GEOLOGIJA 50/1, 205–214, Ljubljana 2007
Pripombe k ~lanku »Izvor in kemijska sestava termalnih
in termomineralnih vod v Sloveniji« avtorja A. Lapanja,
(Geologija 49/2, 2006)
Comments on the paper »Origin and chemical composition of thermal and thermomineral waters in Slovenia«, by A. Lapanje (Geologija 49/2, 2006)
Polona KRALJ Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
Izvle~ek
V prispevku »Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji« avtorja A. Lapanja se pojavljajo napake, ki govore o avtorjevem slabem poznavanju osnovnih kemijskih pojmov in principov, ne le na akademskem, temve~ tudi na osnovno{olskem nivoju.
V tekstu avtor neustrezno ali pa sploh ne podaja ali vsebinsko komentira spoznanj in idej predhodnih raziskav in {tudij, ki se nahajajo bodisi v arhivskih delih ali v doma~ih in tujih publikacijah, tako, da vzbudi pri bralcu ob~utek izvirnosti.
Zelo težko je trditi, da ta prispevek ustreza zahtevam in idejam preglednega znanstvenega ~lanka, kot ga je opredelil recenzent, oziroma izvirnega znanstvenega ~lanka, kot je uvr{~en v COBISS-u.
Abstract
Contribution »Origin and chemical composition of thermal and thermomineral waters in Slovenia« written by A. Lapanje contains mistakes that give evidence of the author’s confuse knowledge of chemical concepts and principles, which should be evident not just at academic but primary school level. Throughout the text, studies, results and ideas of the previous researchers are not treated, commented and cited appropriately or not cited at all, although they are documented in archieve reports and published in national and international magazines. Consequently, a reader gets a misleading impression of originality.
Lapanje’s contribution hardly meets the conditions and ideas of a scientific review paper as it has been qualified by the reviewer, or original scientific paper as cathegorised in COBISS.
Navedba pripomb po sosledju strani
Stran 347
Že na prvi strani bralca neprijetno presenetijo tiskovne posebnosti in napa~ne navedbe. Poglavje »Dosedanje raziskave«, ki so podane pred »Uvodom«, so prikazane v drobnem tisku, kar je posebnost v reviji Geologija, in ne povedo dosti ve~ kot navedba literature. Neokusno napako v priimku pionirja slovenske hidrogeologije, prof. dr. Du{ana Ku{~erja, bi morala prepoznati vsaj
recenzent in glavni urednik. Napa~no sta citirana tudi Kralj P. in Kralj Po. (2000, 2004). Tako je že iz prve strani razpoznaven omalo-važevalen odnos do dela drugih raziskovalcev, in kot sledi skozi celoten tekst vklju~no z zaklju~ki, z jasnim namenom prepri~ati bralca o izvirnosti avtorjevih idej.
Stran 348, 2. odstavek, 1.vrstica
Avtor navaja, da je namen prispevka prikaz prostorske porazdelitve in osnovnih lastnosti termalnih virov, ki temelji na ar-
206
hivskih podatkih. Pri tem se avtorju ne zdi pomembno, da je zelo podobna razporeditev (slika 1) 30 lokacij termalnih izvirov in 50 lokacij vrtin s termalno ali mineralno vodo v Sloveniji že bila objavljena v delu »Geolo{ke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji« (Ravnik et al., 1992), omenjeno sliko pa spremljata tudi tabeli, v katerih je navedena to~na lokacija, nadmorska vi{ina, globina vrtine, srednja letna temperatura kraja, temperatura vode na izviru oziroma ustju vrtine, izdatnost, vrsta uporabe in ter-mi~na mo~.
Stran 348, Osnovne definicije
V  11. vrstici avtor navaja Kodeks norm za naravno mineralno vodo, citiram »ki vsebuje ve~ kot 1000 mg/l skupnih raztopljenih soli…«, konec citata. V kodeksu je najbrž omenjen TDS (total dissolved solids), kar ne pomeni soli, temve~ trdne snovi. Razlika je v kemijskem smislu pomembna, kajti med trdnimi snovmi, ki se pojavljajo v suhem preostanku mineralnih in termomineralnih vod po procesu izparevanja so lahko tudi druge trdne snovi, naprimer, železovi oksidi, kremenica…, ki niso soli.
Strani 348, 350, 351, ki se nana{ajo na poglavje Klasifikacija termalnih sistemov
V  naslovu se pojavlja izraz termalni sistemi, avtor pa vseskozi omenjeno poglavje uporablja izraz »geotermalni sistemi«. Iz teksta tako ni razvidno ~e in zakaj tak{no razlikovanje. V besedilu in na sliki 2 v ~lan-ku A. Lapanja (stran 350), se pojavlja izraz prevladujo~e normalen zemeljski toplotni tok - kaj je potemtakem neprevladujo~e normalen toplotni tok? V kak{nem smislu skriti sistemi oziroma globoki vodonosniki podpirajo ozke in {iroke prelomne cone – jih podpirajo ali le napajajo? Izraz vro~evodni sistem se mi ne zdi najbolj primeren za naravne sisteme, morda je bolj udoma~en v izrazoslovju za tehnolo{ke postroje.
