir dondir s svojo kilo in 51 dekagramov suvereno zmagal. Saj veste, zelnatih glav je po svetu več kot dovolj, vendar so tokrat v poštev prišle le tiste zelene in brez štora. Največje zelje dondelje je pognalo, najbrž pa bo tudi končalo svojo kariero v Poljanski dolini, na Trebiji, od koder ga je prinesel Gregor Ušeničnik. Devet kilogramov šestdeset je pokazala tehtnica. "Vsako noč sem jo na njivo hodil gledat," je povedal eden izmed prinašalcev pese. Svinjska oziroma krmilna pesa dondesa, zmagovalka je bila prav zares svinjsko težka, kar 9 kg 37 dag in prva nagrada se je znašla v rokah Vopo-vljana Tomaža Zormana. Imamo pa še tiste pese, ki jim je To je korenje! nerodno, ker so manjše od kf milne in zato farbajo na rdeče-Pri Zormanovih se je "nafutf3 la" za tri kilograme, to je pa 1 ' di nekaj, kajne. Ce kje Pole* krompirja in zelja jedo tudi i. po, naj se oglasijo na Šentui"5 gori pri Štefanu Zupinu. S|C dvomim, da bo prodal reP dondepo, 5,75 kg težko zmagovalko, zagotovo pa ima na * logi še kakšno taveliko. NaJte^ ji krmilni koren dondren (2> kg) je zrasel pri Mariji Slatn v Cerkljah, kjer bojda P°|*fJ, pri vratih zvonijo zajci, ttsjt fini pa zvonijo pri Silvi Kpz*^' kjer imajo korenje za v žup j kilogram petindvajset je xttl najtežji. he| Kaj pa zabava? Ansarn? Nagelj je navdušil, harmonj Andrej Ažman iz Suhe tttog prijetno presenečenje pa s° le vokalistke sestre Kep»c. Dvorij in folklorna skupina «J godic, štiri dekleta in fant. kj ^ tokrat zaigrali na kitaro. • Kavčič, foto: J. Cigler Champion 90 PRIREDITEV SO PODPRLI: Mlin Cibašek, Klane pri Ko*£ di; Jane: in Man/a Grilc, Šenčur, stavbno kleparstvo in stvo; Trgovina Gorenjka. Cerklje; Janez Kuhar. Cerklje; na Živila, Šenčur; Rebolj, Križ pri Komendi; Ribnčan; Trge1'1^ Diskont Maroll, Križ pri Komendi; Elektro Kranj; Sarnop°s žna trgovina. Sp Cerklje; Penzion Jagodic. Vopovlje; Etci. , ^ dica Cerklje; Franjo Čretnik, gostilna pri Cilki. Zg. Brnijo **k lan Vrtnik. Sp. Brnik - predelava lesa; Ivan Preša. Cerkljej' RENAULT Servis; Pizzerija Kovačmca. Grad. Marko Osi'U- ^ že Ciperte, Dvorje, Elektroinstalacije; Petrol. bencinski j* jg, Cerklje; AGA tehnična trgovina na drobno in debelo. Vn'| vasi in nič bi jih ne sPri'hr^, /a, Vadiče so bogu n \tt Kaj potem, če je tu «»* ^ ko pa je življenje o**0 pravijo. Torek, 23. oktobra 1990 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 15. STRAN @©£M£3^g!ESGLAS Brane Virant, komandir splošne postaje milice v Skofji Loki: Letos manjši davek na cestah Skofja Loka, 22. oktobra - Na področju cestnoprometnih predpisov 50 škofjeloški policisti v prvih devetih mesecih letos podali 1710 Predlogov o prekrških (lani v enakem času 1604), hujših prometnih nezgod je bilo 36 (lani 59), smrt je žela v štirih primerih (prav tako lani, v celem letu pa je bilo pet mrtvih, polovica manj kot leto po-PreJ), 21 ljudi je bilo v nezgodah huje ranjenih (lani 25), lažje 18 (23), prometnih nezgod z večjo materialno škodo je bilo pet (lani z manjšo pa 167 (174). Če potegnemo črto, so škofjeloške ceste v letošnjem tričetrtletju terjale manjši davek kot lani. Za to ne gre toliko hvaliti previdnejše voznike, ker si tega - če pogledamo število ^rečenih kazni - ne zaslužijo, tudi višje kazni še niso tisto orožje, s katerim bi spodbujali višjo vozniško kulturo, da o slabem stanju nekaterih škofjeloških cest niti ne govorimo. »Neskromno smem dobršen đel zaslug za boljšo prometno v»rnost v tem letu pripisati strožjemu nadzoru policistov, nedvomno je nekaj prispevala »udi akcija -10 %, da ne poza-*™ posameznikov v svetu za P'eventivo in vzgojo v cestnem Prometu, članov AMD in prodnih mentorjev v šolah, ki si r«sno prizadevajo, da bi bilo ne-*B ki bi zaie" Prin? bje netin do desetih let, «S22a.t° 7 oko,Jem, kjer po-d0l " Vodljivih vplivov ni -ti i;t/:0v ni mogoče niti dati ni- ' Studijo, ki bi le podatke bcevi a,a in tlKli strokovno n,,a. vendar pobuda ni bila V Zdravstve-so 1988. leta predla- SJA SONČNI STRANI ALP ^ec neosvinčenega bencina bolezni (devet odstotkov), bolezni živčevja in čutil (osem) in bolezni prebavil (sedem). Ker se med otroki alarmantno povečujejo težja obolenja dihal (astma), je dr. Križnarje-va s sodelavci opravila petletno (od 1980 do 1986) raziskavo o vzrokih pojavljanja obstruktivnih obolenj dihal pri predšolskih in šolskih otrocih v Skofji Loki. Med najpogostejšimi vzroki za težja obolenja so onesnažen zrak, okužba in slabe socialne razmere. Astmo ima že deset odstotkov vseh otrok in mladostnikov v Skofji Loki (skupaj okrog 800), kar 57 odstotkov jih oboli prvič že pred prvim letom starosti, 81 odstotkov pa do tretjega leta. Največja hitrost naraščanja teh obolenj je v krajevni skupnosti Zminec, nato v mestu Skofja Loka, Kamnitniku in Podlubniku. V teh krajih se je število obolenj od 1,2 