rokodelnih
narodskih
řečí
Odgovorni vrednik Ur. Jfanez J&teivcei*.
Tečaj
sredo 24. maliga serpana (julija ) 1S50
3
List S
r
MadecHi.
Kjer je um vodja truni
Zmaga se dobi Kjer sercé sod* verstè Zmaga ne %beki.
Alj sirovost se zmotila, Vodja duša je premila; On ne dade lit' kerví Iz zakaljenih oči Solza se mu milostljiva vterne : Na nebesih luita se razgerne
àmno se obnebje vlači vkup

V sercih vnema se sovražtva strup;
Terne mnozice mozakov Zveste trume se rojakov Z biraj o, se vlačijo,
Skrivajo, napadajo.
Oj Milano! te spomlad ne zveseljuje Kaj serce se tebi strastno napihuje?
?
Saj je Bec*) verige vsim razdjal Svit svobodě vsim bo zasijal; Kaj hropenje, kaj grozenje Ko se bliža odrešenje? Kič ne ćuje zmote rod, Ne boji se strašnih škod; Plam se vzdigne, poći top
^koči skupej trop in trop
?
j
Smert za njim na desni, levi Bog se vsmili zdani revi! In junak mogočne slave
Vojsko vodja sive glave Od zarotenih izdan Vun beži na prosti plan. Krog obdaja ga prezvesta truma Ki za boj se vnema od poguma; Mesto hoče v prah razdjati, Neče več sramot prestati. Hrabri vodja govori : Pa še čas mašvanja ni; Enkrat še na mesto se ozrè Preden s silno vojsko proč odgrè
?
In solzíca iz océs mu vdari:
Na nebesih se večerná vžari
V gojzdu krog germád
Vseda rajda se armád; Vse v ležišču se nocoj
V zjutrajni pripravlj
boj
V
mirni vse prepeva
?
V •
ecim
V •
Pa ne straši vojsk se dnev V šotoru naj v Pri junaku tam Zbrana truma j Za mašvanie
ecim
je sověta silno vneta.
?
Izdnjanstvo kazniti na moč Zdaj svetuje sleherni nazoč. Ifíar naenkrat šum postane Vse v ležišču kviško plane, Krog se zlega zlo vpitje Vse k predstraži hitro vre; In v objemu bleskajočih puš
Pelj
trop
izdajavnih dus
»V sodbo z vohúni
K smerti s
pazuni

»Vodja nam dal bo ves »Vodja nam dal bo pov
kricí, gromí
Da rudijo t!a se izdavne kerví
Oj Milano! kje je tvoj napúh, Kaj si ojstriš tak napet poslúh? Čuješ vojsko , ki se k tebi miče V tvojim sercu maěevať merliče? Ne protivaj, vdaj se, vdaj . Urno gre naprej tečaj; Malo časa ti je dano Mesto, mesto bo razdjano. Nič ne čuje zmote rod Ne boji se strašnih škod Noče, noče se podati Dokler more še obstati.
?
?
in streljanje
V •
Boj se vname In morenje — m vzíganje Kiti se krog vsih zidov, Vleče v svetotvo se hramov. Vojska silna in serdita Vse zraagavna vodja pita:*) Alj přišel še ni ji čas, Vzeti bune čaran pas, In razdjati celo mesto Tak neverno, tak nezvesto? Alj sirovost se zmotila, Vodja duša je premila, On aavpije—jih zaprosi, Da naj zmagajo v ponosi Svoje strasti
Zle oblasti In v očesih se mu solza vname: Zora pucati na nebu jame . .
Tam na meji ob vodéh Osvetit' izdaje greh Vojskovodja z vojsko celo Gleda v tujčevo deželo
Le stopina še
in bramba bo napad
?
?
In rešenje negotovo spřed in zad Vodja v zrake tje zamišljen zře Duša njega se čez mejo spne, Vse podobě vojskne sile V globočini duše mile, Vse nesreče se zbudijo Dalj hoditi mu branijo. Tukaj vidi vas gorečo, Tamkaj polje vse pobito, Tu vmorjénih celo kito;
Tam ležišče
• V *
Ko mertvišce, Zmago, slavo odbežečo;
Zdih vojaški, Duh mertvaški Krog in krog se razširuje Vojske sled se raznašuje. Kaj postajaš ti kaznitelj , Domovine oprostiteJj? Kačo moraš zdaj zatreti V njenim gnjezdnim griči,
*
Dunaj
*") Praša.