Slike 3, 4 in 5 (v ~lanku A. Lapanja) v tekstu sploh niso omenjene ali obrazložene oziroma vpete v kontekst besedila, temve~ so navržene brez kakr{nekoli razlage in pojasnila oznak. Na sliki 3 in 4 (v ~lanku A. Lapanja) pi{e, citiram » Shematski model nizkotemperaturnega vodonosnika (?z)….«, konec citata; avtor je sliki in komentar k njima iztrgal iz {ir{ega teksta Hochsteina (1988), kjer so oznake na slikah razložene
Polona Kralj
pojmovno in matemati~no. ?z ni vodonos-nik, temve~ le njegova debelina. Na sliki 3 (v ~lanku A. Lapanja) je oznaka vrtine A nejasna in nepotrebna, poleg tega pa je na-me{~ena neprimerno. Na sliki 4 (v ~lanku A. Lapanja) ne razumem, zakaj je k enkrat nizek (mo{kega spola), drugi~ pa visoka (ženskega spola). Na sliki 5 (v ~lanku A. Lapanja) angle{ki in slovenski tekst nista v skladu, citiram »….nizkotemperaturnega sistema toplih izvirov..« in »…low-temperatu-re aquifer warm spring system…«. Kje se je v slovenskem tekstu izgubil vodonosnik in kateri komentar je pravilen?
Stran 350, poglavje Kemijska sestava podzemne vode
3. vrstica: citiram »Koncentracija glavnih kamninotvornih mineralov v vodi je nadzorovana ….«, konec citata. Avtor o~itno ne pozna definicije koncentracije, niti kamni-notvornih mineralov, saj teh dveh pojmov sicer ne bi združil v tako nesmiselno trditev. ^e je imel v mislih pojme, ki se pojavljajo v ra~unalni{kih programih modeliranja vodnih raztopin, bi moral to definirati v popolnoma druga~nem kontekstu. Kako so koncentracije nadzorovane ali kontrolirane, kot se kasneje v tekstu tudi pojavlja. Jih res kdo ali kaj nadzoruje, ali pa so le od ~esa odvisne, oziroma nanje vplivajo, jih pogojujejo fizikalni in kemijski dejavniki?
6.–12. vrstica: avtor navaja kot glavne ione, ki prevladujejo v ve~ini voda Ca2+, Na+, Mg2+, K+, Cl-, HCO3-, SO42- in NO3-. Že v naslednjem stavku pa ugotavlja, da so nekateri topni elementi zelo redki, pri ~emer kot prvega navaja prav Cl, med drugimi pa tudi NH4 in CO2, ki mimogrede res nista elementa – prvo bi lahko bil amonijev ion NH4+ , CO2 pa je plin, v katerega molekuli sta dve razli~ni vrsti atomov. V ~em je razpoložljivost kloridnih ionov in nerazpolož-ljivost klora ? Pri tem je definicija klora kot topnega elementa nesmiselna, topne so lahko njegove soli in druge spojine v katerih nastopa, ali pa plin Cl2. In zakaj tak{no ka-tegori~no razlikovanje med karbonatnima specijama plinom CO2 in HCO3- ioni, ki sta v vodi med seboj povezani s procesom raztapljanja ogljikovega dioksida in spajanja z vodo v ogljikovo kislino, ter njeno diso-ciacijo v vodikove in hidrogenkarbonatne ione?
Res je, da so koncentracije nekaterih soli, na primer natrijevega klorida v podzemnih
Pripombe k ~lanku »Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji« ...        207
Slika 1. Termalni in mineralni izviri ter vrtine, iz Ravnik et al. (1992)
208
vodah lahko zelo velike. Primere najdemo tudi ponekod v globljih delih Murske udo-rine, vendar je pri tem uporaba pojma »razpoložljivost« po mojem mnenju neprimerna, saj ne gre za enostavne procese raztapljanja, temve~ za zapleteno spreminjanje prvotne porne vode, pri katerem je pomembno veliko geokemi~nih in fizikalnih procesov, med njimi tudi selektivna filtracija ionov preko glinenih mineralov, ki delujejo ob visokih tlakih kot molekularna sita (Kralj & Kralj, 2000).