odstotka v letu 1980 povzpelo na 7,3 odstotka v letu 1985, medtem ko je na Trati poskočilo od 5,3 na 8,5 odstotka. Če je že družba dokaj brezbrižna do bolnih otrok, bi se lahko zamislila nad izdatki za zdravljenje, pravi dr. Križnar-jeva. Osnovna oskrba v ambulanti stane od 800 do 1000 dinarjev, enodnevno zdravljenje v bolnišnici pa od 1053 do 1414 dinarjev. Ker so posamezni astmatiki v ambulanti tudi po petkrat na dan, na leto pa celo do 170-krat, je lahko izračunati, da stane ambulantno zdravljenje samo za enega bolnika 170.000 dinarjev. Podatki, čeprav neposredno ne dokazujejo krivde nobenemu onesnaževalcu zraka, so grozljivi. Škoda, ker jih je izvršni svet ob utehi, da ne obremenjujejo LTH-jeve Orodjarne in livarne, spravil pod klop, saj zaslužijo resnejšo obravnavo. • 11. Jelovčan GORENJSKA NOČNA KRONIKA *nj i 12 PeJr'?' 'jktobra - Na (Gorenjskem prodajajo neosvinčen bencin /v > "a li«rn" Vih Servisih. Medtem ko so ga lani natočili dobrih 4,1 milijo-Piivi,^. ' *o ga |C(OS prodaj skoraj toliko v devetih mesecih. Kupce Pthu in l ^* cen" neotvlacenega bencina, ki pripomore k čistejšemu iz- ^toce n>"njši obrabi nekaterih motornih delov. * na pni'11 ncosviričcnega bencina na < lorenjskem so poskusno z.ače-2$ei-„: ,o|<'\i črpalki v I e.scah pred tremi leti. Od takrat so že 12 od Le^uJ m?r'V1|m iml' /;) !mul,,l° neosvinčenega goriva, lak bencin j • u< v i „ kupi'i n.i servisih v Podkorenu, Krani.ski (.Ion, na Javoi n 1 .l 1,1 ' *Ubo?.Cah" 'u' Blcdu- vTržiČi h *P*t » Voklcm Wv« Črpa ."tih ' ,™rolu načrtujemo n (dve črpalki), v Kranju (Zlato Polje alki) in v Medvodah (na klancu). ...ajemo prodajo neosvinčenega bencina tudi na "je. k °r*'njsklh servisih,« pojasnjuje upravnik sektorja drobne pro-ki obehetT) naglasi »To zahteva vsaj čiščenje stare- i * ^Nlk*^*' H'cinoinu Pa postavitev novega. Marsikje je posodablja / Povezano s preselitvijo na novo lokacijo, kar ne gre brez k crpaiU°VnMJ" '""ko rečem, da bosta prihodnje leto na vrsti za pre-N, H«hinjskl Bistrici in na Bledu, neosvinčen bencin pa bo-z\. s., '"di "« d*eh novih črpalkah oh karavanškem predoru.« tr "n z.ul ' 'M' S Prot,aJ° neosvinčenega bencina na gorenjskih čr- !r°v, v enflLVoljni- U,ni so R" v devetih mesecih prodali I 600.000 Ii *°kot vjc i m "hdobju letos pa 4.051,000 litrov, oziroma skoraj loli *'r'Va r\. i,,|sk" leto Občutno se je povečala prodata neosv inčeneg; Klalj kar Bn-i*«nju cene zanj; \ prvih desatih dneh oktobra m obdobji I™ t»soč litrov oziroma ikoraj 76 odstotkov več kot ena ? *o n n, dosedanje izkušnje pri uporabi neosvinčenega ben Ul iii,'„. !v* l"'^«z.ile. d.i le la ne pl.......IOM UJM k HHejšemu i/ froda Ko c'nn C I1' 'speva ludi k manjši obrabi nekaterih motornih cie ";ncin.t nr»tn.eosvinceno gorivo kljub trem oktanom mani od supei ' kjer s /'«"inu\o /a uporabo tudi v vozilih brez katalizator- f'^'c-bne priUfoditvc prj vfigu • S. Saje Nezaželena obiskovalka Prometnik s škofjeloške avtobusne postaje je poklical na pomoč poln iste. ker ni vedel, ku/ na/ počne * žensko, ki mu je jokaje razložila, da jo je pretepel mož Policisti so ga res odrešili Ugotovili so. da je ženska prišla iz Bosne-na obisk k svojemu bivšemu možu v Skofjo Loko. Ta se nezaželene obiskovalke očitno ni prav nič razveselil, saj sta H spila, nakar jo je pretepel. Za to bo odgovarja/ todnlku za prekrške. Sredi noči premikal pohištvo A. T. iz Trankovega naselja v Sko/p l.oki pa je potožila zaradi moža, ki ga /< opolnoči pri/clo, da bi premikal pohištva po slano-vanju Policisti to bolnega možakarja odpeljali v zdravstveni dom. kjer so mu dali pomirjevalo. Pretep pri sosedih II Ii .: Mestnega trga le neka/ pred polnočjo zaradi hrupa pri SOSediH poklicala policijo Možje v modrem so so v sosednjem Sta-Ijovanju zalotili P, S , ki ft pijan pretepal ženo m otroke. Ker ni hotel odnehati, so ga vzeli s seboj in pridržali do iztreznilve, račun bo posla/ sodnik za prekrške Oče streljal v sina Ženska s 1'ariizanske eeste v Skofji Loki je ob pol osmih zvečer piosila policiste, naj prekinejo prepir v hiši. Podivjal je oče B. F., ki /c i n° omogočil tudi do\Q°* stabilnost in uspešnost ^ ne, so tako v precejšni1 že uresničili. nof Od vlade pričakujejo ^ malne pogoje za de'0- ..