+ V
ces
?
da već ne piči;
Ako
Pasti mora nezvestôba, Pasti mora tujca zloba, To zakoni vsim so sveti. Tromba zápoje — boben doni Vojska ponosna dalje gromi. »Vera prelomljena
y
Meja prestopljena Zmaga je naša
in vaš je pobć
S
Tako kaznuje pregrešen se tvćg.« In vodja kardela Tje jaha na ćelu — Ozira po vojski se krog, Ki zdi se kot zmage ji bog In solzica se mu mila vlije: Iz mračine sonce vun posije
Sama še Venecja bleda Na sovražnika tje gleda, Če vtoniti raji v vodi V svoji zdivjani svobodi Kakor orlu se vkloniti, Njemu dalje še služiti, i'reošabna morja si nevesta! Voda zmagi tud je cesta. Iz valov in iz zrakov Pada na-njo plam žarov. Vdaj se zdaj Njemu saj,
Ki je v sodbi le milog Ki mu ptuja je ojstrost Ki spozna od kod pregreha pride, Ki će verne serca ne le zide, Glej pogodbo že podaja ti, Vdal jo njemu duh je milosti,
Prime pogodbo
in Venecja vzdigne se, izdise —
— in celo podpise.
Vodju solza iz očí se vtrinja. Mavriea na nebu se spreminja, Mira lok čez Laško se razpenja Boj sovražen krog in krog pojenja
L. Kamnogorski.
y
sluzi? Odgovor je tale: Kakor so se ljudjé v vasêh tergih in mestih združili, de bolj varno živé, in ce je
takó naj se tudi zdru-
treba eden drugimu pomagajo
y
žimo skupej zoper nesrećo ognja in toče to je — vsak, ki ima pohištva, polja, vertov in no-gradov kaj, naj stopi v družbo, naj plača nektere krajcarje, ki pridejo v denarnico, iz ktere se povračuje potem zavarovana ( zažihrana ) škoda.
Kar oginj zadene, so hišni gospodarji to dobroto že večidel zapopadli, pa vunder je žalibog! še veliko
nemarnih in necimernih gospodarjev, ki se zanašajo de ne bojo pogoreli, in če pogoré, se zanašajo na be račenje pri milostnih ljudéh.
y
Kar pa toco zadene, so kmetijski gospodarji
v
se
veliko bolj zanikerni.

A

pravijo
toča ne tolče
vsako léto ; kdo bo toliko v asekuracijo plačeval? če
ga
pa toca zadene
y
le kaj
létih dobi!"
maliga,
ali pa
V
se
clo v vec
Pa prijatli!
V
ce
družba ne more vse škode po toči
poplaćati, kdo pa je
tega
kriv? Družba ne, ampak
zanikerni gospodarji! Ce bi vsak kmetovavec od kon
ca do kraja v družbo stopil, bo vsakimu le kaj maliga, morebiti žkomej 20 krajc. za 100 zavarovanih
neutega-
goldinarjev plaćati
in vsak bi po tem
ma celi zavarovani znesek prejel.
To je
gotova
resnica. De pa toča tudi veliko ve
liko škode napravi, nas uči jo žalostile njiga léta.
prigodbe
letaš
Le nad nam i je tedej ležečev de si pridobimo lah-
pomoč v nesreči, Ce vsi vkup stopimo,
gotovo
ko in
bomo malo imeli vsako léto plačevati
in ne bo nam
treba trepetati, če se černi oblaki nad nami vkupej vie čejo.
Pomoc, ce nas nesreća zadene, nam je
gotova !
In kakó lahka je ta pomoč ! Po nji si ne pomaga-mo samo sebi, ampak še aim ož i no damo svojim
nesrečnim bratani!
JLahha in gotova pomoć shodo og
nja ati toče odverniti.
t*
Vsim liišnim in kmetijskim gospodarjem na Slovenskim.
Nesreča, naj si bo od ognja ali hudiga vremena, ni
kdar ne spi in marsikteriga
ampak zdej zadene
tega
zdej
uniga,
pripravi cio na beraško palico.