13.–25. vrstica, citiram »Podrejeno se pojavljajo železo, mangan, fluorid, kremenica (SiO2) ter amonij NH4+«, konec citata. Glede na to, da avtor v tem poglavju ne obravnava le podzemnih vod v Sloveniji, temve~ splo-{no, je potrebno pripomniti, da je vsebnost kremenice v nekaterih okoljih, predvsem vulkanskih, lahko zelo velika, tudi preko 800 ppm (Goff & Janik, 2000). Izraz amonij je nepravilen, saj gre za amonijeve ione. V nekaterih tujih ~lankih je mogo~e zaslediti poenostavljen zapis ionov, na primer NH4 (kot ga je A. Lapanje uporabil v 11. vrstici), vendar pa je to skozi celoten tekst uporabljano enotno in ne kot v tem primeru, kjer se na~in zapisovanja menja od vrstice do vrstice, kakor je avtor pa~ prepisoval iz razli~-nih virov, in kar seveda ni prav. Tako tudi v tekstu, ki sledi in se nana{a na preglednico 4, pi{e ione brez naboja, naprimer SO4 namesto SO42-, v preglednici 4 pa zopet uporablja ionske oblike. In da je mera polna, se avtorju po vsej zmedi med ioni, elementi, parametri, elementi, ki to niso temve~ so le plini ali ioni, naenkrat zadopade izraz specije! Brez oklevanja in brez navedbe ali gre za ionske oblike pri Na, K, Ca, Mg in Cl, ter zopet brez zapisa nabojev na hidrogenkarbonatnih in sulfatnih ionih, vse navedeno skupaj s kre-menico vred proglasi za specije! Specije so razli~ne kemijske oblike v katerih se nahaja atom (Prohi}, 1998), zato se izraz navadno uporablja za kemijske zvrsti enega atoma, na primer, FeOH2+, Fe3+, Fe(OH)2+, Fe(SO4)2-, FeSO4+ so specije trivalentnega železa, CO2, HCO3-, CO32-, so karbonatne specije.
Stran 351
7.–12. vrstica. Avtor razloži, da je zaradi nerazpoložljivosti podatkov o koli~ini trdnih snovi v vodah, citiram »… z uporabo programa Aquachem 5.1 (Waterloo Hydrogeologic, Inc., 2006) izra~unal koli~ino skupnih raztopljenih snovi (TDS)«, konec citata. TDS
Polona Kralj
(total dissolved solids) je preostanek su{enja na dolo~eni temperaturi, v kolikor pa gre za vsoto koncentracij vseh ionov, ki so bili v danem vzorcu vode analizirani, pa se navadno uporablja izraz TDI (total dissolved ions), (Mazor, 1997).
Stran 351, poglavje Razvoj kemijske sestave vode
V tekstu ni navedeno sklicevanje na sliko 6 (v ~lanku A. Lapanja), temve~ sta citirana le avtorja dela iz katerega je povzeta razlaga glavnih geokemi~nih procesov v atmosferi, biosferi in geosferi. Predvidevam, da je iz dela Stömberg & Banwart (1994) prepisana tudi ve~ina preostalega dela poglavja, ~eprav avtor tega ne navaja. V poglavju se namre~ nahaja kar nekaj reakcij, za katere upravi-~eno domnevam, da niso avtorjevo odkritje. Reakcije niso o{tevil~ene in tudi v tekstu ni ozna~eno, na katerem mestu se avtor nanje sklicuje. Zaradi tega je tudi sam tekst nejasen, citiram »Primeri kislinsko-bazi~nih reakcij obsegajo raztapljanje karbonatov in preperevanje silikatov. Rezultat teh reakcij je poraba kisline ali CO2, dvig pH, pojav alkalnosti v obliki bikarbonata (HCO3- ) in spro{~anje alkalnih kationov ter kremenice v raztopino«, konec citata. Navedene reakcije raztapljanja kalcijevega karbonata, magne-zita in albita niso medsebojno povezane, zato tudi nimajo skupnega rezultata, saj se spro{~a kremenica le v primeru preperevanja albita. V navedenih reakcijah so zaradi enostavnosti zapisani kot reaktanti CO2 in voda, ~eprav je, tudi poenostavljeno, reaktant ogljikova kislina, ki nastaja zaradi raztapljanja CO2 v vodi. Zato je trditev, da je rezultat reakcij poraba kisline ali CO2 nesmiselna, saj CO2 sam ne vstopa v reakcijo s karbonatom. Nadalje bi težko rekli, da se alkalnost pojavlja v obliki hidrogenkarbonatnega iona, temve~ zaradi njegove prisotnosti v vodni raztopini (avtor navaja sicer »bikarbonata HCO3-«, ~eprav je bikarbonat trdna snov, naprimer kalcijev bikarbonat Ca(HCO3)2, izraz bikarbonatni ion pa že vsaj 30 let velja za nepravilen). Tudi sam izraz kislinsko-bazi~ne reakcije ni pravilen, temve~ so to kislinsko-bazne reakcije. ^e bi avtor poznal bistvo teh reakcij, tak{ne neumnosti najbrž ne bi napisal, saj se eno nana{a na bazi~nost drugo pa na bazo.
