Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873. Načertuje Jos. Lcvičnik, učenik. Motto : nČlovek se uči (Dalje.)Dokier živi." Narodska priBlovica. četerta in zadnja deržava, ki je imela nalaš pozidano šolsko sgrado na svetovni razstavi Dunajski, bila je Portugalska. Kaj posebnega sse vendar v tej učilnici ni videlo, in ona mi je iz med vseh najmanj dopadala. Svetloba dohajala je v precej prostorno šolsko sobo od dveh nasprotnih (južne in severne) strani; klop — za dva otroka vravnana — je bila le ena ob strani na ogled postavljena, in še na tej se ni nič posebnega videlo, razun če povem, da je imela pod berilnjakotn miznico s pregibljivim predalom, kamor otroci med ukoni lahko svoje orodje skladajo. V sredi učne sobe nahajala se je namesto pruk velika miza, na kateri je bilo razpostavljenih mnogo rokopisov, risarij, slikarij in enacih šolarskih ročnih izdelkov; meniin vendar, da v portugalskih šolah ni do pičice ravno tako, ampak da imajo pruke postavljene tako, kakor pri nas. Tudi vzvišenega prostora za učitelja, za katedro in šolske table ni bilo nikjer videti; ampak na glavni sprednji strani je stala prislonjena k steni priprosta miza, od koder menda vlada učitelj svojo mladino. Da vse to ni napravilo všečnega vtisa na me, ni menda treba praviti. Po stenah nahajalo se je poobešenih mnogo slik za kazavni poduk: zemljevidov, anatoiničnih tabel, predložkov za risanje in enake robe. Edino, kar se je v tej šoli mikavnega nahajalo, ia kar — vsaj jaz — imenujem posneme vredno, bile so fotografije naj bolj odličnib in pridnih šolarjev, ki so bile v precej veliki obliki posnete, ter v lične okvire vložene, po steni poobešene. V portugalskih šolah je namreč baje navada, da se o sklepu šolskega leta najboljši pervoverstniki fotografirajo, in njibove slike služijo potem šolskim sobam za olepšavo, njim samim v čast, ostali šol- ski mladini pa v spodbudo k marljivosti. Tako ima tedaj vsaki narod kaj tacega, kar drugej ni v navadi. Ker se druzega posebnega ondi ni videlo, sem se tudi kmali naprej podal. — Zdaj naj spregovorini nekoliko o učnih sredstvih, katere je bila razpostavila združena Nemčija. Mnogo, mnogo bi se dalo o izverstni natančnosti niarsikakega posamesnega predmeta govoriti; — dobro splošno podobo naslikati pa mi je toliko težavniše, ali bolje reči, neraogoče, ker so celo nemški strokovnjaki sami o tem izrekli, da so bili njihovi učni pripomočki le nakupičenirr »aufgebauft", in da se je pogrešala osobita ideja (besondere Idee) v vredovanji tega oddelka. Bili so res enakoverstni predmeti pogostno dalječ ločeni, ter raztroseni po obširnem razstavnem prostoru, in Nemec, kateremu sploh vsa izložba ni bila nič kaj po volji, dejal je, da je bila Mdie deutsche Unterrichtsausstelluag im kleinen ein Bild der ganzen Ausstellung". Kakor sem že zgoraj omenil, bili so pa nekateri posamesni predmeti res izverstne natančnosti, in človek se pri njih ogledovanju lahko več nauči, kakor iz najboljše učne knjige. V pervi versti naj imenujem izdelke g. prof. Landois-a v Miinster-u. Živalsko življenje je bilo po tem — bi djal — neprekosljivem strokovnjaku prečudno natančno po naravi vpodobljeno. Videl se je pa pr. hrošč (majev keber) predstavljen v trenutku, ko leže pod zemljo zalego (jajčka); dalje iz jajčeka zvaljena gosenica (červ = Larve) manjša in večja, objedaje korenine; poslednjič mešiček (Puppe) in popolnoma razviti keber na listju. Na kakih 30 druzih slikah (Tableau) smo videli plastično predstavljeno življenje raznih druzib manjših živalic, in sicer tako do pičice natančno, da je presegalo vsak še tako detailirani (nadrobni) popis. Nemški strokovnjak je imenoval te prednaete »einen Glanzpunkt der deutschen Unterricbtsmittel". — Gg. Losecke & Bosemann sta bila razpostavila hvalevredno zbirko ponarejenih gob; enako g. Thotnas zbirko kiistalnib modelov. Posebno izverstni so bili anatomični in physiologični modeli g. Fleischmann-a v Niirnberg-u in g. Ziegler-ja v Freiburg-u, in sicer glavno čepinje (Schadel) vseh peterih plemen človeškega rodu; razne ponaredbe ledijnih kosti (Beckenknochen); skrajne mišice (Muskeln der Extremitaten) človeškega trupla; razvijanje človeškega telesa, kakor tudi enako razvijanje očesa, serca in druzih organov. Nekatere podobe so tudi kazale physiologijo rastlinstva. Lepo miueralno zbirko (posebno mičoe kristale) je bil razpostavil g. plem. Pech iz Berolina; mnogo kemičnih preparatov g. Schubart iz Gorlitz-a; obilo niodelov parostrojskih za tovarne, žage, vzdigala, vode, (Hebel), sesaljke (Pumpen), škripce (Aufztige) — vse to posebno primerjeno in določeno za uk v ljudskih in srednjih šolah — g. M6wig v Konigsberg-u. Po stenah videti je bilo od sile veliko raznoverstnih slik za kazavni poduk, na pr. tičja in ribja plemena; rastlinstvo in sadjereja v premnogih variacijah, — vmes tudi slike o rastlinskih boleznih; atlanti; zemljevidi; fizikalnične stenske table; predložki za risanje, naravoslovne tvarine i. t. d. Na drugi strani je bila stena poobešena (tapecirana) s saniiini pedagogičnimi časniki. Po mizah in po omarah ob sredi razstavnih prostorij je bilo brez števila ženskih (šolarskih) ročnih del; učnih pripomočkov pri odgoji za slepe in obilo njihovib izdelkov; tvarin zadevajočih otročje pervenčnice (Kindergarten); povekšanih cvetek, gob, sadja in anatomičnih predmetov (Pappenmodelle im ubergrossen Masstabe); dopersnih kipov slovečih nemških učenjakov ia umetnikov; — podučnih in zabavnih knjig cele skladnice; šolskih obrisov, telovadnic, gospodarskib poslopij, fužin, ladij; — majhnib kip (en miniature) vojakov, rokodelcev, žival, zverad i. t. d. Da ni bilo tudi brez zemeljskib obel, telurijev, fizikalnib aparatov, okamnin, šolskih klopi z 1, 2, 3 in 4 sedeži, šolskih tabel, otročjib rokopisov, raznoverstnega šolskega orodja ter učnih priprav in sam Bog zna, kaj še vsega, menda mi ni treba posebej razlagati. Izvzemši nekoliko pomorskib orodij (nautische Instrumente) in nekaterih silno umetnih fizikaličuih aparatov vendar ni bilo videti nič tacega, na kar bi že drugje ne bil naletel; — sploh pa vendar rad priznavam, da kakor v novejših časih pri vseb omikanih uarodih, tako se tudi v obširnej Nemčiji prizadevajo po vseh močeh, šolski poduk pospeševati s pomočjo nazora (Anschauung) tako, nda se", kakor naš slovenski kmet dobro pravi: »vsaka reč labko z roko pošlata". (Dalje prih.)