Zoper nesrećo
ognja
nas varjejo še varno zidane pohištva — zoper hudovreme, ki zadene naše polje, verte in nograde, pa nimamo strešja, ki bi nas
varovalo. Vsak pa želíinBogá prosi, de bi
obvaroval
tode pomočkov
y
ga nesreće gotovih pomočkov
se ne posluži
y
ki jih je Bog
človeskimu umu dal
de
ca
to
?
Slovenci! saj imate prebrisane pretehtajte dobro moj svèt. In
glave
in dobre ser
P
sve
novih
k! vzemíte to mojo iz globočine
serca razodeto prošnjo v svoje p
posvetovanje
vsi, ki imamo polje, verte in nograde, stopimo v družbo proti škodi toče, ktera se bo dala po tem pri pervih deželni h zborih ( Landta
cr
9
stanoviti
Razširite ta moj svet po igajte očitne dobroto, in
ki soseski, učite in
pripravite vse, de
bo ta
takó potrebna rec v prihodnjih deželnih zborih pogo vorila in vstanovíia.	Ferd. Šmidt.
y
ki jih
ogeiij
bi se obvaroval nesreč nas naključi.
Posebno žalostrio pa je še cio to, de je zavolj hudiga vremena toliko vraž in krive vére med ljudmí, de
liliu U 111 U UU1 , uv
in hudo vřeme čez Za obertnèjsho razstavo v JLondo
't<
eni mislijo, de točo sovražne copernice delajo, drugi pa, de blisk, stréla, toča in ploha so vedno le kazni ali štralinge božje!	*
nu na Anglezhim.
Novice so za svojo dolžnost spoznale, berž ko je
in izdelkov vsake baže
bila razstava
blagá pridelkov
za London oklicana, obertnike, rokodelce in fabrikante
Blisk, stréla in toča, kakor dež in
sneg
so na
torné prigodbe,
ki se v podnebji godé, in so v čistenje
na Slovenskim spodbosti očitne razstave vredniga
stavo.
y
\l/ V/
de naj tudi
kar imajo
pošlejo v to imenitno raz
zraka ali ljufta in k zdravju ljudí, živine in zelis tako potrebne, de brez njih bi móglo vse bolehati, vse po-
Kmalo potem je
gosp
IL Costa, razstavni komi
giniti.
Pa kakor vsaka tudi nar boljši rec zna v ne zmérnosti škodovati, tako škodjejo tudi te podnebne pri
godbe.
De bi pač tisti možje, kterim je poduk in omi-ka ljudstva ízročena, tudi v tem mlade in stare pod
nobene priložnosti v nemar ne pustili! Velike za
sar za Krajnsko deželo, kmetijsko in obertnijsko družbo naprosil, de naj si, kolikor jima je moč, prizadevate pripomoći, de pride tudi iz Krajnskiga kaj řečí v raz-stavo. Kér pa iz last ne skušnje v létu 1844 vede posâmes ne povabila obertnikam in fabri-
mo
y
učiti
J
sluge za
blagor človeštva
si bojo pri ljudéh in pred
kantam posamesno pisane nar v$č izdajo, se nad-
, de bosta g. komisarja tudi tištim ohertnikam in
Bogam s tem pridobili.
Pa vernimo se nazaj in vprašajmo: kakšno po
jamo,
fabrikantam posamesno d o p i s a I a , kterih razstave vred no, de naj se vdeležijo imenitne razstave.
blagó
je
moc imamo zoper nesrećo ognja in toče
?
ki
Slavni
o-»
profesor Dr. Hlubek v Gradcu, ki se
jo je Bog človeskimu umu dal, de naj se je po
še vedno rad spomni Krajnske dežele, je pisal kmetij
*) Po govoru v velikim zboru kmetijske družbe 25, rožnika
) Iz pomenkov velkiga zbora kmetijske družbe 5. rožnika
**) Po glej 23
24. list.
Vred
ski družbi, de naj si prizadene, de tudi iz verste km
tijskih pridelk London.
pridejo nektere reci v razstavo v za to.
minjajo, razodenemo zdej, ker imamo dostojno priložnost
ker se bojo pridelki in izdeiki celiga sveta
Po prijaznosti c. k. deželniga poglavarstva v Ter
za prednost ali saj za dobro imé poskušali. Zlasti to, stu smo přejeli te dni vse ondi od
kar ima kakoršna dezela poseb
šolskiga
vodstva
»
y
česar dru

na svitlo dane bukve za slovenske začetne šole.