^ podobne, kot jih imajo nT ^ konkurenti na zahodu, prodajajo pretežni del vodnje. d# V vrhu Alpine se zav $ da tovarna zaposluje v^, vsem Žirovce in 0,<°eKi^ katerih usoda in Pe(Sp pf*v je v veliki meri odvisna od rezultatov Alpine. J ^ odgovornost pn delu s . večja Dosedanji rezu'« žejo. da so na pravi P° ' 7 23. oktobra 1990 ŽIRI PRAZNUJEJO 17. stran ©M^IIMIEIIGLAS PODJETJE LAHKE OBUTVE p. o.. Strojarska 12, Žin Tel : 064-69-332 Vas rado zebe v noge? Poskrbite zanje z nakupom naših izdelkov, ki jih lahko dobite v vseh bolje založenih trgovinah z obutvijo. Za vas smo izdelali copate in natikače iz toplih materialov v atraktivnih barvah. Ne pozabite tudi na svoje malčke! Obujete jih lahko v copatke, ki imajo trdi opetnik, ortopedski vložek in podplat iz naravnih materialov. V njih se bo občutljiva otroška noga odlično počutila. Kolektiv Poliksa čestita krajanom Žirov za krajevni praznik V Ambasado po krofe. Potice in slaščice etiketa proizvodnja etiket:::::::: in tiskarske storitve p. o. ; 64226 žiri, industrijska c. 6 tel. 064 69260, 69270 proizvodni program: etipres, tiskane tekstilne etikete, etitape, samolepilne etikete, kartonske etikete, emblemi, papirne etikete Etipres program je skupno ime za strojno prenašanje motivov s temperaturo na proizvode za potrebe tekstilne, obutvene industrije in galanterije. Etipres je primeren za obogatitev trikotažnih izdelkov, nogavic, perila, lahke konfekcije, pokrival, torb in obutve. Glede na material, na katerega se etipres prenaša, imamo razvitih več tipov etipresa, ki služijo kupcu za obveščanje, reklamiranje, označevanje izdelkov in jih tudi likovno obogatijo. Tiskane tekstilne etikete se uporabljajo za tekstilno in obutveno industrijo. Tiskajo se lahko obojestransko ali enostransko na različne vrste materialov in ustrezajo mednarodnim standardom kvalitete. Na voljo je izdelava v kolutih, ki je tudi najbolj razširjena, več možnosti pa nudi tisk posamičnih etiket, tako kar zadeva materiale kot tudi izbiro barv. Etitape je tekstilni trak za direkten tisk z barvo ali toplotno folijo, ki ga izdelujemo po dogovoru s kupcem v različnih dodelavah in dimenzijah. Samolepilne etikete so namenjene vsem panogam industrije, tiskamo jih na različne samolepilne materiale, dobavljamo posamično ali v kolutih in v več barvah. Na željo kupca jih izrezujemo v različnih oblikah in velikostih, lahko pa vam izdelamo tudi etikete s črtno kodo kot samostojno etiketo ali vključeno v druga sporočila in reklame. Etikete v kolutih so primerne tudi za strojni do-tisk. Kartonske etikete izdelujemo iz različnih vrst kartonov, posamično ali v kolutih v več barvah, posebej so prilagojene za dodatno avtomatsko izpolnjevanje podatkov, na željo kupca jih luknjamo in izsekujemo v različnih oblikah in velikostih. Emblemi dajo predvsem atraktiven izgled izdelkom v tekstilni industriji in galanteriji in so tiskani na filcu, umetnem usnju, različnih tkaninah in v kombinaciji z reliefnim tiskom. Papirne etikete služijo najrazličnejšim namenom vseh panog industrije. Izdelujemo jih na vseh kvalitetah papirja v neomejenem številu barv. KI>HDIIJAR KLADIVAR. TOVARNA ZA FLUIDNO TEHNIKO 64226 ŽIRI. lnduSlri|Ska c. 2, p p 7 JUGOSLAVIJA Telefon: 064 69 900 Telex: 34505 YU KLADI Telefax 064 69 664 • Komponente in sistemi fluidne tehnike • Hidravlične komponente industrijske hidravlike • Hidravlične komponente mobilne hidravlike • Hidravlični sistemi • Eiektromagneti • Pnevmatske komponente • Pnevmatski sistemi *l A|Di B|l,)ali je. podobno St% » ? na področju indu-ha Dodr itna znamka Čirov J°va JJJJJu gostinstva. Nje-?h'ca l lčarna in okrepče-* ,j nol Središču kraja, nas-iKha DfS? b,agovnice, ne po- J^lk?1- vsak dan, tudi ob Sltlrici ko večina drugih ?1q sed|!v. Prešteva dobiček, sNr A 2ju,ra' do enajstih S Ustavii nie9°vi Ambasadi a?- 'tria i ? P^leki in doma-St^'okala. ki je bilo več u!Nn rTjd gosti v lagalo i P1, )e Pred kratkim bli 5? ,Udl na reklamni ^ avnodom. ok^IcL^ lo4ena prostora V>h l?ekadilce Pole9 S^^Zi peciva' ki ie 11 Arr)b^eže' Esad B,l|Jal1 v asadi ponudi vsak petek in soboto sveže krofe, orehove ali makove potice, ob sredah pa sirov, mesni ali sadni burek. Delo zaposluje vso družino, saj je povpraševanje po mam-l|ivih Esadovih specialitetah veliko. Zlasti torte in potice naročajo celo ljudje iz Škofje Loke in Idrije. Esad Bilijali je na svojem kosu zemlje že pred leti načrtoval manjši hotel, ki bi bil dobrodošel zlasti za poslovne goste žirovskih tovarn, a v krajevni skupnosti niso bili navdušeni za zamisel Podjetnega slaščičarja bi radi preselili drugam, hišo, ki "kvari" Izgled žirovskega središča, pa podrli in na izjemno privlačni lokaciji postavili Kaj le? Tudi "ambasadorjev" sin želi prostor bolje izkoristiti. Skupaj z nekaterimi podjetnimi Žirovci, ki so pripravljeni združiti denar, snuje gradnjo novega poslovnega centra, v katerem bi bila trgovina z živili, mesarija, trafika, slaščičarna, kavarna pa še kakšen lo-kalček bi ostal za zasebnika, ki bi se jim pridružil kasneje. Načrt bodo te dni predložili krajevni skupnosti. Upajo, da ga bo sprejela. Ne nazadnje tudi zato, ker se bo najbrž le tako lahko znebila sedanje Bi-lijalijeve hiše. Po izgradnji novega poslovnega centra bi namreč neugledno stoletno stavbo Bilijalijevi sami podrli in na njenem mestu uredili prepotrebna parkirišča. Esad Bilijali & Co. čestita vsem svojim gostom In ostalim krajanom ob krajevnem prazniku Žlrov. proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA P o. SKOFJA LOKA ŽIROVCEM ZA KRAJEVNI PRAZNIK V BLAGOV NIČI ŽIRI DEGUSTIRANA BO MIKA KAVA od 22. do 27. 