Stran 352
Citiram »Vse te reakcije prispevajo v raztopino topljence«, konec citata. Toplje-
Pripombe k ~lanku »Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji« ...        209
nec je snov ki se topi v topilu, pri ~emer nastane raztopina. To definicijo vsebuje že u~benik kemije za osnovne {ole (Gabri~ et al., 2001). In kako potem reakcije, recimo raztapljanja, prispevajo v raztopino snovi, ki se nato v raztopini raztapljajo, {e posebej v primerih, ki jih je navedel avtor, kjer so to trdne snovi, naprimer natrijev klorid, kalcijev karbonat. Trditev je nesmiselna tudi za reakcije ionske izmenjave na glinenih mineralih.
V  istem odstavku sledi {e ena absurdna formulacija, citiram »Vodonosnik, bogat s kalcijevim karbonatom, izkazuje visok pH, v vodi pa prevladujejo Ca2+ in HCO3- », konec citata. Le kako je mogo~e nekaj tako enostavnega, kar ve vsak osnovno{olec, povedati nepravilno? Vodonosnik je vendarle kamnina (oziroma sediment) in voda, ki je v njej ali njem, torej sistem kamnine (sedi-menta) in vode, ki jo ta kamnina (sediment) vsebuje v razpokah ali porah! Sam vodo-nosnik ne more imeti nikakr{en pH, temve~ le voda v njem. In kaj avtorju pomeni visok pH? Da bi na{la odgovor na to, sem pobrskala po preglednici 3 in preglednici 4 (v ~lanku A. Lapanja). Izberem vodonosnike, katerih kamnina sestoji iz apnenca in nima zna~ilnega pojavljanja plina CO2. V najožji izbor pridejo vzorci 11a (Dobrna) – pH = 7,2; 13a (Dolenjske Toplice) – pH = 8,1; 21b (Topli~nik pri Kostanjevici na Krki) – pH = 7,4 in 21d (Kostanjevica ob Krki, vrtina V-6/72) – pH = 7,7. Je torej po avtorjevem videnju visok pH tudi blizu nevtralnemu? Pogledam {e v mojo objavo »Chemical composition of low-temperature (< 20–40 °C) thermal waters in Slovenia« (Kralj, Polona 2004), v katerem so podrobne kemijske analize vod iz izvirov v Zunanjih Dinaridih, Ljubljanskem bazenu in njegovem obrobju, Tuhinjski sinklinali ter robnih delih Velenjskega bazena in Kr{kega bazena, kjer prevladujejo predvsem vodonosniki s kamnino karbonatne sestave. Najvi{ji pH, ki ga uspem izbrati izmed teh analiz je 8,25, pa {e ta je iz zahodne Hrva{ke (Le{}e), blizu Metlike. Le kako bi avtor potem imenoval pH = 9 - 11?
Stran 352
V tretjem odstavku, citiram »V podzemni vodi, ki se v vodonosniku zadržuje dolgo ~asa, lahko postanejo pomembne tudi druge reakcije. Z ionsko izmenjavo se kalcij na-dome{~a z natrijem«, konec citata. Medtem
ko je v prvem odstavku na isti strani napisal reverzibilno (!) reakcijo ionske izmenjave natrija s kalcijem (in s tem tudi kalcija z natrijem), imenuje v tretjem odstavku isto reakcijo kot drugo reakcijo. Nato sledi, citiram »Podtalnica postopoma postaja bolj redukcijska, organski ogljik pri~enja porabljati in reducirati oksidirane specije, kot so Fe3+, Mn4+…«, konec citata. Ogljik ne porablja železovih (III) ionov ali manganovih (IV) ionov, temve~ jih le reducira. Le kaj je mislil avtor? Dalje citiram »…(redukcijske reakcije porabljajo protone in proizvajajo bikarbonat)….«, konec citata. Avtorjevo nepoznavanje osnovnih pojmov v kemiji je zares grozljivo. Vsak osnovno{olec vam bo povedal, da so redoks reakcije dvosmeren proces, o redukciji ali oksidaciji pa govorimo takrat, ko se osredoto~imo le na enega od reaktantov. Redukcijskih reakcij v smislu, kot ga navaja avtor ni, kajti v neki redoks reakciji eni od atomov elektrone pridobijo, drugi atomi pa jih izgubijo. Reakcije ne porabljajo protonov, temve~ se protoni porabljajo v reakcijah tako, da se vežejo v druge ione ali spojine. Reakcije tudi ne proizvajajo, temve~ v njih lahko nastajajo hidrogenkarbonatni ioni, vendar prav gotovo ne v vsaki redoks reakciji, temve~ le tistih, v katerih so ustrezni reaktanti. Poleg izraza amonij (amoniak ali amonijevi ioni?), je nepravilen tudi izraz »žveplovodik«, ki se vsaj 50 let v strokovni literaturi ne uporablja ve~. Pravilno je vodikov sulfid.
