obrtni vest::;
Strokouni list za poozdlgo in napredek obrtnIStoa Dravske banovine.
»OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40‘— polletno	Din 20‘— posamezna številka . . Din 1'—	Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.800.
XIV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 20. novembra 1931.	Štev. 45.
L. Pičman:	'
Na delo
za samostojno točeno zbornico \
Vsem cenjenim načelstvom zadrug bo iz časopisnih poročil znano, da je bil pred kratkim podpisan od Kraljevske vlade nov obrtni zakon, ki je za vso državo enoten in daje vse pogoje za pravilni razvoj gospodarstva v državi, določa osnovne pogoje za izvrševanje obrta in izginja z njim dosedanja deljena obrtna zakonodaja, ki je težko ovirala pravilen in uspešen napredek. Mislim s tem, da nam ni potreba še posebej poudarjati, kako važnega pomena za vse jugoslovansko obrtništvo je ta zakon; zlasti še za slovenski del obrtništva. Zadnja leta namreč sploh nismo več vedeli, kakšne smernice naj zavzamemo za bodočnost, da bi z izdajo novega zakona ne bi bila ves naš trud in program zaman.
Zdaj pa, ko imamo novi zakon v rokah, je naša dolžnost, da ga dobro in do potankosti proučimo in skušamo složni z vsemi organizacijami doseči spremembo in izboljšanje tam, kjer bi se pri novem zakonu izkazalo, da katerakoli določba za naše krajevne prilike ni ugodna.
Kot eno najvažnejših določb zakona smo opazili določbo, ki veli, da je obrtništvu prosto dano odločati o sistemu zbornic. To se pravi: Ako se zadruge v Sloveniji ponovno izjavijo za ločene zbornice, tedaj z gotovostjo dobimo samostojno obrtniško zbornico, katera je za vse organizirano obrtništvo' v dravski banovini pravega življenjskega pomena. S to naredbo v zakonu je dal g. minister obrtništvu popolno svobodo odločanja o nadaljni usodi zbornic in prepričani smo, da ne bo nobenega obrtnika med nami, ki ne bi uvidel, da je za obrtništvo edino koristno, če ima lastne zbornice, v katerih bo samo odločalo brez vsakega vpliva s strani ljudi, ki so neobrtniki in nimajo interesa za težnje obrtnika.
Priznati moramo, da so bili že pred nami poborniki za ločene obrtne zbornice, ki pa so na žalost ravno v odločilnem momentu podlegli premoči tujih vplivov. Sedaj pa je naša naloga, da delamo odločno za to in ne smemo podleči nobenemu vplivu, če si nočemo odvzeti iz rok glavne obrtniške ustanove. Če bi dopustili to, potem vedimo, da ne bodemo imeli nikdar več prilike odločati o tem. Čez čas pa bi se potem zopet povpraševali,čemu smo se pustili premamiti in izigrati in zakaj ni bilo v tako važnem momentu nikogar, da bi dal obrtniku navodila, ali pa da bi se mu vsaj pustilo, da bi svobodno uveljavil svojo moč in svobodno izpovedal, kaj mu po vsej pravici pripada. Pri tem bodi omenjeno, da zlasti štajersko obrtništvo do danes ni bilo informirano o koristnosti samostojne ločene obrtniške zbornice, kar je zlasti pokazalo zborovanje v Ljutomeru. Tudi finančno vprašanje vzdrževanja samostojnih zbornic, ki je bilo do še pred-kratkim eden glavnih argumentov onih, ki so se ogrevali in se še ogrevajo za sistem skupnih zbornic, je za nas že zdavnaj rešeno vprašanje, ker bi mogli z istimi sredstvi kot jih plačujemo sedaj skupni zbornici potem vzdrževati lastno zbornico.
Vzbujam si upravičeno slutnjo, da je bila okrožnica, ki so jo pred kratkim prejeli gospodje načelniki zadrug, podprta od neprijate-ljev obrtništva; uverjeni pa smo, da to pot obrtništvo ne bo več nasedlo frazam in lepim obljubam, ker lahko pričakuje dobrote le od obrtništva samega. Ne misli naj noben obrtnik, da ga bo ščitil in bo imel interes zanj kdo tak, ki sam ni obrtnik. Samoobsebi je umevno, da gleda vsak najprej zase. Pa tudi misel o centralizaciji zbornic naj ne plaši nikogar več, zakaj to ni pogoj, ampak daje zakon prosto pot tudi v tem vprašanju obrtništvu samemu.
Ker so bila vsa dosedanja glasovanja in izjave več ali manj podana pod vplivom z gotove strani 'in vsled neinformiranosti obrtništva, smatram za nujno dolžnost, da to vprašanje ponovno pokre-nemo in sicer predlagam za to sledeči način:
L zadruge, ki so se že izjavile za ločene obrtne zbornice ali pa tiste, ki se še niso izjavile — pač pa so za ločene zbornice in imajo tozadevna pooblastila, naj nemudoma pošljejo izjave za samostojno obrtno zbornico v Ljubljani na Zvezo obrtnih zadrug.
2. Zadruge pa, ki so neodločene ali pa jim razna vprašanja niso jasna, naj skličejo tozadevno širše ocfborove seje ali pa celo obrtniška zborovanja. Kjer je več zadrug v enem kraju, tam bi bilo priporočljivo, da se skličejo skupna zborovanja in povabijo na ta tudi zastopniki Zveze obrtnih zadrug, ki bodo dali potrebna pojasnila. Nimamo tudi nič proti temu, ako se povabijo na te sestanke ali zborovanja tudi zagovorniki skupnih zbornic, da ne bodo padali očitki, da se je zborovalce le enostranski informiralo. Nam namreč ne gre za drugo kot za to, da zve obrtništvo resnico, se sanro prepriča in odloča po svoje.
Odločiti pa se je treba hitro, da nas nasprotniki ne prehite in da ne bode potem za vedno prekasno. Držimo se korenin in debla, vejice prirastejo potem same od sebe.
•
Cenjeni zadružni funkcijonarji, na Vas apeliram in na Vašo razsodnost. Ko bodete pečatili usodo obrtništva morda za 100 let, pazite, da ne bodo pri Vašem odločanju igrali vlog tuji vplivi, ampak da Vam bosta pri tem odločanju pred očmi le usoda obrtnitva in splošen dobrobit. V nasprotnem slučaju se kaj lahko zgodi, da bodo imele vse banovine v državi samostojne ločene obrtniške zbornice, mi Slovenci pa hi ostali sami nazadnjaški in izolirani od tovaršev Srbov in Hrvatov.