10. vsak dan od 11. -15. ure V VSEH TRGOVINAH Z ŽIVILI UGODEN NAKUP Izjemno ugodne cene za naslednje blago: VINO BRENTAR KRŠKO 1 I 15,10 din stekl. VINO Herceg Hepok.0,75 I 24,20 din stekl. RUM Apis 1 I 51,40 din stekl. SOK MARELICA Vitaminka 1 I 18,30 din stekl. SOK MARELICA hypa Fructal 0,7 I 15,60 din kos SALAMA mini ljublj. Pomurka 66,80 din/kg MARMELADA mešana 870 g. Podravka 21,90 din/kos KOMPOT breskva 19,70 din/kos PŠENIĆNA MOKA T 500 Mlino-test 2/1 5,60 din/kg VAFEL KOCKE Koestlin 500 gr. 23,90 din/zav. GRIČ ČAJNO PECIVO Koeslin 350 gr. 15,30 din/zav. PARIŠ čok. keksi Koestlin 500 gr. 30,90 din/zav. ČOKOL. MIGNON Koestlin 500 gr. 33,30 din/kos BONBONI ŠUMI MIX Žito 450 g 23,30 din/zav. TOALETNI PAPIR role 10/1 uvoz 35,70 din/zav. NOGAVICE MOŠKE ŠPORT -uvoz 20,10 din/kos NOGAVICE HL. ŽENSKE GALA 12,50 din/kos ZA NAKUP SE ZAHVALJUJEMO IN SE ŠE PRIPOROČAMO POSEBNA PONUDBA: TV GORENJE FEIN LINE 661 9840,00 (kredit 6 mesecev, 1 obrok polog, obresti 6 % Pn nakupu z gotovino 5 % popust. TV lahko kupite v BLAGOVNICI ŽELEZNIKI, ŽELEZNINI MEDVODE in SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI FRANKOVO NASELJE V SKOFJI LOKI. TRGOVINA PRf KLEMEN DVORJE 30 POSEBNOSTI TRGOVINE: 03 PETKIH IN SOBOTAH RADOMELJSKI KRUH, MESNI IZDELKI »ČADEŽ« OB ŽE TAKO NIŽJIH CENAH VAM OB NAKUPU NAD 1000 DIN NUDIMO ŠE POPUST V VREDNOSTI 50 DIN IN PREVOZ BLAGA NA DOM ODPRTO VSAK DAN 7.30 - 19. ure, SOBOTA 7.30-15. ure, NEDELJA 8.-12. ure VABLJENI! inženiring 1L0.0. REALIZACIJA INVISriCIl OD IDUNtGA PROJEKTA DOKUUCAVROKE INIOHMACIIE 064 77 Z7B videoteka PALMA Pa|«r|«va 3 64706 Šenčur Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naročnikom Gorenjskega glasa, dvakrat na teden vam bo prinesel poštar popularnega "Gorenjca" z obilico zanimivega branja in koristnih informacij. Poleg tega imate kot naročnik 25 odstotni popust pri objavi malih oglasov, osmrtnic in zahval. Opozarjamo vas tudi na prihranek 2 din na številko pri naročnini, saj vas redni nakup Gorenjskega glasa v kolportaži stane 8 din. NAROČILNICA Podpisani.............................................. stanujoč................................................ pošta.................................................... naročam Gorenjski glas na gornji naslov. Datum: Podpis: Naročilnico pošljite na CP OLAS, C JLA 16, 64000 Kranj. CESTA XXXI. DIVIZIJE 99, ŽIRI V PRIJETNEM OKOLJU PRIJAZNA POSTREŽBA Čuk Marinka cvetličarna Vedno na zalogi: • REZANO CVETJE • LONČNICE Po naročilu dobite: • ŠOPKE: POROČNE, DARILNE in ŽALNE • VENCE • IKEBANE cene ugodne - možna dostava na dom Če želite negovan in urejen videz, se odločite za obisk v frizerskem salonu Cesta xxxi. divizije 111 • Na zalogi imamo vse vrste strešnih žlebov (bakrenih, inox pločevine, aluminija) • Izdelava in namestitev klimatskih naprav za gostišča, diskoteke - večje in manjše objekte • Odsesovalne naprave pri mizarskih strojih in izdelovanje ventilatorjev KVALITETO PO SOLIDNIH CENAH DOBITE PRI ^ LIKOVIC FRANC stavbno kleparslvo m izdelovanje odsesovainih prezračevalnih in klimatsloli naprav 64226 2in Kaiuhova 8 telefon (064) 69 611 NE IZGUBLJAJTE GLAVE OBJAVLJAJTE V j^J* GORENJSKEM napravite pravi korak. GLASU EKONOMSKA PROPAGANDA: CESTA JLA 16 MALI OGLASI PRIDITE V NA TREBIJI, KJER JE VEDNO ZANIMIVO PROGRAM S KANČKOM EROTIKE VSAK PETEK IN SOBOTO OD 21. - 03. ure tel.: 68-468 papirnica RADIRKA BOJAN ŠINKOVEC Koširjeva 5, Skofja loka ŠIROKA PONUDBA: • VSEH ŠOLSKIH POTREBŠČIN • PISARNIŠKEGA MATERIALA • OBRAZCEV, RAČUNALNIŠKI PAPIR • MOŽNOST FOTOKOPIRANJA PRIPRAVILI SMO ŽE VELIKO IZBIRO ZANIMIVIH PRAZNIČNIH DARIL CENE UGODNE odprto od 8.-18. ure, soboto od 8. - 12. ure Poleg ostalih živilskih artiklov imamo dnevno svez° ponudbo t • NAJRAZLIČNEJŠIH VR»T KRUHA in SLAŠČIC • KROFE • JABOLČNE ZAVITKE • TORTICE Po naročilu: • TORTE • RAZLIČNE POTICE • OCVIRKOVICA PODJETJA I ČE SE ODLOČITE ZA PJJ' BOUŠEK K MALICI ALI **t SILU, POKLIČITE ORGANI*'" RANO DOSTAVO. tel. 69-611 odprto vsak dan od 9. - 14. ure, 17. - 19. ura-ob sobotah od 9-13 ure, nedeljah od 9 - 11. ure Iv P RED OŠ L J * V O t l O O t h_ ■ AVTOMEHANIKA j_J FRELIH Ob potoku 2, 2iri mc. SERVISIRANJE IN VZDF^C VANJE. VOZU • JUGO • FIAT • VW • RENAULT PRODAJA IN servis'^ NJE AVTOPNl VMATlKt ELiKTOONSKANASTAViT^, RAMETROV MOTORJA I" NJAĆA Informacije po telelonu med mm časom ali tudi od W ® 064/69-350 odprto od 6 j" ]5ek- 23. oktobra 1990 MALI OGLASI, OGLASI 19. stran mmm^mmiGiAs MALI OGLASI izobraževanje ^® 27-960 _ Cesta JU 16 Instruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. »25-861 int. 336 dopoldne 15328 JAHATI STROJI lOMU JAKtor pasguali. podam. »89-046 italijanski, 15549 £■25^ RAČUNALNIK u7ksimalna konfigracija Lahko tudi PC-XT (RAM, TISKALNIK 15554 C02 HDisk rur°S,er M 1T09~Cena po~dogovo-nH * 22-766 Andrej ml. vsak dan ZJjU^dalje JjJJam VARILNI APARAT ieki komplet z ventilom in 1 *'enko. Informacije na -»41-447 HgP°ldne_ 15557 9odno prodam PRALNI STROJ Jti!j04__15561 . r°dam kombinirani mizarski stroj 1 °5.eracij). Predmost 32, Poljane ^g^Loko (popoldan) 15572 za x9reiš'' barvni, rabljen samo RiX,.ende- in00 din, ELEKTRIČNI Tor at0r- nov- 1000 din- pec UB|. 