Tudi razumevanje naslednjega odstavka mi je povzro~alo težave, citiram »Podzemna voda se kdaj pri svoji poti proti iztoku me{a z vodami drugih tipov, kot so morska, formacijska ali diagenetska voda ali sveža podzemna voda. Prirojeno vodo, ki se zadržuje v porah v sedimentu od ~asa odlaganja, najdemo v globokih delih sedimentacijskih vodonosnikov v Mursko-Zalskem bazenu, kjer je izpiranje porne vode s svežo podzemno vodo meteornega izvora zanemarljivo…«, konec citata. ^e to primerjam z »Zakju~ki« na strani 358, ki govori o vodah Mursko-Zalskega bazena v kontekstu evolucijskih vod in prirojenih vod v njegovih globljih delih, ne najdem prave povezave, saj tam govori za 3. tip vode, da se me{a z evolucijsko vodo. Prirojena voda najbrž ni iz ~asa odlaganja sedimenta (v mezozojskih karbonatnih kamninah in metamorfnih kamninah?), prav tako pa naj bi bila izraz prirojena voda in formacijska voda identi~-na (Pezdi~, 1999).
210
Polona Kralj
Strani 352–358, Geokemijska klasifikacija termalnih in termomineralnih vod.
Na sliki 7, na strani 354 (v ~lanku A. Lapanja) slovenski in angle{ki tekst nista skladna, citiram »…posamezni glavni tipi vod..« in «… several main water types…«. Na strani 355, 2. kolona, 2. odstavek, citiram »1) temperaturno odvisne reakcije z zadostno zalogo zahtevanih kemijskih specij v vodonosniku«, konec citata. Kak{en stavek! Le kaj je v kemijskem smislu zadostna zaloga? In zahtevane kemijske specije v vo-donosniku! V kamnini (sedimentu) vodonos-nika ali vodi? In zakaj naenkrat {e izraz kemijske specije, potem ko je avtor v poglavju »Kemijska sestava podzemne vode» že uporabljal izraz specije in je bralcu do tega poglavja že povsem jasno, da se ~lanek nana{a na kemijo, ne pa na biologijo ali kak{no drugo vedo, kjer bi se izraz specije morda lahko tudi uporabljal. To je le {e en primer, da je avtor brez razumevanja in jasnega koncepta prepisoval iz tuje literature.
Stran 355, 2. kolona, 2. odstavek, citiram ».. 2) ravnovesje med kamnino…«, je pravilno termodinami~no ravnovesje med kamnino..., saj so kemijski geotermometri osnovani na principu kemijske termodinamike.
Na sliki 8 (stran 354 v ~lanku A. Lapa-nja) so prikazani diagrami D’Amorejevih parametrov za vzorce vod iz vrtin v Ba-novcih Ve-1, Ve-2 in Ve-3, od katerih naj bi Ve-2 zajemala vodo iz druge formacije, kot
ostali dve. Zajeti odseki so na globinah Ve-1 (1252 m – 2066 m, 1252 m – 1363 m), Ve-2 (1175 m – 1651 m) in Ve-3 (1111 m – 1467 m), kar pomeni, da najverjetneje ~rpajo vodo iz razli~nih vodonosnih plasti, kot smo to že pred leti ugotovili v Murski Soboti. V vrtinah Sob-1 in Sob-2 v Murski Soboti smo ve~ let preiskovali nihanje v sestavi zajetih vod, ki je bilo zares veliko (Kralj & Kralj, 2000a, 2000b; Kralj, 2001). Na osnovi ve~ kot 200 podrobnih kemi~nih analiz glavnih ionov in slednih prvin smo ugotovili, da vrtine zajemajo razli~ne vodonosne plasti (razli~ne po sestavi sedimenta, stopnji diageneze, poroznosti, pa tudi starosti, vendar ni nujno, da pripadajo razli~nim formacijam), dinamika dotekanja iz njih pa je odvisna predvsem od na~ina ~rpanja in koli~ine na~rpane vode (slika 2 in slika 3). Lepo je, da je avtor napravil tako pomemben zaklju~ek že na osnovi {tirih analiz. Vendar pa bi moral priti do tega pred izidom publikacij, kjer je ta problematika podrobno obravnavana, sicer lahko upravi~eno predpostavljam, da je prevzel na{o idejo in jo stla~il v kontekst {tirih in ne ravno novih kemi~nih analiz. Tudi trditev o vodi iz druge formacije je privle~ena za lase in nima nikakr{ne utemeljitve, niti tega, za katere formacije gre in kak{ne so njihove li-tolo{ke zna~ilnosti, ki bi lahko vplivale na sestavo vode.
