PLUG NE BO OBSTAL
stran 9
NASLOV

Leto XXXIII Št. 44
Murska Sobota, 18. junij 1981
CENA 8 DIN
VESTNIK

Ob 25. prazniku občine Lendava
Soočenje z realnostjo
Fotografija Lendave morda najbolj plastično prikazuje skoraj 40-letni razvoj tega mesta pod obronki lendavskih goric. V spodnjem delu fotografije je stara Lendava, ki so jo gradili tik po vojni, v ozadju pa novo mesto.
Fotografija Šimonka, tekst Jani D.
Lendavska občina leži v jugovzhodnem predelu Prekmurja ter v skrajnem vzhodnem delu Slovenije, meji pa. na LR Madžarsko, na jugu ob reki Muri pa na SR Hrvatsko. Območje je pretežno ravninsko, le na vzhodu in severovzhodu so griči, zasajeni z vinsko trto, ter gozdovi. Skupna površina območja občine je 256 kvadratnih kilometrov, je precej gosto naseljena, saj živi na kvadratnem kilometru 105 prebivalcev. Ob nedavnem štetju so našteli 26.564 občanov, kar je nekoliko manj kot pred desetimi leti, od tega pa je okoli 7500 pripadnikov madžarske narodnosti, nekaj nad 600 Hrvatov in okoli 600 prebivalcev drugih narod-
nosti. To naj bi bila nekakšna predstavitev občine, ki letos praznuje svoj 25 občinski praznik, povezan s pomembnimi Jubileji, kot so 40-letnica ustanovitve OF in 40-letnica vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. .
Ob jubilejih se navadno soočamo s prehojeno potjo, tako bo tudi letos. V preteklem srednjeročnem obdobju, so bili doseženi veliki uspehi, zlasti v industriji saj je v njej dobilo zaposlitev okoli 2000 občanov. Premiki so -bili doseženi tudi na področju kmetijstva, vendar niso bile1 izkoriščene še vse naravne možnosti. Hitreje bi bilo potrebno združevati kmetijska zemljišča, da bi
lahko zagotovili več hrane. Gonilna sila razvoja občine je bila in bo industrija, toda prav tu je položaj najtežji. V zadnjem času je sicer prenehala investicijska dejavnost v industriji, odpadla je gradnja rafinerije, težave imajo skoraj v vseh delovnih organizacijah, vendar pa optimizem delovnih ljudi ne zapušča, saj so vedno najbolj delali, ko so se srečevali s težavami. Dodobra bo seveda potrebno pretehtati, kakšen naj bi bil bodoči industrijski razvoj, zlasti v delovni organizaciji INA-nafta, saj ta zaposluje največ občanov.
Obdobje, ki je pred nami, bo značilno po tem, kako bomo znali uresničiti zakon o združenem
delu, kako se bomo lotili dohodkovnega povezovanja, ki bo zagotavljalo hitrejši razvoj. Nekateri pozitivni premiki so zaznavni tudi v lendavski občini, a še veliko premajhni, da bi lahko gospodarski razvoj šel hitreje, to pa pomeni, da bi zagotavljal odpiranje novih delovnih mest.
Nov srednjeročni program, v katerega smo stopi lije obetaven, toda, ali je tudi zadosti realen? Prazniki morda niso primerni za ugotavljanje slabosti, vendar pa prav primerni za spodbudo vseh delovnih ljudi in občanov, da s polno mero odgovornosti, upreti se na lastne ustvarjalne.sile, uresničijo tisto, kar so sprejeli kot svojo obveznost v družbenem planu razvoja. In še na nekaj ne bi smeli pozabiti, na krepitev bratstva in enotnosti, saj je lendavska občina skorajda Jugoslavija v malem.
Jani D.
OBISK S KUBE
Na povabilo CK ZKS seje v okviru sodelovanja med CK ZKJ in CK KP Kube od 15. do 18. tega meseca mudil na prijateljskem obisku v naši republiki član CK KP Kube Karlos Mora. Visoki gost iz daljnje in Prijateljske latinskoameriške
socialistične države, ki je obenem podpredsednik PRE-NSA LATINE in podsekretar Zveze novinarjev Kube, je včeraj obiskal tudi Gornjo Radgono. V dvorani obrtne zadruge »14,oktober« je v izčrpnem predavanju seznanil
predsedstva občinskega komiteja ZK, OK SZDL, OS ZSS in OK ZSMS ter najodgovornejše družbenopolitične delavce v občini z najpomembnejšimi sklepi 2. kongresa kubanskih komunistov. Sledil je prijateljski razgovor, v katerem je Karlos Mora odgovarjal na številna vprašanja gostiteljev. Za konec svojega kratkega bivanja v Gornji
Radgoni si je gost s Kube ogledal mejo s sosednjo Avstrijo, eno najodprtejših mej v Evropi, primer dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja med državama z različnima družbenima ureditvama. Iz Gornje Radgone se je Karlos Mora napotil v Ljubljano, kjer je končal obisk v naši republiki.
V. P.
Ob dnevu civilne zaščite
Odkar je bil v naši državi 20. junij razglašen za DAN CIVILNE ZAŠČITE, vsako leto v tem času potekajo številne samozaščitne obrambne aktivnosti. V organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, krajevnih skupnostih in v občinah se v ta namen organizirajo množične samozaščitne obrambne aktivnosti delovnega značaja, katerih namen je usposobljenost in pripravljenost vsakega posameznika in celotne družbene skupnosti za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, vojne in drugih izrednih razmer.
Težišče teh aktivnosti je bilo vedno v družbeni bazi, to je v vseh okoljih, kjer delovni ljudje in občani živijo in delajo, usmerjene pa so tudi v preverjanje pripravljenosti in množično usposabljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč vseh struktur civilne zaščite. V ta neman se na pobudo sveta za civilno zaščito pri Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo vsako leto organizirajo in izvedejo tudi razne samozašči-tno-obrambne aktivnosti zveznega pomena v eni izmed socialističnih republik in avtonomnih pokrajin. Glede na koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kakor tudi zaradi potreb po nenehnem poglabljanju procesov podružbljanja obrambnih in samozaščitnih funkcij, se s temi aktivnostmi poudarjata vloga in pomen civilne zaščite kot strateške komponente splošne ljudske obrambe in pomembne organizirane sile družbene samozaščite v miru, preverjajo dosežki in spodbuja nadaljnji razvoj na tem področju, poglablja medsebojno sodelovanje socialističnih in avtonomnih pokrajin v pripravah civilne zaščite na temelju socialistične solidarnosti ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Doslej so bile aktivnosti zveznega pomena ob Dnevu civilne zaščite — 20. juniju izvedene v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Hr-vatski. Letos pa je organizacija tovrstnih aktivnosti bila poverjena Sloveniji, sklepni del aktivnosti civilne zaščite pa je bil izveden v občini Celje.
V letošnjem letu so se aktivnosti ob Dnevu civilne zaščite izvajale v okviru vsesplošne družbene akcije »Nič nas ne sme presenetiti«. V teh aktivnostih je bil dan poudarek intenziviranju organizacijsko-kadrovskih priprav civilne zaščite z namenom, da se izpopolni organiziranost civilne zaščite v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti, soseski, ulici, zaselku, vasi, stanovanjski zgradbi in drugih življenjskih in delovnih okoljih. Pospešeno je bilo izvajanje programov usposabljanja in opremljanja vseh struktur civilne zaščite. Posebna skrb je bila posvečena preverjanju in izpopolnjevanju novih načrtov j civilne zaščite ter dograjevanju planskih dokumentov, s ; katerimi načrtujejo nadaljni razvoj civilne zaščite, krepi- ; tev mobilizacijske pripravljenosti in sposobnosti štabov in ; enot ter drugih drugih dejavnikov civilne zaščite. V Pomurju sta bili doslej izvedeni sklepni vaji v okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti« v lendavski in soboški občini.
V lendavski občini je bila predpostavka za končno vajo letalski napad na najvažnejše industrijske objekte. V soboški občini pa so posebno skrb namenili dopolnjevanju obrambnih načrtov za preprečevanje izrednih razmer ter preverjanju usposobljenosti enot RBK zaščite. V vaji so ; sodelovale enote v KS in OZD!! V okviru Dneva civilne zaščite pa je bila v Krapini 5. medrepubliška vaja enot in štabov civilne zaščite pod geslom »Bratstvo, enotnost in solidarnost Krapina 81«, v kateri sta od pomurskih občin sodelovali občini Lendava in Murska Sobota. Sicer pa je v vseh pomurskih občinah v okviru Dneva civilne zaščite načrtovanih še nekaj aktivnosti, kjer bodo preizkusili ; pripravljenost in usposobljenost, kakor tudi usklajenost delovanja različnih struktur civilne zaščite z drugimi enotami ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Feri Maučec
200 bo izžrebanih!
ŽREBANJE BO OKROG 10. AVGUSTA. V PRIHODNJI ŠTEVILKI VESTNIKA NA DOLGO IN ŠIROKO 0 PRIPRAVAH NA IZLET.
Naš nasvet: ko vam pismonoša prinese položnico, ne odlašajte, poravnajte naročnino, saj še pregovor pravi: „kdor hitro da, dvakrat da!"
VESTNIKOV — VLAK
aktualno po svetu
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je bil pretekli teden na uradnem obisku Veliki Britaniji. Tu gaje najprej sprejel britanski zunanji minister lord Carrington (na sliki), pogovarjal pa se je tudi s predsednico vlade Thatcherjevo.
PRIJATELJE IZBIRAŠ — SOSEDOV NE
Za ZDA in za Mehiko, dve veliki sosedi, je značilno, daje prva izredno industrijsko razvita, druga pa ne. Med državama obstojajo stara nasprotja, resnica pa je ta, da druga brez druge pravzaprav ne bi mogli živeti. Mehika je tretji največji trgovski partner ZDA (za Kanado in Japonsko). prav tako na četrtem mestu je glede oskrbe Amerike z nafto. V ZDA dela ilegalno okoli osem milijonov Mehikancev, odprtih je nekaj vprašanj v zvezi s pravicami do izkoriščanja vodnih bogastev (ribištvo).
Vse te zadeve, in še nekatere druge, so ameriškega predsednika Reagana in mehiškega predsednika Portilla prisilile, da sta se pred nekaj meseci sestala v Kanadi, sedaj v Mehiki.
Toda pri odnosih med obema državama ne gre samo za dvostranska vprašanja. Reagan je sosedu predložil načrt, podoben Marshallovemu, ki je takoj po drugi svetovni vojni postavil na noge gospodarstvo Zahodne Evrope.’ Ta plan naj bi veljal za dežele Centralne Amerike. Mehičan je v zvezi s tem Washingtonu postavil svoje pogoje za sodelovanje v takšnem planu: prvič — plan ne sme imeti nobenih vojnih ciljev, drugič — ne sme biti orodje za preganjanje komunizma na kontinentu in tretjič — nobena dežela, pa čeprav je levo ori-
entirana, ne more biti izključena iz tega načrta. V Mehiki trdijo, daje Reagan sprejel vse tri pogoje, kar imajo za velik Portillov uspeh.
Drugo takšno širše vprašanje Reagana in Portilla je sestanek predstavnikov razvitih in nerazvitih dežel, ki bo 22. in 23. septembra v Mehiki. Doslej seje na povabilo odzvalo 22 držav, med njimi ZDA, Mehika. Kitajska, Indija. Brazilija. Japonska, Venezuela. Saudska Arabija, iz Evrope pa Francija, ZR Nemčija, Velika Britanija, Švedska. Avstrija in Jugoslavija. Povabilo Sovjetski zvezi bi moral dati te dni avstrijski kancler K reisky. kije bil poleg Jugoslavije tudi pobudnik za sklic tega srečanja.
Portillo je Reagana opozoril na nekatere zadeve tudi v zvezi s tem srečanjem. Predvsem je menil, da ne bi smelo
vplivati na konferenco sedanje stanje nerešenih problemov med ZDA in Sovjetsko zvezo. Predvsem še, kar zadeva sedanje napetosti in državljanske vojne v Salvadoru in v Gvatemali, pa je Portillo mnenja, da je vzrok gospodarsko izkoriščanje. Torej ni rešitve ne za Salvador ih ne za Gvatemalo v tem, da ZDA pošiljajo v eno in v drugo državo orožje, pač pa naj bi pomoč vplivala v prvi vrsti na družbene strukturalne spremembe. Pravijo, da Reagan na to uho ne sliši dobro, zato je Portillo prepričan, da ga bodo na že omenjenem sestanku septembra v mehiškem letoviškem mestu Cancunu podobno prepričevali tudi mnogi drugi.
Reaganu torej Portillovi predlogi niso bili kaj preveč všeč. Toda kaj. more, sosed mu je, in tega si ne more izbirati...
Genscher poziva Moskvo
Zahodnonemški podkancler in zunanji minister Genscher je v nekem svojem intervjuju pozval Moskvo, naj pokaže svojo pripravljenost, da ustavi proizvodnjo raket tipa SS-20. Ta Genscherjev poziv ( je bil objavljen v času, ko v ZR Nemčiji vedno bolj narašča odpor proti oboroževanju Zahoda. Socialdemokrati v zvezni deželi Hessen so se pred dnevi izrekli proti stacioniranju novih ameriških raket v ZR Nemčiji. Apel s podobno vsebino je sprejela tudi večja skupina znanstvenikov in politikov.
Strele, ki jih javnost namerja na vlado, je tako podkancler poskušal preusmeriti v Moskvo.
plenumu
Centralni komite Poljske združene delavske partije (PZDP) je pretekli teden na izredni 11. seji obravnaval položaj v državi in priprave na 9. izredni kongres, ki bo čez dobre štiri tedne.
V sklepih, ki so jih sprejeli, je rečeno, da bo smer socialistične obnove ostala splošna politika partije in da se morajo partija, vlada, državni organi in vse sile poljske družbe pridružiti naporom za ureditev življenja v deželi. Le tako bo mogoče premostiti družbenopolitično in gospodarsko krizo. V tej smeri bodo delovali tudi sindikati Solidarnost; CK izraža pripravljenost, da bo nadaljeval socialistično obnovo, začeto na 6. plenumu lansko jesen, ko je vodstvo partije prevzel Kania.
Izredno sejo centralnega komiteja so sklicali zaradi pisma, ki ga je poljski partiji poslal CK KP Sovjetske zveze. V zvezi s tem so sprejeli sklepe, v katerih je rečeno, da je Poljska bila in bo ostala socialistična država, ki prispeva dobršen delež h krepitvi socialistične skupnosti, miru in družbenega napredka. Nadalje je v sklepih rečeno, da je prijateljstvo in zveza z Sovjetsko zvezo temeljni kamen poljske zunanje politike, porok za neodvisnost in varnost Poljske ter da bodo krepili politično in vojaško sodelovanje v okviru Varšavskega pakta ter gospodarskega v okvirih SEV..
Še pred plenumom je poljski tisk objavil omenjeno pismo, v ostalih vzhodnoevropskih državah pa so ga objavili nekoliko kasneje, nazadnje v Bolgariji.
Kmalu po plenumu poljske partije se je sestala poljska skupščina, na kateri je premier Jaruzelski poročal o položaju v državi in predlagal spremembe v vladi. »Na lastno prošnjo« so iz vlade odšli minister za pravosodje, za notranjo trgovino in minister za zveze.
Bežimo, Japonci gredo ...
To je seveda nekoliko karikirana trditev ob obisku japonskega predsednika vlade Ženka Suzukija v ZR Nemčiji in na sedežu evropske gospodarske skupnosti.
Za kaj pravzaprav gre? Ne samo ameriški, tudi zahodnoevropski avtomobilski industriji so Japonci pognali strah v kosti zaradi prodaje svojih avtomobilov. Zahodni Nemci so si oddahnili, ko so jim gostje obljubili, da bodo na nemško tržišče prodali letos le za deset odstotkov več avtomobilov kot lani ali skupno okoli 280 tisoč. Novica je bila razveseljiva tudi za Belgijce, ki upajo, da bodo Japonci letos v Belgiji prodali vsaj za sedem odstotkov manj avtomobilov kot lani. Podobne upe pa gojijo tudi na Nizozemskem in v Luksemburgu.
V bruseljski palači Berlaymont pa sp bili presenečeni ob teh vesteh. Kako neki se morejo posamezne vlade pogajati z Japonci, ko pa pri tem gre za skupne interese evropske gospodarske skupnosti! V Bruslju so bili razburjeni že aprila, ko so se Japonci in Američani pogajali o zmanjšanem izvozu japonskih avtomobilov na ameriški trg. Od Japoncev so zahtevali, naj se obvežejo, da z ameriškim »viškom« ne bodo pritiskali na Zahodno Evropo, prav tako pa naj bi tudi omilili pogoje za uvoz zahodnoevropskega blaga na Japonsko, kajti zunanjetrgovinski primanjkljaj dežel EGS je znašal lani že polnih enajst milijard dolarjev. Japonci so postavili zahtevo, da mora evropska gospodarska skupnost svoj avtomobilski trg poenotiti. Francija, Italija in Velika Britanija so namreč že pred leti vpeljale svoje sisteme omejevanja uvoza avtomobilov z Japonske. V Parizu, Rimu in v Londonu seveda na kaj takšnega niti pomisliti nočejo.
Ženko Suzuki je torej s svojimi dvostranskimi dogovori podrl bruseljsko strategijo za obračun s temi trdovratnimi Japonci, katerih delež je v belgijskem seštevku vseh avtomobilov dosegel že 20,4 odstotka, v nizozemskem 22,5 in zahodno-nemškem 10,5 odstotka.
BAGDAD — Irak je sporočil, da bo nadaljeval svoj jedrski program navzlic nedavnemu izraelskemu napadu na jedrski reaktor pri Bagdadu.
TOKIO — Japonska je odobrila Sovjetski zvezi posojilo v znesku 950 milijonov dolarjev za razvoj gozdarstva in premogovne proizvodnje v Sibiriji.
WASHINGTON -Ameriški državni sekretar Haig je na dvotedenskem potovanju po Aziji. Na programu so Kitajska, Filipini in Nova Zelandija.
LONDON - Neki 17-letni nezaposleni Marcus Simon Serjeant iz Folk-stona v Kentu je pred dnevi streljal na angleško kraljico Elizabeto II. Trije naboji, ki jih je izstrelil iz oddaljenosti treh metrov, so bili slepi.
RIM — Šestletni Alfredo Rampi iz Italije je padel šestdeset metrov globoko v neki ozek jašek. Dva dni in dve noči so ga reševali, vendar niso uspeli.
ŽENEVA - Na konferenci mednarodne organizacije dela so ugotovili, da so zunanji dolgovi dežel v razvoju narasli na 500 milijard dolarjev.
NEW YORK — Varnostni svet OZN je soglasno obsodil izraelski napad na iraški jedrski reaktor.
PARIZ — V prvem krogu skupščinskih volitev v Franciji so kandidati združene levice zbrali 56 odstotkov glasov, torej 4 odstotke več kot Mitterrand, vodja socialistov, pred dobrim mesecem.
JERUZALEM - Izraelski tisk je zapisal, da je Tel Aviv sprejel odločitev o napadu na iraške jedrske naprave tudi na osnovi podatkov, ki jih je dobil od ameriške obveščevalne službe.
PEKING — Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim je bil na šestdnevnem obisku na Kitajskem.
»“V žarišču dogodkov™™^ubi1™^
PRIMER DRŽAVNEGA TERORIZMA
Smo proti jedrskemu oboroževanju, hkrati pa obsojamo Izrael, ki je pretekli teden uničil iraški jedrski center blizu Bagdada! Vsa zadeva je z načelnega stališča vendarle kaj preprosta: jedrsko oboroževanje je treba omejiti, vendar ne s takimi piratskimi podvigi.
Zgodnji nedeljski večer v Bagdadu je bil podoben vsem drugim, vse do 18.37, ko so se na jugovzhodu prikazali beli stebri dima, vmes pa je bilo slišati streljanje protiletalskega topni-štva. Najprej so vsi mislili, da so Iranci prekršili dogovor, da v medsebojnem obračunavanju tako Irak kot Iran ne bosta vznemirjali in bombandirala nasprotnikovih prestolnic: Iračani ne Teherana in Iranci ne Bagdada. Dobro uro po tistem se je vse skupaj ponovilo, vendar vse bolj Silovito.
Bagdad so napolnile nasprotujoče si novice, kajti v tisti smeri je stacionirano veliko iraško vojaško taborišče, tam v bližini je tudi naftna rafinerija »Dora«. Iz Jordanije je prišla vest, da so deželo preletela izraelska vojaška letala . ..
Nihče pravzaprav prvi hip ni pomislil na Izrael, čeprav je potem postalo takoj vse jasno. Iz-realci so pred leti uničili tovor, ki
je bil v nekem francoskem pristanišču vkrcan za Irak. Begin je že nekaj let grozil, da l raku ne bo dovolil atomskega centra. Šele v ponedeljek zvečer je. svet revolucionarnega sveta Iraka objavil sporočilo: z devetimi letali ameriške izdelave so napad izvedli Izraelci. Agresija na suverenost Iraka, seje glasil komentar svetovne javnosti. Izraelski premier Menahen Begin je dejanje takoj priznal. Bagdad je zahteval sklic varnostnega sveta in arabske lige. Številne dežele so ta državni terorizem — kakor so ga nekateri imenovali — takoj obsodile.
Izraelski napad je najbrž spravil v neugoden položaj predvsem vlado v Washingtonu. Leto 1967 Ob oboroženem spopadu med Izraelom in nekaterimi arabskimi državami je imelo za ZDA zelo slabe posledice: prizadeti so bili predvsem interesi ZDA nA Bližnjem vzhodu. Po vojni leta 1967 so mnoge arabske dežele prekinile
diplomatske odnose z Wa-shingtonom in ameriški vpliv je bil v tem delu sveta precej let izredno šibak. Je s tem izraelskim dejanjem na pohodu nova velika kriza odnosov med ZDA in deželami Bližnjega vzhoda?
Američani Izrael sicer lahko »kaznujejo« tako, da mu prenehajo dobavljati orožje, ki ga po sporazumu iz leta 1952 smejo Izraelci uporabljati samo za samoobrambo. Ta ukrep lahko uvede kongres ali pa sam predsednik.
Zagovorniki izraelskega napada trdijo, da Izrael ni storil nič več in nič manj kot leta 1962 John Kennedy, ko je blokiral Kubo, da bi. tako preprečil namestitev sovjetskih raket na otoku. Zatrjujejo, da je- Izrael napravil uslugo »konservativnim« arabskim državam, ki so se'zdaj znebile strahu, da bodo kmalu imele opraviti z Irakom in njegovim jedrskim orožjem.
V Moskvi in Pekingu govorijo b izraelskem napadu kot o »gangsterskem dejanju«. Sovjetski tisk obtožuje ZDA. da so pri tem sodelovale. Pa tudi del ameriškega časopisja zatrjuje.:
da »Reaganova administracija ni docela nedolžna v tej krizi.« Tako trdi tudi ogledni ameriški komentator James Reston, ki svoje mnenje utemeljuje z dejstvom, da režim v Washingtonu zagovarja »stališče, da ni mogoče kaj prida upati v pogajanja in da si je varnost mogoče zagotoviti z oboroževanjem in voljo, da bi uporabili orožje.«
Po prepričanju nekaterih washingtonskih poznavalcev Izrael s to agresivno akcijo ni toliko želel uničiti le grožnje lastnemu obstoju, ampak še bolj kot to je želel ohraniti svoj jedrski monopol na tem območju. Izrael ima namreč 15 do 50 atomskih bomb, moči tistih, ki so padle na Hirošimo — piše londonski »The Daily Mail«. Politika omejevanja širjenja jedrskega orožja je bila sicer nepo-polnp, imela je praznine, ki jih je bilo mogoče zlorabiti. Toda bila je pravičen poskus za ceno določene nepravičnosti obdržati mir z miroljubnimi sredstvi (izvoznimi nadzorstvi). Irak je sodil med države, ki bi se lahko razvile v jedrske sile. Toda napasti ga zato v vojaškem letalskem napadu rii ustrezen način
vodenja politike neširjenja jedrskega orožja — komentira časopis »Frankfurter Algemeine Zeitung«.
Bruseljski» La Cite« pa je med drugim zapisal: Mednarodna agencija za jedrsko energijo, ki že dvanajst let kontrolira vse iraške jedrske naprave, poudarja, da ni opaziti preusmeritve naprav v vojaške namene. Poleg tega je bil Irak ena prvih držav, kije ratificirala sporazum o neširjenju jedrskega orožja, česar Izrael nikoli ni storil. Nenadni napad najedrski reaktor, ki so ga Francozi postavili v bližini Bagdada., je dejanje neodpustljive in kratkovidne politike. Izrael ni bil v »smrtni nevarnosti«, marveč v nevarnosti, da izgubi svoj bližnjevzhodhi jedrski monopol. da bi ga torej lepega dne odvrnili od uporabe atomskega orožja v vojni. Medtem ko je ta nevarnost zdaj morda odložena — ugotavlja »The New York Times« — pa je tudi povečana s ponižanjem Iraka.
Naj bodo mnoge kritike na račun bagdadskega režima še tako osnovane, predvsem glede njegove nedemokratične, nara
ve, odrekanja pravic kurdskemu narodu in vojne pustolovščine proti Iranu, nedeljske vojne operacije proti Iraku ni mogoče braniti. V mednarodnem pravu so taka dejanja neopravičljiva. Na Bližnjem vzhodu nevarno povečujejo napetost — jezapisal pariški »L’Humanite«.
Na črni celini so izraelski napad sprejeli še prav posebej prizadeto, saj je Južna Afrika prav pred nedavnim, ob pomoči vsaj petih čllanic NATO in Izraela, izdelala svoje jedrsko orožje. Za Afriko je torej izraelski napad- samo opozorilo več, da želi zahod, skupaj s tistimi, ki jih podpira, ohraniti jedrski monopol za lastne sebične namene. Medtem ko je Zahod sam pomagal rasistični Južni Afriki pri jedrskem razvoju, pa je sprožil široko kampanjo zavoljo nevarnosti, da bi atomske bombe prišle v roke drugim afriškim državam, kot na primer Nigeriji ali Libiji. Za Afričane se v tem hipu postavlja vprašanje, kaj bo, če bo Južna Afrika poskušala ovirali jedrske raziskave v Nigeriji na podoben način, kolje to storil Izrael z Irakom.
STRAN 2
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
aktualno doma
VEČIN BOLJŠE
Predsedstvo SFRJ je na več sejah obravnavalo sedanji gospodarski položaj in ugotovilo, da so osnovni tokovi na področju tržišča in cen, kakor tudi ekonomskih odnosov s tujino, kljub družbenim prizadevanjem za izvajanje dogovorjene ekonomske politike, še vedno neugodni. Visoka rast cen in življenjskih stroškov ter nenehno naraščajoča inflacija, hkrati pa še slabšanje odnosov v menjavi s tujino, vse to je izraz resnih gospodarskih motenj, ki jih bo treba odločneje in dosledneje odpravljati. Zato morajo vsi nosile* gospodarjenja ter organi družbenopolitičnih skupnosti še odločneje uresničevati cilje in naloge dogovorjene ekonomske politike za to leto. Tuko je rečeno k sklepom predsedstva SFRJ o aktualnih nalogah pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije.
Da bi spodbudili naglejše povečanje produktivnosti dela in učinkovitosti gospodajrenja, bi morali z nadaljnjim izpopolnjevanjem družbenih dogovorov ter prek prakse delitve bolj kot doslej spodbujati proizvodno delo.
Predsedstvo vnovič opozarja, da politiko gospodarske stabilizacije še vedno najbolj kršimo s pretiranim vlaganjem, zlasti zaradi tega, ker se ne oziramo dovolj na zagotavljanje takšne strukture investicij, ki bi pomagala premostiti strukturne neskladnosti in okrepiti položaj naše države v mednarodni blagovni menjavi. V tej zvezi predsedstvo posebej opozarja na premajhno odločnost pristojnih organov v federaciji, republikah, avtonomnih pokrajinah in občinah pri brzdanju prekomerne investicijske porabe.
Predsedstvo s svojimi sklepi poziva vse delovne ljudi, da je treba narediti več in boljše.
LJUBLJANA — Tudi če bo Slovenija povečala pridelavo hrane, bo morala do konca tega srednjeročnega obdobja vsako leto dokupiti približno 210 tisoč ton pšenice, 300 tisoč ton koruze, 90 tisoč ton sladkorja in 37 tisoč 800 ton olja. Te manjkajoče količine hrane si bomo zagotovili s sovlaganji pri pridelovalcih v, drugih republikah.
KRAGUJEVAC - V Cr-veni zastavi so ob koncu lanskega leta imeli na zalogi 7500 osebnih avtomobilov, zdaj pa so se zaloge povečale na več kot 18 tisoč vozil, vrednih 2 milijardi dinarjev. Velike zaloge že močno ovirajo proizvodnjo.	,
LJUBLJANA — Koordinacijski odbor za obeleževanje in ohranjanje imena in dela Josipa Broza Tita pri predsedstvu republiške konference SZDL je obravnaval predlog občinske konference SZDL Velenje, da naj bi se ta kraj odslej imenoval Titovo Velenje. O predlogu bo sklepalo predsedstvo republiške konference SZDL.
ŠTIP — Tukaj je bilo pred dnevi prvo obmejno srečanje prebivalcev Blagoevgrada (LR Bolgarija) in Štipa. Zbralo se je okrog 15 tisoč ljudi iz Bolgarije in Makedonije. Na Trgu svobode je bila centralna proslava pod naslovom »Mir, bratstvo, socializem«, pri čemer so sodelovali folklorni ansambli, narodni in zabavni orkestri.
TITOVO UŽICE — S proslavo na Kadinjači so se pričele letošnje zvezne delovne akcije v Srbiji, Črni gori in v Makedoniji. Na 13 mladinskih delovnih akcijah zveznega pomena v Srbiji bo sodelovalo letos 349 brigad z okoli 17.500 brigadirji.
NIKSIČ — Občini Nikšič in Trebinje sta povezani z novo asfaltirano cesto, dolgo približno 50 kilometrov. Nova zveza je za 15 km krajša od prejšnje, makadamske.
JESENICE — Pri Kočni, poldrugi kilometer od Jesenic, je naletela na potniški vlak električna lokomotiva', ki je ušla z jeseniške postaje. Ob nesreči je bilo 29 potnikov lažje ranjenih.
PRIŠTINA, 14. junija (Tanjug) O včerajšnji seji predsedstva, SZDL , avtonomne pokrajine Kosovo je bilo danes izdano naslednje sporočilo:
imelo predsedstvo Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo 12. junija 1981 sejo in sklenilo obvestiti javnost, da izjava Pavla Jovičeviča ni resnična.
»Zaradi izjave tovariša Pavla Jovičeviča na sestanku osnovne organizacije ZK kadrov iz Zveze komunistov Kosova v organih federacije, kije bila objavljena v Politiki od II. junija (beograjska izdaja) oziroma 12. junija (izdaja za notranjost), češ da so v predsedstvu Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo odstranili z žiga naziv Socialistična republika Srbija, je
Z ustavo SR Srbije je določeno, da se osnovna vsebinam zaščita žiga državnih organov uredi z republiškim zakonom za celotno ozemlje republike enotno. Z zakonom o žigu SR Srbije in avtonomne pokrajine Kosovo je določeno, da mora biti na žigih državnih organov naziv »SR Srbija« in grb Socialistične republike Srbije. Tako vsebino imajo žigi vseh državnih organov v
BEOGRAD (Tanjug) — Ob izraelskem agresivnem napadu na Bagdad je zvezni sekretariat za zunanje zadeve dal Tanjugu tole izjavo:
»Neizzvani letalski napad izraelskih letal na iraško glavno mesto je akt državnega terorizma in pomeni najbolj grobo kršitev načel suverenosti v mednarodnih odnosih. Toje zelo nevaren dogodek, ki zbuja hudo, zaskrbljenost in
terja odločno obsodbo vse mednarodne skupnosti.
Gre za ponovno hudo kršitev določil ustavne listine Združenih narodov in norm mednarodnega obnašanja. Izrael je spet grobo uporabil silo, da bi razvnel vojni požar •na Bližnjem vzhodu in zaostril krizo na tem območju. Z najnovejšo oboroženo agresijo je razširil območje svoje intervencije in napadov na
Metalkina velika kupčija
Ljubljanska Metalka je sklenila enega največjih poslov doslej V imenu več slovenskih delovnih organizacij je podpisala pogodbo z vzhodnonemško firmo Technocommerz o medsebojni izmenjavi Do leta 1985 bodo v NDR prodali za 200 milijonov dolarjev strojev in orodij, od Nemcev pa bodo kupili za 100 milijonov dolarjev predvsem obdelovalnih strojev.
Litostroj bo po tej pogodbi prodal viličarje in industrijske reduktorje, novogoriški Gostol opremo za opekarne. Stroj iz Radelj opremo zt metalurške obrate ter opremo za kemijsko industrijo. Poleg omenjenih bodo s svojimi izdelki udeležene se 'naslednje tovarne: Metalna iz Maribora, Strojne tovarne i rbo-vfie škofjeloška LTH, čačanska tovarna.orodja m Industrija alata Trebinje. V skupnem nastopu obeh firm na tretjem trziscu bodo sodelovale tudi projektantske organizacije.
To ie prvi močnejši prodor slovenske strojegradnje v tujino. Metalka namerava podpisati podobne pogodbe s pooblaščenimi Metalka namer p SoV;ctski zvezi, Češkoslovaški, Poljski in dS d^S Z omenjenimi posli se bo doslej pretežno uvozno Sje"a Metalka spremenila tudi v pomembnega izvoznika.
Realni osebni dohodki in drugi osebni prejemki letos še vedno padajo. Vzroki so v glavnem znani. Gre za majhno rast proizvodnje, visoko rast cen, zaslužki pa niso vselej zanovani na produktivnosti dela. Visoka inflacija oziroma hitra rast življenjskih stroškov spodbuja težnjo po izenačevanju osebnih dohodkov. Takšno oceno o aktualnih problemih življenjskega standarda s stališča izvajanja stabilizacijske politike je poslal skupščini SFRJ zvezni komite za delo, zdravstvo in socialno varstvo.
Pričakujemo lahko, da bo v skupščini SFRJ že v kratkem stekla razprava o življenjskem standardu, kar je predvideno tudi s programom dela zbora republik in pokrajin. Ne glede na to pa gibanja na področju standarda občanov zahtevajo podrobnejšo analizo. To narekujejo tudi podatki o cenah in zaslužkih v prvih treh mesecih tega leta: poleg 40-odstotne rasti življenjskih stroškov bi lahko orientacijsko ocenili, daje povprečni realni osebni dohodek zaposlenih približno za 11 odstotkov nižji kot v prvih treh mesecih prejšnjega leta. Aprila in maja letos se stanje ni bistveno spremenilo. Standard še vedno pada, zaslužki očitno ne morejo v korak s cenami.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je še vedno precej čutiti vplive restriktivnih ukrepov na področju osebnih dohodkov, zaradi ka-
0 ŽIGIH NA KOSOVU
Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo, torej tudi žig predsedstva Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo.«
Prištinsko »Jedinstvo« je pred dnevi zapisalo, da so spričevala za osnovne in srednje šole, ki so se pred nekaj meseci pojavila v knjigarnah in na katerih ni bilo predpisanega naziva in grba SR Srbije, umaknili iz prodaje. Do tega je prišlo po sporazumu z Zavodom za učbenike in učila SAP Kosova, kije hkrati založnik. Nova spričevala (z nazivom in grbom SR Srbije) bo mogoče kupiti že na začetku naslednjega tedna/ piše »Jedinstvo/. I
JUGOSLAVIJA OBSOJA
svobodo narodov in držav v tem delu sveta.
Nevarnosti, da se razširi kriza zaradi agresivnih dejanj Izraela, še bolj opozarjajo na potrebo po nujnejših ukrepih mednarodne skupnosti, zlasti OZN, ki bi začeli proces političnega reševanja bližnjevz-hodnega konflikta. Ker pa ni pripravljenosti, da bi začeli z odločnim reševanjem te krize in priznali palestinsko vprašanje ter njegove ključne sestavne dele, je izraelska vlada tem bolj nesramna.
Stališče Jugoslavije v teh zadevah je znano. Zato podpiramo pobudo o nujnem sklicu varnostnega sveta, kije po listini OZN dolžan ukrepati v takšnih primerih ogrožanja miru in varnosti in storiti ustrezne korake v skladu z ustanovno listino, da bi obrzdal, agresorja.
Tudi to najnovejše dejanje izraelske agresije potrjuje, da je treba brez odlašanja začeti uresničevati proces vseobse-žnega reševanja bližnjevzho-dne krize na temelju resolucij OZN in sklepov konferenc neuvrščenih držav, ki so bližnje vzhodno krizo ocenile kot eno izmed najnevarnejših svetovnih kriz.
Poglej si tega -
PETKRAT MANJ DOBI
PA ŠE TEŽJE NOSI
pa jih ni dobivalo niti po 4.000 dinarjev. Večina teh ljudi dela v težkih delovnih pogojih (proizvodnja železove rude, nekovin, usnjene obutve, tekstila, gradbeništvo). V nasprotju z njimi pa jih ni malo, ki imajo relativno visoke osebne dohodke. Zaslužke, ki so presegali 11.000 dinarjev, je imelo v letu 1980 kar 48,8 odstotka zaposlenih v naftnem gospodarstvu, v cevovodnem transportu 57 odstotkov, projektiranju 43 odstotkov. (TANJUG)
Kongres samoupravi] alcev
Kongresa samoupravlalcev nismo utegnili pripravljati manifestacijsko, kakor smo bili sicer navajeni pripravljati kongrese. Preveč so nas zaposlile gospodarske in druge težave, ki smo jih ali nismo predvideli, kar je dobro za delavnost. Slabo pa je, da so nas te sprotne težave navajale na površnost, na preveč prilagodljivo reševanje problemov in težav, tudi za ceno prepogostih kompromisov med samoupravljanjem in upravnim intervencijskim ukrepanjem.
Tako se nam je zgodilo tudi, da smo s predkongresnimi aktivnostmi preveč obljubljali, da bomo marsikaj storili že prej in da bo za samo sklepno kongresno dejanje ostalo bore malo dela. Pokazalo seje namreč, da so priprave na delovanje kongresnih odborov terjale veliko preveč časa, tako daje za tematsko obravnavanje vsebine kongresa pravzaprav že kar zmanjkalo časa. To je pokazal zlasti osnutek resolucije kongresa, ki je nastal zaradi nuje oblikovanja teksta sklepnega kongresnega dokumenta, še preden so dobili njegovi avtorji predloge sporočil kongresu in rezultate razprav v delovnih kolektivih in drugod po vsej deželi, kjer so istočasno obravnavali sporočila, izbiro delegatov in predlog resolucije kongresa.
Toje povzročalo slabo voljo med organizatorji kongresa oziroma med najbolj zaposlenimi ljudmi s pripravami na kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Vsi so namreč želeli več kot pa so mogli storiti in jim je bilo žal vsakega neizkoriščenega trenutka.
Ta čas torej ni primeren za kakršnekoli analize priprav 'na tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije, kljub obžalovanjem, da je zanj ostalo še preveč odprtih vprašanj, na katera bo treba odgovoriti šele po kongresu. Terjanje odgovorov na ta vprašanja je organizatorje prisililo, da koristijo vsa dognanja, do katerih so že prišli zvezni sveti glede razreševanja še nedorečenih sistemskih vprašanj, na primer svobodne menjave dela, deviznega gospodarstva, monetarnega sistema in podobno. Vendar je očitno, da ti odgovori šele odpirajo vprašanja iz prakse.
Prav ta in podobna vprašnja namreč opozarjajo na prakso, ki ne uresničuje dovolj ekonomije dela in torej ne sprošča dovolj družbenih odnosov, ki so lahko le posledica doslednega uveljavljanja ekonomije dela oziroma odnosov do dela. Vmes je pač vprašanje, če lahko vse, kar načeloma hočemo, že storimo zdaj, ne da bi nam to povzročalo še večje težave.
Pravo stanje stvari bi morala pokazati ekonomska analiza sedanjih težavgospodarjenja, zatoje nastala tudi zahteva, naj bi ob že znanem osnutku kongresne resolucije predložili delegatom kongresa tudi posebno resolucijo o gospodarskih vprašanjih tega trenutka. Odbor za sklic kongresa je takšno pobudo zavrnil, češ da se ne moremo iti delitve družbenoekonomskih odnosov na družbene in ekonomske, ker bi s tem zabredli v nedialektično razmišljanje o materializmu.
Ugotovitev, daje prvemu tekstu resolucije mogoče pripisati enostransko obravnavanje samoupravnih odnosov, pa je namig, da smo se nemara lotili kongresa samoupravljalcev preveč teoretično in da ni bilo dovolj posluha za življenjsko realne probleme delavcev v teh precej težkih gospodarskih razmerah, ki utegnejo imeti tudi nevšečne posledice političnega razpoloženja. Na to so odgovorni ljudje, zlasti pa Stane Dolanc, že dovolj zgodaj opozarjali: daje namreč treba kongres snovati na temah, ki jih čutijo delavci kot svoje življenjske probleme. Ker pa večino sestavljajo delavci, bo kongresno sklepanje gotovo izrazito delavsko — spoznavno.
Viktor Širec
STRAN 3
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
Kolektiv soboškega Potrošnika proslavil pomembno obletnico — 30-letnico obstoja — Slavnostni govor glavnega direktorja Jožeta Kovača — Podelili 12 priznanj dolgoletnim delavcem
SREBRNA PLAKETA POTROŠNIKU
Veletrgovina Potrošnik iz Murske Sobote je pred kratkim prejela posebno priznanje splošnega združenja trgovin Slovenije za dosežene uspebe na področju razvoja in modernizacije trgovskega omrežja v murskosoboški občini — srebrno plaketo. Enakega priznanja je bil deležen tudi nekdanji direktor omenjene trgovske organizacije Ernest Hojer, medtem ko sta diplomi za prispevek k razvoju trgovske dejavnosti na tem območju dobila Ludvik Beznec in Alojz Pavlinjak.
Gre vsekakor za pomembna priznanja uspešnemu delovnemu kolektivu in njegovim delavcem, ki so veliko prispevali k razmahu trgovske dejavnosti v povojnem obdobju.
M. Jerše
POENOSTAVLJENA REGISTRACIJA
Za lastnike motornih vozil lendavske občine bo s 1. julijem problem registracije motornih vozil poenostavljen, gre seveda za tiste, ki tehnične preglede svojih vozil opravljajo v soboškem Agroservisu. O tem sta se pred nedavnim dogovorila oddelek za notranje zadeve skupščine občine Lendava in Agroservis iz M. Sobote. Doslej je bil običaj, da so lastniki motornih vozil najprej v M. Soboti opravili tehnični pregled, nato pa so se morali vrniti v Lendavo, kjer so opravili registracijo in druge formalnosti. Dogovor med dvema partnerjema bo gotovo vplival tudi na varčevanje pri gorivu, seveda pa to ne bo veljalo za vse tiste, ki tehnične preglede svojih vozil opravljajo denimo v Čakovcu ali Ljutomeru, ti bodo še vedno morali svoja vozila registrirati v Lendavi.
Jani D.
O SREBRNIH ZNAKIH- RS ZSS
Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti so med drugim razpravljali tudi o predlogu za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v murskosoboški občini in se dogovorili, da bodo upoštevali mnenje članov komisije za priznanja in odlikovanja, ki je prejela kar 35 predlogov. Odločili so se, da bodo letos podelili srebrne znake zveze sindikatov 15 zaslužnim sindikalnim delavcem in trem osnovnim organizacijam zveze sindikatov iz murskosoboške občine. Ta visoka priznanja bodo podelili na slavnostni seji občinskega sveta zveze sindikatov, ki bo 26. junija ob dnevu samoupravjjalcev. Člani predsesstva OS ZS v Murski Soboti pa so hkrati soglašali z listo evidentiranih možnih kandidatov za predsednika, podpredsednika in člane republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Seznanili so se tudi s stališči o delovanju služb pravne pomoči in o pripravah na usmerjeno izobraževanje v murskosoboški občini.
M. Jerše
SPREJELI SREDNJEROČNI PROGRAM TELESNE KULTURE
Na zadnjem zasedanju so delegati skupščine TKS M. Sobota razpravljali in sprejeli srednjeročni program razvoja telesne kulture, v katerem je dan poseben poudarek nadaljnemu povečanju števila aktivnih udeležencev v športno-rekreacijski dejavnosti in zagotavljanje možnosti za doseganje vrhunskih dosežkov športnikom, hkrati pa tudi uresničevanje temeljnih smotrov in usmeritev pri nadaljnjem razvoju strokovnega dela in izobraževanja. Nadalje so posebno skrb namenili obravanju problematike razvoja in uveljavljanja telesnokultume dejavnosti v organizacijah združenega dela. Zavzeli so se ustanavljanje novih delavsko športnih iger. Na zasedanju so tudi razrešili dolžnosti predsednika zbora izvajalcev Marjana Žekša, ker je prevzel drugo odgovorno funkcijo v telesni kulturi in za novega predsednika izvolili Janka Horvata.
I	F. M.
do tedna
PONOSNI NA PREHOJENO POT!
Ob 30. obletnici delovne organizacije Potrošnik je bila v veliki sejni dvorani skupščine občine v Murski Soboti svečana seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij te velike trgovske organizacije, ki je v minulem obdobju postala dejanski nosilec razvoja blagovnega prometa ne le v murskosoboški občini, ampak tudi mnogo širše. Slovesnosti so se udeležili tudi številni ugledni predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja murskosoboške občine.
Uvodoma je vse navzoče po- lavcev, svojo dejavnost pa je opra-zdravil predsednik delavskega vljalo v 30 drobnoprodajnih tr-sveta Potrošnika Ernest Bore, govinah in 6 skladiščih. Ze na-
TRIDESET USPEŠNIH LET — S slavnostno sejo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, na kateri je imel slavnostni govor Jože Kovač, glavni direktor (na sliki), so člani delovnega kolektiva Potrošnik proslavili 30-obletnico obstoja. Tekst: M. Jerše. Foto: B. Hegeduš.
nakar je imel daljši slavnostni govor Jože Kovač, glavni direktor delovne organizacije Potrošnik, ki je zares na dostojen način proslavila svoj visoki jubilej. Dejal je, da je današnji HOO-članski kolektiv, ki razpolaga z 120 prodajalnami specializirane ali mešane stroke v mestu in podeželju, štirimi blagovnicami in 13 bifeji ali gostinskimi obrati in bodo letos ustvarili blizu 400 starih milijard realizacije, lahko upravičeno ponosen na prehojeno pot — tako glede razvoja trgovske dejavnosti kot samoupravnih in delegatskih odnosov. Prvi začetku segajo v leto 1951, ko je bilo prvega junija ustanovljeno trgovsko podjetje na debelo in drobno Potrošnik, kije imelo takrat zaposlenih le 51 de-
slednje leto pa so opravili tudi prvo reorganizacijo in so nastala štiri podjetja: Potrošnik, Koloni-ale, Tekstil in Železnina.
»Mejnik v razvoju trgovine v občini predstavlja leto 1965, koso se začeli uveljavljati ukrepi, začrtani z gospodarsko reformo. Dotlej namreč trgovina s svojo materialno osnovo ni bila usposobljena spremljati dinamike in strukture proizvodnje, kaj šele vplivati nanjo, zato je postajala ozko grlo gospodarstva in nemalokrat zavora hitrejšega razvoja. Z gospodarsko reformo pa so bile začrtane smernice za njen hitrejši razvoj in naša delovna organizacija je to v celoti izkoristila,« je poudaril med drugim Jože Kovač, glavni direktor delovne organi-
zacije Potrošnik iz Murske Sobote.
Takrat se je začel tudi pravi investicijski razvoj Potrošnika, saj so se odločili za. gradnjo prve blagovnice, takrat edine v Pomurju in daleč naokrog. S to investicijo seje močno razmahnil proces modernizacije trgovine v murskosoboški občini na področju samopostrežne in samoizbirne prodajne tehnike, drugačni pristop h kupcu, širša ponudb^ blaga in nov način razstavljanja blaga. Preveč prostora bi zavzelo vse naštevanje novogradenj, adaptacij in preureditev, ki so jih v naslednjih letih opravili. »V svojem razvoju pa nismo zanemarjali tudi grosistične dejavnosti preko izgradnje skladišč gradbenega materiala in lesnih izdelkov, skladišča Agrooprerne, nakupa sedanjih upravnih in skladiščnih prostorov ter izgradnje skladišča za tehnično blago. Površina vseh na novo zgrajenih in pridobljenih prostorov meri preko 25 tisoč kvadratnih metrov, kar je pomembna velikost in dokaz uspe-
šne razvojne poti naše delovne organizacij e,« je omenil tovariš Kovač. Temu so namenjene tudi usmeritve srednjeročnega razvoja do leta 1985, ko bodo ustvarjali pogoje in spodbujali organizacije potrošnikov blaga in pri tem upoštevali potrebe delovnih ljudi in občanov, k čemur bi naj prispevalo tudi planiranje in usklajevanje razmerij med proizvodnjo in porabo na trajnejših osnovah.
V imenu družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine jim je ob jubileju čestital Karel Sukič, v imenu SOZD ABC Pomurka, kamor sodi delovna organizacija Potrošnik, pa Gusti Grof. Nato so podelili priznanja delavcem za 30-letno delovno dobo, ki so jih prejeli: Karel in Marija Benko, Olga Campelj, Anica Jančar, Aleksander Klar, Jože Kumin, Geza Lutar, Marjeta Ouček, Alojz Pavlinjak, Katarina Ritlop, Helena in Franc Škrilec. Slavnostno sejo pa so sklenili s kulturnim programom učenci gimnazije.
M.Jerše
MM MM HM MM . MM
Koliko stane nesklepčnost?
Precej draga je. Mislimo seveda na nesklepčnost skupščin-Iskih zasedanj (najraje seveda sisovskih!) — o vseh drugih sejah in B sestankih tako ni vredno izgubljati besedi — ko delegatov noče in B noče biti od nikoder. Če po telefonu pokličete v recimo, delovno I organizacijo — taki in podobni telefonski klici so v zadnjem času B sploh zelo v modi — vas na hitro odpravijo, češ, saj je že zdavnaj
I odšel. Kje pa je? Odšel je, prišel pa ne. No, ampak o tem kdaj  drugič. Zdaj bi radi napisali nekaj o stroških.
Delegatski sistem stane. To je nesporno dejstvo. In tudi  poceni ni. Kar zračunajte! Najetje nekega prostora, denimo da je Ito na Delavski univerzi v Gornji Radgoni, pride 200 dinaijev,  poštnina — delegatom je pač treba poslati gradivo — okrog 400 I dinarjev(tolikonajmanj!),gledecene»drukanja« gradiv se ne kaže | pogajati, potni stroški pridejo po »tamalem« 100 dinaijev, da o
I drugih tako imenovanih efektivnih stroških pa nadomestilih za — odsotnost delegata z del in nalog v delovni organizaciji niti ne I razmišljamo.
Skratka tudi v delegatskem sistemu se da marsikaj »prišpa-B rati«. Celo že s samo prisotnostjo na neki seji!
-brž- I
STRAN 4
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
SPODBUDNI DOSEŽKI
Pomurski medobčinski svet socialistične zveze je minuli četrtek na seji v Lendavi pregledal uresničevanje stališč in sklepov o uveljavljanju posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti, sprejetih v istem organu v letu 1979. V tem obdobju, je ugotovil, se je enakopraven položaj pripadnikov madžarske narodnosti, ki živijo v soboški in lendavski občini, na vseh področjih ekonomskega javnega in družbenega življenja še okrepil. Pripadniki narodnosti so ustrezno zastopani v delegacijah in samoupravnih organih na vseh nivojih, uveljavila pa se je tudi samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo.
V tem obdobju je nadaljevalo z uspešnim izvajanjem nalog šolstvo. Z začetkom dela nove centralne dvojezične osnovne šole v sodobni občini na jesen bodo na celotnem narodnostno mešanem območju podani najbistvenejši pogoji za še uspešnejše delo dvojezičnega šolstva. Z uvedbo madžarščine v srednje šole so kljub še prisotnim problemom, zlasti kadrovskim, zagotovljenie možnosti za nadaljnje usposabljanje v materinščini. Razvoj pa je posegel tudi dalje in v tem šolskem letu je začela v okviru mariborske univerze delovati katedra za madžarski jezik, njeno ustanovitev pa načrtujejo tudi v okviru ljubljanske univerze.
Na področju kulturne dejavnosti pripadnikov narodno-
sti je posebej spodbuden raz-mah amaterizma. Zaživela so številna nova kulturna društva, urejenih je bilo nekaj kulturnih domov s knjižnicami, v katerih se je povečal knjižni fond.
Tudi dosežkov na drugih področjih ne gre zanemarjati, zlasti ne na področju založniške in informativne dejavnosti. Pri slednjem in pri doslednejšem	uveljavljanju
dvojezičnega poslovanja, predvsem v nekaterih ustanovah posebnega družbenega pomena in organizacijah združenega dela, pa ostaja še nekaj neuresničenih nalog. Tem bo veljala posebna pozornost v prihodnjem obdobju, med nalogami, ki jih nakazujejo sedanje razmere, pa je v ospredju dolgoročno začrtana kadrovska politika. Kakšne in koliko kadrov za delo v posameznih dejavnostih na narodnostno mešanem območju bi potrebovali, sta vprašanji, na kateri je nujno čimprej najti odgovor, kajti predvsem od tega bo odvisno nadaljnje uveljavljanje skupno dogovorjenih načel in nalog ter dosledne dvojezičnosti na vseh področjih.
Pomurski medobčinski svet SZDL je sklenil, da se ugotovitve, stališča in opredeljene naloge nadaljnjega uveljavljanja posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti oblikujejo v poseben akcijski program, o katerem naj bi spregovorili v široki javni razpravi v vseh
Razpisna komisija Občinske skupnosti otroškega varstva Lendava, Občinske skupnosti socialnega varstva Lendava ter Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lendava razpisuje prosta dela in naloge
TAJNIKA
Občinske skupnosti otroškega varstva Lendava, Občinske skupnosti socialnega varstva Lendava in Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lendava
krajevnih skupnostih'in organizacijah združenega dela na narodnostno mešanem območju, pa tudi širše.
Drugi del razprave na seji pomurskega medobčinskega sveta SZDL pa so člani namenili problematiki kmetijstva. Opozorili so na številna vprašanja in probleme, ki to za razvoj Pomurja najpomembnejšo dejavnost spremljajo, in opredelili cilje
in naloge, ki morajo biti v ospredju nadaljnjega razvoja pomurskega kmetijstva. Poudarjeni so: učinkovitejše uvajanje novih družbenoekonomskih odnosov na vasi, povečanje poljedelske proizvodnje z melioracijskimi in komasacijskimi posegi v kmetijski prostor ter racionalna uporaba kmetijskih zemljišč.
ib
KOMENTIRAMO:
Človeški nad ekonomskim razlogom