200 din, prodam » 28-402 p-—__15590 rahdam "mrzovalno SKRINJO, Zna i"0 ter Ponosni čb TELEVI-u« Iskra. ® 69-765 15595 Prodam vpeljan trgovski lokal, 24 kvad. m v Kranju (Planina), skupaj z opremo in blagom. Prevzem lokala možen takoj. Šifra: ENKRAT-NA PRILOŽNOST_15568 OBVESTILA AVTOKLEPARSTVO - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, »75-807 - vam nudi svoje usluge za vse vrste vozil, tudi obnovo veteranov. Hitro, poceni, kvalitetno! ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne ZA-VESE izdelujemo, montiramo in kompletno obnovimo, » 26-919 Vsaka gospodinja bo vesela, če boste ponujali in širili našo prodajno mrežo z dobrimi in uvoženimi čistili »061/326-524_15566 GRADITELJI POZOR! Hitro in kvalitetno vam izdelam cisterno za olje. »84-667, po 20. uri 15571 POSESTI GRADBENI NttTERIAL .__ IESa™ 270 kvad m ladiJske9a in *a napušč po 80 din kvad. m 9n"Lu komadov lesenih PALET po gpg!llkomad.» 38-752 15551 (ko^am rabljeno trodelno OKNO OSSI- °man FranČ,Škai55S7P5 Prodama dvainpol sobno STANOVANJE v Kranju na Planini, Tuga Vidmarja 4, 77,65 kvadratnih metrov, VIKEND na Zatrniku, 3 gradbena faza, 2 x 42 kvadratnih me trov stanovanjske površine, parcela 600 kvadratnih metrov, blizu vlečnice, cena 59 000 DEM. Infostan, Zaloška 99, Ljubljana. »061 443-242 od 8. do 14. ure, sobota od 10. do 12. ure 155ftR PRIDELKI ti1-835 STEBRE za kozolec 15555 BOja knJ'9° od VVESTEREN KAV->0 J* s slikami Jože Zaplotnik, Prodam drobni KROMPIR Jerala, Podbrezje218_15577 Prodam KORUZO v storžih po 2,00 din » 74 368, Lesce 15591 l»rno 1. Križe Tržič 15573 [JIDAKTA - Radovljica ^Mesecem ^vembrom ^otrebujemo več JWlZlTERJEV za ^odajo knjig in ^daktičnih igrač. P|sMENE ponudbe pod: dioakta - "adovljica, gorenjska cesta 19/a, 64240 radovljica LITERATURA ZA ZASEBNA PODJETJA Izšli sta brošuri: 1. Osnove finančnega poslovanja 2. Vlaganje listin v carinskem postopku Namen brošur je razjasniti marsikatero vprašanje, ki se poraja lastniku zasebnega podjetja, ko začne s poslovanjem. Informacije vsak delavnik od 10. do 15. ure po tel.: 061/571-125. ZAHVALA Nenadoma nam je cesta vzela nadvse ljubljenega sina, brata, strica DARJANA ŠUŠTARJA r^na hvala vsem, ki ste darovali cvetje, izkazali ?alja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala sPodu župniku za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: ali, mami in sestra z družino ZAHVALA V 58. letu starosti nas jc zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric LUDVIK TIČAR i/ Zgornje B*U* 59 'jem Se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prihiteli Pos|ona,Ucm k*r vsc,n. kl sU" '/"-kil so>.il|o, se pri Poti |jv,V,,t od nKga in ga pospremili na njegovi zadnj de'avccm u °'C,a'vlJ ^ava Kranj.tcr njegovi"1 bivšim so-v|jCn " "vala tudi preddvorskemu g. župniku ca Oprl n°grebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi 7* Bela, I uže, Kokrica, Bled, Bohinj Prodam ZELJE v glavah in droben KROMPIR. Jeglič, Podbrezje 192 (Podtabor), » 70-202 15170 POZNANSTVA Vdova, stara 50 let, odda dvosobno stanovanje moškemu brez obveznosti, vdovcu Slovencu, za skupno življenje. Šifra: LEPO JE V DVOJE m«ttfi ŽELEZNA KAPLA VAS VABI V PONEDELJEK. 29. OKTOBRA. NA JESENSKI SEJEM Z VELIKO TOMBOLO 1. NAGRADA: ATS 2000- V D0BR0PISU IN ŠE DODATNIH 24 LEPIH NAGRAD ZADRUGA MARKET POVEČALI SMO PRODAJNI PROSTOR IN ZNIŽALI CENE. NA ZALOGI 9000 RAZLIČNIH PRODUKTOV PONUDBA MESECA: MILKA ČOKOLADA 300 g SAMO ATS 19.90 POZOR! NAJNOVEJŠA IN NAJBOLJŠA KURJAVA ZA LES IN LESENE ODPADKE. PREDSTAVUA SE FIRMA FROLING PROIZVODE VAM V CELOTI NUDI ZADRUGA MARKET. TESTIRANO V AVSTRIJI IN NEMČIJI - TUV - BAYERN JESENSKO SEJEMSKA AKCIJA OB 30 LETNICI OBSTOJA FIRME ELEKTR0 LUSCHNIG V ŽELEZNI KAPU OD 26. 10 - 29. 10. 