Zato takoj vsi na delo za samostojno ločeno zbornico!
Gradbena in elektrotehnična stroka v novem obrtnem
zakonu
a) Gradbena stroka
Novi obrtni zakon se podrobno pe* ča z ureditvijo gradbene stroke, ki ji je posvečen ves IV. oddelek. Čeprav je v principu razširjen na vso državo sistem, ki je doslej veljal pri nas, ven* dar prinaša zakon tudi za območje Slo* venije gotove spremembe.
Gradbena -dela smejo po novem za* konu izvrševati: 1. inženjerjd gradbene in arhitektonske stroke, ki so dobili pravico za izvrševanje prakse poobla* ščenih inženjerjev in arhitektov; 2. stavbeniki, ki so pred pristojno izpit* no komisijo položili predpisani izpit, in 3. zidarski, tesarski, kamnoseški in vodnjaikarski mojstri, ki so pred pri* stojno komisijo položili izpit za svojo stroko. Ta nova ureditev je zlasti važ* na za območje predvojne Srbije, kjer stavbenikov (graditeljev) v našem srni* slu niso poznali.
Izpit za stavbenika visokih in niz* kih zgradb lahko po novem zakonu polaga: 1. oni, ki je dovršil odgovar* jajoči odsek tehnične fakultete ali ka* ko drugo visoko šolo te vrste in ki istočasno dokaže, da je tri leta delal na zgradbah svoje stroke; 2. oni, ki je z uspehom končal srednjo tehnično šo* lo (gradbeni ali arhitektonsko*gradbe* ni odsek) ali kako drugo podobno šo* lo gradbene stroke in ki je položil za* ključni izpit na tej šoli in je potem praktično delal v svoji stroki najmanj 5 let. Kakor je iz gornjega razvidno, je pot do stavbeniškega poklica v bodoče odprta samo absolventom tehnične fa* kultete in srednje tehnične šole, ne pa tudi zidarskim mojstrom in polirjem, kakor je to bilo doslej po gotovih po* gojih mogoče. Namen te omejitve je ta, da se z zahtevo večje strokovne iz* obrazbe ta panoga gradbene obrti dvigne na višji nivo.
Izpit za zidarskega, tesarskega, kam* noseškega in vodnjakarskega mojstra lahko polaga oni, ki je končal srednjo tehnično šolo in je v svoji obrti prak* tično delal, najmanj 4 leta, kakor tudi oni, ki je položil predpisan zaključni izpit iz svoje stroke na šoli za gradbe* ne polirje (priključeni srednji tehnični šoli) ali na kaki drugi državni strokov*
ni šoli :n ki dokaže, da je po končanem izpitu najmanj 5 let praktično delal v svoji stroki ali pa kot gradbeno tehnič* ni risar v pisarnah stavbenikov, inže* njerjev ali arhitektov, in končno oni, ki se je učil zidarske, tesarske, kamno* seške ali vodnjakarske obrti najmanj 3 leta in je praktično v svoji gradbeni stroki delal najmanj 6 let, in je preti izpitom za mojstra položil posebni iz* pit'o splošni izobrazbi.
Seveda veljajo vse te določbe glede dosege pravic stavbenika ali zidarske* ga mojstra le za one, ki si bodo hoteli pridobiti te pravice po uveljavljenju novega zakona. Vse po starem z ako* na dosežene pravice pa ostanejo navdal j e v veljavi.
Izpit za stavbenika se polaga preti izpitno komisijo pri banski upravi, ki jo tvorijo predsednik in trije elani iz liste izpitnih članov, te tri določi za vsak izpit predsednik. Predsednik ko* misije je uradnik banske uprave s pol* no teh n ično* f akult etsko izobrazbo, ki ga postavi ban za tri leta. Člane izpit* ne komisije, ki pridejo na listo, po* stavlja za 2 leti ban iz vrste uradnikov inženjerjev tehničnega oddelka banske uprave, iz vrst profesorjev tehnične fakultete, srednje tehnične šole in Iz vrst pooblaščenih inženjerjev, odnos* no arhitektov in stavbenikov. Skupno število članov izpitne komisije na listi znaša 15.
Izpit za zidarske, tesarske, kamno* seške in vodnjakarske mojstre se po* laga pred komisijo pri pristojni zb«r* nici. Izpitno komisijo tvorijo predsed* nik, ki ga imenuje ban na 3 leta iz vrst uradnikov banske uprave s polno teh* nično fakultetsko izobrazbo, in dveh članov, ki jih imenuje predsednik iz li* ste izpitnih članov. Člane izpitne ko* misije, ki pridejo na to listo, postavlja ban na 2 leti iz vrst uradnikov inže* njerjev tehničnega oddelka banske uprave, profesorjev tehnične srednje šole in mojstrov dotičnih gradbenih strok. Skupno število članov znaša za vsako stroko 6.
Minister za trgovino in industrijo bo v sporazumu z ministrom za zgradbe in po zaslišanju zbornic z uredbo pred*
pisal točnejše odredbe glede predme« tov teh izpitov in glede delovanja iz« pitnih komisij.
Pooblaščeni inženjerji in arhitekti lahko vršijo gradbene posle na podlagi pravic za izvrševanje prakse poobla« ščenih inženjerjev, vendar morajo pri« četok vršenja gradbenih poslov prija« viti upravnemu oblastvu I. stopnje, kjer dobijo izvrševalno dovoljenje. (Stavbeniški izpit morajo tudi polaga« ti oni inženjerji, ki nimajo pravic po« oblaščenih inženjerjev.)
Stavbenik za visoke stavbe je pooblaščen, da samostojno izvršuje vse vr« ste visokih zgradb kakor tudi vsa dru« ga gradbena dela, ki so za dovršitev visokih zgradb potrebna. Izvzete so le zgradbe s statično več kakor enostav« no nedoločenimi konstrukcijami in s statično težkimi konstrukcijami, čdjdh izračunavanje ne spada v učni program in ni predmet zrelostnega izpita na tehničnih srednjih šolah ali predmet stavbeniškega izpita. Izvzete so tudi zgradbe posebnega značaja (glede na arhitekturo, monumentalnost) kakor gledališča, koncertne dvorane, kinema« tografi, velesejmske zgradbe, muzeji cerkve itd.