Da v družbi kakršna je naša, prevaga humani razlog nad ekonomskim, je potrdila zadnja skupščina otroškega varstva, čeprav je bila razprava ob vprašanju — točneje določilu pravilnika o pogojih, kriterijih in načinu-sprejema predšolskih otrok v vzgojno varstvene-organizacije, ki se nanaša na prednosti pri sprejemu, burna. Med kriteriji je namreč poleg zaposlenosti staršev in socialnega stanja, navedeno, da imajo pri sprejemu prednost otroci delavcev začasno zaposlenih v tujini. Postavka je sporna (kot je točno v imenu svoje delegacije ugotovila delegatka iz Mure in so v svojih izvajanjih potrdili tudi drugi delegati) če gledamo z ekonomskega vidika. Standard družin delavcev na začasnem delu v tujini praviloma ni slab, nasprotno — visok je in pri tem ne plačujejo prav nobenih prispevkov za otroško varstvo in socialno skrbstvo. Med tem pa osebni dohodek doma zaposlenih delavcev bremeni visoke prispevne stopnje, ki le za otroško varstvo znašajo naprimer 4.27 odstotka! Potemtakem je prednost pri sprejemu otrok delavcev začasno zaposlenih v tujini, vprašljiva. Ker pa vemo, da so otroci zdomcev najčešče prepuščeni starim staršem ali v oskrbo drugim sorodnikom in tako socialni problem, je prav, da jim v situaciji kakršni so, nudimo pomoč. Otrokom namreč — najmlajšim v naši družbi, ki je humana, socialistična skupnost, nebogljeni malčki pa na svojih ramenih ne smejo čutiti teže ekonomskega pritiska, kije sicer vse močnejši.
Zato velja odločitev delegatov, ki so po razpravi le dvignili roke v potrditev novega pravilnika in tako 'dali zeleno luč prLsprejemu v vrtce tudi otrokom zdomcev, pozdraviti. Obenem pa upoštevati vse upravičene pripombe, ki so se nanašale na to, da bi naj dobro situirani med delavci na začasnem delu v tujini z dokazili o vplačilu krajevnega samoprispevka in drugih, opravičili skrb, ki jo družba daje njihovim otrokom.
Tako kot omenjeni otroci pa so socialne pomoči deležni tudi drugi občani. Med razpravo pred sprejemom osnutka samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih socialne varnosti v občini MurskaSobota se je izkristaliziralo pravilno stališče, da naj socialni korektivi izhajajo le iz dela. Prav to je namreč njihov vir, ne pa da prihaja zaradi nepopolnega administriranja do zlorab dela in so velikokrat prejemniki socialne pomoči prav delomrzneži. Čeprav te trditve ne kaže posploševati, je res, da se včasih posamezniki ne odločajo za delo, ker kot nezaposleni in tako socialno ogroženi, prejemajo višjo denarno pomoč kal zaposleni osebni dohodek. Pri tem je namreč treba upoštevati vse bonitete, ki jih poleg denarnih pomoči imajo in se le-te prekrivajo med seboj. Čeprav je prvi korak k temu papirnat — socialne kartice, ki jih bodo za vse prejemnike socialne pomoči vodili pri Centru za socialno delo, je vseeno pomembna novost v smeri dajanja socialne pomoči tistim, kateri so jo zares potrebni.
Brigita Bavčar
mala anketa
Uspele vaške igre v Bakovcih
V Bakovcih so bile v nedeljo druge vaške igre, ki jih je pripravilo tamkajšnje društvo Partizan,Množica krajanov, bilo jih je okrog 500, kar je približno ena tretjina celotnega prebivalstva v krajevni skupnosti, so se prijetno zabavali, bodisi kot tekmovalci ali opazovalci. Gre za novo obliko športne rekreacije, ki postaja vedno bolj privlačna, zlasti za starejše občane. Bakovčani so preizkušali svoje moči v osmih zanimivih disciplinah: pikadu, polževih dirkah, metu kamna, žaganju drv, košnji trave, sestavljanju voza, vožnji s kolesom samokolnice ter vlečenju vrvi za moške in ženske. Zlasti je prvi nastop žensk pritegnil veliko pozornost obiskovalcev. V drugih vaških igrah so nastopile ekipe: Center, Cepičnjek, Brioni, Mali Bakovci, Piščak in Žametna. Sicer pa smo povprašali nekatere krajane Bakovec, kako ocenjujejo to vrsto športne rekreacije.
— OD 6. DO 9. JULIJA V RADENCIH —----------
XII. kulturno-zgodovinski simpozij
SODELOVALI BODO ZNAN-TVENIKI IZ SLOVENIJE, HRVAŠKE, AVSTRIJE IN MADŽARSKE
V Modincih na Gradiščanskem v Avstriji so ob proslavi 300-letnice bitke s Turki — proslava je bila 1969. leta — pripravili znanstveno posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki Slovenije in Gradiščanske ter Madžarske. Tedaj je vznikla ideja, naj bi postalo to srečanje znanstvenikov, vanj pa je treba pritegniti še Štajersko in Hrvaško. Ideja se je uresničila in danes kulturno-zgodovinski simpozij ni več na ravni dežel, ampak treh sosednjih držav, torej Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. Dasiravno je simpozij vsako leto v drugem kraju, je obdržal svoj naziv, torej kulturno-zgodovinski simpozij Modinci. Letos bo že dvanajsto srečanje znanstvenikov. Tokrat bo simpozij v Radencih, in sicer od 6. do 9. julija. Dr. Vanek Šiftar, eden izmed pobudnikov simpozija in njegov vsakoletni sodelavec, nam je povedal, da so znanstveniki na simpozijih od 1969. leta sem obravnavali že vrsto zanimivih tem, ki seveda niso ozko lokalne. Tako so na posameznih simpozijih osvetlili razmere v posameznih zgodovinskih obdobjih, recimo: Avstrija pod Turki, Avstrija in južni Slovani, Kmečki upori od 15. “° 19. stoletja, Delavsko gibanje od začetka do konca prve svetovne v°jne, Šolstvo, Prometne zveze,
Družbene in ekonomske posledice industrializacije. Politični in gospodarski položaj panonskih dežel med vojnama . . .
To so bile torej nekatere teme, o katerih je tekla beseda na dosedanjih simpozijih. Kakšen pa je program letošnjega 12. simpozija v Radencih? Tema znanstvenega posvetovanja je Pomurcem zelo blizu, saj nosi naslov ,,Kmet in kmetijstvo v panonskem prostoru po prvi svetovni vojni do svetovne gospodarske krize.” Na znanstvenem posvetovanju ,,Modinci 81”, ki bo — kot že rečeno — Radencih, omogočili pa so ga: izvršni svet skupščine SR Slovenije, zveza samoupravnih interesnih skupnosti za znanstveno dejavnost Jugoslavije, raziskovalna skupnost Slovenije, kulturna skupnost Slovenije in delavci delovnih organizacij iz Pomurja (predvsem Radenska in SOZD ABC Pomurka), bodo med drugim spregovorili o kmečkem vprašanju v evropskem in panonskem prostoru v času 1919 1929 (dr. Vasilij Melik, Ljubljana), o agrarno strukturnih slabostih in kmetijski politiki v Avstriji v obdobju 1919—29 (dr. Siegfried Mattl, Dunaj), o položaju štajerskega kmetijstva (dr. Fritz Posch, Gradec), zanimiva bo tudi razprava o položaju kmetijstva in poizkusih agrarne reforme v dvajsetih letih v Podonavju (dr. Josef Kanyar, Kaposvar), znanstvenik s Hrvaškega (mag. Marijan Matička) pripravlja referat o položaju kmetov na Hrvaškem od J9I8—1929, zastopnik Slovenije
„M0DINCI 81”
(Ludvik Glas, Maribor) pa bo spregovoril o migracijah kmečkega prebivalstva v Pomurju po prvi svetovni vojni. S tem pa vsebina simpozija ,,Modinci 81” še ni izčrpana. Dr. Hrvoje Matkovič, Zagreb, bo spregovoril o politični opredelitvi hrvaških kmetov v kraljevini SHS, mag. Stane Granda, Ljubljana, bo pojasnil stališča glavnih slovenskih meščanskih strank do kmečkih problemov 1919—29, dr. Karl Spreitzhofer, Gradec, je najavil referat o stanovski organizaciji in politični učinkovitosti kmetov na Štajerskem, dr. Gerald Schlag, Železno, pa bo na simpoziju v Radencih govoril o razvoju kmetijstva in agrarni politiki na Gradiščanskem v letih 1918—29. Na koncu simpozija bo nastopil dr. Friderik Biro, Budimpešta, in podal prikaz načina življenja kmetov v županijah Zala in Železno v dvajsetih letih.
Ni kaj, teme letošnjega znanstvenega posvetovanja so zelo zanimive in velika škoda bi bila, če znanstveniki ne bi imeli večjega števila poslušalcev. Apeliramo torej na vse, ki jih te teme zanimajo, da se udeleže znanstvenega posvetovanja v Radencih. Poleg poslušanja referatov, ki bodo osvetlili razmere v kmetijstvu v trikotniku Jugoslavije, Avstrije in Madžarske,„ bodo udeleženci seminarja deležni še
marsičesa drugega. Tako bo v dneh simpozija v Radencih nastopil pevski oktet iz Murske Sobote, Haydn quartet iz Železna, folklorni krožek Alpskega društva iz Gradca s spletom štajerskih ljuudskih plesov in pesmi, člani Studia za sodobni ples iz Zagreba bodo predstavili splet sodobnuh plesov, Savaris iz Szombathelya pa bo pripravila revijo družabnih plesov. Prav gotovo bo zanimiv tudi klavirski solo koncert Zdenke Novakove iz Ljubljane.
Znanstvena posvetovanja ,,Modinci” seveda niso sama sebi namen, ampak so njihove ugotovitve zelo cenjene tudi v mednarodnih okvirih. Po vsakem simpoziju namreč izdajo tudi knjigo, v kateri so v slovenščini, hrvatskosrbskem jeziku, nemščini in madžarščini objavljeni vse referati. To brošuro pošiljajo v več kot 40 dežel, čeprav izide le v 500 izvodih. Pomen simpozija pa je velik tudi zaradi tega, ker se snidejo tudi predstavniki deželnih vlad, ocenijo dosežene rezultate sodelovanja in okrepijo vezi. Ta simpozij je torek nekaj več kot snidenje zgodovinarjev in drugih znanstvenikov. Letos je prevzela organizacijo Univerza v Mariboru.
Š. SOBOČAN
STRAN 5
vestnik, is. junija 1981
Pomembna vloga komunistov
V torek in sredo se je v ljutomerski občini mudila delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. V dveh dneh je opravila šest razgovorov. Dva v OZD (Tehnostroj in Simentalka) in po enega v KS Razkrižje, VIZ Veržej, sestala pa se je s člani kulturne skupnosti in ZKO Ljutomer ter predsedstvom OK SZDL. Teme pogovorov so bile najrazličnejše: gospodarjenje v pogojih ekonomske
Delovna skupina CK ZKS pod vodstvom Franca Šalija, izvršnega sekretarja predsedstva CK na delovnem razgovoru o kulturi. Razprava je pokazala, da so komunisti tudi v kulturi tisti, ki morajo usmerjati in voditi bitko za podružbljanje kulture.
stabilizacije, delegatski sistem, vloga komunistov v KS in vzgoji ter izobraževanju, govorili so o tem, kako komunisti vodijo kulturno politiko...
Razveseljivo je predvsem nekaj: delovna skupina je seznanjena z razmerami v občini Ljutomer, in to z dobre in slabe strani. Spoznali so uspehe in neuspehe ljutomerskega gospodarstva in kar je najpomembnejše, o problemih so komunisti spregovorili odkrito. Pogovori v dveh delovnih organizacijah so bili dokaj nasprotni: Tehnostroj — OZD, ki je v prvih treh mesecih dosegla pomembne gospodarske rezultate — in Simen-
samoupravni sporazumi
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Murski Soboti ob pregledu dela v lanskem letu ugotavlja, daje bila njegova aktivnost I zlasti usmerjena na bdenje nad samoupravnimi sporazumi. Dejstvo je namreč, da s tem, ko neka organizacja združenega dela sprejme tak akt, še ni rečeno, daje pravno in moralno čist. Če pa je tak sporazum še v nasprotju z zakonom o združenem delu, potem je zadeva še _ hujša! Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Murski Soboti je I zato še kako upravičeno zastavil pozornost prav na odkirvanje in  preprečevanje sklepanja takih nezakonitih samoupravnih sporazu- mov. No, zadeva pa le ni tako huda, kot ste morda zdaj pomislili.
Družbeni pravobranilec pravi, da doslej ni bilo možno odkriti, da bi I katera pomurska organiaacija združenega dela predlagala sprejem nezakonitega samoupravnega sporazuma. Povsem nekaj drugega pa so podjetja zunaj Pomurja, ki so z vsiljevanjem raznih »samoupravnih« sporazumov izsiljevala višje cene.
združenega dela smo v lanskem letu veliko slišali. Gre pravzaprav za posredovanje delovne sile iz južnih krajev, ki na razvitejših območjih Slovenije dela v gradbeništvu in komunalnih dejavnosti, delodajalci (zasebni obrtniki) pa izstavljajo le račune. V več primerih taki delavci sploh niso bili zavarovani. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Murski Soboti je ugotovil, da je imel pogodbo o posredovanju delavcev SGP Konstruktor, TOZD Gradbeništvo Pomurje. Potem, ko je pravobranilec prizadeti organizaciji predlagal uskladitev pogodbe s predpisi, je ta to uredila, hkrati pa je menda zagotovila, da prihodnje tovrstne kooperantske odnose v celoti opusti.
Smo razvijajoča se družba, ki ji seveda niso tuje tudi razne konfliktne situacije. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Murski Soboti pravi, da so spori česti med delavci v neposredni proizvodnji, zaposlenimi
talka, ki se že lep čas ubada z izgubo (v prvih treh mesecih letošnjega leta znaša le-ta preko 4 milijone dinarjev). Dejstvo je, da so v Tehnostroj u uspeli predvsem zaradi dobrega planiranja, uvajanja sodobne tehnologije, pospeševanja inovatorstva in dohodkovnega povezovanja na širšem jugoslovanskem trgu. Pri Simentalki pa je stanje čisto drugačno.
Izgubo pripisujejo dispariteti cen med nabavno ceno živine
in prodajno ceno mesa. Vendar to ni edini vzrok. Največ so za to krive neurejene razmere na jugoslovanskem trgu. Med mesnopredelovalno industrijo in kmetijskimi proizvajalci ni dohodkovnega povezovanja, ki naj bi bil temelj odnosov v kmetijstvu. Ravno tu pa so komunisti poklicani, da prvi spregovorijo o nepravilnostih in jasno pokažejo na tiste, ki zapirajo tržišče, ki nočejo takšnega načina poslovanja, da bo vsem dana enaka možnost sodelovanja na enakopravni bazi.
Delo komunistov v Vzgojno-izobraževalnem zavodu v Veržeju je ocenjeno zelo dobro. Vsi delavci zavoda, še posebej
lavci s posebnimi pooblastili. V teh trenjih se odkriva vrsta nakopičenih napak iri nepravilnosti. za katere se že dolgo ve. vendar jih niso odpravili. Dejavnost d ružbenega pravobranilca pa s tem seveda še ni in ne more biti sklejnjena. Opravil je namreč še vrsto intervencij zaradi prikrajšanja pravic posameznikov ali skupine delavcev, in tako pripomogel k rešitvi 'Spornega razmerja.
V Murski Soboti pa deluje tudi javno prabobranilstvo. Tudi njegovo poslanstvo je iz leta v leto vse večje na področju preventive. ko gre za promet z ne-premičnimani. Manj je formalnega zastopanja v pravdah, vedno več je preventivnega delovanja ter dajanja strokovne pomoči. Tako delovanje je zlasti pomembno, ko so na vidiku sodni spori. Javno pravobranilstvo se trudi doseči, da se sprti subjekti dogovorijo oziroma sporazumejo brez sodnega postopka.
pa komunisti, si prizadevajo, da učenci pravilno dojemajo učnovzgojne procese, ki temeljijo na marksistični misli in spoznavanju družbenoekonomskih odnosov v naši socialistični samoupravni družbi. Ravno zato so pripravili tudi širok program interesnih dejavnosti, ki zunaj šolskega časa usmerjajo mladino, in tako neposredno v praksi spoznavajo teorijo.
V krajevni skupnosti Razkrižje pa je delovna skupina CK ZKS poudarila predvsem dobro delo OO ZK. Vzroki so jasni: ta osnovna organizacija je po starostni sestavi ena najmlajših v ljutomerski občini. Uspela je prevzeti tisto vodilno vlogo, ki bi jo naj imela in ki je zgodovinsko opredeljena. Komunisti so nosilci razvoja krajevne skupnosti v političnem in gospodarskem življenju.
Tudi razgovori o kulturi So pokazali pot, po kateri morajo stopati komunisti kot oblikovalci in soustvarjalci kulturnega življenja v vseh okoljih. Kultura mora biti interes širše družbene skupnosti, dostopna in razumljiva pa mora postati vsakemu uporabniku. Zato si morajo delavci na področju kulture, predvsem pa komunisti, prizadevati, da vsebinske opredelitve (in to dolgoročne) postanejo sestavni del vseh planov (DO, KS, občine in regije).
Pri oceni idejno-politične in varnostne situacije v občini Ljutomer so komunisti poudarili predvsem to, da je politična zavest delavcev in občanov na visoki ravni. Zato ni težko razumeti kakršno koli gospodarsko ali politično situacijo in jo (če je treba) obsoditi, pa najsi gre za nekatere nepravilnosti v gospodarstvu ali borbo za ekonomsko stabilizacijo ali pa navsezadnje za dogodke v SAP Kosovo.
Dokončno oceno obiska delovne skupine CK ZKS bodo podali ob bližnjem obisku tovariša Franceta Popita v Ljutomeru.
Dušan Loparnik
»Preventivno delovanje javnega pravobranilstva je pomembno tudi pri pravni presoji pogodb o nakupu, prodaji ali zamenjavi nepremičnin med družbenopravnimi osebami in zasebniki, pravi predstavnik javnega pravobranilstva in dodaja. da večkrat v primeru, če pravobranilec ugotovi, da bi bila z nameravano prodajo ali nakupom nepremičnine oškodovana družbena lastnina, intervenira in pozneje pogodbenika skleneta pravični pravni akt. torej tak, da javnemu pravobranilstvu ni treba vlagati izpod-bitne tožbe.
Ko pišemo o delu javnega pravobranilstva, pa seveda ne moremo tudi mimo dajanja pravne pomoči. Kot je bilo slišati na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, ko so obravnavali delo pravosodnih organov, je javno pravobranilstvo zelo razvilo pravno pomoč, za katero prosijo subjekti, kijih po zakonu o javnem pravobranilstvu zastopa. Svetovanje se zlasti nanaša, kogre za probleme komunalno-materialne narave ali v zvezi z upravljanjem stvari z upravljanjem stvari v družbeni lastnini. Pravobranilstvo pa seveda pomaga s svetovanjem tudi premoženjsko-pravnim službam v posameznih pomurskih občinah, ki večkrat potrebujejo pomoč pri odpravljanju konfliktnih situacij v prometu z nepremičninami med družbenim in zasebnim sektorjem, zlasti v prirherih razlastitve zemljišč zaradi družbenih potreb.
perspektiva avtoprevozništva
Dolga in zanimiva je ži-vljenska pot Miroljuba Mladenoviča, šele 32-letnega delegata na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, disponenta nalog za pogodbeni prevoz Radenske v gornjeradgonski Avtoradgoni TOZD Transport. Zelja za znanjem ga je iz rojstne Srbije pripeljala najprej v mariborsko Metalno. Tu je delal dve leti in pol kot konstruktorski ključavničar. Zatem ga je stanovanjski problem popeljal v murskosoboško Panonijo na mesto varilca. In končno, 1974 se je zaposlil v Avtoradgoni. Ob delu v proizvodnji pa seje izobraževal in končal prometno tehnično šolo, tako da danes opravlja že omenjeno delo in naloge v TOZD Transport. Ob vsem tem pa ni izostala tudi njegova aktivnost na družbenopolitičnem področju, saj je že vrsto let nepogrešljiv v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih na ravni delovne organizacije. Trenutno je Mi-roljub Mladenovič predsednik izvršnega odbora sindikata v TOZD, ČLAN KONFERENCE TE DPO v Avtoradgoni, delegat koordinacijskega odbora poslovne skupnosti avtoprevozništva ..., od leta 1978 pa tudi član Zveze komunistov.
»Na konggresu bom predstavljal področje prometa in zvez, konkretneje transport v cestnem prometu. Ta dejavnost je zadnja leta v precej neugodnem položaju. Za to je več vzrokov, tako objektivne kot subjektivne narave. Osebno pa menim, da je to predvsem posledica neurejenih odnosov med prevozniškimi organizacijami, kakor tudi premajhnega posluha družbe za našo dejavnost. Infrastruktura ni v sorazmerju z zakonodajo, vedno močneje nas pritiska skokovita rast cen osnovnih pogonskih goriv in repro-materiala. Če pa temu do-
Za boljše delo delegatov v SIS
Delovanje delegacij in delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih doslej ni bilo najboljše, pravi Irena Varga, ki so jo člani sindikatov lendavske občine izvolili za svjo delegatko na 3. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije. Temu področju je Irena posvetila v zadnjih letih veliko pozornosti, saj gre za kvalitetni dvig samoupravljanja v negospodarski sferi, ki je izredno pomembna. Irana Varga je prosvetna delavka v osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi, opravlja vrsto pomembnih družbenopolitičnih funkcij, enako aktivna pa je tudi v delovanju krajevne skupnosti Lendava. V svojem delu ustvarjalno razvija samoupravne odnose ter odgovorno izpolnjuje
Tudi v Pomurju je prišlo (v aprilskem roku za prijave) do nekaterih nesorazmerij med številom prijavljenih kandidatov in obsegom vpisa v posamezne srednje šole usmerjenega izobraževanja. Namreč, ponekod so prejeli občutno preveč prijav, še več pa je bilo primerov, da se je prijavilo premalo učencev glede na prosta mesta in tudi kadrovske potrebe pomurskega združenega dela.
Medtem se je stanje precej spremenilo. Tako imajo na gimnaziji v Ljutomeru že skoraj dovolj prijav za dva oddelka (60) družboslovno-jezikovnega programa. Prav tako tudi na srednji zdravstveni šoli v Rakičanu in gostinskem šolskem centru v Radencih, kjer bodo predvidoma sprejeli le še 8 učencev za program strežba, medtem ko imajo za kuharje že preveč prijav. Prostih mest zdaj nimajo tudi več na bla-govno-ekonomskem šolskem centru v Murski Soboti za program trgovinska dejavnost, v upravno-administrativni program se lahko
damo še neenakomerno nastopanje in nepovezanost slovenskih, pa tud jugoslovanskih prevoznikov doma in na tujem, vidimo, da smo se znašli v slepi ulici, iz katere ni lahko poiskati rešitve.
Posledica je neadekvatno nagrajevanje delavcev v av-toprevozništvu ki zaradi tega bežijo v druge poklice. Prav zadnja leta je vse večja fluktuacija med vozniki, kajti delo je naporno, odgovorno — do same delovne organizacije kot tudi do zakonodaje — vrednoteno pa še, žal, vse premalo.«
Ob tem se je porajalo logično vprašanje, kako pa gledajo na te probleme in jih rešujejo v Avtoradgoni TOZD Transport. O tem Mi-roljub Mladenovič takole: »Mi smo predvsem prevoznik Radenske, opravljamo pa tudi storitve v javnem cestnem prometu znotraj naše države in v tujino. Prvi v Sloveniji smo se odločili za integralni transport. Z železnico smo podpisali samoupravni sporazum o izmenjavi in dopolnjevanju prevozniških storitev. Čeprav takšen transport opravljamo zaenkrat še samo na področju murskosoboške in lendavske občine, menim, da se takšnemu sodelovanju med avtoprevozniškimi organizacijami in železnico odpirajo široke perspektive. To izkušnjo naše delovne organizacije bom tudi po-
sprejete delovne in druge naloge, veliko pa prispeva k razvijanju enotnosti in sožitju med narodnostima v len-
prijavi še okrog 5, v poslovno-fi-nančni program pa 12 učencev. Trenutno (podatki veljajo do ponedeljka) je največ prostih vpisnih mest še na kmetijskem šolskem centru v Rakičanu, in sicer 60 za program kmetijec, na šolskem kovinarskem centru v Lendavi 45 za program kovinar-strojnik, cen-
Prazne klopi?
Zapoznel vik in krik
Le kaj nekipočnejo komisije za socialno in zdravstveno varstvo po krajevnih skupnostih, še sprašujejo na občinski skupnosti socialnega skrbstva v Gornji Radgoni, ko so postavljeni pred dejstvo, da morajo obravnavati v nebo vpijoč primer na terenu. In to ni ravno redko. Cernu ne bi te komisije malo resneje-poprijele za delo, kajti socialnih problemov, predvsem v podeželskih krajevnih skupnostih, ni ravno malo. 2 načrtnim in nepretrganim delom bi namreč veliko prej razkrile problem in ne šefe, ko tistemu, ki bl oil pomoči potreben, že teče voda v grlo. Tako pa zaženejo vik in krik, ko je skorajda prepozno ...	_brž«
sredoval delegatom na 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije.
Integralni transport je prav gotovo ena izmed poti v boljšo prihodnost avtoprevozništva pri nas. S takšno porazdelitvijo nalog bi lahko namreč hitreje dostavljali blago uporabnikom. Seveda pa samo integralni transport ne more urediti stanja v av-toprevozništvu. Delovne organizacije bi se morale nujno povezati v okviru sestavljene organizacije združenega dela, s čimer bi zagotovili večjo varnost DO in ne nazadnje tudi socialno varnost neposrednih proizvajalcev. Popolnoma pa bi se morala tudi spremeniti prometna politika v republiki kot tudi v okviru federacije. Danes razdrobljeno avtopre-vozništvo bi moralo najti skupen jezik in skupaj nastopati na trgu.«
Kaj pa boste poleg teh bogatih izkušenj v TOZD Transport še posredovali delegatom na 3. kongresu samoupravljalcev?
Menim, da je v sedanjem ekonomskem položaju najvažnejše ustvarjanje dohodka, zato bom temu področju posvetil tudi večino svojega referata. Dotaknil pa se bom tudi dohodkovnih odnosov v sami delovni organizaciji in vprašanja socialne varnosti delavcev. Delavci kljub zakonu o združenem delu, ki jim daje vse pravice in dolžnosti, le-teh še vedno ne uresničujejo dovolj. Prav pri tem smo v Avtoraadgoni na dobri poti. Pri nas odločajo delavci sami. To je predvsem posledica našega sistema informiranja, ki delavcem omogoča da na neposreden način ali preko delegatov izražajo svoja mnenja in sprejemajo odločitve. Za to so še posebej pomembni zbori delavcev, sindikat, informativne skupine...«
V. Paveo
davski občini. Na kongresu bo gotovo tekla beseda o nadaljnjem kvalitetnem razvoju samoupravljanja, zlasti v samoupravnih interesnih skupnostih. Ker gre letos tudi za pripravo na volitve, ki bodo v prihodnjem letu in na katerih bomo volili nove delegate in delegacije, je potrebno, da evidentiramo najboljše delavce in občane za opravljanje funkcij, tako v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih kot izvršilnih odborih. Izkušnje, ki smo si jih nabrali v minulih , štirih letih, bodo dragocene pri oblikovanju novih delegacij, vse pa v želji, da bi bilo delovanje delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih boljše in
tru poklicnih šol v Murski Soboti 46 za program gradbinec (II) in 10 za program elektroenergetika.
Drugod je stanje zadovoljivo in kot vse kaže, v Pomurju ne bo potrebno omejevati vpisa, ker že zdaj učence preusmerjajo v tišje programe, kjer je dovolj vpisnih mest.	JOŽE GRAJ
STRAN 6
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
kulturna obzorja
Kdaj prednost kulturi?
Vprašanje kdaj prioriteto kulturi, si je zastavila delegatka zbora izvajalcev skupščine kulturne skupnosti na zadnji seji skupnosti v Murski Soboti, na kateri je bil potrjen finančni načrt skupnosti za tekoče leto, obenem pa so delegati dvignili roke tudi v potrditev sprejema predloga plana in aneksa k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske kulturne skupnosti za naslednjih pet let. Razprave z izjemo omenjenega vprašanja, ki je izzvenelo tudi kot trditev, da kultura ostaja na repu dogajanja, saj so v prioriteti zdravstvo, izobraževanje in otroško varstvo, ni bilo. Zapoznela pa je bila med delegatskimi vprašanji interpretacija o goblenih in drugih ročnih izdelkih članic sekcije za družbeno aktivnost žensk treh soboških krajevnih skupnosti, ki naj bi po besedah interpretatorke, našli mesto v Galeriji pri kulturnem centru. Le-tega so ob minulem dnevu žena — 8. marcu že imeli, zahteva, da naj bi brez kakršne koli selecije bili predstavljeni tudi naslednje leto, pa je očitno izsiljevanje. Galerija ne sodi le naključno pod okrilje kulturnega centra in če so kriteriji celo pri umetniških stvaritvah, naj bodo tudi pri izdelkih, med katerimi so mnogi neizvirni, ali: kot je dejala delegatka sama — kičasti.
bb
SVET KNJIGE
Pomurska založba, v okviru katere deluje svet knjigarne pri Dobri knjigi, pripravlja na jesen, posebej v mesecu knjige, izide nekaterih za bralce posebej zanimivih publikacij. Tako bo že v začetku oktobra izšel potopis J užno od severa znanega publicista Evalda Flisarjatnekako v tem času bo potekala tudi predstavitev knjige Branka Somna Panonsko morje in seznanitev s poezijo (ren mladih pesnikov: Valerije Perger, Franca Lainščeka-Ferija in Milana Vincetiča. Svet knjigarne, ki je tokrat namenoma izpostavljen pri Pomurski založbi, ob tej priliki načrtuje literarna srečanja, ki bi naj soupadala z izidi omenjenih publikacij. Vsi njih avtorji so namreč naši rojaki, ki so na različne načine vezani na Pomurje in bo srečanje z njimi gotovo zanimivo. Poleg predvidoma živahne dejavnosti v mesecu knjige pa je že v teku bralna akcija, ki združuje ljubitelje knjige v tovarni oblačil in perila Mura. Ce bi sodili po odzivu, bi lahko trdili, daje v tem največjem pomurskem delovnem kolektivu malo zanimanja za knjigo. Le petindvajset bralcev se je odzvalo in vključilo v organizirano bralno akcijo, pa tudi sicer tri knjižnice v temeljnih organizacijah združenega dela: Oblačila, Ženski plašči in Perilo, samevajo. Da bi bralno akcijo v Muri nekoliko vzpodbudili, pripravljajo člani sveta knjigarne v tovarni oblačil in perila posebno srečanje, na katerega so poleg organiziranih, povabljeni tudi vsi ostali bralci. Tem, pa se bodo kasneje na posebnih srečanjih v posameznih krajevnih skupnostih priključili tudi bralci med krajani in bo tako knjiga našla mesto v sredinah, kjer ljudje domujejo in tudi češče posegajo po knjigah.
bb
Madžarsko-slovenski slovar v tisku
Pri Državni založbije v tisku madžarsko-slovenski slovar, ki ga je pripravil Jože HradiL Za pripadnike madžarske narodnosti, ki živijo pri nas in vse, kateri bi se radi seznanili z madžarskim jezikom, je slovar prav gotovo velika pridobitev. Doslej so se lahko posluževali le madžarsko-hrvaškega slovarja. Madžarsko slovenski slovar bo izšel v septembru, ko je tudi pravšen za dijake, ki ga prav tako potrebujejo. Imel bo 35.000 gesel oziroma okoli 40.000 do 45.000 besed. Sledil mu bo (predvidoma) tudi slovensko madžarski slovar, ker pa je takšno delo zahtevno, je še težko zagotovo govoriti o publikaciji obrnjenega slovarja.
Priprave za pričujoči slovar so trajale skoraj pet let, madžarsko-slovenski slovar pa je plod sodelovanja z budimpeštan-sko založbo. »Najtežje je bilo uglasiti vse nove slovenske termine, predvsem politično terminologijo, kije na Madžarskem ne poznajo ali pa ne uporabljajo,« je pojasnil tvorec slovarja svoje uvodno delo, potem pa še kako je potekalo vse ostalo od A do Z.
Pri tisku seje zataknilo, ker je bilo potrebno v ljubljanski tiskarni Moškrič posebej pripraviti madžarske črke z ostrivci, diakritična znamenja, katera madžarščina ima, slovenski jezik pa ne. Toda kljub vsem zastojem bo pričakovani slovar septembra publiciran.	, S1. .
Da ne bo pomote: izšel bo prt Državni založbi m ne pri domači založbi, katere glavni urednik je Jože H radii. Pomurska pa že prav tako dalj časa plodno sodeluje z budimpeštansko založbo Evropo in že četrt stoletja skrbi za izdajo del literatov iz vrst madžarske narodnosti, ki živijo pri nas, kakor tudi za predstavitev slovenske književnosti madžarskim bralcem in obratno. V zadnjih štirih letih so izšle pesniške zbirke Bati Zuze: Najini letni časi, Varga Jozsefa: Pastirski ogenj, Kanyo Leone. Pod iglicami moje smreke, skupna publikacija pesmi Ernesta Ružiča in Sandorja Szunyogha: Naj — leg ter Sozvočje madžarskih pesnikov s te in one strani meje. Med drugimi izdajami so pomembni madžarski prevodi treh Cankarjevih del. Na klancu, Hlapec Jernej in Martin Kačur. Prav tako je v madžarskem jeziku izšel Kaplan Martin Cedrmac, delo znanega slovenskega pisatelja Franceta Bevka, dvojezična pa je izdaja knjige Pavleta Rožnika: Lepa Marinka in druge prekmurske pravljice.	.
Letos je v pripravi pesniška zbirka dojnačina Bence Lajosa z naslovom Srčni brezsrčnež. Poleg omenjanega dela pa.bo izšel tudi koledar (Naptar) družbenopolitične, literarne m poljudnoznanstvene vsebine, ki ga pišejo pripadniki madžarske na-ronosti pri nas sami.	Brigita Bavčar
BRALNA ZNAČKA V POMURJU
Junija je bilo v Radencih pomembno srečanje pomurskih mentorjev bralne značke, prvo take vrste v naši pokrajini. Pobudo zanj je dala Zveza bralnih značk Slovenije. Letos slavi slovenska bralna značka in z njo vsa slovenska kultura lep praznik — dvajseto obletnico prve podelitve Prežihovih bralnih značk na Prevaljah. Ob tem pa se je pokazala potreba, da Slovenci pregledamo, kj smo s to dejavnostjo in kako naprej.
Organizirano, usmerjeno branje knjig med mladino je dobilo v teh dvajsetih letih po Sloveniji neslutene razsežnosti. Tudi k nam v Pomurje je prineslo nov kulturni utrip. Udeleženci na posvetovanju so ugotovili, da pomeni demokratizacijo kulture v najboljšem pomenu besede. Pomurska bralna značka, poimenovana po pisatelju Mišku Kranjcu, v ljutomerski občini pa po velikem slavistu Franu Miklošiču, je nekaj mlajša od koroške. Začeli so Ljutomerčani, bilo je leta 1966, leto kasneje pa so bile bralne značke prvič podeljene tudi učencem iz preostalih treh občin. To se je zgodilo v Veliki Polani, rojstnem kraju Miška Kranjca.
Danes ima bralna značka trdno,mesto v sleherni pomurski osnovni šoli. Obiski pisateljev, slikarjev, igralcev, urednikov in drugih ustvarjalcev na sklepnih podelitvah značk so navadno praznik za celoten kraj, ne le za šolo. V teh petnajstih letih se je pomurskim šolarjem predstavilo na desetine pisateljev in drugih gostov. Srečanja so navadno prisrčna in ostajajo mladim trajno v zavesti. V sproščenih pogovorih z otroki se razdalja med njimi krajša, pa tudi odpravlja. Zavoljo bralne značke so se naše knjižnice, šolske in javne, bogatile bolj, kot bi se nemara drugače. Prav zavoljo bralne značke se odstotek beročih ljudi v Sloveniji uvršča na sam svetovni vrh. Tako ugotavljajo preučevalci bralne kulture pri nas in drugod. Četudi vseh učinkov dejavnosti, ki ji pravimo na kratko bralna značka, ne bo mogoče nikoli natanko izmeriti, lahko rečemo, da so veliki in večstranski. Pri taki stvari tudi množičnost ni postranska stvar. V osnovnih šolah Pomurja zajame bralna značka k sodelovanju okrog 50 odstotkov učencev. Po posameznih razredih se
odstotek tudi močno dviguje, vse tja do 100 odstotkov.
To ne pomeni, da smo lahko z doseženim že zadovoljni. In ravno z vprašanjem, kako izboljšati delo pri bralni znački, količinsko in kakovostno, je bilo na posvetovanju namenjenega največ časa. Bogata razprava, v kateri ni manjkalo tudi kritičnih misli, je navrgla vrsto sklepov. Ti zadevajo tako notranjo organizacijo bralne značke kakor njeno zvezo s širšo družbo in njenimi telesi. Naj izmed mnogih navedem vsaj nekatere:
Predvsem velja ugotovitev, da se bralna značka lahko ta čas organizacijsko opira najbolj na občinske zveze prijateljev mladine. Vse premalo pa ima podpore v kulturnih in izobraževalnih skupnostih, medtem ko zveze kulturnih organizacij že kažejo voljo za sodelovanje (npr. v Gornji Radgoni). Če govorimo o družbenih priznanjih delavcem v organizaciji bralne značke, so ta prihajala v glavnem od raznih mladinskih, kulturnih in podobnih organizacij, manj pa od političnih. Mentorsko delo z učenci (priprava branja, spremljanje, zaključni pogovori) se le v redkih šolah upošteva v letnem fondu opravljenih delovnih ur; večinoma ga učitelji opravijo oovrh svojih že tako obilnih delovnih dolžnosti.
Razpravljavci so precej besed namenili temu, kako priti do cenejše knjige, ki bi bila namenjena potrebam bralne značke. V mislih imamo slovensko knjigo naploh, posebej pa še izbrane poceni knjige, s katerimi bi nagradili učence, ki drugič osvoje bralno značko iste stopnje (prebero pa vzporedni bralni program). Doslej smo takim učencem dajali značke drugega imena, redki knjige, nekateri pa še enkrat enake značke. Premalo priznanja so doslej prejemali tudi tisti šolarji, ki so za bralno značko tekmovali vseh osem let šolanja. Mentorji in drugi navzoči (med njimi ni manjkal direktor Pomurske založbe Jože Ternar) so menili, da bi tudi tem učencem kazale pokloniti izbrano, vsebinsko bogato knjigo kot popotnico v življenje. Do takih poceni knjig pa bi bilo mogoče priti samo z dogovarjanjem med slovenskimi založniki.
Ko je tekla beseda o organizacijskih vprašanjih bralne značke, je bilo ugo-
Vsakoletna likovna kolonija v Lendavi, ki jo organizira kulturna skupnost, ponuja umetnikom, kateri prihajajo v Lendavo, izražanje v različnih materialih. Letošnja likovna kolonija (spet bo imela mednarodni značaj), naj bi zbrala v Lendavi umetnike-ki-parje, ki bi svoja dela oblikovali v lesu. Med dosedanjimi likovnimi kolonijami je bila ena organizirana v delovni organizaciji Gorenje—Var-štroj, kjer so se umetniki lotili tudi kovanja železa. Plod tega ustvarjanja je danes viden na tovarniškem dvorišču, ki ga poživljajo dela umetnikov.
Lepo bi bilo, če bi podobne stvaritve krasile dvorišča in okolice tudi v drugih delovnih organizacijah. Foto Jani D.
tovljeno, da imajo mentorji-—novinci premalo napotkov in strokovne literature za to zahtevno literarnovzgojno delo. Pogrešamo trajen, vsebinsko vsestranski priročnik za delo pri bralni znački. Seveda pa čutijo tudi drugi, ne le začetniki, potrebo po stalnem spoznavanju novejših tokov v mladinski književnosti in sodobnih, privlačnih metodičnih prije-movpri delu z mladimi. Torej je še precej nalog za strokovne organe (Zavod SRS za šolstvo, Slavistično društvo Pomurja, Zveza bralnih značk Slovenije idr.)
Navzoči so spregovorili tudi o utrditvi bralne značke med Slovenci v Porabju. Tam je pred leti že zaživela, nato pa menda obstala. Škoda. Z veseljem pa ugotavljamo, da imajo pomurski otroci madžarske narodnosti dobro organizirano branje za bralno značko Ferenca Mora.
Ker je bilo radensko posvetovanje namenjeno le bralni znački v osnovni šoli, seveda niso govorili o razširitvi tovrstnega branja v šole usmerjenega izobraževanja in med odrasle. Pa bi bil ravno zdaj pravi čas, da se ta stvar požene vtek. O tekmovanju v branju knjig med odraslimi smo pred dvema letoma slišali iz radgonskega konca. Tam so letos trdno odločeni, da to reč obnovijo, in sicer z novimi, boljšimi metodološkimi prijemi. Gotovo pa bi bilo koristno, ko bi o obeh zvrsteh organiziranega branja (v usmerjenem šolstvu in med odraslimi) kdo organiziral podobno posvetovanje, kot je bilo pravkar minulo.
Ob koncu se je Zveza bralnih značk Slovenije s posebnimi priznanji zahvalila nekaterim delavcem za dolgoletno ali pa sploh pionirsko delo pri bralni znački v Pomurju. Iz soboške občine sta ju prejeli Karolina Kolmanič in Hela Sreš, iz lendavske Albina Mlinarič in posmrtno Franc Križanič; iz ljutomerske Milena Pirher in Vida Rojs; iz radgonske pa Manko Golar, Hinko Plevnik in Avgust Posavec. Priznanja je izročal prof. Stanko Kotnik, mož, ki je skupaj s pokojnim pisateljem Leopoldom Suhodolčanom pred dvajsetimi leti na Prevaljah položil temelje slovenski bralni znački, kasneje pa pomagal pri porodu bralne značke tudi pri nas v Pomurju — in ostal vse do danes eden njenih najbolj vdanih usmerjevalcev, a. P.
PETEK, 19. JUNIJA
RADENCI — V Stekleni dorani bo ob 20. uri rok koncert za mlade. Nastopila bo skupina Gnile duše iz Ljutomera.
NEDELJA, 21. JUNIJA
SELIŠČI — V galeriji Domačija Lojzeta Veberiča bo ob 8. uri shod likovnih ljubiteljev, združenih v skupini LIKOS.
MURSKA SOBOTA — V Galeriji pri kulturnem centru je vsak dan od 7. ure do 12. ure in od 17. ure do 19 ure odprta razstava malih plastik in risb 5. jugoslovanskega bienala male plastike. Zanimiv izbor 125 malih plastik in 92 risb ter odkupljenih nagrad z dosedanjih bienalov v pomurskem središču pa si lahko ogledate tudi v nedeljo dopoldne.
LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka pri ljutomerskem domu kulture je odprta razstava del umetnika, po katerem nosi prostor v katerem so olja in akvareli razstavljeni ime.
LENDAVA — V Galeriji Lendava je odprta razstava otroške likovne ustvarjalnosti, obenem pa je za ogled zanimiva tudi stalna zbirka, v tem kraju z likovno umetnostjo plodne, ustvarjalnosti.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava akvarelov slikarja Ivice Belančiča iz Ogulina.
ČRENŠOVCI — V dvorani zadružnega doma so razstavljena dela enajstih avtorjev — članov lendavske skupine likovnih ljubiteljev — LINDAU.
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: delo prekmurskega rojaka Ferda Godine MOLČEČI ORKESTER, ki ga je izdala Zalo-žba Obzorja Maribor, ista založba pa je založila tudi VINSKI TABERNAKELJ Dionizija Amfore in Davida Weisa roman: NENAVADNI ZDRAVNIK.
V KINU PARK v Murski Soboti je nocoj ob 18. in 20. uri na sporedu satirična švicarska komedija KAKO POSTANEŠ Švicar. Ze sam izbor v okviru filmov tedna na prvem programu ljubljanske televizije priča, da sodi v vrh filmske ustvarjalnosti. Vsi tisti, ki si ga na malem ekranu niste uspeli ogledati, pohitite in si film oglejte na velikem ekranu. Ne bo vam žal, švicarstvo v tej Inči vas bo gotovo zabavalo in le redki med vami bodo, ki bi sl kdaj želeli prestati vsa ponižna in neprijetna preverjanja vpoglede v lastno intimo, da bi postali Švicarji.
Prizor Iz filma Kako postaneš Švicar z glavnim junakom, ki prvi spozna nesmiselnost početja in zapusti posebni oddelek policije,, katerega organi preverjajo neoporečnost ljudi, kateri so na delu v Švici in bi radi postali švicarski državljani. Seveda njegovi odločitvi botrpje baletka, ki je naše gore Ust.
STRAN 7
Y^TNIK, 18. JUNIJA 1981
RAZVOJNA HOTENJA IN MOŽNOSTI
Nova Lendava, kot pravijo domačini, je značilna po stolpnicah, širokih cestah in predvsem po športnem parku pri osnovni šoli. V kratkem bodo v tem delu Lendave odprli novi otroški vrtec, krajevna skupnost pa pripravlja gradnjo letnega kopališča.
Počasni, a trdni koraki v
Te dni mineva 40 let od ustanovitve OF in vstaje naših narodov in narodnosti, kar bodo v lendavski občini počastili s praznovanjem občinskega praznika. 22. junij je namreč že 25 let občinski praznik Lendave v spomin na leto 1941, ko so so sestali aktivisti in se dogovorili o organiziranem odporu proti okupatorju. Kot vsako leto bodo tudi letošnja praznovanja popestrili s kulturnimi in športnimi prireditvami, seveda pa bo ostal tudi čas za trezno presojo prehojene poti, na vseh področjih družbeno ekonomskega in političnega ter kulturnega življenja v občini, med dvema praznikoma.
Za začetek si obudimo nekaj spominov na tista povojna leta, ko so ljudje z velikim delovnim elanom začeli graditi porušeno industrijo. Lendavska občina je imela srečo, da je na njenem področju globoko pod zemljo bila nafta, domovini takrat izredno potrebna. Povojni razvoj lendavske občine je torej tesno povezan z razvojem Nafte, in končno je še danes
INA Nafta, največji ekonomski dejavnik v Občini. Okoli leta 1965 se je začela hitreje razvijati tudi ostala industrija, pri tem pa je nudila Nafta nesebično pomoč, materialno in strokovno. Jasno je bilo, da se mora lendavska industrija prestrukturirati, da mora biti pestrejša in tako so nastale delovne organizacije Primat, Elma, Gorenje—Var-stroj, hitreje pa se je'razvilo tudi komunalno gospodarstvo.
Posebej močan poudarek rasti industrije je bil dan v letih 1977 do 1978, dinamična gospodarska rast pa bi bila po oceni strokovnjakov še večja, če se ne bi nakopičili problemi v naftnem gospodarstvu, ker pa ima naftno gospodarstvo precejšen delež v gospodarstvu občine so se seveda problemi odrazili tudi na celotnem
Lendavska občina je narodnostno mešana v njej živijo Slovenci, Madžari pa tudi
Stara lendavska rafinerija še vedno dela, čeprav jo morajo nenehno popravljati.
V minulem srednjeročnem obdobju je bila lendavska občina zelo uspešna pri organizaciji vključevanja otrok v vzgojno-varst vene ustanove. Podatki kažejo, da je več kot 80 odstotkov otrok zajetih v organizirano varstvo. Tudi v naslednjih petih letih bodo otroškemu varstvu posvetili veliko pozornost.
gospodarstvu. Ko so koncem lanskega leta v lendavski občini ocenjevali minulo srednjeročno obdobje so ocenili, da so kljub težavam vendarle uresničili osnovne usmeritve srednjeročnega plana razvoja.
Eno od minulega srednjeročnega plana razvoja lendavske občine je bilo, da se bodo industrijski objekti gradili tudi v policentrih občine. V 'začetku se je zdelo, da bo to načelo ostalo le na papirju, vendar se je začelo uresničevati tudi v praksi. Zgrajena je bila tovarna obutve v Turnišču, ki je danes največji izvoznik lendavske občine, zaposluje pa že preko 600 delavcev. Tovarno usnjene galanterije so dobili v Žižkih, v V. Polani uspešno deluje DELOZA. Policentrični razvoj občine je verificiran tudi v sedanjem srednjeročnem programu razvoja do leta 1985.
Se kratka ocena starega srednjeročnega obdobja. V minulih petih letih je v industriji lendavske občine dobilo zaposlitev preko 2500 občanov, to je močno vplivalo tudi na zmanjšanje števila
zdomcev. Planerji so si za minulo srednjeročno obdobje postavili cilj, da bi gospodarstvo razvijali hitreje od slovenskega povprečja, toda že po štirih letih je velika zavzetost opešala. Lendavsko gospodarstvo pestijo nizka produktivnost, pomanjkanje sredstev za hitrejši razvoj, zadolževanje pa nikamor ne vodi. To so med drugim spoznali tudi v največjih delovnih kolektivih občine. Industrija je bila in bo hrbtenica lendavskega gospodarstva saj ustvarja že sedaj 60 odstotkov družbenega proizvoda občine. Ge ocenjujemo razvoj in-dustnije v preteklem srednjeročnem obdobju potem lahko rečejo, da je bila rast industrijske proizvodnje dosežena zaradi velike investicijske aktivnosti. Največjo rast so zabeležili v kovinski in elektro
kovinski ter gradbeni industriji. Težave pa so nastale v največjem delovnem kolektivu lendavske občine pri INA Nafti. Zlasti v temeljni organizaciji združenega dela Petrokemija. Težave so sistemske in še do danes niso rešene, zato delovni kolektiv INA Nafte upravičeno zahteva da se večletni problemi vendarle končno odpravijo in razrešijo.
Ko ocenjujemo minulo srednjeročno obdobje ne gre prezreti tudi velikih naporov na področju prometne infrastrukture, urejevanja voda, telefonije in stanovanjske gradnje. Nekoliko počasneje je potekal razvoj na.področju PTT prometa, vendar pa so paloge s tega področja v ospredju v sedanjem srednjeročnem planu. Na področju vodnega gospodarstva so potekala vlaganja v tekoče vzdrževanje vodnogospodarskih objektov, ureditev korita Mure, regulacijo potoka Le-dave. Lendavska občina je v minulih petih letih dobila okoli 220 družbenih stanovanj, število zasebnih gradenj pa je blizu 400.
Naloge na področju otroškega varstva so se zadovoljivo realizirale tako glede organiziranja mreže vzgojno-varstvenih organizacij in vključevanje otrok v družbe-
Občinsko središče Lendava se je v zadnjih desetih letih hitro razvilo, povečalo pa za 600 prebivalcev. Mesto stisnjeno pod obronke vinogradov se širi v dve smeri: proti Čentibi, kjer je zgrajeno novo stanovanjsko naselje in proti Dolgi vasi. Ob koncu tega srednjeročnega obdobja naj bi Lendava štela okoli 5000 prebivalcev.
no varstvo. Vrtec so dobili v Dolgi vasi te dni pa bo nared tudi v Lendavi, s čimer bo odpravljen problem varstva v rudarskem naselju. Na področju kulturne dejavnosti velja omeniti dokaj hiter razvoj ljubiteljske amaterske dejavnosti, ustanovljena so nova kulturno prosvetna društva, gradijo kulturni dom v Dobrovniku, urejeno pa je tudi več kulturnih dvoran v občini. Razvoj lendavske občine je torej bil sicer počasen a trden, toda nas najbolj zanima kakšne cilje razvoja občine bomo zasledovali v tem srednjeročnem obdobju v čigar prvo leto smo že krepko zakoračili.
Nosilec hitrejšega gospodarskega razvoja v tem srednjeročnem obdobju do leta 1985 bo seveda spet industrija, toda s to so že sedaj težave, zlasti z INANafto. Znano je namreč, da je gradnja rafinerije v Lendavi črtana iz družbenega plana razvoja Slovenije, to pa hkrati pomeni velik udarec delovni organizaciji, saj je vse svoje umske sile, sredstva usmerila v rafinerijo. Običajno pravimo, da je potrebno izdelati druge programe, toda to se ne da čez noč, zato bo potrebno več časa pa tudi nekaj sredstev. Po dolgem času naj bi v Lendavi spet vrtali nafto in plin, da bi si prido
bili lastno cenejšo surovino za tovarno metanola. Naftaši so optimisti in menijo, da' se bodo lahko rešili iz težav, seveda pa jrh pri tem mbra podpreti širša družbena
skupnost. Nekaj težav je tudi v Gorenju-Varstroj, zamuja se s adaptacijo prostorov za proizvodnjo dvižne opreme, skratka ta hip je naložbena dejavnost v občini skoraj zaustavljena. Razveseljivo pa je, da se nadaljuje bitka za več hrane.
Pred nedavnim so bila opravljena izsuševalna dela pri Dolgi vasi, kjer je pridobljenih 80 ha kvalitetnih njiv, začela so se dela v Kamovcih. Sicer pa bo, kot pravijo v lendavski občini, v tem srednjeročnem obdobju potrebno zasejati sleherno ped zemlje, saj so v pridelovanju hrane še velike možnosti, ki jih mora lendavska občina izkoristiti, še zlasti zavoljo tega, ker se usmerja v dokaj močno živinorejsko proizvodnjo. Hiter razvoj si obetajo tudi krajevne skupnosti od gradnje vodovodov, cest in urejevanja telefonije, elektrifikacije do skrbi za gradnjo šolskih, zdravstvenih in drugih objektov. Vsaka krajevna skupnost ima sprejet krajevni samoprispevek, ki je postal povsod gibalo razvoja kraja. Na področju šolstva velja omeniti, da bo adaptirana šola v Odrancih, da bodo pri šolskem kovinarskem centru zgradili prizidek za potrebe usmerjenega izobraževanja.
Jani D.
Hrvati. Uresničevanje narodnostne politike je tod že dolgoletna tradicija in v mnogo-čem vzgled za druge. Najda-Ije so v občini seveda prišli v procešu dvojezičnega izobraževanja. To je letos staro že 20 let in se je popolnoma afirmiralo. Težave pa so seveda v dvojezičnem poslovanju, kjer je premalo kadrov za tovrstno delo. Ne da ne bi bilo omogočeno ustno komuniciranje, to je povsod vsakdanja stvar, za dosledno uresničevanje pravic je potrebna tudi pismena oblika komuniciranja. No pa v lendavski občini vendarle menijo, da teh problemov ne bo rešil nihče drug; sami jih bodo morali. Krepitev bratstva in enotnosti bo zaradi tega še bolj prisotna v vsakdanjiku občana in delavca občine.
Razvojna hotenja so bila seveda vedno večja kot so objektivne možnosti, vendar pa gospodarstveniki lendavske občine menijo da bo sicer na videz počasnejša rast v tem srednjeročnem obdobju stabilnejša, vendar pa bo potrebno tako kot doslej krepko poprijeti. To pa bo seveda največje darilo slehernega občana za občinski praznik. Kakor so se aktivisti leta 1941. v junijskih dneh dogovorili o organiziranem odporu proti okupatorju, tako se mi dogovorimo o organiziranem boju za večjo produktivnost, proti zaostalosti, za ustvarjanje čedalje boljših pogojev dela in življenja v sleherni krajevni skupnosti.