1990 NA VSE ELEKTRIČNE PROIZVODE 1 0 % POPUSTA SPAR MARKET ŽIVILA • ČISTILA • OBLAČILA • ŽELEZNI PRODUKTI • VSE ZA SIVIMI • NOGAVICE • STEKLENI IZDELKI ANANAS DOZA PONUDBA 1 KG SAMO ATS 8.1 0 URBAS V CENTRU MODA Z IZDELKI ZVENEČIH ZNAMK MASER, TRIUMPH, ADIDAS, HUMANIC VVOLL - ECKE BREDA SAD0LSEK, ŽELEZNA KAPLA 21, VAM NUDI BROTHER PLETILNE IN ŠIVALNE STROJE(0VERL0CK) PO UG0PNIH CENAH POUČEVANJE TUDI V SLOVENIJI RAZNO PRODAM Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem.» 24-805_15536 STAN- OPREMA Ugodno prodam novo usnjeno sdežno GARNITURO. Pavlic Tine, Kidričeva 26, Kranj »41-919 15222 Prodam opremljeno otroško po-steljico. » 79-538_15576 Ugodno prodam SPALNICO »Ma-teja«. Naslov v oglasnem oddelku. _15579 STANOVANJA Prodam trisobno STANOVANJE na Deteljici - Tržič v bloku, centralna, garaža in telefon. Informacvije po 15. uri »061-346-681 15526 Enosobno STANOVANJE ali GAR-SONJERO v Kranju ali okolici išče par z otroki. Šifra: STANOVANJE gost Upa sejem Store cesta 25, tel.21-890 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽEUI VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA! Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke do 120 oseb... Odprto: vsak dan od 11. - 23 sobota od 19-23. nedelja od 8 -13. ure Prisrčno vabljeni! Prodam JUGO koral, letnik 1989. Mavčiče 67_15581 Prodam FIAT 126 P, letnik 1978, generalno obnovljen leta 1989, 2.200 DEM. Čop Marko, Sr. Gorje 90 popoldne_15583 Prodam Z 101, letnik 1987, prevo-ženih 30000 km. Hrušica 46 B. Informacije na »81-051 od 6. do 14. ure_15584 Prodam JUGO 45, letnik 1988. Primsdkovo, Kokrški log 7 - Pester __15587 Prodam LADO rivo, letnik 1989, prevoženih 22.000 km, za 80.000 din. Strušnik, Andrej nad Zmin-cem 1 (Hrastnica) 15588 Prodam AUDI 100, starejši letnik. » 38-380_15552 Prodam Z 101, letnik 1976, registriran do oktobra 1991. Krasna Mi-ran. Alpska 17, Bled_15553 Prodam LADO 1300, letnik 1985 in osebno tovorno PRIKOLICO. Jože Albreht, Podhom 30, Zg. Gorje »77-261_15558 Prodam NISSANN sunny 1,6 FLX -H/B. letnik 1987.«631-019 15560 R 4 GTL, letnik 1988, zelo dobro ohranjen, prodam. Britof 134, popoldne 15589 Prodam Z 101, letnik 1979, registri-rana do decembra 1990. Cena 7.000 din. »721-059_15592 Prodam FIAT 1300, letnik 1970. Cena po dogovoru. Javorniški rovt 18, Jesenice 15593 Prodam LADO 1200 in otroško POSTELJO. Mikič. Kropa 3 B 15594 FORD taunus EXL, letnik 1972, ge-neralno obnovljen, prodam. Primožič, Triglavska 6 a, Bled » 77-568 popoldne 15596 Prodam LADO karavan »33-216 ali 26 676 15597 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. Rozman, Češnjica 18, Podnart 15599 Prodam GARSONJERO 3I.5 kvad. m v Lescah in enosobno stanovanje 41 kvad. m v Kranju. » 33-733 Dvosobno družbeno stanovanje 50 kvad m na Novem svetu v Skofji Loki zamenjam za večje v Skofji Loki ali Liubliani. »064/620-680 VOZILA_ Prodam dobro ohranjeno, garaži-rano ZASTAVO 101, letnik 1978 » 28 227_15258 Prodam tovorni avto TAM 110 50, letnik 1976 kasonar, registriran do maja 1991 Savska 2, Jesenice Prodam Z 750, letnik 1982 Smre-kar marko, Kropa 88 15565 Prodam neregistriran CIMOS GS, letnik 1976 »69 449 15570 OPRAVIČILO Pri objavi Zahvale ob smrti DARJANA ŠUŠTARJA je bil pomotoma izpuščen naslov ZAHVALA. Bralcem, predvsem pa njegovim žalujočim se iskreno opravičujemo. VRTNARIJA VALJAVEC KOVOR 70 - Tržič Vam ob dnevu mrtvih, 1. novembru, po ugodnih cenah nudi vse vrste cvetja in cvetličnih aranžmajev. Naročila sporočite po tel: 57-372 ŽIVALI Razprodajam KOKOŠI nesnice in KOKOši za zakol ter mlado KRAVO po teletu. Cegelnica 1, Naklo __15271 30 po 160 kg težke prašiče ter rjave jarkice, prodam. Možna dostava na dom. Stanovnik, Log 9, Skofja Loka 15498 Prodam OVCE » 79-066 JAGNJETA 15548 Prodam KRAVO v 8 mesecu brejo, simentalko, 3 tele. Šparovec, Zg. Duplje 26_15563 Prodam brejo mlado KOZO. Lom 15, Tržič_15569 Prodam brejo TELICO simentalko. »66-131 15580 Prodam BIKCA, starega 7 tednov, za rejo ali zakol. Partizanska pot 3, Kranj - Kokrica 15586 R0LETARSTV0 N0GRAŠEK MIUE 13 64208 ŠENČUR 061/50-720 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete, žaluzije in lamelne zavese ZAPOSLITVE Zaposlim več kvalificiranih mizarjev z določenim znanjem in prakso Informacije » 79-839 1 5547 Sprejmem delo na dom (lepljenje, sestavljanje...). Šifra: SAŠA 15578 Podjetnikom nudimo kvalitetno knjigovodsko in finančno spremljanje poslovanja. Šifra: DEMON 15598 0P% PIZZERI3A ,POB GRAD0M* TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZiz krušne peči Odprto od 10. - 22. ure nedelja od 17. - 22. ure PONEDELJEK ZAPRTO ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, očima, dedka, brata in strica JOŽETA KALTENEKARJA iz Kranja, Moše Pijadeja 14 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam ob težkem trenutku stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo tovarni Sava za denarno pomoč in gospodu dekanu za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Minka, hčerka Emilija in sin Jože z družinama Tiho je odšla od nas naša dolgoletna sodelavka MARICA ROBLEK upokojena predmetna učiteljica Od nje se bomo poslovili v torek, 23. oktobra, ob 11.30 na ljubljanskih Žalah. Vestno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu. Kolektiv Osnovne šole Lucijan Seljak Kranj