Pa tudi take stavbe lahko izvršuje stavbenik, če si za projektiranje ali za izračunanje težkih konstrukcij zasigu« ra sodelovanje pooblaščenega inže« njerja ali arhitekta. Če je bil ob prili« ki javne konkurence osvojen od stro« kovne žirije idejni načrt stavbenika, sme stavbenik zgradbo tudi izvršiti, če si za težke konstrukcije zasigura so« delovanje pooblaščenega inženjerja.
Stavbenik za nizke zgradbe lahko samostojno gradi privatne in občinske ceste in manjše industrijske železnice, če na progi ni objektov z večjim raz« ponom kakor 6 m, niti železnih, kame« nitih ali armirano*betonskih propustov in mostov s težjimi konstrukcijami. Iz« vršuje lahko vse nizke zgradbe po na« Črtih pooblaščenih inženjerjev, kolikor oblast ne zahteva, da mora za kompli« ciranc objekte imeti odgovornega po« oblaščenega inženjerja. Sam lahko projektira in izvršuje stavbe, ki imajo največ 1 nadstropje.
Zidarski mojster lahko izvršuje viso« ke stavbe enostavne konstrukcije do največ enega nadstropja. Izvršuje tudi lahko adaptacije in popravila. S pra« vilnikom bo še predpisano, katere eno« stavne konstrukcije (betonske) sme sa«‘ mostojno izvrševati.
Stavbeniki, zidarski, tesarski, kam« noseški in vodnjakarski mojstri lah« ko za posle, ki spadajo v njihov delo« krog, sestavljajo in podpisujejo načrte, proračune in obračune; projektira« ti pa smejo le ona dela, ki jih izvršu« jejo v smislu tega zakona. Ne morejo se baviti samo s projektiranjem kot samostojnim poklicem, razen v prime« ru, če je razpisana javna konkurenca. Točnejše odredbe o obsegu in razme« jitvi gradbenih poslov bo predpisal tr« govinski minister. Na področju zako« na o radnjama od 1. 1910. (Srbija) bo do leta 1936. dovoljeno polagati stav« beniški izpit tudi zidarskim mojstrom, ki so se s svojimi deli odlikovali, ven« dar bodo smeli stavbeniške posle vr« šiti potom samo v bivši Srbiji.
b) Elektrotehnična stroka
V	to stroko spadajo elektrotehnična in elektroinstalaterska dela.
Elektrotehnična dela lahko opravlja« jo: 1. poblaščeni elektrostrojni inže« njerji in 2. elektrotehniki, ki so pred pristojno komisijo položili izpit za elektrotehnika. Ta izpit pa lahko pola« ga: 1. oni, ki je dovršil elektrostrojni odsek tehnične fakultete ali kako dru« go podobno tehnično visoko šolo (so» rodno fakulteto) in praktično dokaže, da je tri leta delal v elektrotehnični stroki; 2. oni, ki je dovršil srednjo teh« nično šolo (elektrostrojni oddelek) ali kako drugo podobno šolo elektroteh« nične stroke in istočasno dokaže, daje v tej stroki praktično delal najmanj 5 let.
Elektroinstalaterska dela pa lahko opravlja: 1. oni, ki je dovršil srednjo tehnično šolo (elektrostrojni oddelek) ali kako drugo podobno šolo in doka« že, da je po končani šoli praktično de« lal v stroki 5 let in da je položil moj« strski izpit; 2. oni, ki je dovršil el ek« trostrojno dolovodsko šolo in je po končani šoli delal v stroki 5 let ter po« ložil mojstrski izpit; in 3. oni, ki se je učil elaktroinstalaterskc obrti štiri le« ta, ki je praktično delal v tej stroki 5 let in je položil mojstrski izpit.
Izpit za elektrotehnika in elektroin« stalaterja se polaga pred posebno ko« misijo, ki jo postavlja ban smiselno po predpisih, ki veljajo za gradbeno stro« ko. Izpit za elektrotehnika se polaga torej pred komisijo pri banski upravi, kakor izpit za stavbenika, izpit za elek* troinstalaterja pa pred komisijo pri zbornici, kakor izpit za zidarskega moj« stra. Predsednika komisije imenuje ban, člane pa predsednik (pri izpitu za elektrotehnika 3 člane, pri izpitu za elektromonterja 2 člana) iz liste čla« nov, ki jih določi ban za dve leti.
Obseg, obrtnih pravic.
Elektrostrojni inženjer je poobla* ščen, da izvršuje vsa elektrotehnična dela brez omejitev.
Elektrotehnik je pooblaščen, da pro« jektira in izvršuje elektrostrojni del električnih central (elektrarn) vsake vrste do 100 kilovatov učinka in do 250 voltov napetosti kateregakoli voda na« sproti zemlji in da izvršuje električne napeljave (omrežja) do imenovanega učinka in do določene napetosti. Prav tako je pooblaščen, da vodi zgrajene centrale in zgrajeno oddajno omrežje do 300 kilovatov učinka in do 3000 vol« tov napetosti (skupno z rezervami). Pooblaščen je tudi, da izvršuje vsa elektroinstalaterska dela. Država in samoupravna telesa lahko izvršujejo elektrotehnična dela v lastni režiji, ako posle vodijo državni ali samoupravni strokovni (tehnični) javni organi, ki so položili državni strokovni izpit ali iz« pit za pooblaščenega inženjerja elek« trotehnične stroke.
Elektroinstalater sme izvrševati hiš« ne instalacije nizke in močne struje do napetosti 250 voltov kateregakoli voda nasproti zemlji, in sicer v obsegu in« stalacije do 100 priključkov; postav« ljati pa sme tudi motorje do 30 kilo« vatov.
S koncesijo za ureditev oddajnega omrežja se dodeli podjetju tudi pod« ročje za oskrbovanje z električnim to« kom. Pogoji za ekspropriacijo, odnos« no za ugotovitev služnosti pri postav« ljanju omrežja se imajo oceniti na pod« lagi zakona o okspropriaciji.