STRAN 8
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
LENDAVSKA OBČINA PRAZNUJE LENDAVSKA OBČINA PRAZNUJE
V LENDAVSKI OBČINI JE IZ LETA V LETO MANJ ZASEBNIH KMETOV, KLJUB TEMU PA SE OBSEG PROIZVODNJE POVEČUJE — POMEMBNI USPEHI TUDI V DRUŽBENEM SEKTORJU KMETIJSTVA
Že res, da v družbeni plan srednjeročnega razvoja neke občine ni moč vnesti vseh smernic in pokazateljev, po katerih naj bi se razvijale posamezne panoge, kajti potem bi bil tak dokument „preobširen”, toda kljub temu se mi zdi, da je načrt razvoja občine Lendava le nekam preskromen, zlasti pa ni kaj prida napisano, kako bo tekel razvoj kmetijstva. To je dejavnost, ki ji sicer hudo konkurira industrija, saj ji jemlje ljudi in zemfjo, vendar je v lendavski občini ne zanemarjajo, dasiravno ima človek občutek (ko prebira družbeni plan), da je tako. Poglejmo torej, kakšni so načrti kmetijcev!
Na območju lendavske občine imajo kmetijsko zadrugo, v katero so vključene tele temeljne zadružne organizacije: Kmetijska kooperacija Lendava, KK Hotiza-Polana, KK Crenšovci, KK Dobrovnik in KK Turnišče. Te organizacije predstavljajo zasebno kmetijstvo. Tod pa deluje še temeljna organizacija združenega dela Poljedelstvo in govedoreja Lendava. Organizacija kmetijstva, tako zasebnega kot družbenega, se zdi primerna. Kot taka bo verjetno omogočila, da bodo zastavljeni cilji v srednjeročnem obdobju 1981—85 uresničeni. Zasebni kmetijci z družbenim pianom prevzemajo kar precejšnje naloge. V tem članku bomo navedli nekaj (pravzaprav precej) številk, s katerimi hočemo maloprej zapisano misel podkrepiti — konkretizirati.
Govedoreja; Združeni krAetje lendavske občine naj bi letos spitali 4.|120 pitancev, prihodnje leto 4.490, v zadnjem letu planskega ob-ddbja pa že 5.050 govejih pitancev.
Ker imajo
kmetje s
pitanjem precejšnje izkušnje (bodimo odkriti: tudi slabe!), se zdi, da načrt prireje niti ni zastavljen previsoko. Seveda pa čakajo kmetijce velike naloge tudi pri drugih proizvodnjah. Vzemimo za primer prašičerejo. Tudi ta dejavnost na območju lendavske občine ni nova, čeprav se farmska proizvodnja nekako ne more razviti, pač pa tržni viški prihajajo pretežno iz manjših hlevov. Pa vendar je plan pitanja oziroma oddaje še kar visok: letos bodo prašičerejci oddali zadrugi 14.500 pitancev v teži okrog 100 kilogramov, prihod prihodnje leto tisoč pitancev več, leta 1985 pa skoraj 20.000 bekonov. No, kmetje lendavske občine pa so tudi pomembni proizvajalci mleka; letos ga bodo prodali okrog 67.000 hektolitrov, pnnodnje leto 71.000 hektolitrov, 1985. leta pa 83.000 hektolitrov. Ce bo cena mleka primerna, kot je bila v zadnjem obdobju, je moč upati, da bo ,,mlečna proizvodnja” celo višja. Sicer pa z občutnim povečanjem proizvodnje računajo tudi rejci kokoši nesnic.
Letos bo kmetijska zadruga odkupila 45.000 jajc, prihodnje leto 48.000, v letu 1985 pa 55.000 jajc. Žal pa nimamo podatkov o načrtih brojierske proizvodnje, kljub temu pa je moč pričakovati, da bo tudi ta rasla, tako pri lastnikih zasebnih farm, Kakor tudi v družbenem objektu v Dobrovniku. )
Plug ne bo obstal
Kmetijci lendavske občine se dobro zavedajo, da je doma pridelana hrana za živino veliko cenejša, kot pa če jo kupijo zunaj Pomurja, recimo v Vojvodini. Prav zaradi tega bodo občutno povečali rastlinsko proizvodnjo. Tako bodo predvidoma letos nrqizvedli 70 ton koruze, leta 1985 pa že 113. Občutno naj bi se dvigala tudi proizvodnja pšenice in rži (seveda ne, da bi ju pokladali živini). Načrt je naslednji: letos 430 ton, prihodnje leto 480 ton, 1985. leta pa že 690 ton. Od žitaric kaže omeniti še proso in ajdo, ki ju bodo kmetje pridelali letno po 10 ton. To pa je premalo za potrebe predelovalne industrije v Lendavi', kajti ta želi letno predelati v poprečju 300 ton ajde v kašo. Ker domačega pridelka ne bo dovolj, bodo ajdo (kot doslej) uvažali. Seveda pa se takoj postavi vprašanje, ali je ne bi bilo moč pridelati, če ne vseh potrebnih količin, pa vsaj nekoliko več, doma? Enako velja za proso, saj ga želijo v obratih bivšega Elektromlina predelati kar 300 ton letno. Sicer pa v omenjeni predelovalnici pripravljajo tudi riž in še nekatere druge vrste živil.
Preden bomo pogledali načrte posameznih temeljnih zadružnih organizacij kmetij
V LENDAVI SI OBETAJO POMEMBNE DOHODKE TUDI OD VINOGRADNIŠTVA. H KVALITETI VIN PRISPEVA TUDI URADNO OCENJEVANJE VIN IN POZNEJE POKUŠNJA. TUDI LETOS BO, NAŠ POSNETEK PA JE IZ LANSKEGA LETA. FOTO: Š. S.
ske kooperacije, se ozrimo v TOZD Poljedelstvo in govedoreja. Tudi ta organizacija ima smelo zastavljeni program. Na površini 1700 hektarjev zemlje, ki pa jim hočejo letno dodati po 200 hektarjev (nakup), pridelujejo predvsem koruzo za potrebe živinorejske proizvodnje. Trenutno na • ekonomskih enotah v Lendavi, Benici, Zitkovcih in Ginjevcu pitajo 1.100 govejih pitancev, vendar pa se s to količino ne bodo zadovoljili. Seveda, prej je treba zgraditi hleve. V tem srednjeročnem obdobju bodo postavili hlev za 1.200 pitancev, z rekonstrukcijo obstoječih hlevov
ŽIVINOREJA JE DEJAVNOST, S KATERO SE UKVARJA VELIKA VEČINA ZASEBNIH KMETOV V LENDAVSKI OBČINI. V NOVEM SREDNJEROČNEM
OBDOBJU BODO KMETIJE S POMOČJO KREDITNIH SREDSTEV ZADRUGE ZGRADILI OKROG 100
pa bodo pridobili prostor za vzrejo kakih 400 pitancev. Ta organizacija bo precej denarja vložila tudi v zemljiške posege, zlasti melioracije. V tem srednjeročnem obdobju nameravajo izsušiti 1.400 hektarjev zemljišč. Pri tem seveda računajo na koriščenje bančnih kreditov in denarja kmetijsko-živinorej-ske skupnosti, kar bo še posebej ugodno (kreditov ne bo treba vrniti), če bodo izpolnili načrt pridelave sladkorne pese. Poudarim naj, da se temu cilju vse bolj približujejo. S tem pa ni rečeno, da zanemarjajo tudi sejanje pšenice, prav tako pa ta temeljna organizacija vse bolj krepi tudi vinogradniško dejavnost. Trenutno razpolaga s 15 in pol hektarji vinogradov, 10 hektarjev pa je v drugem letu po obnovi. Torej bodo kmalu rodili tudi ti. V tem planskem obdobju bodo predvidoma začeli v Lendavi s predelavo grozdja v vino, kajti polnilne naprave
že imajo, usposobiti pa je treba le še klet. Na vidiku je torej rekonstrukcija. Pri tej naložbi bodo sodelovali še TOZD Gostinstvo in Uni-verzal ter kmetijska zadruga Lendava.
Načrti temeljnih zadružnih organizacij kooperantov so prav tako dokaj obširni. TZO KK Lendava, ki združuje kmete Centibe, Dolge vasi, Goric, Lakoša, Lendave, Mostja, Banute, Orešja, Doline in Petišovec deluje na območju, kjer kmetijstvo hudo
izpodriva industrija. Kljub temu pa je moč računati, da se bo tudi tod kmetijstvo še razvijalo. Na tem območju se zlasti krepi družbeni sektor, torej zemljiške površine, s katerimi upravlja TOZD Govedoreja in poljedelstvo. No, tudi zasebni kmetje niso obupali. V prihodnjih petih letih naj bi se v tržno proizvodnjo preusmerilo 15 kmetij, in sicer za pitanje goveda, 10 kmetij za proizvodnjo pitanih prašičev in 5 kmetij za vzrejo pujskov. Dan bo tudi poudarek rastlinski proizvodnji, potemtakem tudi sladkorni pesi, ki jo bodo pridelovali na 70 hektarjih. Posebno skrb bodo posvečali vinogradništvu, torej obnovi. V okviru te TZO deluje enota Mlin, v kateri bodo posodobili naprave za predelavo ajde, prosa in drugih žitaric. Na vidiku je tudi gradnja dveh skupnih hlevov.
Temeljna zadružna organizacija Turnišče obsega še Renkovce, Gomilice in Nede-lico. Tudi temu območju grozi industrija, kajti Planika se nenehno širi in iz kmetijstva ,,krade” ljudi. No, to pa kljub temu napreduje. V Turnišču pravijo, da kmetijska proizvodnja ne pada. V živinorejski proizvodnji je na prvem mestu pitanje goveje živine, proizvodnja mleka in telet, pujskov in pitanje prašičev. V rastlinski proizvodnji prevladuje krompir, precejšen je pridelek koruze za krmo in silažo, tudi pšenice niso opustili, povečuje pa se pridelovanje sladkorne pese. V prihodnjem obdobju bo ta temeljna zadružna organizacija sodelovala pri preusmeritvi oziroma preureditvi 15 kmetij za pitanje goveda, 10 kmetijam bo pomagala pri ustvaritvi prostorskih pogojev za večjo proizvodnjo mleka in pri prav tolikih, ki nameravajo povečati pitanje svinj. Po načrtu naj bi zadruga še pomagala 5 kmetijam, ki se bodo ukvarjale z vzrejo pujskov. Ta temeljna zadružna organizacije je kot prva v občini uspela s skupno naložbo v prašičjo farmo v Renkovcih, kjer je interes obojestranski, zato načrtuje še gradnjo 4 skupnih hlevov za prašiče in 3 hleve za pujske.
Naslednja temeljna zadružna organizacija v lendavski
občini je TZO Kmetijska kooperacija Hotiza-Polana, v katero spadajo vasi z območja krajevnih skupnosti Polana, Hotiza in Gaberje. Značilnost tega teritorija je proizvodnja govejih pitancev, mleka in telet ter bekonov. V rastlinski proizvodnji je poudarek na koruzi za krmljenje in silaži. Dobro uspevajo tudi pšenica, krompir in sladkorna pesa, ki je bodo pridelovali na površini 70 hektarjev. Načrt okrepitve kmetij, ki imajo pogoje za dober razvoj, je kar precej pogumen: 30 kmetijam bodo s krediti omogočili zgraditev hlevov in nakup goveje živine, 20 kmetij naj bi povečalo proizvodnjo mleka,.da bi tako postale pomembnejše tržne proizvajalke. Deset kmetij s tega območja bodo preusmerili v večjo prirejo pujskov, prav toliko pa v pitanje bekonov. Tudi ta zadružna organizacija si bo prizadevala v tem srednjeročnem obdobju zgraditi skupne hleve, in sicer tri. Ker se precej kmetijskih zemljišč nahaja na slabem terenu, bodo skušali 380 hektarjev površin meliorirati. Nujni pa so tudi drugi posegi, ki bodo omogočali boljšo izrabo tal: arondacije in komasacije.
Temeljna zadružna organizacija Dobrovnik predvideva v letih 1981—85 preusmeriti 20 kmetij v pitanje goveda, 8 kmetij v prašičerejo, 5 v vzrejo pujskov in 10 kmetij za povečano proizvodnjo mleka in telet. V rastlinski proizvodnji bodo povečevali površine s pšenico in krmnimi rastlinami, zlasti s koruzo. Sejali bodo tudi sladkorno peso na površini 40 hektarjev. Ker so na tamkajšnjem območju tudi vinogradi, bodo posvetili potrebno skrb vinski trti, kar z drugimi besedami pomeni: temeljita obnova vinogradov. Torej izkoreninjenje samorodnic (šmarnice). Načrtovana vinogradniška skupnost bo — podobno kot v Lendavi — prav gotovo opravila pomembno psolanstvo.
Pomembnejša temeljna zadružna organizacija v okviru KZ Lendava je kmetijska kooperacija Crenšovci, ki združuje kmete iz te krajevne skupnosti, poleg tega pa še krajevno skupnost Odranci in* Bistrica. V srednjeročni program razvoja so zapisali, da bodo še naprej pospeševali prirejo govejega mesa, svinjine, mleka in vzrejo telet. Ne bodo seveda zanemarjali rastlinske proizvodnje. Pa ne le
za potrebe pitanja goveda, ampak tudi za prodajo. Kot eno izmed možnosti omenjajo pridelovanje vrtnin. Rastlinska proizvodnja pa bo uspešnejša, ko bodo opravili hidromelioracije, ki so obmurskem
svetu več kot nujna. Ta poseg bo nedvomno zelo koristen, saj bo omogočil tudi večjo proizvodnjo krme za potrebe razvijajoče se živinoreje. Kar 40 kmetij nameravajo preusmeriti! Sladkorno peso bodo pridelovali v poprečju na 80 hektarjih.
Je pač tako, da brez naložb tudi v kmetijstvu ni moč napredovati. Na območju kmetijske zadruge Lendava predvidevajo v teh petih letih za naložbe v melioracije, nakup mehanizacije, razširitve pitanja goveda in svinj ter za obnovo vinogradov in sadovnjakov kar 144.000.000,00 dinarjev. Največ denarja bo šlo za melioracije (letno po 12.000.000,00 dinarjev), sledijo naložbe v goveje hleve (letno po 9.000.000,00 dinarjev), nato obnova vinogradov in sadovnjakov (letno po 4.500.000,00 dinarjev), potem investicije v svinjske hleve (letno v poprečju po 2.500.000,00 dinarjev), pomembna postavka sredstev pa so tudi nakupi kmetijske mehanizacije, za katero bodo kmetje lendavske občine letno izdali po 1.600.000,00 dinarjev. Vsaj taki so podatki v srednjeročnem planu razvoja SOZD ABC Pomurka. Ta sredstva pa še zdaleč ne bodo zadoščala za” nakup številnih strojev in pripomočkov, ki naj bi jih kupili kmetje iz lendavske občine. Letne potrebe so takele: 85 traktorjev, 33 kombajnov (?!), 25 nakladalnih prikolic, 5 cistern, trosil-cev za gnojila, kosilnic, škropilnic in sejalnic, 20 obračalnikov, 35 plugov...
Načrti kmetijcev občine Lendava so torej kar precejšnji. Vse to priča, da se ta panoga šenaprej razvija, čeprav v njej dela iz leta v leto manj ljudi. So pa zato ti taki, da
kmetijska panorama
Bolezni in škodljivci okrasnih rastlin
V članku bi rad opisal nekaj najvažnejših in najbolj razširjenih bolezni in škodljivcev na okrasnih rastlinah, ki jih pri nas največ gojimo. Zaščite s kemijskimi sredstvi se lotimo šele takrat, ko vsi ostali ukrepi (pravilna lega, zalivanje, presajevanje v zdravo zemljo itd.) odpovedo. Naj tudi tu velja izrek, da je boljše bolezni preprečevati s pravilno oskrbo rastline kot pa zdraviti.
PELARGONIJE (muškatli)
Pegavost listja
Na starejšem listju opazimo oljne prosojne male pege, ki se naglo večajo, v sredini postanejo rdečkaste ali sive, rob teh peg pa je rumeno zelen. Te pege se sčasoma spajajo v večja obolela mesta, ki so omejena z listnimi žilami. Močneje napadeni listi se posušijo in odpadejo.
Obolele liste odstranimo, sežgemo, pri zalivanju pazimo, da ne zmočimo listov. Mladice jemljemo od zdravih rastlin, sadimo jih v zdravo zemljo. Med škropivi pa izberemo ortocid (0,25 %).
Rja na pelargoniji
Na listni ploskvi se pojavijo najprej male okrogle rumenkaste pege, te se večajo do velikosti bradavice, lahko pa se tudi spajajo. Listi porumenijo in odpadejo.
Rastline naj bodo na zračnem prostoru, suhe, od škropiv pa uporabimo dithan M 45 (0,25 %), antracol (0,25 %). Listje mora biti dobro prekrito s škropivom.
Rumena pegavost listja
Na listih, posebno mladih, je videti male, okrogle ali celo zvezdaste oblike, rumenkaste pege, velikosti 1 do 2 mm. Kasneje te pege v sredini porjavijo in se posušijo. Taki listi zaostanejo v rasti, postanejo kodravi. Cela rastlina nazadnje pri močnem napadu propade.
Najboljše je obolele rastline izruvati in sežgati, da se bolezen ne razširi. Mladice jemljemo od zdravih rastlin. Na rastlini uničujemo listne uši.
Uši na pelargoniji
Navadno jih opazimo na spodnji strani lista, pojavijo pa se tudi ob cvetnih popkih. Na gornji strani pa so vidne svetle pike, kijih povzročajo vbodi uši.
Najprimernejši pripravek so florovin plant-pin palice, saj je uporaba zelo enostavna, paličico potisnemo v zemljo, kjer se ta raztopi, rastlina pa bo s svojimi koreninami vsrkala strup. V nekaj dneh bodo uši poginile. Primeren pa je tudi actellic, radotion.
BEGONIJE
Pepelasta plesen na begoniji
Opazimo jo lahko na listih, listnih pecljih in tudi cvetovih. Na napadenih mestih se pojavijo sive moknate prevleke. Bolezen se najraje pojavi v zaprtih, neprimernih prostorih. Izboljšamo pogoje rasti, škropimo z karathanom (0,04 — 0,06 %), in bayletonom (0,05 — 0,1 %).
Siva plesen begonije
Navadno se pojavlja na prehodu jesen-zima ali pomlad-poletje in v zaprtih prostorih. Na listju in cvetovih pa povzroča sive plesnive prevleke.
Spremenimo rastne pogoje, škropimo pa z bakrenim apnom, lahko uporabimo tudi ortocid ali orthofaltan.
ASPARAGUS, špargla
Sušenje vejic
*
Pri blagi obliki se sušijo samo vejice, če pa se bolezen močneje razširi, pa se posušijo tudi celi poganjki.
Škropimo z fungochromom ali benlejtom (0,1 %).
Siva plesen
Na listju se pojavijo rjave pege, ki so prekrite s sivo vatasto prevleko.
Rastline prevetrimo, od škropiv pa uporabimo benlejt, fungochrom (0,1 %) ali ronilan: (0,05 %). Pred uporabo je dobro, če preizkusimo občutljivost rastlin (poškropimo samo delček rastline).
KRIZANTEME
Venenje rastlin	।
Bolezen sejavlja kasneje poleti, predvsem na rano sajenih rastlinah. Listi porumenijo, postanejo rdeči ali porjavijo, listni robovi se zavijejo navznoter, kasneje se posušijo. Taki oboleli listi dalj časa obvisijo na rastlini. Rastline zaostajajo v rasti, cvetovi so manjši in nepravilne barve.
Take obolele rastline odstranimo, da ne okužijo še ostalih. V to zemljo ne sadimo več krizantem.
Rja na krizantemah
Na desetih hektarjih zemlje pridelujeta v glavnem koruzo, nekaj krompirja, na ostali zemlji pa so travniki z krmo za živino. Polja so daleč iz mesta, tako da morata voziti vse pridelke domov od daleč. Pa to še ni najhujši problem. Težave se pričenjajo pri živini.
— Tovariš Kikec, se pri svojem delu srečujete s kakšnimi težavami?
,,Za enkrat še ne. Klub temu da so moji goveji in svinjski hlevi skoraj v središču mesta, zaenkrat nimam še nobenih težav. Vem, da se pripravlja odlok o prepovedi reje živali na območju mesta Ljutomer. Priznam, da mi še ni čisto jasno, kaj je opredeljeno v tem odloku. Slišal sem sicer, da so kmetje iztega izvzeti. Ce je tako, ni nobenih težav. Huje bo, če bo ta odlok veljal za vse. Dvajset let trdega dela in garanja bo šlo po gobe. Ne morem si predstavljati, kako bova z ženo živela takrat. Pa ne samo to. Vsi hlevi, silosi, gnojišča, ki sva jih v tem času zgradila, bo ležalo brez vrednosti tukaj.”
— Kako pa se kaj razumete s sosedi, ki niso kmetovalci?
,,To pa je stvar zase. Mislim, da smo se v teh dvajsetih letih navadili drug na drugega. Nikoli doslej še nisem imel kakršnekoli pritožbe, ali spora zaradi mojega dela. Ne žasmraju-jem okolice. Tiste velike tovarne v mestu veliko bolj onesnažujejo okolico, kot moji hlevi. Saj so tako tudi zgrajeni.
Želel bi si samo to, da bi takšni odnosi v bodoče tudi ostali.”
— ,,Gospodarsko poslopje imate v mestu, polja pa daleč zunaj. Kako pa to usklajujete?”
,,Delo na polju zahteva veliko časa. Danes je doba kmetijske mehanizacije. Doma imam skoraj celotno opremo, za obdelavo polj in travnikov. Na srečo mi pri tem pomaga tudi soproga. Takrat, ko se mudi, mi priskoči na pomoč in delo je hitro opravljeno. Težave se prično, ko je potrebno pridelke spraviti do živine. Vožnja skozi mesto nikakor ni prijetna. Se posebej danes, ko je promet tako gost. To je največja težava pri mojem delu. Verjemite mi, delo kmeta ni lahko. Samo poglejte te cene. Povsod divjajo navzgor, da jim komaj sledimo. Samo cene kmetijskim proizvodom so že dolgo časa enake ali pa se spreminjajo samo za malenkost. Seveda bo vsak kmet iskal tisto tržišče, ki mu ponudi največ. Dosti je takih, in ljudje jih obsojajo. Pa često po krivici. Ce je že toliko vloženega J truda in dela, naj bo vsaj pošteno plačilo. Jaz sem se povezal .s kmetijsko zadrugo Ljutomerčan. Zaradi tega imam nekaj ugodnosti, seveda pa tudi obveznosti.”
— Kaj pa bodočnost, tovariš Kikec?
,,To me sedaj še ne skrbi. Doma imam dve hčeri. Starejša se kljub študiju zanima za kmetijo. Seveda ji bo dosti lažje, kajti doma ima skoraj vse. Ni težko sesti na traktor in opraviti delo na polju. Videli boste, kmet bo nekoč postal še zelo cenjen. Sami veste, da se da brez marsičesa, samo brez hrane ne. In takrat, ko bo pomanjkanje, takrat pa bomo mi prišli na svoj račun.” Dosti resnice je v teh besedah. Skoraj preroško zvenijo besede kmeta iz mesta.
Dušan Loparnik
Na trgu z živino še zmeraj nered
Dogovore pri odkupu živine . v Pomurju ne realizirajo kot so načrtovali. Soočajo se s problemi zadrževanja živine, tako se dogaja, da živine klavnice nočejo odkupiti ali jo predolgo držijo v depoju, v drugem primeru pa je rejci nočejo prodati. Zaskrbljujoče je, da iz obmejne občine Lendava 50 odstotkov živine zaradi višjih cen na Hrvaškem še zmeraj pokupijo nakupovalci iz sosednje republike, podobno je tudi na območju KZ Ljutomer-Križevci. Posledica tega je nered, ki je privedel do tega, da tudi domači nakupovalci ne upoštevajo dogovorjenih pogojev odkupa tekačev in mlado pitanega goveda. Praktično ima vsaka organizacija, ki odkupuje živino v Pomurju, svoj cenik, kljub številnim dogovorom o enotni politiki cen.
Pri tem ne gre prezreti, da občinske inšpekcije ne opravljajo svoje naloge. To in predi-menzioniranost klavnih zmogljivosti pa dobro izkoriščajo rejci, ki pobirajo davek od anarhije na tržišču. Tudi zadruge nimajo čvrstih odnosov z rejci, saj se sicer ne bi moglo dogajati, da kmet, ki je od svoje TOZD dobil plemensko svinjo po regresirani — 2.000 dinarjev nižji ceni — pujske prodaja prekupčevalcem živine, namesto da bi jo prodal svoji zadrugi.
Problem zase predstavlja vse nižji izplen mesa oziroma odstotek klavnosti, ki se je do pred kratkim pri govedu gibal v povprečju od 54 — 56 odstotkov, v zadnjem času vse pogosteje dosega le 48 odstotkov. Slab odstotek klavnosti je vzbudil nejevoljo in sum kmetov v delo klavnic in Jugoin-špekta, ki opravlja nadzor nad tehtanjem in izplenom mesa, o čemer priča 42 pritožb rejcev v zadnjih dveh tednih.
O nastalem položaju so razpravljali tudi na seji koordinacijskega odbora za primarno kmetijsko proizvodnjo v Pomurju, za katero skrbi ABC POMURKA. Na sestanku predstavnikov mesnih industrij in kmetijskih zadrug so opozorili., da je vzrok za slabo klav-nost iskati tudi v predragih krmilih, zaradi česar rejci vse bolj iščejo izhod v cenejše ekstenzivnem načinu krmljenja. Proizvajalci močnih krmil, na kar so na koordinacijskem od-
boru posebej opozorili, pa se še zmeraj izmikajo podpisu SaS o dohodkovnem povezovanju s poljedelci, rejci živine in klavnicami. Opozorili so še, da vse več hlevov ostaja praznih, ker so teleta za pitanje predraga. Kljub odloku o pre-
Proizvajalci hrane, združeni v ABC POMURKO, so obravnavali osnutek SaS in Statut skupnosti za preskrbo mesta Maribor, katere članice bodo tudi DO iz Pomurja. Z ustanovno skupščino, ki bo 18. junija v Mariboru, bodo ustanovili skupnost, katere naloga bo planirati proizvodnjo in preskrbo na osnovi skupnih potreb. Skupnost bo urejala odnose — pravice in obveznosti članov — ter na ta način, zagotovila mestu Maribor preskrbo s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Na ta način bodo uredili trajno povezanost reprodukcijskega toka proizvodnje, predelave, trgovine in potrošnje, podpisnice pa bodo združevale tudi sredstva v rizični sklad, s katerimi bodo intervenirali pri odpravljanju težav v proizvodnji hrane.
povedi klanja telet pa je moč v vsaki boljši gostilni dobiti telečji zrezek, so pa tudi zamrzovalniki v kmečkih domovih polni teletine.
Nered pri odkupu bo moč odpraviti le s sankcijami, pri čemer morajo kmetijcem pomagati službe občinskih inšpekcij. Potrebno bo narediti tudi analizo selekcije, reprodukcije oziroma osemenjevanja govedi, načina krmljenja ter tako ugotoviti vzroke nizke klavnosti. Zbrati pa je potrebno podatke o številu pujskov in prostih pitališčih. Poslej naj bi mesečno spremljali tudi ceno pitanja in upoštevali dogovorjene odkupne cene, so v sprejetih sklepih zapisali odgovorni za proizvodnjo hrane v Pomurju.
Na spodnji strani listov se pojavijo približno 2—5 mm velike čokoladno rdeče kraste, na gornji strani pa so svetlozelene ali rumene pege. List lahko v celoti porumeni in odpade. Za škropljenje sta pripo-ročjiva: cineb, ortocid.. Rastlin ne sadimo pregosto in v vlažna mesta.
Pepelasta plesen
Pojavlja se na listih, steblih pa tudi na cvetnih popkih. Tu opazimo sivo plesnivo moknato prevleko. Listi se zvijajo in odpadajo, cvetovi so slabo razviti in se sušijo.
Uporabimo karathan, bayleton (0,05 %).
Listna pegavost krizanteme
Na listih se pojavijo okrogle, jasne črne do rjave pege velikosti do 2 cm. Najprej se pojavijo na spodnjih starejših listih. Cvetovi takih rastlin so zaostali v razvoju.
Škropimo z dithanom, antracolom, cinebom.
Siva plesen na krizantemi
Cvetni popki postanejo rjavi, prekrijejih siva prevleka. Taki cvetovi začno prav kmalu trohneti.
Rastline gojimo na zračnih legah, škropimo z ronilanom.
Listne uši
Se pojavijo na mladem listju ali pa ob cvetnih nastavkih. So rja-vočrne barve. Ob močnem napadu listje porumeni zaradi vbodov.
Uporabimo actellic (0,05 %).	, ...
« tNadalievame prihodnjič)
Naša živina po kvaliteti na samem vrhu
Lisasta pasma je znana po tem. da sta obe gospodarski lastnosti, proizvodnja mleka in prireja mesa, delno pogojeni. Slednje zahteva obsežno rejsko delo, saj pri tej pasmi rejci skrbijo za sočasen genetski napredek obeh lastnosti. Od dednih osnov bikov je odvisen prirast govejega mesa in mleka v prihodnjih letih. Tako so le testirani biki, o katerih v Sloveniji vodijo vse zbrane podatke trije selekcijski centri pri živinorejsko-veterinar-
Turnišče: cene pujskov
Podobno kot teden dni prej je bilo na turniškem sejmišču živahno tudi v četrtek 11. junija. Rejci so pripeljali 181 pujskov in jih prodajali od 3.000,00 do 3.500 dinarjev za par pujskov. Kupcev je sicer prišlo nekoliko manj kot ponavadi in tokrat so pokupili okrog 100 pujskov.
jih doslej kupovali od znanih osemenjevalnih središč v svetu, ki imajo najboljše bike lisaste pasme.
Program vzreje bikcev in načrtnih osemenitev za potrebe osemenjevalnih središč podpira s svojimi sredstvi tudi ŽPS Slovenije, ki letno nameni za načrtno selekcijsko vzrejo znatna sredstva. Pot do napredka je dolga. Da bi bili kos nalogim morajo biti živinorejci dobro organizirani. Voditi morajo
boru vodijo strokovne službe, ki si pri tem pomagajo z znanstveno obdelanimi podatki, s pomočjo katerih ocenjujejo razvoj pozitivnih lastnosti, tako da so zmeraj na tekočem o doseženem napredku, hkrati pa lahko sproti odpravljajo nepravilnosti. V ta namen letno prirejajo licenciranje — pregled bikov in podatkov — ki sta jih zbrali službi selekcije in reprodukcije med letom v osemenjevalnih središčih.
Zadnji tak pregled je republiška komisija opravila v Murski Soboti, ,ki ga je na Živinorejsko-veterinarskem zavodu vodil prof. dr. Jože Ferčej. Licenciranja v Murski Soboti se je udeležilo precejšnje število rejcev in živinorejskih strokovnjakov
iz vse Slovenije in tudi drugih republik. Pregled plemenskih bikOvje pokazal, da ima ŽVZ v M. Soboti ta čas lepo število bikov, nadpovprečne kakovosti glede ocene pridasta mesa in mlečnosti. Mlajši biki, ki jih bodo šele vključili v osemenjevanje, so vsi vzrejeni doma. Pomurskim rejcem se tako ni bati, da ne bi nadaljevali uspešnega predora s kvalitetno plemensko živino na domači in tuji trg. To še toliko bolj, ker so na pred nedavno končanem mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu že drugič zapored osvojili najvišje priznanje novosadskega sejma, kristalni pokal za najboljšo plemensko živino.
Boris Hegeduš
STRAN 10
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
dopisniki so zabeležili
BELTINCI
Upokojenci v Sežani
Glede na uspešen nastop mešanega pevskega zbora Društvu upokojencev Beltinci na področnem koncertu pevskih zborov upokojencev v Prevaljah so se beltinski upokojenci 6. junija udeležili tudi koncerta pevskih zborov upokojencev iz celotne Slovenije v Sežani.
V veliki športni hali je nastopilo nad tisoč pevcev. Omeniti velja, da je bila udeležba zelq dobra, prisotni pa so bili, poleg predstavnikov Slovenije, tudi gostje iz vseh republik in pokrajin ter predstavniki društev upokojencev iz Trsta in Celovca? Po koncertu so si pevci ogledali Lipico.
Petje tolikšnega števila upokojencev je prav gotovo nepozabno doživetje, posebej pa je nepozabno zato, ker so pri zadnji točki koncerta ob spremljavi godbe na pihala iz Divače zapeli vsi zbori skupaj.
A. H.
Reklamnih tabel imamo precej. Ta, na primer, naj bi opozarjala na Pomurje. Naš sodelavec jo je vso bledo in na majavih nogah posnel med Ivanjkovci in Žerovinci. Majhen spominček za vse, ki se trudijo za razvoj in ugled Pomurja, posebno na turističnem področju.
J.Ž.
Prizidek kmalu pod streho
Pri dograjevanju vaškega gasilskega doma v Vanča vasi je očitno preveč zatikanj. Računali so. da se bodo izvajalci — člani delovnega kolektiva Temelj Cankova — bolj potrudili, zato so vaščani doslej opravili že 2.400 delovnih ur. Kaže, da bo prizidek, v katerem bo ob dvorani in sejni sobi še mlekarna, vendarle kmalu pod streho.
ZDAJ JE TAKO - KAKO PA V PRIHODNJE? Precej živahno je bilo nekoč na otroškem igrišču pri Banki v Lendavi, tudi sprehajalcev ni bilo malo, v zadnjem času pa so se razmere močno spremenile. Polomljene klopi odvračajo starejše, ki bi radi med sprehodi malo posedeli in opazovali igre mladega rodu, prav ta mladi rod pa se igrišča skoraj izogiba, saj nima na voljo niti primerne gugalnice. Nekaj bodo Lendavčani morali narediti! Igrišče je pusto.	j žerdin
Število nesreč se zmanjšuje
V lendavskem Varstroju ugotavljajo, da je bilo v letošnjem letu precej manj nesreč kot v enakem obdobju lani. V januarju so zabeležili štiri, v februarju tri, pet v marcu, eno v aprilu in dve minuli mesec.
K temu so veliko prispevali ljudje, ki so zadolženi za varnost pri delu, saj sproti opozarjajo ha uporabo osebnih zaščitnih sredstev.	J. Ž.
MURSKA SOBOTA
Čedalje več ljubiteljev planin
Tudi v pomurski pokrajini je čedalje več ljubiteljev gora. Tako je tudi v delovni organizaciji Panonija v Murski Soboti, kjerso v plan insko društvo pritegnili 35 članov. Nekaj tur jihajo že za sabo, načrtujejo pa še pohode čež/Pohorje. Julijske alpe in na Golico, pa tudi kolesarjenja ne bodo pustili ob strani.
ŠALOVCI
Vaja RKB zelo uspela
V nedeljo so bile v Šalovcih vaje CZ izrednih razmer, na kateri so sodelovale vse strukture v KS, in sicer komite za LO in DS. CZ, NZ, ekipe prve pomoči in gasilsko-tehnične,ekipe. Sodelovale pa so ekipe iz KS Šalovci, KS Cepinci in KS Hodoš.
Bistvo c,elotne vaje je bilo prikaz vaje RKB, ki jo je prikazala ekipa iz KS Šalovci, medtem ko so bile ostale ekipe le opazovalke in le-te bodo imele v prihodnje tečaje. »Glede na to, daje bila to prva vaja RKB-, povzemamo, daje ekipa za začetek zelo dobro pripravljena s tem kar razpolagamo in kar se je videlo na sami vaji. Seveda, pa bo treba še tehnično izpopolniti celotno vajo«, je dejal predsednik komiteja za LO tov. Ernest Kerčmar.
Sicer pa seje na vaji še prikazalo zelo uspešno sodelovanje z dejavniki v KS, kot naprimer z socialistično zvezo. Tudi zveze s štabom so bile izredno dobro izpostavljene. Razveseljivo pa je tudi, da seje na vaji pokazala 100 % udeležba.
Torej, nedeljska vaja v Šalovcih je dobila same dobre ocene, kar pa še ne pomeni, da se v prihodnje ekipam ne bi bilo treba še bolj izpopolnjevati in prizadevati.
Drago Jakič
GORENJE— VARSTROJ
VARILNI
APARATI
Ne bo odveč, če povemo, da so marljivi delavci iz delovne organizacije Gorenje—Varstroj — tozd varilna oprema, koncem leta 1978 izdelali sto tisoč varilnih aparatov. Takrat so se obvezali, da bodo proizvodnjo vsako leto povečali. In to se jim je tudi obrestovalo. Varilna tehnika se je v lendavskem Varstroju že dodobra zakoreninila. Povpraševanje po aparatih je vsako leto precejšnje, tako, da so morali proizvodnjo v zadnjih letih celo podvojiti. Hitre roke delavcev in dobro utečena tehnologija narekujeta, da izdelajo na dan kar štiristo aparatov, čeprav ne skrivajo dejstva, da morajo še rešiti nekatere tehnološke postopke, ki so povezani s proizvodnjo varilnih aparatov.
J. Žerdin
Mnogi čebelarji imajo še vedno probleme s prevozi panjev v kraje, kjer je v nekaterih obdobjih medenje največje, zato so nekateri kupili rabljene avtobuse. Za takšno rešitev se je odločil tudi znani čebelar Alojz Horvat iz Tišine. V preurejenem avtobusu ima primerno nameščenih kar 51 panjev. Kam in kdaj jih bo odpeljal, to presoja sproti, saj ima v čebelarjenju že 32 let izkušenj.
frku
TRDOVRATNI BOR
Negova se ponaša z dokaj znanim gradom, ki si je s svojo starostjo in burno preteklostjo pridobil status spomenika prve kategorije. Toda niti kategorija mu ne prepreči propadanja. Med najbolj propadle dele sodi obzidje. In prav obzidja se oprijema bor, visok že več kot tri metre. Borje tako postal še ena zanimivost, tega turističnega kraja.	t. k.
RANKOVCI
Prislužen pokal
Lovska družina Rankovci je v nedeljo pripravila streljanje na glinaste golobe. Sodelovali so tekmovalci iz šestih lovskih družin. Prehodni pokal je dobila v trajno last lovska družina iz Murske Sobote. frku
SPODNJI IVANJCI
Cesto so ,,zakrpali”
Pretekli teden so se delavci Komunale iz Gornje Radgone lotili popravila ceste Spodnji Ivanjci —Gornja Radgona. Kot je povedal delovodja Roman Vrbnjak, so z deli začeli tako pozno zato, ker pri komunalni skupnosti niso imeli dovolj denarja. Dela bodo veljala okrog 90 tisoč dinarjev.
Cesta je potrebna temeljite obnove, vendar to načrtujejo šele leta 1983. ko bodo asfaltirali tudi kilometer ceste Cogetinci—Spodnji Ivanjci.
L. K.
»ELKOM« TKO PRIMAT MARIBOR
TOZD Tovarna skladiščne opreme
69220 LENDAVA, Kolodvorska 12
Razpisna komisija na podlagi sklepa 3. seje delavskega sveta z dne 4. 6,1981
razpisuje
prosta dela in naloge
VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
(ni reelekcija)
Za opravljanje del in nalog vodenje komercialnega sektorja se zahteva, da kandidat ima
— ‘visoko ali višjo šolo ekonomske ali komercialne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na takih in podobnih delih.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Vodja komercial nega sektorjaje delavec s posebnimi pooblastili in pod reelekcijo s štiriletnim mandatom. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi in dosedanjem delu v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: TKO PRIMAT TOZD Tovarna skladiščne opreme Lendava, Kolodvorska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa. Izbrani kandidat
sklene delovno razmerje 1.8. 1981.
Vedno bolj poudarjamo skrb čistoči okolice in še vedno lahko opazimo v mnogih krajih pravcata odlagališča smeti kar v centrih. Tak primer je tudi v Šalovcih, Iyer je v centru vasi veliko odlagališče smeti. Čeprav ni table, ki bi nas opozorila na to, da ne onasnežujemo okolja, pa vendarle, center vasi in smetišče spadata skupaj?
Foto: D. Jakič
KRAJNA
Prijetno je bilo
Na Krajni so pred dnevi pripravili srečanje upokojencev z območja krajevnih skupnosti Tišina in Gederovci, v goste pa so povabili upokojence z območja rogašovske krajevne skupnosti. Kar osemdeset se jih je zbralo in prav veseli so bili, da so jim učenci osnovne šole pripravili sproščen in zanimiv program — od recitacij do petja, vsi skupaj pa so poskrbeli, da se je družabno srečanje zares prisrčno končalo.
TRNJE
NA STAREJŠE
NISO POZABILI
Krajevna organizacija rdečega križa se je tudi to pomlad spomnila občanov, ki so stari nad 75 let. Zbralo se jih je kar 25. Za kulturni program so poskrbeli šolski otroci z deklamacijami in petjem, nekaj narodnih pa je zapel tudi moški kvintet iz Trnja. Udeležence srečanja so skromno pogostili, obolele pa so članice odbora obiskale na domovih.
Tajnica odbora Marija Mlinarič je ob tej priložnosti opozorila na pomoč, sosedsko pomoč onemoglim in osamelim.
—mm—
ZAGREB
inex adria aviopromet inex adria aviopromet
LINIJE
DELAVSKIH LETOV
MUNCHEN DUSSELLDORF FRANKFURT HAMBURG HANNOVER STUTTGART
LETIMO Z DC-9
DO 50% CENEJE OD REDNIH LINIJ
PRODAJA KART IN INFORMACIJE: SAP-VIATOR LJUTOMER, CERTUS PTUJ, KOMPAS MURSKA SOBOTA, GLOBTOUR RADENCI, PUTNIK GORNJA RADGONA, GENE-RALTURIST ČAKOVEC IN VARAŽDIN. Tukaj lahko kupite tudi vse karte za domače linije iz Maribora in Zagreba!
STRAN 11
}^TNIK, 18. JUNIJA 1981
ne zgodi se vsak dan
ČUDNE KRAVE -tako bi lahko rekli čredi krav nekega farmerja v južnoafriškem mestu Betlehem. Včasih so bile mirne, preveč mirne, potem pa so začele poskakovati kot neumni kozliči, čeprav so bile mnoge med njimi že kar v letih. Pa so odkrili. Sosed je na skrivaj posejal marihuano in ko so se krave nažrle te, potem so se tako čudno obnašale.
XXX
UMETNO ČLOVEŠKO KOŽO — je uspelo narediti skupini znanstvenikov iz ameriške zvezne države Massachusetts. Novost je napravljena iz silikona in nekaterih sestavin kravje kože; Pri dosedanjih poskusih človeško telo umetne kože ni hotelo sprejeti, te novosti pa organizem baje ne odklanja. Veliko upanja za ponesrečence s hudimi opeklinami.
XXX
TEGA PA ŠE NISTE VEDELI — da se migrena dvakrat pogosteje pojavlja pri tistih zakoncih, ki skačejo čez plot. To odkritje pa ima seveda tudi slabo plat: ljubosumnim zakoncem bo sedaj vsak glavobol sumljiv.
XXX
160 LET JE STARA -tako pravi neka Indone-zijka. Pravi, da ji je bilo že preko sto let, ko seje bivši predsednik Sukamo prvič poročil... Baje bodo zadevo raziskali.
XXX
KAJ BO, KO ODRASTE — osemnajstmesečni Avstralec Gregory Wilkins. V otroški posteljici je v glavo ugriznil strupeno kačo. Potem, ko je poginila, se je igral z njo.
Molk je zlato in zdravje
Zdravniki so menda ugotovili, da preveč čvekanja škoduje zdravu in priporočajo ,, ure molčečnosti”. Vsakdo naj bi se odločil za tedensko ,,minuto molka”, ki naj bi trajala od dve do tri ure. V tem času bi se bilo treba odpovedati tudi radiu in televiziji.
Kot so izračunali statistiki, lahko človek v minuti spregovori 200 besedi če pri tem tudi misli, pa samo 100. V mesecu dni nanese to okrog 500 tisoč besed in v vsem življenju spregovori poprečen človek toliko besed, kolikor jih vsebuje knjižnica s 6000 knjigami.
 Govorjenje je nevarno pred-
vsem za želodec. V času naših babic je veljalo, da dobro vzgojen človek pri jedi molči,
danes pa je pogovor postal obvezen del obedov. To pa ima usodne posledice. Od samega govorjenja zobje ne utegnejo gristi in želodec se mora spoprijeti s slabo pripravljeno hrano. Zato ima dandanes tudi toliko ljudi težave z želodcem.
Tako stara kot govor je tudi legenda o klepetavih ženskah. Statistika tega predsodka ne potrjuje. Testi so dokazali, da so si ženske in moški po količini spregovorjenih besed zelo blizu, moški govorijo celo nekoliko več. Vsekakor pa so od ženske mnogo glasnejši.
Statistiki so tudi ugotavljali, kje ljudje govorijo. Zenske si za majhen klepet najraje izberejo živahno okolico, moškim pa je ljubši mirnejši prostorček, najraje kje v kotu.
(P. S.: Brez hudobije se nam utrinja vprašanje: kdo pri nas najraje in največ govori?)
,-80 LOKOmOBILA ZAmENJALA TRAKTOR?
Sedemdesetletni Ludvik Mirti iz Motovilec 74 namerava v kratkem ponovno spraviti v pogon »pogonsko peč«, s katero je pred četrt stoletja v času mlačve obredel dobršen del Goričkega. Za tem jo je izpodrinil traktor, tako, daje šla med staro železo, vendar očitno ne v dokončni odpad, saj bo v času bencinske krize spet nadve dobrodošla, bb Foto: A. Kous