Tudi sicer v diagramih D’Amorejevih parametrov ne vidim posebno velike uporabnosti za vode v geotermalnih vodonosnikih
Slika 2. Spremembe v kemi~ni
sestavi vode iz vrtine Sob-2
zaradi razli~ne hitrosti ~rpanja
(iz Kralj & Kralj, 2000b).
Pripombe k ~lanku »Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji« ...        211
Slika 3. Spremembe v kemi~ni sestavi vode iz vrtine Sob-1 zaradi neenakomernega dotoka vode iz razli~nih vodonosnih plasti (Kralj & Kralj, 2000a)
212
Murske udorine, predvsem v predterciar-ni podlagi. Tako, na primer, za vodo iz vrtine Be-2/04 v Benediktu, pokaže diagram D’Amorejevih parametrov klasti~ni tip vodonosnika, ~eprav je voda zajeta v dolo-mitnem marmorju, za vodo iz vrtine Ljut-1 in PE^-1/91 pa metamorfni tip, ~eprav sta vodonosni kamnini dolomit oziroma dolo-mitna bre~a. Voda iz oligocenskega tufa v Roga{ki Slatini (V-3/66/70) pripada me{a-nemu karbonatno-klasti~nemu tipu, iz do-lomitiziranega tufa (RT-1/92) pa karbonatnemu tipu. Tipe vod v Pomurju (posebej na obmo~ju Radencev), njihov nastanek, izvor, me{anje z meteornimi vodami je podrobno opisal že Pezdi~ (1991; 1999), vendar so njegove trditve utemeljene ne le s kemi~nimi, temve~ tudi izotopskimi {tudijami. Poleg tega je Pezdi~ (1999) raziskoval uporabnost geotermometrov za vode v Murski udorini in ugotovil, da je zaradi termodinami~nega neravnotežja njihova uporaba vpra{ljiva. [tevilna neskladja in odstopanja je opazil predvsem za Na-Ca in Na-K-Ca geotermo-metre, najbolj{o skladnost s podatki opazovanj je ugotovil za izotopske geotermo-metre.
Slika 14 v ~lanku A. Lapanja in njena interpretacija sta brez smisla. D’Amorejevi parametri so empiri~ni, on sam je na osnovi {tevilnih kemijskih analiz vod in kamninske sestave vodonosnika opredelil kot me-tamorfni tip tisti, ki je bogat z natrijevimi in kloridnimi ioni. Zato D’Amorejevi parametri tudi ne drže za globoke karbonatne vodonosnike v Murski udorini. Popolnoma neutemeljena je tudi trditev, citiram »…da graf odseva tudi ~as zadrževanja podzemne vode v vodonosniku…«. Na sliki 13 manjka navedek letnice dela Hochsteina, na sliki 14 sta slovenski in angle{ki tekst neskladna – vsebnost ni koncentracija, neskladen je tudi zapis ionov v tekstu in na sliki (Na in Cl), ter v tekstu k sliki (Na+ in Cl-).
Stran 358, poglavje Zaklju~ek
V zaklju~kih avtor brez ustrezne predhodne razlage in utemeljitve podaja nastanek termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji v razli~nih geolo{kih okoljih. Pri tem pa je »pozabil«, da so o tem veliko pisali že drugi in pri{li do tak{nih zaklju~kov mnogo prej kot on in na osnovi dolgoletnih {tudij in velikega {tevila podatkov. Ni~ slabega ni, da je avtor zbral arhivske in druge podatke, nepo{teno pa je, da si je pri tem prisvojil
Polona Kralj
tudi ideje in jih v tem ~lanku predstavil kot svoje. Je v slovenski geologiji res mogo~e, da z upokojitvijo, smrtjo ali nemilostjo pri kak{ni politi~ni eliti izgubi{ tudi intelektualno lastnino? Najbrž res, kajti v zaklju~kih avtor citira le arhivsko poro~ilo dr. Mihaela Bren~i~a (1994) in doktorsko disertacijo dr. Jožeta Pezdi~a (1991), vendar slednjo le v povezavi nastanka ogljikovega dioksida, pri ~emer je »pozabil« na njegova novej{a dela (na primer Pezdi~, 1999)! Skrajno neprimerno se mi zdi, da pri geotermalnih sistemih Dolenjske, Roga{ke Slatine in Kr{kega ne omenja niti inž. Antona Nosana in njegovih idej o nastanku termalnih vod. No, inž. No-san si prav gotovo ne bi privo{~il poimenovati Na-HCO3-SO4 tip vode eksoti~en! Prav tako za Mursko udorino ne omenja spoznanj napisanih v delih dr. Petra Kralja.