Podjetja, ki imajo svoje elektrarne in dajejo električno strujo za razsvet« ljavo ali pogon, morajo v dodeljenem področju dajati tok vsakemu po ena« kih pogojih, o čemer bo ban izdal še podrobne obvezne predpise. Po zašli« šanju zbornice sme ban dovoliti izje« me (ugodnosti) v javnem interesu.
Elektrarniška podjetja ne smejo last« nikom elektrotehničnih ali elektromon« terskih podjetij staviti glede izvrševanja električnih napeljav za razsvetljav vo ali pogon, odnosno za izvrševanje instalacij (kolikor so za to pooblašče« ni), razen postavljanja priključnega vo« da do števca in postvaljanja kontrolnih števcev. Elektrotehniška podjetja tudi ne morejo obvezati osebe, katerim dav jejo električno strujo, da uporabljajo motorje, žarnice in ostale aparate go« tovega izvora, niti ne smejo zaradi lev ga prikrajšati dotičnega v pogledu dav janja električnega toka.
Podrobne določbe glede obsega in razmejitve del posameznih elektroteh« ničnih podjetij bo z uredbo predpisal trgovinski minister v sporazumu z mi« ni9trom za gradbe. Točnejše določbe glede uporabe instalacijskega materija« la pa bo z uredbo predpisal minister za gradbe s trgovskim ministrom.
Zahvala Obrtniški samopomoči v Ljubljani
Najlepše se Vam zahvaljujem za znesek Din 3.500.—, katerega sem takoj po srnrti pokojne matere Marije Mavrič prejel in bom, kar bo v moji moči, priporočal to res dobrodelno ustanovo vsakemu in pridobil še marsikaterega novega člana Obrtniški Samopomoči.
Še enkrat najlepša hvala!
Val. Mavrič, usluž. ban. ribog. zavoda v Bohinjski Bistrici 75.
NAROČITE Orbtniški koledar za le* to 1932 pri Zvezi obrtnih zadrug!
Nove poštne in brzojavne pristojbine
Beograd, 15. nov. AA. Na podlagi člena 3 zakona o pošti, brzojavu in telefonu je prometni minister v sporazumu s finančnim ministrom in s soglasjem predsednika ministrskega sveta sklenil, da se spodaj navedene poštne in brzojavne pristojbine takole izpremene;
I.
V tuzemskem prometu.
1. pisma. A) v lokalnem (krajevnem) prometu do 20 gr Din 1, nad 20 gr kakor v medkrajevnem prometu. B) v medkrajevnem prometu do 20 gr Din
1.50, nad 20 do 50 gr Din 2, nad 50 do 250 gr Din 3.50, nad 250 do 500 gr Din 5, nad 500 do 1000 gr Din 10.
2. Dopisnice, odprte, komad 75 par.
3. Priporočene pošiljke. A) Pristojbina za priporočenje v lokalnem prometu Din 2. — B) Pristojbine za priporočenje
v	medkrajevnem prometu Din 3.
4. Pisma z označeno vrednostjo. A) Po teži (kakor za priporočena pisma). B) Po vrednosti, dosedanje pristojbine.
5. Zavoji (paketi). A) Po teži, do enega kg Din 3, nad 1 kg do 5 kg Din 8,nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 Din, drugi pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km 20 Din. Nad 10 do 15 kg: prvi pas 15 Din, drugi pas 22 Din, tretji pas 36 Din. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas 30 Din, drugi pas 35 Din, tretji pas 40 Din. B) Po vrednosti: iste pristojbine kakor za pisma z označeno vrednostjo.
6. Nakaznice. A) Pristojbina za nakaznice znaša: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. — B) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se bo pobirala od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 Din 0.50 Din, do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din.
7. Čekovne nakaznice. A) Do 500 Din 0.50 Din, nad 500 Din 1 Din. Državne ustanove, ki so oproščene pristojbine za poštne nakaznice, so oproščene tudi te pristojbine, tako kakor pri poštnih nakaznicah. Prav tako so oproščene čekovne pristojbine v prometu z nakaznicami, ki ga vrši Poštna hranilnica. B) Pristojbina za sporočila na hrbtu nakaznice se ukine.
8. Odkupne pošiljke. Pristojbina za dostavo 1 Din.
9. Poštni nalogi. Pristojbina za dostavo 2 Din.
10. Naročnina za poštni predal. Za predal brez ključa mesečno 15 Din, s ključem 20 Din.
11. Zaprte torbe. Mesečna pristojbina 15 Din.
12. Obvestila o nenaročenih zavojih.
Plača pošiljatelj Din 1.50.
13. Poste restante. Pristojbina za hranitev pisem itd. pri pošti Din 0.50.
14. Dostava vrednostnih pisem in zavojev na dom. A) Za pisma z označeno vrednostjo Din 1. B) za zavoje do 5 kg Din 2, nad 5 kg Din 5.
15. Pooblastila. A) če velja pooblastilo za en primer, znaša pristojbina Din 1. B) Za poooblastila od 15 dni do enega leta Din 5.
16. Brzojavna služba. A) Pristojbina za besedo Din 0.60. B) Pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami.
n.
V mednarodnem prometu
17. Priporočena pisma. Pristojbina za priporočenje v mednarodnem prometu znaša 4 Din. Sedanje pristojbine ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor niso izpremembe navedene. Plačevanje pristojbin se bo vršilo kakor dozdaj. Novo uvedene pristojbine za čekovne nakaznice bo plačal pošiljalec v gotovini in se bo zabeležila v čekovnem dnevniku. Pristojbino 50 par za pisma in dopisnice poste restante v tuzemskem prometu bo plačal pošiljalec in se bo v tarifnih znamkah nalepila na pošiljko. Te pristojbine za pisma in dopisnice iz tuzem-stva bo plačal prejemnik in se bodo v obliki portovnih znamk nalepile na pošiljko.
Vse nove pristojbine stopijo v veljavo dne 1. decembra 1931, razen pristojbin za zavoje nad 5 kg, ki stopijo v veljavo 1. marca 1932; do tega časa bo uprava pošte izdelala vse potrebno za določevanje pasov.