Lepo
dezele nimajo, naj se v razstavo posije, zlasti ce se številice jih je že — več kakor mende po vsih druzih slo zna po tem v kupči jo spraviti, ali če je vredno , de venskih kraj ih , kar nam, žalibog! kaže, de so nas se tudi drugod po sne m a.
Iz kmetijsk
obzira bi bile po
tr to
Hlubeki
mislih tele reci vredne v razstavo poslane biti:
1)	nektere steklenice imenitniga Oberfeldarsk vina, ki se v Vi pa vi prideluje
2)	žlahniga Krajnskiga medu,
naši sosedje na Primorskim v tem Imajo namreč čisto slovenskiga:
V
ze
davnej prekosili.
?
Abecedno tablo (velja 1 krajc.)
2)	Poštevanko (velja 1 krajc.)
3)Abecednik	za šole na kmetih, natisnjen
ljen krajnsk panj v lični izdelani připodob i (model)
in umno naprav- 1850 (velja 2 krajc.)
3) semena tistiga plemena p
lep
P
imenuje in nekter
4) turšice
se visoko na Gorenskim sežnjev nad morjem prideluje
sá, ki se hi trica bilke tega zeliša;
4) Abecednik za šole po m es ti h 1846 (ve
lja 5 krajc.)
(zernje in sterži) tistiga plem
v gorenskih
kraj ih
y
ki
blizo 400
5) Mali katekizem v vprašanjih in odgo
?
?
5) sirova
v •
d
vor ih 1846 (velja 2 krajc.)
6) Keršanski katolški nauk za vinskih šol 1846 (velja 6 kr.)
drugo
per
y
6) podoba zvezaniga kozelcaalist
»
(Dop
7) Berila in listi in evangelji v nedelje in
pelharpfe) s skednjem
ed
praznike celiga léta in vse dni sv. posta
s terplje
y
7)
mskig
in poll
y
kteriga se
toliko ne prideluje kakor na Krajnskim lepo suhih bilkah).
y
C v
nikjer nju in
Velki zbor je poterdil, de naj kmetijska družba
poskerbí, de se zaznamovani sadeži in podobě skup (velja 12 krajc.)
• •	M	• «	•	f •	•	• •	_ _ ^_____	. .
njem nasiga odrešenika in z navadnimi molitvami per službi Božji 1846 (velja 16 krajc.)
8)	Povestice za pervo začetno solo 1846 (ve-Ijajo 6 krajc.)	*
9)	Berilo za drugi klas malih šol na kmetih 1846
spravijo
y
tavni komisii pa na Dunaj naznanijo
y
ali jih
bo
zela
10) Vodnikova pismenost okrajšana za male
Ker se ima naznanilo razstavni komisii na Dunaj že do 3. prihodnjiga mesca poslati, blagó bo pa še le o vsih svetih oddati treba, je sklenil družbini odbor v poslednji séji, pričijoče naznanilo Krajnskih pride 1- klas farnih in
sole 1847 (velja 5 krajc.)
11) Napeljevanje iz
glave
pošte vati
za
pervi klas ljudskih šol 1846 (velja 6 krajc.)
12) Napeljevanje v računstvo za 2. in 3.
kov po
?5
Novicah" razglasiti. in tište kmetovavce pro
glavnih
šel 1848 (velja 10 krajc.)
seno
siti, ki bi pri volji bili eno ali drugo zaznamovanih
naj bi zagotovilo
tega kmalo na znanje dati. Posebno so častite po- ž an ju Ber. Galura
reci družbi za London poslati, de
13) Berilo o svetkih in nedeljah za dora
mladost v nedeljskih šolah (obseže „napeljeva
nje k pobožnimu življenju in lepimu zader
vodila za kmetovanje'
y
dru žni ce, v kterih krajih se ena ali druga reč pri
j?
zlata vas" podučna in kratkočasna povest
deluje
y
lepo prosene se za tó prizadevati.
V)
y
ki je
bila dokládá „Novic"
in veliko naučnih pripo
Razun tega se boste kmetijska in obertnijska druž- vest iz ;.Drobtinc" (knjiga 451 strani debela letas ba še po druzih potih prizadjale, deležtvo pri London- natisnjena', velja 30 krajc.) (To berilo je neprecen-ski razstavi pospešiti.	ljive vrednosti).