NOVICE IN DOGODKI UREDNIŠTVO tel.: 21 860 Ivan Kramberger in Narodna zveza Svoboda Za svobodno Slovenijo Ljubljana, 19. oktobra - V petek, nekaj minut po šestnajsti uri je kakih petsto ljudi pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani nestrpno pričakovalo Ivana Krambergerja, predsedniškega kandidata na minulih volitvah, ki je tokrat poleg svojega programa nameraval predstaviti tudi stranko Narodna zveza Svoboda. Kramberger pa tokrat ni prišel sam, pač pa je s seboj pripeljal tudi predsednika stranke inž. Jožeta Urankarja, ki je zbranim najprej povedal, da ima stranka že več kot šest tisoč članov, da že ustanavljajo občinske odbore, in poudaril, da je glavni cilj stranke zagotovitev oaze miru in blagostanja, ter da lahko vanjo vstopi vsakdo, ki se s tem ciljem strinja. Kramberger je tokrat za svoj uvod najprej izbral Lojzeta Peterleta. Dejal je, da ga je že nekajkrat prosil za pogovore s stranko, vendar se Peterle ni odzval. Kramberger je ob ostri kritiki dejal, da samo z molitvijo ne moremo uspeti, ter da bi zaradi svojega uspeha na volitvah moral dobiti vsaj eno ministrstvo, hkrati pa nasprotoval enačenju vseh komunistov. Vlado je tudi pozval naj pusti medijem popolno samostojnost, saj je po njegovem mnenju TV Slovenija pod takšnim pritiskom, da ne upa svoje ekipe poslati niti na njegove dobrodelne akcije. Glede na razmere v državi se zavzema za spoštovanje vseh narodov, vendar NZS ne priznava stalinistične srbske politike, hkrati pa je proti konfederaciji, ki pomeni ponovno suženjstvo. Tokrat tudi Janez Janša ni ostal brez kritike, saj bi se po Krambergerjevem mnenju morali odreči lastni vojski in se povezati z NATO paktom. Takšnih in podobnih kritik je Kramberger izrekel še precej, med drugimi jo je staknil tudi dr. Janez Drnovšek, saj je po njegovem mnenju premalo odločen. Na koncu je bivši predsedniški kandidat, ki bo to tudi na prihod- Glasbeni užitek cez mejo Kranj - Od 25. do 28. oktobra bo v Celovcu prvi sejem glasbe AMLS Music Nevvs, na katerem bo okrog 100 razstavljalcev razstavljalo glasbene inštrumente, svetlobno in zvočno opremo za diskoteke, studijsko opremo... domala vse, kar je v današnjem času povezano z glasbo, bogat pa bo tudi spremljevalni program. Glasbeni sejem A Ml S je v Kranju predstavil dr. Gerhard Leitner, pomočnik direktorja Celovškega sejma. Glasba v Avstriji nima le bogate tradicije, ampak je tudi pomemben gospodarski faktor, saj glasbena dejavnost in razne glasbene prireditve Avstriji prinesejo letno okrog 6 milijard šilingov. AMUS, ki bo tokrat v Celovcu doživel premiero, naj bi z bogato paleto ponudbe različnih izdelkov z vseh glasbenih področij zadovoljil predvsem obiskovalce, hkrati pa naj bi tudi proizvajalcem odprl nove distribucijske kanale ter jim ponudil možnost plasmaja njihovih izdelkov na zahtevni glasbeni trg. V okviru sejma bodo organizirali tudi tri posebne razstave. Na razstavi Profesionalna tehnika za tonske studije bodo predstavili opremo za studije, zvočno opremo in izolacijski gradbeni material, razstava Svetloba in oder bo posvečena izdelovalcem svetlobne opreme, gradnji odrov, zvočni opremi, opremi za diskoteke, svetlobnim in zvočnim efektom, organizatorjem show prireditev... Tretja razstava pa bo namenjena filmu, videu in "broadcastu". Gre za sisteme snemanja in reproduciranja slike in tona, za naknadno obdelavo, softvvare kot tudi za podjetja za storitvene dejavnosti. Med okrog 100 razstavljala, kar je za začetek tovrstnega sejma v Celovcu kar precej, bo edini Jugoslovanski zastopnik Ekstrem (včasih Melodija Mengeš). Pester bo tudi spremljevalni program sejma, saj se bo v štirih dneh. kolikor bo le-ta trajal, na odrih sejma zvrstilo več kot trideset skupin različnih glasbenih stilov. Sejem bo odprt od 10. do 18. ure, vstopnice, ki bodo v Celovcu stale 55 šilingov, pa je mogoče dobili na upravi Gorenjskega sejma za 30 šilingov, • Igor Kavčič Razstava keramičnih ploščic Ljubljana, oktobra - Od 23. do 31. oktobra bo v DOMUSLJ - Potrošniško informativnem centru na Kardeljevi 2 v Ljubljani (zraven Uršu-linske cerkve) razstava keramičnih izdelkov Keramixa iz Volčje Drage pri Novi Gorici. Ves čas razstave bo o i/biri, kvaliteti in polaganju Keramičnih ploščic svetoval Keramixov strokov njak Razstava ie tudi prodajna in kupci si bodo ploščice lahko nakupili po tovarniških cenah in z obročnim odplačevanjem. Razstava 00 odprta vsak dan od 9.30 do 19.30, v soboto pa do 13. ure • I). D. njih volitvah zagotovil svojim volilcem, da bo tokrat zagotovo zmagal, prav tako pa tudi stranka Narodna zveza Svoboda, kar je občinstvo navdušeno pozdravilo, nekaj okajenih vročekrvnežev pa ga je pričelo oblegati, tako da je moral na pomoč poklicati policaje. Vse bolj očitno je tudi, da se Krambergerjeva politična hišica iz kart vse bolj ruši, saj je tokrat imel precej manj poslušalcev kot na predvolilnih shodih, pa tudi struktura je precej slabša, tako da so njegove napovedi tudi tokrat precej prenapihnjene. • Besedilo in slike: M. Gregorič V slovenski skupščini tokrat otroci Ljubljana. 