Mova okrožnica-s*stra vsebina
Pred dvema dnevoma nam je prišla
v roke okrožnica, iki jo je razposlal na vse zadruge bivši podhačelnik Zveze g. Milko Krapež potom Zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pa-sarjev v Ljubljana. Okrožnica nas ni prav nič presenetila, iker smo pričakovali, cla.mora priti od katere strani še ena, če bi ona okrožnica, ki jo je pred kratkim razposlal g. Rebek, ne imela posebnega uspeha. V tej drugi okrožnici, ki govori o reorganizaciji obrtnih zadrug po novem zakonu o obrtih, ni povedano nič novega. To vse smo brali v okrožnici g. Rebeka, pa tudi zadruge same so bile še pred prejemom okrožnice že informirane o tem. V okrožnici se itudi apeli ra, da zadruge naprav, j o slično predstavko (p.iložma) in jo čim-preje pošljejo Zbornici ali kralj, banski upravi. Cernu direktno? Zakaj me pomr.i Zveze? Zveza je bila zato tu, takrat ko je bil še g. Krapež njen podinačelniik, in je še danes njena naloga, da intervenira na pristojnih mestih za 'pri njej včlanjene zadruge ii.n vlaga njihove prošnje na pristojna mesta. V tej okrožnici pa se Zveze kot vrhovne obrtniške ustanove organiziranega obrtniištva v bivši ljubljanski oblasti sploh ne omenja. Ali je tako delo v korist skupnosti in obrtniške solidarnosti, o tem bo znak Obrtništvo samo dovolj dobro m trezno
presoditi. Že dalj časa opažamo, da ta zadruga, katera 'indirektna odklanja vsako pravo sodelovanje z Zvezo (v dokaz je več njenih dopisov) m omalovažuje ujemo delo, je edina, dočim vse ostale zadruge vpoštevajo Zvezo in delajo z njo.
iVsem včlanjenim zadrugam pa moramo pojasniti, da bi Ibili precej kasni, če ibi čakali šele na to okrožnico in bi ,se ravnali po njej. iNaiše načelstvo je takoj, ko je bil zakon Obelodanjen, sklicalo izredno sejo in paT dni za to redno sejo, na kateri! se je razpravljalo v prvi vrsti o ukrepih, ki naj jih Zveza pod-vžame k določilu reorganizacije obrtnih zadrug v novem zakonu. Takoj s; je podala naša d.eputacija ea pot, v Beograd, da osebno tolmači g. ministrskemu predsedniku In g. ministru trgovine in in.duintr.ije_ želje ebnfcništva. v ieun
vprašanju, če bi čakali šele na okrožnico g. Krapeža, ki je sicer nova okrožnica — po vsebini pa stara, ker pove v bistvu ista kot ona g. Rebeka, potem bi bili res pozni. -
Naredba ministra trgovine o razprodajah.
Minister trgovine in industrije je iz* dal to naredbo ob priliki spremembe §§ 12. in 14. Zakona o razprodajah: Ker je ugotovljeno, da pri uporabi odredb § 12. Zakona o razprodajah vlada v praksi različen postopek in da poedinc-oblasti dovoljujejo, da se predpisi pr* vega odstavka tega paragrafa a) izigravajo z objavljanjem inventurne, oka* sijske, sezonske prodaje in temu slič« nega, smatram za potrebno, da opozo* rim podrejene oblasti, da odstavek pr*
vi § 12. imenovanega zakona zabranju« je vsako reklamo, s katero bi se mo« glo v javnosti ustvariti prepričanje, da se vrši razprodaja tudi tedaj, kadar v tej reklami ni označen predmet raz« prodaje. Da taka reklama kot je ogla« ševanje inventurne, sezijsike ali oka« zijske prodaje, kakor tudi vsake druge prodaje v kateri se navajajo neki raz« logi za prodajo večjih partij robe po dozdevno izjemno nizkih cenah lahko vzbudi v javnosti prepričanje, da se vrši razprodaja. Jasno je v toliko bolj, ker § 1. zakona smatra za razprodajo vsaki postopek, če se izredno hitro razproda blago na drobno ali druge stvari, ki so v zvezi z obratovanjem delavnice.
Z ozirom na to
odrejam:
da imajo pristojne oblasti v primeru prej imenovanih postopkov postopati po §§ 12. in 14. Zakona o razprodajah. To pa se ne nanaša na primer, kadar se oglašuje samo znižanje cen, ne da bi se pri tem navajalo katerikoli raz* log, ki bi utegnil v javnosti vzbuditi prepričanje, da se vrši razprodaja.
To naredbo je sporočiti vsem ban* skim upravam ter trgovski, industrij* ski in obrtni zbornici v Beogradu.
Minister trgovine in industrije: Dr. K. Kumanudi, s. r.
ŽSM1JKA BAMA KRALJEVIM JUGOSLAVIJE o. o. podružnica Ljubljana
Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Telefon štev. 30—20.	Račun	poStne	hranilnice Stev. 14.003.
Centrala: BEOCrKAD	O lavna podružnica: ZAGREB	Podružnica:	SARAJEVO
Daje menične in kredite v tekočem računu obrt-	Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi.	Kupuje in prodaja devize in valute za račun
nikom, vsem kreditnim zadrugam, ki pogojujejo	Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in	obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje
tudi obrtnikom in lombardlra državne vrednostne	garancijska	pisma.	vse	ostale	bančne	posle.
Haj je novega ?
Borze
CENE TUJEMU DENARJU
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah:
1 dolar za okrog 56 Din; v devizah:
100 italijanskih lir za 287.75 do 288.65 Din;
1 dolar za 56.18 do 56.35 Din;
100 francoskih frankov za 221.01 do 221.67 Din;
100 češkoslovaških kron za 166.96 do 167.46 Din;
Vojna škoda se je trgovala po 277 Din.
SEJMI
23. nov.: Slovenska Bistrica, Mojstrana, Šoštanj;
24. nov.: Teharje, Sv. Marjeta ob Pesnici;
25. nov.: Dolnja Lendava, Domžale, Loče pri Konjicah, Škofja Loka, Ptuj, Št. Vid-Stična, Lemberg, Dobje, Gradac;
28. nov.: Prosenjakovci.
Bat’a ne sme imeti v Franciji več kakor 60 prodajaln. Glede na priprave na znatno povišanje francoskih uvoznih carin na čevlje, so se te dni vršila pogajanja med francosko čevljarsko industrijo in predstavniki češkoslovaške industrije (predvsem Bat’a). Češki predstavniki so te dni končno pristali na to, da se dvigne francoska carina na čevlje na 25% vrednosti, kar pomeni povišanje na dve tretjini. Pri tem je moral zastopnik Bat’e prevzeti obveznosti, da njegova tvrdka v Franciji ne bo imela več kakor 60 prodajaln.