--Vse te knjige so natisnjene v Terstu, in so na
prodaj pri mestni gospóski v Terstu in druzih primorskih soseskah. Popir je dober; natis je tako lep, de Dunajskiga veliko prekosí; cena paje p o v e r h vsiga
Kakó goveje in tele v je mes o celi
teflen dobro ohraniti?
V krajih, kjer ni lahko večkrat v tednu po mesó pošiljati, je gotovo velika težava zavolj mesá v zadnjih dnevih tedna, kadar je velika vročina, in že muhe v mesnici zapljunke v mesó napravijo. Skušal sim že Ilice kraje.
tega damo le
veliko nižji od Dunajské.
Berilo za male
en izgled:
V spricbo tega
šole na kmetih velja zvezano iz Dunajské bukvar
ravno ti sto berilo (za
drugi
m ■■■■■■■■	I ■■■I^H^HHi klas)
marsiktero "sredstvo, de bi mesó za srédo in četertek . tode veliko lepši natisnjeno in ravno tako zvezano
Je 12 krajcarjev!! Raz-
kakor koli mogoče, mi ni vstreglo,
dobro za vžitek ohranil, pa nobeno velJa Pa iz Teržaške
zaloge
s tém pa, ki ga tukaj oznanim
sim
sodbo zastran
taciga
""	'Um/J^iu , D IVIH J'U « III . » lunwj uuijuijiiij , null ------- --------------O
popolnama zadovoljio, in menim, de bo vsak, ki se ga pustimo bravcam samim.
1 N •	m	-mm	« * v «	... «	^	m / ^ ^ À-	I « « _ — ^	^é yv --.
nezmerniga razlocka v ceni pre
posluzi, spoznal, de je v resnici dobro. Tole je:
„Uloži kose mesá,
Vse te knjige so pa tudi natisnjene v
našim
se
v lonec, nalij
ki jih za teden ohraniti hočeš, danjim pravopisu, ki so
'	«	« «	«	«	»mm

Novice v létu 1843
ga s posnétim k is lim
mléka m takó,
m
de bo vse mesó v mléku. Kadar mesó rabiš
...........- - —• — —	ga lepó —	----- --
operi, juho (župo) pa, ko vrč, dobro spéni, in takó slovenski pravopis
brez sile in brez razpertije po Slovenskim vpeljale, ki je zdej tudi od visociga ministerstva poterjeni
imas mesó in juho prav dobro tudi zadnji dan tedna.
Na to djansko podlago (factische Basis), zoper
Vender se mora mléko vsake 2 ali 3 dni spremeniti. ktero ne more biti nobeniga ugovora, stavimo dvojno To mléko pa tudi ni
dobro porabi."
zaverzeno, ker se za prešičjo
oblodo
Iz dol. Loga na Kočevskim.
®dkritoserene rosila
zastran šolskih bukev v zacetnih solah po Slo
venskim.
vprasanje:
Per vic : zakaj se scer šolske bukve po Slovenskim ne natiskujejo domá, ampak se morajo po visji ceni iz Dunaj ske prodajavnice dobivati ? Ce so Teržača-IIi že v létu 1846 to pravico imeli, jo bomo mende
tudi mi v létu 1850 zadobili, ako se bojo gospodje, kterim je ta reč izročena, krepko za-njo potegniiu
Dobiček
ki iz
tega
izvira, je velik: pervic bojo
V
SO
Kar nam že davnej pri sercu leží, in kar očitno larji dostikrat revnih etařšev boljši kup bukve dobi
bojo tudi nasi tipkarji in bukvo
pogovoriti nas ze davnej domorodci od več straní opo
vali
7
m
d r u g i č
vezi po Slovenskim v tem kaj zaslužka imeli. Dunajski tiskarji in vezarji šolskih knjig imajo
dali.