Na drugi strani pa je zaradi pomanjkanja podatkov in necelostnega {tudija problematike izposojene ideje nametal kar v en ko{. Avtor nastanek drugega tipa vod v Mursko-Zalskem bazenu, ki ga imenuje evolucijski, opisuje v kontekstu spreminjanja sestave vode od Ca-Mg-HCO3 tipa v plitvej{ih plasteh do Na-HCO3 tipa v globljih plasteh, vzrok za to pa je v predvsem v preperevanju glinencev in ionski izmenjavi na mineralih glin. Pri tem pa pozablja, da je Murska udo-rina del artezijskega bazena. O nastanku termalnih in mineralnih vod je bilo napisanega že kar nekaj ~lankov, ki so iz{li tudi v tujih revijah (Pezdi~, 1991; Pezdi~, 1999; Kralj & Kralj, 2000a; Kralj, 2001). Iz dela Kralja (2001) bom povzela samo najbolj bistveno. Iz najglobljih delov Murske udorine se zaradi kompakcije iztiskajo vode iz osrednjih delov proti robnim, pri ~emer se sestava vod spreminja zaradi ohlajanja, spremembe tlaka, kemi~nih reakcij s prikamnino (pogosto zaradi prisotnost ogljikovega dioksida, ki mo~no pove~a reaktivnost vod) ali z organsko snovjo. Kjer je litostati~ni tlak vi{ji od hidrostati~nega se vode iztiskajo preko slabo prepustnih, delno litificiranih drobnozr-natih sedimentov, pri ~emer ti delujejo kot molekularna sita in filtrirajo ione. Hkrati so v robnih delih Murske udorine plasti pogosteje in mo~neje razlomljene in premaknjene, zaradi ~esar lahko ob prelomnih conah prihaja do naravnega me{anja vod. Kot primer navajam geokemi~no interpretacijo vod iz vrtin v Murski Soboti, Moravskih Toplicah, Lendavi in Veržeju (slika 4), ki ve~ino-ma zajemajo vodo iz vodonosnika Termal I. Voda iz Moravskih Toplic izstopa po vsebno-
Pripombe k ~lanku »Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji« ...         213
«T
cr
E 3
o
04-
S3 0
• ta ¦so *w
• 1       -51

•25
•»
i«, in. m. iK "ur
ii if a-* '»
5»   i

• IM • BI
•nt
153 = oisj
Nt^VL Ditt

30
M
HCO3 tmeq/l)
Slika 4. Diagram vsebnosti kloridnih in hidrogenkarbonatnih ionov za vode, ki so ve~inoma zajete
iz vodonosnika Termal I (vrtine Sob-1 in Sob-2 v Murski Soboti, Ve-3 v Banovcih, Mt-6 v Moravskih
Toplicah in Le-g2 v Lendavi). Voda iz Moravskih Toplic izstopa po vsebnosti kloridnih ionov, pojav
je bil interpretiran kot naravno me{anje vod iz Murske in Lendavske formacije zaradi tektonsko
premaknjenih vodonosnih plasti. Podrobno razlago glej v Kralj (2001).
sti kloridnih ionov, zato je bilo to interpretirano kot naravno me{anje vod iz razli~nih vodonosnih plasti vzdolž prelomnih con, ali pa zaradi tektonskih premikov plasti tako, da sta razli~na vodonosnika v tektonskem kontaktu. Tudi v robnih delih, kjer je prisotno tudi napajanje s povr{ja, lahko prihaja
do me{anja vod. Tak{ne vode lahko vsebujejo razli~na razmerja natrijevih, kalcijevih, magnezijevih, hidrogenkarbonatnih in klo-ridnih ionov, mednje pa {tejemo tudi mineralne vode [~avni{ke doline (Kralj, 2001).
Tudi glede tretjega tipa vod ugotavljam precej posplo{itev. Ali slanico v globokih,
214
zaprtih vodonosnikih Murske udorine res lahko imenujemo prirojena porna voda, ohranjena iz ~asa sedimentacije sedimenta oziroma kamnine? Mislim, da ne. ^e že ne drugega, ta voda v predterciarni podlagi iz karbonatnih kamnin najbrž ni mezozojska, temve~ terciarna. V podlago je migrirala kasneje ob pogrezanju terciarnih morskih sedimentov (Pezdi~, 1999; Kralj & Kralj, 2000a; Kralj, 2001).