Kje je ta lokal?
Menda smo imeli lani v Sloveniji — po podatkih zavoda za statistiko — 1089 gostiln, 1137 bifejev in še nekaj sto drugih lokalov, kjer strežejo alkoholne pijače in en sam lokal, kjer alkohola ni mogoče dobiti. Žal nam statistika ne more postreči s podatkom, kje je ta lokal, skoraj gotovo pa ga ni v Pomurju. Če pa morda vi veste zanj, nam sporočite.
CLOVEK V PRAHU
Nič več plastične kosti
Za sodobno kirurgijo ni več nerešljiv problem, kako popraviti hude pomanjkljivosti v okostju. Ne samo da manjkajoče ali izgubljene dele kosti lahko nadomestijo s plastiko, temveč so iznašli postopek, s katerim nadomestijo dele kosti s tako snovjo, ki čež čas postane sestavni del organizma in se lahko razvija naprej, če gre za posege plastične kirurgije na otrocih. Kostne nadomestke pridobivajo iz kosti mrtvih.
Doslej so večje nakaze na obrazih ali glavah otrok popravljali z delci kosti iz otrokovega lastnega okostja. Toda „zaloga” je omejena pa se rado se pripeti, da kostni vstavek prehitro izgine. Prav zato je odkritje bostonskih strokovnjakov tako pomembno.
Kosti mrtvih režejo v trakove, kockice ali meljejo v prah. Iz teh delcev nato izločijo vse minerale, jih posušijo, razkužijo in shranijo za uporabo. Ko potrebujejo ustrezni delec, ga zmešajo s slano raztopino in uporabijo. Se posebno uporaben je prašek, saj ga je, raztopljenega v nekakšen mavec, mogoče različno oblikovati. S kostnim kitom, če smemo tako reči, kirurg oblikuje potrebni
manjkajoči del kosti. Snov se kmalu strdi. Že po šestih mesecih se vsadek spremeni v čvrsto kost. Kakšen je pravzaprav zapleteni telesni kemizem, ki povzroči to željeno spremembo, strokovnjaki še ne
vedo. Navsezadnje pa, kaj ni važnejše, da zadeva deluje? Kako, bodo znanstveniki že odkrili, medtem pa bodo novi kostni vstavki iz kosti umrlih ljudi mnogim pomagali zaživeti lepše in srečnejše življenje.
Devetdesetletni Ilija Še-šum iz kraja Novi Kozarci blizu Kikinde je izkašljal kroglo od puške, ki jo je nosil v sebi 64 let. Leta 1916 je bil na italijanski fronti ranjen: krogla ga je zadela v levo pleče. Obvezali so ga in poslali v bolnico, vendar mu tujka niso odstranili. Šele pred dnevi, ko ga je iznenada prijel močen kašelj, se je znebil tega nenavadnega gosta v svojem telesu. Pravi, da je vedel kaj ima v sebi, da pa »a to ni nikoli motilo.
stare koprive najbolj pečejo
Koliko lažje bi nam bilo življenje, če ne bi bilo teh preklicanih zakaj-ev. Kar poglejte!
Nekdaj smo spraševali zakaj cestna upra'va ne preskrbi novih prometnih znakov na cesti Kapela— Hrastje—Mota, saj s sedanjih ni mogoče sklepati, na kaj opozarjajo voznike.
Danes sprašujemo, zakaj ob domala vseh odročnejših (vaških in občinskih pa celo regionalnih) cestah le tu pa tam najdemo kak prometni znak. Sicer pa, kaj pomaga še tako ličen znak, če pa je cesta samajama.
Nekdaj smo spraševali, zakaj PGD (prostovoljno gasilsko društvo) Bučkovci ne obnovi napisa na gasilskem domu, kjer je še vedno označen kraj Mala Nedelja, čeprav kraj tega imena že dolgo nima.
Danes sprašujemo (in ugibamo), zakaj pred ali za tem ali onim naseljem sploh ni znakov s krajevnimi imeni. Da pa o tistih tablah, kjer so še navedeni okraji niti ne govorimo.
Iz leta 1959 lahko mirno ponatisnemo pritožbo stanovalcev enega od stanovanjskih blokov v Murski Soboti, ki je dandanašnji še kako aktualna. Že dalj časa se namreč pritožujejo nad groznim smradom, ki se širi po vsej okolici. Zaradi nepravilne instalacije za odtok odpadnih voda se je požiralnik tako napolnil, da teče voda iz greznice na površje in se razteka po dvorišču. Ker pa ta voda nima potrebnega odtoka, se nabira pred blokom, kjer ob vročih dneh rojijo muhe.
Krivdo gre vsekakor pripisati projektantu, ki sploh ni upošteval zmogljivosti tega požiralnika, kar potrjuje tudi dejstvo, da je dal speljati vso strešnico v isto drenažo kot odpadne vode, ki se ob deževju razlivajo do studenca.
Stanovalci sprašujejo: Ali se tu ne da ničesar ukreniti, da bi zaščitili zdravje oziroma preprečili epidemijo, kj se lahko pojavi.
-brž-
Fiona Fulerton velja za igralko z globokimi dekolteji in visokimi ideali. To potrjuje tudi njena obleka, ki jo je poklonila v dobrodelne namene. V neki londonski galeriji jo bodo prodali na licitaciji, izklicna cena pa je 220 funtov (blizu 16 tisoč dinarjev). Sedaj čakajo samo še človeka s podobnimi visokimi ideali, ki bo obleko kupil.
Angleška ekspedicija v Afganistanu
Maršal sir Gerald Templar je o britanskem umiku iz Kabula med prvo afganistansko vojno dejal, da je bila to »najbolj sramotna in ponižujoča epizoda izmed vseh tedanjih britanskih operacij v Aziji«. Glede na način, kako je peščica afganistanskih vojščakov uničila tedaj vojsko, ki je štela 4.500 mož, ta trditev ni pretirana.
Leta 1942 je bila naloga angleške vojske v Kabulu, prestolnici A fganistana, da obdrži na prestolu šaha Siržaha, ki ga je ustoličilo britansko zunanje ministrstvo. Ta poteza ni bila modra, toda Angleži so bili prepričani, da bosta Afganistan in z njim tudi Indija padla v ruske roke, če ne bodo imeli v Kabulu sebi naklonjenega vladarja.
UMRETI ZA SONCA RICO A LI ZMRZNITI
Razmere v afganistanski prestolnici pa so bile nezanesljive in zelo zapletene. Ker so jo od Indije ločile najbolj nedostopne gore na svetu, ki so se s svojimi ostrimi vrhovi kot zid vzdigovale nad globokimi globelmi, so bile zveze z vojsko zelo ranljive. Sovražnik človeku pa tu ni bil le teren, temveč tudi podnebje. Temperaturaje v teh krajih nihala med— 50 in + 48 stopinjami Celzija. Tako so vojaki, ki so bili le malo pripravljeni na bivanje v teh krajih, imeli le to izbiro da umro za sončarico ali da zmrznejo. Kakor da že to ni bilo dovolj, pa so imeli opraviti tam še z Gilzajsi, Kucilbaši in Uzbeki, ki jih neka priča takole opisuje: »Iz skrivnih nedostopnih .zatočišč v teh gorah so se prikazovali divjaki... največkrat po postavi in močni pravi velikani... oboroženi z meči, ščiti, loki, puščicami, puškami, sulicami in pihalniki... pripravljeni na ubijanje, ropanje in uničevanje nevednih nevernikov iz Pendžaba v imenu boga in njegovega preroka.«
Kateremu koli poveljniku, zavarovanemu v kabulski trdnjavi, ki se je zavedal, da večina Afganistancev ni hotela slišati o šahu Sužahu, da je sovražila Britance in še posebej njihovo okupacijsko vojsko, ne bi smeli zameriti, česejezvsemi previdnostmi hotel zavarovati proti možnosti upora. Toda Britanci, ki so sicer dobro poznali razmere, so zelo slabo izbrali kraj za svojo vojaško nastanitev. Iz nerazumljivih vzrokov so se nastanili v taborišču iz kolib, zgrajenih na spodaj ležečem . močvirnatem terenu nekaj kilometrov zunaj mesta. Neki poročnik (kasnejši general Vincent Eyre) je dejal: »Vsakdo se mora čuditi, da so vlada, neki fukncionar in častniki, ki so imeli le nekaj izkušenj z bivanjem na polju, da so izbrali v komaj in napol zasedeni deželi tako čudno in neudobno bivališče.« In na tem že tako in tako neudobnem terenu so Britanci postavili povrhu še taborišče,-ki ga ni bilo mogoče braniti. Ne le, da je bil obdajajoči zid. dolg štiri kilometre, le skromen zidek, obdan s 'plitvimjarkom, kar vseje bila le moralna ovira, kije bila povrhu predolga, da bi jo moglo braniti tako majhno število vojakov, temveč se je proti severu odpirala še na skupino nizkih hiš, v katerih je bival britanski odposlanec s svojimi pomočniki. Tu se je vsakemu še tako strahopetnemu sovražniku odpirala pot za vdor, ki bi jo lahko prestopil brez obotavljanja. Krona vseh neumnosti pa je bil ukaz vrhovnega poveljnika Willoughbyja Cottona. po katerem so vsa skladišča vojske namestili v stavbah. ležečih kakšnih 500 metrov zunaj obzidja. Posledice takšne ureditve taborišča so lahko bile samo žalostne. Ko so se Afganistanci uprli, so brž odrezali vojsko od teh zalog, tako da se je morala, če ni hotela umreti od lakote, vdati afganistanskemu voditelju Akbaru Kanu. Tedaj se je začel njen umik, zaradi katerega so bili pobiti vsi britanski vojaki v Kabuli.
BOLNI STAREC IN SUROV POMOČNIK
Razumni častniki pa bi zadevo vendarle še lahko rešili. Žal pa takšnih ni bilo. Po priporočilu kasnejšega Lorda Raglanaje vlada v Indiji imenovala za vrhovnega poveljnika generala Williama Georgea Keitha Elphinstona, »najbolj nesposobnega vojaka izmed vseh tistih z dovolj visokim činom, ki bi lahko tekmovali za to mesto«. Zanj je govorilo le to, daje »užival velik ugled, bil dobrega vedenja in, da je bil po sorodniških vezeh povezan z aristokracijo«. Zadnjič je dejavno služil pred petindvajsetimi leti pri Waterlooju. Odtlej je dobival le polovično plačo, kajti postaral se je in se nalezel tolikšnega protina, da se je komaj še premikal. Elshistone pa se sam ni niti najmanj slepil glede svojih sposobnosti. Imenovanje za vrhovnega poveljnika je celo odklonil z opombo, da mu zdravstveno stanje ne bi dovoljevalo izpolnjevati nalog na takšnem mestu.
(Nadaljevanje prihodnjič) i
STRAN 12
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981

za vsakogar nekaj
ZDRAVNIK 1 ZAYAS
RAKA MOREMO IN MORAMO ZDRAVITI
da bi lahko takoj ugotovili novo nastale znake in temu primerno ukrepali z diagnostičnimi postopki in z menjavo terapije. Razločiti moramo pri tem znake prejšnjih in novo nastalih istočasnih bolezni in jih zdraviti temu primerno.
(.Nadaljevanje iz zadnje številke)
Kakšne so posledice zle rašče? Novotvorba pritiska na okolico oziroma se vrašča vanjo. S tem na primer zapira žolčno ali sečno izvodilo, zapira ali moti gibanje črevesne vsebine, zmanjšuje prebavljivost hrane s tem, da ne izloča potrebnih prebavnih sokov, zapira dihalna pota in podobno. Zvišuje pritisk v telesnih votlinah, ki so neelastične in omejene (npr. možganska, očesna, prsna votlina, srce, itd.). Nadalje, ker novotvorba neusklajeno raste, je motena njena prehrana in prehrana organa, ki mu jo zagotavlja krvni obtok. Zaradi te motnje prične tkivo razpadati, telo zastrupljajo razpadne snovi in v razpadnem tkivu redno nastane vnetje, bakterijske ali druge narave. Vse te spremembe dajejo simptome — znake bolezni.
more k smrti. Pojavi se v prizadetem delu telesa ali organa, na tem področju se razbohoti in povzroči smrt, na primer zaradi akutnega vnetja trebuha (peritonitis), akutnega vnetja trebušne slinavke, zaradi pljučnice, vnetja ledvic in žolčevodov s posledičnimi komami. Neredko se infekcija razširi po celem telesu s krvnim obtokom in povzroči smrt zaradi sepse.
no in duševno kondicijo. Pri tem je važno zdravljenje bolezni, ki jih je bolnik imel že prej, ali zdravljenje istočasnih ali novo nastalih bolezni. Čimbolj bo ohranjena biološka ba-riera, čim večja bo kondicijska rezerva, s tem večjim uspehom preživetja lahko računamo.
RAK JE KRONIČNA BOLEZEN
Ker gre za zelo raznovrstne bolezenske znake, se pri teh postopkih izmenjujejo razne panoge in specialnosti medicine, razni profili zdravstvenih delavcev. Ker gre tudi za psihično in fizično kondicijo bolnika ter za njegovo popolno rehabilitacijo, sodelujejo še svojci ter družbeni dejavniki okolice in delovnega mesta. Nastane skupinsko delo, v katerem je bolnik subjekt, bolnikov stalni zdravnik pa najboljši usklajevalec teh skupnih naporov.
Z nadaljnjim napredovanjem bolezni nastopi smrt. To se zgodi takrat, ko določeni organi dokončno propadejo in postane njihova funkcija nezadostna za ohranitev skladja v telesu — življenja. Tudi zastrupljenost telesa z razpadnimi snovmi je lahko tako močna, da bolnik shira in ,,ugasne”. Bolnika lahko prizadene motena ali onemogočena prehrana ali prevelika izguba potrebnih snovi, kot so beljakovine ali kri. To je pogosten primer pri rakavi bolezni prebavil ali pri pljučnem raku.
Na splošno, kako lahko zdravimo? Če že nismo mogli odstraniti vzroka nastanka raka (naloga družbene preventive), ga skušamo odkriti čimbolj zgodaj, da bi ga v celoti lahko odstranili (radikalna terapija). Če to ni možno, ga lahko zazdravimo tako, da ga docela odstranimo, vendar se bo bolezen prej ali pozneje pojavila znova. To obdobje imenujemo ,,prosti interval” in ga merimo z leti, kakor: pol leta, leto, več let, tudi 15—20 let. Včasih je interval tako dolg, da prej nastopi smrt zaradi drugega vzroka. Končno, če je bolezen močno napredovala, lahko le zmanjšujemo težave in preprečujemo nastanek novih težav, kar bo omogočilo bolniku človeško ali znosno življenje.
Neka bolezen je lahko akutna, z močnimi, burnimi znaki, hitro poteka in izgine ali postane kronična. Bolezen je lahko tudi že od začetka kronična z neizrazitimi, blagimi znaki, katerih morda ni veliko, je dolgotrajna z obdobji akutizacije. Morda je ozdravljiva, morda ne. Nazadnje, bolezen je lahko kronična tudi tako, da stalno počasi in vztrajno napreduje in ko nastopajo zboljšave, ki nikdar ne dosežejo prejšnjega stanja, stalno okvarjajo in izčrpavajo telo in privedejo do smrti.
Pri zdravljenju so potrebni posebni postopki, posegi in zdravila, ki redno bolj ali manj prizadenejo bolnika. Poznati moramo posledice tega zdravljenja oziroma njegove sopojave in invalidnosti, da lahko čim skladneje pomagamo bolniku.
Infekcija (ali okužba) je tisti dejavnik, ki pride od zunaj in pripo-
Izsledki onkološke vede, posebno v zadnjem času, so pokazali, da potek bolezni in uspeh zdravljenja ni odvisen samo od naših posegov/Samo človeško telo tudi skuša uničiti ali zavreti rakavo bolezen. Zato je pri tem odločilno, v kakšni kondiciji je bolnik. Nujna je zato tudi skrb za bolnikovo teles-
Slednjih bolezni je kar precej. Naštejmo tu jetrno cirozo, kronični bronhitis, revmatoidni artritis, arteriosklerozo, revmatične okvare srčnih zaklopk, multiplo sklerozo itd. Tudi rakava bolezen je take vrste. Vse te in podobne bolezni imajo določene skupne lastnosti poteka in jih zato imenujemo kronično progredientne, degenerativne bolezni. Poglejmo, kaj imajo skupnega vse te bolezni (in tudi rak).
Uspeh zdravljenja je zelo odvisen od hitrosti in uspešnosti ukrepanja, bodisi v diagnostičnem ali terapev-tičnem smislu. V določenem trenutku moramo znati izbrati najprimernejše preiskave in najustreznejšo terapijo. To imenujemo zahtevo po najboljšem, za vsakega bolnika posebej individualnem programu. Programiranje se začne ob prvem stiku bolnika z zdravstvenim delavcem in nadaljnje programiranje se ravna po poteku bolezni.
Bolezen je ves čas prisotna z bolj ali manj izraženimi znaki. Potrebno je stalno spremljati bolnika,
Pozitivni odnos do bolnika z rakom bi lahko strnili v naslednjem:
Z vsem, kar znamo in premoremo
— ne pretiravati in ne opuščati, — ne prehitevati in ne zamujati. Da najdemo pravo mesto, moramo znati bolnika spremljati in opazovati.
Lg	PRVIH PET TA HIP
<0	1. WOMAN - JOHN LENNON
2.	XANADU - O. N. JOHN in ELO
3.	WHAT YOUR PROPOSING — STATUS QUO 4. ON THE RADIO - DONNA SUMMER
5. MAKING YOUR MIND UP - BUCKS FIZZ
NOVA GLASBENA UGANKA
GLASUJEM ZA:
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
Izmed vaših pisem smo tokrat izžrebali Metko Poljanšek iz Dornave pri Ptuju. Prejela bo nagrado Elektro-tehne-Soping iz M. Sobote. Čestitamo! Pravilno izpolnjene kupone pošljite do petka 26. junija na naslov Radio Murska Sobota, Titova 29, M. Sobota.
Oddaja bo na sporedu v torek 23. junija. Prijetno poslušanje vam želimp.
NASVET
ZA VAS



KAJ SE SKRIVA ZA ' ZAVESO?
M
Pri opremi vašega doma velja posebna pozornost vsekakor tudi zavesam. Izbira zaves ni enostavna in lahka naloga, zato se pri tem nikar ne prenaglite. Če niste prepričani, da boste lahko sami izbrali primerne zavese, vprašajte za nasvet strokovnjaka. Neprimerne zavese bodo pokvarile videz vašega stanovanja in v njem se ne boste počutili prijetno.
Zavese so že od nekdaj priljubljen okras vsakega stanovanja. Z njimi so nekoč zastirali celo vrata, v bogatih hišah pa celo postelje. V si-romašnejših hišah pa. so zavese, izvezene z najlepšimi motivi, postavljali na okna nad vhodnimi vrati. V nekaterih krajih se je še do danes ohranila tradicija izvezenih zaves, ki so namenjene le za okras. Z razvojem tehnologije so se spreminjale tudi zavese, ki jih danes izdelujejo že iz najmodernejših materialov, njihova uporaba pa je še vedno ostala ista. Da so zavese pomemben detajl slehernega doma, ni treba posebej poudarjati. Prostor z okni brez zaves deluje prazno in hladno, zato ni naključje, da pri urejanju stanovanja posvečamo zavesam posebno pozornost. Zavesa pa ni le okras, saj predstavlja tudi zaščito pred soncem in pred pogledi sosedov v vašo družinsko intimo. Z zavesami pa lahko popravimo tudi nekatere pomanjkljivosti v stanovanju. Z njimi lahko optično povečamo ali zmanjšamo prostore. Nizki prostori bodo delovali višje, če namestimo vanje dolge zavese, visoki pa bodo videti nižji, če vanje obesimo kratke zavese, ki naj segajo do spodnjega roba okna ali do radiatorja.
Zavesa bo veliko prispevala k harmoničnosti ambi-entar če je enakega dezena kot stenske tapete, pregrinjala in senčniki za svetilke. -z zavesami lahko tudi osvetlimo prostor, ki »bole-ha« po manjkanjem sonca,
Zavese naj predstavljajo harmonično celoto s stenami, pregrinjali in opremo posameznih prostorov.
oz. ga zatemnimo, če je sonca preveč.
Čeprav lahko z zavesami popravimo marsikatero pomanjkljivost v stanovanju, pa z nepravilno izbiro in namestitvijo uničimo videz celotnega prostora. To se nam dogaja takrat, ko kupujemo tako imenovane »stil« zavese, ki nimajo nobene zveze z namenom prostora, v katerega jih namestimo. Pri
opremljanju stanovanj z zavesami bi bila zato največkrat potrebna pomoč strokovnjakov za notranjo dekoracijo, žal pa v večini prodajaln takih strokovnjakov nimajo.
KAKRŠEN PROSTOR, TAKŠNA ZAVESA
Zavese so izdelane z določenim namenom, zato vas tudi v tem prispevku želimo seznaniti z novimi materiali pa tudi z novimi modnimi stili, saj ne smemo pozabiti, da tudi gredo zavese v korak z modo. V današnjem prispevku se bomo zadržali pri zavesah v kuhinji in dnevni sobi, prihodnjič pa bomo opremili še ostale prostore.
KUHINJA
Kuhinjske zavese morajo v prvi vrsti dobro prepuščati paro, ki nastaja pri kuhanju, istočasno pa seveda tudi dovolj svetlobe za normalno delo. Iz kuhinje običajno ni lepega razgleda, zato ga moramo nadoknaditi s prijetnimi zavesami. Na kuhinjska okna lahko namestimo nekaj tipov zaves: mini
zavese, klasične nabrane zavese ali rolo zavese.
Kateri tip zaves boste izbrali, je odvisno predvsem od velikosti kuhinje in od njenega namena, saj ponekod kuhinja rabi tudi kot jedilni prostor. Za majhno kuhinjo z balkonom so najprimernejše mini zavese, ki jih pričvrstimo na zastekleni del vrat in oken, tako da nam pri zračenju in izhodu na balkon niso v napoto. Če ste se odločili za klasične zavese, bodite previdni pri kvaliteti tkanine. Kuhinjske zavese je treba pogosteje prati, zato so najprimernejše zavese iz diolena. Tudi pri izbiri vzorca bodite previdni, najprimernejši vzorec pa je karo.
Klasične zavese morajo biti tudi nekoliko krajše, da ob zračenju lažje odpiramo okna, če kuhinja rabi tudi kot jedilni prostor, pa bi predolge zavese bile tudi v napoto, če so stoli ob oknu. Namesto klasičnih zaves se v zadnjem času v kuhinji vse bolj uporabljajo rolo zavese, ki so zelo praktične pri odpiranju oken.
Sestavil Marko Napast	Jezik enega od našm narodov	Sultanat na jugu Araluie	topla kopel v rimskih termah	Reka • Gani. pritok Volte	Enakomerno gibanje	Pisatelj Meško	Zemlje-vidna knjiga
Motorni vlak							
Vijoličast drag kamen							
Poglavitno Marsovo delo							
Hajvečji italijanski naftni koncern				Žen. ime Samec domače živali			
Avtomobilska oznaka ZRN		Jurčičeva povest Gobezdač					
Norveški pisatelj Duun					Konec polotoka Model, vzorec		
Diktat						Slikarska potrebščina	Obri
Zelena povrtnina							
Osvežujoča ali zdravilna pijača				Zasledovanje divjadi Kovanje			
Rimska štirica			Kozarec, čaša Telur				
Edini zastopnik sesalcev, ki leta							
Makedonski narodni heroj (Mlrče)					Čargo Ivan		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: mazurka, ametist, kateder, Er, Hana, dima, Ot, Ole, dno, niha, šs, Maks, č, vikar, Ili, oba, nalivek, Anatole.


Izbira primernih zaves ni enostavna naloga, zato je nasvet izkušene prodajalke zelo dobrodošel.
DNEVNA SOBA
V dnevni sobi preživimo hajvečji del prostega časa, zato morajo zavese v njej biti tudi dobra zaščita pred sončnimi žarki. Posebno pozornost pa je potrebno ob tem posvetiti tudi izbiri vzroca. Dnevna soba je običajno polna detajlov in barv, zato velja pravilo, da se morajo zavese skladati z barvo zidov, tal, pohištva in sedežne garniture. Tudi zavese v dnevni sobi morajo biti iz kvalitetnega materiala, ker jih pogosto peremo. Cigaretni dim namreč kmalu obarva zavese in edino zdravilo za to je pranje. Pri izbiri se je zato bolje odločiti za te-menjše zavese z vzroci, da bodo sledovi cigaretnega dima manj vidni. Čeprav morajo zavese dobro ščititi pred soncem, pa nikar ne izberite povsem nepropustnih.
IZ DZ0UZU0V06A DNEVNIKA
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981

Tekmovanje teritorialcev — radiotelegrafistov
Drugo mesto za PŠTO
Mladi Pomurci obiskali vojaško gimnazijo
Vsakoletna tekmovanja radiotelegrafistov v teritorialni obrambi so nekak preizkus znanja vezistov, pripadnikov rezervnega sestava. Tekmovanja se odvijajo v treh razredih; v prvem razredu (pokrajini), v drugem razredu (republiki) in tretjem razredu (zvezi). V letošnjem tekmovanju je dosegla lep uspeh ekipa PSTO Pomurja iz Murske Sobote v sestavi: Zdenko Hari, Ljubomir Pintar in Franc Fujs. Brez
ODLICNI RADIOTELEGRAFISTI — TERITORIJALCI: Od leve — Zdenko Hari, Ljubomir Pintar in Franc Fujs. Foto: A. Abraham
predhodnega tekmovanja v pokrajini in brez posebnih priprav je na republiškem tekmovanju v Ljubljani med PSTO Slovenije osvojila drugo mesto z 12 točkami za ekipo PSTO Ljubljana 18 točk. Tretja pa je bila ekipa PSTO Severnoprimorske z 8 točkami. Med posamezniki je Zdenko Hari z 912,0 točkami zasedel četrto, Ljubomir Pintar s 771,7 točkami šesto in Franc Fujs s 574,8 točkami štirinajsto mesto. Zdenko Hari pa se je udeležil kot član slovenske ekipe teritorij alcev zveznega tekmovanja, ki je bilo v Ohridu. Ekipa TO SR Slovenije je osvojila sedmo mesto, med posamezniki pa je bil Hari petindvajseti. Ta uspeh so pomurski radiotelegrafisti dosegli predvsem zaradi tega, ker se aktivno ukvarjajo z radioamaterstvom in imajo veliko prakse. Za radioamaterstvom pa so se vsi začeli ukvarjati pred vojsko.
ZDENKO HARI — kmet iz
Križevec v Prekmurju: Z radioamaterstvom se je začel ukvarjati 'pred desetimi leti pri radio sekciji soboškega kluba v Križevcih. Na tekmovanju radiotelegrafistov v Pulju, kjer je služil vojaški rok v mornarici, je osvojil prvo mesto, v Splitu na drugorazrednem tekmovanju pa je bil drugi, hkrati pa se udeležil zveznega tekmovanja. Kot pripadnik teritorialne obrambe je leta 1978 zmagal v Mariboru na pokra
jinskem tekmovanju in v Ljubljani na republiškem tekmovanju ter se udeležil zveznega tekmovanja, kjer je prav tako dosegel zadovoljive rezultate. Leto kasneje je zopet kot pokrajinski zmagovalec sodeloval na republiškem tekmovanju v Ljubljani in osvojil tretje mesto ter se udeležil zveznega tekmovanja v Somboru. Lansko leto ni bilo tekmovanja.
Z doseženimi rezultati je zadovoljen, zlasti Še, ker se na tekmovanje ni posebej pripravljal. Tudi v prihodnje se bo aktivno ukvarjal z radioamaterstvom in se udeleževal tekmovanj radiotelegrafistov. Zeli si le, da bi imel več časa za treniranje, takrat bi bili uspehi prav gotovo še vidnejši.
LJUBOMIR PINTAR — trgovec iz Cankove: Letos se je prvič udeležil tekmovanja radiotelegrafistov kot terito-rijalec. Z radioamaterstvom pa se ukvarja od leta 1972 v radioklubu na Cankovi. Voj
sko je služil v Nišu in Kraševcu, kjer je tudi sodeloval na tekmovanjih radiotelegrafistov. Zadovoljen je z letošnjimi rezultati na republiškem tekmovanju in pravi, da je ta uspeh sposoben kdajkoli ponoviti. Če pa se bo imel čas pripravljati za tekmovanje, bo uspeh prav gotovo vidnejši. Ima veselje do'radioamaterstva in ima tudi svojo radijsko postajo in znak YU-3-TFY. Njegova želja je, da bi tudi v pri
hodnje dosegel takšne rezultate kot doslej, čeprav se zaveda, da bo konkurenca vedno hujša.
FRANC FUJS — obratni elektrikar v soboški Panoniji: Med radioamaterji je že enajst let in ves čas aktivno dela. Doslej je že večkrat sodeloval tudi na tekmovanju radiotelegrafistov — vezistov teritorialne obrambe. Njegov’ naj večji uspeh je osvojitev šestega mesta med posamezniki in pa prvo mesto ekipe v SR Sloveniji. Radioamaterstvo ga izredno veseli in njegova želja je, da bi naredil izpit za B razred in imel svojo radijsko postajo. Sedaj vadi v radioklubu v Murski Soboti. Tudi v prihodnje se bo udeleževal tovrstnih tekmovanj in upa, da rezultati ne bodo izostali. Če pa bi želeli doseči še večje uspehe pa je nujno potrebno tudi organizirati dalje priprave.
Feri Maučec
30 mladih iz vseh štirih pomurskih občin je te dni obiskalo vojaško gimnazijo Stane Rozman v Ljubljani, kjer so si ogledali šolo, internat in spoznali možnosti šolanja ter nekatere vojaške poklice. Tudi tokrat je obisk organiziral zavod za zaposlovanje skupaj z oddelkom za narodno obrambo za vse tiste sedmošolce, ki so tako ali drugače izrazili željo, da bi po končani osnovni šoli nadaljevali študij na vojaški gimnaziji, oziroma izpričali željo, da bi svojo življenjsko opredelitev našli v enem izmed številnih vojaških poklicev. Razmišljanja o končni poklicni usmeritvi je še kar dovolj, dobro leto, ko bodo končali osnovno šolo, toda prav je, da so že sedaj spoznali način šolanja in življenja na vojaški gimnaziji. Povedati velja, da gre za eno najbolje organiziranih srednjih šol v Sloveniji, šol, ki je najsodobneje opremljena in na kateri je šolanje brezplačno, oziroma vse stroške nosi sekretariat za narodno obrambo SFRJ. Za mlade, ki so polni življenjske energije in seveda odlični učenci v osnovnih šolah, tiste, ki se radi učijo, je vojaška gimnazija kot nalašč, saj si po njej lahko izberejo svoj bodoči poklic, seveda po šolanju na akademiji kopenske vojske v Beogradu. Lahko si izberjo poklic oficirja topništva, oklepnih enot, enot za zveze, enot atomsko-biološko-kemične smeri, inženerije. Gre torej za strokovnjake tehničnih opredelitev, ki jih daje le akademija kopenske vojske, vendar pa so sorodni tistim »civilnim«.
Vojaška gimnazija Stane Rozman v Ljubljani je zapr
SE PRIPOROČAMO S SVOJIM
PROIZVODNIM PROGRAMOM
tega tipa, to pomeni, da jo lahko obiskujejo le učenci, ki so tudi v internatu, kjer imajo zares vsestranske možnosti tako za učenje kot za zunajšolske aktivnosti. Kar 26
Mladi v vojšakih šolah imajo veliko možnosti tudi v zunajšolskih aktivnostih. Ena izmed teh je tudi radioamaterstvo, ki čedalje bolj zanima mlade. Nekateri gojenci vojaških šol so postali že pravi mojstri in redno vzpostavljajo zveze s kolegi iz vsega sveta.
različnih aktivnosti gojijo, od športnih do tehničnih, za vse pa poskrbi šola. Nekoga bo seveda motilo, da v šoli vlada red in disciplina, toda gre enostavno za pridobivanje delovnih navad, za red brez katerega seveda v armadi ne gre. Za dobre učence seveda to ni nobep problem, sicer pa se v šolo lahko vpišejo le tisti, ki so osnovno šolo končali z odličnim ozi
roma prav dobrim uspehom. Omenil sem red in disciplino, ta ne bi škodila nobeni drugi srednji šoli, tako bi učenci brez večjih težav končali šolanje, manj bi bilo osipa.
V vojaški gimnaziji veliko dajo tudi na telesno kulturo, saj je na dlani, da mora biti bodoči oficir JLA zdrav in poln kondicije, mehkužne-žem tu seveda ni mesta. Vendar pa je vojaški poklic zelo lep, daje pa vsestranske možnosti za razvoj osebnosti mladega človeka. Kot sem že dejal, mladi, ki končajo omenjeno gimnazijo, šolanje nadaljujejo v vojaški akademiji kopenske vojske v Beogradu pa tudi na tehnišči vojaški akademiji, ki ima naslednje študijske smeri: strojno, elektrostoj-no, elektrotehniško, kemij-skotehnološko in prometno. Poleg čina si diplomanti nekaterih usmeritev na vojaških akademijah pridobijo tudi naziv diplomirani inženir. Vse omenjeno pa spet dokazuje, da se s takimi usmeritvami mladi srečujejo tudi v civilnih šolah, vendar pa ob dobrem učenju v vojaških šolah šolanje traja veliko manj časa.
Mladi Pomurci so torej spoznali, kaj jih čaka, če se bodo v prihodnjem letu dokončno odločili za šolanje v vojaški gimnaziji, odločitev bo za nekatere verjetno lažja, za druge pa je bil ogled dobrodošel, da lahko ocenijo svoje sposobnosti in ugotovijo, če bodo kos nalogam, ki jih ta šola pred nje postavlja, te naloge pa so samo učenje, učenje s številnimi pripomočki, od kabinetnega pouka, do pomoči pri vsakdonevnem učenju.
Jani D.
Še vedno prevelik razkorak
Celo 245 delavcev ali 1,43 odstotka vseh zaposlenih je v prvem trimesečju prejemalo osebni dohodek manj kot 5100 dinarjev, še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 38,2 odstotka zaposlenih v murskosoboški občini prejemalo osebni dohodek nižji od 8 tisoč dinarjev mesečno. Slabše je stanje v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, kjer je skoraj polovica ali 43,7 odstotka delavcev dobivalo osebni dohodek manjši od 8 tisoč dinarjev. Kakšni so dejanski vzroki za nizke osebne dohodke v letošnjih prvih mesecih ni težko ugotoviti, kajti šepata zlasti organizacija dela in produktivnost, torej sam način gospodarjenja v posameznih organizacijah združenega dela. Značilno pa je, da v združenem delu iščejo poglavitne razloge v splošnem gospodarskem položaju, ne pa v notranjih rezervah, ki so vsekakor še velike.
To je nekaj najpomembnejših podatkov iz analize iz
plačevanja najnižjih in najvišjih osebnih dohodkov ter nekaterih izplačil iz sklada skupne porabe v organizacijah združenega dela v murskosoboški občini, ki jih je na osnovi vprašalnika, ki ga je * dobila sleherna osvnovna organizacija zveze sindikatov, zbral občinski svet zveze sindikatov v Murski Sovoti. Tej anketi se je odzvalo 108 temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih organizacij in delovnih skupnosti, kjer je zaposlenih 17178 delavcev ali 96,3 odstotka vseh zaposlenih v murskosoboški občini. Očitno je, da so neugodna gospodarska gibanja in visoka rast cen v začetku letošnjega leta v marsičem vplivala na padec življenjskega standarda delavcev, kar je ogrožalo socialno varnost nekaterih kategorij delavcev.
Glede najvišjih osebnih dohodkov, ki presegajo 20 tisoč dinarjev mesečno, zastopajo v negospodarstvu: Projektivni biro, Pomurski zdravstveni center in Dom oskrbovalcev v
Rakičanu. Na področju gospodarstva pa so na prvih mestih Mura, KG Rakičan in SOZD ABC Pomurka. V zvezi z regresom za prehrano med delom pa je razvidno, da je večina organizacij združenega dela izplačevala maksimalni znesek 650 dinarjev, v občini pa ni primera, da bi izplačevali manj kot 500 dinarjev. Opozoriti pa velja tudi na neenotna merila in kriterije pri izplačevanju regresa za letni dopust, ’kjer bo potrebna v prihodnje širša akcija sindikata. Posebej zato, ker so razlike med posameznimi organizacijami združenega dela zelo velike, ponekod celo do sto odstotkov.
Zato se je predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti od ločilo imenovati posebno komisijo, ki bo natančneje oblikovala stališča in sklepe, pri čemer bodo izdelali tudi selekti-vnejši pristop do nekaterih OZD, kjer je potrebno odpraviti določena neskladja.
M. Jerše