Za Bled in Blejske toplice oznanimo ime
brez tega
»
Edi
nitno novíco, de je přetečeni teden slavni Dunajski zdravnik in imenitni kemikar
g. Dr. Gruber v Bled
za sole ondašnje dežele delà in zaslužka dovelj.v
na pravica za vse" naj tudi v tem obveljá. Ce ima	se podal, od kodar nam je pisal, de mu tako neizre-
Dunajska zaloga pri sv. Ani tacih šolskih bukev še kaj	čeno dopade, de se nikakor ne more od te«ra rajskiga
od več, ne bo nikakoršne škode terpcla, ker jih je že	kraja ločiti. „Kraj in toplice
toliko po
dragi
ceni prodala, de gotovo ni brez do- da pisal
ugovor
v tako važnih rečéh radi popotvajo in po novih toplicah hrepené
nam je unidan iz Ble-so vredne, de se Dunajčanam, ki poleti
pri-
živo
bička. Scer pa tudi tak
nemore nobene veljavnosti imeti, ker — kakor bo 2. vpra- poročé. Jez čem vse na tanjko preiskati, in potem sanje pokazalo — tudi zavira šolsko napredovanje, ako bi kar je dobro pa tudi kar je po mojih mislih pomanklji le zato staro robo obderžali, de jo kupee prodati za more ! !
y
viga tištim mozem razodeti, kterim ima nad tem ležeče
biti
de se te toplice bolj
Drugič vprašamo: kakó dolgo bo v naših šolih še tudi deželi marsikteri
na noge
goldinar privabi.
gotovo častitimu
S
tišti pravopis vladal, kteri zdej le ljudi moti, de ne žela bo
morejo deržavnih in deželnih postav in kar scer Blejske toplice svetu priporoči vlada na svitlo daja, gladko brati? Vsi časopisi in mož zato; njegovo priporočilo bo veliko veljalo.
y
kar slovensko ljudstvo bere
y
se
rih molitvinih bukev
razun nekte- raj smo brali po va bilo naših častitljivih
spravijo in po njih
Krajnska de-. dohtarju prav hvaležna, če
in Dr. Gruber je
Vče-nun k
cr or
fs*
v novim pravopisu natiskuje. očitnimu šolskimu izpraševanju konec léta, in reci mo
To ja mende vedó vsi šolski gospodje — zakaj ne sker- ramo , de smo z veseljem zapazili, kako skerbno ča
bijo
5
de se solski mladosti
bukve v
v
tem pravopisu in stitljive gospé
kiga jezika
y
eploh popravljene nepodajo? Ce bomo vedno le odlagali, ne bomo nikoli začeli. Mi ne rečemo, de je se-danji tudi vladni pravopis brez vse pomanjkljivosti bljanskih nunskih šolah, kar pravo ljubezin do
zraven nemškiga, laškiga in francoz tudi naš mili materni jezik obdelujejo gotovo je in sploh znano, de gospé učitelje v Lju
(omnibus numeris absolutusj ali
zdej ni več v tem
• V
(ki je
domaciga jezika vtiće,
marsikteri ga učitelja v Lju
y
govorjenja. Zdej vel ja ta pravopis, rečeno, vunder saj trikrat boljši kakor stari
s
fh

y
sh
dve različni čerki za en sam glas!!!) in šol-ska mladost mora v tem novim boljši knjige imeti.
med nami ljanskih normalnih šolah prekosé. rSkušnja takó
v f cl
uci."
v	v	V w
Ze mnogo šolskih učiteljev se nam je pritožilo , de ni majo šolskih bukev v novim pravopisu in de si morajo težavno z drugimi pripomočki pomagati.
Novicar iz mnogih Urajev.
Slisi se, de bojo cesar
V
se
Solsko léto se koncu bliža.
skiga svetovavstva
Zdej
y
or »
to poletje Benedke ob-iskalií Spet se zlo govori, de se bo slavni Ra dečki
H a y-
ospodje sol- zavolj visoke starosti v pokojni stan podal.
po slovenskih dezelah, posebno pa
nauovi zacasni namestnik na
or
Vi slavni gospodje, kterim so slovenske šolske reci pri sallajtnant
grof Wa lim od en.
erskim je feldmar-Na mes to gro la G y u-
vis. ministerstvu na Dunaji izročene in od kterih laj a, kterimu so cesar poveljstvo 5. armade izrocili in
smo prepričani, de za prid domovine iu blagor šolske' ki se je že v Milano podal, je zdej baron Csorichc.k.
slavniga domorodca C e hovi-
Dan
mladosti uneti boste poterdili naš dvojni predlog, posker- vojni minister.