19. oktobra - V petek so se v slovenski skupščini namesto poslancev zbrali tisti, v katerih imenu največkrat govorimo, naši otroci. Da pa je vse potekalo v pravem poslanskem tonu. so osnovnošolci tudi izvolili svoje delovno predsedstvo in preizkusili glasovalne naprave, ki pa tako kot na minuli prvi seji nove skupščine, tudi tokrat niso delovale. Sicer pa so vsem težavam, vprašanjem in predlogom otrok prisluhnili najpomembnejši predstavniki republike, med drugimi tudi predsednik slovenske skupščine, dr. France Bučar, in član predsedstva R Slovenije, dr. Dušan Plut. Pogovar- jali so sc predv sem o nujnost i podpisa konvencije o otrokovih pravicah, o večji prometni varnosti otrok, o ekologiji in še o drugih stvareh, ki zanimajo mlade nadobudneže. Pravo poslansko besedo sta spregovorila tudi Manca Košir in Jani Kovačič, ki je (Uroke ogrel tudi s svojimi pesmimi. Srečanje je pripravila /veza prijateljev mladine Slovenije. • M. Gregorič Kranjske avtošole si spet konkurirajo po starem Dogovor o najnižjih cenah propadel Med kranjskimi avtošolami se kljub dogovoru o poenotenju cen nadaljujejo prejšnji spori in konkuriranje z nizkimi cenami, kar onemogoča normalno poslovanje in že resno vpliva na kvaliteto dela s kandidati za vozniški izpit. Prejšnji petek smo pisali, da so predstavniki vseh kranjskih, škofjeloških in tržiških avtošol sklenili neobvezen dogovor o najnižjih cenah tečajev cestno-prometnih predpisov in ur praktične vožnje, po katerem naj bi vse na sestanku navzoče šole od 10. oktobra za tečaje zaračunavale vsaj 500 din (250 za dijake in študente), ure pa prodajale po vsaj 180 din (170 za dijake in študente), le cene trenutno veljajo le v avtošolah pri AMD Tržič in Skofja Loka ter pri ZZSAM Skofja Loka. Predstavnik avtošole škofjeloške srednje prometne šole na sestanek ni bil vabljen, v IVtOioli pri AMD Cerklje pa so se tudi odločili, da jim cene ne bodo določili drusi. V Kranju je dogovor propadel IM vsej črti, saj se omenjenih cen ne drži nihče in avtošole spet tekmujejo, katera bo uporabnikom svojih storitev zagotovila čim nižje cene. Poklicali smo vse avtošole, da hi i/vedeli za cene. vprašali pa smo ludi, zakaj se ne držijo dogovora. Prav \ vseh smo do- bili pojasnilo, da se kranjski AMD m držal dogovorjenih con, zato se potem tudi drugi niso, ker ne bi bili konkurenčni. Na AMD Kranj so nam zatrdili, da po K), oktobru nekaj dni niso zaračunavali storitev, ker so čakali, kaj hodi) storile zasebne avtošole. Kei so prekršile dogovor one. siga niso držali niti pri njih. Boris Kočevar, strokovni sodelavec za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri AMZS, ki je tudi sodeloval na sestanku, kjer so se dogovorili o cenah in je bil tam pooblaščen, da strne sklepe in jih v pisni obliki posreduje vsem udeležencem, nam je povedal, da ja zaradi nastalega stanja zelo razočaran in da bo v Kranju v odnosih med avtošolami spet šlo vse "na nož". Menda s tako nizkimi cenami šole načenjajo svojo materialno podlago, saj ne /morejo niti amortizacije, najslabše pri tem pa je, da kvaliteta dela in s tem uspeh v avtošolah padt, na kar je pred kratkim izrecno opo/oril tudi predsednik kranjske izpitne komisije Boris Kočevar je menil, da je sedanje tekmovanje med avtošolami, ki seje začelo po nastanku zasebnih avtošol in pripeljalo do resnih sporov, nesmiselno. Konkurenca mora bm, najslabši konec pa ob padanju kvalitete potegnejo sevc da kandidati, ki se pripravljajo za vozniški izpit. Trenutne cene tečaja cestno-prometnih predpisov in ur praktične vožnje so: Med družbenimi BVtOŠolami je tečaj najcenejši v kranjski podružnici šole pn //SAM (50 din), najdražji (500) pa lam, kjer veljajo cene iz dogovora. Med zasebniki je najnižja cena tečaja 250 din (avtosola B i B), najvišja pa 400 (Jure 11 žič). Cena ure praktične vožnje /a B kategorijo je v družbenem sektorju najnižja na kranjski De lavski univerzi irl škofjeloški srednji prometni šoli (140 din), nejviija (180) pa lam, kjer veljajo cene iz dogovora Med zasebniki se cena ure giblie med 130 din (VlC-Mladi voznik) in 150 (večina zasebnikov). Dijaki in študenti, ki imajo skoraj povsod popust, lahko na kranjski I >el.i\ ski univerzi obiskujejo tečaj brezplačno, če potem tam tudi vozijo, ura vožnje pa je zanje najcenejša (120 din) v novoustanovljeni avlošoli VIC - Mladi voznik. • T. J. Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk ste na dobri poti: Vaša varnost so zavarovani Vsako leto / vašim I »a 11 ne r j etil zagotavljata \ arnost Ko sr \ a m dobite SI STUDIO NIT KOPEP