Najboljši frizer — Beograjčan. Na
mednarodna 'tekmi frizefljev, ki se je vršila v Londonu, je dobil prvo nagrado 'beograjski frizer Sava Jovanovič, ki j« s tem že tretjič odnesel ob hud' mednarodni konkurenci prv.o mesto.
Pristojbina za zasebna izporočila na zadnji strani čekovne položnice. Po novem pravilniku za hranilno in čekovno službo pri poštah je treba za zasebna izporočiHa, (namenjena inozemskemu lastniku čekovnega računa, nalepiti na zadnjo stran položnice, na prostor, ki je za to določen, poštno znamko po pristojbini za inozemske dopisnice to ie za 1.50 Din.
Uradni razpust društva. Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani, podružnica v Celju, je razpuščeno, iker že več let ne dialuje, nima ne članov mffti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Fakturiranje blaga v tuzemstvu. Zbor-niCT .z^..trsovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da je minister za finance dne 23. oktobra t. 1. pod St. 115.682 odredil, da se fakturiranje blaga v tuzemstvu ne sme Vršiti v smislu veljavnih zakonov v tuji niti vezati na tujo valuto, temveč se mora fakturirati samo v dinarjih brez kake klavzule. Prestopki te odredbe se kaznujejo po zakonu o kazenskih odredbah z dne 8. oktobra '1 1.
Kaj velja in pomeni za nas čista delavnica?
(Iz ameriške prakse)
Število moških In ženskih v kralje-'im Jugoslaviji. Po popisu z dne 31. marca t. J. je ugotovljeno, da je v celi naši kraljevin od skupnega števila 13 mthjonov 930.918 duš 6.894.561 moških ?ensk'h. torej žensk je več 141.796. 'Medtem je v mnogih mestih število moških večje od števila žensk. I ako iBeograd ima 22.760 moških več Sarajevoza 3.958, Skoplje 5.327, Novi Šiibenik za 1612, Niš za 53w_ (okroglo 25%), iBrtolj za 980. Zemun za 1211, 'K.agujevac za 2.473, Banjaluka za 1.145. Prilep za 451, Kar-lovac 540. Mostar za 1078.
Mesta (kraji), kjer pa je več ženskih prebivalcev so: Zagreb (1.327). SiAo-, Li!;lbljana <2j837). Split ^0' Maribor (115), Vel. Bečkerek (l.OSO). Sombor (990), Sen-ta (242), Vršac (597) in Pančevo (239).
Na čistoto delavnic moramo v seda* njem času paziti mnogo bolj in jim po= svečati večjo pažnjo kot doslej. Pred* vsem je dolžnost delovodij v delavni« cah in mojstrov samih, da posvečajo pažnjo v oziru čistoče baš delavnicam, ker živimo v času različnih in dokaj neugodnih socrjalnih prilik, katere zelo vplivajo na osebje v naših delavni* cah.
Če vzamemo povprečno v pregled, kakšne so razmere glede čistoče in re« da v naših današnjih delavnicah, tedaj moramo naglasiti, da je že prišlo mno> go mojstrov v večjih podjetjih, pa tu* di delovodij po oddelkih do tega prc« pričanja, da imata nered in nepozna* nje čistoče skrajno kvaren vpliv na osobje in izdelke. Nasprotno pa ima* mo že tudi precej delavnic in raznih obrtnih podjetij, v katerih so vpošte« vani vsi higijenični predpisi z ozirom na človekovo zdravje in uspeh v delu. Zato je važno, da ugotovimo razliko med enim in drugim in presodimo o stvari zelo strogo z ozirom na stroške čiščenja. Trenotno se nam bodo zdeli ti zelo visoki, če pa ugotovimo dejan* ski položaj in si ustvarimo prepričanje o potrebi reda in čistote, tedaj bomo vendar prišli do prepričanja, da smo končno imeli prav.
V glavnem pridejo v poštev pri či* ščenju delavnic in obratov sledeči za* poredni prostori: 1. pisarne, 2. kopal* niče, garderobe in predprostori, 3. de* lavnice, 4. prostori za odpadke, 5. ob* delovalni stroji, 6. dvorišča in dohodi.
7. Čiščenje pisarn.
V mnogih podjetjih je razdeljeno delo čiščenja sorazmerno z delom v pl* sarni na po večkrat dnevno. Drugje Je zopet delo v pisarnah takšno, da je ne* mogoče pričeti s čiščenjem med delom (ko je običajni delovni čas) in je tu treba preložiti čiščenje na čas izven okvira uradnih ur. Med tem časom je pa treba zaposliti osebo, -ki čisti naše prostore v splošnem in je ta oseba za« poslena pri tem tudi z drugim delom kot n. pr. s čiščenjem oken, slik, sve* tilk, čiščenjem medenih delov in raz* nimi drugimi manjšimi deli. V sploš* nem je treba vzeti v poštev čiščenje teh prostorov enako čiščenju v stano* vanjskih prostorih, kar je treba pred* videti dnevno. V dobro vpeljanih pod* jetjih in obratovalnicah znašajo po* vprečni stroški čiščenja 0.2 odstot* kov posameznih zaslužkov; iz tega sledi, da znašajo stroški čiščenja pisarn toliko, ako vzamemo 1000 nastavljencev, kot bi veljali 2 osebi, ki jih potrebujemo za ta posel. Ta dve osebi predvidimo za čiščenje podov, brisanje miz in tabel, ribanje podov dvakrat na teden (ali mazanje z voskom), čiščenje oken in medenega okovja. V takem podjetju so že običaj* na predvideni čistilni stroji, kot: čistil* oi za prah, druge zadovoljive čistilne priprave in mali čistilni stroji.
Za podjetja, ki so manjšega obsega, je treba jemati v poštev razliko med gornjim primerom in faktičnim sta* njem, ter si je treba izračunati stroške čiščenja po formuli 1000 : 0.2 %. Mar* sikomu se bo ta stvarna ugotovitev zde* la čudna, toda ako vzamemo, da je tre« ba računati tudi čas čiščenja, ki ga je treba raoionelno izrabiti, v pretres In v poštev, tedaj bodemo videli, da je navedena formula povsem točna.