STRAN 14
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
Kmečka ohcet po belokranjsko
Del turistično-propagan-dne prireditve Ohcet v Ljubljani bo 19. junija v Metliki, kamor bodo prišli vsi pari, več deset novinarjev, gostov, folklornih skupin in celo, tako vsaj zatrjujejo ljubljanski organizatorji, godba na pihala iz ZDA. Belokranjski del svatbe se bo pričel na Jugorju, kjer bodo pričakali ženitovanjsko karavano s kruhom, soljo in pijačo karampampoli, ki jo zna zvariti le gostilničar Pepi Badovinac.
V imenu občine — gostiteljice — bo pozdravil veselo in še neporočeno druščino metliški župan Franc Vrvi-
ščar, harmonikar pa bo poskrbel, da bodo marsikoga že ob vstopu v Belo krajino zasrbele pete. Razpoloženje se bo stopnjevalo pred vinsko kletjo in v njej, kjer bodo nastopili tamburaši in folkloristi metliškega društva Ivan Navratil ter sekstet Vi-tis. Ko bodo gostje preizkusili vina, bodo odšli peš do hotela Bela krajina, vendar ne po cesti Bratstva in enotnosti, marveč po poti nad Črnugljem, mimo Rusove in Tavčarjeve hiše. V hotelu bo zanje pripravljeno pravo belokranjsko poročno kosilo in ko bodo dobrote použite, se bo pričela prava predstava
na Trgu svobode. Tam bo igrala metliška Mestna godba, plesale bodo folklorne skupine iz črnomaljske in metliške občine, igrali bodo harmonikarji. Govorni del prevoza nevestine bale bodo odigrali igralci kulturno-
petelinjem .boju, v borbi, znani iz metliškega obredja. Zmagovalci bodo dobili spominska darila, gledalci pa se bodo dodobra zabavali. Organizatorja te velike in zanimive prireditve sta Zveza kulturnih organizacij
Združeni v obrambi in zaščiti
Sobotna vaja »Celje v obrambi in zaščiti 81«je jx> prvih ocenah v celoti potrdila domnevo, da smo dobro pripravljeni, usposobljeni in opremljeni za vsakršno nevarnost, ki se ji bomo tako združeni znali dobro postaviti po robu. Toda vaja sama je bila mnogo več kot le prikaz znanja in usposobljenosti vseh struktur SLO in družbene samozaščite. S številnimi slovesnostmi in spremnimi prireditvami je v celoti uspela kot manifestacija združene volje in pripadnosti, enotnosti in čvrste odločenosti, da bomo vztrajali na poti, ki nam jo je začrtal naš družbeni razvoj in trasiral tovariš Tito. Mladi, enote civilne zaščite, borci, krajani, teritorialci, vsi so dokazali širino pomena besed »združeni v obrambi in zaščiti.«
DVE STA MANJ
Delavci brežiškega Komu-nalno-obrtnega podjetja so sredi maja na Rajcu in v Veliki Dolini, kjer je precej vinogradov in zidanic, na stroške lastnikov odstranili temelje dveh počitniških hišic, za kateri ni bilo možnosti pridobiti lokacijsko dovoljenje.
Črnograditelja Stjepan Vlahovič iz Samobora in Ivan Novak iz Zagreba sta temelje za vikenda zastavila že leta 1978. Budnim očem inšpektorjev se gradnja brez ustreznih papirjev ni mogla skriti. Po dveh letih pravdanja je le prišlo do rušitve črnih gradenj, ki se v zadnjem času v Posavju zopet razraščajo. Črnograditeljem naj bosta oba primera v opomin, oz. (kakor pravijo hudo-mušneži) napotilo, naj pohitijo z izgradnjo preko tretje faze.
Potem bo njihova usoda v rokah občine, kar pa še ne pomeni, da ne bo prišlo do rušitve.
Italijani in Avstrijci so po dolgih pogajanjih podpisali sporazum o gradnji predora pod Monte Croce Carnico. Kako bo ta nova pot vplivala na prometne tokove med severom in jugom?
Po osmih letih pogajanj so predstavniki avstrijskega in italijanskega zunanjega ministrstva podpisali sporazum o tehnično-finančnem načrtu za predor pod Monte Croce Carnico. Avstrijci so od Italijanov v pogajanjih izsilili marsikatero koncesijo. Rim se je namreč obvezal, da bo hkrati z uresničevanjem predora podpiral gradnjo drugih pomembnih avtocestnih prometnic na alpsko-jadranskem območju. Italija je obljubila finančno podporo 80 milijard lir za predor, Avstrijci pa so na gradnjo predora pristali pod pogojem, da jih EGS zajetno finančno podpre pri gradnji avtocest.
Predor skozi Monte Croce Carinco, oziroma avtocesto skozenj v dolžini 8,120 metrov, bodo zgradili v 4 letih (od 1984 do 1988). Predvideni stroški za gradnjo predora znašajo 202 milijardi lir.
Vse torej kaže, da se napovedi tistih, ki so trdili, da Avstrija neto pristopil a k gradnji predora pod Monte Croce Carinco, ne bodo uresničile. Ce sporazum med Avstrijo in Italijo ni samo izraz politične volje, če je utemeljen tudi na realnih finančnih osnovah, potem lahko pričakujemo, da bo do leta 1988 vzpostavljena zaključena avtocestna povezava med Beljakom na avstrijski strani s Trbižem, Vidmom, Trstom in Benetkami na italijanski strani.-Cesmo še bolj optimistični pa lahko trdimo, da bo tržaško pristanišče (če seveda ne bo hude konkurence trži-škega in beneškega pristanišča) z izgradnjo predora pod Monte Croce Carnico dobilo kratko in hitro avtocestno povezavo s Turnško avtocesto Salzburg—Beljak ter zavtocesto Miinchen—Salzburg. Bavarska, ki ima trenutno odlično urejene prometne povezave vzhod-zahod (avtocesta Miinchen—Salzburg—Linz—Dunaj), naj bi tako dobila kratko in ekonomično povezavo sever-jug, torej odprto pot k severnemu Jadranu. Severno in Baltsko morje je za Bavarsko predaleč, še zlasti za nova tržišča, to je za Azijo i n Afriko. Ta južna nemška dežela je zato večkrat v okviru skupnosti Alpe-Adria izrazila intres za izgradnjo avtocestnih povezav s pristanišči severnega Jadrana, urejenih predvsem za tovorni promet. Ob podpisu italijansko-avstrijskega sporazuma so mnogi komentatorji jasno nakazovali, da je interes za izgradnjo predora pod Monte Croce Carnico pravzaprav na strani Straussove Bavarske, in da je pristanek EGS za finančno pomoč temu projektu pravzaprav Straussovo maslo. Ekonomski interesi so verjetno prevladali nad političnimi Kako?
Bavarska je bila pripravljena sofinancirati le Pyhrnsko avtocesto, ki naj bi povezovala nemški Passau-Linz in Gradec z jugoslovansko mejo. S tem je krščanski demokrat Strauss hotel pomagati svojim političnim kolegom iz avstrijske ljudske stranke, kr imajo v Gornji Avstriji, kjer naj bi potekala Pyhrnska avtocesta, večino. S tem bi preprečil, oziroma zavlekel dograditev Turške avtoceste, ki poteka po deželah Salzburg in Koroška, kjer imajo večino socialisti. Očitno je sedaj ta politična raču-nica na nek način odpadla.
Nekaj desetin kilometrov oddaljen od bodočega predora pod Monte Croce Carnico bo tudi bodoči Karavanški predor. Samo po sebi se postavlja vprašanje, ali se Avstrijcem in EGŠ izplača financirati dva predora v neposredni bližini in ali ne bo zadostovala samo ena avtocestna povezava z najbližjim severnojadranskim pristaniščem (to je verjetno Trstom)? Tega vprašnja pa se tesno drži tudi drugo vprašanje. Ali je ZR Nemčija zainteresirana za vzpostavitev avtocestne povezave preko Karaynaskega predora do Ljubljane, preko Zagreba na Balkanski polotok do Grčije? Na žalost na to vprašanje nimamo odgovora.
Odgovor, ki nakazuje bodoče avtocestne povezave z Jugoslavijo pa se zarisuje v sosednji Italiji. Priprave za dograditev avtocestne povezave med Tržičem, Trstom, mejnim prehodom Fernetiči in drugega kraka od Vilesseja do mejnega prehoda Standrež pri Gorici so v polnem zamahu. Z dograditvijo avtocestnih odsekov na jugoslovanski strani od Fernetičev oziroma od Nove Gorice do Razdrtega ter od Ljubljane do Celja bi lahko bila vzpostavljena tudi povezava za katero se v Furlaniji-Julijski krajini, še najbolj pa v Trstu tako zavzemajo. Poleg hitre povezave z Avstrijo in Nemčijo bi odprli tudi prometna grla do Madžarske in Češkoslovaške. Tako bi Trst, po napovedanih mnogih tržaških gospodarstvenikov, ponovno postal »pristanišče srednje Evrope«.
Stare pohorske domačije
priskočiti na pomoč. Spomniti se družbo, ki pa jim sedaj le malo te-je treba, da so prav ti kmetje v ga vrača, ali pa celo ničesar.
mladih letih dali veliko za našo	(Tednik, Ptuj)
Na položaju v vaji različni: eni v vlogi sovražnika, drugi v vlogi branilca, a dejansko združeni skupni boj proti vsakomur in vsem, kar je proti Jugoslaviji, bratstvu in enotnosti, samoupravljanju!
Foto: T. Tavčar
Mladost... tudi v tei besedici je mnogo simbolov, združenih v skupnih prizadevanjih, da bi bili vsi dobro Pripravljeni ukrepat/in braniti domovino. S puško v roki, s povojem prve pomoči, v krvodajalski akciji, v enoti civilne ali narodne zaščite, tudi s pesmijo na ustih.
(Novi tednik, Celje)
Pri hišah, kjer so mladi dobili zaposlitev v bližini doma in se tako na delo vozijo, je mogoče opaziti skrb za obnovo domačije, posodobitev kmetijske proizvodnje, tudi mehanizacije je vse več. Nemalokrat jim ostane za oddih, pomaga, da se za kratek čas odtrgajo od zemlje in si pogledajo, kako gospodarijo v drugih krajih. To je žal samo tam, kjer ostajajo mladi doma. Veliko pa je takšnih hiš, kjer vladata utrujenost in nemoč po obnovi življenjskega prostora.
Idilična domačija v bližini Smartna na Pohoiju v boju za obstanek ne bi smela izgubiti.
STRAN 15
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
šport
MNOŽIČNE MANIFESTACIJE
Na zadnjem zasedanju skupščine Telesnokulturne skupnosti Murska Sobota so delegati obravnavali in sprejeli srednjeročni program razvoja telesne kulture v soboški občini. V temeljnih usmeritvah so posebej izpostavili nenehno skrb za povečanje števila aktivnih udeležencev v športno-re-kreativni dejavnosti in zagotavljanje možnosti za doseganje vrhunskih športnih dosežkov športnikom, ki bodo izpolnjevali dogovorjena merila. Se naprej pa bodo tudi razvijali strokovno delo, skrbeli za izobraževanje strokovnih in organizacijskih delavcev ter ustvarjali materialne pogoje.
ATLETIKA
Šiftar drugi v SRS
V Kranju je bilo finalno atletsko tekmovanje Slovenije za pionirje in pionirke, na katerem so nastopili tudi trije tekmovalci iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Najuspešnejši je bil Vito Šiftar, ki je v skoku v daljino z rezultatom 603 cm zasedel odlično drugo mesto in le 3 cm zaostal za zmagovalcem. Vlado Zadravec je bil v teku na 100 m četrti z rezultatom 11,9. V teku na 600 m pa je Jožica Mutvar z rezultatom 1:46,0 zasedla deseto mesto.
KEGLJANJE
Garda premagala Fužinar
Na kegljišču Vikend v Radencih je bilo odigrano 5. kolo MTKS, kjer sta se srečali ekipi Garde iz M. Sobote in Fužinarja z Raven. Zmagala je Garda z rezultatom 5.541:5.304 podrtimi keglji. Izreden uspeh je dosegel Miro Steržaj, ki je podrl kar 1055 kegljev. Ostali tekmovalci pa so podrli naslednje število kegljev: Horvat 898, Smodiš 898, H. Steržaj 884, Prelog 895, Drvarič 911.
fk
ROKOMET — SLOV. LIGA
Kočevje: Polana 22:17
V zadnjem kolu tekmovanja slovenske ženske rokometne lige je Polana gostovala v Kočevju, kjer jo je premagal domači Itas. Gole za Polano so dosegle: Hozjan 6, Fujs 7, Puklavec 2, Virag 1. Sodila sta Dobrovoljni (Šmartno) in Tar-ner (Litija).
SNL
Lendava:
Koper 4:0
V zadnjem kolu slovenske nogometne lige je Lendava z visokim rezultatom premagala Koper. Strelci golov so bili: Banotai 2, Šebjan in Žižek po enega. Sodil je Kamenšek iz Maribora. Tekma zadnjega kola med Izolo in Muro (1:1) pa je bila odigrana že prej.
Šmartno	22 13 5 4 37:18 31
MURA	22 12 4 6 51:29 28
Slovan	22 11 6 5 37:23 28
Železničar	22 11 5 6 31:15 27
LENDAVA	22 11 5 6 31:26 27
Rudar	22 10 4 8 39:26 24
Izola	22 7 8 6 29:27 22
Triglav	22 4 8 10 16:24 16
Koper	22 5 6 11 18:43 16
Ilirija	22 5 5 12 24:44 15
Kladivar	22 5 4 13 24:41 14
Vozila	22 5 4 13 25:44 14
I.	ONL Lendava
Dobrovnik:Graničar 1:1
Renkovci:Petišovci 0:1
Kapca:Mladost 1:4
Olimpija:Hotiza 0:1
Nafta:Turnišče 2:2
Turnišče	18 16 1	1 76:27 33
Dobrovnik	18 12 3	3 73:25 27
Nafta	18 9 3	5 57:39 21
Graničar	17 8 4	5 33:32 20
Olimpija	18 8 2	8 41:39 18
Petišovci	18 6 5	7 31:34 17
Mladost	18 6 3	9 43:66 15
Renkovci	18 4 4	10 27:42 12
Hotiza	18 5 1	12 34:47 11
Kapca	17 1 2	14 25:89 4
. OBČNI ZBOR KK POMURJE M-SOBOTA
VEČJO SKRB NIŽJIM SELEKCIJAM
Košarkarski klub Pomurje a Viden uspeh pa so dosegle tudi v ga, pa tudi materialni pogoji dela Murske Sobote, ki je nosilec pokalnem tekmovanju. V zad- so se znatno izboljšali Razora razvoja košarke v Pomurju, te v njem času pa igrajo vse boljše vijavci so se tudi zavzemali'za preteklem obdobju kljub neka- tudi člani. Dokaj kritično pa so profesionalnega strokovnega terim težavam dosegel vidne re- ocenili delo z nižjimi selekcijami; delavca v košarki, kajti samo na zultate. To so ugotovili na ob- kjer jim primanjkuje strokovnih ta način lahko pričakujemo hi-Čnem zboru, ko so ocenjevali delavcev, pa tudi sodelovanje frejši in kvalitetnejši razvoj ko-svoje delo in se dogovarjali o med šolskimi športnimi društvi in šarke v Pomurju. Ob tej prilo-bodoči usmeritvi. Košarkarice klubom ni na primerni ravni, žnosti so zaslužnim delavcem in Pomurja so ves Čas igrale vidno	organizacijam podelili priznanja
vlogo v Sloveniji, njihov največji Zato ho v prihodnje prav temu in izvolili novo vodstvo Za uspeh pa je vsekakor uvrstitev v vprašanju potrebno posvetiti več predsednika klubaJe bil izbran drugo zvezno ligo, čeprav so v pozornosti zlasti še, ker je ko- Stefan'Žižek.
tem rszred- bile le eno sezono. Sarka prioritetna štrorfna liano-	v m
I Dario Šemen — državni mia-i dinski prvak v kategoriji do 83
II.	MNL M. Sobota
Rezultati zadnjega kola
Veržej : Pušča 2:0
Melinci : Vrelec 6:1
Dokležovje : Šalovci 6:2
Grad : Gančani 3:3
Apače : Ižakovci 3:2
Grad	18
Veržej	17
Dokležovje	18
Melinci	17
Šalovci	18
Ižakovci	18
Gančani	18
Pušča	18
Vrelec	18
Apače	18
12 4 2 55:31 28
11 3 3 49:27 25
8 6 4 34:22 22
8 4 5 37:30 20
747 35:33 18
6 4 8 34:34 16
4 6 8 33:30 14
5 2 11 21:43 12
5 2 11 28:55 12
5 1 12 40:57 11
L MNL M. Sobota
Rezultati — 20. kolo
Tišina : Tešanovci 2:5 Lipa : Beltinka 1:1 Ljutomer : Radgona 4:3 Cankova : Rogašovci 0:3 Rakičan : Bakovci 3:1 Garda: Puconci 1:0 Radgona : Bakovci 1:4
Beltinka	20
Bakovci	20
Tešanovci	20
Rakičan	20
Ljutomer	20
Lipa	20
Garda	20
Tišina	20
Rogašovci 20
Radgona 20
Puconci	20
Cankova	2Q
15 4 1 82:32 34
13 3 4 53:23 29
13 3 4 58:38 29
12 1 7 48:32 25
10 3 7 48:40 23
9 4 7 47:43 22
8 6 6 45:47 22
9 1 10 63:50 19
4511 37:40 13
5 3 11 36:58 13
3 5 12 43:65 11
0 0 20 13:105 o
II. ONL Lendava
Rezultati — 23. kolo
Panonija : Borba 2:2 Crenšovci: Pince 6:1 Lakoš : Piramida 1:2 Nedelica : Bistrica 6:1 Odranci: Polana 5:1 Žitkovci: Zvezda 3:0 Mostje je bilo prosto
Panonija Borba Crenšovci Odranci Nedelica Bistrica Mostje Polana Lakoš Pince Žitkovci Zvezda Piramida
21 14 6
22 15 4
21 14 3
22 12 3
21 11 3
21 10 5
21 11 2
21
21
21
22
21
21
1 69:25 34
3 73:35 34
4 56:30 31
7 77:40 27
7 67:38 25
6 46:32 25
8 51:27 24
8 2 11 52:52 18
8 2 11 40:45 18
6 3 12 31:68 15
3 4 15 28:49 10
3 2 16 15:85 8
3 1 17 21:100 7
III.	MNL M. Sobota
Rezultati — zadnje kolo
G. Slaveči: Serdica 2:4 Bogojina : Prosenjak 2:3 Tromejnik : Križevci 1:1 , Romah : Bratonci 3:1 Filovci: Selo 9:1
Bogojina	18
Romah	18
Serdica	17
Bratonci	18
Filovci	18
Prosenjak.	17
Križevci	18
ll.pl.—Selo 18
Tromejnik 18
G. Slaveči 18
12 3 3 75:30 27
11 3 4 65:35 25
11 2 4 47:26 24
10 3 5 50:29 23
8 4 6 55:41 20
8 I 8 48:39 17
6 5 7 39:34 17
6 2 10 42:60 14
2 4 12 28:77 8
1 1 16 21:98 3
MEDNARODNI JUDO
Šemen in Varga v reprezentanci
V Monfalconi v Italijije bilo mednarodno ekipno tekmovanje mladih j udoistov, kjerje sodelovala tudi reprezentanca Slovenije. V slovenski reprezentanci pa sta nastopila tudi Dario Šemen iz Murske Sobote in Dušan Varga iz Lendave in se lepo izkazala. Premagala 'sta vse svoje nasprotnike, in tako pripomogla, da je reprezentanca Slovenija osvojila prvo mesto.
MEDNARODNI MOTOKROS V MACKOVC1H
MLINARIČ SEDMI
Avto-moto društvo »Štefan Kovač« iz Murske Sobote je v nedeljo ob lepem vremenu in ob izredno dobrem obisku pripravilo na že znani progi mednarodno tekmovanje v motokrosu pod pokroviteljstvom Avtoradgone. Na tekmovanju je nastopilo 34 dirkačev iz ZR Nemčije, Avstrije in Jugoslavije, ki so tekmovali v razredu do 125 ccm. Tekmovali so v treh vožnjah. Najprej so tekmovali tekmovalci s parnimi številkami, kjerje bil najuspešnejši Urbanija iz Lukovice, ki je vodil od vsega začetka pa do konca in zmagal s precejšnjo prednostjo. V drugi vožnji so startali tekmovalci z neparnimi številkami. Po pričakovanju je zmagal tekmovalec Predan iz
Orehove vasi, kije bil tudi najboljši v tretji finalni dirki, in tako postal končni zmagovalec mednarodne dirke v Mačkovcih.
Na prireditvi so nastopili tudi štirje domači tekmovalci Janez Mlinarič, Miha Buček, Jože Rogan in Marjan Hajdinjak. Po pričakovanju je imel med njimi največ uspeha Janez Mlinarič, ki seje že' lani izkazal na državnem prvenstvu. Mlinarič je osvojil solidno sedmo mesto, vendar je od četrtouvrščenega tekmovalca zaostal le za dve točki. Ostali pomurski tekmovalci, ki so še brez izkušenj, niso mogli doseči vidnejših uvrstitev. Tako je po nekajletnem premoru soboško avto-moto društvo Štefan Kovač, ki ima v svojih vrstah zelo prizadevne športne delavce, zopet uspešno organiziralo mednarodno prireditev, na svoj račun pa so prišli tudi gledalci.
Rezultati — 1. Predan (Or. vas) 40 točk, 2. Urbanija (Lukavica) 39, 3. Mežnar (Tržič) 36, 4. Marin (Slovenija avto) 31, 5. Koritnik (SA) 30, 6. Jelovšek (Or. vas) 30, 7. Mlinarič (M. Sobota) 29, 8. Ojo (Koper) 29. 9. Zdovc (Or. vas) 27 in 10. Frangež (Ptuj) 27 točk.
F. Maučec
NAMIZNI TENIS - I. ZVEZNA LIGA
Sobočanom zadnji krog
S šestim krogom, ki je bil v Murski Soboti, je bilo končano tekmovanje v L zvezni ligi za moške za sezono 1980/81. Čeprav bi kdo pomislil, da zadnji krog ne bo več zanimiv, pa je bil še kako pomemben, ker je odločal o odličnem šestem mestu med Sobota in Bosno ter o izpadu med Partizanom in Borovim. Sobočani so prepričljivo dobili zadnji krog in so svojega najhujšega tekmeca Bosno premagali s 5:2 po zaslugi odličnega Kovača s tremi zmagami. Medtem, ko v srečanjih z Vitezom in Borovim niso imeli težav, pa so odločili srečanje s Partizanom v svojo korist po veliki borbi, pri čemer ima spet največ zaslug Kovač s tremi zmagami, Pavič in Horvat pa sta prispevala po eno.
Tako so Sobočani postali prepričljivi zmagovalci zadnjega kroga, prav tako pa so tudi prepričljivo osvojili prvo mesto v skupini za uvrstitev od 6.—10. mesta, kar v končnem seštevku pomeni osvojitev odličnega 6. mesta v državi, ki je sicer enako kot v lanski sezoni, vendar je bila konkurenca letos močnejša. Tudi v zadnjem krogu je bil daleč najboljši Sobočan Kovač s scorom 10:0 in je bil najboljši igralec zadnjega kroga, Horvat je imel scor 5:3, kar je eden izmed njegovih najboljših rezultatov v ligi, pa tudi Pavič je s scorom 5:4 dosegel najboljši rezultat v zvezni ligi. Sicer pa se je zadnji krog končal v kaj čudnih okoliščinah, ker je v ekipi Partizana nastopil.Nige-rijec Piters, kar je edinstven pri-t mer v zgodovini jugoslovanskega namiznega tenisa in verjetno špor
USPEŠEN NASTOP KOVAČA IN M0ČANA
Pionirska reprezentanca Slovenije, za katero sta nastopila tudi Sobočana Miran Močan ter Dušan Kovač, je imela v zadnjem tednu dva uspešna nastopa. Na tradicionalnem turnirju »BRATSTVO-JEDIN-STVO« v Svetozarevu je osvojila zelo dobro drugo mesto, ko je premagala Kosovo s 3:0, Hrvatsko s 3:2, Srbijo s 3:1 in šele po veliki borbi izgubila z ekipo Vojvodine z 2:3 kljub vodstvu z 2:0. Reprezentanca Vojvodine je namreč kompletna reprezentanca Jugoslavije za evropsko pionirsko prvenstvo in v tem srečanju je Močan premagal državnega reprezentanta Pelroja z 2:1.
Uspešen pa je bil tudi nastop slovenske reprezentance na gostovanju v ZR Nemčiji, ko je v Burglengensfeldu premagala dobro ekipo Bavarske s 15:3. pri čemer je Močan dosegel štiri zmage. Kovač pa tri.
ta nasploh, da je nek tuj državljan nastopil v domačem prvenstvu in je odločitev predsedništva NTZJ vsekakor čudna ter je imela za posledico, da se je Partizan rešil izpada iz lige na račun Borova.
Rezultati: SOBOTA—VITEZ 5:0 (Pavič—Haskič 21:18, 18:21, 21:19; Kovač—šantič 21:15, 21:15; Horvat—Beganovič 21:10, 21:12; Kovač—Haskič 22:20, 21:17; Pavič—Beganovič 21:13, 21:17); BOSNA 5:2 (Pavič—Stevanovič 21:17, 21:19; Kovač-Crkvenjaš 21:7, 21:16; Horvat—Dujakovič 13:21, 16:21; Kovač—Stevanovič 21:18, 21:18; Pavič—Dujakovič 21:18, 19:21, 23:25; Horvat—Crkvenjaš 21:15, 21:15; Kovač—Dujakovič 17:21, 21:18, 21:18); BOROVO 5:1 (Pavič—Sili-jevski 21:17, 22:20; Horvat—Bo-šnjakovič 19:21, 21:15, 21:14; Kovač—Kvesič 21:19, 21:15; Pavič—Bošnjakovič 18:21, 14:21; Kovač—Silijevaki 21:18, 21:8; Horvat—Kvesič 21:14, 21:17); PARTIZAN 5:4 (Pavič—Curguz 14:21, 18:21; Horvat—Feher 18:21, 21:14, 15:21; Kovač—Piters 21:16, 23:21; Pavič—Feher 21:19, 21:14; Kovač—Curguz 21:18, 21:17; Horvat—Piters 19:21, 17:21; Kovač—Feher 21:16, 23:21; Pavič—Piters 21:19, 14:21, 15:21; Horvat—Curguz 25:23, 21:18).
KONČNA LESTVICA
SOBOTA 24 19 5 114:66 38 Bosna	24 16 8 102:66 32
Partizan	24	13	11	83:94	26
Borovo	24	11	13	80:92	22
Vitez	24	1	23	57:118	2
M. U.
PODLESEK DRUGI
V Kumanovem je bilo državno prvenstvo članov v rokoborbi v prostem stilu, katerega se je udeležil tudi član soboške rokoborske sekcije Franc Podlesek in se lepo odrezal. V kategoriji so 68 kg je zasedel odlično drugo mesto. Vse svoje nasprotnike je premagal razen v odločilni finalni borbi, ko je izgubil z državnim reprezentantom Krstevom iz Stipa. Tako je Podlesek še enkrat dokazal, da je izvrsten rokoborec. Po končanem tekmovanju ga je zvezni selektor poklical na mednarodno tekmovanje, ki bo v Strugi takoimenovano ,,Strumiški biser.”
Odbojkarji — veterani, ki so v občinski ligi Murska Sobota osvojili prvo mesto in naslov prvaka.
Vrbančič in Kurbus druga
V Zagrebu je bilo državno pionirsko tekmovanje »Na Titovem putu«. na katerem so nastopili tudi Pomurci in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najuspešnejša sta bila Jože Vrbančič v kategoriji do 52 kg in Ivica Kurbus v kategoriji do 44 kg, osvojila sta drugi mesti. Miloš Horvatje v kategoriji do 75 kg zasedel tretje mesto. Ostali tekmovalci niso osvojili vidnejših mest.Cenerin Koudilasta zasedla peti mesti, ostali pa so izpadli že v predtekmovanju.
KEGLJANJE
Steržaj občinski prvak
Na kegljišču Vikenda v Radencih je bilo prvenstvo soboške občine v kegljanju, ki ga je pripravil K K Čarda. Zmagal je Miro Steržaj s 1906 podrtimi keglji pred Smodišem 1883, Fridrihom 1830 podrtih kegljev itd. V parih sta zmagala Miro in Hary Steržaj s 1867 podrtimi keglji pred Prelog—Fridrih 1846 in Smodiš-— Drvarič 1818 podrtih kegljev.
moscanci
NAJUSPEŠNEJŠI DOMAČINI
Mladi iz Moščanec so pripravili tradicionalno športno srečanje, na katerem je sodelovalo šest ekip. Tekmovali so v streljanju, atletiki in malem nogometu. Najboljši so prejeli pokale in priznanja.
Rezultati: — strelstvo: 1. Horvat (Mo), 2. Car (Bo), 3. Zakoč (Sta), ; tek na 60 m: 1. Skerlak (Sta), 2. Zakoč (Sta), 3. Kerec (Ot); 800 m: 1. Kodila (Mo), 2. Skerlak (St), 3. Sočič (Va); daljina: 1. Peček (Mo), 2. Skerlak (St), 3. Sočič (Va); mali nogomet: 1. Moščanci, 2. Pečarovci, 3. Stanjevci.
Končni vrstni red: 1. Moščanci, 2. Stanjevci, 3. Vaneča, 4. Pečarovci, 5. Bodonci in 6. Otovci.
Stefan Abraham
LJUTOMER
NAJBOLJŠI KAMENŠČAK
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem komiteju ZSMS Ljutomer je organizirala tekmovanja v rokometu, nogometu, streljanju, košarki, tenisu, pouličnem teku in šahu. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili — rokomet: Veržej, nogomet: JLA M. Sobota, streljanje: SD Ljutomer- tenis: JLA M. Sobota, košarka: JLA M. Sobota, šah: Boreči. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 750 mladincev in mladink. Skupni zmagovalec je postala ekipa ZSMS Kamenščak, ki je prejela prehodni pokal. Drugi je bil Ljutomer, tretja pa ekipa JLA M. Sobota.
O. M.
OBISKAL SEM HIŠO CVETJA
Komaj smo dočakali dan, ko smo se z avtobusom odpeljali proti Beogradu. Polni pričakovanja smo zrli skozi okno ...
Po dolgi vožnji smo prispeli v predmestje Beograda. Skozi okna smo opazovali velike stavbe, ki so se dvigale proti nebu.
Takoj smo si hoteli ogledati hišo cvetja, vendar ko smo zagledali vrsto, ki se je podaljševala v nedogled, smo se odločili; da si bomo prej ogledali Kalentegdan.
Pozneje je bila vrsta občutno krajša. Postavili smo se in čakali. Vse bolj smo se bližali Titovemu grobu, vse bolj nas je stiskalo pri srcu. S spoštovanjem smo stopili v Hišo cvetja in s spoštovanjem iz nje tudi odšli.
Odpeljali smo se na Avalo in si ogledali veličastni spomenik. Prenočili smo v motelu pod Avalo. Naslednjega dne smo obiskali taborišče smrti — Jasenovac. Ogledali smo si prečudovit spomenik v- obliki tulipana, ki se veličastno dviga v nebo.
Polni doživetij in raznih občutij smo se odpeljali proti domu.
Zelja vsakega Jugoslovana je, da bi si vsaj enkrat ogledal Titov grob. Meni se je ta želja uresničila in upam, da bom postal dober Jugoslovan.	Jože Lovenjak, 8. a
OŠ Cankova ,
MALI NOGOMET
PRVI GEDEROVCI
Mladi iz Ttropovec so pripravili turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 12 moštev. Zmagala je ekipa Gederovec in osvojila pokal v trajno last pred domačini in Murskimi Črnci.
BELTINCI — Telesnokulturne organizacije imajo v svojih vrstah veliko amaterskih delavcev, ki na različne načine doprinašajo k uspešnemu delovanju. Zlasti pa se odlikujejo pri raznih akcijah s prostovoljnim delom. Tako so se pred dnevi tudi izkazali Beltinčani pri razširitvi društvenih prostorov v parku. Foto: F. Maučec
NOGOMET
Beltinka: Lendava 1:2
V prijateljski nogometni tekmi je Lendava, član slovenske lige v Beltincih premagala domačo Beltinko. Gola za Lendavo sta dosegla: Banotai in Žižek, za Beltinko pa Krauthaker.
Titova pot je naša pot
Minilo je leto, odkar ni več med nami dragega Tita. Ko zaslišim ime Tito, se spomnim njegove revolucionarne poti.
Tovariš Tito seje že kot mladinec boril za svobodo in proti izkoriščanju delavskega razreda. Zaradi tega je bil vedno na črni listi. Vedno in povsod so ga policisti lovili. Večkrat je spremenil ime in se skrival po drugih državah.
V drugi svetovni vojni je Tito vodil partizane. Ni bilo človeka, ki ne bi slišal za Tita. Pod njegovim vodstvom smo zmagali. Med NOB je tovariš Tito veliko pretrpel.
Po vojni je tovariš Tito še naprej vodil našo svobodno Jugoslavijo. Začel se je uveljavljati v svetu. Tovariš Tito velja z nekaterimi drugimi državniki za očeta gibanja neuvrščenih. Tita je poznal ves svet. Povsod je bil spoštovan. Njegovo ime so izgovarjali in še izgovarjajo s spoštovanjem. Pod vodstvom Tita je Jugoslavija sklepala bratske vezi z vsemi državami. Toda prišla je bolezen in pretrgala plodovito pot tovariša Tita. Nobeno oko ni ostalo suho ob tej novici. Kako je bil tovariš Tito spoštovan, se je pokazalo na pogrebu. Državniki s celega sveta so se mu prišli pokloniti. Lik tovariša Tita bo v njih in v nas živel večno.
Po njegovi smrti je postala naša največja naloga nadaljevati Titovo pot. Nam mladim je naročil: »Učite se, učite se in še enkrat učite se.« Če bomo to nalogo izpolnili, nam ne bo težko sprejeti naloge, ki nas čakajo v prihodnosti. Postal nam je vzor, pokazal nam je, kako moramo živeti. Ne smemo se ustrašiti nobene naloge, pa če bo še tako težka. Tudi Tito ni nikoli odnehal. Vodi naj nas misel, da se je pri nas rodil in pri nas živel človek, ki v srcih ljudi ne bo nikoli umrl.
ZA DOMOVINO — PO TITOVI POTI NAPREJ!	Doris Bokan, 7. b
OŠ Rogašovci
ZOBOZDRAVNIK
Redno hodim k zobozdravniku in si čistim zobe. Zobozdravnika se ne bojim. Spulil mi je že veliko zob.
Redno bom hodila k zobozdravniku, ker bi rada imela lepe in zdrave zobe. Mateja Memon OŠ Apače
Srečanje s pobratimi
25. maja je slavila mladina svoj praznik — dan mladosti. Takrat že vse zeleni in cveti. Na ta dan smo letos slavili obletnico pobratenja z’OŠ Stri-gova. Zjutraj smo se zbrali na igrišču. Odpravili smo se v Štrigovo. Šli smo peš čez hribe. Med potjo smo se zabavali.
Ko smo prišli v Štrigovo, je najprej imel govor štrigovski ravnatelj. Potem smo si ogledali razstavo, ki sojo pripravili učenci OŠ Štrigova. Po ogledu razstave smo vsi šli na igrišče. Sedmi razredi obeh . šol so bili sprejeti v mladinsko organizacijo. Za spomin so dobili nageljček. izkaznico in značko. N a koncu sprejetna so deklice petega razreda zapele pesem Jugoslavija. Potem smo imeli malico. Sledile so športne igre: v nogometu, rokometu, med dvema ognjema, v šahu in vlečenju vrvi. Pri igrah smo doživeli nekaj porazov, slavili pa smo tudi nekaj zmag.
Po končanih igrah smo odšli domov. Ta dan mi je bil zelo všeč. Suzana STAJNKO. 4. raz.
COŠ JANEZ HEDŽET Šafarsko
S prijateljico na podstrešju
Nekega dne mi je prijateljica rekla: »Popoldne -pridi k meni, da se bova igrali.« Povabila sem bila zelo vesela, saj sem si že dolgo želela na obisk. Slišala sem namreč, da imajo pri moji prijateljici veliko podstrešje, na njem pa mnogo zanimivih reči.
Popoldne sem res šla k prijateljici. Ko mi je rekla, da greva na podstrešje, sem se razveselila in seji brž pridružila, ko je po stopnicah zavila na podstrešje. Prav nič naju ni bilo strah, čeprav je vladala pod streho skorajda prava tema. Pritegnila naj uje skrinja, v kateri so bile obleke. Pobrskali sva med njimi in si našli obleko po meri. Prijateljica si je oblekla mamino poročno obleko, jaz pa sem vzela poletno obleko z velikimi rožami. Lepo sva se zabavali na podstrešju. Potem sva odkrili še vrsto drugih reči: star, kolovrat, zanimive knjige, ki jih je sem spravila babica, potem nekdanje kmečko orodje, stare luči in seveda že omenjeno omaro. Ta naju je pritegnila ne le zaradi starih oblek, ki spet prihajajo v modo, ampak tudi zaradi tega, ker je bila izrezljana in lepo poslikana. Ta omara se mije zdela lepša kot pa tiste, kijih imamo doma v dnevnih sobah.
S prijateljico sva torej brskali po podstrešju, iskali zanimive reči, naenkrat pa sva zaslišali govorjenje na dvorišču. Opozorila me je, da so se vrnili njeni starši, ki so bili ta dan v goricah. Brž sva stekli po stopnicah dol, pozabili pa sva, da imava na sebi obleke izpred dvajset in več let. Seveda se prijateljičinim staršem nisva mogli izmuzniti in pred njih sva prišli v nenavadnih oblekah. Niso naj u kregali, nasprotno, smejali so se. Prijateljičina mama je dejala: »Vidita, nekoč sem imela take obleke. Pravzaprav sem j ih imela le malo. Vid ve pa sta srečni, saj imata mnogo kril, dolgih in kratkih hlač, kostimčkov . . . vendar se mi zdi, da vama je bolj kot vsi ti sodobni kroji všeč stara moda. Ce hočeta, kar obdržita ti obleki, le z njima se preveč ne kažita po vasi, saj bi ljudje mislili, da že hodijo pustne šeme, čeprav je do pusta še veliko mesecev.«
Tako je torej rekla prijateljičina mama. Šele sedaj sva se zavedli, da imava čaz najine kavbojke potegnjeno staro obleko iz mamine skrinje. Brž sva si jo slekli in vrnili v skrinjo. Spet ju bova vzeli ob pustu, kajti sedaj, ko je tako vroče, z dolgim krilom res nikamor ne prideš. Kako naj človek igra gu-mitvist v dolgem krilu?	y
Prijateljici, ki me je povabila na obisk in mi razkazala podstrešje, sem zelo hvaležna; videla sem stare obleke in nekdanje kmetijske pripomočke . . . Ugotovila sem, da so tudi pred več kot dvajsetimi leti ljudje imeli velik smisel za lepoto in oblikovanje, morda še večjega kot ga imamo danes. Daje tako, priča obnašanje ljudi danes, spet segajo po stari modi, dasiravno je za sedanje poletje neprimerna. Toda kaj kmalu bo prišla zima, tedaj pa dolgo krilo res ne bo odveč.
IVANKA KUSTEC. 5. raz.
OŠ Velika Polana
IZBRANA RISBA: »Promet« — Narisal Ivan Črešovnjak, 2. raz. OŠ Razkrižje.
STRAN 17
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
tovarna kovinske opreme 62000 MARIBOR
TOZD skladiščna oprema LENDAVA
Razvoju sodobne skladiščne tehnike je pri nas sledilo podjetje PRIMAT, ki s svojo specializirano proizvodnjo uspešno rešuje najbolj zahtevne naloge.
Iskrene čestitke vsem občanom
-	PROIZVODNJA BENCINOV,
-	PLINSKIH OLJ,
-	KURILNIH OLJ, TOPIL, METANOLA,
-	FORMALINA, UMETNIH SMOL,
-	IZOLACIJSKEGA MATERIALA
-	IN PROIZVODNJA OPREME ZA NAFTNO INDUSTRIJO
Prisrčne čestitke vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kolektivom ob občinskem pazniku občine Lendava!
_ sozd imos sgp konstruktor maribor n. sol. o. tozd gradbenik lendava n. sol. o.
Izvaja vsa gradbena, obrtniška in inštalacijska dela za visoke in nizke gradnje in priporoča svojo kakovostne storitve
OBČANOM OBČINE LENDAVA ISKRENE ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNIK!
DELOIA
DELOZA Zagorje ob Savi — Jugoslavija Telefon: 75-231
Cesta zmage 7
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO DELOVNIH IN ZAŠČITNIH SREDSTEV
TOZD KONFEKCIJA
Velika Polana
Ob prazniku občine Lendava iskrene čestitke poslovnim partnerjem in vsem občanom!
Detajl iz proizvodnje v Veliki Polani.
Ob prazniku občine Lendava čestitamo vsem občanom In priporočamo nakup vseh vrst elektrolnstalacijskega materiala!
tovarna
gospodinjskih aparatov in elektromateriala ljubljana
TOZD Elektromaterial Lendava
STRAN 18
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
VPLAČILA IN INFORMACIJE V PRODAJALNI „TEHNOPROMET" MURSKA SOBOTA, Trg zmage 1, telefon: 21-714.
ZGEP „POMURSKI TISK" n. sol. o.
TOZD POMURSKA ZALOŽBA n. sub. o.
MURSKA SOBOTA, Lendavska 1
ZALOŽNIŠKI SVET TOZD POMURSKA ZALOŽBA
RAZPISUJE
po določilih statuta in na podlagi sklepa dela in naloge
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK
(reelekcija)
Prijavljeni morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visokošolska izobrazba humanistične smeri in tri leta prakse v podobnem delu,
—	aktivno znanje madžarskega jezika in enega od svetovnih jezikov,
—	družbena aktivnost, predvsem na kulturnem področju in neoporečna preteklost.
Dela in naloge se združijo za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Splošno-kadrovska služba ZGEP ,,Pomurski- tisk", Murska Sobota, Lendavska 1.
Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri, izbiro pa bomo opravili v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
/
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci
objavlja
razprodajo
rabljenih osnovnih sredstev iz starega doma učencev v Radencih.
Razprodaja bo 19., 22. in 23. 6. 1981 od 8. do 10. ure in od 15. do 18. ure.
Prijavljen tu, plačuje drugje!
Nekateri se pa res znajdejo! Če ne po legalni, pa po ilegalni poti. Tako se je denimo po nedavnem popisu prebivalstva v gornjerad-gonski — nemara pa še v kateri drugi — občini izkazalo, da so posamezniki, ki sicer živijo v nekem kraju — vzemimo v Gornji Radgoni ali Radencih in seveda bi lahko našteli še druge kraje — za stalno bivanje prijavljeni v drugi občini. Tako se menda spretno izognejo plačilu določenih obveznosti. na primer samoprispevku, ki znajo biti drugje nižji kot tam, kjer bivajo, in so jasno da tudi zaposleni. Najbrž ne bi bilo slabo, če bi jim občinski upravni organi, ki so za to poklicani, dosledno stopili na prste!
-brž-

POSTOJNA, N.SOL.O. INDUSTRIJA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH PROIZVODOV POSTOJNA —
DELAVSKI SVET
TOZD ,,OPREMA IN ORODJA"
razpisuje
opravila in naloge
individualnega poslovodnega organa
temeljne organizacije
POGOJI:
— da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske oziroma tehnične smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih odgovornih nalogah in opravilih v gospodarstvu
— da ima višješolsko izobrazbo ekonomske oziroma tehnične smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih odgovornih nalogah in opravilih v gospodarstvu
— da ima ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se izražajo v ustreznem odnosu do samoupravne in družbene ureditve ter sposobnosti razvijati in utrjevati samoupravne odnose in sodelovanje s sodelavci
— da je predložil program razvoja temeljne organizacije
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: „LIV" Postojna — Kadrovska služba, Industrijska cona, „za razpisno komisijo", v 20 dneh po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od dneva odločitve.
za oddajo stavbnih zemljišč, namenjenih za individualno gradnjo v skladu z zazidalnim načrtom v Lendavi med Partizansko ulico in Kobiljskim potokom (nasproti tehnične šole):
1.	parcela štev. 4060/2 v izmeri 5,22 a za izklicno ceno 55.854,00 din za odškodnino pravice uporabe
2.	parcela štev. 4060/3 v izmeri 5/22 a za izklicno ceno 55.854,00 din za odškodnino pravice uporabe
3.	parcela štev. 4060/4 v izmeri 5,22 a za izklicno ceno 55.854,00 din za odškodnino pravice uporabe
4.	parcela štev. 4060/6 v izmeri 5,22 a za izklicno ceno 55,854,00 din za odškodnino pravice uporabe
5.	parcela štev. 4060/7 v izmeri 5,22 a za izklicno ceno 55.854,00 din za odškodnino pravice uporabe
6.	parcela štev. 4060/8 v izmeri 5,22 a za izklicno ceno 55.854,00 din za odškodnino pravice uporabe
7.	parcela štev. 4060/16 v izmeri 5,40 a za izklicno ceno 57.780,00 din za odškodnino pravice uporabe
8.	parcela štev. 4060/17 v izmeri 5,76 a za izklicno ceno 61.632,00 din za odškodnino pravice uporabe
9.	^parcela štev. 4060/18 v izmeri 5,76 a za izklicno ceno 61.632,00 din za odškodnino pravice uporabe
10.	parcela štev. 4060/19 v izmeri 5,40 a za izklicno ceno 57.780,00 din za odškodnino pravice uporabe
11	parcela štev. 4060/20 v izmeri 5,35 a za izklicno ceno 57.245,00 din za odškodnino pravice uporabe
12	parcela štev. 4079/1 v izmeri 6,13 a za izklicno ceno 65.591,00 din za odškodnino pravice uporabe
Kunci stavbnih zemljišč plačajo za urejenost parcele 104.000,00 din po parceli in sicer 50 odstotkov navedenega zneska v 30 dneh, nadaljnjih 50 odstotkov pa v 18 mesecih po podpisu Vse^avedene parcele ležijo v k. o. Lendava.
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	pod zaporedno številko od 1 — 18 morajo imeti kandidati poslovodsko ali srednjo komercialno šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let,
—	pod zaporedno številko od 19—23 morajo imeti kandidati poslovodsko šolo ali srednjo komercialno šolo ali poklicno trgovsko šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let,
—	sposobnost vodenja poslovne enote in
—	sposobnost komuniciranja s strankami.
STRAN 19
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
kronika
NENADNA SMRT MOTORISTA
Primer 21-letnega Mirka Elijaša iz Strehovec je eden izmed mnogih. Nemalo je namreč takih občanov, ki do-žive prometno nesrečo, vendar pa pravijo, da šeni zgodilo nič hudega. Torej ne gredo k zdravniku. Pozneje, čez kak dan. pa le čutijo, da posledice so: boli jih to in ono. Žal je poznejši obisk v zdravstveni ustanovi v nemalo primerih že prepozen.
Mirko Elijaš je doživel prometno nesrečo 7. junija kmalu po polnoči. S kolesom z motorjem seje peljal po gra-mozirani cesti Renkovci —Dobrovnik. Kaže, da je vozil z neprimerno hitrostjo, zatojezapeljalvjarekinvnjem nekaj časa obležal. Ko se je osvestil, je odšel domov. Miličniki, ki so za nezgodo zvedeli čez dva dni, dogodka namreč ni prijavil, so odšli k Elijašu, da bi ga povprašali, ka-kosej e nesreča zgodila, vendar se mladenič ni ničesar spominjal. Prevoz v bolnico je bil neizbežen, žal pa tudi smrt. Ta jenastopila 12.junijaob lO.uri. V prometni nesreči, ki je nastala zaradi prehitre vožnje, je namreč dobil hude možganske poškodbe.
V preteklem tednu pa seje zgodilo v Pomurju še veliko neprimerna hitrost. Vse kaže, da vozniki motornih vozil ne
spoštujejo omejitev hitrosti, čeprav so kazni hude. Pa tudi druge posledice. To dokazuje tudi prometna nesreča na lokalni cesti v Strukovcih. 23-letni Ignac Ciglar iz Gornje Bistrice seje peljal s sopotnikom Alojzem Knausom iz Salinec. V Strukovcih je njun osebni avto prehitevalo vozilo, v katerem je šofiral Jože Najžer, 35 let, iz Krajne. Takoj zatem ko ju je prehitel, je zavil na desno in tedaj oplazil Ciglarjev avto. Pa ne samo to! Ciglarjevo vozilo je zdrknilo s ceste v jarek in seje sopotnik Knaus hudo poškodoval. Nastala je tudi gmotna škoda za 30 tisočakov. Najžarje vozil brez izpita in vinjen.
Spet neprimerna — prevelika! — hitrost. Z njo je drvel 23-letni FrancZemljič, voznik osebnega avta, iz Petanjec, ko se je peljal proti Murski Soboti. Ne preseneča, da ga je v desnem ovinku zaneslo na levo, in sicer v hipu, ko mu je nasproti peljala z osebnim avtom 48-letna Marta Štuhec iz Apač. Prišlo je do trčenja in materialneškode. ki znaša 100 tisočakov/Poškodovala sta se oba voznika in Stuhečeve sopotnica 30-letna Marta Ver iz Apač.
Štefan Roth, voznik tovornega avta,je lO.junijapeljal iz
Murske Sobote proti Beltincem. Izven vozišča na avtobusnem postajališču pri gostilni Rajbar v Lipovcih je za . trenutek ustavil, daje izstopil sopotnik 43-letni Anton Ho-tinski iz Gradišča pri Varaždinu. No, Hotinski pa ni bil dovolj previden, saj je izza avta kar mahnil čez cesto in tako naletel na osebni avto, s katerim se je iz beltinske smeri pripeljal 19-letni Branko Paj-člar iz Petanjec. Ob trčenju je pešec dobil hude poškodbe. Kako tudi ne, ko pa gaje sila vrgla v vetrobransko steklo.
Imamo tudi poročilo o prometni nezgodi 11. junija na Dolnji Bistrici. Tega dne ob 5.30 uri se je 41 -letni Štefan Kolarič iz Dolnje Bistrice peljal z osebnim avtom, h kateremu je bila pripeta prikolica, proti gostišču Bobri. Pri domačiji številka 37 je pričel prehitevati kolesarja 71-letnega Jožeta Hozjana iz Dolnje Bistrice, ki se je peljal pravilno po svojem desnem robu vozišča. Ko je Kolarič zavil v levo, mu je v ovinku nasproti pripeljala z osebnim avtom 28-letna Nada Gjerek iz Dolnje Bistrice, ki je brž nato zavila na skrajno desno. Na zavoro je pritisnil tudi Kolarič,, kljub temu pa nesreče nista preprečila; Kolaričevo avtomobilsko prikolico
STARI, DAJ MOTOR SEM!
Zver iz Ižakovec. Bico je zletel v vetrobransko steklo Zverovega avta in se hudo poškodoval.
Zaradi neprimerne hitrosti je 13. junija zaneslo osebni avto 22-letnega Alojza Ribaša ' iz Skakovec. V Gederoycihje torej zapeljal na levi prometni pas. vozil po bankini 25 metrov, nato pa trčil v betonski most. Materialna škoda znaša 35 tisoč dinarjev. Ribaš se je lažje poškdoval.
21-letna Lučka Čerpnjak iz Kuzme si je 14. junija v jutranjih urah, ko seje peljala z osebnim avtom, hotela pri--žgati cigareto. Za to je seveda -potrebovakt roke, le-te pa so bile tudi potrebne za .varno vožnjo. Naredila je kompromis: cigareto si je prižgala z eho roko, za volan ji je ostala prav tako ena, ki pa ni bila dovolj, da bi obvladala vozilo; po 18 metrih vožnje po bankini je zapeljala vjarek, kjer je avto obtičal. Škoda: 20 tisočakov.
(šs)
,,Stari, daj moped sem!” Tako je glasno dejal neznanec, ki je 7. junija okrog 21. ure na regionalni cesti Dokležovje—Bretonci zaustavil Jožeta Zvera, kmeta iz Lipe, in mu odvzel kolo z motorjem, nato pa ga je sunil tako močno, da je padel in obležal na tleh. Napadalec Je brž nato sedel na motor in se odpeljal proti lipovskemu križišču. Do zaključka redakcije našega lista miličniki storilca še niso
izsledili, prav tako pa tudi še ni sledu o odvzetem mini mopedu.
Delavci uprave za notranje zadeve pa še vedno iščejo tudi skrunitelja pokopališča v Sulincih. V času med 4. in 6. junijem v nočnih urah je nekdo prevrnil spominsko ploščo in svetilko na grobu moža Terezije Kerec. Gre za dejanje, ki je v kraju naletelo na veliko ogorčenje, saj česa podobnega na tem območju
Goričkega še niso doživeli. Storilcu so bile v napoto tudi rože.
V noči na 11. junij se je zrušil strop nad štirimi prostori, ki merijo 96 kvadratnih metrov. Gre za stanovanjsko zgradbo v Železnih dvereh, s katero sicer upravlja DO Ljutomerčan, nad objektom pa ,,bdi” Zavod za spomeniško varstvo Maribor. K sreči v prostorih, kjer se je zrušil strop — gre za dotrajan objekt — ni nihče stanoval. Pač pa sta dve 4-članski družini nastanjeni v drugem delu te
stare stavbe. Da tragedija, bodo kratkem izselili.
Požar, ki je
se ne bi zgodila te stanovalce v
12. junija ob
M. G. iz Murske Sobote in V, F. iz Kupšinec, ki sta se v nedeljo v kopališču v Murski Soboti igrala z žogo, sta okrog 15. ure opazila na dnu bazena v globini 170 centimetrov utopljenca. Potem, ko so ga izvlekli, mu je zdravnik dr. Franc Starc, ki je bil slučajno v kopališču, dal umetno dihanje, vendar brezuspešno. Ko to poročamo, še nimamo na voljo informacije, ki naj bi pojasnila, ali gre za utopitev ali pa srčno kap. Po neuradnih sporočilih povzemamo, da je bil 30-Ietni Stanislav Jakob iz Lipovec dober plavalec. V nedeljo je prišel v kopališče skupaj z ženo in hčerko.' Medtem ko sta se sončili, se je Franc kopal. Žal zadnjič.
(fe)
22.30 uri zajel ostrešje stanovanjske hiše bi gospodarskega dela domačije Lovra Kurbusa v Blagušu pri Vidmu, je povzročil za 250 tisoč dinarjev škode. Bila bi seveda še višja, ko ne bi pritekli člani gasilskih društev iz sosednjih krajev in seveda ostali občani, ki so rešili, kar se je pač rešiti dalo. Ko smo v ponedeljek na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti, povprašali, kaj je pravzaprav vzrok tega požara, so nam povedali, da se dosedanje ugotovitve vse bolj nagibajo k spoznanju, da je ogenj nekdo namerno podtaknil. Kaže torej, da je vmes maščevanje.
(šs)