Stran 365, Preglednica 4
Oznake + in – so zares neprimerne, posebej glede na to, da ob njih ni nobenega pojasnila. Iz teksta na strani 352 sicer razberemo, da gre najverjetneje za ?+ in ?-, vendar je tudi to pojasnilo zelo ubogo, citiram »Tip vode se izra~una tako, da se koncentracije glavnih ionov izrazi v meq/l in transformira v meq% tako, da se za katione upo{teva le ?+, za anione pa ?-« konec citata. Sama sem »pe{« prera~unala kar nekaj kemi~nih analiz, tako da mi je postopek jasen, upam pa, da je tudi tistim, ki v kemiji niso najbolj doma.
Stran 366, Preglednica 4
Citiram, »temperature in pH vrednosti z obmo~ja Radencev so vzete kot informativne iz disertacije dr. Pezdi~a (1991) in niso isto~asne s kemijsko analizo«, konec citata. Menim, da so te vrednosti slab{e, kot ~e jih sploh ne bi bilo, saj so skrajno zavajajo~e. Iz tabele je razvidno, da »informativne« vrednosti pH nihajo od 6,08 do 8,17! pH je vendarle odvisen od vsebnosti raztopljenega ogljikovega dioksida. Meritev prav gotovo ne moremo prilepiti kamorkoli. To so osnovna kemijska na~ela.
Zaklju~ek
Prispevek A. Lapanja ne ustreza strokovnim merilom preglednega znanstvenega ~lanka oziroma izvirnega znanstvenega ~lanka, kot tudi ne na~elom znanstvenoraziskovalne etike in morale. Velik del je slabo in nerazumljivo prepisan iz razli~nih virov tuje literature tako, da razkriva avtorjevo slabo poznavanje kemijskih pojmov in principov. Osrednji del ~lanka je le podatkovna baza – tabele in diagrami, ki pa niso
Polona Kralj
ustrezno razloženi in interpretirani. Avtor v zaklju~ku brez predhodne osnove v telegrafski obliki razlaga nastanek termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji, pri ~e-mer tako kot skozi celoten tekst ne navaja {tevilnih pomembnih spoznanj iz objavljenih in neobjavljenih del drugih avtorjev, in upam si trditi, da z jasnim namenom pre-pri~ati bralca o izvirnosti idej. Spra{ujem se ~emu tak{no ravnanje, v imenu koga ali ~esa?
Literatura
Gabri~, A., Glažar, S. A. & Slatinek-Žigon, M. 2001: Kemija za 7. razred osnovne {ole (u~benik). – DZS, Ljubljana.
Geoff, F. & Janik, C. J. 2000: Geothermal systems. – V: Encyclopedia of volcanoes, H. Sigurds-son (ed.), 817–834, Academic Press.
Kralj, P. 2001: Das Thermalwasser-System des Mur-Beckens in Nordost-Slowenien. – Mitteilungen zur Ingenieurgeologie und Hydrogeologie 81, RWTH Aachen.
Kralj, P. & Kralj, P. 2000a: Thermal and mineral waters in north-eastern Slovenia. – Environmental Geology 39 (5), 488–500.
Kralj, P. & Kralj, P. 2000b: Overexploitation of geothermal wells in Murska Sobota, Northeastern Slovenia. – Proceedings of the World Geothermal Congress 2000 (Eds. E. Iglesias, D. Blackwell, T. Hunt, J. Lund & S. Tamanyu), 837–842, Tokyo.
Kralj, Polona 2004: Chemical composition of low-temperature (< 20–40°) thermal waters in Slovenia. – Environmental Geology 46, 635–642.
Mazor, E. 1997: Chemical and isotopic ground-water hydrology. – Marcel Dekker Inc., 413 pp., New York.
Pezdi~, J. 1991: Izotopi v termo-mineralnih vodnih sistemih. – Disertacija, 157 pp., Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
Pezdi~, J. 1999: Izotopi in geokemijski procesi, FNT Univerza v Ljubljani, 269 pp., Ljubljana.
Prohi}, E. 1998: Geokemija. – Targa, 554 pp., Zagreb.
Ravnik, D., Rajver, D., Žlebnik, L. & Kralj, P. 1992: Geolo{ke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji. – V: Mineralne in termalne vode v gospodarstvu in znanosti Slovenije, III. Posvet, 9–32, Geolo{ki zavod Ljubljana, Ljubljana.
Literatura, ki je v tekstu omenjena posredno
Hochstein, P. M. 1988: Assessment and modelling of geothermal reservoirs (small utilization schemes). – Geothermics 17/1, 15–49.
Stömberg, B. & Banwart, S. 1994: Kinetic modelling of geochemical processes at the Aitik mining waste rock site in Northern Sweden. – Applied Geochemistry 9/5, 583–595.