II.	Čiščenje kopalnic, garderob in predprostorov.
To čiščenje se more izvršiti tekom obrata. V modernih in naprednih pod* jetjih najdemo kopalnice in umivalni* ce v takem stanju, da sličijo onim v stanovanjskih hišah. Poleg tega se pa morejo obdržati ti prostori pri skrb* nem čiščenju in dobri pažnji v istih mejah kot v stanovanjskih hišah. Se« veda je treba uporabljati za to dobra čistilna sredstva. Pri dobrih napravah in potrebi zadostnega čiščenja so tu predvidene 4 osebe za 1000 uslužb.
III.	čiščenje delavnic Vsaka delavnica mora biti redno vsak dan očiščena od enega konca do drugega. Odstraniti je tudi vse razne nakopičene madeže po tleh. Trajno je mogoče čistiti delavnico tudi med de* lom, kar je že pokazala praksa kot najboljše. Na 1000 uslužbencev v de* lavnicah odpade 6 oseb izključno za čiščenje.
IV. Prostori za odpadke.
V	obratih, kamor prištevamo pred* vsem kovinske obrte in prostore za ekspedicijo in če vzamemo še v poštev pleskarske obrte, kateri imajo vsi pol* no navlake in odpadkov, je treba po* svetiti še posebno pažnjo.
Vse odpadke je treba skupaj zbrati in jih odstraniti po možnosti v kakšen kot začasno, potem pa jih sežgati ali odpeljati. Za opravilo tega je p red vi* denih 5 oseb na 1000 uslužbencev. Od* stranjevanje odpadkov se pa more iz* vršiti po obsegu in vrsti obrata na pri* mema in za to določena mesta z go* tovimi odstranjevalnimi pripomočki.
V. Obdelovalni delavniški stroji. Vsak z minutami računajoči mojster in delovodja se je prppričal, da je daljša poraba in brezhibno delovanje stroja zavisno od načina čiščenja stro* ja. Za to je potrebno v vsaki delavni* ci primerno število čistilcev strojev, katero število pa zopet zavisi od vrste strojev in njihove velikosti. V podjet* jih z raznimi obdelovalnimi stroji so potrebne za čiščenje strojev na tisoč uslužbenih 3 osebe. Osnovno ali tako* zvano grobo čiščenje je potrebno za vsak stroj v razdobju najmanj dveh ur dnevno poleg tega pa je potrebno tudi dvakratno dnevno popolno čiščenje.
VI. Dvorišča in dohodi Dvorišča in dohode je prav tako po* trebno vzdrževati v najlepšem redu in čistoči. Ako je zunanjost in okolica podjetja snažna in čista, povzdigne že na prvi pogled podjetje in obrat. Za opravilo tega čiščenja so potrebne tri osebe pri 1000 uslužbenih. Iz gornjega članka je razvidno, kako točno je že izračunala ameriška praksa število či* stilcev za posamezne poslovne prostore in kako jih je tudi do skrajnosti izra« bila. Gotovo je, da mora to vplivati tudi na ceno izdelkov pri tako racio* nelno izrabljenih delovnih močeh.
Na eni strani to — na drugi strani dobra vest, da čistoča in snaženje tu* di mnogo pomoreta k uspešnemu delu in s tem v zvezi izvoru izdelkov. Poleg tega pa imata čistoča in snaga zelo bla* godejen vpliv na zdravje uslužbencev, ki bodo slej ko prej resni mojstri.
Gornje si vzamemo lahko tudi mi za podlago in po tem točno izračunamo, koliko bi nas veljalo po tem sistemu čiščenje in ako tudi mi vršimo čišče« nje po tem redu, kar je gotovo velike važnosti pri porazdelitvi dela, ki ga je treba vpoštevati.
^aztic.
Elektrotehniški Vestnik
Pravkar je izšla 2. številka te strokovne revije, ki jo izdaja ,Gtrokovna zadruga konces. elektroteh. v Ljubljani. V uvodnem članku, ki je posve* čen življenju in ustvarjanju genija Edi-sona, zavrača Anton Poljšak vso legen-darnost izumitelju in se bavi zgolj s strokovnim naštevanjem njegovih iznajdb. V sledečem članku razpravlja mg. V. Turnšek o uradnem pregledovanju in žigosanju elektroštevcev, ing, Raspolič pa navaja nove predpise za križanje drž. železnic. Zanimivo je nadaljevanje članka »S poučnega potovanja po Nemčiji« izpod peresa Ivana Mihelčiča ml., pa tudi kotički »Razno«, »Zadružne objave« in »Dopisni kotiček« prinašajo zanimive strokovne vesti, tako, da ta strokovna revija povsem odgovarja svojemu namenu. Elek-
trotehniški Vestnik,ki ga toplo priporočamo, izhaja vsakega 15. v mesecu in se naroča pri upravi: Ljubljana, Borštnikov trg 1. Letna naročnina je Din 60, posamezna številka pa stane Din 8.
»Uspeh« (Slovenski Efficiency Magazin) tako je naslov reviji za trgovsko vedo, katere prva številka pod uredništvom Emila Podkrajška je pravkar izšla. Trgovska revija »Uspeh« ali »Efficiency Magazin« je danes znana po vsem svetu, se tiska v sedmih državah in jo čita samo na Angleškem 90.000 naročnikov. Ustanovitelj in duhovni oče te revije je svstovnoznani gospodarski filozof, velik vešča k v finančnih in trgovskih poslih Herbert N. Casson, ki je zaslovel tudi po svojih 69 izbornih knjigah, ki se pečajo s trgovstvom. Te njegove knjige so našle vsesplošno oriznanja in nekatere izda v najkrajšem času v slovenskem prevodu uprava lista »Uspeh« v Ljubljani. Prva številka, vsebinsko zelo zanimiva, prinaša kot uvodnik kratek življenjepis H. iN. Cassona, v naslednjih sestavkih pa številne zanimive članke Istega pisca, ki inaj bodo vodilo k reorganizaciji trgovstva z izgledi zboljšanja. Poleg teh prinaša revija nekrolog t veleindustrijalcu Saši Knezu, olbširen Debevčev popis življenjske poti, gospodarskega in organizacijskega podviga Ivana Jelačina mlj. predsednika zbornice za TIOI, Ludvigov življenjepis očeta električne žarnice t T. A. Edisona in kotiček praktičnih nasvetov. 'Revija je smotreno ureijena in v najmodernejši obliki ter jo priporočamo vsakomur, kdor se zanima zanjo. Naroča se .pri upravi »Uspeh«, Ljubljana, Dalmatinova ul. 10/1. Mesečna naročnina za pet knjig in 12 listov je 20,— Din ali pa 25,— (če so knjige zaželene v platneni vezavi).