Našiga
bite
o-li
y
y
de borno vsi Slovenci za prihodnje léto to dose- na so cesar v žlahtni stan barona povzdignili.
kar
naši
i m a j o
bratje na Primorkim že davnej Jelačič se je ravno zdej v Napajedlu oženil in bo
« «	m	V	« m	«	«	t i • V •
te dni pripeljal svojo zeno v
Zagreb.
Nar imenitnisi
Nadjamo se, de ta odkritoserčna beseda, ki se politiška novica pretečeniga tedna je, de se je med
opira na pravične in od več straní razodete vošila
y
ne
bo
glas
vpijociga v pusavi
f
Ijejo ta
lepši
čas
. V «
y
Danci in med nemškima vojvodstvama SI eswi g-Hoist ajn spet vojska začela, ki se je lani pomirila. Sles-wig-Holstajnci so Nemci, in se vojskujejo za ločitev
povsod Teržaške bukve, ki so boljši, od Dancov in za samostojnost. Ker se za Holstajnce
Rus
Ce pa še ni nič noviga pripravljeniga, naj se vpe
y
blj
boljši kup in v novim pravopisu natisnjene. Vred. Nemci potegujejo, Dance pa, kakor pravijo : r(j *	'	%	podpira, se ne vé, kakó se bo ta vojska končala.
Kmetijske opravila s konji potipirati, je naše minister »	stvo dovolilo, de se znajo cesarski vprežni konji (Fuhr
Přetečeni teden je bilo že več očitnih sodb v Lju- wesenspferde) tù in tam kmetovavcam proti tem prepu
Xovicar iz ffjubtjane
To novo ravnanje, po kterim ni več dol

stiti
y
de izposojeni konji se morajo v 8 dnéh, ce se bo
iiiga in mudiv
»
pisanja, temuč se vse hitro in očitno terjalo, spet nazaj dati, ali pa za prejetiga
azsodi, zares ljudem pi
dopad
Bilo je že tacih konja 160 gold.
y
za lahkiga
eodb tudi v slovenskim jeziku
Gosp
Heinrich
sodnik za Ljubljansko okolico, se posebno dobr
obna
y
teskiga
pa 112 gold, poverniti. iz Nemškiga (Schwerin)
Nadvojvoda Jane z so dobili
4 amerikanske prešiče brez š et i nj bele in višnjeve
sa; izvedenimu in
modrimu sodniku domača beseda tako barvě, in pa dve posebni lepi
goveda.
gladko teče, de ga je veselje poslušati. Jutri
ce
Nadvojvoda
Tišti lajtnant
tertek) bo pri Ljublj. okolici spet več očitnih pravd
S sercnim veseljem smo zvediii, de je gosp. Lauf
so se v Gaštejnske toplice podali. Pate, ki je Angležko kraljico s palico po obrazu vda
ril
5
je na 7 lét iz dezele izgnan cez morje
Na
t

nekdaj
městu, zdej pri deželni
kresijskimu poglavarju v Novim Marskim se je veliko volkov prikazalo, ki so jo iz
poglavarstvu v Ljublj
vilstvo kresijskiga svetovavca izročene. Kdor tega
opra
o-
Ogerskih naj bi se na
ojzdov primahali. — Ministerski nasvét, kakó
vseli te v druzih Jjudstev do
Ogerskim
postovaniga in zares visoke časti vredni
adnika pustila, leži
v
ze
pri cesarju za poterjenje.
Slovanski
pozná, kteriga djanje je skozi in skozi čisto kakor son- besednjak za cesarske pisarnice je že toliko dokon-
de bo še ta mesec přišel nemško-češki del na
bo 9000 besed, in veljal bo
ce
se mora serčno veseliti, de je mož take bistre gla
can
ve, takiga pošteniga serca spet v versto djanskih vrad
Dunaji na svitlo,
obsegel
nikov stopil
Dolenskim.
N
— v
deželni po
popotuje zdej po
1
gold.
24 krajc. Kmalo smemo tedaj tudi sloven
Sliši
de bo tudi to stran Krajnskiga poznal
se, de boj
v Novim mestu glediše (teater)
zi
skiga
Gorice
pričakovati.
Mladi duhovnik g. Stibil iz
gre
za misijonarja v Ameriko.