MATIČNI URAD LJUTOMER — Milan Tomažič, sprevodnik, Ljutomer, Ormoška 46, in Marjanca Koreša, kuharica, Križevci 50; Branko Murekar, elektrikar, Ljutomer, Vrazova 2, in Metka Murkovič, absolventka, Cezanjevci 22; Silvester Rojnik, elektrikar, Veržej, in Frida Jaušovec, natakarica, Logarovcf 1/a; Drago Magdič, slikopleskar, Cven 85, in Irena Kramberger, administratorka, Cven 87; Branko Kosi, šofer, Vogričevci 40, in Anica Šlavič, delavka, Radoslavci 35; Bojan Lipovec, knjigovodja, Lakotinci 22, in Manica Jesenšek, vzgojiteljica, Lakotinci 22, SO Ljubljana; Anton Štuhec, delavec, Grabel5, in Jelka Rakuša, delaVka. Žerovinci 53; Jože Maver, miličnik, Ljubljana, in Marija Božič, krojačica, Ljubljana; Anton Kovačič, trgovec, Ljutomer, in Ivanka Furlan, administratorka, Moravci 22; Bogomir Gaberc, trgovec. Stara Nova vas 51/a, in Diana Dijak, študentka, Stara Nova vas 15; Lenart Stojko, kmetovalec Razkrižje 12, in Majda Balažič, krojačica, Šprinc 34; Matija Sovič, delavec v lakirnici, Mota, in Damjana Krajnc, dijakinja. Mota 14; Stanislav Kohek, zidar, Stročja vas 3/c, in Vera Ivanovič, delavka, Stara Nova vas 3/c; Miro Kosi, avtomehanik, Cven 9, in Jožica Leskovšek, dijakinja, Log 20, SO Hrastnik; Bojan Blagovič, miličnik, Murska Sobota, in Marjan Tomas, zobni asistent, Cezanjevci 15/b; Franc Filipič, delavec, Vogričevci 3, in Danica Škrobar, tkalka, Stara cesta 46; Slavko Lopuh, avtomehanik, Mota 65/a, in Silva Grnjak,
NOVO IZ »RADENSKE":
ZIDANICA »JANŽEV HRAM' VAS PRIČAKUJE!
»Radenska« Radenci TOZD Gostinstvo Grozd Gornja Radgona je pred kratkim uredila ob vinski cesti na Janževem vrhu vsebinsko zanimiv in svojevrsten gostinski lokal.
Objekt je oddaljen 6 km od Gornje Radgone, približno ista oddaljenost pa je od zdravilišča Radenci. Zgrajen je bil leta 1837 kot letni dvorec bivših lastnikov radgonsko-kapelskih goric.
Zidanica »Janžev hram«, takšno ime nosi novo gostišče, je prvi poskus gostinsko-turističnih delavcev, da s posebno ponudbo, v tem Objektu, postrežejo gosta na način kmečkega turizma v osrčju Slovenskih goric.
Kaj lahko gost tukaj doživi in s čim je lahko postrežen?
Ob lepem vremenu je od gostišča idiličen pogled na pomursko ravnico goričke griče, na obronke avstrijskega Kleka in na Pohorje. V bližini objekta je čudovit park s stoletnimi smrekami in je primeren za počitek ter piknike.
Enkratno doživetje občuti gost v » Janževi preši«, ob degustaciji radgonskih penečih in sortnih vin. Preša je urejena v etnografskem stilu z dvojnim namenom. Prvič kot muzej z razstavljenimi eksponati in kot degustacijski prostor vin iz bližnjih vinogradov.
Turist, katerega vodi pot po vinski cesti, se lahko prijetno počuti v »Janževem kotu« (točilnica) ali »Janževi dvorani,« kjer ga postrežemo z domačimi jedmi, prekajeno ali pečeno svinjsko kračo, prekajenimi svinjskimi rebrcami, prekajenim jezikom, prleško tiinko, domačo smetanovo juho in Ocvirkovimi pogačicami. Poslovnim ali zaključenim družbam, do 25 oseb, smo namenili »Maistrovo sobo«.
»Janžev hram« obratuje od začetka maja vsak dan od 14. do 20. ure, razen ponedeljka. Obiskujejo nas od blizu in daleč. Pričakujemo, da boste med našimi stalnimi gosti tudi vi! Za večje skupine sprejemamo rezervacije v hotelu Grozd v Gornji Radgoni.
»Radenska« Radenci
TOZD Gostinstvo
Grozd Gornja Radgona
STRAN 20
VESTNIK, 18. JUNIJA 1881
radijski in televizijskrspored od 1 9. do 2 5. junija
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.15 POROČILA, 17.20 RDEČA ZORA, L del nadaljevanke TV Beograd, 17.45 DOMAČI ANSAMBLI: Fantje treh dolin, 18.15 OBZORNIK, 18.25 VIDIKI SOCIALNEGA DELA: Socialni delavec v tdruženem delu, 18.55 NE PREZRITE, 19.10 RISANKA, 19.15 CIK CAK, 19.24 TV NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK. 19.55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA
ODDAJA,
20.00
USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE, dokumentarna serija, 20.55 KOZMETIKA ZA POLETJE, 21.00 T. Mann: DUBBENBROKOVI, nemška nadaljevanka, 22.00 V ZNAMENJU, 22.15 NOČNI KINO: KDO BI VEDEL, itali-jansko-španski film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI, 18.00 TV DNEVNIK, 18.15 PLAV1CA, otroška oddaja, 18.45 STAROSTE, zabavna oddaja, 19.30 TV DNEVNIK, 20.00 NARODNA GLASBA, 20.30 POROČILA, 20.40 TE-VETEKA - Stivičič-Fa-nelli: MOKRA KOŽA, TV drama, 21.25 KULTURA SRCA (do 23.25).
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Razlika, 18.45 Doajeni, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19,27 Nocoj. 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, 20.55. EPP, 21.00 Gledalcem z ljubeznijo, 21.55 Dnevnik, 22.10 Osvajanje divjega zahoda (film), 23.40 Pregled sporeda za soboto
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.30 Poletje na Floridi (film), 11.20 Klub seniro-jev, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Eci, peci, pec, 16.30 Medvedki so prosti. 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Panopti-kum, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.49 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18 23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Takrat, ko je umrl Charles Walding (film), 20.15 Reklame, 20.20 Tuje perje, 21.10 Reklame in šport, 21.20 Nočni studio. 22.20 Poročila
TV MADŽARSKA
13.35 Šolska TV. 14.50 Moj brat Fidel, kubanski film. 15.05 Rock koncert. 16.05 Filmski festival Mi-školc. 16.45 V največji kuhinji države. 17.25 5 minut meteorologije. 17.30 Žejna polja, reportaža. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Delta, znanstveni magazin. 19.25 Volkovi, TV igra. 20.20 Kviz. 20.50 Skrivnosti naše bodočnosti. 21.25 TV dnevnik. 22.05 Moja debela prijateljica, TV film.
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo (Nasvet za vas, Sobotna reportaža), 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.00 POROČILA, 8.05 VRTEC NA OBISKU: Morski zakladi, 8.20 KAPITAN KUK, slovaška pravljica, 8.30 ZBIS - K. Grabeljšek: MOJE AKCIJE, 8.45 ČAS ZA PRAVLJICE, otroška oddaja TV Zagreb, 9.15 PISANI SVET, 9.50 JEZIK V JAVNI RABI: Izbira zgradbe besedila, 10.00 DVE HIMNI ZA ENO SRCE, dokumentarna oddaja, 10.30 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA, češka nadaljevanka, 11.35 POROČILA (do 11.40), 17.20 POROČILA. 17.25 JAKEC IN FIŽOLČEK, japonski risani film, 18.50 NAŠ KRAJ, 19.05 ZLATA PTICA, 19.10 RISANKA, 19.15 CIK CAK, 19.24 TV NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 DOBER VEČER, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb, 20.55 CIRKUS, 21.20 VELIKI JAKE, ameriški film, 22.55 TV KAŽIPOT, 23.15 POROČILA.
Oddajniki II. TV mreže:
15.55 Celje: FINALE ATLETSKEGA' POKALA JUGOSLAVIJE (slov, kom.), 18.40 VATERPOLO JADRAN: PARTIZAN, vključitev, 19.30 TV DNEVNIK, 20.00 DOKUMENTARNI FILM, 20.45 POROČILA^ 20.55 FELJTON, 21.25 ŠPORTNA SOBOTA, 21.45 KOMORNA GLASBA SKOZI STOLETJA ( do 22.20).
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
16.55 Pregled sporeda, 17.00 Razpeta mladost, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Beseda mladih, 18.45 Pisci revolucionarji, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Borba za življenje in smrt (film), 21.40 EPP, 21.45 Dnevnik, 22.00 Nočni žep, 23.30 Pregled sporeda za nedeljo.
TV AVSTRIJA
Prvi program
17.00 Dva x sedem, 17.25 Dober večer v soboto
(Heinz Conrads), 17.50 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport in reklame, 19.15 Zabavna oddaja, Reklame, 21.00
20.55 -----
Sport. 21.20Newport Jazz festival, 22.05 Poročila
TV MADŽARSKA
8.05 Za otroke. 9.45 Jean-Christophe, pon 13.55 Kremenčkovi.14.20 Filmski festival Miškolc. 15 30 Pulzus, zabavna glasba. 16.30 Budimpe-štanske skrivnosti. 16.50 Budimpešta—Dunaj, za' bavno-glasbeni program o dveh mestih. 20.55 Ljubezen, madžarski film iz serije Karoly Makk. 22.25 TV dnevnik.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 1330 — V nedeljo popoldne (lendavska občina praznuje, pred začetkom MDA Goričko 81, Uredništvo na obisku — Elrad, Kotiček za kmetijske proizvajalce, humoristična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
9.15 Poročila. 9.20 Sezamova ulica, otroška serija. 10.20 D. Sušič: TALE, nadaljevanka TV Sarajevo. 11.10 TV kažipot. 11.30 Narodna glasba. 11.58 Mozaik. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Pojo naj ljudje, prenos pevskega tabora Šentvid pri Stični (do 14.00). 15.40 Portret Do-brile Smiljanič, dokumentarna oddaja. 16.25 Poročila. 16.30 Kolovodja, francoski film. 18.00 Športna poročila. 18.10 Primorska poje. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 B. Draškovič—M. Kovač: Tobačna pot, nadaljevanka TV Beograd. 20.40 Propagandna oddaja. 20.45 Galapagos, potopisna reportaža. 21.15 V znamenju. 21.35 Športni pregled.
Oddajniki II. TV mreže:
 15.25 Celje: Atletika — finale jug. pokala, prenos (slov. kom.). 18.00 Straški Biseri: Rokoborba. 1,8.45 Dokumentarna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Glasbena dogajanja. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.25 Peta stran studia, ponovitev zabavno glasbene oddaje
Z® ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
9.20 Poročila, 9.25 Šibenik: Festival otroka, 10.55 Brezovica: 40 let ustanovitve Sisaškega' odreda, 11.58 EPP, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.30 Pregled sporeda, 13.35 Imate radi TV?, 14.05 Fantastično potovanje v balonu (film), 15.45 Nedeljsko popoldne, 17.30 Račja juha (film), 19.21 EPP. 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 . EPP, 20.00 Tobačna pot, 20.55 EPP, 21.00 S kamero po svetu,. 21.30 Dnevnik, 21.50 Športni pregled.
! TV AVSTRIJA
Prvi program
17.30 Ljudska glasba Avstrije, 18.00 Avstrija v sliki, 18.25 Religija, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport. 19.15 Mefisto (TV film), 21.35 Poročila
TV MADŽARSKA
8.05 Spored za otroke. 12.55 Folklora obdona-vskih držav, spored študia Szeged. 13.15 Pionirska žena, ameriški film. 14.30 Koledar. 15.40 Priporočamo naše sporede. 16.05 22. junij 1941, napad na Sovjetsko zvezo. 16.35 Risanka. 16.55 Kviz. 18.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 19.00 Poročila. 19.05 Veliko pospravljanje, satirična igra. 20.55 Zvezde v Rockpalastu. 21.25 Poročila.
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 1630 — Športna oddaja; 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.00 Poročila. 17.05 Glasba za cicibane: Kresni-ček, 1. del. 17.30 Zgodba o deklici in milu, jugoslovanski poljudno-znanstveni film. 18.00Človek in duševna stiska: Različne poti. 18:20 Na nevrološki kliniki, oddaja iz cikla Ob letu invalidov. 18.35 Obzornik. 18.45 Mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Etbin Kristan: Kato Vrankovič, predstava SSG Trst. 21.15 Propagandna oddaja. 21.20 V znamenju. 21.35 Ali se med seboj dovolj poznamo.
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v Madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Gledališče strička Brane. 18.30 Bajke daljnih ljudstev. 18.45 Glasbena medigra. 19.00 Športna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Po poteh spoznanj. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.15 Martin Eden, serijski film. 22.15 Iz sporeda TV Koper: šola, ki jo je treba ohraniti (do 22.45).
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TVZAGREB
PRVI PROGRAM
17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Orfeum strička Branina, 18.30 Bajke daljnih dežel, 18.45 Podij, 19.15 Risanka, 19.21 EPP. 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Rdeča kraljica, 21.15 EPP, 21.20 Izbrani trenutek, 21.25 Se poznamo dovolj?, 22.25 Dnevnik, 22.40 En avtor, en film.
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec, 8.30 TV kuhinja, 9.00 Šolska TV, 9.30 Skrivnost grofa Monte Christa (film), 11.20 Čudeži zemlje, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Eci, peci, pec, 16.30 Lassie, 16:55 Spanček Zaspanček, 17,00 Svet živali, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.54 Reklame,. 18.00 Avstrija v sliki2 18.23 Reklame. 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport v ponedeljek in reklame, 20.05 Lisjaki, 20.55 Večerni šport, 21.40 Poročila
Drugi program
16.55 ORF danes, 17.00 Vidiki, 17.30 Usmeritve, 18.00 Kremenčkovi, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Živino-zdravnikove zgodbe, 20.05 Ivanova vrnitev, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Mama in kurba (film), 23.00 Poročila
TV MADŽARSKA
15.00 Filmski festival v Veszpremu; Milan Fust: Henrik IV., TV igra, 17.05 Glasbeno TV gledališče; Maya, opereta. 18.45 Tamas Sipos: Od zore do mraka. TV igra. 20.00 Samo pogovarjamo se, reportaža. 21.00 Jaz sem pa videl vojno, filmska etida.
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih — Ura zgodovine (posnetek z osnovne šole Drago Lugarič v Lendavi), Radijski disko klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.15 Poročila. 17.20 Kapitan Kuk, slovaška pravljica. 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Taneč. 18.00 Ko utihne šolski zvonec, otroška oddaja TV Zagreb. 18.30 Obzornik. 18.40 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV dnevnik. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Aktualno. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 W. Hohnen-see: Bojni tovariš Hans Beimler, vzhod no-nemška nadaljevanka. 22.50 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v Madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabavajo vas Bonny M. 20.45 Legende danes. 21.15 Včeraj, danes, jutri. 21.40 Izobraževalna oddaja (do 22.10).
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TVZAGREB
PRVI PROGRAM
17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV Koledar, 18.15 Sončna krila, 18.45 En vzrok ,— mnogo pesmi, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 V žarišču, 20.55 EPP, 21.00 Predmestje (film), 22.40 Dnevnik.
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec, 8.30 Angleščina, 9.00 Avstrijski konvikti, 9.30 Sledi mi (film), 11.00 Veselje z zabavo, 11.10 Živinozdra-vnikove zgodbe, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Eci, peci, pec, 16.25 Oddaja z miško, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Ladja 121 SP (film), 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18,00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 1945 Boj na Karibih, 20.00 Željen otrok (TV film), 20.45 Bidermann in požigalci (film), 22.20 Poročila
TV MADŽARSKA I Tv MADŽARSKA
14.55 Glasbene zgodbe; Joseph Haydn. 15.25 Utica. 15.55 Za spretneže; nova iniciativa v Duna-varsanyu. 16.10 Pesem doni. 16.45 Spored študia Szeged. 17.20 Poldrug milijon korakov na Madžar-
skem, po p< v Pilišu. 18.:
icteh Plave ture .30 TV dnevnik.
19.00 Iskalci zlata v Aljaski. nadaljevanka. 20.00 Lepa beseda, literarna TV revizija. 21.00 Ciganski film, dokumentarni film. 22.10 TV dnevnik.
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z...., 1630 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.25 Poročila. 17.30 Z besedo in sliko — K. Gra-beljšek: Moje akcije. 17.45 Pionirji Modernega kiparstva, angleška kulturno-do-kumentarna serija. 18.15 Okrogli svet. 18.25 Obzornik. 18.40 Zapisi za mlade: Peter Lipar. 19.10 Risanka. 19.15Cikcak. 19.24 TVnocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Učitelj, kubanski film. 21.50 Propagandna oddaja. 21.55 Miniature: Slikajoči pesnik Miha Maleš. 22.25 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v Madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Kaj je novega pod streho. 18.45 Zabavna medigra. 1930 TV dnevnik. 20.00 Lizbona: Igre brez meja (reportaža o mestu). 20.05 Lizbona: Igre brez meja, prenos. 21.30 Aktualna sreda. 22.45 TV dnevnik.
/0 ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Kaj je novega pod streho, 18.45 Amateiji, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik 19.55 EPP, 20.00 Igre brez meja, 21.25 EPP, 21.30 Aktualna sreda, 22.45 Dnevnik.
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Oddaja z miško, 8.35 Francoščina, 9.05 Šolska TV, 9.35 Vražji fant (film), 11.15 Boj za Karibik, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Izgubljana abeceda, 16.30 ’ Wickie -in silaki, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Popi, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.49 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki. 19.15 Idealen mož (film), 20.45 Reklame, 21.10 Poročila
Drugi program
16.55 ORF danes, 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Popotovanje po Avstriji, 18.00 Kremenčkovi, 18.25 Kdo me hoče?, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kavarna Central, 20.00 Svet knjige, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Na svidenje Cul umbos (film), 23.00 Poročila
7.25 Za otroke. 7.45 TV reprize: Delta, Iskalci zlata, Glasbeni film, Kviz. 15.15 Inšpektorjevo poslanstvo, sovjetski film. 16.50 Življenje letom; za upokojence. 17.25 Za spretneže; družina Oiim-pos. 17.40 Štafeta. 18.05 Risanka. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Smrt biciklista, italijanski film. 20.20 Skrivnosti naše bodočnosti, 7. del. 21.20 TV dnevnik. 21.30 TV ogledalo.
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 1630 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.40 Poročila. 17.45 Cas za pravljice. 18.15 Mozaik kratkega filma: Noč ob kopi in Ura življenja, jugoslovanska filma. 18.40 Obzornik. 18.50 Proga Trst— Poreč, dokumentarna oddaja TV Koper. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. 19.22 TV nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Bobu bob, aktualna oddaja. 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 Iz koncertnih dvoran: F. Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 (solist Ivo Pogorelič). 22.20 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v Madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Družba Zore Rdečelaske. 18.45 Ugrabitev, angleška serija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski večer: Prizori iz zakonskega življenja, serijski film; Zadnji tango v Parizu, italijan-sko-francoski film. 23.0024 ur.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Družina rdečelase Zore, 18.45 Ugrabitev, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19,27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Argumenti, 20.50 Močnejši spol, 21.50 Dnevnik, 22.05 Resna glasba.
Drugi program isto kot Ljubljana II.
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci. peci, pec, 8.30 Dežela in ljudje, 9.00 Šolska TV, 9.30 Idealen mož (film), 11.00 Kratki (film), 11.15 WaltonovL 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Eci, peci, pec, 16.30 Marco, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 TV kuhinja, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.54 Reklame. 18.00 Avstrija v slisj; 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Sončni konji, 20.05 TV film, 20.50 Večerni šport, 22.30 Poročila
Drugi program
16.55 ORF daries, 17.00 Brez nagobčffika, 18.00 Kremenčkovi, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Deset ali manj; 20.45 Reklame, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Klub 2 in poročila
I TV MADŽARSKA
15.05 Velike reke'v luči zgodovine. 15.55 Za najstnike. 16.35 TV borza. 16.45 Telešport. 17.10 Zasedanje parlamenta, 18.30 TV dnevnik. 19.00 Družinski krog, magazin za starše in vzgojitelje. 19.50 Kurucz: Molk med štirimi tišinami, TV igra. 21.15 N amenjam; za koriščenje v narodnem gospodarstvu. 21.55 TV dnevnik.
STRAN 21
Y^STNIK, 18. JUNIJA 1981
tedenski koledar
PETEK, 19. junij — Julijana SOBOTA, 20. junij — Silverij
NEDELJA, 21. junij — Alojzij
PONEDELJEK, 22. junij -Ahacij
TOREK, 23. junij — Kresnica
SREDA, 24. junij — Janez
ČETRTEK, 25. junij — Viljem
. kino
»PARK« MURSKA SOBOTA
19.	junija ob 18. in 20. uriter21. junija ob 16., 18. in 20. uri zahodno nemški barvni vistavisi-onski film: »MELODIJA ZA LJUBEZEN«;
22.	in 23. junija ob 18. in 20. uri angleški barvni kinemaskopski film: »GOLDFINGER«;
24.	in 25. junija ob 18. in 20. uri francoski barvni vistavisionski film: »STRAH IMA HITRE NOGE«.
LJUTOMER
20.	in 21. junija ob 17.45 in 20. uri hohgkonški film: »ZADNJI KARATE UDAREC«.
»SVOBODA« GORNJA RADGONA
19.	junija ob 19.30 uri ameriški film: »METEOR«;
20.	junija ob 29.30. uri jugoslovanski film: »RADIO VIHOR KLIČE ANDJELIJO«;
21.	junija ob 9.30 in 19. uri ameriški film: »METEOR«;
24.	in 25. junija ob 19.30 uri ameriški film: »PREGON STE-GNERJA«.
ČRENŠOVCI
19.	, 20. in 21. junija ob 20. uri nemško jugoslovanski barvni film: »MED JASTREBI«.
VERŽEJ
20.	in 21. junija slovenski film: »UBIJ ME NEŽNO«.
LENDAVA
20.	junija ob 17.30 in 20. uri ameriški film: »OLD FAIR-HAND«;
21.	junija ob 17.30 in 20. uri ter 22. junija ob 20. uri angleški film: »EMILI«;
24.	junija ob 17.30 in 20. uri .ameriški film: »VISOKA TARČA«.
prodam
POHIŠTVO za dnevno sobo, sedežno garnituro, pralni stroj in razna oblačila zaradi selitve, prodam. Naslov v upravi lista ali telefon 22-437 od 6. do 14. ure. M-1998
HLADILNIK — po ugodni ceni prodam. Ciiper. Dom upokojencev, pritličje. M-1999
ZASTAVO 750 S, letnik 76, prodam. Hrastje Mota 80. M-2000 SOD in črpalko za gnojnico pro-, dam. Naslov v upravi lista. M-2002
KOSO za traktor ferguson 35, prodam. Franc Jančar, Bakovci 221. M-2003
OSEBNI AVTO FIAT 1300 ELEGANT, letnik 1978, registi-ran do junija 1982, prodam. Nemčavci 32. M-2005
MALE PUJSKE PRODAM. Pu-var, Krajna 26. M-2006 ŽETVENO NAPRAVO za kosilnico BCS. prodam. Režonja, Turnišče 107. M-2007
KAMIONSKO PRIKOLICO, 5 t, prodam. Telefon 77-035. M-2009
TRAJNOGOREČO PEČ PRODAM. Marija Kardoš, Razlagova 11, Murska Sobota. M-2011
FOR D TA U N U S 17 M, letnik 66, v voznem stanju, ugodno prodam. Ogled vsak dan od 15. ure naprej. Bolkovič, Rakičan 6. M-2012 AMI-8 BREAK, letnik 1972, poceni prodam. Interesenti se naj oglasijo po telefonu 75-201, interna 237 — od 6.—12. ure. Štefan Šemen, Mala Polana 13. Le-208 HIŠO z gospodarskim poslopjem prodam. Štefan Prša, Kapca II. Le-211
KARAMBOL1RANI AVTO 126 P, letnik 1980, prodam — tudi po delih. Franc Tratnjek, Sovjak 113, Videm ob Ščavnici, telefon 069-79-223 — dopoldne. Vi-210 RENAULT 4 TLS, letnik 1977, dobro ohranjen, ugodno prodam. Darko Kumperščak, Vrazova 5, Ljutomer. Vi-215
MOSKVIČ — tovarniško nov. ugodno prodam. Frizerski salon, Križevci pri Ljutomeru. Vi-214 MALE PUJSKE in telico prodam. Rajnar, Murski Črnci 21. M-1983
MALE PUJSKE PRODAM. Murski-Petrovci 2. M-1984 ŠKODO š 100 prodam. Anica Ambrus, Štefana Kovača 5, M. Sobota, M-1985
KOSILNICO v odličnem stanju, prodam. M urski Č rnci 63. M-1989 TRI TRODELNA OKNA z roletami prodam. Štefan Zadravec, Lipa 27, p. Turnišče. M-1990 PEČ STADLER — za centralno kurjavo, 40.000 kalorij, prodam. Aleksander Hašaj, Čopova 26. M. Sobota. M-1991
ZASTAVO 1300 v dobrem stanju, registrirano do maja 1982, prodam. Vaneča 58/C — pri gasilskem domu. M-1992
TOVORNI AVTO CSEPEL, letnik 1976, registriran, 6 t, traktor Varšalovski, 30 KM in kosilnico laverda, prodam. Martin Gjerek, Dolnja Bistrica 28, p. Črenšovci. M-1994
KOMBINIRANI OTROŠKI VOZIČEK (italijanske izdelave), skoraj nov, prodam. Dušan Devetak. Černelavci n. h. M-1995 TRAKTOR STEYR 18 PRODAM. Franc Kocuvan, Sovjak 52. Videm ob Ščavnici. M-1996 OSEBNI AVTO VW. tip 1500, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Šemen. Velika Polana 39. M-1997
Pogoji: KV tesar in 1 leto delovnih izkušenj.
Pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite na naslov: Proizvodno gradbeno podjetje — Splošni sektor, Ormoška 3, 69240 Ljutomer, v 15 dneh po objavi. Vse kandidate bomo obvestili v roku 20 dni po opravljeni izbiri.
Zbor delavcev Gimnazije Frana Miklošiča Ljutomer objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	nemški jezik
— nedoločen čas (profesor)
2.	angleški jezik
— določencas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom do 15.4.1982 — profesor)
3.	fizika
— določen čas (do 31.8. 1984) — profesor
4.	administrativno-tehničen
delavec (nedoločen čas) — pogoj: poklicna administrativna šola (2 meseca poskusna doba)
Nastop opravljanja del in nalog s 1.9.1981. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa.
SUPERAVTOMATSKI PRALNI STROJ 635 prodam. Štefana Kovača 13, P—2. M—2046
DVE KRAVI, breji 6 mesecev, prodam. Franc Mlinarič, Odranci 252, p. Črenšovci. M—2040
DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, centralno ogrevano, prodam najboljšemu ponudniku. Vendel Šanko, Kidričeva 18, Murska Sobota, telefon 21-842. M—2050
AVTO ŠKODA, dobro ohranjen, naprodaj. Lipa 24, p. Turnišče. M—2051
DIANO 6, 40.000 km, letnik 1977 in žetveno napravo za BCS, prodam. Sukič, Filovci 159. M—2052 FIAT 850 SPECIAL, registriran do 1982, prodam. Cena 17.000 dinarjev. Andrej Košalin, Grad 28. M—2053
OTROŠKI VOZIČEK (globok in športni) ter stajico, prodam. Štefana Kovača 24, M. Sobota. M—GK VISOKOPRITLICNO HIŠO z vrtom prodam. Franc Lebar, ulica Franca Kovačiča 9, Ljutomer. Ogled možen od 23. junija do 9. julija. M—1935
BOROVO HLODOVINO — večjo količino, razne dolžine in debeline, prodam. Franc Lah, Libanja, p. Ivanjkovci. Vi—217
NSU 1000 — ugodno prodam. Informacije po telefonu 82-556. Vi—216
WARTBURG prodam. Alojz Ružič, Z. Velnarja 44, M. Sobota. M—2013
TOVORNI AVTO TAM 4500 KI-PER, po zelo ugodni ceni prodam ali menjam za osebni avto. Franc Prendl, Bratonci 137. M—2014
KOMPLET BOBNE ZNAMKE SONOR s činelami, rdeči-prozorni, ugodno prodam. Franc Prendl, Bratonci 137. M—2015
GOLF, letnik 77, naprodaj. JLA 11, M. Sobota. M—2016 KRIŽEVSKO OPEKO MODUL (20 x30 x 14), cca 1.000 kom., prodam. Tanšek, B. Ziherla 21, Tomšičevo naselje, M. Sobota. M—MM
ZASTAVO 101 COMFORT, staro leto dni, ugodno prodam. J. Kar-ba, Naselje B. Kraigherja 27, M. Sobota, telefon 21-376. M—2018 SALONITKE (8-valne), rjave barve, prodam. Naslov v upravi lista. M—2019
OSEBNI AVTO ZASTAVO 101, letnik 78, prodam. Tropovci 20/A. M—2020
ZASTAVO 101, letnik 1975, po ugodni ceni prodam. Brezovci 83. M—2021
TELEVIZOR črno-beli, prodam. Skerlak, Gorica 68. M—2022
TRAKTORSKI OBRAČALNIK HEIBLITZ 220, rabljen, in blok motorja za ferguson 65, prodam. Ivan Zupec, Sp. Žerjavci, p. Lenart. M—MM
OSEBNI AVTO OPEL 1700 in kabino za traktor IMT 558, prodam. Kuronja, Neradnovci 9. M—2054
AVTO RENAULT — 4, kovinsko zelen, prevoženih 45.000 km, odlično ohranjen, prodam. Pevec, Martjanci 76 n. h., telefon 72-011. M—2058
GRADBENO PARCELO na Vaneči prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Aleksander Kranjec, Domanjševci 12. M—2024 TRIDELNA OKNA z roletami, klasična, malo rabljena, prodam. Šiftar, Beznovci 21, p. Bodonci. M—2027
TRAKTOR FERGUSON 558, 58 KS, prodam. Ivan Resnik, Moste 76, p. Komenda, telefon 061 841-118. M—2028
KUHINJSKE ELEMENTE, divan, banjo, in dva jogija, prodam. Mikloš Kuzmiča 18, M. Sobota. M—1896
KRAVO s teletom prodam. Ren-kovci 14, p. Turnišče. M—2031 TELEVIZOR PANORAMA in radio, dobro ohranjena, prodam. Poljska 11, Bakovci. M—2033 MOPED MZ 250 TS/1, malo karamboliran, ugodno prodam. F. D., Grad 190/C (pri tovarni). M—2034
KOMBAJN ZMAJ 780 — ugodno prodam. Cor, Kroška 83. M—2035
KRAVO s teletom, kontrola A, prodam. Stanjevci 19. M—2036 NOSILCE (traverze), dolžina 6 m, prodam. Štefan Kuhar, Moravci 74, p. Martjanci. M—2037 3—FAZNO VODOVODNO ČRPALKO in rezervoar prodam. Tešanovci 2. M—2038
PUJSKE PRODAM. Rakičan 81.
M—2042
ŠKROPILNICO ZAMBELI za vinograd s trifaznim motorjem,prenosna, s 100 m gumijaste cevi, 5-brazdni vinogradniški plug za .traktor TOMO Vinkovič 30 in novo škropilnico za traktor TV—18, električni likalnik za likanje gostinskih namiznih prtov in avto citroen GA 80 — novo, prodam. Kidričeva 31, Murska Sobo-ta m__2044
TRAKTOR STEYR, 30 KM, prodam. Moščanci 60. M—2045
kupim
NOVEJŠO HIŠO v Murski Soboti ali Radencih kupim. Naslov v upravi lista. M—1892 VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH (lahko brez letošnjega pridelka) kupim. Sobočan, Hotiza 158/C. M—MM
sobe
PRAZNO SOBO oddam mladima zakoncema. Ogled popoldne. Grajska 4, Murska Sobota. M—2026
OPREMLJENO SOBO s kopalnico in posebnim vhodom oddam fantoma. Daneta Šumenjaka 3. M—2041
OPREMLJENO SOBO oddam fantom. Lendavska 26. M—2043 ENOSOBNO STANOVANJE išče tričlanska družina. Naslov na upravi lista. M—2047 OPREMLJENO SOBO oddam v najem, Keršovan, Mladinska 38, M. Sobota. M—1988
ZAKONCA z otrokom sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. M—2004
VSI NJEGOVI
DVOSOBNO DRUŽINSKO STANOVANJE v Murski Soboti, Stara ulica 6 — pritličje, s celotno sodobno stanovanjsko opremo oddam v najem za dobo enega leta ponudniku, ki plača najemnino za pol leta naprej. Vprašati v soboto: Cankarjeva 50/P, stanovanje 1. M—2008
NEOPREMLJENO SOBO — primerno tudi za skladiščenje finejšega materiala, oddam. Štefana Kovača . ’ 2. M—-2017
zaposlitve
GOSTILNA PIRŠ pri Kamniku zaposli natakarico, kuharico in pomočnico v kuhinji. Stane Pirš, Loke 1, Laze v Tuhinju, telefon (061)847-013. Vi—211
NK DELAVCA sprejmem v redno delovno razmerje. Plastika, Makovec, Tomšičeva 20. M—2029 POMOČNIKA ZA KOVAŠKO STROKO — KV ali priučenega, po možnosti varilca, sprejmem. Jože Šebjan, kovaštvo, Rakičan 130.
M—1961
DVA KVALIFICIRANA ZIDARJA in nekvalificiranega de
V SPOMIN
Francu
Komarickiju
8. junija je minilo eno leto, odkar si vesel in poln življenjskih ciljev odšel od doma in slutil nisi, da se nikoli več ne vrneš. Po 10-dnevnem boju zaživljenjeje bila neusmiljena usoda močnejša in nam povzročila nepopisno bolečino. Ostal nam je le spomin na tvoj dragi lik, ki ostane v naših srcih do konca dni.
Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče — iskrena hvala!
Žalujoči: mama, oče, brat in sestre ter vsi, ki ste ga imeli radi
Emica Vrbnjak
roj. Matjašič iz Črešnjevec
Najiskrenejša zahvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevskemu zboru, godbi na pihala iz G. Radgone, govorniku KS tov. Zupanu, učencem in učiteljem OŠ Radgona in tov. Toplakovi za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala kolektivoma Opekarniškega in Komunalnega podjetja G. Radgona ter vsCm sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Še enkrat vsem — prisrčna hvala!
Črešnjevci, Očeslavci, Zg. Kungota, Maribor, Berlin, 14. 5. 1981
Neutolažljivi: mož Janko z otrokoma, mama, oče, sestra Darinka in brat Milan z družinama ter ostalo sorodstvo
lavca, zaposlim takoj. Informacije pri Alojzu Žižku, Cankarjevo naselje 10. M—1987
KVALIFICIRANEGA PEKOVSKEGA POMOČNIKA — sprejmem takoj. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. Davorin Vidic, pekarna, Brata Rupar 9, Jesenice. M—MM Dekle za pomoč v kuhinji, sprejmemo. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Pristavec, Polje 18, Boh. Bistrica, telefon 064 76-356.
M—MM
razno
PREKLIC!
Preklicujem obtožbo zoper Andreja Hauka iz Murske Sobote, Kroška ulica 47, kot neresnično ter se njemu in njegovim staršem opravičujem. Adela Bakar, Maribor, Plečnikova ulica 4. M—OP GOSTILNA »LOVSKI DOM” LENDAVA, vabi vsako soboto in nedeljo' na plesno prireditev. Postregli vam bodo z domačini specialitetami in pristnim lendavskim vinom. Za prijetno razvedrilo bo skrbel ansambel TALISMANI. Le—214
Štefan Dravec (direktor in glavni Urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celotetna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 8 dinarjev. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Karel Goston
iz Fokovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, posebno družinam Merič, Kijanec in Kukojča iz Fokovec ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti ter mu darovali vence in šopke cvetja. Posebna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju kirurškega in internega oddelka soboške bolnišnice ter predstavnikoma KS Selo-Fokovci za ganljive poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
STRAN 22
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
ZAHVALA
Č *	Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Aleksandra Papa
mesarja v pokoju
 jHHB	*z M. Sobote
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki sle ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter zasuli njegov grob z venci in cvetjem. Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter kolektivoma LB PB M. Sobota in Potrošnik TO Preskrba M. Sobota.
M. Sobota. Prosenjakovci 5. junija 1981
Žalujoči: žena Marija, hčerki Magda in Slavica z družinama ter ostalo sorodstvo
‘ Saj bil si kot je nerazcveten svet, kot cvet, ki je komaj oči odprl, ki komaj plaho je pogledal v svet, pa čas le neusmiljeno je siri.
	(M. Golar)
 SPOMIN
4	našemu
Marjanu
Pričakujemo, da se bodo nenadoma odprla vrata in boš ves velik, čeden in nasmejan vstopil. Nemogoče je razumeti, da le ni več. da minevata dve leti, odkar je kruta, neozdravljiva bolezen za vedno prekinila tvoj smeh in ugasnila tvojih dvajset pomladi. Vsem, ki te še niso pozabili in prižigajo svečke na tvojem preranem grobu, iskrena hvala!
Veržej. 17. 6. 1981
Mama, očim, sestri, tete in strici
ZAHVALA
®
I  M	V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga
mama, babica in prababica
Julijana Siplič
roj. Gujtman iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke cvetja, drago pokojnico pa pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala č. g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter kolektivu TP Nanos TOZD Dom Koper za darovani venec.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
M. Sobota, Koper, 8. junij 1981
Žalujoči: hčerki Marija in Jolanka z družinama, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
MB j . A®
Karel Sakovič
iz Zenkovec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste našega dragega pokojnika pospremili na njegovi poslednji poti v tako velikem številu, zasuli njegov grob s cvetjem, sočustvovali z nami, ustno ali pismeno izrekli sožalje ternam v teh najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, čč. duhovniku za opravljeni pogrebni obred in tople besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — najlepša zahvala!
Globoko žalujoči: žena Karolina, otroci z družinami, vnuki, pravnuki, sestra, bratje in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 23. letu starosti je mnogo prezgodaj ugasnilo mlado r«	življenje našega dragega sina in brata
i? Janka Mihaliča
od Grada
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, govorniku KS. mladincem in mladinkam od Grada, D. Slaveč, G. Slaveč in NK G. Slaveči, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, v težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravnikom in ostalemu medicinskemu osebju Doma oskrbovancev Rakičan za nego v času njegove dolgotrajne bolezni. Hvala duhovščini KBC za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. .
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Grad, 9. 6. 1981
Žalujoči: ata, mama, sestra Irena, bratje Jože, Ernest in Franc ter ostalo sorodstvo
Nenadoma nas je zapustil naš sodelavec
Stanko Jakob
kvalificirani kuhar
Vestnega in požrtvovalnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Kolektiv SPLOŠNE BOLNIŠNICE
M. SOBOTA
ZAHVALA
K “	"	Nepričakovano nas je v 67. letu starosti za vedno zapustil
naš dragi mož. oče in dedek
 1  Štefan Klekl
iz M. Sobote
P«« - ^.all vence
Posebna zahvala Lovski drnkini
vilne besede in darovano cvetje. Društvu P0^ in darovano cvetje. Hvala g. TOZD kartonaža. oddelku ofset tiska za
kanoniku Smeju za pogrebni	in Transport terZdravstvenemu
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
 L junija 1981 je prenehalo biti plemenito srce predrage
žene, mamice, omame in sestre
Jr?

Terezije Sarkanj
iz Černelavec
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in šopke cvetja, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala kolektivoma ABC Pomurka TOZD Mesna industrija in Samop. Blagovnica Potrošnik TO Izbira, predstavniku KS Dušanu Devetaku za poslovilne besede, č. g. župniku za pogrebni obred, pevcem, vsej botrini, sosedom, znancem in ostalemu sorodstvu za Vso pomoč.
Vsem še enkrat — najlepša hvala!
Žalujoči: mož Aleksander, sin Aleksander z družino, brata Geza in Feri z družinama ter ostalo sorodstvo
j9
STRAN 23'
VESTNIK,‘18. JUNIJA* 1981
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš
p	v sp°min
17. junija mineva eno leto tihega žalovanja, odkar nas je
&	zapustila naša draga mama, stara mama in tašča
Marija Berke
iz Černelavec
Praznina za teboj je boleča, a spomin na tebe ne bo ugasnil, dokler živimo mi. Hvala vsem, ki se je še spominjate, prižigate sveče in s cvetjem krasite njen poslednji dom.
Žalujoči: VSI TVOJI, KI SO TE IMELI RADI
v besedi in sliki po pomurju
SOBOŠKI GAUDEAMUS IGITUR — Kot že leta in leta je bilo tudi letos po ulicah Murske Sobote izredno živahno. Še posebej v sredo, 10. junija, ko so se trume dijakov, ki bodo konec tega meseca prestopili prag zrelosti, zgrnile in strnile v mimohode z dobro znanim napevom: Veselimo torej se, mlada nam je duša .. .
(bž-Foto: A. Albert)
SPOKORNIKI IN ŠTUDENTJE
Kdo ne pozna vsakoletnega študentskega Gaudeamus igitur? Če ga ne, pa naj vam z njim ) postrežemo.
Naj žive profesorji, vsa akademija, ud'naj slednji njen živi, naj. živijo udje vsi.
Veselimo torej se, mlada nam je duša, po prijetnostih mladosti, po nadložni bo starosti vse nas krila ruša.
Menda izvira ta študentovska pesem iz neke stare spokorne pesmi iz leta 1267. Današnjo ; obliko ji je dal 1781 leta C. W. Kindleben pod naslovom De brevitate vitae (O kratkosti l življenja). Melodija je nastala leta 1717.	,
PREDSEDNIK SLOVENSKE MLADINE BORIS BAVDEK OBISKAL POMURJE
Da ne bodo dijaški domovi nezasedeni
OB MEJNIKIH REVOLUCIJE
Pretekli četrtek in petek je bila na obisku v Pomurju delegacija republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki jo je vodil predsednik Boris Bavdek. Najprej seje udeležila razgovora v Gornji Radgoni, in sicerz vsemi vodilnimi funkcionarji medobčinskih družbenopolitičnih organizacij in predstavniki DPO radgonske občine. Spregovorili so predvsem o aktivnostih mladih v Pomurju in ocenili medsebojno sodelovanje. Ob spodbudnih ugotovitvah so opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti v delovanju občinskih konferenc. Tako botreba v prihodnje ob prirejanju raznih proslav in drugih prireditev zagotoviti bolj organiziran pristop, da bo tako zagotovljena tudi večja množičnost. Več pozornosti kaže posvetiti obveščanju mladih in slovenščini v javni rabi ter nenazadnje vključevanju mladih v samoupravne organe.
Zatem je delegacija obiskala delovno organizacijo Gorenje-Elrad. kjer se je seznanila z aktivnostjo mladih zaposlenih delavcev. kakor tudi z njihovimi problemi. nakar-je sledil razgovor v dijaškem domu v Radencih. Tukaj je bilo v ospredju predvsem vprašanje zasedenosti in cene oskrbninevdomu. Menili so. tako kot tudi ob obisku v domu učencev Štefan Kovač v Murski Soboti in dijaškem domu v Rakičanu.da ne smemo dopustiti, da domovi ne bodo zasedeni, učenci pa si bodo s štipendijami plačevali stanovanje pri zasebnikih ali se vozili domov v oddaljene kraje. Zato bi med drugim bilo prav, če bi tisti učenci, ki se odločijo za bivanje v domu, prejeli višje štipendije.
V lendavski občini je delegacija najprej obiskala tabor za vzgojo
Z obiska delegacije RK ZSMS v nega izobraževanja.
mladih za SLO in DS v Petišovcih. zatem pa še šolski kovinarski center v Lendavi. Tukaj so med drugim sprejeli pobudo, da bodo ob otvoritvi novih učilnic organizirali srečanje mladih pripadnikov narodnosti.
V soboški občini pa je predsednik slovenske mladine Boris Bavdek razen dijaških domov v Murski Soboti in Rakičanu obiskal še srednješolski center usmerjenega izobraževanja in srednjo kmetijsko šolo. V. združenem centru so ga seznanili s pripravami na usmerjeno izobraževanje in delovanjem mladinskih organizacij. Pogoji za usposabljanje učencev za različne poklice so resnično dobri — tako prostorski kot kadrovski. V novem (reformnem)šolskem letu bo imel center predvidoma 64 oddelkov oziroma od 1.600 do 1.800 učencev. Pripave potekajo zado
srednješolskem centru usmerje-
(Foto:J. G.)
voljivo. vendar, kot so ugotovili v razpravi, je prišla reforma šele do šole, znotraj pa jih čakajo še pomembne naloge. Predvsem bo treba spremeniti metode dela, odnos učiteljev do učencev in odpraviti faktografijo. To pa bo sicer daljši in naporen proces. Obstaja tudi dilema, ali se bodo ob tako nizko določeni stopnji zaposlovanja v občini (2.5 %) mladi lahko pokončanem šolanju zaposlili.
Za kmetijski šolski center v Rakičanu se je očitno odločilo premalo učencev, saj imajo še okrog 60 prostih vpisnih mest. Ugotavljali so. da na osnovnih šolah niso dovolj storili, da bi mlade v večjem številu zainteresirali za poklice v kmetijstvu, in to kljub temu, da je le-to v Pomurju prednostna panoga gospodarstva.
J. G.
Začetek meseca v Gornji Radgoni je bil zopet v znamenju mladih. Okoli 130 mladincev in mladink iz osnovnih organizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in šol se je podalo že na sedmi tradicionalni pohod ob mejnikih revolucije, ki sta ga tudi to pot organizirali osnovna organizacija ZSMS Jan-žev vrh in OK ZSMS Gornja Radgona.
Tito — Revolucija — Mladina — Obramba — Mir. ti svetli in svobodoljubni ideali so tudi letos združili mlade v negovanju revolucionarnih tradicij, patriotizma in vzpostavljanju novih prijateljskih vezi. Sicer paje minuli pohod imel, predvsem izobraževalni značaj. Pohodniki so se pomerili v orientacijskih spretnostih: partizanskem mnogoboju, akciji ilegalec. metanju bomb in streljanju z zračno puško, ter premagali 10 kilometrov dolgo pot od Janže-vega vrha do Očeslavcev in nazaj. Za krajši čas so se ustavili pri do-
— Na že znani tekmovalni stezi v
7S Mačkovcih je bilo po nekaj letih zopet mednarodno tekmovanje ki gaje pripravilo soboško O avto moto društvo Štefan Kovač pod pokroviteljstvom Avtoradgone. Prireditev je lepo uspela, ogledalo pa si jo je tudi lepo število ljubiteljev moto športa. Foto: A. Abraham
MIR IN PRIJATELJSTVO
Gornji Senik v nedeljo ni bil le največji slovenski kraj v Porabju, ampak tudi zbirališče pripadnikov hrvaške in nemške narodnosti, ki živijo v Železni županiji na Madžarskem, kakor tudi samih Madžarov. Prišli so na NARODNOSTNI DAN, to je vsakoletna kulturno-politično manifestacijo, na kateri pripadniki narodnosti prikažejo del svoje bogate kulturne dediščine, svoj narodnostni razvoj in spregovorijo tudi o nalogah, ki jih še čakajo. Prav tako je to prireditev, ki pomeni utrjevanje prijateljskih vezi z Jugoslavijo, Slovenijo in še posebej s Pomurjem, saj je že nekajletna tradicija, da se narodnostnih dnevov udeležujejo tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja iz naše pokrajine in tudi kulturne skupine iz Slovenije.
MIR IN PRIJATELJSTVO -je bilo geslo letošnjega Narodnostnega dneva. Zapisali so ga na velik pano ob slavnostni tribuni v madžarskem, slovenskem, hrvaškem in nemškem jeziku. Številne obiskovalce — poleg domačinov so prišli še Slovenci iz Dolnjega Senika, Sakalovec, Slovenske vesi, Števanovec, Verice, Andovec in Rihtarovec pa Hrvati iz Petrovega sela, Hrvatskega Zidanja, Narde, Prisikc, Čatarja ter Nemci iz Rabafiiszesa in nekaterih drugih krajev — je pozdravila sekretarka
Nogometni klub NAFTA Lendava vas vabi na veliko tradicionalno
TOMBOLO
ki bo dne, 21. junija 1981 ob 14. uri na stadionu NK Nafte
GLAVNI DOBITKI: 1. osebni avtomobil moskvič limuzina 2140 — 2. osšbni avtomobil zastava 750 LE — 3. osebni avtomobil zastava 126 P — 4. motokultivator honda — 5. motorna škropilnica — 6. 1000 I kurilnega olja — 7. 4 mr lendapora — 8. varilni aparat Varex — 9. 1000 kg uree — 10. 500 kom. opeke — 11. 3 m-’ drv za kurjavo 12.'moško kolo ter še nad tisoč praktičnih dobitkov.
Cena tombolske karte 50 din. Za jedila in pijačo preskrbljeno.
V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO TOMBOLA NASLEDNJO LEPO NEDELJO.
mačiji Totovih ter demonstrirali delovanje enot civilne zaščite.
Po tem delu pohoda, kije potekal v usposabljanju pohodnikov v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, sta sledila še kulturni program in preverja
občinskega sveta Dolnji Senik Irena Barber, slavnostni govor pa je imel direktor visoke učiteljske šole v Szombathelyju dr. Laszlo Szalai, ki ima posebne zasluge za razvoj narodnostnega šolstva in več kot 10-Ietno uspešno sodelovanje s pedagoško akademijo v Mariboru, za kar je leta 1976 prejel tudi posebno odlikovanje Josipa Broza-Tita. V svojem govoru je med drugim poudaril velik pomen dobrososedskih odnosov, ki krepijo mir in prijateljstvo. Udeležencem srečanja je sprego
V soboto dopoldan so v KS Gornja Radgona že drugič v krajšem času priskočili pa pomoč invalidom in tako prispevali svoj delež k letošnjemu njihovemu letu. Za kaj gre? Na svetu potrošnikov seje porodila ideja o pomoči pri oskrbi starejših občanov in invalidov z drvmi in KS je v soboto to uresničila. V sodelovanju z gozdarji Kmetijskega kombinata Gornja Radgona in gasilci — od teh je bil žal prisoten samo eden — so v gozdu pri Segovcih in Apaški dolini naložili na tri tovornjake okrog 30 kubičnih metrov drv in jih dostavili ter raztovorili starejšim občanom in invalidom v Gornji Radgoni.
Lepa in pohvalna akcija, v kateri paje tokrat sodelovalo vse premalo krajanov. O tem Andrej Fišinger tajnik KS Gornja Radgona in udeleženec sobotne humane akcije: »Kljub temu da je akcija uspela, z odzivom krajanov ne moremo biti zadovoljni. Vse preveč jih še smatra, da so podobne manifestacije skrb upravnega odbora in ne vseh krajanov. Dostavljena drva bodo mladinci v prihodnjih dneh razrezali in spravili v drvarnice in kleti naročnikov.«	y Paveo
nje zgodovine KPJ in SKOJ v kvizu. In seveda povabilo na srečanje v prihodnjem letu, ko bi naj število udeležencev že krepko preseglo tisoč, kolikor se, jih je v dosedanjih pohodih skupno zbralo, ni izostalo.
V. Paveo
voril tudi generalni sekretar Demokratične zveze južnih Slovanov na 'Madžarskem Djuro Djurok, ki je podčrtal, da imajo pripadniki narodnosti na Madžarskem zagotovljene vse pravice za enakopraven razvoj.
Proslavljanje je popestril bogat kulturni program, v katerem so sodelovale narodnostne kulturne skupine, ki delujejo v Železni županiji, kot gost pa je nastopil tudi moški pevski zbor Lira iz Kamni-ka
JOŽE GRAJ
STRAN 24
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
za razvedrilo
VPRAŠANJE IN NASVET
Mestni fantiček se je med piknikom podil med žitnimi njivami in vprašal kmeta zakaj imajo v dolini toliko trave.
— To ni trava, to je pšenica, da bomo potem iz nje naredili kruh.
— O pšenici še nisem slišal, lahko pa vam povem, da stvari komplicirate. Kruh lahko kupite v vsaki pekarni...
I ako sem se navadil na ta škropiva, da bi imel najrajši za zajtrk vedno kakšen foliar, za kosilo metasistoks, za večerjo pa mi je še vedno najboljša modra galica ,
SLUŽBA JE SLUŽBA
Šef delavske kontrole je moral sredi noči kar močno stresti vratarja, da je pozabil na spanje in sanje.
— Zakaj se niste naspali doma?
— Z veseljem, vendar —-služba je služba!
LOGIKA
' — Zakaj pri vragu v vašem mestu podirate toliko starej
ših stavb, ki bi lahko bile uporabne vsaj še dvajset let?
— Odgovor je preprost: gradbeni delavci ne smejo ostati brez dela, projektanti pa bi nam hudo zamerili, če ne bi delali tako.
MIHALOVI PROBLEMI
Mihal se je izogibal spovednice kot hudič križa, zato se je odločil za sproščen pogovor s kaplanom kar med spreho
dom in odkrito priznal kaj vse ga teži.
— Mnogo sem preklinjal, a tudi mnogo molil. To se »zgiiha«. Pil sem pogosto, še večkrat sem bil žejen. Tudi to se »zgiiha«. Pogosto sem kradel in tudi dajal. Tudi to Se »zgiiha«.
— Dragi faran, dobro sem vas poslušal in ob vsem tem vam lahko povem le to: bog vas je ustvaril, hudič pa vas bo vzel. Tudi to se »zgiiha«!
GNEČA V LAKOŠU
Na avtobusni postaji je bila takšna gneča, vsi so se hoteli zriniti za pločevino, kjer je bilo kot v konzervi. Šest jih je ostalo zunaj, vendar so med prerekanjem v zlobnem tonu dovolili vstop v avtobus le enemu. Šlo je namreč za šoferja avtobusa . . .
Med postankom je šel malo ven.
ODGOVOR ZA INKASAN-TA
— Sinek, je očka doma? Naročnino bi rad kasiral.
— Ne, ni ga — zdaj spi.
PO ZDRAVNIŠKEM PREGLEDU
— Lahko ste veseli, končno ste noseči. Dolgo.ste čakali ta trenutek.
— Res. Čakala sem tako dolgo, da več ne vem kdo bo srečni očka.
ZASLIŠANJE
— Vili, v sredo si mi zatrjeval, da sta bila v torek v prijetni družbi z Martinom, Martinova žena pa zatrjuje, da je bil mož doma, daje pomil posodo, gledal televizijo in ...
— Joj, joj, Martin, ta pa ima zares slab spomin. Jaz sem prišel domov v sredo ob treh, zato o torku nočem slišati niti besede.
NEZGODA
Komarje vozil svojo prijateljico na poniju. Ves čas gaje spodbujala naj vozi hitreje.on pa je nenadoma zavrl in ustavil.
— Zakaj si ustavil?
— Muha mi je padla v oko. je odvrnil.
TUDI TO SE ZGODI
V prepolnem avtobusu seje dekle trudilo, da bi odpelo gumb in vzelo denar za vozovnico, potem pa se je oglasil
možak poleg nje:
— Ne trudite se. Jaz vam bom plačal vozovnico.
— Zakaj vendar?
— Da boste končno nehali odpenjati gumbe na mojih hlačah.
NESPORAZUM
Zdravnik je povedal prikupni pacientki naj se mirno sleče in leže na kavč.
— Še na misel mi ne pride, da bi legla. Prišla sem reševat svoje probleme in ne vaših.
anekdote
Dve dekleti sta se v Avstriji zaposlili kot gospodinjski pomočnici, vendar vsaka na drugem koncu dežele. Po dolgem času sta se srečali na ulici.
— Kako je z delom? je vprašala prva.
— Ni lahko. Skoraj ves dan sem za petami gospodarice in ponavljam:
»Da, gospa, da, gospa, da, gospa ...«
— Meni je še slabše, Prepogosto bežim pred gospodarjem in roteče ponavljam: »Ne, gospod, ne, gospod ...»
Ko je še »mariška« sopihala po železniških tirnicah, so imeli v Mačkovcih včasih malo daljše postanke, da so nekoliko »natankali«. Med vožnjo proti Murski Soboti pa so ugotovili, da so ostali brez sprevodnika. Strojevodja je brez besed in utemeljevanj zapeljal nazaj v Mačkovce in dovolil vstop nejevoljnemu sprevodniku, ki je očitno ob odhodu vlaka predolgo »tankal«. Posebne vožnje mu niso zaračunali.
Potnik, ki je vstopil na vlak v Veržeju — bilo je pred leti — je v svoji okro-glosti in raztresenosti v Ljutomeru ugotovil, da je ostal brez aktovke z dokumenti. Iz železniške postaje so takoj poklicali Veržej in prosili, naj pogledajo, če je ni morda pozabil na stranišču. Odgovor je bil hiter: »Aktovko smo našli, zmanjkal pa nam je pokrov od stranišča.«
anekdote
mišKO KRANJEC
Sicer se pa naše kmečke ženske pri takem opravilu sploh niso zakrivale, čeprav ne bi rekel, da so se razkazovale: bilo je pač življenjsko opravilo. Zda so ji prsi ovele, usahle, sama koža je ostala. Umivala se je često kar pred mano. Ni rekla, naj odidem ven niti ne, naj se obrnem stran. Nekoč se mi je celo pokazala, rekši mi: -Poglej me, kakšna sem ..." Ko da je hotela dodati: — In kakšna sem bila nekoč!.
Njen obraz je postal droban, otroški, usta le še stisnjena črta. Še nosek je nekam otroški. Brada ni več tako lepo zaokrožena, kot je bila nekoč. Vobče se ji je spodnji del obraza na moč stisnil. Lica so ji upadla, le ličnice so ostale fujsovsko poudarjene, po licih pa se ji že dolgo razliva bolehna rdečica. S kakšnim ponosom si je nekoč razče-savala črne, goste, dolge, na ledja ji padajoče lase, zdaj pa ima le še za dlan dolge sive lase.
.. Življenja ji niti zdravniki ne morejo več podaljšati, čeprav se često ustavljajo pri njej, jo pregledujejo: -Mati — stari smo. In izgarani. Zakaj ste pa toliko delali v življenju!" Razume šalo, odvrača: -Včasih se od lenobe ni dalo živeti. Z očetom sva imela vsak le dvoje rok, ko sva začela. A četudi bi jih bila imela več, ko pa jih ni nihče potreboval. — Kar se pa smrti tiče," je dodala, -proti njej niti zdravniki nimate zdravil... mislim, proti tisti pravi, naši poljanski smrti.^
-Kakšna pa je ta — poljanska ?« jo je vprašal neki ZdraVNasmehnila se mu je, rekši mu: -Natančna je Kadar se kam napoti, se ne da več odvrniti. Pride pa tako, da človek Ve’ ^^akoTeprepričani, da veste, kdaj bo prišla k vam?" jo je smehljajoče ^	bom Micala
se spodobi."
pokopali po naši ^LTao^^
ze zjutraj doma. »Pozajtrkuj po1P ke bodo jhajale k lahko greš s puško kam vem ve• ,
meni, doma si ne bos vedel kaj za  nasmehne ža-greš, saj danes se ne bom umna,
-Morala sem naPečhkar. P™^^ marmelado m makom," mi reče svakinja. Kije
’•Tvoje vino in žganjico kar jemljem, sp mati rekli, da lahko . . . mora biti na mizi, za vsakogar. Ženske kar naprej prihajajo .. N
Neko posebno, neumljivo razkošje jo navdaja ... to poslednjo Pickovico-Fujsovico. Nihče ni razglasil po vasi, da je doromala na svoji življenjski poti, le ko da je šla naša poljanska smrt mimo hiš in naznanila ženskam, da se Fujsovka poslavlja od življenja. Nima več sovražnikov, že davno ni več rekla nikomur Žale besede, ni imela za kaj. Življenje je teklo mimo nje in že nekaj let sem ga le še opazuje, kako polzi po kolniku dalje mimo naše hiše, kakor bi z brvi na potoku Črncu gledala vodo, ki počasi teče dalje.
Če se je mlada, zakoreninjena v običajih rodovne skupnosti Fujsov še upirala čemu novemu, se je pahnjena na poslednjo stopnjo vaškega proletariata morala sprija-/znjevati z vsem, kar je prinašalo življenje. Že Lojz, njen najstarejši sin, je na koncu prve svetovne bojne zapašal v njen dom boljševizem, no — kakršnega je v svoji vaški preproščini sam našel in pač razumel. Sanje, kijih je gojila vsaj nekaj let z mano, pa je morala čisto zavreči. Že pred bojno so se žandarji kar naprej opletali okrog hiše. Ampak tisti stari jugoslovanski so bili še kar dobrodušni: stopili so v hišo, posedeli, kaj popili in se lepo poslovili. Zato pa so ji madžarski v štirih letih zasedbe dovolj jasno povedali, kaj je žandar in vlast. Povedali pa so ji celo ,po bojnečko’ — v goričkem narečju, ker so pač bili sami uskoki. Zato pa se je — vsaj v svoji notranjosti — počutila toliko bolj poveličana po osvoboditvi. Le smrt najmlajšega sina, Nacka, v Dachauu je kalila njeno veselje in zadoščenje.
Prihajajoči, nastajajoči svet je bil tudi njen svet, svet njenih otrok. Nikdar ni sanjala o takem, je pa z odprtim srcem in s polnim razumevanjem sprejemala stvari in se jim prilagajala, ker je pač morala priznati, da so boljše. Posebej še v zadnjem polstoletju se je zvrstilo toliko stvari, zvrstilo pa tako silovito, da se jim ni bilo moč upirati. Nekdanji stari Fujsovskisvet, omejen na Fujsove krče in rodovno skupnost in na njeno pohajanje k očimu mlinarju na Muro je popolnoma sprhnel, razpadel. In ga je tudi pozabila: ni bil več uporabljiv. Po otroško je bila radovedna na vse novo. Kadar sem se zglasil pri njej — in to je bilo redno vsak mesec, — in ko sva ob večerih sama posedela, je že začela: -Zdaj mi pa to pojasni. ..«
Le kaj vse sem ji moral pojasnjevati v letih po bojni! O politiki še najmanj, temveč o življenju, našem poljanskem, nekem novem življenju.
Zdaj se končuje njena dolga, naporna pot. Ni razočarana. Celo prihajajoča smrt ne more skaliti njene notranje zbranosti. Sprijaznila se je z njo, kiji na svetu nobena stvar ne more pobegniti. Njene želje niso nikdar presegale
okvira danih možnosti. Zato si ni nikdar grenila srca z razočaranjem. Srečna — ali vsaj pomirjena je s tem, da ne odhaja s sveta v tisti brezupni revščini, v kateri sta z očetom Miškom započela naporno pot življenja v ulici, kateri je prinesla zgolj ime.
Sedi sključeno na postelji in sprejema obiske. Žensk je vedno kar polna soba. In ker je takpredpomladni čas, ko še ni nikakega dela na polju, se nobeni nikamor ne mudi. Prigriznejo pogače, posegajo tudi po vinu, po žganju. Ne golčijo o smrti, niti ne sprašujejo ne po njenem zdravju ne po bolezni. Niti je ne tolažijo. Ne, tolažbe ne potrebuje, tudi o smrti noče govoriti. Pogolčava se z njimi njim vvsem enaka, tujcu še na misel ne bi prišlo, da bo katera teh žensk že v enem dnevu mrtva. Smrt je milostna do nje. Ponehale so celo vse bolečine, kijih je prej dušila z vsakovrstnimi zdravili,  in ki so ji z njimi zdravniki poskušali lajšati bolečine.
Kranjčkovega strica, očetovega brata, pošlje k meni: padel je med same ženske in si med njimi ni vedel kaj začeti. Toda meni bi jo bil skoraj odkuril, če ne bi bil ravno po naključju odprl dveri in si ga kratko in malo potisnil k sebi v sobo.
-Sem jo kanil kasneje pogledati,- se mi opravičuje.
-Zdaj je toliko žensk, da človek ne pride do besede."
Kot vedno tudi zdaj sedi za mizo preplašeno, nemirno. Naš oče je bil tih, plah človek, toda ta njegov brat je pravi bojazljivec. Ali pa je tak šele postal v spremenjenih okoliščinah ? Ker še zdaj, ko že sedi, moram paziti nanj, da mi ne pobegne. Njegov krajenščakec mu moram potisniti na polico, s čimer sem mu sicer sprostil roke, ki pa zdaj z njimi ne ve kaj početi. Ogleduje se po slikah na steni, po knjigah, prisilim ga, da seže po kozarcu. Sploh — k vsemu ga je treba orisiliti.
-Pravijo, da umira," načenja pogovor. -Pasem si rekel:— Žena tvoga brata je, svakinja, moraš jo pogledati. Nazadnje ti še umre, ti pa ji niti v roko nisi segel. Ampak saj je skoraj zdrava, ne — saj še ne bo umrla, hvala bogu. Očeta, siromaka, moga brata je kar hitro, še mladega pobralo. Sploh — vse ji je mlado umiralo... od sedmih otrok sta ji ostala samo dva . . . vnučka, vnukec------ same smrti. Ona pa------- osemdeset let je dočakala v trpljenju. Pa saj nam nikomur ni bilo dobro . . . nekoč. Zdaj pa-------------------------vse odhaja nekam po svetu. Kam, Miškec? Kakšen svet ste napravili, Miškec? Le kam bo prišel po tej poti, ha? — 77 pa pišeš knjige; mi je nekoč Manka povedala in mi jih tudi pokazala ...«
Nekaj mu jih položim na mizo, jemlje jih v roke s pobožnostjo, si jih ogleduje radovedno, ko da je knjiga najbolj pomembna po svoji zunanjosti. -In tvoje slike so skoraj vseširom na knjigah — aj.« Odpira, bere moje ime, naslove knjig. -Ko bi le bolje videl, bi si katero prebral, a so mi oči opešale.«Pri šestinosemdesetih, kolikor jih že ima! -In v politiki si bil, Miškec... saj bi te vikal, a ne morem, mi ne gre. Vidiš, če bi bil pop, kar smo nekoč vsi mislili o tebi, da nas boš razveselil, bi te seveda moral vikati: pop je le pop — sveti človek, pravimo ... tam tudi sorodstvo nič ne velja razen pri njegovih najbližjih. Tak pa. nu---vseeno, naše krvi si, po oču Kranjčeve, po materi Fujsove.
STRAN 25
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
X
stnci somi Povedali

TERMIKA
ljubljana- kamniška 25
Toplotno Izolirana hiša s periltfasado pomeni:
— prihranek pri celotnem strošku gradnje (tanjši zidovi, manjši radiatorji, manjše peči za centralno gretje)
— občutno zmanjšanje stroškov ogrevanja
— hitrejšo gradnjo
— ugodno bivalno klimo v prostoru
— estetski izgled
Grelna telesa lahko vgrajujete mnogo manjša.
Prihranili boste tudi pri nakupu kotla ali peči za ogrevanje, ker lahko projektirate manjše ogrevalne naprave.
S tem bo tudi poraba toplotno energije za ogrevan jo manjša.
Kaj Je perlit?
Perlit se proizvaja Iz vulkansko-steklastega minerala perHta, ki vsebuje vezano vodo. V pesek zdrobljen prehaja skozi peč in pri temperaturi prek 1000° C ekspandira. Zrna se omehčajo, voda ispari In jih izvotli. Pri tem se nasipna prostornina poveča približno 15-krat. Zaradi majhne teže, ki jo pogojuje velika poroznost zrn, j0_ekspandirani perlit zelo dober toplotno-lzolacijski material.
Največ perilta porabijo v ZDA — več kot 10 milijonov m’ letno. Prav tako ga veliko porabijo v SSSR, Nemčiji In Madžarski. Surovine za perlit uvažamo Iz Madžarske.
Priprava pdrlitne malte
Za tm’ perlit ometa potrebujete:
10 vreč perHta P-2 po 1001
2 vreči cementa po 50 kg
4 vreče hldriranega apna po 33 kg 300—3501 vode
2 kg aeranta »Z« v raztopini ali 1/2 kg v prahu*
Z. 1 m’ perHtne malte lahko naredite 20—25 m* periitnega ometa debeline 4 cm.
Za eno mešanje v 100-litrskem mešalcu rabite:
Za 1001 mešalec pripravite:
401 perilta P-2
4 kg cementa PC 350 ali 450
5 kg hldriranega apna
13—141 vode
1 dl aeranta »Z« v raztopini ali 1 dl v prahu*
Periitu ne dodajajte peska, ker mu s tem zelo poslabšata izolacijsko vrednost
Cementno mleko ima približno tako sestavo:
3 prostomlnski deli cementa
3 prostomlnski deli apna
1 prostomlnski del perilta
0—7 prostominskih delov vode
Mešanje periling malte
V mešalec stresite najprej suhe sestavine. Da se med mešanjem ne bi preveč prašilo, vam priporočamo, da zaprete odprtino mešalca, nato mešajte 1. minuto.
Mešate do popolne plastičnosti. (Malta naj ima izgled. kot zelo gosta stepena smetana.)	<
* S tekočim aerantom delate po 1. varianti. S suhim aaršn-tom delate po 2. varianti. Razlike v kvaliteti ometa ni. |
Mešajta samo količine, H Jih boste porabili takoj. £
Priprava zidu
Priporočamo uporabo podloženih lesenih (4x2 cm) vodM namesto faž. Z vodo dobro omočite zid.
Del zidu med letvami obrizgajte s cementnim mlekom tik pred nametavanjem perlitnega ometa. Cementni obrizg na zidu se ne sme posušiti, ker morate periltno malto motati na svetleče mokra podlago.	t
Da se izognemo fugam, lahko perilt omet nametavate tudi kot kaže skica. Letve odstranite, ko je perlit omet dovolj trden, da vam polja služijo kot faže oziroma namesto letev.

miSK0 strici somi
KRANJEC povedali
Moja mati je tudi bila Pickovica iz Pujsovega rodu, ker vša tista ulica je iz Fujsov. Le Kranjci so nekako zablodili tja,« pri čemer se posluša nasmehniti pa nadaljuje: »Kranjci so morali biti pravi siroteki proti Fujsom. Privandrali so iz sveta, se naselili na Trati, a že spet odhajate, tudi moji. Fujsi pa — to sem še dete slišal, so bili eden najbolj mogočnih rodov v naši vasi. Tudi zemljo so imeli... Fujsovi krči — še dandanašnji tako pravimo... zdaj je pa ostalo samo ime, že jaz ne pomnim, da bi se bil kdo tako pisal, Picki in Horvati so prišli... Picki pa so prepadli, sami siroteki so postali. Le če si bo mladi rod kaj opomogel. ..od nekdanjih Pickovje ostala le še vaša mati. Zdaj pa, Miškec — — drugačni časi so prišli, počasi bi si lahko spet opomogli, a že vse odhaja po svetu. Kam, Miškec? Kam hočete?«
Kar steklenico vina sva pocedila do dna, dokler se le ni spomnil, da je prišel pravzaprav k naši materi. »Stopim k njej. Mogoče ni več toliko žensk pri njej. Le da ne vem, kaj naj ji rečem, ha ? Da sem prišel k tebi, a ne? Ker lahko bi si mislila: — Slišal je, da umiram in je prišel, da me še živo pogleda... Ampak vsi so rekli, da je slaba, današnjega dne da ne bo preživela. Bilo bi pa grdo, da je ravno jaz ne bi pogledal, a ne? Stopide ti z menoj, laže mi bo...«
Proti večeru se je naša hiša izpraznila. Ženske so odšle domov delat. Tudi svakinja sije našla dovolj dela v kuhinji. V materini sobi je nastala skoraj mučna praznina po celodnevni zapolnitvi.
»Rada bi še stopila na vrt,« mi reče, ko stopim v njeno sobo. »Če bom seveda zmogla ... noge imam gingave; ko otrok, kije šele shodil.« Nasmehne se mi žalostno, rekši mi: »Kako življenje splava mimo človeka . . . odteče ko voda V Črncu.«	'
Beži pred smrtjo ? Se je boji, čeprav noče spregovoriti o 'njej. Ker čisto jasno je, da se je ta naša poljanska smrt primaknila kar v sumljivo bližino, v neodvrnljivo navzočnost. Če sem danes zjutraj, ob prihodu, še mislil, da se je vendar zmotila, da se lahko celo osmeši pred ljudmi, zdaj ne dvomim več, da se njene ure iztekajo, da je to njen zadnji sprehod, morda celo nekak,izlet'za nečim, poskus obnovitve nečesa, klic davnine.
Ta naš, nekoč tako zamočvirjeni vrt.. .Z očetom sta ga bila kupila od soseda Jurka, vijugast svet s kar precej globokim jarkom po sredini in še z jarkom ob meji, a s še bolj globokim jarkom na koncu, kjer smo imeli celo nekak ribnik: poleg piškurjev so se prihajale tja drstit celo ščuke.
Gospodarsko poslopje, ki se je naslanjalo na kolnik, so ob kupčiji nekako ,presekali', naš oče in mati sta tako pridobila prostor za klet in prostor za hlev, kjer smo kasneje lahko imeli kra vo. Da, mnogo mnogo kasneje. Vse to je bilo že staro, sprhnelo, vijugasto, oče je moral hlev že od vsega začetka podpirati s sohami.
K vsemu temu je oče postavil še ,cimper' — priklet, kuhinjo in sobico. Vsakakor bolj po svojih denarnih zmogljivostih kot po potrebi svoje naraščajoče družine.
Zdaj stoji tam nova, precej velika hiša kar s štirimi sobami, vendar prazna. Večina materinih ljudi in še Lojzovih — skoraj ,ducat' vseh — je pomrlo. Drugi smo odšli. Osemdeset let se je mati gnala za življenjem, da bi ga vsaj za silo spravila v vrsto z drugimi. In ko ji je že skoraj uspelo, se je v resnici vse že sesulo. To poslednjo Pickovico-Fuj-sovko je življenje do golega oskublo. Zdaj osamelo gleda v davnino, na svojo dolgo prehojeno pot, utrudljivo pot, ki pa njenega naravnega konca ne more več preprečiti, čeprav bi si to še tako želela.
Včasih šo nam vode prepjavljale ves vrt, celo Mura se je ob poplavah prek Dobla in Črnca razlila po naših vrtovih. Spomladi so nam žabe regale pravna podoknih. Ko pa so se vode nekoliko umaknile, so nam spominčice prekrile kar pol vrta. Sadno drevje je bilo napol divje, Joško', kot pravimo. Poleg okusnih sladkih in kislih jabolk so bile tam tudi drobne loške, strupeno kisle. Ampak oče je vsako leto natisnil iz njih kar majhen sodček jesiha materi za začimbe.
Na vrtu so cvetele in rodile loške črešnje in loške hruške, poleg jablan seveda. Tam je rasla celo čremsa,tam smo imeli tudi dren. Vse to pa že med jelšami ob mejnem jarku. Kar naprej smo kaj zasajali, posebej še midva z Lojzom, kakor da bi tudi na še tako tesnem in posebej še neprimernem kraju hoteli ustvariti nekak,paradiž’.
Jeseni in pozimi pa so nad hišo letale divje race', često celo divje gosi in nas vznemirjale s svojim otožnim glasom.
Zdaj je ta vrt zapuščen, ostale so le še murve, stara jablana, ki pa že usiha, in dve slivi. Niti prave meje ni več nikjer. Pa saj je od nas nihče ne potrebuje.
,,Kako prazno je na našem vrtu," reče mati z neko žalostjo.
,,Prazno," pritrdim. ,,Nekoč pa............vedno smo kaj zasajali. Zdaj pa vse usiha. Le jarek je ostal. Nismo imeli odkod navoziti prsti, da biga bili izsušili. Zdaj nima več kdo tega napraviti, tudi ne za koga kaj zasaja ti."
,, Oče pa je na tem koncu imel celo grede, in vse mu je lepo raslo... siromaku..." Kadar spregovori o njem,' sprego vori s posebno ljubeznijo, ki mu je nekoč najbrž ni podarjala: bij je pač reven, proletarski človek, njene sanje pa visoke... da, na nekdanjem Fujsovem gruntu visoke.
Potlej s/ pokliče v spomin: ,,Enainštiridesetega leta... pripeljali so se z avtom pote. Ti pa — bral si knjigo pod jablanami in zaspal. Na srečo sem bila pri Bogdanovih. . , Kristuš, po našega Miško so še pripeljali,' sem rekla in odšla po vrtu in te zbudila". Resnično - ležal sem na drugem koncu našega podolgovatega vrta. S Kovačem sva se zgovorila, da se s kolesom pripelje k meni. Nemci so že
napadli Rusijo, nezadržno prodirali proti Moskvi, bil je skrajni čas, da začnemo z akcijami. — Videl sem še ljudi, ki so po kolniku odhajali od maše — bilo je pač nedeljsko dopoldne — zdi se mi, da sem še videl avto, ki je drvel po tem kolniku, da pa so naslednji trenutek že obkolili našo' hišo, tega nisem več videl. Matije prišla mirno do mene — trenutek zatem sem se že znašel onstran Jurkove vrbove ograje, že sem bil v ilegali. Že okrog poldne sva se s Kovačem srečala v Trnju, pač po prejšnjem dogovoru in mi je povedal, da so ga žandarji iskali že v godino zjutraj, je pa imel srečo — ravno je bil odšel za hišo, z ženo sta pač spala kar na senu — in se je tako lahko umaknil le napol oblečen v pšenico za hišo.
,,Kaj bi bili napravili s teboj, če bi te ujeli?” vpraša mati.
,,Obesili," odvrnem. ,,Ves komite bi nas bili obesili. Nemci in Madžari so takrat zmagovali, niso poznali nikakega usmiljenja, s komunisti pa sploh ne."
,,ln štiri leta je trajala vojna, štiri dolga leta..."
,,/n drugod še dlje."
Po premisleku zaključi: ,.Ampak obešanje je grda smrt...”
,,Grda," potrdim. ,,So pa Madžari vedno radi obešali."
Priromala sva skoraj do kraja našega vrta, ki se končuje z gosto poraslo jamo. Tam obstane, si ogleda to zapuščino, nato mi reče: ,, Vrniva se. .Utrujena sem... nobene moči več nimam. "
Z nama je maček Janči. Ko ga mati zagleda, se nasmehne, rekši mi: ,,Ne vem, kaj bo z njim. De /e stopim iz hiše, je že za menoj... že dolga leta vedno z menoj, on sam. Vsi ste odšli, le on je ostal. ” Ne vem, ali se-je nasmehnila temu grenkemu dejstvu in spoznanju ali mačkovi zvestobi.
,,Zares sem utrujena," ponovi prejšnje in se nasloni name. ,,Se hoje ne zmorem več. " Cez čas doda s tihim vzdihom:,, Kakšno leto pa bi še rada živela. A kaj hočem — tudi to je bito dovolj... osemdeset let. Oče jih je dočakal le petdeset, Lojz štirintrideset, Nacek niti trideset, Gizika in Lojzek pa niti štirinajst. Vse se nekoč konča.” Male Veronike niti ne omeni, najbrž zato, ker nista skupaj živeli? In vendar je bila naša, tudi mala, večno se smehljajoča .Francozinja' je bila naša.
Večer se milostno sklanja nad nas, ko smo ostali sami. Svakinja je skuhala večerjo, ki pa se je nihče ne dotakne. Le moj otrok je nekaj malega pojedel, nakar sem ga spravil spat. Mati ne potrebuje več hrane. Le požirek vina spravi vase. Ne svakinja ne jaz nisva lačna, toda vino tudi meni tekne. Mati sedi zgrbljena na postelji, Janči je tokrat  občepel poleg nje; in seveda prede enakomerno. Oba sta nekako podobno zgrbljena, le da je mati za spoznanje večja. In ta dan je pražnje oblečena.
,,Vse so prišle," spregovori mati nepričakovano. Očitno si kliče v spomin dnevne obiske, ko da polaga pred kom račune. Kaj pa — s tem ,,vse"-misli na znanke, ki si jih je želela na obisk.
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 26
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
URADNE OBJAVE
Leto XV	Murska Sobota, dne 18. junija 1981	Štev. 27
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
247.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka za katastrsko občino Lomanoše.
248.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota.
249.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980.
250.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini G.»Radgona.
251.	Odredba o splošnih načelih za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog in o enotnih
zahtevah glede strokovne izobrazbe, drugih pogojih potrebnih za opravljanje del in nalog v občinskih upravnih organih in strokovni službi skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer.
252.	Sklep o razrešitvi podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
253.	Sklep o izvolitvi podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
254.	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci naselje Krajna.
255.	Popravek sklepa o uvedbi samoprispevka za Krajevno skupnost Kobilje.
247
Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 1/79) ter 19. točke 132. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 9/74)je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. maja 1981 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka za katastrsko občino Lomanoše
k člen
Uvede se melioracijski postopek v k. o. Lomanoše po projektu št. 779/4-80 v melioracijskem območju, določenim z mejo, ki poteka:
Izhodiščna točka je sečišče severne meje ceste Maribor-^-Murska Sobota (parcela štev. 563/1 k. o. Lomanoše) in meje med.katastrskima občinama Lomanoše in Plitvica.
Od izhodiščne točke poteka meja melioracijskega območja po meji med k. o. Lomanoše in k. o- Plitvica proti severu do južne meje parcele štev. 226 k. o. Plitvica, po južni meji te parcele proti zapadu, po zapadni meji te parcele proti severu do javne poti s pare. štev. 912/2 k. o. Plitvica, seka to pot in poteka po zapadni meji parcele štev. 225 proti severu do potoka Plitvica.
Po desnem bregu potoka Plitvica poteka meja proti severu in vzhodu do severnega vogala parcele štev. 593 k. o. Lomanoše, nato po vzhodni meji te parcele in po vzhodni meji parcele štev. 121 k. o. Lomanoše proti jugovzhodu do parcele štev. 123/3, po zapadni meji te parcele še naprej proti jugovzhodu do parcele štev. 123/3 k. o. Lomanoše. po severni meji te parcele in po severni meji parcel štev. 123/1 in 136/2 k. o. Lomanoše proti vzhodu do javne poti s pare. štev. 564/1, nato po zapadni meji parcele štev. 124/3 proti severu do javne potiš pare. štev.J24/2.
Po južni meji poti s pare. štev. 124/2 k. o. Lomanoše poteka meja proti vzhodu do meje med katastrskima občinama Lomanoše in Hercegovščak in po tej meji proti jugovzhodu do severnega vogala parcele štev. 128 k. o. Lomanoše, po severni meji te parcele in po severni meji parcel štev. 129/3, 130/2, 132/1. proti zapadu do parcele štev. 133/9. prečka to parcelo in poteka po severnih mejah parcel štev. 133/7 in 134/2 še naprej proti zapadu do parcele štev. 135.
Po severovzhodni meji parcele štev. 135 poteka meja melioracijskega območja proti jugovzhodu do severne meje ceste Maribor—Murska Sobota in po tej meji proti jugozapadu do jugovzhodnega vogala parcele štev. 166, po vzhodni meji te parcele proti severu v dolžini 40 metrov, nato proti jugozapadu v ravni črti preko parcel štev. 166. 169, 168, 174/1, 177 do severovzhodnega vogala parcele štev. 183, od tega vogala še naprej proti jugozapadu v ravni črti preko parcel štev. 183, 188/2. 189. 191, 196. 198, 205/1,206,212,213/2,213/1,221/1, 222/1.223, 225/1 do točke na vzhodni meji parcele štev. 253/2,
ki je oddaljena 70 metrov od severne meje ceste Maribor-— Murska Sobota proti severu.
Od te točke poteka meja po vzhodni meji parcele štev. 253/2 proti jugu do severne meje ceste Maribor—Murska Sobota, po tej meji proti jugozapadu do parcele štev. 575, po severni meji te parcele proti zapadu do parcele štev. 2/3. po vzhodni meji te parcele in po vzhodnih mejah parcel štev. 259/3. 259/1 proti severu do južnega vogala parcele štev. 249, po južni meji te parcele in po južnih mejah parcel štev. 2/1 in' 1 proti zapadu do javne poti s pare. štev. 567, prečka to pot in poteka po zapadni meji te poti proti jugu do parcele štev. 263. Od tu poteka meja po južni meji parcele štev. 265 proti zapadu do parcele štev. 312, nato po vzhodni meji te parcele proti jugu do severne meje ceste Maribor—Murska Sobota in po tej meji proti jugozapadu do izhodiščne točke.
2.	člen
Investitor del iz L člena tega odlika je MELIORACIJSKA SKUPNOST LOMANOŠE, ki ima sedež v Lomanoših in ima zagotovljena finančna sredstva pri hranilno-kreditni službi Kmetijske zadruge Gornja Radgona.
3.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč so na meliori-ranem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju. Med vzdrževalna dela spada zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave v jarkih.
—	čiščenje in vzdrževanje drenskih izlivk v melioracijske jarke
—	čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih
—	vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju.
4.	člen
Po končanih hidromelioracijskih delih bo opravljena agromelioracija zemljišč, ki obsega globoko oranje, založno gnojenje in apnenje.
5.	člen
Lastniki, oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč, na me-lioriranem območju morajo zemljišča izkoriščati na kar najbolj intenziven način.
6.	člen
Melioracijska dela bodo predvidoma končana do 31. decembra 1981.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
G. Radgona, 25/5-1981
Štev.: 462-1/80-10
Predsednik skupščine občine Gornja Radgona Janez Sedivy
Tisk ČGP Večer Maribor
248
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS. št. 27/72. 39/74 in 11/79) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/78) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. 6. 1981 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota
l.člen
V odloku o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 15/72 in 1/76) se za 3. členom doda novi 3. a člen, ki glasi:
»Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin, se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. Če se taki poslovni prostor odtuji v roku petih let od njegovega nakupa. se davek odmeri naknadno.«
2.	člen .
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 422-7/81-9
Murska Sobota, dne 4. 6. 1981
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČ
— plačila
— zaostanek
— preplačila
— zaostanek 31. 12. 1980
7.364.828,10
4.151.449,25
139.331.10
4.012.118.15
4.	člen
Zaključni račun obsega: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa ter pregled dolgov in preplačil zavezancev.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 400-4/80-4.
Lendava, dne 3. 6. 1981.
Predsednik
Skupščine občine Lendava JožeGORNJEC
250
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS. št. 18/77 in 2/78) in 2. točke 183. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 9/74)je izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona na seji, dne 28. maja 1981. sprejel
ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini G. Radgona.
249
Na podlagi 3. odstavka 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, štev. 2/73) in 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, štev. 21/74, 39/74, 5/76. 31/76 in 8/78) ter 179. člena statuta občine Lendava (Uradne objave Pomurja štev. 8/74) je skupščina občine Len-dava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. 6. 1981 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980
l.člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980.
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1980 izkazuje:
— zaostanek iz leta		1979	4.418.308.35
— obveznosti — obresti in — odpisi — plačila — zaostanek — preplačila	po odmeri stroški		25.869.893.70 161.247,20 1.075.753.85 25.348.373,15 4.690.576,70 665.254.45
— zaostanek	31. 12.	1980	4.025.322.25
3.	člen
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980 izkazuje:
—	zaostanek iz leta 1979	1.803.396,70
—	obveznosti po odmeri	9.771.914 JO
—	obresti in stroški	3 «75'00
—	odpisi	202.239^55
L.člen
S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede, za potrdila in dovoljenja iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ. št. 43/76) in 25.. 27. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS. št. 18/77).
,	2. člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 100.-din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali v mlekarno, ampak ga daje na drugi način v javno potrošnjo, se mu poleg določene pristojbine zaračunavajo še dodatni stroški odvzema mleka in pregleda molznic.
Pristojbina za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja.
. 3. člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled klavnih živali pri razkladanju, za pregled živali pred zakolom in nadzor mesne predelave KK Radgona — TOZD Mesoizdelki se določi mesečna pristojbina 107,000.00 din. Stroške za veterinarsko-sanitarni nadzor potrebnih laboratorijskih preiskav plača koristnik storitev.
4.	člen
Za veterinarsko-sanitarni pregled živali, zaklanih za potrebe gostišč in gospodinjstva (v primerih iz 27. in 29. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi) znaša pristojbina po urni postavki 300.00 din.
5.	člen
Veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju je obvezen in se zanj plača pristojbina pri pošiljanju ali prispetju živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov, ki se odpravljajo ali ženejo izven območja mesta, občine ali države s prevoznimi sredstvi ali prispejo iz drugih občin v znesku:
STRAN 28 VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
— za pregled vagonske ali kamionske pošiljke 300,00 din — za pregled pošiljke panja čebel	10,00 din
—	za pregled osnovne pošiljke za vsako veliko žival oz.
za vsakih začetih 10 mladih živali ali vsakih začetih
50 kosov perutnine od	100,- do 150,- din
—	za pregled rib. rakov in polžev od kg	1.30 din
6.	člen
Kadar doseže obračun pristojbin po kosovnih pošiljkah višino pristojbine po kamionu ali vagonu, se obračunava pristojbina za kamionsko oz. vagonsko pošiljko.
Če živina ali blago, katero senaklada, razklada ali preklada, ni pripravljeno za pregled ob določenem času, se za vsako začeto uro zaračunava zamuda časa po veljavni režijski uri.
Za pregled pošiljk izven rednega delovnega časa se pristojbina poveča za 50 % za preglede pošiljk v nočnem času od 22. do 5. ure zjutraj ter nedeljah in praznikih pa za 100 %.
7.	člen
Za yeterinarsko-sanitarni pregled divjačine v hladilnici znaša pristojbina po komadu:
— za	visiko divjad	20,00	din
— za	divje	prašiče in medvede	27,00	din
—	za	divje	zajce	5,00	din
—	za	divjo	perjad	5.00	din
8.	člen
Za obvezne trihinoskopske preglede stroški pregleda grejo v breme lastnika.
9.	člen
Z odredbo določbe pristojbine so dohodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna skupščine občine G. Radgona, dohodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike in del sredstev proračuna skupščine za analize določenih vzorcev, ki jih jemlje veterinarska inšpekcija.
10.	člen
Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno na podlagi sklepa o plačilu pristojbine.
Potne stroške in zamudnino si obračunava veterinarska organizacija, kije pregled opravila, neposredno pri organizaciji združenega dela ali občanu, kije pregled zahteval.
11.	člen
Potni stroški preglednika za opravljane preglede izven mesta Gornja Radgona niso všteti v pristojbine in se zaračunavajo posebej.
12.	člen
Za izvajanje te odredbe skrbi občinski veterinarski inšpektor.
13.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Gornja Radgona izleta 1980.
Številka: 322-27/81
G. Radgona. 28. maja 1981
PREDSEDNIK
Izvršnega sveta SO G. Radgona
Karel OSOJNIK
251
Na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS št. 24/79) izdaja izvršni svet skupščine občine Ljutomer
ODREDBO
o splošnih načelih za notranje organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog in o enotnih zahtevah glede strokovne izobrazbe, drugih pogojih potrebnih za opravljanje del in nalog v občinskih upravnih organih in strokovni službi skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to odredbo se določajo splošna načela za:
—	notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog občinskih upravnih organov in strokovne službe skupščine in izvršnega sveta skupščine občine (v nadaljnjem besedilu: občinskih upravnih organov in strokovne službe);
—	združevanje del in nalog v notranjih organizacijskih enotah občinskih upravnih organov in strokovni službi;
—	način organiziranja dela v občinskih upravnih organih in strokovni službi;
—	nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog; ,
—	enake zahteve glede strokovne izobrazbe za opravljanje del in nalog;
—	druge pogoje potrebne za opravljanje del in nalog v občinskih upravnih organih in strokovni službi.
2.	člen
Da se zagotovijo strokovni in drugi pogoji potrebni za zakonito in učinkovito opravljanje del in nalog občinskih upravnih organov in strokovne službe, morajo funkcionarji, ki vodijo te organe, organizirati delo tako, daje omogočeno:
—	učinkovito in dosledno izvajanje z zakoni in drugimi splošnimi akti opredeljene politike ter opravljanje normati-vno-pravnih, analitičnih, strokovnih, tehničnih in drugih nalog ter dajanje pobud in predlogov za reševanje zadev, ki so v pristojnosti občinskih upravnih organov in strokovne službe;
—	opravljanje rednih in izrednih del in nalog, kijih opredeljujejo zvezni in republiški zakoni, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi ter drugi predpisi in splošni akti;
—	zakonito, pravočasno ter učinkovito uresničevanje pravic. interesov in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	izvrševanje strokovnih nalog za zbore skupščine in izvršni svet skupščine občine in delegatski sistem;
—	sodelovanje občinskih upravnih organov ter strokovne službe s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	opravljanje strokovnih in analitičnih nalog za samoupravne interesne skupnosti, ki so vezani na delovna področja občinskih upravnih organov;
—	opravljanje del in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	smotrna organizacija dela ter uspešno vodenje upravnih organov in strokovne službe ter uresničevanje njihove funkcije;
—	razvrstitev del in nalog v značilne skupine v skladu z naravo dela in nalogami upravnih organov ter načinom njihovega opravljanja;
—	obveščanje javnosti o delu občinskih upravnih organov in strokovne službe.
3.	člen
Izhodišče za določanje notranje organizacije in sistemizacije del in nalog občinskih upravnih organov in strokovne službe so dela in naloge na posameznih področjih določene z zveznimi, republiškimi in občinskimi predpisi ter programom dela skupščine in izvršnega sveta skupščine občine.
Občinski upravni organi in strokovna služba morajo pri določanju notranje organizacije in sistemizacije del in nalog le-te razmejiti in uskladiti z drugimi upravnimi organi in strokovnimi službami SIS, kjer so te naloge sorodne ali se med seboj prepletajo.
252
254
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 4. junija 1981 sprejela
SKLEP o razrešitvi podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
1.
Funkcije podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota se razreši tov. ČAHUK Stefan, iz Murske Sobote. Moša Pijade 10.
n.	v
Ta sklep začne veljati z dnem razrešitve in se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 021-8/81-5
Murska Sobota. 4. junija 1981
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Karel SUKIČ
POPRAVEK
sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci naselje Krajna.
V sklepu o uvedbi krejevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci naselje Krajnam objavljen, v uradnih objavah pomurskih občin št. 26 z dne 29. 5. 1981 se na koncu 7. člena doda nov odstavek:
»Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gederovci naselja Gederovci. Krajna Murski Petrovci in Sodišinci (Uradne objave, št. 30/79) se za naselje Krajna ne uporablja od 1.6. 1981 dalje),
Gederovci. dne 8. 6. 1981
Predsednik skupščine KS:
KREFT Franc, li r.
255
253
Na podlagi 165. in 207. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 4. junija 1981 sprejela
SKLEP o izvolitvi podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine Murska Sobota je bil izvoljen tov. BRUNEC Peter iz Murske Sobote, Tomšičeva 3.
II.
Ta sklep začne veljati z dnem izvolitve in se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 111-36/81-5
Murska Sobota. 4. junija 1981
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Karel SUKIČ
POPRAVEK
sklepa o uvedbi samoprispevka za Krajevno skupnost Kobilje
V sklepu o uvedbi samoprispevka za krajevno skupnost Kobilje (Uradne objave Pomurja štev. 1'5/81 se 8. člen pravilno glasi:
»Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah Pomurskih občin uporablja pa se od 1 /4-1981 dalje«.
Predsednik skupščine KS Kobilje: Korošec ing. Pavel
AN 29 VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
4.	člen
Občinski upravni organi in strokovna služba so dolžni uveljavljati takšne delovne metode in oblike dela, ki omogočajo in vspodbujajo skupinsko (teamsko) in samostojno ustvarjalno delo, uveljavljanje strokovnega znanja delavcev, dajanje pobud in predlogov ter rayvijanje odgovornosti za delo.
5.	člen
Občinski upravni organi in strokovna služba si morajo prizadevati, da se z ustrezno notranjo organizacijo in metodami dela omogoča, vzpodbuja in razvija sodelovanje in dogovarjanje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti, družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, o tistih vprašanjih, ki so skupna.
Tako medsebojno sodelovanje se uresničuje zlasti z usklajevanjem programov dela, z izmenjavo mnenj, pobud in predlogov, z medsebojnim dogovarjanjem in strokovno pomočjo. s stalnim izpopolnjevanjem organizacije in metode dela in z ustanavljanjem občasnih ali stalnih delovnih skupin s področja delovanja teh organov.
6.	člen
Proučevanje in obdelava posameznih zahtevnejših vprašanj. za katera so potrebna posebna strokovna znanja in kijih občinski upravni organi ali strokovna služba ne morejo sami opraviti, se lahko zaupa drugim strokovnim ali znanstvenim organizacijam.
7.	člen
Občinski upravni organi in strokovna služba so dolžni v okviru svojega delovnega področja stalno evidentirati pristojnosti. ki jim jih nalagajo novi zvezni, republiški in občinski pravni predpisi, da si zagotovijo stalni in popolni pregled nad naravo, obsegom in pomenom del in nalog.
II.	ZDRUŽEVANJE DEL IN NALOG V NOTRANJIH ORGANIZACIJSKIH ENOTAH
8.	člen
Dela in naloge iz pristojnosti občinskih upravnih organov in pristojne službe se opravljajo v notranjih organizacijskih enotah ali pa jih izvajajo samostojni izvajalci.
9.	člen
Samostojni izvajalci opravljajo dela in naloge:
—	kadar narava ali pomembnost del in nalog zahteva, daje samostojni izvajalec neposredno vezan na funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ ali strokovno službo ali na vodilnega delavca, ki odgovarja za posamezno področje dela;
—	kadar del in nalog zaradi manjšega obsega v občinskih upravnih organih in strokovni službi ni možno združevati v notranjih organizacijskih enotah;
—	kadar so dela in naloge upravnih organov in strokovne službe po svoji naravi ali pomembnosti oziroma zahtevnosti take, da jih ni mogoče združevati v notranje organizacijske enote.
10.	Člen
V	občinskih upravnih organih in strokovni službi se lahko oblikujejo naslednje notranje organizacijsje ente: odsek, referat, služba, skupina in urad.
V	posameznem upravnem organu je mogoče izjemoma oblikovati notranje organizacijske enote z drugačnimi nazivi le. če to bolj ustreza naravi njihovih del in nalog (sprejemna pisarna. arhiv, ekonomat. vložišče).
11.	člen
V odseku se združujejo in opravljajo istovrstna med seboj neposredno povezana dela in naloge, da se zagotovi stalno usmerjanje in usklajevanje dela manjšega števila delavcev.
Odsek vodi vodja odseka.
12.	člen
V referatu se združujejo in opravljajo istovrstna dela in naloge. ki jih opravljata najmanj dva delavca.
Referat vodi vodja referata.
13.	člen
Splošna, spremljajoča in druga dela in naloge, ki imajo skupen pomen za več notranjih organizacijskih enot v občinskih upravnih organih ali strokovni službi, se združujejo in opravljajo v službi, če to.zahteva smotrnejše opravljanje takih del in nalog.
Službo vodi vodja službe.
14,	člen
Za opravljanje najzahtevnejših normativno-pravnih in analitičnih ter strokovno-tehničnih del in nalog se ustanovi skupina.
Skupno vodi vodja skupine.
15.	člen
Kot notranja organizacijska enota v strokovni službi skuppščine in IS SO se lahko ustanovi sekretariat.
Sekretariat vodi sekretar.
16.	člen
Krajevni uradi se ustanovijo kot posebne notranje organizacijske enote v okviru oddelka, da bi se delovnim ljudem in občanom omogočilo lažje in hitrejše uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti ter zaradi-ustrežnejšega razporejanja in opravljanja istovrstnih del in nalog.
Krajevni urad vodi vodja krajevnega urada.
17.	člen
Vodja notranje organizacijske enote opravlja najzahtevnejša dela in naloge, načrtuje, organizira, usklajuje in nadzoruje delo v notranji organizacijski enoti ter odloča o zadevah z delovnega področja notranje organizacijske enote, za katere ga pooblasti funkcionar, ki vodi občinski upravni organ ali strokovno službo.
18.	člen
Za opravljanje tehničnih, administrativnih, računovodskih. spremljajočih in drugih opravil, ki so skupne za vse občinske upravne organe in strokovne službe, se zaradi racionalnejše organizacije in boljše izkoriščenosti opreme in delovnih sredstev, ustanovijo skupne službe, kot notranja organizacijska enota v oddelku za občo upravo.
III.	NAČIN ORGANIZIRANJA DELA
19.	člen
Zaradi večje učinkovitosti dela pri opravljanju najzahtevnejših strokovnih nalog, ki zahtevajo koordinacijo dela in sodelovanje delavcev različnih strok ali stopenj znanja, se lahko ustanovijo občasne delovne skupine. Občasne delovne skupine pripravljajo gradiva in predlagajo določene rešitve ali ukrepe.
20.	člen
Program dela občinskega upravnega organa določi funkcionar. ki vodi občinski upravni organ ali strokovno službo, po predhodnem mnenju delavcev delovne skupnosti. V programu dela se opredelijo dela in naloge za določeno časovno obdobje glede na vrsto, zahtevnost in sestavljenost ter stopnjo, odgovornost in pogoje dela.
' Na podlagi programa dela določi funkcionar, ki vodi občinski upravni organ ali strokovno službo, trimesečne delovne načrte, v katerih se opredeli podrobneje vsebina in časovna razporeditev, izvajalci ter drugi pogoji, ki so potrebpi za strokovno in pravočasno opravljanje del in nalog.
IV. SPLOŠNI AKTI O ORGANIZACIJI IN DELU TER SPLOŠNI AKTI O SISTEMIZACIJI DEL IN NALOG
21.	člen
Notranja organizacija občinskih upravnih organov in strokovne službe ter sistemizacija del in nalog v teh organih se določi s pravilnikom o notranji organizaciji in delu ter pravilnikom o sistemizaciji del in nalog, ki ga izda funkcionar, ki vodi organ v soglasju z izvršnim, svetom skupščine občine in po predhodnem mnenju delovne skupnosti posameznega upravnega organa ali strokovne službe.
22.	člen
Pravilnik o notranji organizaciji ih delu občinskega upravnega organa ali strokovne službe določa zlasti:
—	notranje organizacijske enote in njihovo delovno področje.
—	način vodenja, programiranja in opravljanja del in nalog.
—	način sodelovanja z drugimi državnimi organi, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
—	način zagotavljanja javnosti dela.
—	pooblastila in odgovornost delavcev v upravnem organu ali strokovni službi.
23.	člen
Pravilnik o sistemizaciji del in nalog občinskega upravnega organa ali strokovne službe določa zlasti:
—	naziv in razporeditev del in nalog po notranjih organizacijskih enotah določenih s pravilnikom o organizaciji in delu: opis del in nalog za vsakega delavca ali skupino delavcev in pogoje, ki so potrebni za opravljanje posameznih del in nalog;
—	skupno število delavcev potrebnih za opravljanje določenih del in nalog in strokovnega znanja, ki ga morajo delavci sistematično pridobiti, razširjati in poglabljati;
—	število pripravnikov, ki združujejo delo v upravnem organu ali strokovni službi in pogoje za to;
—	dela in naloge, kijih ženske zaradi materinstva in mladina do polnoletnosti ne smejo opravljati ter dela in naloge, kijih lahko opravljajo invalidi.
24.	člen
Pri določanju notranje organizacije in sistemizacije del in nalog mora funkcionar, ki vodi občinski upravni organ ali strokovno službo, upoštevati zlasti:
—	da število in vrsta delavcev ustreza vrsti, značaju in obsegu del in nalog, načinu dela in drugim pogojem, ki se zahtevajo za opravljanje del in nalog v posameznem občinskem upravnem organu ali strokovni službi;
.	— da se število in vrsta vodilnih delavcev določi predvsem glede na potrebe po vodenju in usklajevanju.del in nalog ter glede na pogostnost in zahtevnost komuniciranja z drugimi organi in organizacijami;
—	da se opredelijo kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi le tisti delavci, kijih opredeljuje zakon ali na zakonu temelječ predpis.
STRAN 30 VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
V. NOMENKLATURA ENOTNIH NAZIVOV
25.	člen
Nomenklatura eriotnih nazivov določa:
—	enake nazive za skupine istovrstnih del in nalog,
—	enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev za istovrstna dela in naloge.
—	morebitne posebne pogoje za opravljanje istovrstnih del in nalog.
Nomenklatura enotnih nazivov v občinskih upravnih organih in strokovni službi je sestavni del te odredbe.
26.	člen
Za strokovno izobrazbo po tej odredbi se šteje strokovna izobrazba, ki si jo je delavec pridobil z uspešno opravljenim verificiranim programom izobraževanja za opravljanje del in nalog določene stopnje zahtevnosti.
27.	člen
Za delovne izkušnje po tej odredbi se štejejo delovne izkušnje pridobljene na enakih ali podobnih delih in nalogah po pridobitvi ustrezne strokovne izobrazbe v smislu 26. člena te odredbe.	K
28.	člen
Če delavec opravlja dela in naloge različnih skupin in stopenj zahtevnosti, se njegov naziv določi po delih in nalogah, kijih pretežno opravlja.
VI. UGOTAVLJANJE Z DELOM PRIDOBLJENIH DELOVNIH ZMOŽNOSTI
29.	člen
Delavec, ki nima strokovne izobrazbe določene v pravilniku o sistemizaciji del i n nalog, lahko opravlja ta dela in naloge pod pogojem, da si je z delom pridobil delovno zmožnost za opravljanje teh del in nalog, da ima določeno število let delovne dobe in ustreznih delovnih izkušenj in če ima le eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od predpisane.
30.	člen
Delavcu, ki ima najmanj 15 let delovne dobe ali kije star nad 40 let. se lahko prizna, da si je z delom pridobil delovno zmožnost v smislu prejšnjega člena te odredbe v naslednjih primerih:
— za opravljanje del in nalog, za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba — če ima višjo strokovno izobrazbo in če najmanj 5 let uspešno opravlja dela in naloge, za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba:
—	za opravljanje del in nalog, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba — če ima srednjo strokovno izobrazbo in če najmanj 4 leta uspešno opravlja dela in naloge, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba;
—	za opravljanje del in nalog, za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba — če ima šolo za poklic ozkega profila in če najmanj 3 leta uspešno opravlja dela in naloge, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba.
Delavcu, ki ima 30 ali več let delovne dobe na takih ali podobnih delih, se lahko prizna, da si je z delom pridobil delovno zmožnost, ne glede na pogoje, ki so predpisani v prvem odstavku tega člena.
31.	člen
Ne glede na določila 29. in 30. čleha te odredbe lahko delavec, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje z deloin pridobljenih delovnih zmožnosti in ima le eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od predpisane, nadaljuje z opravljanjem del in nalog, ki jih je do sedaj opravljal, če se izobražuje ob delu, da bi si pridobil predpisano stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe. Tako izobraževanje ne sme trajatidlje. kot traja izobraževanje ob delu po programu šole.
32.	člen
Z delom pridobljeno delovno zmožnost v smislu 29. in 30. člena te odredbe ugotovi funkcionar, ki vodi upravni organ ali strokovno službo, po predhodnem mnenju delovne skupnosti na predlog posebne komisije.
Komisijo imenuje funkcionar, ki vodi občinski upravni organ ali strokovno službo, po predhodnem mnenju delovne skupnosti.
Člani komisije morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo, kot jo ima delavec, katerega z delom pridobljena delovna zmožnost se ugotavlja.
Če v občinskem upravnem organu ni delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo, lahko funkcionar, ki vodi občinski upravni organ ali strokovn službo, imenuje v komisijo delavca z ustrezno strokovno ^obrazbo iz drugih občinskih upravnih organov ali strokovne službe v občini ali drugi občini.
Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ ali strokovno službo, lahko odloči, da mora delavec, katerega z delom pridobljene delovne zmožnosti se ugotavljajo,opraviti pre preizkus znanja.
Preizkus znanja in celoten postopek, kakor tudi program preizkusa znanja opravi komisija iz prvega odstavka tega člena po posebnem programu.
Preizkus lahko: obsega izdelavo' praktične' naloge z določenega področja in preizkus teoretičnega znanja iz gradiva za posebni del strokovnega izpita.
33.	člen
Ta odredba začne valjati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 021-1/81
Datum: 1/6-1981
Predsednik
izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer Oskar LIKAR, dipl. ek. I. r. .
DRUŠTVA kmečkih fantov in deklet
* Izvirna samouprava
* kmečke mladine
IKot je bilo že zapisano v prispevku Člani društev kmečkih fantov in deklet — kje ste?
I (Vestnik, 24. februarja letos) se delovanja teh društev v Pomurju in delu Slovenskih goric lotevamo povsem namenoma. Resda je bilo doslej o tem že veliko napisanega, vendar se zdi, da je  še precej dogodkov in gibanj, ki B bi jih kazalo podrobneje osvetlili in podkrepiti z izjavami nekate-Irih, nekdaj sila aktivnih članov.
Naj vnovič poudarimo, da „je zbiranje podatkov in dokumentacije o delovanju DKFID hudo pereče in nujno, kajti vse Imanj je še živečih članov teh društev”.
Ker se vas je na prvi dopis ža nekaj oglasilo, bi bilo prav, da se nam še oglašate, kajti le z vami Ibo moč najbolj verodostojno podoživeti tedanje čase. Zato je ta prvi zapis bolj argument o tem, kakšno vlogo in pomen soj I imela DKFID v družbenopolitičnem življenju slovenske vasi med prvo in drugo svetovno vojno.
žencev in drugih. Sčasoma so društva pognala korenine po vsej Sloveniji in tako jih najdemo tudi v Pomurju. Tehtne prispevke o tem so priobčili Štefan Kuhar-Bojan (v Obmurskem tedniku 19. avgusta 1954 k vprašanju odnosov med kmečko in intelektualno mladino in v Obmurskem tedniku 1. oktobra 1954 DKFID, njihov razvoj in pomen v Prekmurju, da omenimo samo ta dva), Jože Gider (v Obmurskem tedniku 9. decembra 1954 DKFID v Prekmurju) in številni drugi, sami člani društev iz tega dela severovzhodne Slovenije. K njim in nekaterim drugim se bomo v nadaljevanju še vračali.
Tako so imela vsa društva — bilo jih je okoli 250 — v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno okrog 20 tisoč članov, kar je vse-
odpira k ljudskim množicam in tako tudi društvom kmečkih fantov in deklet, kjer je našla ugodna tla za svoje delovanje. K vsemu so pripomogle takratne razmere, posebej svetovna gospodarska kriza, ki je pustila globoke sledove tudi na vasi. Večina vaške mladine se je sicer odzvala pozivom komunistov, vendar pa miselna preobrazba ni šla brez težav in odporov. Navzlic temu so partijske organizacije po letu 1934 opravile veliko dela za pridobivanje kmečke mladine za napredne cilje. Marsikje so bili najbolj prizadevni prav komunisti in skojevci in dajali pobude za ustanavljanje društev kmečkih fantov in deklet. Tu so bili tudi razni napredni ljudje in skupine, ki so imeli občuten vpliv na idejno diferenciacijo in utrditev napredne struje v števil-
začela aktivno sodelovati v Kmečko-delavskem gibanju oziroma poznejši Zvezi delovnega ljudstva Slovenije, ki je bila naravna predhodnica Osvobodilne fronte”. Borbena zavest in odločnost kmečke mladine pa se je tudi kalila v številnih spopadih z diktatorsko oblastjo po slovenskih. vaseh, med drugim tudi v vzhodni Sloveniji. ,,Zveza kmečkih fantov in deklet je kot osrednja organizacija kmečke mladine že od pojava Ijudsko-frontnega gibanja podpirala to gibanje, četudi se vanj ni formalno vključila”.
SADOVI PARTIJE — JASNA IDEJNA UMERITEV
BREZ PRIMERE V PREDVOJNI JUGOSLAVIJI
Čeprav so tu in tam še prisotni pomisleki glede napredne usmerjenosti DKFID, je treba podčrtati — kot Drago Košmrlj v teoretični prilogi Komunista 10. aprila 1981 — da ,,gre za izvirno obliko samoorganiziranja in kulturno-prosvetnega samoupravljanja kmečke mladine na vasi, kar ni imelo primera v nobenem drugem delu predvojne Jugoslavije”. Društva so se začela porajati v dvajsetih letih v raznih krajih Slovenije in naj bi pomenila nekakšen odsev kmečkega gibanja v raznih deželah: Češkoslovaškem, Bolgariji in še kje. Njihov poglavitni namen je bil izobraziti kmečko mladino in utrjevati zavest kmečkega človeka, da si bo izbojeval ustrezno mesto v družbi. Sprva so bila zasnovana kot podmladek tedanje Samostojne kmetske stranke, vendar ne brez možnosti za združevanje vseh mladih na vasi: kmetov, delavcev, vaških obrtnikov, izobra-
Štefan Kovač, narodni heroj govori zbrani množici ljudi ob tekmovanju koscev na travniku pri takratni gostilni Žibrih (zdaj Dani v Veščici), 1. avgusta 1937.
kakor visoka številka. Prelomno obdobje pomenijo trideseta leta vse do začetka druge svetovne vojne, ko se vse več društev usmerja v napredno, revolucionarno smer in ko ,,je v njihovem delovanju vse bolj čutiti vpliv in vlogo Komunistične partije Slovenije.”
nih društvih širom Slovenije. V Pomurju je bil to prav gotovo Štefan Kovač.
Skratka, kmečka mladina se je vse bolj osveščala in ni bilo malo primerov, da je nastopila skupno z delavsko na raznih zborih, da se je množično vključevala v politične akcije, ki jih je po letu 1934 izvajala Partija za večjo enotnost slovenskih demokratičnih sil za boj proti neljudskemu režimu in da ,,je že
Nekaj podatkov iz popisa
Znani so nekateri zanimivi podatki o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v murskosoboški občini, kjer je sodelovalo 320 popisovalcev in 40 inštruktorjev. Ob tem velja poudarit i, da gre le za tiste podatke, ki sojih v skladu z navodili popisovalci in občinska popisna komisija posebej izločili in zbrali. Ostali podatki bodo namreč znani šele takrat, ko jih bo obdelala in objavila republiška statistična služba.
Po letošnjem popisu živi v murskosoboški občini 64.080 prebivalcev, pred desetimi leti pa jih je bilo 63.851. Število gospodinjstev se je od 15.987 v letu 1971 povečalo v letošnjem letu na 17.200, v skoraj enakem razmerju pa je tudi število stanovanj, in sicer od 15.606 na 17.551, pri čemer je naseljenih stanovanj 17.232. Na začasnem delu v tujini je po teh podatkih 3.264 občanov iz murskosoboške občine, prebivalcev v sku-pinskih stanovanjih, to je domovih, pa so našteli 283.
Navedimo še nekaj ostalih podatkov, ki bodo v mnogo-čem pripomogli ne le statistični službi, ampak so brez dvoma tudi širšega pomena. Tako je v murskosoboški občini 460 kombajnov, število vodnjakov pa se zelo približuje številki deset tiso — natančno jih je namreč 9786.
Na področju kmetijstva so nedvomno zelo zanimivi podatki o Živini. Medtem, ko so leta 1971 v murskoMthoški občini premogli kar 1415 konjev, jih je zdaj le 280. Števno goved se ie v zadnjih desetih letih le neznatno povečalo, in sicer od 43.030 na 44.822. To bi lahko dejali tudi za število prašičev, ki jih je bilo leta 197148.385, v letošnjem let« pa so našteli 54.777 komadov. Ovc je trenutno v murskosoboški občini komajda 18, pred desetimi leti pa jih je bilo 27. In se podatek o perutnini — v letu 1981 so popisovalci zapisali številko 145.100.
Morda še podatek o tem. koliko so znašali stroški popisa za območje občine Murska Sobota, ki jih je sicer pokril republiški zavod za statistiko. Pretežni del jaškov so izplačali za nadomestila, prispevke in potne stroške, kar je znašalo nekaj več kot 3,57 milijona dinarjev.
M.derše
VEC GOSTOV
Čez nekaj dni bo za območje murskosoboške občine začel veljati odlok o sprejemanju gostov na prenočišče in hrano v zasebnih gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih. Ta akt je namreč sprejela skupščina občine na zadnjem zasedanju. Odlok je skupščina sprejela brez posebne razprave, po čemer pa ni moč sklepati, da gre za navaden akt. Nikakor ne! Odlok je pomemben za vse tiste, ki se nameravajo vključiti v naša turistična prizadevanja. Teh pa je iz leta v leto več, zlasti pa v turističnih krajih, od katerih prednjačijo Moravci, kjer že 30 gospodinjstev sprejema na prenočevanje domače in tuje goste. Pač pa se nekako ne more dovolj razviti tako imenovani kmečki turizem, oziroma kmečko gostinstvo, kakor nekateri pravijo tej dopolnilni dejavnosti na kmečkih gospodarstvih. V soboški občini so samo tri kmetije, ki sprejemajo na hrano in prenočevanje turiste in domače obiskovalce. To pa je še zdaleč premalo, kajti upoštevamo, da območje soboške občine (enako seveda v ostalih treh pomurskih občinah) ponuja veliko naravnih pogojev. Tako na hribovitem svetu Goričkega, kakor tudi na Ravenskem, recimo v obmorskih krajih. Pogoji za razmah kmečkega turizma pa so seveda tudi v okolici Murske Sobote, Moravec in še kje, le zganiti se je treba. Žal pa se kmetijci nekam težko odločajo za nudenje storitev (hrane, pijače, prenočišča in še česa) turistom. Eden izmed vzrokov tiči v dejstvu, da je na kmetih premalo delovnih moči. To je že res, vendar pa kaže računati tudi na obiskovalce, torej turiste, ki na deželo ne prihajajo, zlasti pa ne tisti iz oddaljenih mest, da bi samo jedli in pili, ampak se žele tudi rekreirati, torej poprijeti za kmečko delo. Mihael Tremel iz
Bokračev, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, s priložnostnimi delavci težav sploh nima. Zadovoljstvo je obojestransko. Upajmo torej, da bo odlok skupščine občine Murska Sobota pospešil razmah kmečkega turizma in da bo na deželi preživljalo dopust vse več ljudi iz mest. Pozabiti pa seveda ne gre na občasne obiskovalce, torej domačine, ki tudi radi posedjjo na kmečkem dvorišču, kaj prigriznejo in se okrepčajo z domačo kapljico.
Š. Sobočan
Nekoč, ko prodaja blaga ni bila organizirana v trgovinah, ali pa vsaj ne v takem obsegu kot danes, so cveteli razni sejmi. Na njih so ljudje kupili skorajda vse, kar so potrebovali za delo in življenje. Obisk take »razstave« pa je bil za marsikoga neke vrste praznik, ki ga je tako težko čakal; srečal seje namreč z ljudmi iz raznih krajev, na sejmu je videl nove vrste izdelkov, stari ljudje pa vedo povedati, da so na sejme šli tudi z namenom, da bi kaj dobrega pojedli in popili. Skratka: sejem je bil ljudski praznik.
Tudi'danes, ko so trgovine polne različnega blaga (seveda pa ne vsega), sejmi niso izumrli. Pomurcem je najbolj znan sejem v Ptuju, dobro vedo tudi za sejem v Gornji Radgoni pa »Trezino senje« v Murski Soboti, ki vsako leto 15. oktobra privabi toliko rokodelcev in kupcev seveda, daje prostor na soboški tržnici resnično pretesen. V Murski Soboti paje sejem tudi vsak prvi ponedeljek v mesecu. Res da ta ne pritegne toliko ljudi kot letni, toda sejem vendarle je! Vprašanje paje seveda, kakšen.
Smo s sedanjo ponudbp na pomurskih (kramarskih) sejmih lahko zadovoljni? Nikakor ne! Že drži ugotovitev, daje sejem javen prostor, kjer se lahko pojavijo vsi rokodelci, vendar pa bi se veljalo vprašati, kdo je odgovoren za to, da na tem »razstavišču« prodajalci ponujajo tudi ničvredne izdelke. Ugotovitev, daje tako, seveda ni nova, tudi si ne domišljamo, da bo naslednji sejem očiščen navlake, pač pa želimo s tem pisanjem spodbuditi odgovorne (v krajevni skupnosti in drugod), naj nekaj vendarle store za ugled sejma! Torej: nekako je treba skrbeti, da se na tem sejmu, dasiravno sodi med kramarske, le ne bo pojavljalo toliko kiča: Vanj sodijo razne slike, plastične podobice, umetne rože (četudi izjaponskesvile, kot zatrj uje eden izmed stalnih prodajalcev), prav tako pa so se razpasli »rezbarski« izdelki z juga: vaze, pepelniki, stenske »plastike« in vrag si ga vedi kaj vse še. Le sprehoditi seje treba med stojnicami (nekateri izdelkerazstavijo kar po tleh, kar je še hujše) in ni ti treba biti ne vem kakšen strokovnjak za lepo,to, pa boš spoznal, kaj sodi na tak^ejem in kaj ne. Seveda se postavlja vprašanje, kako »preprečiti« prodajo kiča. Če ima.nekdo dovoljenje za izdelavo, ima seveda tudi pravico to prodajati. Vzrok za prisotnost teh predmetov je torej že pri izdajatelju obrtnih dovoljenj. Ker to »robo« ponujajo 'izdelovalci iz drugih republik, smo Pomurci seveda nemočni pri preprečevanju ponudbe. Pač pa lahko k zmanjšanju, morda tudi odpravi, pripomoremo,na ta način, da kiča ne kupujemo. In prav v tem se kaže izboljšanje stanja.
Ugotavljamo namreč, da tudi preprosti ljudje s podeželja ne nosijo več domov kričečih nabožnih slik, pa plastičnih križev in podob, saj kje drugje (pa ne na sejmu) lahko dobijo umetniško nekaj "vredne simbole, Enako je z rezbarijami. Torej: čim manjše bo povpraševanje po slabih izdelkih, tem manjša bo ponudba, s tem pa bo tudi sejem v Murski Soboti sčasoma »očiščen« kiča.
Sejmi so tudi dandanašnji potrebni. So tudi neke vrste turistična zanimivost. Ko je sejem v Murski Soboti, pridejo nanj tudi kupci iz Avstrije in Madžarske, med razstavljenimi izdelki se radi sprehodijo tudi našidelavci, začasno zaposleni v tujini, koso doma, prav tako pa tudi izseljenci ob obisku stare domovine gredo radi na sejem. Seveda pa bi soboški sejem hudo pogrešali tudi ljudje iz mesta, zlasti pa s podeželja. Za marsikoga je še vedno vsak prvi ponedeljek neke vrste praznik in gre v Soboto. Pa ne le zaradi radovednosti, kranjskih klobas ali hrenovk (starejši ljudje to še vedno zelo cenijo!), ampak tudi z željo, da kaj uporabnega kupi. Priznati je pač treba, da vse blago, ki ga ponujajo sejmi, v našem primeru soboški, le m za zavreči. Tako na primer lahko kupiš izdelke »suhe robe«. Pa ne le od Ribničanov, ampak tud i od prekmurskih Markov, recimo lesene vile, grablje, kosišča... Na sejmu lahko pomeriš čevlje, izdelane na dober stari (in preizkušeni) način, v katerem ni uporabljeno lepilo, ampak so podplati pritrjeni s »klinčeki« (lesenimi »žeblji«). Dalje: iz Medjimurja, od koder je največ prodajalcev, izdelovalci ponujajo svoje krojaške izdelke, čez prekmurske izdelovalce glinaste posode se prav tako ne smemo potožiti .. . Skratka: sejem ima tudi dobre strani in prav te je treba še naprej krepiti. Razstava in prodaja kvalitetnih uporabnih predmetov je lahko dokaz, da rokodelstvo še ni izumrlo in tudi ne bo, vsaj tako hitro ne, kot pa smo morda menili. Nasprotno: čutiti je celo neke vrste »pritisk« na domače obrtnike, naj izdelujejo več. Pa ne zgolj zaradi domačih kupcev, ampak tudi zavoljo tega, ker želimo, da bi turisti, ki prihajajo v naše kraje, odnesli domov nekaj pristno pokrajinskega. Lončarski izdelki so že nekaj od tega. Pomurci pa lahko ponudimo še kaj drugega; recimo tkalske izdelke, ko bi le bilo več ljudi, ki bi nadaljevali z rokodelskim izročilom naših prednikov.
Š. SOBOČAN
-
-M

SEJEM — Na sejmu vsak prvi ponedeljek v mesecu, žal pa tudi druge dni, je na soboški tržnici tudi veliko cenenih~okrasnih predmetov, kot so ogrlice in podobno. Ko ljudje ne bodo več kupovali kiča, bo tovrstna ponudba manjša ali pa bo celo sploh izginila s prodajnih pultov.	Foto: J. H.
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
STRAN 31
hotel s 328 ležišči
INVESTICIJA BO VELJALA 280 MILIJONOV NOVIH DINARJEV
Ko je pred dobrimi dvajsetimi leti v Moravcih pritekla iz vrtine termomineralna voda, si niti največji optimisti niso obetali takega razvoja kraja, kot smo mu zdaj priča. Moravci so naenkrat postali znani po zdravilni vodi. Kako tudi ne, ko pa kopeli tako ugodno vplivajo na zdravljenje revmatičnih obolenj, bolezni sklepov, kužnih bolezni in na odpravljanje posledic po poškodbah. Glas o tem zdraviliškem kraju pa se ni razširil le po ožji domovini, ampak tudi čez mejo; najprej v Avstrijo, od koder imajo največ stalnih obiskovalcev, v zadnjem času pa so vse bolj številni tudi »turisti« iz Nemčije, Švice in Nizozemske. Seveda pa v Moravskih toplicah ne odklanjajo tudi domačih obiskovalcev, čeprav je treba priznati, da inozemskim gostom posvečajo še prav posebno pozornost. Zakaj? Odgovora na to vprašanje ni težko najti. Prinašajo pač devizna sredstva. Le-ta kolektivu Moravskih toplic sicer niso brezizhodno potrebna, so pa vendarle dobrodošla. Na temelju samoupravnega sporazuma jih odstopajo kolektivom, ki devize rabijo za nemoteno proizvodnjo. Trenu tno je zelo aktualen dogovor z Iskro iz Kranja, kajti ta delovna organizacija bo s svojimi dinarskimi sredstvi v višini 25 mi-.
lijonov novih dinarjev sodelovala pri izgradnji zdraviliškega objekta. Gre za hotel B kategorije, ki bo imel 252 rednih ležišč, vključujoč pomožna ležišča pa bo lahko prenočil kar 328 gostov.
Moravci so danes turistični kraj. So ena izmed redkih pomurskih vasi, ki se širi. Tod ne'grade le domačini, ampak tudi občani iz drugih krajev, predvsem pa naši delavci, ki so vrsto let delali v tujini.
EVGEN KISILAK, direktor TOZD Moravske toplice:
»Hotel, ki ga bomo začeli v kratkem graditi, bo rešil problem nastanitve gostov, ki prihajajo v Moravce predvsem zaradi zdravja.
Zdomci ne postavljajo navadnih hiš, torej s samo toliko sobami, kot jih rabijo za svojo
družino, ampak večje stanovanjske prostore, kijih potem izdajajo turistom. V Moravcih zdaj že 30 gospodinjstev izdaja sobe. Z zaslužkom so zadovoljni, čeprav česa drugega kot prenočišče, morda tudi zajtrk, ne nudijo svojim občasnim stanovalcem. Obiskovalci Moravskih toplic, ki stanujejo pri zasebnikih, se hranijo pač v restavraciji in drugih gostiščih. To, da so se v izdajanje sob uspešno vključili zasebniki, v temeljni organizaciji združenega dela Moravske toplice toplo pozdravljajo. saj jim omogoča, da se v toplicah zadržujejo številni gostje, ki bi sicer ne mogli ostati tu. Pač zaradi premajhnih nočitvenih zmogljivosti v družbenih objektih. Pa tudi v letu 1983, ko bodo povsem dogradili hotel in s tem občutno povečali število postelj, ni bojazni, da bi zasebni izdajatelji prenočišč ostali brez gostov, saj se zanimanje za Moravske toplice nenehno povečuje. Poleg gostov iz Slovenije in že omenjenih tujih dežel, jih vse bolj odkrivajo tudi obiskovalci iz sosednje Hrvaške, zlasti iz Podravine, Moravske toplice pa so postale poznane tudi že na reškem območju. 114-članski kolektiv se pač trudi kot ve in zna, da bi povsem zadovoljil svoje goste. Lani, na primer, so v Morav-
HIŠICE — Kljub temu, da bodo v Moravskih toplicah zgradili hotel s 328 ležišči, bodo pozneje širili tudi naselje s podobnimi počitniškimi hišicami kot jih kaže slika. Mnogi gostje radi prebivajo v njih.
cih imeli 82 tisoč nočitev. Potem ko bodo povsem dogradili hotel, ki se bo priključil (z veznimi hodniki) k veliki restavraciji in k drugim'objektom. bodo v Moravcih skušali postaviti še nekaj počitniških hišic, enakih kot jih že imajo, saj se v njih gostje prijetno počutijo. Razširiti nameravajo tudi kamping. Za to vrsto letovanja je prav tako precejšnje zanimanje. Vse večje namreč delovnih kolektivov, ki postavljajo tod razne objekte za letovanje, zlasti pa kamping prikolice, in tako omogočajo svojim delavcem 10 ali večdnevno letovanje. Moravske toplice iz leta v leto nudijo več. Tako imajo kar 5 bazenov (1 zaprt!), 20 kopalnih kabin, uredili so igrišča za mali nogomet in odbojko.
omogočajo »ribičijo« v bližnjem ribniku, nared je trim steza, izposojevalnica koles...
Zdaj, ko ste prebrali to poročilo. ste morda ugotovili, da je nekam reklamno izzvenelo. Pa ni bil namen pisanja delati reklamo, saj je Moravske toplice ne potrebujejo. Vsaj take — pismene ne. So eden izmed redkih kolektivov, ki ima skorajda več gostov, kot jih lahko sprejme. To pa ni naključje, ampak rezultat poštenega dela vsega kolektiva in. da ne pozabimo, je tudi posledica naravnih danostih, torej termo'mineralne vode, ki priteka iz zemeljskih globin vroča več kot 60 stopinj, v bazenih pa ima 38 stopinj. Nekoliko vroča, mar ne, toda
tudi to je nekaj, kar- vabi v Moravce. V drugih termalnih kopališčih menda v bazenih ni tako vroče vode.
Še to; Moravske toplice so postale temeljna organizacija s 1. januarjem letošnjega leta. V kolektivu so izvolili vse samoupravne organe, formirali družbenopolitične organizacije .. . Poslej si obetajo veliko več možnosti za razvoj, vendar pa vezi z ostalimi tozdi seveda niso pretrgali. Zlasti je tesno sodelovanje z delovno organizacijo Zvezda Murska Sobota, koder so tudi tako imenovane skupne službe, ki so sicer vključene v delovno skupnost skupnih služb Radenska Radenci.
Tekst: S. SOBOČAN Foto: A. ABRAHAM
Kvaliteta izdelkov—
Tovarna mlečnega prahu ABC Pomurka iz Murske Sobote, kjer je trenutno zaposlenih okrog 140 delavcev, se z letno količinsko proizvodnjo in kvaliteto svojih mlečnih izdelkov, med katerimi zlasti izstopajo mleko v prahu, maslo, kondenzirano in evaporirano mleko, uvršča med vodilne tovrstne kolektive v Jugoslaviji. O tem priča tudi diploma z novosadskega sejma s kristalnim šampionskim pokalom za dolgoletne proizvodne rezultate in visoko kvaliteto njihovih izdelkov.. Tako so od petih vzorcev, kolikor so jfli poslali na ocenjevanje, kar štirje dobili ekstra oceno in s tem zlato medaljo. Letos je prejela tako visoko priznanje le še ena jugoslovanska mlekarna.
,,Letni odkup mleka v naši mlekarni znaša okrog 34 milijonov litrov, pri čemer odkupujemo mleko na terenu murskosoboške in lendavske občine, kjer imamo zgrajenih 165 zbiralnic. Od skupnega števila jih je 130 opremljenih z hladilnimi bazeni, kar omogoča zbiranje mleka v jutranjem in večernem času, ostalih 35 pa kanimo urediti do leta 1983. Sredstva za izgradnjo teh zbiralnic vlagamo: tovarna mlečnega prahu, kmetje sami in pa zadruga. V primerjavi z letom 1979 smo lansko leto odkupili za desčt odstotkov več mleka, kar je omogočilo dvig celotnega prihodka za približno 30 odstotkov”, pravi direktor omenjene tovarne Ljubomir Deškovič.
Zanimivo je povedati, da od odkupljenega mleka naredijo letno okrog 3200 ton mlečnega prahu, ki je namenjen zares široki potrošnji. Največ ga prodajo v Dalmaciji in jadranskih otokih, nadalje vojski, otroškim kuhinjam, bolnicam in tudi industriji, ki porabi celo 50 odstotkov proizvedenega mlečnega prahu. Razen tega gre dokaj dobro v promet tudi maslo z letno proizvodnjo 800 ton, ki ga okrog 70 odstotkov prodajo v Sloveniji, preostali del pa v drugih republikah in pokrajinah. Ravno tako v murskosoboški tovarni mlečnega prahu, ki je ena glavnih oskrbovalcev jugoslovanskega trga z mlečnim prahom, proizvedejo 250 ton kondenziranega in evaporiranega mleka za potrebe murskosoboške in lendavske občine, medtem ko znaša količina konzumnega mleka letno milijon 700 tisoč litrov.
TOVARNA MLEČNEGA PRAHU — Ta murskosoboška tovarna se vse bolj uveljavlja na jugoslovanskem trgu, zlasti z mlečnim prahom in drugimi izdelki.
najboljši porok
GRADNJA NOVEGA OBJEKTA — V neposredni bližini sedanjega objekta gradi Konstruktor TOZD Pomurje nove proizvodne prostore, ki bodo omogočili povečanje zmogljivosti za 50 odstotkov. Tekst in foto: M. Jerše.
,,Sicer pa se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem proizvodnja mleka letos povečala že za 13 odstotkov, čeprav ugotavljamo, da je odkup mleka manjši za 9 odstotkov kot lani. Vzroke za takšno stanje je treba iskati predvsem v neugodnem poletju 1980 glede krme in nesorazmerja med ceno mleka in
mesa. Menimo, da bi se morale te cene dvigovati vzporedno, ne pa vsaka posebej. Pri tem pa je treba imeti pred očmi tudi dejstvo, da je povprečno izplačana maščoba v odkupljenem mleku znašala lansko leto 3,84 odstotka, kar je ena najvišjih v SR Sloveniji”, poudarja tovariš Deškovič.
Glede na vse večjo proizvodnjo se kažejo potrebe po novih zmogljivostih, zato že gradijo nov objekt, ki bo gotov v letošnjem letu. Skoraj stoodstotna izkoriščenost obstoječih zmogljivosti v treh izmenah opravičuje načrtovanje naložbe, katere vrednost znaša približno 170 milijonov dinarjev. Gre za pake-tirnico, skladišče in hladilne naprave ter za predelavo jajc, v planu pa je tudi razširitev sušilnice. Na ta način bodo svoje zmogljivosti povečali za 50 odstotkov. V to investicijo so vložili okrog 50 odstotkov lastnih finančnih sredstev, 20 odstotkov združenih sredstev SOZD ABC Pomurka in 30 odstotkov s pomočjo kreditov Ljubljanske banke Temeljne pomurske banke.
M. Jerše
GORNJA RADGONA
Ohranjanje revolucionarnih tradicij — odgovornost vseh
Vse kaže, da so se slednjič zavedli tudi v Gornji Radgoni, da je varovanje in razvijanje tradicij iz NOB, iz tega najsvetlejšega obdobja naše polpretekle zgodovine in hkrati čuvanje in ohranjanje kulturne in naravne dediščine, dolžnost, ki je nikakor ne velja več zanemarjati kot doslej. Saj so to izviri, iz katerih so se in se morajo tudi v bodoče napajati mlade generacije. To lahko sklepamo po prvi seji sveta za razvijanja tradicij NOB in spomeniškega varstva pri OK SZDL, ki se je konstituiral in prvič sestal prejšni teden.
In kakšne bi naj bile naloge tega, novega organa, sestavljenega po delegatskem načelu iz delegatov občinske ZKO, ZTKO, občinske izobraževalne skupnosti, občinske skupnosti otroškega varstva, občinske gasilske zveze, IS SO, SO in OK ZKS ter OS ZSS? Za razliko od koordinacijskih odborov je svet predvsem politično telo, koordinator aktivnosti in vzpodbujevalec akcij za razvijanje tradicij iz naše revolucionarne preteklosti, torej usmerjevalec, v katerem imajo vsi delegati konkretne naloge, ki so jih dolžni izpolnjevati. Da so se delegati novoustanovljenega telesa zavedli svoje odgovornosti in dolžnosti, so dokazali že prvič, saj so ustanovili tričlansko delovno skupino z nalogo, da pripravi spisek vseh spomenikov iz NOB in ostalih kulturnih obeležij na področju občine. Obenem so soglasno sprejeli osnutek programa dela za tekoče srednjeročno obdobje, ki pa je po svoji vsebini trajnejšega pomena in hkrati naloga in odgovornost celotne organizacije SZDL in vseh vanjo vključenih DPO, torej domala vseh delovnih ljudi in občanov. Ta usmeritev je popolnoma pravilna, saj če podružbljamo kulturo in si prizadevamo nuditi kulturne dobrine slehernemu članu družbe, mora biti za ohranjanje kulturnih dobrin tudi odgovoren vsak izmed nas.
Da pa bodo lažje uresničili zastavljene cilje in naloge se bodo kar najtesneje povezali z republiškim svetom za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo, s kulturnim in zgodovinskimi institucijami v regiji, na pomoč pa bo moralo priskočiti tudi gornjeradgonsko združeno delo, šolstvo, DPO, društva... Ena prvih nalog sveta je vsekakor ureditev vprašanja oddelka mariborskega muzeja NOB v Gornji Radgoni, ki nujno potrebuje kustosa, obstaja pa še vrsta nerešenih vprašanj, ki jjh bodo obravnavali na, za to posebej sklicani, problemski konferenci letos jeseni.
V. Paveo
PIONIRJI IZ MLADENOVCA GOSTJE RADGONČANOV
Pretekli teden so bili gostje občinske konference zveze prijateljev mladine Gornja Radgona in učencev tukajšnjih osnovnih šol pionirji in pionirke iz pobratene občine Mladenovac v SR Srbiji. Sto pionirjev in petnajst učiteljev iz bratske republike si je za časa trodnevnega obiska ogledalo številne znamenitosti kraja, pa tudi širše področje severovzhodne Slovenije. Skupaj z domačini so se na Treh žebljih pri Osankarici poklonili spominu na padle borce legendarnega Pohorskega bataljona, spoznali pa so tudi Ptuj z gradom, muzejem in številnimi drugimi kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi, ki jih to staro mesto nudi obiskovalcem. Obisk v pobrateni Gornji Radgoni — trajal je od srede do sobote — so pionirji in pionirke iz Mladenovca zaključili z udeležbo na zboru pionirjev Jugoslavije v Ljubljani.
STRAN 32
VESTNIK, 18. JUNIJA 1981