Zbirka knjig založbe »Žena in dom«
Založba revije - Žena in dom«, katera revija je v kratkem času postala najbolj priljubljena revija v ženskem svetu, je po prizadevanju agilne urednice te revije ge. Podkrajškove prijetno iz-nenadila ženski svet z založbo 5-tih splošno koristnih knjig in sicer: »Postanek otroka in njegov razvoj« »Za pridne roke« (Poduk v ročnih delih) »Kako naj kuham?«, »Vzorna gospodinja« in »Koledar s praktičnimi nasveti«. Vse knjige so moderno in s številnimi slikami ter recepti opremljene in so tudi po svoji vsebini in notranji ureditvi na višini, še le sedaj po izidu lahko ugotovimo, kako revni smo bili Slovenci do te izdaje v literaturi, ki naj bi našemu ženskemu svetu nudila praktično in koristno izobrazbo, mladim materam in gospodinjam pa bi služila kot dober priročnik in svetovalec. Radi poljudno pisane vsebine priporočamo najtopleje nakup teh velekoristnih knjig soprogam obrtnikov in njihovim hčeram, zlasti onim na deželi. Naročnice revije »žena in dom« prejmejo vseh 5 knjig za ceno Din 38, dočim velja za nenaročnice vsaka knjiga zase Din 30.
NAŠIM CENJ. NAROČNIKOM IN Č1TATELJEM!
Današnji številki lista smo priložili tiskovino \za naročilo Obrtnega zako> na, ki je bil objavljen v Službenih no-vinah in bo v kratkem izšel v založbi tiskarne »Merkur« v zbirki »zakonov in uredb« v slovenskem prevodu. Zakon bo obsegal približno 200 tiskanih strani in bo najcenejša slovenska izda* ja, kajti veljal bo broširan 20 Din, platno vezan \pa 25 Din. Prevod tega zakona je oskrbel odlični pravni stro* kovnjak g. Rudolf Sterle, kasacijskl sodnik v p., zato ga je smatrati za av tentično slovensko besedilo srbskega izvirnika. Priporočamo našim bralcem,
, vSe. Pr^°žem7» naročilnic pridno po« fužujejo in takoj naroče to velevažno knjižico>, kajti naklada je omejena in bo spričo splošnega povpraševanja go* iovo kmalu razprodana. Pripominjamo tudi, da slovenska izdaja tega zakona ni v nikakršni zvezi z izdajo, ki !se na« poveduje s knjižnim oglasom uprave »Merkur«, Šelenburgova ulica 6*11.
(Dottaue*
mmmmmmmmmmmmmmmmamm
Strojno podjetje
R. WIllmaitn
LJUBLJANA
Slomškova ul. 3* Telef. 20S5
Beneški jaremniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji.
Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvomice.
Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti.
Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom.
Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave.
Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav.
Vsakovrstna popravila strojev.
Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 23. nov. t. 1. ponudbe glede dobave 9.500 m motvoza, 10 kg blank usnja, 7 m nepremočljivega platna in 40 m lanenega platna.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg vijakov z maticami.
Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 400 kilogramov žice za avtogeno varenje; do 21. nov. t. 1. glede dobave 200 komadov podnožnic; do 23. nov. t. 1. glede dobave 1080 komadov toporišč za sekire in kladiva; do 25. nov. t. 1. pa glede dobave 100 kg za žimnice in 80 m gradla za žimnice.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 25. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 200 metrov plinskih cevi, raznega mizarskega orodja ter glede dobave hidrantov.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 30. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komaiov motik in 400 komadov lopat.
Pri Direkciji držav, železnic v Sarajevu se bo vršila dne 9. decembra t. 1. licitacija glede dobave 290 komadov kožuhov.
Direkcija držav, rudnika Banja Luka sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave krogličnih ležajev.
Pri Direkciji držav, železnic v Sarajevu se bo vršila dne 11. dec. t. 1. ofer-talna licitacija glede dobave telegraf-sko-telefonskega materijala.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
MLAD URARSKI POMOČNIK
z lastnim orodjem, IŠČE mesta. — Naslov: Avgust Gogola, Zagorice št. 38, p. Bled.
TVORNSCA
CIKORIJE
SfdjjhM
m c cii c no
£f&un •Miheliie
elektr. konces. podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni materija!, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
Tvornica ZA DUŠIK D. D
Ze \ 34 urah
kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. —■ Škrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
ndraiene fug^osfor.
tvornice acetiiena in oksigena d. d.
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ni. 50
(v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov:
KREDIT LJUBLJANA
sadovoifujeta s svojimi prvovrstnimi
proizvodit
ARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Hrom Tie Jugoslavije na stoti n«
avtogenskih varilcev
Telefon štev,
la nudita tisočerim mirno, lopo in soinSnobeio
acetiiensko
luč
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, šafe deposita itd.
Iakoriifcafto tudi Vi te njihov« proizvode t svojo korist!
VI SIGURNO RABITE
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zr* cal in šip. Kompletne opreme za gostil* ne, restavracije, hotele, kavarne in bare Luksuzni predmeti Stavbno in umetno steklarstvo Ljubljana, Dunajska cesta št. 10 Telefon 2478
RACDNE, PISEMSKI PAPIR IN KUVERTE Z VAŠO FIRMO TER DRUGB POSLOVNE TISKOVINE
TO VAM IZVRŠI SOLIDNO IN POCENI
Kdor oglašuje, ta napreduje
TISKARNA GRAFIKA L3UBL3AN A Resljeva cesta 4
Predstavnik Er. Jezeršeik. — Vsi v Lj ubLjaiii
Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič, — Tiska Narodna tiskarna.
I KREDITNO DRUŠTVO
j	MESTNE	HRANILNICE	LJUBLJANSKE
|	dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem
t	računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam