VREME THEME
AVTOMEHANIKI V GRADCU?
Z našim prispevkom o domnevnih možnostih zaposlovanja naših avtomehanikov, avtokleparjev in avtoličarjev v Gradcu, smo menda »razburili duhove«, zlasti pa skupnost za zaposlovanje. Nič ne de, saj je prav, da se bolj angažira pri iskanju dela več kot 3.500 nezaposlenim Pomurcem. Kar zadeva zaposlovanje v Gradcu ni za zdaj še nič otipljivega, kajti šele proti koncu septembra se bodo
predstavniki skupnosti za zaposlovanje in gospodarske zbornice sešli s predstavniki tovarne Steyr-Daimler-Puch, kjer naj bi ugotovili, kakšne so dejanske potrebe in kakšne sc možnosti za zaposlovanje naših delavcev. Ker se vsi iskalci dela ne bodo mogli zaposliti v Pomurju, bodo delavci skupnosti za zaposlovanje morali bolj iskati delo za svoje »varovance« zunaj pomurskih meja! Š. S.
MURSKA Sobota, 24. avgusta 1989 • Leto XLI • Št 33 • Cena 6500 din
ODPRLI 27. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM
 Škode za 65 milijard ।
lendavski občini so v teh dneh dokončno ocenili škodo, ki
je nastala zaradi poplav 6. julija, ko je Mura prebila obrambni s nasip in poplavila 800 hektarjev površin. Za izračun so uporabili j
metodologijo, kot je predpisana z zakonom, in ugotovili, da je škoda precej večja, kot pa so prvotno domnevali. Tako je škode v
 kmetijstvu, ribištvu in lovstvu (v družbenem in zasebnem sektor- Sl ju) za 7.190,195.000 dinarjev. Voda je namreč zredčila pričako- 9 i van pridelek na 210 hektarjih njiv tozda Poljedelstvo in govedo- 9 reja ter na površini 195 hektarjev njiv zasebnih pridelovalcev, poleg tega pa je nastala škoda še v ribištvu in lovstvu. Zaradi poplav so bili prizadeti tudi gospodarski objekti družbenega in del-
: no tudi zasebnega sektorja. Nastalo je škode za 55.472,125.000 dinarjev. Ne nazadnje pa so tu še ceste, kjer je škode za 2.186,310.000 dinarjev.
Ob koncu tedna se bo vreme poslabšalo, občasno bodo padavine z nevihtami. Nekoliko hladneje bo.
POTREBNI
Delavci tozdov Pomurskega zdravstvenega centra so zelo jezni na svojo delovno skupnost skupnih služb in čakajo na tisti trenutek, ko bo ie-ta razpadla. Očitajo jim nesposobnost in priviligiran položaj v primerjavi z njimi, ki morajo deliti usodo zavoženega slovenskega zdravstva in se ubadajo z velikimi denarnimi težavami. Pravijo tudi, da so prevelik zalogaj zanje in bi lažje dihali brez njih.
Delo skupne službe lahko ocenjuje le poznavalec njihovega in sorodnega dela. Vendar le pravimo: bistvo problema je drugje. Zdravstveni tozdi bi morali znati zahtevati in izrabiti skupne službe ter vsebino dela preoblikovati, da bi se prilegala njihovim zahtevam in potrebam. Delovna skupnost pa bi morala znato predstaviti in ponuditi, saj namreč dvomimo, da bi bilo dobro in ceneje, če bi vsak tozd ime! svojo »mini službo«. Skupne službe ne bi smele biti samo za izračunavanje osebnih dohodkov, ampak baza potrebnih podatkov, informacijski center, ki bi zna! napovedati in predstaviti smeri nadalnjih odločitev. Pa ne le za Pomurje, ampak tudi za celotni slovenski zdravstveni prostor, pa tudi v sosednji Hrvaški. Kljub težavam in krizi v slovenskem zdravstvu, tržno obnašanje in prodajanje znanja, torej zgledovanje po zahodu, pronica v večje slovenske zdravstvene organizacije, čeprav mnogo bolj potiho in le nad pore, ki jih je pustilo zakono-dajalstvo. Pa vendar, bolj bi jih naj odprl pričakovani zakon o zdravstvenem varstvu Slovenije s postavitvijo enotnega slovenskega zdravstvenega prostora, če bo seveda prišel na dan vsaj približno tak, kot je bi! že predlagan. V slovenskem zdravstvenem prostoru bi odprl podjetništvo in zavarovalništvo. Prav zato bi bilo treba misliti o okretni, informacijsko bogati in napovedni skupni službi, ki bi znala nastopiti v slovenskem, tudi političnem, zdravstvenem prostoru. Posamezni zdravstveni tozdi, četudi se drugače organizirajo, kaj takega verjetno ne bi zmogli, saj so le premajhne inštitucije.
Majda Horvat
STROKOVNOST IN POSLOVNOST TUDI V KMETIJSTVU
Kmetijsko-živilski sejem so odprli v soboto, 19. avgusta, po stari dobri navadi — v dežju in ob grmenju. Čeprav je bilo ves minuli teden sončno in soparno, je bila večina Pomurcev prepričana, da bo lepega vremena konec, ko se bo začel sejem. Kako ne bi verjeli, ko pa je že sedemindvajset let enako.
Na letošnjem sejmu se predstavlja okrog 1250 razstavljalcev na 80 tisočkvadratnih metrih. Program je podoben prejšnjim, saj si lahko obiskovalci ogledajo kmetijsko mehanizacijo in opremo, živilsko industrijo, agrokemijo in razno blago splošne porabe, poleg tega pa še kakovostne razstave goveje živine, športnih konj, plemenskih prašičev, ovac, perutnine in malih živali. Direktor Pomurskega sejma PE Gospodarskega razstavišča Ivan Kovač je na otvoritvi, ki je bila na bolj slabo pripravljenem gostinskem prostoru (poleg vse nesnage in smeti so ostale na odru še pozabljene stopnice), med drugim dejal:« Za spodbudo k dvigu kakovosti smo tudi letos razpisali strokovno ocenjevanje mesnih in mlečnih izdelkov, zasebnih vin, kmetijske mehanizacije in inovacij. Prvič letos pa smo razpisali ocenjevanje mesnih izdelkov za izdelovalce iz dežel članic skupnosti Alpe—Jadran ter uvedli novo priznanje — modri trak za tržno kakovost. Cilj sejma na tem področju je, da s sodelovanjem, primerjavo in izmenjavo izkušenj pridobivamo nova znanja za skupen nastop na zah
tevnem evropskem trgu.«
Otvoritvene slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predstavniki iz sosednjih pokrajin Avstrije in Madžarske, s katerimi najdlje sodeluje prv Pomurski sejem. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Živko Pregl, ki je lahko dal svojemu govoru pravo vsebino, kajti zvezna vlada je prav minuli teden sprejela vrsto ukrepov za iz-
Pomurje je bilo v ponedeljek in torek gostitelj tridesetih novinarjev iz dežel članic skupnosti Alpe-Jadran in tujih dopisnikov v Jugoslaviji. Torek so preživeli na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni in delovni dan sklenili s tiskovno konferenco z zveznim sekretar-
jem za kmetijstvo dr. Stevom Mirjaničem, sodeloval pa je tudi zvezni sekretar za mednarodno sodelovanje Feri Horvat. Zvezni kmetijski minister je poudaril, da bodo imeli v prejšnjem tednu sprejeti ukrepi nekaj kratkoročnih, predvsem pa dolgoročne pozitivne učinke v dalj časa zapostavljanem kmetijstvu. Za spodbujanje pridelave bo že letos iz proračuna namenjena več kot milijarda dolarjev, sprejeti ukrepi nakazujejo izenačitev zasebnega in družbenega sektorja ter liberalizacijo uvoza kmetijske mehanizacije, rezervnih delov, proteinske krme in drugega, kar bo oproščeno davkov. Opredeljena je tudi nova posojilna politika z bistveno nižjo obrestno mero za vlaganje v kmetijstvo. Na najpogosteje postavljeno vprašanje, kako bo zvezna vlada konkretno izenačila družbeni in zasebni sektor, je bil odgovor diplomatski: počakati je potrebno na zakon o zadružništvu, v katerem bodo razjasnjene dosedanje dileme, pri čemer pa bo verjetno največja ovira, je rekel zvezni kmetijski minister, premagovanje starih navad in miselnosti velikih družbenih gospodarstev. ib, foto: L. Kovač
boljšanje razmer v agroživilstvu. Najprej se je dotaknil splošnega problema — inflacije. Mnogim se namreč zdi, da zis problem inflacije podcenjuje: »Zveznemu izvršnemu svetu je problem inflacije jasen, zaveda se njegove teže, ki pritiska na standard delovnih ljudi, vedno bolj pa tudi zamegljuje kriterije gospodarjenja. Zaradi inflacije smo tudi premalo atrak
tivni za tuje partnerje. Tisto, kar vzbuja vtis, mnogi pa tudi zlonamerno napihujejo, da zis ne ve, kaj bi storil z inflacijo, je posledica dejstva, da smo se odločili, da problem inflacije rešimo definitivno. To pomeni, da ne sprejmemo nobenih začasnih rešitev več, ki bi rodile navidezne uspehe, ki pa bi se kmalu izrodile v še večji problem. Zato smo se na začetku svojega dela pred petimi meseci lotili liberalizacije uvoza in cen, dere-
Volitve ostajajo vroča tema
Obravnava delovnega besedila predloga dopolnil k ustavi SR Slovenije je bila v ospredju ponedeljkove seje sveta za družbenoekonomski in politični sistem pri predsedstvu OK SZDL v Murski Soboti. Na njej so podrobneje proučili predloge, pripombe in mnenja o osnutku ustavnih dopolnil, strnjene v javni razpravi, ki je potekala v soboški občini. Zlasti so se zadržali ob primerjavi posameznih določil, upoštevanih v omenjenem delovnem besedilu, o katerih traja javna razprava do 7. septembra.
Najprej so z zadovoljstvom ugotovili, da je večina pripomb k ustavnim dopolnilom upoštevana, še posebej temeljna načela novega ustavnega besedila, kar pomeni določen vsebinski premik. Ta so zdaj veliko krajša in jasnejša, poleg tega pa je poslej izenačena lastnina subjektov in so vnešene pripombe sindikata. Prav tako so v dokument že vključene svoboščine in pluralizem političnega sistema. Zato v daljši razpravi so načeloma sprejeli te opredelitve, čeprav nekatera poglavja še niso povsem dodelana, kar se pričakuje od temeljnih načel.
V razpravi na seji soboškega sveta za družbenoekonomski in politični sistem so tudi podprli deveto dopolnilo, ki govori, da je neodtujljiva pravica do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve in združitve, ki naj bi jo določali z referendumom. Precej pozornosti je vzbudil tudi 12. amandma, ki se nanaša na način pretakanja dohodka v federaciji, predvsem pa glede opravljanja gospodar
gulacije in razbremenjevanja gospodarstva, kjer je najpomembnejša poteza zmanjševanje uvoznih dajatev in carin, pa tudi rast zveznega proračuna, ki daleč zaostaja za inflacijo in tudi za proračuni na drugih ravneh. Zdaj se pripravljamo na druge ukrepe, ki bodo z že sprejetimi ekonomsko-politi-čnimi potezami in s spremembami v ekonomskem sistemu omogočili, da se inflacija dejansko začne postopno zmanjševati in da jo tudi v
ske dejavnosti v izjemno ugodnih naravnih razmerah. Pri tem so se zavzeli za uresničitev pobude slovenske gospodarske zbornice o krajšem in določnejšem besedilu ustavnih dopolnil. Upoštevan je tudi del pripomb o ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti, ki jih je možno prosto oblikovati.
Na seji so podprli tudi 32. dopolnilo, po katerem se sredstva za opravljanje z ustavo in zakonom določenih nalog v krajevnih skupnostih zagotavljajo iz občinskega proračuna. Kot kaže, pa bo še naprej ostala najbolj vroča tema številnih razprav 33. dopolnilo o volitvah v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter o načinu volitev članov delegacij in delegatov za posamezne skupščine. Mislim enega od razpravljavcev, da bi delegatski sistem že funkcioniral.če bi ukinili marsikaj drugega in nepotrebnega, velja pritrditi.
Milan Jerše
skorajšnji prihodnosti bistveno zmanjšamo. Seveda nam pri tem ne pade na misel nobena zamrznitev niti cen niti osebnih dohodkov.«
Sejem bo odprt do 27. avgusta. Končaj se bo tako kot vsa leta nazaj s parado kmečkih del in običajev.
(Več o govoru Živka Pregla na 7 strani.)
Bernarda B. Peček
Novo šolsko leto je skoraj ta. Kaj bo prineslo novega pomurskim šolarjem in šolnikom? Najbolj se bo spremenilo tam, kjer bo (je) odzvonilo cosu; v Bakovcih bodo ob polletju ali pa morda že kaj prej dobili nove prostore, pa tudi drugod bo kaj novega. O pogledu na pomursko šolstvo s počitniške prespektive pa več na str.
5
aktualno doma in po svetu
Tako so pred dnevi na budimpeštanskih ulicah Madžari protestirali proti zloglasnemu zidu v Berlinu, ki je »Slavil« svojo sedemindvajsetletnico.
F ZANIMANJE ZA H
BEOGRAJSKI VRHi
Že dober teden je tudi v palači OZN v New Yorku veliko  zanimanje za bližajoči se vrh neuvrščenih, ki bo čez štirinajst dni v Beogradu. Tudi države, ki niso članice gibanja, se zani- I majo za predloge dokumentov, ki naj bi jih sprejela konferen-  ca.	|
Vtis je, da bo beograjsko srečanje prav v prelomnem tre-nutku mednarodnih odnosov. Diplomati v palači OZN predvi-  devajo, da bo glavna naloga beograjskega vrha uskladitev po-  gledov neuvrščenih na najnovejša mednarodna dogajanja. To H ne bo najlažje, saj gibanje združuje sto držav.
Kot sodijo v New Yorku, se večina v gibanju neuvrščenih  strinja, da je sedaj v svetovni organizaciji in v gibanju veliko  nesorazmerje med spremembami v svetu na političnem in tisti- | mi na gospodarskem področju. »Svet v Beogradu pričakuje odgovore na številna nerešena vprašanja,« meni generalni se- H kretar ZN Perez de Cuellar.
MB
Odpravimo lakoto
Tekači sveta, klub, ki ima 13.000 članov v 50 državah, bodo tekli na mednarodnem mirovnem maratonu v Moskvi v takš-nihle majicah, da bi zbrali milijon dolarjev za neprofitne organizacije. ki se bojujejo proti lakoti, in spodbudili obe velesili, naj se postavita na čelo v boju proti lakoti.
Vsak dan umre 35.000 ljudi zaradi lakote, lakota sama povzroči
10 odstotkov teh smrti, 90 odstotkov ljudi umre zaradi kronične podhranjenosti. Organizacija World Runners s sedežem v Zii-richu poziva vse, ki hočejo pomagati v tej dobrodelni akciji, naj kupijo svetlo rdečo majico z napisom Tekači sveta, moskovski maraton ali pa naročijo dve in pošljejo eno kateremu sovjetskemu državljanu.
Bodo kmetje iz Gardinov-ca v Bački prihodnji teden zares šli s traktorji in kombajni pred zvezno supščino, da bi tam na ves glas povedali svoje, tudi upravičene zahteve, ko pa miting ne bo takšen, kot so ga napovedovali — vsejugoslovanski. Svojo neudeležbo so najprej utemeljili predstavniki Slovenske kmečke zveze, nato so se mitingu odpovedali tudi na Hrvaškem in v BiH.
Med nasprotniki mitinga je prevladovalo prepričanje, da se s takšnimi in podobnimi mitingi pred skupščino ne da doseči veliko, pač pa bi se o kmetijski problematiki moralo kaj več in pogosteje slišati v skupščini. To se bo prav zagotovo zgodilo, vendar ne že jutri ali pojutrišnjem.
Pomagajte si, vrli potrošniki
Tako bi lahko razumeli nedavni poziv zvezne konference socialistične zveze koordinacijskemu odboru sveta potrošnikov Jugoslavije. ta pa naj bi zavaroval pravice potrošnikov tako, »da bi sprožil svoj sistem varstva«.
Konference potrošnikov naj bi spremljale in evidentirale zviševanje cen in kakovost izdelkov in javno opozarjale na špekulacije
in neekonomsko ravnanje trgovine in proizvajalcev!
Po desetletnih izkušnjah potrošniških svetov, hišnih svetov in podobnih »samoupravnih« institucij vemo, da pri tem pozivu ne gre za nič več in nič manj kot za lov na čarovnice, sicer v novih razmerah.
Kako neki naj bi se skozi džunglo vsakodnevnih sprememb cen potrošnim predrrie-
Čisto po naše
Ce bi pri mednarodnem patentnem uradu patentirali tudi izvirne neumnosti, bi bili Jugoslovani zagotovo v samem vrhu lestvice. Naš najnovejši patent bi bil tisti, ki se nanaša na kurilno olje. To je pri litru za nekaj tisočakov cenejše od dizelskega motornega goriva, da potrošnika pri ogrevanju ne bi preveč oskubili. Obe gorivi imata enake učinke, razlika je le v barvi, da bi bila kontrola bolj učinkovita, kajti z gorilnim oljem je prepovedano voziti.
Uradnih podatkov o teh kršitvah ni, saj je bila zadnja večja kontrola izvedena že davnega leta 1987. Ampak ve se, da ti prekrški vendarle niso tako redki,
ko pa je kazen od 10 do 50 tisoč dinarjev. In vendar, zakaj ne bi naredili tako, da kontrole in sumničenja sploh ne bi bile potrebne. Gorilno olje naj ima enako ceno kot dizelsko, razliko pa namenimo za izboljševanje železniške infrastrukture. Takšen je torej naš novi .patent.
Tudi v zahodnoevropskih državah imajo za ta goriva različne cene, pa nobenemu vozniku tovornjaka na misel ne pride, da bi vozil z občutno cenejšim gorilnim oljem. Zakaj ne? Ukrep kontrole je odvzem tovornjaka na kraju samem in še občutna denarna kazen, ki sledi prvemu ukrepu.
Opozicija v Sovjetski zvezi
Tudi v SZ so ustanovili prvo opozicijsko stranko, ki so ji na-  deli ime Medregionalna skupina in ki namerava tako v Kongresu B ljudskih odposlancev kot v Vrhovnem sovjetu delovati v prid hitrejši perestrojki. Za ustanovitev te skupine, ki ji pravijo stranka, si je največ prizadeval eden od najbolj aktivnih članov Vrhovnega  sovjeta Boris Jelcin, za katerega so tudi računali, da bo predsed- I nik stranke, pa ni; je le eden od petih podpredsednikov. V stran-  ko seje včlanilo tudi 260 članov Kongresa ljudskih odposlancev, sicer pa predstavlja večino v stranki izobraženstvo. Predsedstvo.  je že objavilo nekaj programskih stališč stranke.
torn od A do Ž prebijali prav potrošniki, ko pa tega ne zmorejo tržne inšpekcije, ki jim je to osnovna naloga. Kako neki naj potrošniki ugotavljajo kakovost v trgovinah ponujanih izdelkov. Danes imamo, hvalabogu že vrsto strokovnih služb, celo v rangu institutov, ki se ukvarjajo s kakovostjo, toda komu na čast, bi se lahko vprašali ob omenjenem pozivu SZDLJ.
Po mnenju zvezne SZDL bi potrošniki s svojo aktivnostjo prispevali k izvajanju naše gospodarske reforme. Če je tako, potem je že na dlani, kakšni bodo ti reformni učinki.
Opečeni prsti
V Severni Irski je zavrelo pred dvajsetimi leti, ko je bilo že povsem očitno, da si katoliška manjšina v protestantski pokrajini Ulster ponovno prizadeva za združitev tega dela Irske z Republiko Irsko. Dvajset let že poskuša Velika Britanija s svojo vojaško navzočnostjo narediti v pokrajini red, vendar ji to zaradi ilegalne Irske republikanske armade ne uspeva. Menijo, da je bilo doslej ubitih okoli 3000 ljudi, od tega 400 britanskih vojakov.
Spor je star že stoletja, razvnel pa se je po letu 1920,. ko je dala Velika Britanija Irski samouprav vo, vendar brez Ulstra. Že takrat se je razvnela gverilska vojna proti Britancem, ki je po letu 1939 dobila še večje razsežnosti.
V Ulstru, kjer živi milijon evangeličanov in pol milijona ri-mokatolikov, sedaj Britanci, ob obletnici, seštevajo, koliko prstov so si opekli. Svetovna javnost terorističnih metod republikanske armade sicer ne odobrava, opozarja pa tudi na zgodovinsko krivico, ki je bila prizadejana manjšini.
Preden sem prebral napoved stavke slovenskih zdravstvenih delavcev, sem pazljivo spremljal televizijsko razgaljanje razmer v beograjskih zdravstvenih organizacijah. Direktor zemunske bolnišnice je razlagal, kako že lep čas teka od podjetja do podjetja in roti, prosi, zahteva in moleduje za denar, ki je potreben za normalno funkcioniranje zdravljenja, za odlaganje plačevanja dolgov, ki so že več kot čezmerni, da o podcenjenosti dela zdravstvenih delavcev in s tem skrbi za zdravje ljudi ne govorimo. Reporterji so po raznih tukajšnjih bolnišnicah prikazali pomanjkanje posteljnine, perila in drugega, zmanjševanje obrokov za bolnike in še marsikaj neprijetnega. V tovarni zdravil Galenika so z obžalovanjem ugotovili, da so morali ustaviti dobavo zdravil zaradi ogromnih dolgov, ki onemogočajo redno, normalno delo in pretijo proizvajalcem s čedalje težjim gmotnim položajem in skrb zbujajočo prihodnostjo. Republiški funkcionarji so napovedali povečanje prispevkov, torej še globlje seganje v žepe delavcev. delavci pa so bili nazadnje, kot vedno, povprašam, kaj mislijo o tem. in so rekli, da je zdravje v družini največja vrednost in bi zanj dali največ, kar lahko. Pa najbrž ne morejo niti toliko, kolikor bi hoteli, ker jih o tem nihče, razen televizijskih reporterjev, ne vpraša . . .
Vse skupaj je delovalo melodramsko: to tekanje direktorjev k direktorjem, ta navajenost na »partizanščino« pri reševanju nastajajočih problemov in problemčkov od danes do jutri, pa brez vsake dolgoročnosti pri razčlenjevanju medsebojnih odnosov, ki bi morali biti vzpostavljeni že včeraj, ne pa šele jutri, kot nam vedno znova napovedujejo V državnih in državotvornih krogih. Vsakomur je namreč že zdavnaj jasno, da več zdravja pomeni ne samo daljše življenje, temveč tudi spodobnejše življenje, večjo ustvarjalnost in produktivnost v
PREPADI
vsakem pomenu besede. Tega je bilo mnogo več v neposrednih Stikih z zdravniki, največ v prijateljstvu z njimi ves čas življenja, ne samo v trenutkih obolevanja, kot pa v posredovalnih sistemih, zlasti nazad-njega paradržavnega zbiranja in deljenja denarja, kot je praktični nastanek in trajanje sisov svojčas označil Kiro Gligorov. Ta neposredni delavski interes ni bil praktično nikdar uveljavljen, zato je delavcem kar nerodno, ko jih sprašujejo, ati bi za zdravje dali še več, ker je to pravzaprav nemoralno vprašanje ob dejstvu, da iz njihovih žepov jemljejo vsi, ki lahko, in to kar največ. Vsi delavci namreč potrebujejo več za obstanek in znosnejše življenje, vprašanje je le. kako ustvarjati več. kot ustvarjamo. Glasovanje za še večje prispevke v stiski v kakršni smo nasploh, pomeni ustvarjanje še večje stiske pod še tako lepo krinko lastnega izhoda iz zagat.
Pri vsem tem nič ne pomaga iskanje še novejših sistemov, ko vemo. da tudi dosedanjih vedno novih sistemov nismo sposobni racionalno, uporabljati in da nam denarci odtekajo med prsti kot najbolj fin pesek. Ne rečem, da stavke tačas niso moderne, da ne dosežejo svojega namena, čeprav vsi vemo, da denarja ni, razen če ga ne vzameš enemu, da bi ga dal drugemu, potem pa tudi temu, da bi ga dal tretjemu. Pomeni pač. da še vedno doživljamo fatamorgano uspešnosti, ki jo daje knjigovodsko žongliranje z izmišljanim dohodkom, kar je navsezadnje tudi vključevanje predvidene inflacije v ceno izdelkov, ki bi bila mnogo realnejša, če se ne bi spogledovali s prividi in reševa-< H s predvidevanjem nečega, kar povzročamo sami. Kot da se ne zave-O damo >da brez dela ni jela<. Kajpak brez ustvarjalnega dela, brez ustvarjanja novih vrednosti, na (nov) uspešnejši način.
tj
Q Zakaj se ne bi pogovarjali o tem delavci, ki skrbijo za zdravje, z W delavci, proizvajalci materialnih in drugih dobrin? Pa ne samo o tem, ® koliko denarja manjka komu za kaj ta trenutek, temveč o tem, kak-— šne nadpovprečne vrednosti smo sposobni uresničiti za denar, ki ga O terjamo od drugih. Povprečnosti smo že zdavnaj siti. In odrešilnih S obljub tudi. Vsem igralcem pa je treba najprej pobrati karte iz roka-£ vov. Igrajmo brez rezervnih adutov. Kot pravijo: čist račun — dolga ljubezen. Tista brez trikotnikov, brez vmešavanja tretjih.
Viktor Širec
globus
BUDIMPEŠTA - Madžarski dnevnik Nepszabadsag je pred dnevi zapisal, da je bilo od začetka letošnjega leta na madžarsko-avstrijski meji ujetih več kot A tisoč vzhodnonemških državljanov, ki so nameravali skrivaj priti v Avstrijo.
DUNAJ — Kot je izjavil avstrijski-minister za notranje zadeve, Avstrija v prihodnje ne bo več sprejemala azilantov, ki zapustijo svojo domovino iz gospodarskih razlogov. V Avstriji zaprosi za azil vsako leto okoli 15 tisoč tujcev. Od teh jih polovico zavrnejo.
DUNAJ — Vodja Madžarske socialistične delavske partije Rezso Ny-es je v intervjuju za drugi program avstrijske televizije izjavil, da bo partija na volitvah prihodnje leto dobila več kot tretjino glasov, kar ji bo omogočilo vladjaoči položaj v deželi. Dejal je tudi, da je partija pripravljena vladati tudi v koaliciji z drugimi strankami.
BUDIMPEŠTA - Zaradi nameravane podražitve mesa in mesnih izdelkov na Madžarskem za 6 odstotkov je prejšnji petek v petnajstminutni opozorilni stavki po vsej državi sodelovalo okoli dva milijona državljanov.
VARŠAVA — Poljska je — kot kaže — preživela hudo politično krizo. Dosedanja vladajoča koalicija je razpadla, neodvisni poljski sindikat je predlagal Tadeusza Mazowieckega, kar je potrdil tudi predsednik LR Poljske general W. Jaruzelski.
BRUSELJ — Generalna direkcija za energetiko v Evropski skupnosti je predlagala, naj bi izkop premoga v prihodnje zmanjšali za polovico, kar bi pomenilo zmanjšanje števila delavcev za dve tretjini od sedanjih 350 tisoč zaposlenih v premogovništvu.
DUNAJ — Prejšnji teden je okoli 700 državljanov DR Nemčije, ki jim niso dovolili odhoda v ZR Nemčijo, ilegalno prestpilo madžarsko-avstrij-sko mejo.
MOSKVA : V 10-letni afganistanski vojni je padlo 13.833 sovjetskih vojakov, piše Pravda. Najhuje je bilo leta 1984, ko je padlo več kot 2300 sovjetskih vojakov.
PRAGA — ČSSR je ostro zavrnila stališče novoizvoljenega poljskega senata, ki je obsodil invazijo Varšavske zveze pred 21 leti v ČSSR. V češkoslovaškem stališču je zastopano mnenje, da je poteza poljskega senata nedovoljeno vmešavanje v zunanjepolitično naravnanost ČSSR.
globus
Nismo rekli bobu bob
»Že ob prvem mitingu, ki gaje organiziral Šolevič, sem opozarjal, daje to državni udar, začetek državnega udara,« trdi Ciril Zlobec, podpredsednik slovenske SZDL v časopisu Oko. Po njegovem se zamenjavanju sicer legalno izvoljenih predstavnikov, na mitingih ne more reči drugače. Žal tega nismo mo^li takoj dojeti, meni Zlobec. Ce bi bilo pri nas vse normalno, tudi država,
Demokracija najslabše vrste
»Osnovno vprašanje je, ali je Zveza komunistov pripravljena iti na prihodnje volitve s svojim programom, s katerim se tudi sam v glavnem strinjam,« je za Borbo izjavil dr. Bogdan Denič, sicer univerzitetni profesor v New Yorku, »in to veliko bolj kot z nekaterimi nejasnimi ali celo neumnimi programi raznih alternativnih ali opozicijskih skupin. Dokler se ZK ne bo pripravljena v volilni bitki tolči za svoj program, vse dotlej je govorjenje o demokraciji čisto navadno pleteničenje. Liberalizacija sistema je dobra'stvar, vendar nima nobene zveze z demokracijo. Ta se razume kot možnost ljudstva, da na rednih in tajnih volitvah zamenjuje svoja vodstva. Jugoslavija pa ima sedaj demokracijo in pluralizem najslabše sorte: vsi lahko »streljajo« in nihče za to ne nosi nobene odgovornosti.« trdi Denič.
potem bi moralo predsedstvo SFRJ razčistiti in razjasniti politično aktivnost Šoleviča, saj je jasno, da je iz njegovega delovanja sledil državni udar tako v Vojvodini kot kasneje v Črni gori. Kar se je dogajalo, je bilo namreč proti legalni oblasti. Nihče se ni ob to spotaknil, kar pa pomeni,
da molče priznavamo biološko nadvlado večinskega naroda, pri čemer pa tako Slovenci kot tudi drugi upamo, da ta narod ne bo šel prek skrajne meje ... kajti poskuse že poznamo, bil pa je tudi načrt, kako destabilizirati Hrvaško, BiH in tudi Slovenijo, meni Zlobec.
Sit lačnemu ne verjame
Kdo bi po tolikih desetletjih tudi uspešnega razvoja verjel, da bodo na nekem protestnem zborovanju nosili takšne in podobne parole in transparente. Pa so jih, preteklo v črnogorskem Nikšiču. Računajo, da jih je bilo okoli 40 tisoč. Bili so zraven tudi številni republiški funkcionarji in celo član predsedstva SFRJ Nenad Bučin. Zagotoviti ljudem dostojno življenje, je bilo eno od sporočil zborovanja.
V Skopju je Rdeči križ ugotovil prek 1500 primerov, ko so ljudje potrebni vsakdanje hrane. Tovarne odstopajo malice, da bi tem siromakom rešili golo življenje.
Zgodovina z napako
Stavke v sovjetski republiki Estoniji so prenehale in vrhovni sovjet ZSSR je ukazal, da morajo razveljaviti estonski volilni zakon, ki je nameraval neestonskim prebivalcem te obbaltiške republike za dve oziroma deset let odvzeti volilno pravico. Sicer kruta zadeva, ki pa ima tudi drugo plat medalje.
Estonija je bila od 1919. do 1939. samostojna država, potem pa je po zloglasnem tajnem dodatku k pogodbi o nenapadanju med
Nemčijo in Sovjetsko zvezo pripadla slednji. Avtohtonega estonskega prbivalstva je bilo ob nastanku države 95 odstotkov, zdaj jih je menda že samo 60 odstotkov, razmerje pa se bo v škodo Estoncev še poslabšalo.
Uradni jezik v Estoniji je ruski, Estonci zahtevajo enakopravnost za svoj jezik. Že ta skopa dejstva, ki imajo svoje klice v »neki zgodovini z napako,« dovolj osvetljujejo razsežnosti konflikta, ki ga najbrž ne bodo zlepa rešili.
STRAN 2
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
Z ocenjevanjem do boljše kakovosti
LENDAVSKA MLADINA
Značilnost kmetijsko-živil-skega sejma v Gornji Radgoni je tudi ocenjevanje razstavljenih izdelkov. Ocenjevanju mesnih izdelkov, zasebnih vin in kmetijske mehanizacije se je predlani pridružilo še ocenjevanje sirov oziroma mlečnih izdelkov.
Cilj organizatorjev sejma je, da k ocenjevanjem privabijo čim več udeležencev, seveda pa bi bili v prihodnje bolj veseli sodelovanja izdelovalcev iz držav članic Alpe-Jadrana. To je namreč ena od poti razvoja gornjeradgonskega sejma.
Pričakujemo lahko, da si bo tudi letošnji sejem ogledalo veliko obiskovalcev. Gneča je bila že prvi dan, v soboto 19. avgusta, ko je bila dopoldne ob devetih slavnostna seja sisa Kmetijsko-živilskega sejma, nato pa otvoritev. V Črncih je hkrati potekalo tekmovanje pomurskih oračev.
Nedelja je bila dan čebelarjev. Dr. Jure Senegačnik je v nabito polni dvorani kulturnega doma govoril o zatiranju va-roe in poudaril, da so vzroki neuspehov: pomanjkljivo poznavanje in neupoštevanje življenjskih navad in razmnoževanja, prepozno izvajanje zdravilnih ukrepov, premajhna učinkovitost pripravkov, nepravilno doziranje, odpornost zaradi pogoste uporabe istih
najboljše pri vzreji svetlo lisaste pasme. Strokovna komisija je za najboljšo plemensko telico lisaste pasme ocenila Lisko iz hleva Emila Erniše iz Tešano-vec, na drugem mestu je Minka iz hleva Petra Žnidariča iz Črešnjevec, na tretjem pa Dora Jožeta Kotnika iz Sikol. Priznanja najboljšim bodo podelili v četrtek, 24. avgusta, ko bodo telice tudi prodali.
tete (pršut, suha vratina, panceta, kosi svinjskega stegna, kra-ški Špeh), drugod po Sloveniji pa so še znani suha prekajena šunka, suhe klobase in polnjeni želodci.
Hrvaška je predstavila slavonski kulen, domačo klobaso, pršut suho meso in pancete. Kmetje te izdelke že dolgo delajo, recepti so različni, njihovo
priznanj prejel KRAS Sežana, medtem ko bodo modri trak lahko uporabljali na idzelkih: Prosciutto di San Daniele Italija, Scinkenspeck (Franz Trau-er) Avstrija, darilni paket3 x (KRAS Sežana) Slovenija in kraški pršut V. P. (MIP) Nova Gorica.
Na tretjem ocenjevanju mlečnih izdelkov je sodelovalo 52 vzorcev iz desetih mlekarskih
CAS ZAHTEVA BOJ
pripravkov... Vidni
znaki
okužbe z varoo mrtve čebele, čebele brez kril, brez dlačič, manjše zaleganje matic, manjše . čebele, kanibalizem zaradi pomanjkanja beljakovin in drugo.
Vsak dan (po navadi popoldne ob 15.00, v nedeljo pa dopoldne ob 10.00) je revija najboljših živali s strokovnim komentarjem. Letos se je pri razstavi plemenskih telic nekoliko zapletlo, saj manjkajo telice ljutomerskih rejcev. Veterinarska postaja je menda poslala vzorce krvi v Ljubljano, vendar je dobila vrnjene nepopolne izvide, tako da ne vedo natančno, če so telice zdrave ali ne. Zaradi čigave malomarnosti ni mogoče videti ljutomerskih telic, se še ne ve. Skoda je precejšnja, kajti prav ljutomersko območje velja za tradicionalno
Za marsikoga bo pomenil obisk kmetijsko-žirilskega sejma tudi možnost dobrega nakupa. Popust od 10 do 30 odstotkov se pri kmetijskih strojih in mehanizaciji kar pozna, bbp, foto: n j


1
Ponedeljek je bil dan živinorejcev in dan konjerejcev, ob 10.00 pa se je začela okrogla miza o izdelovanju suhomesnih izdelkov v prostoru Alpe-Jadran in strokovno posvetovanje o pridelavi in uporabi sladkorne pese. Na okrogli mizi so svojo predelavo mesa predstavili Slovenci, Hrvati, Italijani in Madžari, pogrešali pa so Avstrijce. V Sloveniji proizvedemo letno 52 tisoč ton mesnin, od tega je 10 odstotkov suhega mesa in suhih klobas. Najpomembnejše so vsekakor kraške speciali-
izdelovanje pa povezano z reli-g>j°-
Nosilec kakovosti za leto 1989 je ABC Pomurka Murska Sobota, saj je zbrala največ točk pri ocenjevanju mesnih izdelkov. Zlato plaketo so prejeli za šunko v aspiku, šunko v aspiku z zelenjavo, šunko v aspiku s šampinjoni, ekstra delikatesno šunko, pleskavico, zrezek grill in jetrne cmoke — blanširane. Poleg tega so prejeli še po štiri srebrne in bronaste plakete. V ocenjevanju suhomesnatih izdelkov pa je največ
delovnih organizacij, kar 25 pa so jih uvrstili v ekstra kakovostni razred. Kakovost izdelkov je odvisna od kakovosti mleka, ta pa od prehrane živine. Ker je bila večina izdelkov pripravljena v maju, ko je krma zelo dobra, so bili tudi rezultati temu primerni.
V torek je bil dan vinogradnikov, dan kmetijske tehnike in dan sozda Merx, medtem ko je v sredo dan zadružnikov.
Bernarda B. Peček
VNOVIČNI PLAZ
—SGP Pomurje
PODRAŽITEV
Ponedeljkove podražitve različnih izdelkov so znova v ospredju zanimanja širše javnosti. Kako tudi ne, saj so znova močno udarile po družinskem proračunu. To vsekakor velja za 49-odstotno podražitev električnega toka, čeprav so sprva računali na 64-odstotni dvig teh cen, s čimer pa niso soglašali v zveznem izvršnem svetu. Od ponedeljka so cene ptt storitev v povprečju dražje za 43 odstotkov. Po novem je treba za pismo odšteti 1200, za dopisnico pa 1000 dinarjev. Do predvidene podražitve naftnih derivatov za okrog 45 odstotkov sicer takrat še ni prišlo, toda na to možnost je bilo treba resno računati. Kakšno verižno reakcijo pa bo to povzročilo, si lahko kaj hitro predstavljate. In ta spisek nenehnih podražitev je letos zares ogromen.
Ali se ob vsem tem sploh še zavedamo, kako bo te inflacijske Scile in Karibde prenesel velik del prebivalstva, ki v zdajšnjih težavnih gospodarskih razmerah tuhta, kako bi družinski proračun doživel čim manj pretresov. Marsikje je namreč že ogrožena socialna varnost delavcev, ki jih najbolj skrbi, kako zagotoviti dovolj denarja za nakup najosnovnejših življenjskih potrebščin. Ce verjamemo statistiki je prejšnji mesec štiričlanska družina potrebovala najmanj 10 milijonov dinarjev za najnujnejše stroške.
Kolikšen znesek bo šele zadostoval za avgust? Zdi se, da je ban-
kovec za 500 tisoč dinarjev, ki je v obtoku od ponedeljka, le kaplja v morju ob visoki inflaciji.
Podobno kot nenormalno visoka cena uvoženih čevljev iz Italije, ki so iz krokodilje kože in stanejo čez 40 milijonov dinarjev. Le kdo neki si jih lahko privošči?!
Ob takih nelogičnostih postaja -vedno bolj očitno, da bo treba gordijski vozel nenehnih podražitev čim prej presekati. In tega se prav dobro zavedajo vsi odgovorni, ki bodo morali čim prej sprožiti več konkretnih akcij in s tem zaščititi življenjsko raven za-
poslenih.
Milan Jerše
Makedonija se prazni
Prebivalci naše najjužnejše republike si vedno v več-" jem številu služijo kruh drugje, tudi v Grčiji, Kanadi Avstraliji. Menda je iz republike odšlo po svetu v zadnjih de-I setih letih okoli 20 tisoč mladih izobražencev. Najbolj se izseljevanje pozna na podeželju saj je menda ze 250 vasi poseljenih samo še s po nekaj družinami. Najhuje je v občim Titov Veles kjer je povsem zapuščenih 90 vasi. Poleg po-_ manjkanja denarja, ni čutiti tudi prevehke splošne skrbi za podeželje v tej najmanj razviti jugoslovanski republiki la-I ko je brez vode še vedno 300 vasi v 172 vaseh z okoh 16 tisoč prebivalci so še vedno brez elektrike, več kot 300 vasi pa je brez osnovnega zdravstvenega varstva, piše v Delu Dejan Vodovnik.
Nove razmere v dražbi in nenehna demokratizacija družbe zahtevajo tudi drugačne odnose v mladinski organizaciji in spremembo odnosa do drugih političnih zvez in same družbene stvarnosti. Mladinska organizacija v takih razmerah ne more biti le pasiven opazovalec in poslušni partner ter zvest zagovornik dragih, na videz družbeno pomembnejših družbenih zvez in organizacij, pa naj so te še tako omejene v svojem miselnem obzorju.
Postavlja se vprašanje, kako se bodo spremembe, ki se dogajajo v večjih slovenskih centrih, kazale pri delovanju v pomurskem političnem prostora. So mladi pripravljeni za te spremembe in se lotiti organiziranja takega prostora delovanja, v katerem bi lahko enakopravno z dragimi političnimi silami uresničevali svoje interese?
Razgovor z vodstvom, mladinske organizacije v lendavski občini je pokazal, da mladi vedo, kaj hočejo, zavedajo se, da je pred njimi nič več in nič manj kot — politični boj za oblast. Tok dogajanja pa kaže, da boj za oblast ni tako daleč. Pri tem raziskave slovenskega javnega mnenja očitno kažejo, da ima mladinska organizacija pri neposrednih volitvah veliko možnosti za zmago. To bi se lahko zgodilo tudi v Pomuiju, čeprav si je v tem okolju trenutno težko predstavljati na oblasti koga drugega kot Zvezo komunistov.
Pred lendavsko mladino so priprave na kongres slovenske mladinske organizacije, na katerem se bo razčistilo marsikaj, kar trenutno mlade pušča v negotovosti. Predsednik lendavske mladine Franc Koren je povedal, da bo najprej treba opredeliti članstvo v mladinski organizaciji, njihove naloge in pravice. Zavzeti se bo treba za odpravo zgornjega minimuma let za člane, tako bodo lahko v prihodnje člani zveze vsi, ki so dopolnili 16 let. Ob tem so imeli nekateri člani predsedstva pripombe, saj je za nekatere težko dojemljivo, da bodo v njihovi organizaciji poleg njih sedeli starejši ljudje. Vendar so se na koncu strinjali, da je za politični boj to nujno in da bodo ti starejši pač morali zagovarjati program, ki bo zelo »mlad« in bo mladim pomenil lažje uresničevanje interesov kot vse dosedanje prošnje. Zvezi se bo lahko priključil vsak, ki bo zagovarjal program. Članarina naj bi postala osnovni vir financiranja, proračun pa drugotni.
Osnovne organizacije v delovnih organizacijah naj bi se ukinile in vključile v sindikalne orga-
nizacije ali katero zvezo. Dosedanja organiziranost v osnovnih organizacijah po vaseh se je pokazala kot zelo nefunkcionalna.
Te naj bi ukinili in jih nadomestili s krajevnimi klubi mladih.
Zdaj delujejo predvsem na interesnem področju, to pa je omejeno na enostranske in za mlade vse manj privlačne prireditve. Združevanje organizacij v več krajevnih skupnosti bi omogočalo večjo aktivnost Zdajšnjih 66 organizacij v občini bi tako skrčili na 15. Tako bo organizacijo laže voditi in pridobivati člane.
Zagovarjati bo treba strankarski pluralizem, vendar ne z idejno prečiščenimi zvezami, ampak bi bila osnovno vodilo članov programska pripadnost. Posameznik bi lahko bil tudi član večjih zvez, ki so si sorodne (npr. socialdemokrati in zeleni). Opredeliti pa se bo treba do članstva v Zvezi komunistov, saj je danes polovica mladinskih funkcionarjev komunistov. »Tu bo v prihodnje najbrž stroga diferenciacija: Zveza komunistov ali ZSMS,« je poudaril Koren.
Kratica ZSMS bo ostala, vendar bo pomenila Zvezo slovenskih mladinskih skupin.
Lendavsko vodstvo mladine je opredelilo tudi svoj odnos do javnosti — nastopati bo treba enotno in brezkompromisno. Zavedajo se namreč, da je Zveza komunistov zgradila zelo popoln mehanizem političnega delova-
USTANOVILI
Ne le plače, tudi drugo izbilo zidu opeko
Kako preživeti z 2,4 do 3 milijoni plače? Zakaj dobi pri nas delavec s srednješolsko izobrazbo 4,5, na občini, v zdravstvenem centru in marsikje drugod pa več kot 6 milijonov dinarjev? Kako si lahko v družbenih dejavnostih delijo dobre plače, če pa so v izgubi, mi pa si moramo zato, da nam lahko odtegnejo visoke prispevne stopnje za sise, najemati posojila in plačevati visoke obresti
podjetja, večina drugih pa je nadaljevala delo, da ne bi nastala prevelika škoda. Bili pa so tudi takšni, ki so tisti dan >špricali<.
In kaj so zahtevali od vodstva podjetja? (Direktor in glavni računovodja sta bila zaradi dopusta odsotna.) Najprej 100-odstotno povečanje osebnih dohodkov od 1. avgusta dalje in poračun za julij, s katerim bi dosegli povprečje OD
Kako preživeti ob tako nizkih plačah, se sprašujejo delavci SGP Pomurje. (Foto: Nataša Juhnov)
ter propadati? Zakaj občina dopušča, da drugi z nelojalno konkurenco dobijo na dražbi zidavo objektov? Zakaj so lahko dobili pomoč drugi kolektivi, ki so bili v krizi, njim pa zdaj nima kdo pomagati? Zakaj ...? Še veliko so jih izrekli delavci Splošnega gradbenega podjetja Pomurje, ki so se prejšnjo sredo zjutraj odločili za prekinitev dela in razmišljali tudi o stavki, če ne bi ugodili njihovim zahtevam. Le-te so po (>vročih<) izsiljenih sestankih na nekaterih gradbiščih in enotah, pa tudi delno v upravi, opredelili v desetih točkah. Z njimi so se potem izvoljeni predstavniki napotili k vodstvu
delavcev gradbeništva v Sloveniji. Naslednja zahteva se nanaša na ureditev delovnih razmer in osebnih dohodkov tistih, ki delajo v tujini. Vse to mora potekati, kot je zakonsko opredeljeno. Prispevne stopnje za občinske sise so po njihovem mnenju odločno previsoke, zato jih je treba znižati ali pa bodo to storili sami — povečanih prispevkov pač ne bodo odvajali. Potrebne bodo tudi kadrovske spremembe vodstvenega kadra in sploh je treba odpraviti notranjo neorganiziranost, nedisciplino in neodgovornost vodilnega in vodstvenih kadrov. Zato je nujno preveriti tudi vsa režijska delo-
vna mesta in ustrezno prerazporediti delavce. Zahtevajo tudi nadzor in osebno odgovornost za službena vozila in nad stroški poslovanja. Prav tako zahtevajo pojasnilo in osebno odgovornost za rezultate na gradbiščih na Pagu, v Moravskih Toplicah, Zagrebu in na Madžarskem. Kdaj in zakaj si nekdo med zaposlenimi pridobi faktor količine in kakovosti dela? In končno: vodstvo delovne organizacije mora do L oktobra pripraviti program ureditve razmer.
Po daljšem pregovarjanju in dogovarjanju — navzoča sta bila tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Kovač in sekretarka predsedstva OK ZKS Murska Sobota Vlasta Veren — so sprejeli sklep, ki ga mora potrditi še delavski svet, da bodo zaposleni 1. septembra prejeli poračun OD za julij v višini okrog 25 odstotkov, avgustovske plače pa bodo povišali še za okrog 30 odstotkov, s čimer bodo upoštevali določila sindikalne liste o najnižjem OD 3 milijone 110 . tisoč dinarjev za julij in 4 milijone 60 tisoč dinaijev za avgust. Zahteve stavkovnega odbora pa bodo proučili in dali pisne odgovore.
Seveda se postavlja vprašanje, kako so zdaj naenkrat lahko našli denar za povišanje. Zakaj torej niso prej povečali osebnih dohodkov? Žal je po besedah predstavnikov vodstva podjetja to izsiljeni denar, ki ga sploh nimajo. Morali si ga bodo torej sposoditi; lahko pa se zgodi, da za 3 ali 4 mesece sploh ne bo sredstev za plače in da se bodo znašli pred stečajem. Nekateri pa so vendarle menili, da bi se lahko z boljšim poslovnajem, predvsem pa odnosom do dela in materialnih sredstev vseh zaposlenih uspeli obdržati.
MLADIH
V Lendavi so ustanovili Klub mladih, ki deluje v prostorih Telovadnega društva Partizan. Pripravili so že več prireditev, predvsem zabavnih, vadita in nastopata pa tudi dve lendavski rock skupini. Vadi še plesna skupina, deluje literarna sekcija, fotosekcija pa razstavlja svoje izdelke po lendavskih delovnih organizaci-
Izvedli so že nekaj delovnih akcij, urejali so prostore mladinskega kluba, potrebno pa bo še marsikaj narediti, saj so prostori v slabem stanju.
E načrtu imajo še nakup videorekorderja, potrebovali pa bi še marsikaj, kar bi pritegnilo mlade. Z omejenimi finančnimi sredstvi je namreč težko ustvariti primemo vzdušje in urediti prostore tako, da bi se v njih prijetno počutili in jih sprejeli za svoje.
Jože Graj
nja in vpliva na javnost, ki bi ga tudi ob političnih bojih lahko spretno uporabili. Podali so tudi predlog, da bi določen prostor v lokalnem časniku Vestnik rezervirali za mladino in druge novoustanovljene zveze. Trdijo, da jih mediji ignorirajo, sodelovanje medijev pa je prvi pogoj za uspe šno delo.
V prihodnje bodo potrebovali predvsem take člane, ki bi lahko sodelovali pri pisanju in uresničevanju programov. Obenem pa bo treba člane politično osveščati, zmanjševati že izredno apolitičnost, ki je posledica dosedanjega političnega fraziranja ter odmika politike od življenja in uresničevanja konkretnih interesov.
Člani organizacije so obenem tudi ustanovitelji lendavske Socialdemokratske zveze, 15. septembra pa bodo ustanovili tudi Zvezo zelenih, za katero je že zdaj precejšen interes. Ob ustanovitvi bodo pripravili javno tribuno.
Jože Gabor
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
STRAN 3
Naj cveti tisoč (sejemskih in drugih) cvetov!
inouatiie
Avgusta so Pomurci na morju, proščenjih in radgonskem sejmu. (Domneva?'.)
Začelo se je v petek, 11. avgusta, z otvoritvijo 39. mednarodnega gorenjskega sejma, dan pozneje so se na stežaj odprla vrata celovškega mednarodnega sejma investicijskega in potresnega blaga, minulo soboto so sejemski »cirkus* zagnali v Gornji Radgoni, prihodnji ponedeljek pa bo »štartal« ljubljanski mednarodni vinski sejem. Na vsakem se najdejo (se bodo našli!) ljudje iz dežele ob Muri; kot jih je mogoče srečevati tako rekoč po vsej jadranski obali. O proščenjih — vzemimo le na dan Marijinega vnebovzetja 15. avgusta v Turnišču in pri Grada — pa sploh da ne govorimo.
OB KOMAJ PREGLEDNEM SEZNAME
Toliko je že sejmov doma in po svetu, da jih je treba spremljati računalniško. Zgolj v ponazoritev naj bo podatek, da jih je (samo) po panogah kakih sto. In kako je z njimi pri nas? »Slovenija ima uradno pet sejemskih mest (na pol ilegalno pa se s sej-marjenjem ukvarjajo še marsikje), ki so lani organizirali približno trideset sejmov in okoli sto družbenih, političnih, športnih in drugih prireditev. Na sejmih je bilo prodanih okrog 1 milijon in pol vstopnic, če pa k obiskovalcem prištejemo še vse strokovne, poslovne in kako drugače vabljene obiskovalce ter šolsko mladino, ki ni zajeta v statistiko predanih kart, potem je sejemske prireditve v naši republiki lani obiskal domala poltretji milijon ljudi. Na sejmih je sodelovalo okoli 3600 domačih in več kot sto tajih razstavijalcev ter več kot dvesto znanstveno-st rokovnih, družbenopolitičnih in dragih inštitucij. Zavoljo sejmov so slovenski hoteli zabeležili domala 40 tisoč poslovnih prenočitev več, kot bi jih sicer, koliko pa je ostalo gostincem in drugim, pa ne ve nihče. Pravijo pa, da ima sejemsko mesto zaradi sejmov dvakrat večjo (denarno) korist kot pa sejemska hiša — organizator sejma torej_ Vsi slovenski sejmi so dokaj tesno povezani v sejemski skupnosti Alpe-Jadran — rekli bi, da bolj kot pa znotraj meja —« zvemo iz enega zanesljivejših pisnih virov, namreč Gospodarskega vestnika.
PRIMERJAVA, KI POVE
V tem pogledu utegne biti dokaj zanimiva primerjava ambicij direktorjev dveh sejmov — radgonskega (Ivan Kovač) in celjskega (Mitja Pipan). Kovač: »Našo usmeritev bi morda lahko še najbolj nazorno razložil takole: doseči moramo kakovost prireditev, ki bodo najmanj tako dobre — če ne še boljše —, kot so sejemske prireditve v prostoru Alpe-Ja-dran’ V zadnjih letih smo večji del našega dela posvetili kakovosti, veliko denarja smo porabili za to, veliko smo vložili v infrastrukturo in reklamo, pa še premalo. Na oni strani meje so pred nami’ V oblikovanje posameznih sejmov moramo bolj vključiti republiške strokovne inštitucije in sploh vse tiste, ki se na to kaj spoznajo in so tudi pripravljeni pomagati. Sklicali bomo zbor razstavljavcev in se z njimi pomenili, kaj vse moramo na sejmu storiti, da bo bolj kakovosten, komercialen in za obiskovalce čim bolj zanimiv. Vse, kar je na sejmu dobrega, je treba obiskovalcem prikazati, kar se le da nazorno zato pač, da se ti dosežki ne izgubljajo v povprečju. Z razstavljavci se moramo dogovoriti za skupno reklamo — če razstavljavce imamo, potem mora biti za vse nas osrednje vprašanje, kako dobiti še obiskovalce.* Pipan: »Z ustreznimi republiškimi znanstvenimi inštitucijami bomo poskrbeli, da šarlatani ne bodo dobili prostora, sicer pa bo to prodajni sejem, na katerem bodo raz stavljalci lahko prodajali tudi svoje znanje, če bodo hoteli. Sejem (mišljen je Li. biosejem — op. B. Z) ima tri segmente: zdravilna zelišča, bioenergetika in biohrana. Letošnji bo bolj jugoslovanski, ker pa je ta prireditev že v koledarju sejemskih hiš delovne skupnosti Alpe Jadran kot naša novost, se po dogovoru na to področje v tem bazenu ne bo nihče več spuščaj, kar pomeni, da bo sčasoma lahko tudi vodilna prireditev v okviru te skupnosti. Z zvezo obrtnih združenj oziroma njegovim centrom bomo skušali popestriti vsebino vseh naših sejmov s posebnim pou
darkom na drobnem gospodarstvu, pritegnili pa naj bi poleg jugoslovanskega drobnega gospodarstva še tuje podjetnike.« Takoj torej Kovač in Pipan, mi pa bi dodali presoje iz slovitih sejemskih središč, kakršni sta vzemimo Dusseldorf in Koln.
LE SNIDENJE SVETOVNEGA TRGA NEKAJ ŠTEJE
Prirediteljem ne gre več le za oddajanje prostora, ampak bolj za privabljanje visokih tr-ženjskih strokovnjakov. Gre za trg prodajalcev, kjer se ne ponujajo zgolj izdelki, ampak se skušajo ponuditi rešitve problemov, predlogi za postopke in vse do storitev. Sicer pa je v zadnjih letih o sejmih vedno več raziskav; vedno pogostejše in natančnejše so. Kažejo, da je v Evropi po sejemski dejavnosti daleč pred vsemi ZR Nemčija, sledita Francija in Italija ter končno Velika Britanija. Sejemsko prizorišče naj bi postalo kraj, kjer je na enem mestu možen prerez nad vsem pomembnim, kar se tisti hip dogaja v stroki. Seveda je treba poskrbeti, da informacije o sejmu sežejo čim dlje, pri čemer je očitno, da se propaganda v tujini zelo splača. Verjamemo da je težko sešteti sredstva, ki se izdajo na primer na zahodno-nemških sejmih in zanje. Tudi strokovnjaki sodijo, da gredo v milijarde, da pa je to le približen podatek. Brez izrazito mednarodnega značaja česa takega ne bi bilo mogoče doseči. Pravijo, da le tam, kjer se srečajo ljudje iz številnih držav, moremo govoriti o svetovnem trgu. In v tem tudi tiči mik zahodno-nemških sejmov. V Frankfurtu in drugje si, denimo, zamišljajo mini teme, s katerimi se je še mogoče vriniti na prenatrpano tržišče.
Ali se v našem (več)nacional-nem prostoru (slovenskem, jugoslovanskem) zavedamo vseh teh in drugih sejemskih razsežnosti? Pa ne gre ne za precenjevanje ne za podcenjevanje, marveč za stvarno razumevanje čedalje zahtevnejšega, hitro se razvijajočega, prodornega dela svetovnega tržišča, na katerem gotovo mora najti svoje mesto tudi radgonski sejem. Razumljivo, da se v očitni uspešnosti skriva nevarnost. Če bo nekdo le predolgo čakal, se bo morda premislil in šel razstavljat kam drugam. Seveda gre za skrbi prirediteljev, medtem ko razstavljavci čedalje bolj spoznavajo vrednost sejemskega medija. Sejemska dejavnost sama pa gre v vsaj dve smeri. V ZR Nemčiji so, denimo, elitne prireditve kot Drupa, IAA, K ali Cebit, ki ne izgubljajo svojega mednarodnega položaja (ugleda!), po drugi strani pa so manjši in srednji sejmi, ki podpirajo nove tokove. V to skupino bi brez dvoma moral biti uvrščen tudi mednarodni kme-tijsko-živilski sejem iz Gornje Radgone.
S KNJIŽNE POLICE
Samo spomnili bi radi, da sta v zadnjih dneh izšli dve koristni pu-blikacji. Prva je knjiga dr. Franca Križaja Osebne svoboščine in zasebnost v »informacijski družbi« — izšla pri ČGP Delo, todz Gospodarski vestnik —, ki opozarja na nevarnosti, ki jih prinaša uvajanje računalništva in informatike v sodobno družbo. Poglavitno vprašanje se potemtakem glasi: »Velika pričakovanja, ki jih odpirajo nove komunikacijske tehnologije, gre smotrno povezati tudi z zavedanjem o spremljajočih nevarnostih za človeka. Ali se jih v resnici zavedamo?« Druga je knjiga Vodenje politike gospodarske organizacije, katere avtor je dr. Janko Kralj, založnik pa Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor. Pojasnilo: »Delo je sicer pisano kot učbenik za študente Visoke ekonomsko-komercialne šole, je pa sočasno tudi priročnik za prakso, po katerem bodo radi posegali organizatorji in poslovodni delavci v spremenjenih razmerah gospodarjenja.«	Branko Žunec 
DOM ZA OSTARELE, KI NAJ BI BIL DOM
V prihodnjem desetletju naj bi imeli v Pomurju tri domove za ostarele. Republiški skupščini socialnega skrbstva in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sta se strinjali, da bodo zgradili manjša domova v Ljutomeru in Lendavi.
Odločitev skupščine je po načelih sodobne gerontologije ali vede o ostarelih. Torej domovi za ostarele naj ne bi bili preveliki (zato niso bili za prizidek v Rakičanu), bili bi naj sestavni del mesta ali krajevne skupnosti, po
Kot kaže, bo eden velikih problemov v KS Prosenjakovci, makadamska cesta Prosenjakovci-Motvarjevci-Kobilje kaala rešen. Ze zgodaj spomladi sta izvajalca del, Cestni podjetji iz Morske Sobote in Varaždina začela prva dela. Navozili so gramoz, prve metre ceste pa so že asfaltirali. Cesta je dolga 11 kilometrov. Naložba naj bi veljala več kot 700 milijonov dinarjev. Velik delež je prispeval SIS za ceste, preostali del pa krajevne sknpnosti. Dela bodo potekala do sredine avgusta.
Na posnetku del makadamske ceste pri Kobilja.
Karel Ščavničar
PROSENJAKOVCI Z ZDRAV-
STVENO AMBULANTO
V času šestdesetih in sedemdesetih let so v Pomurju odpirali vrata ambulant, seveda vse za človeka, ki je naše največje bogastvo. Tam, kjer so bili premožnejši ali pa so v kraju živeli pomembnejši možje, so dobili nove, sodobne, ki so za več desetletij. Tiste, ki so bile postavljene v vaški ali gasilski dom, pa je prerasel čas in ne ustrezajo več zahtevam sodobnega zdravljenja.
Sicer imamo lepo povedano, da je prvo osnovno zdravstvo, zdravstvo v službi človeka, ki bi
mu bilo dostopno čim prej. Če pa ni denarja in primernih prostorov, pa se le-to dopolnjuje: če je ambulanta »racionalna«, v primernih prostorih in če je na voljo zdravnik.
Tudi v Prosenjakovcih imajo splošno ambulanto, za katero domačini pravijo, da je skorajda ni. Med letom v njej dela zdravnik samo enkrat na teden, med dopusti in počitnicami pa so vrata zaklenjena kar lep čas. Da bi imeli stalnega zdravnika, je še vedno le sen, ki traja že skoraj dvajset let. Mladi še nekako, ker gredo z avtomobilom v zdravstveni dom v Mursko Soboto, a starejši se morajo, če želijo priti do zdravnika, pa četudi samo po recept za zdravila, odpraviti zdoma zelo zgodaj, da sploh dobijo »številko«, seveda zelo visoko, ker vedno prve odnesejo tisti, ki so bliže zdravstveni organizaciji. In če je sreča, okrog poldneva lahko pridejo do zdravnika. Če si spotoma domov kupijo še zdravila, je popoldne, ko se vrnejo domov. Zato pravijo, da se le zdrav lahko poda na pot v zdravstveni dom.
Tudi delavke v delovni organizaciji Pletilstvo so povedale, da si za obisk pri zdravniku morajo vzeti dan dopusta.
To pa ni dobro za delavca, pa tudi v delovnem kolektivu niso zadovoljni, saj se izostanek pozna pri delovnem procesu. Če pa bi imeli zdravnika v kraju, bi delavci lahko stopili do njega, in če bolezen ni huda, bi zamujeno nadomestili, ne da bi za to bil prikrajšan delavec, niti se ne bi poznalo v tovarni.
Na pobudo delovne organizacije Pletilstvo ter zahtevo soboškega zdravstvenega doma pa so le uspeli urediti prostore za zobozdravstveno ambulanto v pro-senjakovski osnovni šoli, ki so že prej bili namenjeni zanjo, vendar niso rabili namenu. V njej naj bi v prvi vrsti popravljali zobe osnovnošolski mladini, tudi iz sosednjih šol, saj v Pletilstvu, ki ima avtobus, lahko organizirajo zanje tudi prevoz. Kakšen dan v tednu pa naj bi bil zobozdravnik tudi za odrasle. Več kot polovico potrebnega denatja so dali delavci Pletilstva, drugo pa so primaknile krajevne skupnosti Prosenjakovci, Selo, Fokovci in Ra-tkovci. Obnova pa je stala več kot sto milijonov dinarjev. Po
možnosti v bližini otroških igrišč ali vrtcev. Da bi ostareli ostali v domačem kraju, če že ne morejo živeti v svojem domu. Humanosti naštetemu ne gre oporekati, čeprav izvira v zahodnem delu Evrope, in prav je, da se ta spoznanja upoštevajo tudi pri nas. Lendavčani še pravijo, da je posebej težko za njihove ostarele, ko morajo v tuje okolje in ne znajo jezika. Svoj prav pa imajo tudi Ljutomerčani, ki se upravičeno čutijo oškodovane, ko je dom v Lukavcih postal dom po-
trebno opremo za ambulanto bo dal soboški zdravstveni dom. V delovni organizaciji pa so tudi za to, da se uredijo prostori sedanje zobozdravstvene ambulante za potrebe splošne zobozdravstvene službe. In če bo treba, so zaposleni pripravljeni primakniti tudi iz lastnega žepa, samo da bi imeli zdravnika. Nova zobozdravstvena ambulanta naj bi z delom začela konec septembra, če bodo do takrat namestili potrebno opremo.	Majda Horvat
IMP BLISK Montaža in obdelava kovin, M. Sobota, p. o.
Murska Sobota, Bjedičeva 3
Telefon (069) 21-241, 23-715,716
Obiščite nas na radgonskem sejmu pred halo E
sebnega pomena in za normalno starajoče se ni prostora, čeprav je bilo v začetku mišljeno drugače. Dobro pa je tudi to, da bo šel veči del denarja za gradnjo iz republiške blagajne, saj ima Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja posebni sklad za zidavo domov. Toda, kako bo, ko bosta domova nared in bo potrebno toliko in toliko denarja, če vemo, kako se piše družbenim dejavnostim? A če že zanemarimo denarno plat, saj je vendar precej ostarelih, ki bi potrebovali domsko varstvo, ali vemo za
trend spreminjanja slovenskih domov, saj je v njih vedno več ti
(^Imezail AGRINA Žalec
Cenjene poslovne partnerje in naše kupce vljudno vabimo, da nas obiščejo na 27. mednarodnem pomurskem sejmu v Gornji Radgoni.
Pod ugodnimi sejemskimi pogoji vam ponujamo celoten program kmetijske mehanizacije. Po še posebno ugodnih cenah je program akcijska prodaja SIP-a Šempeter.
Cene so veleprodajne, maloprodajna marža je prosta, rok dobave takoj!
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
(^)lmnil AGRINA Žalec
TOZD Veleprodaja, tel. (063) 713-211
telefaks (063) 711
telex 33545 AGRINA YU
TOZD Maloprodaja tel. (063) 713-211
telex 33545 AGRINA YU
stih ostarelih, ki so prišli v dom samo zato, ker potrebujejo posebno nego in zdravstveno oskrbo, ter da v njih nastajajo oddelki zaprtega tipa.
Pomisleki, ki jih bo morda ovrgel čas. A kaj, če jih potrdi? Čeprav je sedaj najpomembnejše, da se pridobijo potrebna soglasja in da se z deli začne čim prej, pa vendar prevelika ihta pri projektiranju (tako glede velikosti kot namembnosti) ne bi bila umestna.
Majda Horvat
STRAN 4
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
Aktualna tema
Pogled v pomursko šolstvo (iz počitniške perspektive)
Še teden dni brezskrbnih počitnic ostaja do začetka novega šolskega leta. Pravzaprav je o brezskrbnosti težko govoriti, saj je bilo ali pa bo — treba še marsikaj postoriti, preden se bo oglasil šolski zvonec. V mislih imamo učbenike in druge šolske potrebščine, šolske prevoze, prehrano . . . Kako bo s prostori, kadri, nagrajevanjem pedagoških delavcev .
Zdaj se sicer še zdi, da je dolgo vroče poletje, brez sestankov s številnimi točkami dnevnega reda, nekoliko omililo probleme, stiske in razočaranja, ki so jih pedagoški delavci doživljali v zadnjih mesecih pred počitnicami. Ostaja pa bojazen, da bodo številna nasprotja spet kmalu planila na površje. Koliko težav bo samo zaradi divjajoče inflacije, ki vsa prizadevanja, da bi rešili gmotni položaj šole, v trenutku izniči. Po drugi strani pa zahtevamo od šole, da vzgaja mlade ljudi, marksistično, socialističnosamoupravno, naša družba pa se čedalje bolj zapleta v protislovja. Prav pri učenju samoupravljanja s temelji marksizma se je pri večini mladih izoblikoval negativen odnos, saj se bolj zgledujejo po tujih, zahodnih idejnih usmeritvah, kjer imajo mnogo uspešnejše gospodarstvo od našega. Za malodušnost mladih pa so marsikje krivi tudi pedagoški delavci — če samo predavajo, besedičijo, pridigajo, romantično prikazujejo preteklost, sedanjost in prihodnost pa slikajo samo črno. Tudi razne kazni še niso zapustile naše šole. Ali smo torej sposobni mladino naučiti in vzgojiti živeti in delati? Da, če bomo šoli dali tisto mesto v naši družbi, ki ji gre, če bomo iz nje pregnali nepotrebno navlako, če ... še precej jih je, teh čejev namreč.
Spremembe na spremembe
Kaj prinaša novo šolsko leto okrog 18 tisočim pomurskim osnovno- in srednješolcem? O tem je sicer še marsikaj neznanega, nepredvidljivega, te dni tudi še ni bilo mogoče dobiti vseh podatkov, kaže pa, da bo vse steklo po že utečenih tirnicah. V šolstvu je pač tako, da je večina stvari vnaprej začrtanih, oziroma je v glavnem vse predpisano. Neznank pa je vseeno veliko, ker se predpisi hitro spreminjajo. Tako je srednje usmerjeno izobraževanje dobilo prav med počitnicami (12. julija) dva nova sistemska zakona — o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju v šolah in spremembah in dopolnitvah določil o svobodni menjavi dela na področju usmerjenega izobraževanja.
Ena od bistvenih novosti za srednješolce je vsekakor matura, ki jo bo moral opraviti vsakdo, kdor se bo hotel vključiti v višje-ali visokošolsko izobraževanje. Možne pa bodo nekatere izjeme. Učenci, ki pa bodo končali 3- ali 2-letne programe, bodo opravljali na srednji šoli preskus znanja, s katerim dokažejo, da oblvadajo najpomembnejša znanja štiriletne smeri ali programa srednjega izobraževanja. Po opravljenem preskusu pa bodo lahko opravljali še maturo, če bodo želeli nadaljevati šolanje. Kdor bo opravil vse ob-
Založenost in cene učbenikov
Čas pred začetkom pouka je značilen po najintenzivnejših nakupih šolskih potrebščin in učbenikov. Kako so založeni z njimi in kakšne so cene, smo povprašali vodjo knjigarne in papirnice Dobra knjiga v Murski Soboti, Štefana Viteza.
»Založenost z učbeniki in delovnimi zvezki je letos v naši knjigarni kar zadovoljiva. Osemdeset odstotkov jih že imamo v zalogi, nekaj jih pričakujemo še v kratkem, manjkajo pa: berilo za prvi razred osnovne šole, matematika za četrti, gospodinjstvo (učbenik in delovni zvezek) za sedmi razred in Naš jezik v osmem razredu. Našteti učbeniki so še v tisku in tako jih do septembra ne bo. Podobno velja tudi za učbenike srednjih šol, pozna pa se odziv na letošnjo akcijo Modri Janez, to je nakup po prednaročilu.« Ta akcija je zahtevala dodatni napor prodajalcev in posebnega finančnega učinka za knjigarni nima, je pa vsekakor ugodna za starše, ki so se zanjo odločili. Od začetka akcije v juniju pa do danes so cene učbenikov poskočile kar za se-
veznosti po programu za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju, dobi spričevalo o zaključnem izpitu, kdor bo opravil maturo, maturitetno spričevalo, v visokošolskem izobraževanju pa diplomo. Novost je tudi ta, da bodo lahko tudi učenci zadnjih
Drago je, drago, toda kaj, če je treba kupiti. Kljub akciji Modri Janez (naročilo vnaprej in obročno plačevanje) je v knjigarnah in papirnicah te dni velika gneča. Tudi zato, ker se ponavlja stara pesem, da ni vseh učbenikov in delovnih zvezkov, pa je treba večkrat iti vprašat, če so jih že dobili. (Foto: Nataša Juhnov)
letnikov srednjih šol ponavljali. Najpomembnejše pri tem pa bo to, da za končanje neke srednje šole ne bo več potrebno še pripravništvo v delovnih organizacijah, pri čemer pa se je zelo zatikalo.
Vsi doma — poklicno siromašenje Pomurja
Na vseh srednjih šolah v Pomurju so dokaj zadovoljni z vpisi novincev, tako da se nikomur ni bilo potrebno posebej »trgati« za nove učence. Ponekod bodo imeli celo dodatne oddelke. Če so se v minulih letih občasno okrog vpisov (šolske mreže) kar precej prerekali, je bilo zdaj skoraj popolno zatišje. Ni bilo slišati vikov in krikov zaradi podvajanja nekaterih programov oziroma smeri (kovinarstvo, družboslovje, naravoslovno-matematična tehnologija) in tudi ne predlogov, da je potrebno šole, iz katerih se kopiči kadrovski presežek glede na pomurske potrebe, enostavno ukiniti. Za vse bo torej, kot kaže, naposled dovolj dela — v sred-, njih šolah seveda, za naprej pa ostaja vprašanje.
Tako bo Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota v novem šolskem letu obiskovalo že okrog 1700 učencev. Zaradi velikega zanimanja mladih so morali uvesti dodatna oddelka skrajšanega programa in oddelek V. zahtevnostne stopnje v tekstilni usmeritvi, prav tako pa so dobili dovoljenje za dodatni oddelek
demdeset odstotkov in tako se je splačalo biti moder.
»Vsaka nova pošiljka je tudi nova cena,« pravi Štefan Vitez in tako seje najbolje oskrbeti z učbeniki in drugimi potrebščinami čim prej. To velja seveda za tiste starše učencev, katerih šole nimajo organiziranega nakupa šolskih potrebščin. Večina to ima, pa tudi zamenjavo knjig po šolah, tako da je za učbenike potrebno plačati le obrabnino, drugače pa je z delovnimi zvezki. Obrabnina je običajno do štirideset odstotkov nove cene, kar se v družinskem proračunu pozna, saj je pri nas o tako imenovanem brezplačnem šolanju ob_ vrtoglavo visokih cenah učil in ostalega že prav smešno pisati in govoriti.
Po prednaročilu se je akcija Modrega Janeza začela 2I. avgusta, trajala pa bo do konca meseca. V tem času bodo delili učbenike in delovne zvezke po šolah soboške občine tako, da bodo vsi prejeli dogovorjeno po prednaročilu.
V ponedeljek dopoldne so delili učbenike v Rogaševcih, popoldne pa na Kuzmi, v torek
splošne (gimnazijske) smeri v na-ravoslovno-matematični usmeritvi. Kar dva oddelka nove smeri bosta tudi na Srednji družboslovni in naravoslovni šoli v Ljutomeru. Vračanje gimnazijskega programa v srednje šole je vsekakor ena od bistvenih novosti v novem šolskem letu. Precej več učencev, kot so razpisali mest, se je prijavilo tudi na Srednjo družboslovno in ekonomsko šolo Murska Sobota, tako da so se odločili za dodatni oddelek za prodajalce. In na tej šoli se bo letos zgodilo še nekaj poseb-
nega — potem ko jo bodo obnovili, bodo proslavili že 50-letnico delovanja. Ta jubilej bodo povezali z občinskim praznikom.
Po eni strani lahko torej govorimo o dokaj zadovoljivem vpisu novincev v pomurske srednje šole. Toda ta zadovoljivost ima tudi negativno stran. Dobili bomo namreč preveč enosmernih kadrov, samo takšne pač, kot jih bodo »producirale^ pomurske šole. Kaj bo torej z lesarji in gradbinci, ži-vilci (mesarji, peki), kemiki, farmacevti, grafiki. . .? Se bomo kar tako sprijaznili, da bodo v naštetih in drugih dejavnostih morali zaposlovati ali priučevati le ne-kvalivicirano delovno silo? Spoznali pa smo, da samo kadri z znanjem lahko prinesejo večji napredek. Najbrž bo tako marsikomu še žal, da si tako močno prizadevamo, naj se mladi usposabljajo za poklic v najbližji šoli. Res je, da starše in njih to najmanj stane, da s tem zapolnimo domače šolske zmogljivosti, toda obenem pomeni to tudi poklicno siromašenje Pomurja.
Coš skoraj povsod ukinili
In kakšno sliko kaže pogled v osnovno šolstvo?
V radgonski občini smo zvedeli, da bo šolska mreža ostala nespremenjena in da se niso odločili za ukinjanje celodnevne oblike dela, kot se je to v zadnjem času zgodilo v večini drugih slovenskih občin. Coš torej ohranja od 1. do,4. razreda na osemletkah v Gornji Radgoni in Raden-
dopoldne na tišini in popoldne na Cankovi, včeraj je bil sejem šolskih potrebščin in deljenje učbenikov ter delovnih zvezkov po prednaročilu pri Gradu, danes (24. avgusta) dopoldne od 8.00 do 12.00 v Petrovci h in popoldne od 14.00 do 17.00 v Fokovcih. Jutri bo sejem šolskih potrebščin na puconski šoli, popoldne med 13. in 16. uro v Mačkovcih. Na beltinski osnovni šoli 17. oktober bo sejem v ponedeljek dopoldne med 7. in 13. uro, popoldne pa med 14. in 17. uro v Odrancih. Med tremi soboškimi osemletkami se je v akcijo organizirano vključila le osnovna šola Edvarda Kardelja, katere učenci bodo delovne zvezke in učbenike lahko dvignili v torek dopoldne med 8. in 12. uro ter si tako prihranili pot do knjigarne. Čeprav je prenovljena in obogatena za nekaj dodatnih kvadratnih metrov površine, za uro pa podaljšan tudi njen odpiralni čas, je v njej te dni vseeno gneča — kot vedno pred začetkom pouka.
Brigita Bavčar
JOŽE GRAJ
cih. Takšna je bila tudi večinska želja staršev. Ukinitev za občinsko izobraževalno skupnost ne bi prinesla bistvenih prihrankov, ker doslej pri njih niso poznali posebnih dodatkov pedagoškim delavcem, kot je bilo to urejeno v drugih celodnevnih osnovnih šolah.
Čeprav v Stogovcih že gradijo prizidek k stari šoli (kuhinjo, večnamenski prostor, 2 učilnici, knjižnico in upravne prostore), tega v novem šolskem letu še ne bodo mogli uporabljati, ker z deli še ne bodo končali.	__
V občini Lendava bo s 1. septembrom zasedlo osnovnošolske klopi nekaj čez 3 tisoč učencev. Razen v Črenšovcih in Odrancih bodo lahko organizirali pouk povsod v dopoldanski izmeni. Odločili pa so se za slovo od celodnevnih šol Bistrica in Kobilje. Za tamkajšnje učence in njihove pedagoške delavce bo to vsekakor velika sprememba. Kaže, da bo manj tudi oddelkov podaljšanega bivanja, ker starši ne zmorejo prevelikih stroškov. No-va pridobitev pa je telovadnica pri OŠ Turnišče, ki so jo predali namenu ob koncu iztekajočega se šolskega leta. Zaradi prostorske stiske na dvojezični OŠ Drago Lugarič v Lendavi pa so morali začasno urediti 2 dodatni učilnici v prostih igralnicah Vzgojno-var-stvene organizacije Lendava. Občinski referendumski program sedaj predvideva zgraditev otroškega vrtca na Srednji Bistrici in priprave na gradnjo novih učnih prostorov v Črenšovcih.
Nekaj pa bo v tem šolskem letu še novega. Tako bodo končno uvedli v občini poučevanje angleškega jezika. Učenci 5. razredov bodo lahko izbirali med nemščino in angleščino na osemletkah v Lendavi, Veliki Polani, Turnišču in Črenšovcih. Dvojezične šole pa bodo dosedanji eksperiment pri poučevanju maternega jezika (slovenskega in madžarskega) uvedle kot reden način dela, saj se je nova oblika, ki so jo preskušali in preverjali na osemletki Drago Lugarič, pokazala kot dokaj uspešna.
V ljutomerski občini čaka največja sprememba učence in učitelje na OŠ Jože Hedžet Šafar-sko. Občinska izobraževalna skupnost je namreč morala zaradi varčevalnih ukrepov njihov coš ukiniti. Kot delno nadomestilo bodo uvedli oddelek podaljšanega bivanja.
Kako bo z dograditvijo telovadnice pri OŠ Ivan Cankar v Ljutomeru je zaenkrat še neznanka, saj se precej zatika zaradi pomanjkanja denarja. Tako občasno dela na gradbišču stojijo.
V občini Murska Sobota so želeli v tem šolskem letu nekoliko spremeniti (racionalizirati) šolsko mrežo, a je zaenkrat ostalo po starem, ker to ne gre brez soglasja prizadete krajevne skupnosti. Ukinitev šole namreč prinese za vsak kraj veliko izgubo, zato so prizadevanja ljudi, da bi jo obdržali, razumljiva. Drugo vprašanje pa je, ali je možno v vsaki majhni šoli zagotoviti kakovost pouka. Pretehtati je torej treba, kaj je boljše za otroke.
Kako lepo bi bilo, če bi šolarji v Bakovcih že lahko stopili v nove prostore, ko se bo spet začela šola! No, vedo, da se to še nekaj č_asa ne bo zgodilo. Vse kaže, da šele v drugem polletju novega šolskega leta. Pa bodo vzdržali tudi do takrat, če so morali že vrsto let delati v daleč naokrog najslabših prostorskih razmerah.
Tudi v soboški občini so, kot pravijo, morali »udariti« po cošu. V Gornjih Petrovcih in na podružnični šoli v Markovcih so jo ukinili za vse oddelke, obdržali pa na razredni stopnji v Beltincih.’V stališčih občinske izobraževalne skupnosti je med drugim zapisano, da s tem ne bo prizadeta kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, saj bodo pač delali tako, kot na večini drugih »rednih« šolah. In najbrž je res tako, saj cošev v večini primerov niso mogli ali si dovolj prizadevali izvajati tako, kot so bili prvotno zamišljeni. Tako te oblike dela tudi niso dajale boljših učno-vzgojnih rezultatov, ki bi se potrdili pri učencih pri nadaljnjem usposabljanju.
Kljub vsemu naj bo vsem novo šolsko leto kar najbolj uspešno!
Na podlagi 8. člena odloka o priznanjih in nagradah občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 8/73) komisija za podeljevanje priznanj in nagrad občine Murska Sobota objavlja
RAZPIS
za vložitev predlogov za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota
1
Skupščina občine Murska Sobota podeljuje priznanja in nagrade temeljnim organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim, društvom in posameznikom (v nadaljnjem besedilu kandidatom) za izredno uspešno in družbeno pomembno delo, s katerim so dosegli nadpovprečne rezultate trajnejšega pomena in imajo posebne zasluge pri razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, krepitvi SLO in družbene samozaščite ter so bistveno prispevali k razvoju in ugledu občine Murska Sobota.
Kandidati za občinsko nagrado in priznanje sp lahko z vseh področij življenja in dela, zlasti gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva.
2.
Priznanja in nagrade se v smislu 1. točke podeljujejo po naslednjih kriterijih:
1.	za nadpovprečne uspehe, dosežene v gospodarstvu, ki se kažejo organizacije, produktivnosti, širitvi materialne osnove, novi tehnologiji dela ter v poglabljanju socialističnih samoupravnih odnosov;
2.	za nadpovprečne in večletne uspehe pri uresničevanju vzgojnih in izobraževalnih ciljev, povezanih s potrebami združenega dela, ki so pripomogli k boljši kvalifikacijski sestavi delavcev, da le-ti s svojim znanjem spreminjajo delovne razmere in zagotavljajo večjo kakovost na vseh področjih združenega dela;
3.	za nadpovprečno uspešno delo v kulturi, znanosti in telesni kulturi, ki prispeva k družbenemu napredku, povezovanju delavcev in delovnih ljudi v občini, krepi samoupravne odnose in razvija širše povezovanje v domovini in zunaj njenih meja;
4.	za nadpovprečne dosežke pri organiziranju in zagotavljanju zdravstvenega in socialnega varstva delovnih ljudi in občanov;
5.	za nadpovprečne delovne rezultate v drugih dejavnostih.
3.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine M. Sobota dajejo družbenopolitične organizacije, samoupravni organi tozdov in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, organi samoupravnih interesnih skupnosti, krajevne skupnosti, skupščina občine in njeni organi. '
Predlog mora vsebovati:
— podatke o kandidatu;
— kratek življenjepis (za fizične osebe);
— navedba, ali se ga predlaga za
a)	častnega občana,
b)	zahvalno listino,
c)	zahvalno listino z denarno nagrado;
— izčrpno obrazložitev in predložitev dokumentacije za utemeljitev predloga.
4.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota je treba vložiti do 23. septembra 1989 komisiji za podelitev priznanj in nagrad Skupščine občine Murska Sobota.
Komisija za podelitev priznanj in nagrad Skupščine občine Murska Sobota
p tehnostroj
INDUSTRIJA VOZIL IN
KMETIJSKE MEHANIZACIJE, p. o.
69240 LJUTOMER, Prešernova c. 40
Telefon: (069) 81-615, 81-625, 81-635
Teleks: 35263 YU TSL, Ž. P. LJUTOMER
FAX (069) 81-675 YU
KOMISIJA ZA ODPIS IN PRODAJO SREDSTEV RAZPISUJE
javno dražbo
naslednjih rabljenih sredstev:
1.	tovorno vozilo (kombi) ZASTAVA 1500 TF, furgon, nosilnost 1000 kg, letnik 1979, izklicna cena 5.000.000 din;
2.	kiosk IMGRAD Ljutomer (2,5 m x 2,5 m), letnik 1979, izklicna cena 10.000.000 din;
3.	moped TOMOS T 14 V (zaprt tovorni tricikl), neregistriran, nevozen, letnik 1980, izklicna cena 1.500.000 din;
4.	paletni viličar, tip EHV 1000, PRIMAT Maribor, nepopoln, izklicna cena 1.100.000 din;
5.	varilni aparati, CO2 SAFMIG 355, inv. št. 0097,0118, 0122 in 0166 (niso popolni), izklicna cena 800.000 dinf
6.	osebni avto ZASTAVA 101 (karamboliran), letnik 1984, izklicna cena 8.000.000 din;
Kupec plača 33,5 % prometnega davka na navedeno oziroma iz-draženo ceno.
Dražba bo v torek, 29. avgusta 1989, ob 12. uri v Tehnostroju, Prešernova c. 40 (pred službo vzdrževanja).
Ogled je možen na kraju samem uro pred začetkom dražbe.
Počitniška izmenjava otrok
Ob vrnitvi iz Baške na otoku Krku se je mudila minuli teden v Murski Soboti delegacija predstavnikov iz Szombathelya. Na občinski skupnosti otroškega varstva so se s predsednikom Stankom Srako pogovarjali o nadaljnji izmenjavi otrok. Prav te dni namreč letujejo ob Blatnem jezeru naši otroci, madžarskih pa je bilo letos v počitniškem domu Dane Šumenjak 36. Vključeni so bili v mednarodno izmeno, ki jo sestavljajo tudi otroci iz Avstrije, skupno jih je bilo sto, vseh pa v tej izmeni v Baški 250. V počitniškem domu je živahno tudi pred sezono in po njej, ko so šole v naravi, na vrhuncu sezone pa je marsikateri otrok letos obiskal morje prav v koloniji, saj so skupne družinske počitnice za marsikoga že prevelik strošek.
bb
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
STRAN 5
Križevske opekarne
Radenska zahteva, da je hotel v Moravskih Toplicah novembra pokrit
OB POLLETJU ZELO USPEŠNI
Ko so pred dvema letoma ukinili proizvodnjo v obratu v Lukavcih, so v delovni organizaciji Križevske opekarne storili zelo modro poslovno potezo. Čeprav niso odpustili nobenega delavca, pa so v dveh letih zaradi naravnega odliva (predvsem upokojitve) dosegli optimalno zaposlenost. Danes je v Lukavcih prodajni center, ki uspešno dopolnjuje proizvodni program te delovne organizacije. Od 195 zaposlenih se je po podatkih ob letošnjem polletju število zmanjšalo na 170. A niso zanimive samo te številke. Druge predstavlja direktor Branko Zidar:
»Vsaka razprava o rezultatih za prejšnje obdobje je zelo relativna stvar. Čas nas namreč zelo prehiteva. Če vzamemo samo cene: če samo mesec dni nisi dosleden in ne spremljaš cen vhodnih materialov, te takoj vrže nazaj. Isto se pojavlja pri osebnih dohodkih. Če ne spremljaš in ne povečuješ sproti osebnih dohodkov, naenkrat spoznaš, da si zaostal za 30 do 40 odstotkov. Seveda pa lahko ugotovim, če pogledamo našo polletno bilanco, da smo poslovali zelo dobro. Ne samo v naši delovni organizaciji, to povedo primerjave s podobnimi v naši panogi. Najprej o fizičnem obsegu proizvodnje: čeprav je ta za odstotek in pol manjši od lanskega, pa se v sestavi izdelkov ta odstotek izgubi. V prvem polletju smo izdelali nekaj več kot 18 milijonov opečnih enot. Celotni prihodek je 21 milijard in je za 748 indeksnih točk večji od lanskega. Sam podatek ne pove dosti, če pa ga primerjamo s porabljenim denarjem (okoli 15,6 milijarde dinarjev) pz. indeksom z lanskim letom — 611,8 odstotka —, pa to pomeni, da smo dobro gospodarili. Dohodek se je povečal za celih 2.000 indeksnih točk.«
imamo na slovenskem tržišču zelo močno konkurenco s Hrvaške. Ne samo, da imajo nižje cene, tudi kakovost njihovih izdelkov
Branko Zidar: »Z rezultati polletnega poslovanja naše opekarne smo zelo zadovoljni. Seveda pa ne bomo počivali, ampak bomo še bolje delali.«
je dovolj dobra, da so konkurenčni.«
Je pa res, da pri opeki težko razlikuješ med kakovostjo?
»Točno. Res je sicer, da dosegamo slovenski izdelovalci s standardi določeno in zahtevano kakovost izdelka. Kakovost pa nima takšnega vpliva, kot je to recimo pri konfekciji ali beli tehniki. Za modularni blok, ki je skoraj osnovni gradbeni element, lahko rečem, da je osnova njegove prodaje na trgu samo cena. Kakovost namreč dosegajo vsi. Malo drugače je pri strešnih elementih. Tu je pomembna kakovost in v Križevskih opekarnah jo dosegamo, zato tudi nimamo kakšnih večjih težav pri prodaji, razen — kot sem že omenil — prodor hrvaških opekarjev na slovensko tržišče.«
Rešitve so verjetno v večji in cenejši proizvodnji, to pa pomeni tudi nove naložbe?
»V letošnjem letu končujemo 4 milijarde vredno naložbo. Gre za redno vlaganje. Istočasno pa pripravljamo nov naložbeni program za posodobitev proizvodnje, kjer bomo zamenjali sedanji način proizvodnje in uvajanje avtomatike. Naložba bo končana leta 1990, vredna pa bo 800.000 DM. Oprema bo v celoti kupljena v Nemčiji.«
Skratka — v vaši DO ne spite?
»Nimamo časa, saj tržišče zahteva od nas nenehno budnost, prilagodljivost in sprotno spremljanje dogajanj. Zaenkrat nam uspeva. To pa opazijo tudi delavci, ko na koncu meseca prejmejo svojo plačo. Julijska je bila v naši opekarni okoli 6 milijonov dinarjev. To pa pove skoraj vse.«
Dušan Loparnik
»Od predpisane kakovosti ne
odstopamo...«
Gradnja hotela v Moravskih Toplicah zaostaja za približno mesec dni. Do sedaj zaradi tega ni bilo večjih problemov, huje pa bo, če hotel ne bo pod streho in zastekljen do dogovorjenega roka. S tem bi namreč onemogočili opravljanje potrebnih del drugim izvajalcem.
Direktor hotela v gradnji je Štefan Vrečič (pomočnik generalnega direktorja Radenske, odgovoren za finance) in je o poteku dejal: »Gradnjo sproti nadzorujemo in ugotavljamo, da je nekoliko v zaostanku. Od izvajalca in nazornega organa smo zahtevali natančno analizo. S skupnimi močmi bomo poskušali to zamudo nadomestiti. V začetku je prišlo do zamude zaradi problemov pri izkopu gradbene jame in visoke podtalnice. Te težave so sedaj presežene, tako da večjih problemov, ki bi bili zunaj dosega izvajalca, ni.«
Pred začetkom gradnje je bilo potrebno še popraviti načrte — naredili so jih bolj
»varčne«. Do sedaj so z izvajalcem sklenili pogodbe v višini 81 milijard dinarjev in že presegli naložbeni program (ki je načrtoval 73 milijard)
Štefan Vrečič, direktor hotela v gradnji v Moravskih Toplicah
Kaj pa izvoz?
»Izvoz je v prvem polletju nekoliko slabši od načrtovanega. Razlogi niso na naši strani, ampak pri naših tujih partnerjih, ki so imeli težave pri gradnjah. Ker pa se te nadaljujejo, računamo, da bomo v drugem polletju to zamudo v celoti nadomestili in izvozili toliko, kot smo načrtovali.«
Kakšno pa je stanje na trgu zdaj, ko prehajamo na tržno gospodarjenje?
»Časi, ko si na trgu lahko prodal vse, ne glede na cene, so minili. Konkurenca v opekarniški panogi je iz dneva v dan hujša. To smo začeli spoznavati že v letu 1988. Cene naših izdelkov smo morali začeti prilagajati trgu in v nekaterih časovnih obdobjih smo prodajali za toliko, kot je tržišče lahko plačalo. Zadnje čase
Hill
lili  IM HM <111
lili!  H
II *«111
Tržišče z opekami in drugimi opečnimi izdelki, kot so strešniki, tlakovci, slemenjaki..., je iz dneva v dan zahtevnejše. Kakovost je ponekod pomemben dejavnik prodaje.
KG Rakičan, tozd Poljedelstvo in govedoreja Lendava
NOV NASAD TRT
Na območju vinogradniškega okoliša Lendavske gorice, ki obsega lendavske, dolgovaške, čentibske in dobrovniške vinograde, je čez 600 hektarjev vinogradov. Glede na to, da jih ima družbeni sektor le 5 odstotkov, drugo pa je v zasebni lasti, bi človek logično sklepal, da se ti (družbeni) zgube v množici pridelovalcev. Pa ni tako: v lendavski ekonomski enoti tozda Poljedelstvo in govedoreja, ki posluje (za zdaj!) v okviru Kmetijskega gospodarstva Rakičan, dosegajo dobre uspehe ne le na poljih, ampak tudi v vinogradih.
Pogovarjali smo se s skupino-vodjo inženirjem agronomije Štefanom Žerdinom. Povedal je, da imajo 22,6 hektarja rodnih vinogradov in 2,5-hektarski nov nasad. Vinogradi so na štirih mestih: okrog grajske kleti, v Čenti-bi, Pincah, nov nasad pa je v zaselku Birkaš pri Dolgi vasi.
»V rodnih vinogradih imamo največ — 17,5 hektarja — sort laškega rizlinga, nato — 2,30 hektarja — šipona, rizvanca je 1,85 hektarja, imamo pa tudi 1 hektar modre frankinje. Lani smo pridelali 126 000 kilogramov grozdja oziroma 85 000 litrov vina. Tega prodajamo na veliko in gre dobro v promet. Največ ga prodamo Potrošniku Murska Sobota za potrebe njegovih bifejev, kjer točijo odprta vina. Po lanski trgatvi pa smo prodali gostilničarjem precej mošta iz rizlinga in pozneje mladega vina. Rizvanec je zelo poten, vendar pa ni primeren za kletarjenje za daljši rok. Drugače je z drugimi vini, ki jih pridelujemo, saj jih je mogoče ohraniti. V naši vinski kleti imamo klasično kletarjenje, kar med drugim pomeni, da se izogibamo kemičnim sredstvom in čiščenju s pomočjo filtrov. Tudi za stekleničenje se nismo odločili; le čemu naj bi se, ko pa vino lahko prodamo v sodih oziroma »odprto«. Pa še paziti moramo, da nam ne bi prehitro pošlo.«
Tako nam je pripovedoval
mladi kletar Štefan Žerdin. Odkar je prevzel kletarjenje od izkušenega predhodnika, ki se je upokojil, noče iti v temeljite spremembe, kar pa seveda ne pomeni, da ni za napredek. Veliko mu je do ugleda lendavskih vin, in da bi se obseg družbenih vinogradov razširil, vendar za to ni velikih možnosti, ker so pač pobočja »oddana«. No, v zaselku Birkaš pri Dolgi vasi pa se je nekaj zemlje vendarle našlo: letos — za zasebne vinogradnike zelo pozno — med 24. in 27. majem so posadili 4 200 različnih trsnih cepljenk klonske selekcije sort: renski in laški rizling, Chardonnay (izg. šardone), beli pinot.
kerner, pa tudi tri madžarske cepljenke, ki so jih vzgojili v kmetijskem kombinatu na Ptuju: cserszegi fuszsres, cserfiirtu in zefir. Gre za poskusni nasad na nekoliko nižjem pobočju, kot so sicer lendavski vinogradi; radi bi preskusili, kako bodo posamezne sorte kljubovale vremenskim razmeram, recimo ob slani.
Letos imajo zasebni vinogradniki veliko težav s trto, saj jo je treba nenehno škropiti (upoštevati je treba seveda karenco). V družbenih vinogradih lendavske občine so, po besedah sogovornika, škropili 10-krat in najbrž bo treba še enkrat. Uspelo jim je preprečiti tudi grozdno gnilobo, pri čemer pa veliko zasebnikov ni bilo dovolj uspešnih. Štefan Žerdin napoveduje slabšo vinogradniško letino od lanske, ko je bila menda srednja. Bog ne daj toče, kajti potem bi bilo vinca še manj, cena pa bi mu še bolj porasla, pa si ga vsakdo ne bi mogel privoščiti (v lokalu).
Š. Sobočan
Pogled na del gradbišča v Moravskih Toplicah.
(Foto: Šabjan)
za 8 milijard. Kje so vzroki? Štefan Vrečič je dejal: »To je izključno posledica inflacije.
Prvič je bila stopnja le-te višja, kot pa smo načrtovali v programu, drugič pa je vzrok v časovni neskladnosti programsko predvidenih prilivov glede na dejanske prilive denarnih sredstev. Zaradi zamude gradbenih rokov bo tudi za izvajalca inflacija veliko breme. Zato smo še toliko bolj upravičeni, da zahtevamo od izvajalca upoštevanje določenih rokov. To je povezano tudi s prodajo hotelskih zmogljivosti, kajti z njo morajo začeti že letos, če hočejo,da bo hotel prihodnje leto zaseden.«
Na kakovost dela sedanjega izvajalca na gradbiščih (SGP Pomurja) v Radenski nimajo pripomb, moti jih le neažurnost in neupoštevanje časovnih planov gradnje. Zapletlo pa se je (zaenkrat še ne huje) z nekaterimi drugimi kooperanti, ki so želeli kupit, drugačen material, kot pa je v pogodbi. Seveda je ta material cenejši in slabše kakovosti. Radenska ne bo v nobenem primeru dovolila, da bi se v hotel v Moravskih Toplicah vgradil kakršen koli material slabše kakovosti. Vsak tak material bo moral izvajalec odstraniti in ga nadomestiti z ustreznim.
V načrtih je namreč zapisano, da je to gradnja hotela A kategorije in takšen hotel želijo v Moravskih Toplicah tudi imeti. Ne glede na ceno!
Bernarda
B. Peček
KONEC BRIGADIRSKEGA POLETJA
BOLJŠA DRUGA IZMENA
Konec tedna je zamrlo brigadirsko naselje v Murski Soboti. S sklepno slovesnostjo, ki je bilo v Vučji Gomili, pa. se je tudi končalo brigadirsko poletje v Sloveniji.
V slabih dveh mesecih je na Goričkem sodelovalo 370 brigadirjev, ki so prišli iz vseh republik in pokrajin naše domovine. V 39 delovnih dneh je bilo opravljenih 32 556 efektivnih ur, vrednost del pa je 1.611.814.300 dinarjev. V prvi izmeni so mladi uredili 2,5-kilometrski odsek ceste med Moščanci in Križevci, nekaj dni pa so urejali melioracijske površine v Lemerju. Zadnje dni so se lotili ceste Tešanov-ci—Selo, ki so jo potem urejali tudi brigadirji druge izmene. Dela so potekala tudi v Čemelav-cih, kjer so brigadirji ob pomoči strojev uredili 1,5 kilometra vodovodnega omrežja.
Za ves trud in delo se je brigadirjem v Vučji Gomili zahvalil tudi Štefan Kržanko, sekretar KK SZDL, akcijo pa je sklenil Tone Anderlič. Menil je, da kljub vsem težavam in krizi, v kateri je mladinsko prostovoljno delo, akcije še vedno potrebujemo. Predvsem pa je to eden od načinov, da se mladi družijo.
Cevni radiatorji
Po daljših pripravah so v Gorenjevi tovarni Imo Lendava te dni začeli poskusno izdelovati radiatorje iz okroglih cevi. Za začetek na preprost način, pozneje, ko naj bi stekla serijska izdelava, pa bodo kupili posebne stroje. Čeprav gre za grelna telesa, je njihova namestitev več kot to, saj so lahko v obliki predelnih sten, stopniščnih ograj, kot okrasni predmet_Možne so različne višine in širine in seveda tudi barve. Predvidevajo, da bodo s tem programom na tržišču uspeli. Prav tako si veliko obetajo od sistema ogrevanja infravent. Gre za ogrevanje z infra žarki, ki jih je možno usmeriti tudi na določen del prostora. Sistem bodo najprej preskusili v lastni tovarniški hali.
Š. S.
V Vučji Gomili je bilo videti tudi mnogo žalostnih obrazov, tudi marsikatera solza se je utrnila, preden so se poslovili. Skoraj vsi po vrsti so zagotavljali, da so se na akciji dobro počutili, saj so jih gostitelji dobro sprejeli, pa tudi vzdušje v brigadirskem naselju je bilo res prijetno in prijateljsko.
(Foto Nataša Juhnov)
In z druženjem so na Goričkem zelo zadovoljni. Še posebej v drugi izmeni je bilo vzdušje na akciji res enkratno, saj so mladi prisluhnili drug drugemu in niso gledali, kakšne narodnosti je kdo. Sicer pa so bili zadovoljni tudi z interesnimi dejavnostmi. Organizirali so številne tečaje, od računalništva do plesa, hodili so se kopat, na izlete, pa tudi sami so si prirejali brigadirske večere in druge šaljive igre. Gostovalo je tudi nekaj kulturnih skupin, ki
jih je priskrbela RK ZSMS za vse slovenske akcije.
Na podlagi vseh doseženih rezultatov je zadnja skupščina izmene sklenila, da za zvezno mladinsko priznanje predlagajo brigado Narodni heroj Mirko Jovanovič, torej gojence vojaške akademije kopenske vojske iz Beograda, za republiško priznanje pa mlade iz Suve Reke, ki so bili zbrani v brigadi Titovi brigadirji.
Silva Edry
SLflbVENIJATURIST
inamif
Sklad za dopolnilno izobraževanje in OO ZSS delavcev, zaposlenih pri obrtnikih občine Murska Sobota,
vabita 9. septembra na strokovno ekskurzijo
na mednarodni sejem obrti in drobnega gospodarstva v Celju. Prijave zbira do vključno 1. septembra SLOVENIJATURIST, Titova 1, Murska Sobota. Tam dobite vse potrebne informacije. Telefon: 21-189, 21-296
STRAN 6
VESTNIK. 24. AVGUST 1989
kmetijska panorama
ZVEZNA VLADA ZA MODERNO KMETIJSTVO (nadaljevanje s 1. strani)
Podpredsednik zvezne vlade Živko Pregl je nato spomnil na nekatere ukrepe v ekonomski politiki, ki naj prispevajo k upoštevanju posebnosti kmetijske proizvodnje in njeni večji učinkovitosti:
»Tako je Zvezni izvršni svet liberaliziral cene vseh kmetijskih in prehrambenih proizvodov na domačem trgu; povečana so sredstva za regresiranje cen umetnih gnojil, sredstev za zaščito rastlin in kakovostno seme; večja so sredstva v proračunu federacije za regresiranje dela obresti na posojila za selektivni program v kmetijstvu, del sredstev pa bo zagotovljen iz prihodkov narodnih bank republik in avtonomnih pokrajin; v proračunu so zagotovljena sredstva za realizacijo programa mesnih rezerv; sprejet je zakon o odlaganju vračanja dela posojil kmetijstvu iz primarne emisije, da bi ublažili posledice suše v lanskem letu; v proračunu federacije so zagotovljena sredstva za spodbujanje izvoza kmetijskih in prehrambenih proizvodov; izboljšani so pogoji kreditiranja iz primarne emisije za proizvodnjo in zaloge, saj za osnovo rabi tržna in ne zaščitna cena; sprejet je ugoden način plačevanja obresti na kredite iz primarne emisije za selektivne namene v kmetijstvu, tako da je obresti za posojila za proizvodnjo treba plačati, ko kredit dospe, za zaloge pa po dinamiki njihove realizacije; pravočasno so bile določene zaščitne cene pšenice, oljne repice, mleka in živine. Skupaj znašajo sredstva, ki na takšen ali drugačen način prihajajo v kmetijstvo, okrog 21 tisoč milijard dinarjev — samo na ravni federacije, kar je več kot desetkrat več kot v letu 1988.«
Pred dnevi je zvezni izvršni svet v okviru celotnega gospo-, darskega položaja obravnaval tudi kmetijstvo. O tem je Živko Pregl povedal:
»Na podlagi temeljite razprave smo sklenili, da je čas, da storimo, upoštevaje orientacijo k enakopravnosti vseh lastninskih sektorjev v kmetijstvu, pa tudi specifiko kmetijske proizvodnje, nekatere nove korake;
Zvezni izvršni svet je določil zaščitne cene za koruzo, riž, sončnice, sojo, sladkorno peso, bombaž in tobak. V prvih dneh septembra bomo določili tudi nove zaščitne cene za mleko in živinorejske proizvode, po tem pa zaradi inflacije nameravamo zaščitne cene usklajevati vsak mesec. Do Sredine septembra bomo določili tudi nove zaščitne Cene za pšenico letine 1990.
Svetu guvernerjev Narodne bapke Jugoslavije predlagamo in mislimo, da bo to sprejel, da se poveča stopnja reeskonta za kreditiranje zalog in rezerv koruze, sladkorne pese oz. sladkorja, oljaric, surovega olja, riža in tobaka s 56 na 60 odstotkov in da se poveča stopnja reeskonta za kreditiranje nove pridelave pšenice in oljne repice s 40 na 60 odstotkov. Oblikovali smo konstrukcijo, po kateri obresti na posojila, iz primarne emisije za selektivni kmetijski program ne bodo višje od tretjine eskontne stopnje Narodne banke Jugoslavije. Temu ustrezno bo po hitrem postopku v začetku oktobra spremenjen zakon, nekaj bo treba za to nameniti iz proračuna federacije, morda bodo morale kaj prispevati tudi republike in pokrajini. Do operativnosti te rešitve v začetku oktobra bo odloženo plačevanje obresti za posojila, iz primarne emisije za kmetijstvo. Pri teh denarnih ukrepih je bil Zvezni izvršni
svet v velikih dilemah. Ni mogoče zanikati njihovega določenega inflatornega vpliva. Ocenili pa smo, da bo njihov skupen učinek z zmanjševanjem stroškovnih pritiskov na kmetijstvo protiinflacijski. Za te ukrepe smo se odločili kot izjemne. Dejstvo je namreč, da
v tem trenutku zaradi neurejenega sistema financiranja federacije ni drugih virov. Zavedamo se, da je narobe, da se je tovrstne operacije leta in leta financiralo iz primarne emisije, po kateri smo za najrazličnejše namene preradi posegali. Pripravljamo rešitve, ki bi zagotovile v prihodnjem letu iz realnih virov vsaj takšen obseg dodatnih sredstev za kmetijstvo;
— v okviru proračuna federacije bodo tudi vnaprej zagotovljena sredstva za regresiranje umetnih gnojil, sredstev za zaščito rastlin in kakovostno seme;
— Zmanjšali bomo dajatve na uvoz proteinskih sestavin za živinsko krmo, ribjo moko itd.;
— s spremembo zakona o obdavčevanju proizvodov in tor-itev v prometu bomo izenačiti pogoje individualih kmetijskih gospodarstev z drugimi gospodarskimi subjekti v kmetijstvu tako, da bomo v celoti odpravili prometne davke pri nakupu osnovnih sredstev, opreme, orodja in rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo in opremo, omogočili pa tudi davčne olajšave pri gradbenem materialu za vzdrževanje in gradnjo novih gospodarskih objektov na zasebnih kmetijah;
— omogočili bomo, da bodo kmetje lahko jemali hipotekarna in lombardna posojila na podlagi jamstva z zemljiščem, živino, kmetijsko mehanizacijo in drugim imetjem;
s spremembo ustreznega odloka bodo dostop do posojil na podlagi primarne emisije dobila tudi zasebna kmetijska gospodarstva;
sprejeli smo še nekatere druge sklepe in priporočila, ki se nanašajo na poslovno politiko bank, na pravice iz pokojnin-sko-invalidskega varstva ter na zemljiško politiko. Naj omenim samo naš predlog, da naj se spremenijo republiški zakoni tako, da bi opustili prometni davek za nakupe kmetijskega zemljišča, kadar gre za kmeta, saj je ta možnost dana že drugim gospodarskim subjektom. Vse to počnemo zato, ker trdno verjamemo v koncept modernega kmetijstva kot ekonomske dejavnosti, ki lahko ustvarja dobiček in ki je lahko atraktivna za domače in tuje investitorje. Prepričan sem, da se strinjate, da so to prave poteze in da bolj kot kakršnekoli parole dokazujejo, da ima zvezni izvršni svet za kmetijstvo kot del družbene reprodukcije dobro koncepcijo.«
OBMOČNO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV-ORAČEV
Pomurci vselej med najboljšimi
35 tekmovalcev iz soboške, radgonske in lendavske občine (žal so tudi tokrat manjkali tekmovalci iz ljutomerske občine) se je minulo soboto pomerilo v teoretičnem znanju, praktični vožnji in oranju. Organizatorja letošnjega območnega tekmovanja traktoristov-oračev sta bila Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota in Kmetijska zadruga Gornja Radgona, najboljši pomurski traktoristi pa so se pomerili na poljih kmetijskega kombinata v Črncih pri Apačah. Dež je sicer nekoliko oviral tekmovalce, vendar so ti tudi tokrat dokazali, da obvladajo tehniko oranja in da ne posegajo zgolj slučajno tudi po najvišjih republiških in državnih naslovih.
Pomurski traktoristi-orači so se tudi letos pomerili v štirih kategorijah, ob koncu tekmovanja pa je bil vrstni red naslednji: V kategoriji težkih traktorjev s tri-brazdnimi plugi je bil najboljši Ivan Žilavec (KG Rakičan EE Topolovci), pred Jožetom Gran-
saj so nastopile le tri, zmagala pa je Blanka Bukvič, pred Jožico Horvat (obe TZO Murska Sobota), na tretje mesto pa se je uvrstila Marija Rožman iz TZO Videm.
Vsi tekmovalci so se tudi letos pomerili v teoretičnem znanju in
Blanka Bukvič, tokrat najboljša po skupni uvrstitvi.
Na letošnjem tekmovanju se je pomerilo 25 traktoristov iz Pomurja, žal pa so tudi tokrat manjkali tekmovalci iz ljutomerske občine.
spretnostni vožnji. V teoretičnem preizkusu znanja se je najboljše odrezal Bela Bergles, v spretnostni vožnji z dvoosno prikolico Drago Korošec, v vožnji z enoosno prikolico Blanka Bukvič, med orači pa je bil najboljši Jože Režonja. In še skupna uvrstitev po vseh disciplinah: 1. Blanka Bukvič 256 točk, 2. Bela Bergles 254,78 točke in 3. Jože Režonja 248,49 točke, ekipno pa je zmagala ekipa KZ Panonka TZO Murska Sobota (1.459,58 točke), pred KG Rakičan EE Lendava (882,78 točke) in KG Rakičan EE Tešanovci (767,04 točke).
Po dva najbolje uvrščena iz vsake kategorije bosta zastopala ekipo Pomurja na republiškem
tekmovanju traktoristov-oračev, ki I. in 2-. septembra v Rakičanu, kot domačin pa ima Pomurje pravico, da na tekmovanje prija-više po eno ekipo v vsaki kategoriji.
K temu dodajmo še, da so na lanskem državnem prvenstvu pomurski tekmovalci posegli po najvišjih naslovih in si tako pridobili pravico za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v drugi polovici septembra na Norveškem. Tja bosta odpotovala Anton Geder in Jože Režonja, saj je Blanka Bukvič, ki je bila lani najboljša v državi, nastop na tem tekmovanju odpovedala.
L. Kovač
folom (KZ Panonka TZO M. Sobota) in Jožetom Horvatom (KG Rakičan EE Lendava). Pri oranju z lahkimi traktorji z dvo-brazdnimi plugi je zmagal Bele Berglez (KG Rakičan EE Topolovci), drugi je bil Jože Režonja (KG Rakičan EE Lendava), tretji pa Jože Zver (KG Rakičan EE Lendava). Med mladinci, ki so se pomerili v oranju z dvobrazdni-mi plugi, je bil najboljši Rado Senčar (TZO Videm), pred Štefanom Pankerjem (TZO Murska Sobota) in Aleksandrom Smodišem (Srednja kmetijska šola Rakičan). Udeležba mladink je bila tudi letos nekoliko skromnejša.
UVOZ VEČJI
OD IZVOZA
Jugoslavija ima takšne naravne možnosti, da lahko pridela dovolj hrane za domače potrebe, pa še za izvoz bi morala ostati. Žal pa podatki kažejo, da uvozimo več kmetijskih proizvodov, kot jih izvozimo in deficit na tem področju se v zadnjem času le počasi zmanjšuje. Po besedah Ferija Horvata, zveznega sekretarja za ekonomske odnose s tujino, je Jugoslavija lani izvozila za 1.149 milijarde dolarjev kmetijskih proizvodov, uvozila pa jih je ' vrednosti 1.351 milijarde dolarjev. V primerjavi z letom prej je ta deficit sicer manjši za 200 milijonov dolarjev. vendar pa se je delež uvoza kmetijskih izdelkov v skupnem uvozu povečal in je znašal lani 10 odstotkov. Delež kmetijskih proizvodov v skupnem jugoslovanskem izvozu pa je lani znašal 9.1 odstotka.
L. K.
AGROOSKRBA MARIBOR
Minilo je že kar nekaj let uspešnega delovanja mariborske Agrooskrbe, ko je delovala od leta 1981 v okviru Ferromota, od 1. julija letos pa kot samostojno podjetje. Zelo dobro se je uveljavila ne samo v slovenskem prostoru, temveč prodira v jugoslovanskega, saj postaja ena večjih trgovinskih hiš s kmetijsko mehanizacijo, škropivi, rudninskimi gnojili, semeni in rezervnimi deli v Podravju. Zamisel o samostojni organizaciji je nastajala že dlje časa, novi zakon o podjetjih je to še pospešil. Kar zadeva semena, ima Agroooskrba tudi zunaj Slovenije svoje površine, s katerih se oskrbuje s kakovostnimi semeni. V Zagrebu imajo celo predstavništvo,.
Pričakujejo, da bodo zdaj lahko ponudili še večjo izbiro kmetijskih strojev, v svoji dejavnosti bodo lahko še toliko bolj samostojni, pa tudi bolj prodorni. Na kmetijskih sejmih v Jugoslaviji bodo ravno tako dovolj močno zastopani in s svojo ponudbo privlačni za kupce. V vseh teh letih so si nabrali dovolj izkušenj, seveda pa brez izjemnih naporov, ki jih zahteva naš gospodarski trenutek, ne bo šlo. V prodajni ponudbi imajo izdelke vseh jugoslovanskih izdelovalcev, ki jih ta čas premore naš trg. Prepričani so, da bodo lahko v vsem zadovoljili tudi zahtevnejše kupce, saj je njihovo pravilo znano.
NAJTI HITRO IN ČIMBOLJŠO POT DO KUPCA
V ZADOVOLJSTVO OBEH.
OBIŠČITE PRODAJNO-SERVISNI CENTER
AGROOSKRBE V MARIBORU, VODOVODNA 7
PRODAJNI PROGRAM
• traktorji IMT s priključki in vse vrste drugih kmetijskih strojev
•	razna orodja
•	kmetijska oprema
•	nadomestni deli za kmetijske stroje
•	sredstva za varstvo rastlin in rudninska gnojila
•	semena, šota, razna veziva in drug repromaterial
OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI
PRODAJA S SEJEMSKIM POPUSTOM 5 do 10 % ceneje na veleprodajne cene! AGROOSKRBA
Maribor
Vodovodna ul. 7, telefon: (062) 301 781, 301 793^
TURNIŠČE: cene pujskov
Po daljšem času smo spet dobili poročilo s sejma pujskov v Tor-mšcu, cene pa so se s tem časa precej spremenile. Minuli četrtek (17 avgusta) so rejci pripeljali na sejem 36 pujskov, surih 7 do 10 tednov m težkih okrog 15 kilogramov. Za par pujskov ie bilo no ,^ od 800.000 do 1.34JO.OOO dinar^ ££££ vehko, prodal: pa so vse živali.
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
STRAN 7
V KOMPASOM POSLOVNI ENOTI BODO SEPTEMBRA ZAČELI Z RAČUNALNIŠKIM NAČINOM POSLOVANJA
ŠPEDICIJSKI POSLI IN NOVA TRGOVINA
V Kompasovem tozdu Mejni in turistični servis, poslovna enota Gornja Radgona je zaposlenih 55 delavcev, pet pa jih dela prek študentskega servisa. Zavedajo se, da je njihov uspeh v čedalje hujši konkurenci najbolj odvisen od kakovosti storitev, del tega pa je tudi delovna disciplina. Marsi
Drago Domanjko je prepričan, da bodo obmejne brezcarinske trgovine še dolgo uspešno poslovale.
kdo jim zavida dobre osebne dohodke, delovne obleke in ugled, toda le redkokdo se zaveda, da k vsemu temu lahko prispeva vsak
na radgonskem sejmu predstavljamo lesno obdelovalne stroje ROBLAND iz Belgije
DOBAVA TAKOJ!
Servis in rezervni deli zagotovljeni!
SGP POMURJE
zaposlen. Zato ni čudno, da v tej poslovni enoti (verjetno pa tudi v celotnem Kompasu) kaznujejo še tako majhen delovni prekršek.
Tačas delujejo tri brezcarinske trgovine (v Gornji Radgoni, Ge-derovcih in Lendavi), čez nekaj mesecev pa se jim bo pridružila še četrta na mednarodnem mejnem prehodu v Kuzmi (Sotini). Upajo, da bodo z njo ugodili kupcem z Gradiščanske v Avstriji, ki so doslej kupovali cenejše blago v gomjeradgonski ali ge-derovski trgovini. Med dosedanjimi trgovinami je imela najmanjši promet lendavska, vendar se ta izboljšuje. Prepričani so, da bo z vedno bolj odprto mejo z Madžarsko tudi v Dolgi vasi več kupcev. Veseli so vsake večje prireditve na oni strani meje, kot je bilo na primer tekmovanje Formule 1, saj to pomeni tudi večji obisk njihovih trgovin. Brezcarinske trgovine so se v minulem letu razširile kot gobe po dežju. Odpirajo jih skoraj v vsakem hotelu in mestu in tudi Pomurje ni izjema. V sredstvih javnega obveščanja smo lahko prebrali, da jih namerava država nekoliko omejiti. Ali so obmejne brezcarinske trgovine izjeme? Drago Domanjko, vodja poslovne enote v Gornji Radgoni, je o tem prepričan: »Davki, ki so že uve
V RADENCIH, priznanem zdraviliško turističnem kraju, bomo začeli graditi POSLOVNO- STANOVANJSKI OBJEKT (P + 1 + M)
deni za prodajo v brezcarinskih trgovinah, ne bodo prizadeli mejnih prodajaln, saj te delujejo pod posebnimi pogoji. V trgovinah v notranjosti lahko kupec »takšen ali drugačen«, kupuje v neomejenih količinah, pri nas pa je za vsako prodajo blaga določena carinska kontrola. Zato mi
Kerenčičeva ulica v Gornji Radgoni (v neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda) je vedno bolj vabljiva. Čeprav bo na njej veliko število gostinskih obratov in trgovin, bo uspel le najboljši.
že sedaj poslujemo pod drugačnimi pogoji.«
Verjetno pa je bolj dvomljivo leto 1992, ko bo »začela veljati« Evropa 92. Takrat tovrstnih prodajaln v državah, ki bodo vključene v Evropsko skupnost, ne bo več. Vprašanje pa je, če bo tudi našo državo doletela ta »kazen«.
Ko se je na mejnih prehodih začela prava gneča, so mnoge menjalnice ostale brez dinarjev. Kompasovim menjalnicam v Pomurju se to ni zgodilo, saj so si lahko pravočasno priskrbele denar, žal pa so imeli nekaj časa na voljo le pettisočake. Če je bila nekoč dovolj majhna blagajna, imajo te dni denar shranjen in pripralvjen kar v posebni sobi. Seveda tujci niso veseli, ko morajo imeti ob vsej drugi prtljagi še kovček za jugoslovanske dinarje.
Ker je menjalnica v Gornji Radgoni v bližini mejnega prehoda, so se mnogi tuji turisti raje
odpeljali naprej. Zato so julija postavili na Panonski ulici še eno menjalnico, in to v prikolici. Upajo, da bodo dobili še dovoljenje za prodajo pijače in prigrizkov v njej, saj bi tako ugodili mnogim potnikom, pred katerimi je velikokrat kar dolga pot.
Pred kratkim pa so v gomje-
radgonskem Kompasu začeli še z eno dejavnostjo, in sicer s špedi-cijskimi posli. Zakaj? Domanjko je odgovoril odkrito: »Mi smo videli v tej dejavnosti priložnost, da povečamo svoj dohodek. Namreč špedicije, ki so v Gornji Radgoni, delajo samo podnevi, mi pa smo na meji neprekinjeno, tudi ob nedeljah in praznikih. In prav v tem času je mnogo iskalcev te storitve.« Tako so Ugodili mnogim delavcem na začasnem delu v tujini, obrtnikom in delovnim organizacijam, ki se ukvarjajo s prevozništvom. Prej so namreč morali po potrebne papirje na mejni prehod v Šentilj. Zavedajo pa se tudi, da so minili časi, ko so bili »sami na meji«. Bližina meje je vedno bolj zanimiva tako za gostince kot trgovce. Tudi sami načrtujejo širitev ponudbe. Prihodnje leto bodo odprli novo trgovino TAX FREE SHOP, v kateri bodo prodajali jugoslovansko blago brez prometnega davka. S tovrstno pro-
dajo so se do sedaj ukvarjala le letališča. Edini pogoj je, da se bo moralo kupljeno blago »izvoziti«.	Bernarda B. Peček
Solidarnost s prizadetimi
Sobotno neurje v laški in šentjurski občini, ki je po prvih ocenah samo v Laškem povzročilo za 500 milijard dinarjev škode, močno odmeva tudi v Pomurju. Tudi v naši pokrajini so namreč večkrat bile naravne nesreče. Menijo, da tudi tokrat ne sineta odpovedati človeška solidarnost in pomočširše družbene skupnosti.
-še
•	GLASILO 0SU080DILUS FRQWTE 0B5WRS
»Imamo prekrasno mladino—« — Srečanje brigadirjev iz Pomurja s tov. Titom — »Po obisku r glavnem štabu je predsednik Tito najprej kreni! v mladinsko naselje Boris Kidrič Kro-novo. nato pa je kolona avtomobilov nadaljevala pot proti naselju Draga. Grmovlje in Gmajna. Pred vsakim naseljem so v špali-ru čakali predsednika vsi brigadirji. Na vseh teh mesti je tov. Tito izstopil iz avta in se rokoval z neštetimi mladimi rokami, izmenjal številne nasmehe in daroval zvrhano mero radosti vsakemu. ki ga je videl.
Naposled so predsednik Tito in ostali gostje prispeli do Mokric — mimo naselij Prilipe in Ribnica. Na ta del poti so prispeli tudi mladinci iz naselja v Bo-bovici. Domaslovec in Rakitje ter ustvarili edinstven špalir mladih. veselih lic pod krošnjami s sadovi obloženih jabolk.
Brigadirka MARIJA HORVAT. ki bo letos obiskovala Ul. razred ESŠ v Murski Soboti in je sedaj na avtni cestni v sestavi III. pomurske srednješolske brigade v Domaslovcu blizu Zagreba, nam je dejala: »To je bil naš največji dogodek v brigadi. Ko smo zagledali tovariša Tita, smo bili vsi prevzeti, saj ga doslej še skoraj nibče izmed nas ni videl. Velik dogodek zame in za nas vse pa je tudi, če dosežemo zaželeni uspeh pri delu.«
Plavolasi Mariji so žarele oči. ko je pripovedovala našemu dopisniku o nepozabnem srečanju s Titom, ki je ob koncu obiska pri mladinskih brigadah, na avtni cesti dejal:
»IMAMO PREKRASNO MLADINO! Nekateri ekonomisti pravijo, da bo cesta dražja, ker jo gradi mladina. Tudi če bi bilo tako, političnega učinka z dinarjem ni moč izmeriti.«
Povzeto smo prebrali na naslovnici Pomurskega Vestnika štev. 34/58 28. avgusta 1958.
Nadvse živahna gradbena dejavnost r soboški občini — Tekoči trak gradenj v mestu in okolici — Taka pa sta nadnaslov in naslov daljšega članka v 36. številki Pomurskega Vestnika r letu 1958, iz katerega povzemamo nekaj zanimivejših odlomkov. Najprej sinopsis: »Novi stanovanjski bloki —- Začetek gradnje zdravstvenega doma — Nova šola za učence v trgovini in še ena za učence mešanih strok — Nova trgovina in mesnica v Turopolju — Novo skladišče in servisna postaja Pe
VESTNIK
trola — Novo skladišče za žitarice — Novi lokali.« Sledi še uvodno pojasnilo: »Tako živahne gradbene sezone, kakršno imamo letos. Sobočani zlepa ne pomnijo. Ni več daleč čas. ko bo Sobota tudi po zunanjem videzu resnično središče Pomurja. Ta trditev je toliko bolj upravičena, ker bodo letošnjim gradnjam sledile v prihodnjih letih nove, ki bodo vtisnile Murski Soboti še bolj mestni pečat.« Iz integralnega teksta pa tole: »Med pomembne dogodke zadnjih dni sodi vsekakor začetek gradnje Zdravstvenega doma, v katerem VESTNIK
bodo specialistični dispanzerji za žene in otroke ter zobna ambulanta. Nove prostore bodo zgradili poleg obstoječega Zdravstvenega doma, ki je postal med časom pretesen, saj mora čakati pred posameznimi ordinacijami tudi po 50 ljudi, več zdravnikov pa ne more ordinirati zaradi pomanjkanja prostora. Tudi zobna ambulanta se stiska v dveh neustreznih prostorih. Na omenjene ambulantne storitve je vezan ves bivši murskosoboški okraj (Can-kova,~ Grad, Martjanci. Petrovci—Šalovci itd.). In še en prepričljiv podatek: samo na zobno ambulanto gravitira 60.000 prebivalcev. Novi zdravstveni dom bo sodobno urejen in pričakujemo lahko, da ho prihodnje leto dograjen. Vsekakor bo to pomembna pridobitev javne zdravstvene službe v Pomurju... In še kratek sprehod po gradbiščih v vaseh soboške občine. V Bakovcih bodo v kratkem dokončali gradnjo šole oziroma njeno prvo etapo s 4 učilnicami in ustreznimi pritiklinami. To bo prva novozgrajena šola v Prekmurju, ki bo predana svojemu namenu.
Dalje sta dograjeni dve učilnici pri osemletni šoli v Puconcih, ena učilnica pri šoli v Bodoncih in učiteljsko družinsko stanovanje v Moščancih. Na področju komunalne dejavnosti velja omeniti predvsem zgraditev mostu čez Dobel v Vanča vasi, ki veže okrajno cesto s Tišino, in zgraditev mostu čez Ledavo v Strukovcih, ki veže gorički predel s Cankovo. Doslej je bi! tukaj leseni most, novega pa bodo zgradili iz železobetona.
(B. Ž.)
•	z lokali za gostinsko dejavnost, predstavništvi, agencijami, servisi, trgovinami in saloni v velikosti 40-150 m2,
•	z lokali oz. apartmaji, velikosti 40-70 m2 kot »gradnja za trg« po sistemu »ključ v roke« ali »rohbau«. Objekt bo lociran ob glavni transverzali proti mejnemu prehodu zAvstrijo in neposredno ob negovanem parku. Začetek gradnje je predviden 15. 9. 1989. Zaradi omejenega števila prostorov vabimo vse zainteresirane občane, podjetja in DO, da se nam oglasijo, saj želimo že pred začetkom del prisluhniti željam posameznih kupcev.
srečanje ANICA MED ROŽAMI
V eni prejšnjih številk Vestnika smo kritizirali neurejenost nekaterih kmečkih dvorišč. Že naslednji dan pa smo prejeli nepodpisano dopisnico, na kateri je pisalo, da povsod ni tako. Dopisovalec je predlagal. naj obiščemo Rajevo Anico r Gomilici, ki ima lepo urejeno domačijo.
Škoda, ker Vestnik ni večbarvni, kajti le tedaj bi lahko slika pričarala bujnost barv množice cvetja, ki krasi to domačijo. Rože so po dvorišču, na balkonu, oknih, za ograjo in pred njo na cestni strani.
Informacije: SGP Pomurje
Štefana Kovača 10 69000 Murska Sobota tel. 069/22-740 int. 28, 51 telex 35 255 fax 069 71295
»Rože sem imela rada že tedaj, ko sem bila še dekle in živeta na Hotizi.« nam je povedala Anica. »Na novem domu r Gomilici se mi je ponudila priložnost za še večje predajanje temu konjičku, saj ima rože rad tudi mož. Pa tudi otroci'. Imam več vrst rož. zato je naša domačija v pisanih barvah čez pomlad, poletje in jesen. Pozimi pa lončnice shranim r posebni sobi. Z rožami je veliko dela, saj samo za zalivanje porabim dnevno eno uro. Pa tudi odstranjevanje ovenelih cvetov je zamudno. S tem pa sploh ne odlašam, saj potem hitreje zacveto novi cvetovi.«
V Gomilici je veliko domačij, kjer je na oknih, balkonih in ob ograjah množica cvetja. No. na Aničini
Rajeva Anica iz Gomilice ima rada rože. Te niso le na balkonu, oknih ..., ampak tudi na obeh straneh obcestne ograje.
Foto: Š. S.
domačiji je tega največ. K lepši podobi pa prispeva tudi leseni kmečki voz. ki pa ga naš objektiv ni ujel.
Š. Sobočan
STRAN 8
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
kulturna obzorja
PREJELI SMO:
Pozabljeni pomniki NOB,
Knjige celo v hišnikovem stanovanju
ki so izgubili prvotni videz
Eden od njih je gotovo potočni mlin v neposredni bližini reke Mure nekdanjega lastnika mlinarja Matije Smolkoviča na Gibini v občini Ljutomer. Na tej domačiji seje leta 1941 po neuspeli vstaji v Prekmurju za nekaj dni zadrževal prvoborec, ožji sodelavec Štefana Kovača-Marka, pisatelj, partizanski skojevski učitelj, Ferdo Godina-Marko. Večina članov družine je aktivno sodelovala v partizanskem gibanju. V mlinu so se vrstili številni pomembni sestanki aktivistov OF in organizatorjev NOB za območje nekdanjih občin Štrigova— Razkrižje takratnega okrajnega odbora istoimenskih občin. Med njimi je bil tudi Franc Alt-Milan, 1. sekretar in eden vodilnih organizatorjev NOB v Medžimurju. Dva člana družine sta bila tudi v ožjem okrajnem odboru OF ter kurirja relejne partizanske postaje s 15 a, sin Franc Smolkovič-Janko in Ivan Horvatič-Slavko, ki je bil pozneje 2. sekretar OO OF in nato vseh odborov na terenu Štrigova —Razkrižje ter nazadnje član združenega okrajnega odbora Ljutomer. Drugi domači so delali kot obveščevalci, kurirji, intendanti, skratka, skrbeli za prehrano in varnost terencev, kurirjev in čet NOV. Kristina Brulc, ki je bila tudi članica razširjenega okrajnega odbora ter je bila tesno povezana z znano prvoborko Nado Rajh že leta 1941, je bila cesto gost domačije. Od leta 1942 do odhoda v brigado na Dolenjsko jeseni 1944. je javko Smolkdvič obiskoval član ožjega odbora Marjan Va-land-Strah. Aktivist OF Simon Kutnjak-Bogdan iz Razkrižja in eden ožjih članov okrajnega odbora Štrigova—Razkrižje, ki je bil ob koncu vojne politkomisar komande mesta Ljutomer v sklepnih frontnih pettedenskih vojnih operacijah s sedežem v Štrigovi, je bil ves vojni čas redni obiskovalec Smolkovičeve domačije. Zelo tesno je bila povezana družina Zenkovičevih iz Jalšovca, ki so z gibanjem sodelovali od leta 1941. Naj še omenim nekaj imen požrtvovalnih terenskih aktivistov OF: Ivan Žabota, Ivan Trstenjak, Gusti Novak, Jože Sitar, Karel Klehar, Jože Klenar starejši, Jože Klenar mlajši, Balaš in Štefan Zanj-kovič, Martin Golenko, Franc Madar, Jože Zanjkovič, Ivo Ščavničar, Viktor Krznar, Gabriča in Pavlina Karel, Jože Zuman, Jože Šoštarič, Lojze Benko, Jani Žibek, Amalija Zmazek, Franc Knehtl, Matilda, Bernarda, Ivanka, Justina in mali Teodor Knehtl (otroci so delovali kot obveščevalci, prenašali hrano, oblačila in vzdrževali zvezo med postojankami tudi s Prekmurjem — kurirčkova pošta . ..), Tilika Rai-nar, Katarina Kovač, Marta Senčar, družina Balaškovič, Inocent Fija-la, družina Mesarič, Franc Kernek in še bi lahko našteval.
Po dogodkih pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih sta šla skbzi to javko Matije Smolkoviča in bila zavarovana aktivista OF Ivan Ribič, oče padlega skojevca Janka, in Anica Slavinec, poročena Ribič, ravno tako članica znane partizanske družine, ki so veliko žrtvovali med NOB v Prlekiji. V neposredni bližini mlina ob rokavu reke Mure je bil potopljen čoln Ivana Horvatiča, ki so ga uporabljali kurirji patruljne postaje S 15 b in še prej ilegalci za tajne prevoze Članov OF. Vse delo je bilo strogo načrtovano pod nadzorstvom takratnega dobrega organizatorja, predvojnega komunista, padlega borca NOV Franca Alta-Milana (pozitivno mnenje o pokojnem tovarišu je podal Albin Barle-Zoran v partizanski knjigi Kurirske relejne postaje v SRS med NOB). Patruljno postajo sta takrat vodila znana in marljiva kurirja Mirko Rainer-Vinci, ki je večkrat dežural na domačiji in vzdrževal redne stike s prekmurskimi aktivisti, ter Martin Golenko-Krištof, ki je stanoval v soseščini Smolkovičeve domačije na Gibini. Četa kapetana Ivana Majnika-Džemsa je imela pri svojem prehodu čez reko Muro organizirano malico pri mlinu, potem sojo po krajšem premoru ter številčno okrepljeno z mladimi domačini mobiliziranci kurirji varno prepeljali čez Muro. To je bila ena prvih dobro organiziranih partizanskih enot, ki je s svojim pogumnim dejanjem naredila dober vtis med prebivalci na obeh straneh reke Mure. Žal ji odprt teren ni dajal naravnega zavetja, da bi se lahko v taki formaciji zadrževala na izpostavljenem terenu. Po uspešnih akcijah se je morala razbita v več skupin vračati nazaj prek reke na zborno mesto Kozjak. Del čete se je
Smolkovičev mlin na Gibini — ob otvoritvi
Namesto da bi razširili splošno izobraževalni in pionirski oddelek Pokrajinske in študijske knjižnice Kulturnega centra Miško Kranjec v soboškem gradu v sosednji, to je prostor Kluba mladih, so knjižnični delavci pred začetkom obnove soboškega gradu morali knjige preseliti v nekdanje hišniško stanovanje. Tako je več kot 5000 knjig moralo iz skladišča pionirskega oddelka v nov prostor, ker bo v njem vhod v novo oziroma preurejeno gledališko dvorano. Skladišče je tako zdaj v nasprotnem kotu gradu, kar pomeni dodatni napor za knjižničarje, za obiskovalce pa, da bodo morali iskano knjigo čakati dlje, kot bi bilo potrebno, če bi bilo skladišče pri roki. Tako ima zdaj Pokrajinska in študijska knjižnica knjige na štirih krajih in eden je zaklonišče na Lendavski, kar vzbuja nezadovoljstvo izposojevalcev, ki morajo na študijskem oddelku čakati tudi kak dan ali dva, da dobijo željeno Knjigo. Vodja knjižnične dejavnosti pri kulturnem centru Miško Kranjec Jože Vugrinec pa nas je seznanil tudi s preselitvijo prav tako velikega števila knjig iz depoja v drugem nadstropju soboškega gradu v omenjeno zaklonišče zaradi tega, ker bo tudi ta prostor namenjen za preurejeno gledališko dvorano. Tako so torej ob depo za knjige iz študijskega oddelka ter skladišče pionirske knjižnice, ki je bilo povezano s splošnoizobraževalnim oddelkom. Oboje izposoji ni v prid in opazen je močan upad tako izposoje kot obiska, kar je očitno odsev tega, kakor se v Murski Soboti s knjižnico ravna. Izposoja je po besedah Jožeta Vugrinca padla za nekaj tisoč enot, obisk pa za okoli sto ljudi. Resda je poleti obisk vedno manjši, vendar ga tokrat bolj kot vročina zmanjšujeta prostorska stiska in nepravilen odnos do knjižničarstva v soboški občini.
S tem da ima Pokrajinska in študijska knjižnica kar štiri lokacije, vsekakor ne smemo biti zadovoljni. Posebej pa se kaže zamisliti ob dejstvu, da je čedalje manj ljudi, ki prebijajo čas med knjigami, pa najsi bo to v čitalnici ali doma. Očitno prevladujejo v času boja za preživetje enih in prestiž drugih, povsem drugačne vrednote. Bolj kot kulturne in civilizacijske, materialne, zato smo kot družba vedno bolj na psu po številu razgledanih ljudi.« Z neumnostjo pa se še bogovi bore zaman« smo prebrali in vam citiramo enega iz vrste pregovorov, ki si jih je vredno zapomniti. In tiste, ki odločajo o tem, da morajo knjige tudi v zaklonišča, spomniti, da bi bili raje kot usposobljeni za vojno pripravljeni na mir in civiliziranosti življenja.
Brigita Bavčar
Steber na sliki je eden od dveh pri vhodu v soboški park. Ne bomo komentirali njegovega stanja, ampak spomnili na uporabnost. ki bi jo lahko imel, če bi bil nosilec za vrata, ta pa bi sprehajalce v parku varovala pred vsemi motoriziranci, ki zdaj drvijo skozenj. Zvečer bi jih zaklenili po vzoru večjih mest v Evropi in tako park gotovo ne bi bil tako razdejan, kot je zdaj, predvsem pa bi se lahko mlado in staro spet nemoteno sprehajalo v njem. Zdaj pa je to nemogoče in tudi bo. dokler se bodo organi varnosti izgovarjali, da mlade kršitelje javnega reda in miru ščitijo vplivni starši in zakon, paznik krajevne skupnosti pa je peš nemočen, ker so pač biciklisti in motoristi hitrejši od njega. Poleg tega je sam, motorizirancev pa je vedno več in nekateri med njimi so že prav nasilni. Tega, da so mladi in da iz malega raste veliko, se očitno premalo zavedamo; sicer pa komu je še mar kulture nekega okolja?
bb
Foto: N. Juhnov
Parada tudi letos
Osrednja spremljevalna prireditev letošnjega 27. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni bo po tradiciji na njegov zadnji dan, v nedeljo, 27. avgusta, in sicer bo to parada kmečkih opravil in običajev. Nanjo je običajno dober odziv tako med obiskovalci kot udeleženci. Slednji se bodo začeli zbirati ob 9.00 na parkirnem prostoru Gorenja Elrad, med 10. in 12. uro pa bo pohod po radgonskih ulicah do sejmišča, kjer bo sklepna prireditev parade — nastop sodelujočih skupin in podelitev nagrad.
Kot nam je povedal tajnik občinske Zveze kulturnih organizacij Gornja Radgona Roman Sluga, bo okoli petnajst nastopajočih skupin z osemdesetimi vozovi in več kot tisoč udeleženci. Med nastopajočimi bodo tudi folklorne in glasbene skupine, ki bodo nastopile na sejmišču pred razglasitvijo najboljših in podelitvijo priznanj. Večina se jih vneto pripravlja, pri tem pa jih spodbuja pohvala za izvedbo prejšnjih parad, ki ohranjajo tradicijo priložnostnih opravil ob cerkvenih in drugih praznikih. Negovčani bodo spet ponazorili obnovo svojega gradu, na račun katere so se poigrali že lani, zanimivo pa bo gotovo tudi letos, bb
kulturni koledar
RAZSTAVE
LENDAVA — V galeriji v Lendavi sta na ogled stalna likovna in muzejska zbirka, zgodovina mesta ob meji v slikah akademskega slikarja Zoltana Gabora in spominska soba kiparja Gpvrga Zale. V lendavskem gradu pa je te zadnje dni v avgustu tudi mednarodna likovna kolonija, ki jo vodi vodja muzejske in galerijske dejavnosti Zavoda za kulturo Lendava — akademski kipar Ferenc Ki-raly. Udeležencev 17. mednarodne likovne kolonije je šest, s tistim, kar nastaja na letošnji likovni manifestaciji, pa vas bomo seznanili v naslednji številki Vestnika, ko bomo umetnike predstavili v reportažnem zapisu.
LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled stalna likovna zbirka, ki jo sestavljajo dela akademskih slikarjev onkraj Mure ter stvaritve udeležencev likovnih kolonij iz preteklih let.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin v Radencih so do sobote razstavljene skulpture kiparja-samouka Vilibalda Kranjca-Baldija iz Celja. Večjo proslavo s kulturnim programom pa pripravljajo v Radencih v torek, 29. avgusta, ko bodo proslavili 120-letni-co Radenske.
MURSKA SOBOTA — Galerija kulturnega centra Miško Kranjec je zaprta, Po-rajinski muzej je odprt med 10. in 12. uro (razen ob sobotah) v Pokrajinski in študijski knjižnici (ki je tudi odprta le dopoldne) pa je na ogled razstava del Niki Brumen, nekdanje voditeljice knjižnice in priznane pomurske bibliotekarke.
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Larry Collins — GREH (Založba Obzorja), Aron Kronski - VRAŽJI GLAS (Mladinska knjiga) in Branko Hofman — ISKANI IN NAJDENI SVET (Prešernova družba).
MILAN VINCETIČ: ZGODBA, PO KATERI SE IMENUJE ROMAN
vračal po isti poti mimo javke pri Smolkovičevih in se kasneje pridružil glavnini. Prek te javke in domačije so šla številna partizanska imena v Prekmurje in nazaj in dobila zavetje in varnost Med njimi narodna heroja Dane Sumenjak-Miran in Jakob Molk-Mohor, Jože Kramar-Juš; žal so vsi trije padli v spopadu s sovražnikom v Prekmurju. Naj še omenim Staneta C erviča-Bojana, ki je čestokrat prihajal na to domačijo; predvsem zanj je bilo značilno, da je velikokrat menjal postojanke, saj je bilo na Gibini in Razknžju veliko dobrih in varnih javk Smolkovičeva domačija je bila, pred koncem vojne izdana. Od takrat je sovražnik strogo nadziral reko Muro in neposredno okolico. Mislim, da bi bilo prav, da se takšen pomnik poskusa ohraniti če ne drugače, bi kurirska partizanska transverzala morala zajeti tudi to domačijo in prehod prek Mure Stvar, se sedaj pocas. urejajo in upajmo, da bo tudi ta pomnik dobil svojo zasluzeno mesto v zgo-
dovini NOB.
Lenart Horvatič
IZBOR FILMOV
sič izbirajo filme za Dneve domačega f'1	ja ^i(no čedalje
nematografov. Tujih filmov bo zarad p JI	domači-
spaz.janov, areni.	mcd njimj bomo imeIi priložnost
Soboti. Gornji Radgoni, Izdavi in Ljutomeru ^ predvidoma v Radencih in Turnišču v novembru, bb
Bil je šele moj šesti, sedmi sneg, toda prvi, ki sem ga pošteno čutil v čevljih. Racal sem za očetom, sneg pa se je drobil kot steklovina, kot peščeni zmrz, ki je hruzljal kot zapečena skorja. Mama me je ovila v širok moder šal, da sem bil še najbolj podoben . hruški ali krompirju; oče je stopal na široko kot bi plužil, jaz pa drobil kot kuščar. Ne le, da sem ga komajda dohiteval, čeprav se mi sneg ni tako vdiral, celo zaostajal sem za stopetdeset, dvesto metrov. Še najbolj mi je bilo mojih sank, ki bi jih oče zlahka vlekel, tu in tam bi se lahko celo sam spustil, a mi ni dovolil, češ da na železnico sodijo le vlaki.
— Pozimi, posebno letos, ko od mrazu poka drevje, bi bili lahko vlaki na saneh, sem zamodro-val, on pa je le zamahnil z roko in zamrmral nekaj kot, to je znova maslo starega očeta, ki bi ti dal piti tudi čaj iz posušenega ledu. Hotel sem mu dopovedati, da se mu ne bi tako vdiralo, da celo konji lažje vlečejo sani kot kolesje po visokem snegu, da bi se vlak kot velika gosenica, spustil-z mačkovskega brega v Soboto, kjer bi ga ujeli v posebni vlakobran.
— Če primrzneš, Milči, boš kot ta drevesa, je prišlo od spredaj. Kot ta drevesa, sem se zgrozil. Kot te obtežene, povešene veje, ki se brez vetra ne morejo znebiti niti svojega bremena.'Kot tista akacija tam, ki jo je razpolovilo, kot bezgov grm, ki izgleda od daleč kot zasnežen medvedji
LUNA NA MESECU
brlog, kot borovje, ki že od daleč diši po nevihtnem zraku, po tihoti, ki plaši le redke zajce in tu in tam kako srno.
Pod mostom, pravzaprav nasipom, se je vijugal potok: kot steklena volna, izgubljena na slepo, kot dihanje starega očeta, ki se je pokril s šiltarico čez obraz, da lahko poslišno tovori svoje vlake, kot čipke na kombineži moje tovarišice, ki je tu in tam pokukala izpod krila.
— Še bodo sove, ata, sem pri-dihal.
— Če bodo pač bodo, Milči, sicer pa pozimi spijo.
— Pa ponoči? slišal sem jih kako se oglašajo.
— Kličejo se, Milči, kličejo. Ali pa se ti je samo zdelo.
Pa se ni, pa se ni, bi najraje uporno zakričal, razločno sem slišal skovik, skovik, skovik, to pri-dihanje čuka, ki čemi v eni izmed lukenj v stanjevskem predoru, v katerega sva namenjena, s perutjo je podrsal po šipi, da sem vzpel nakomolce in razbral v polmraku opletajočo senco; ali pa je bil le izgubljeni angel, me je prešinilo, oni, ki se je pojavil tisto noč, ko je za pljučnico preminil moj stric. Oča se je zjutraj ravnokar bril, stal je pred ogledalom, ki mu je nenavadno pačila obraz, da se je moral stalno nagibati ali napihovati ličnici, imel sem občutek, da strže z leseno britvijo, da mu
kocine sproti rastejo. Ko se je oplaknil z mlačno vodo, je sedel za mizo, razvrstil predse škatlice zdravil, odvil pokrovčke in vsako ovohal kot lekarnar Nisvet, potem pa jih kot graške stresal v dlan.
— Slabo znamenje, Milči, je dejal, medtem ko si je dolival lipov čaj, sove so coprnice ...
Coprnice, coprnice, je odmevalo v meni, pod očetovimi škornji pa je hrusljala snežna skorja. Čeprav se je trudil, da je stopal v že shojene sledi, mu je noga tu in tam zašla, podrsnila, da se je zazibal kot velika senčna gmota. Poleg tega pa ni bil zgovoren in to me je begalo. Bal sem se, da prilezeva ven na drugi strani sveta, nekje v Ameriki ali celo Rusiji, da naju napadejo sove in razmesarijo, kajti stenjevski predor je zijal kot velika požrešna usta, kot večno priprta čeljust ki mlaskne za najinim hrbtom. Čim bolj sva se bližala, tem bolj so me izdajale noge. Kot bi se vanje naselil sneg, kot bi sproti zamrzovalo v podplatju, v roke mi je potisnil leščerbo, malo svetlečo hiško, ki sem jo moral nesti z dvignjeno roko, sicer bi jo vlekel po snegu.
Najprej me je zajel hlad. Prepih, sem pomislil, vleče z druge strani sveta. Tu bi staro mamo zlahka pobralo, ker ni oken, sem pomislil, kajti Pavla zadela tudi mišjo luknjo; te, ki kaže najmanj v Rusijo, pa ne bi mogla niti s kočo.
Tam so še strupene zime, tam, v Rusiji, kajti okoli ust se mi je že nabiralo ivje. Naježil sem se, pozabil na sneg v čevljih, zacepetal sem, da ne bi primrznil, oče pa prižgal svetilko.
— Pa ni, sem jecljal, nikjer Rusa?
Obrnil se je: kot da ni bil več on, te, več zbledela postava moža v ponošeni uniformi, ki potiska samokolnico, polno ilovice in laporja. Natančno sem videl njegove žilnate, koščene roke, od tobaka rumene prste in globoki zarez lesenega kolesa samokolnice, okovanega z debelim obročem, ki je zastajal v blatu, videl ustnice, ki so se stisnile in zagrizle hkrati, videl ta odsoten, nepomirjen pogled, ki se je ustavil na meni in če bi le malce dvignil leščerbo, bi mu posvetil v obraz in rekel: on je, Rus. Pokazal bi na krtačo ostriženo glavo, na redke zobe in avstrijsko vojaško kapo, ki je poplesovala na lobanji. Nekaj deset takih je zasulo v predoru, mi je nekoč pripovedoval oča, neki ležijo pod tirnicami, vsak dan gre vlak čeznje, neki menda še zdaj živijo v stranskih nišah, kamor se lahko še danes zatečeš ali umakneš, meni pa se je zazdelo, ko se sem razgledal naokoli, da v eni od teh niš, velikih kot naša shramba, nekaj Rusov pravkar meče karte, poplakuje slanino z vodko ali petrolejem, pomešanim z Nisvetovim krompirjevim špiritom.
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
RISBE NA ZNAMKAH
VELIKI BRAT NA STADIONU
Italijanska družba AGM Electronica je razvila elektronski sistem. ki naj bi nadzoroval navijače na stadionih in bi lahko v množici 130.000 gledalcev opazil enega samega nasilneža. Osnova sistema je elektronska osebna izkaznica, ki bi jo moral imeti vsak gledalec namesto vstopnice. Plastična kartica vsebuje magnetni trak, mini oddajnik in mikročip, na katerem so shranjeni osebni podatki lastnika. Množico na stadionu opazuje osrednji računalnik in o sumljivih dogodkih in osebah sporoča poveljstvu varnostnih sil. Kamere mu posredujejo posnetke skupaj z imeni tistih, ki povzročajo nemir. Premikanje kartice lahko na zaslon prikliče tudi duševno stanje njenega imetnika: zelena barva pomeni, da je miren, rdeča da je vznemirjen. Kdor bo na stadionu netil nemir ali se izzivalno obnašal, bo pri odhodu dobil trdne dokaze o svojem vedenju.
MAMKA MU JE UŠLA
Japonci so ob svetovni razstavi risb 1989, ki jo prirejajo v Na-goji, 300 kilometrov jugozahodno od Tokia, ta mesec poslali na trg priložnostni znamki. Vsako od njiju so izdali v 25 milijonov primerkov.
Ugoden nakup
Avstrijska družba The Trend Connection bo skupaj z madžarskim podjetjem Mert Qualiti Control poslala na trg delčke železne zavese. To bodo kosci bodeče žice, ki je včasih delila Madžarsko in Avstrijo, zdaj pa so Madžari 250 kilometrov dolgo žično ograjo začeli odstranjevati. Cena za kos bo približno 500 šilingov, deli železne zavese pa naj bi bili v prodaji po vsem svetu.
V 47 DNEH OKOLI SVETA
Enajstletni Američan Tony Aliengena se je s cessno 210 turbo iz kalifornijske Coste Mese odpravil na pot okoli sveta. Mladi pilot bo v 47 dneh preletel 30.850 km. Aprila lani je takrat desetletni deček preletel Združene države Amerike. V letalo je vzel starše in prijatelja iz Sovjetske zveze, s katerim si je dopisoval. Spremljala so ga tri letala. Tokrat bo letel povprečno tri ure na dan. Pot ga bo vodila prek Kanade, Grenlandije. Islandije, Škotske^ Švedske in Sovjetske zveze. Čez Beringovo ožino in Aljasko se bo vrnil v Kalifornijo.
Boljši živi nosorogi brez rogov kot crkovine! To je misel, ki je vodila namibijske naravovarstvenike, da so se lotili še zadnjega poskusa reševanja močno ogroženih črnih nosorogov v tej afriški deželi. Med obsežno akcijo so z oma-milnimi izstrelki uspavali precej odraslih živali in jim neboleče odstranili rogove. Samo nosorogi brez rogov imajo namreč možnost, da ostanejo živi.
»Rogovi bodo znova zrasli, a upam, da zelo počasi,« pravi Leon van Rooven, uradni predstavnik varstvenikov.
V Namibiji namreč divja neusmiljen pogon na nosoroge. Divji lovci v želji po hitrem in dobrem zaslužku potujejo po divjini oboroženi z avtomatskimi puškami in motornimi žagami ter neusmiljeno pobijajo nosoroge, kjer še naletijo nanje. Od nekdanjih številnih čred je v Namibiji ostalo vsega 100 no-
Ob rogove za preživetje
sorogov. To je nedvomno znamenje, da se bliža izumrtje te velike afriške živali.
In zakaj takšno uničenje naravne dediščine? Odgovor je znan: visoka cena, ki so jo pripravljeni plačati kupci rogov. Nosorogov rog je namreč nadvse cenjen okras za arabska bodala in nadvse cenjeno naravno pomladilo in spolno poživilo, pa naj bo slednje še tako za lase privlečeno. Za par rogov je na črnem trgu mogoče dobiti do 50.000 dolarjev, to pa je zaslužek, ki se mu je težko odpovedati. Zaradi poostrenega nadzora se je povpraševanje samo dvignilo, z njim pa tudi cena.
Vsi dosedanji napori, da bi afriške črne nosoroge rešili pred pobijanjem, so bili zaman. Niso se obnesli ostri spopadi z divjimi lovci, med katerimi so čuvaji uporabljali strelno orožje in pobili precej plenilcev. Prav tako se ni obneslo
preseljevanje nosorogov v oddaljene in odmaknjene predele; divji lovci so jih kmalu zasledili. Tudi poskusi gojenja nosorogov na nekakšnih farmah, ki naj bi zalagale trg z zelo iskanimi rogovi, niso rodili pravih sadov.
Zaradi nezaustavljivega divjega lova je populacija črnih nosorogov strahovito hitro upadala. V zadnjih desetih letih je od 15.000 živali na vsem afriškem kontinentu ostalo samo še 3.500 ali še manj.
Z zaščitnim odstranjevanjem rogov se vsi ne strinjajo. Clive Walker iz ustanove za zaščito nosorogov in slonov meni, da gre za panične ukrepe in da je ta poseg dejansko priznanje poraza.
Ali se nosorogi brez svojega značilnega okrasa, ki jim mimogrede služi tudi v bojih za samico in razplod, še počutijo kot pravi nosorogi, nihče ne ve. Upajmo le, da bodo po zaslugi teh nenavadnih ukrepov le preživeli
Ko sta se pred letom dni poročila 90-letni Alfio Fiamma in 77-letna Giuseppina Scandurra, se je ob njuni srebrni sreči marsikateremu rojaku orosilo oko. Njuna ljubezenska zgodba — nasprotovalo ji je vse sorodstvo — je hudo razburkala italijansko javnost, a večina ljudi je bila na njuni strani.
Žal sreča ni trajala dolgo. Dedek in babica s Sicilije sta se po letu dni razšla. Razlog? Babica je bila preveč ljubosumna na dedka. »Cele dni me je puščal samo, češ da odhaja k prijateljem. Jaz pa sem prepričana, da je hodil k drugi ženski,« je izjavila odločno in pospravila kovčke.
Zadnji krik newyorskega modnega frizerstva so vzorci
na zatilju. V frizerskem salonu Astor Place na Manhattanu S strankam najprej na kratko pristrižejo lase, potem pa z J" majhnimi električnimi škarjami izstrižejo najrazličnejše po-dobe, od junakov iz risank do Playboyevega zajčka. Možen je tudi obrnjen postopek: frizerski umetniki na gladko obriti glavi pričarajo, kar si kdo želi. Geslo te norčije: »Prinesite svoje ideje in svoje lase!«
ODŠKODNINA ZA SUŽENJSTVO?
Ameriški črnci zahtevajo odškodnino za vsa stoletja, ko so njihovi predniki delali kot sužnji. Ideja ni nova. Že pred dvajsetimi leti je z neke newyorske prižnice temnopolti revolucionar James Forman zahteval petsto milijonov dolarjev odškodnine od belih cerkva in sinagog. Pozivu se je takrat res odzvalo nekaj verskih organizacij, nato pa je zadeva zamrla. Zdaj se je vprašanje odškodnine znova pojavilo na dnevnem redu. Toda celo zagovorniki ideje ne vedo natanko,
kako naj bi zadevo izvedli. Teoretično bi bil do odškodnine upravičen vsak potomec afriških sužnjev, praktično pa bi bilo iz-plačanje odškodnine posameznikom po vsej verjetnosti nemogoče izvesti. Zato je bolj verjetno, da bodo temnopolti zakonodajalci, ki se zavzemajo za uvedbo komisije, ki naj bi proučila vprašanje odškodnine, zahtevali denar in ugodnosti pri izobraževanju potomcev sužnjev.
Gibanje za odškodnino je znova oživelo predvsem zato, ker so
s podobno zahtevo lani uspeli japonski Američani. Vsem, ki so bili med drugo svetovno vojno zaradi japonskega rodu internirani, bo ameriška vlada izplačala dvajset tisoč dolarjev. S pravnega stališča ostaja vprašanje odprto — noben zakon izplačila odškodnine ne prepoveduje, noben zakon pa tudi izrecno ne pravi, da bi to morali storiti.

AGROSERVIS p. o., Murska Sobota Zz
Narava je čudna umetnica, je modrovala upokojenka, ki je kupovala krompir na tržnici v M. Soboti. Nenavadnost je v tem, da je ploščat, njegova teža znaša 340 gramov, kar je kar dovolj za večerjo. Skoda, da hi ves krompir ploščat, saj bi ga bilo lažje skladiščiti.	L. Kramberger
SATANSKE COPATE
Znana multinacionalna družba Bata se je pred časom opravičila bangladeškemu ljudstu zaradi »obutvene« žalitve. Kaj se je zgodilo? Bata je na bangladeški trg poslala sandale, okrašene z znakom, ki je za muslimane hudo žaljiv. Okras je namreč mogoče z nekaj domišljije prebrati kot Alah akbar, ali po naše Bog je velik. Predstavnik Bate je sicer rekel, da na sandalih narisani znak nima nikakršnega sporočila, in da gre zgolj za ornament, vendar se je multinacionalka opravičila muslimanom in vladi Bangladeša v tamkajšnjih časopisih. Medtem so besni muslimani opustošili dve Batini trgovini.
na- pucm
Kroška cesta 58
YU-69000 Murska Sobota (069)21-630
telex: 35-219
SERVISI - PROIZVODNJA - TRGOVINA
Pijavke pri operacijah
Kitajski kirurg dr. Peng z medicinske fakultete Hubei od leta 1987 uporablja pri šivanju prstov pijavke, da sesajo kri iz kapilar. Zapleteno šivanje odrezanih prstov je namreč zelo težavno, če kri kar naprej teče. Dr. Peng je uporabil pijavke pri operacijah 14 bolnikov, ki jim je prišil 22 odrezanih prstov. Izpopolnil je sterilizacijo pijavk: pred operacijo jih več ur potaplja v raztopino antibiotika, tako da po njej ne pride do vnetij. Pijavke so primerne tudi pri šivanju udov, ker izločajo snov hirudin, ta pa preprečuje strjevanje krvi.
- POPRAVLJAMO
. PONUJAMO
- OPRAVLJAMO
- IZDELUJEMO
- PRODAJAMO
osebna vozila, tovorna in dostavna vozila ter kmetijsko in gradbeno mehanizacijo
svoje servisne storitve za osebneavtomobile, tovorne, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo za ZASTAVO, IMV-RENAULT, CIMOS-CI-TROEN, TAS-VW, TAM, IMT, TORPEDO, IMR, ZETOR, URSUS, ZMAJ, TOMO VINKOVIČ, POBEDA, SIP, ISKRA.
tehnične preglede, organiziramo vleko s posebnim vozilom in dajemo nasvete s področja avtomobilizma.
rotovatorje (freze), kabine TOMO VINKOVIČ, sklepne zagozde, pločevinasto posodo za gorivo, zaščiteno s protieksplozivnim materia-lom-antiexplo, sestavne sklope za vozila TAM in razne druge kovinske izdelke.
osebna in tovorna vozila ZASTAVA, tovorna vozila TAM, rezervne dele, dodatno opremo za osebna in tovorna vozila (vlečne kljuke, sedežne prevleke, okrasne dodatke, avtoradie in drugo tehnično blago), po želji kupca tudi montiramo vso dodatno opremo.
Prodajamo vozila po sistemu staro za novo!
— Opravljamo protikorozijsko zaščito vozil po sistemu DINITROL s triletno garancijo!
• VSAKO NEDELJO ORGANIZIRAMO SEJME RABLJENIH VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE
OBIŠČITE NAS NA RADGONSKEM SEJMU V HALI ABC POMURKE!
10
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
za vsakogar nekaj
NAREDI Sl SAM
Nevarne kapljice za oči
KOZMETIKA
TRAK ZA CEZ USESA

Iz mehke volne spletemo trak, ki nam greje ušesa in nadomesti kapo. Takšni trakovi so letos zelo moderni, posebno če so živih, skoraj kričečih barv. Potrebujemo 30 g moherja primerne debeline za pletilke štev. 5
Navodilo: Nasnujemo 20 p. in pletemo v vzorcu 1 desna 1 leva pentlja do višine 14 cm. Tu snemamo na enem robu v vsaki 2. vrsti 5-krat 2 p. Pletemo 20 cm, nato na tem robu dodamo v vsaki 2 vrsti 5-krat 2 p. Pletemo še 14 cm, nato zazankamo. Trak zadaj sešijemo po šivu.
Ponovno glas mladih v Bogojini
Osnovna organizacija ZSMS Bogojina bo tudi letos pripravila tradicionalno glasbeno prireditev Glas mladih pevcev, na kateri iščejo mlade in nadarjene pevke in pevce. Festival bo letos 15. OKTOBRA, prijavijo pa se lahko vsi ljubitelji, ki menijo, da znajo lepo peti. Vse, ki se bodo prijavili in se bodo uvrstili na končni nastop, bo spremljal ansambel Diamant iz Murske Sobote. PRIJAVE za nastop na Glasu mladih pevcev amaterjev sprejema OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS BOGOJINA, na ta naslov pa morajo prispeti najkasneje do 15. SEPTEMBRA. Kandidatke in kandidati morajo v prijavi poleg osebnih podatkov in naslova sporočiti tudi naslov skladbe in izvajalca v originalu, s katero bodo sodelovali na prireditvi.
Prijavijo se lahko vsi, ki menijo, da imajo dober in lep glas.
(RADIO MURSKA SOBOTA
LAHKO Sl JIH ZAŽELITE
Oddaja 21 232 iz diskoteke Super Li, 25. avgusta 1989, od 18.00 do 19.00.
2.
3.
4.
5.
6.
Das Omen — Misterious Art Ring my Bell — Collette Rootsie & Boopsie — Papa Winnie Don't be Cruel — Bobby Brown Every little Step — Bobby Brown Real Love — Jody Watley
7.	Loking for Freedom — David Haselhoff
8.	One step at a Time — Naisha
9.	Jou7ve got the Pover — Larabel
10.	Entriamo — Gino Carya
11.	I want to (remix 89), — Jules
12.	Don’t stop — Fresh & Fly
13.	Marina 89 — Rocco Granata
14.	Dressed for Success — Roxette
15,	You make me feel — Sylvester
16.	Sunshine — Fax yourself
17.	Deep in Vogue — Malcom McLaren
18.	Love can’t turn around The Hous sound of Chicago
19.	Let’s play house — Kraze
20.	The Rarty - Kraze
21.	Blam it on the Rain — Milli Vanilli
22.	Atomic City — Holly Johnson
23.	Batdance — Prince
24.	Rock on — Michael Damian
25.	By Double Trouble - The Todd Terry Mic
Pridružite se nam v diskoteki Super Li — petek 25. avgusta!
Za mnoge ljudi je dovolj, če presedijo večer v zakajenem prostoru ali če vozijo avto in imajo pri tem odprto okno. Oči jim pordijo, veznica se vname. Ko-njunktivitis, vnetje očesne veznice, je eno najpogoštejših očesnih obolenj. Simptomi so močno šče-menje in srbenje v očeh, ki pordijo in otečejo. Mnogi si skušajo pomagati, stopijo v lekarno, si kupijo kapljice, ki se dobijo, brez recepta. Vbrizgajo si jih v oči in te so že čez nekaj časa spet ble-
------CIGARETE--------
Nevarne tudi z vitaminom C
Madžari so prvi začeli izdelovati cigarete, ki vsebujejo vitamin C. Z njim so prepojili filter in tako vitamin C, ki vsaj delno uničuje škodljiv tobačni dim, prevzema siceršnjo nevarno vlogo kadilčevega telesa. Raziskave so pokazale, da je v kadilčevem telesu kar 40 odstotkov manj tega vitamina kot v telesu nekadilcev. Nova madžarska cigareta naj bi bila toliko bolj varna za človeški organizem, da so se celo odločili za sicer prepovedano reklamo po televiziji.
Vendar tudi vitaminska cigareta ne bo bistveno spremenila za-stračujočih podatkov Svetovne zdravstvene organizacije, ki so jih pred dnevi objavili v Dakarju: kajenje pobere 2,5 milijona ljudi na leto. Že zdaj v številnih deželah kadi več deklet kot fantov, zato ni čudno, da narašča smrtnost med ženskami. Kadilk ne ogroža le pljučni rak, marveč bolezni srca, ožilja in bronhitis, za katerega so občutljive dvakrat bolj kot moški.
de. Toda zdravniki svarijo pred nepremišljeno rabo kapljic. Kdor si kronično vnetje veznice dlje časa zdravi s kapljicami, tvega, da se mu bodo oči sčasoma izsušile.
Kapljice povzročijo, da se skrčijo površinske žilice v veznici. Bolnik je prepričan, da so kapljice pregnale obolenje, v resnici pa so pregnale samo simptome obolenja. Rdeče oko je včasih resno svarilo, da je nekaj narobe. Pojdite k očesnemu zdravniku tudi takrat, kadar se vam zdi, da gre samo za nedolžno vnetje — splačalo se bo. Oči so nenadomestljive!

Ni le duhovita domislica, likalnik za obraz je resnica. Konec letošnjega leta ga bo začela izdelovati naša znana tovarna Ei iz Niša. »Likalnik« seveda ne more obnoviti »pomečkane« kože, je pa izvrstno nadomestilo za obrazno masko, pravijo strokovnjaki; zlasti takrat, ko se mudi. Likalnik z okroglo ploščo deluje po načelu bimetalov, segreje se do 45 stopinj in se samodejno ugasne, uporablja pa ga lahko vsakdo.
CE SO KOMARJI V SOBI
Poleti nam marsikatero večerno in nočno uro zagrenijo ’ sitni komarji. V platneno vrečko vsujmo prgišče suhih cvetov sivke, vrečo položimo na okensko polico in komar-  jev ne bo blizu. Vonj po sivki, ki se zdi ljudem prijeten, komarje odganja. Te nadležne žuželke tudi ne obletavajo limone, v katero so zataknjene nageljnove žbice.
nus s is
l
JV
Jelovica prikazuje na radgonskem sejmu svoje najnovejše izdelke. Njen razstavni prostor med halami A in C je izredno obiskan. Jelovica je razveselila kupce s 25 odstotnim popustom za gotovinsko plačilo pri nakupu stavbnega pohištva, vrtnih garnitur in montažnih sten. Nadalje nudi kar 35 odstotni popust za gotovinsko plačilo standardnega programa vhodnih vrat. Organizira brezplačne prevoze za večje nakupe in nudi ugodne pogoje za nakup montažnih hiš.
Kuhajte z nami
BANANA ZA LEPŠI DAN
KUHANJE MARMELADE
Marmelado uporabljamo za namaze in nadeve. Pripravimo jo lah-
ko iz vseh vrst sadja in celo iz nekaterih vrst zelenjave, npr. iz buč. Okusne pa so tudi iz mešanega sadja. Količina sladkorja je odvisna od vrste sadja. Čim več pektina in sladkorja sadje vsebuje, prej se zgosti in manj dodanega sladkorja potrebuje. Ker se pektin nahaja predvsem v olupkih, je bolje, da sadja ne lupimo. Na splošno dodajamo sadnim kašam 50 do 60 dag sladkorja.
Kako spoznamo, kdaj je marmelada dovolj kuhana? Med kuhanjem večkrat naredimo poizkus z veliko kapljo marmelade. Kanemo jo na krožnik in počakamo, da se ohladi. Če se preveč ne razleze in se okrog nje ne izloči sadni sok, je dovolj kuhana. Drugi znak je še ta, da vidne proge, ki nastajajo pri mešanju s kuhalnico, le počasi izginjajo in se poravnajo.
Posoda, v kateri kuhamo marmelado, ne sme biti okrušena, biti mora plitva in dovolj široka. Naenkrat damo v posodo male količine sadne kaše — od 4 do 6 cm visoko, da se hitro skuha in zgosti, da ohrani čimbolj naravno sadno barvo. Pri nepravilnem in predolgem kuhanju sladkor potemni.	,
Slive, ki so letos spet bogato obrodile, pa so sadež, ki ga nase gospodinje največkrat predelajo v marmelado. Za marmelado vzamemo temno obarvane plodove, ki imajo v sredini ob koščici rumenkasto meso, vendar so še čvrste in trde. Slive, ki so prezrele in se pri peclju grbančijo, ne dajo več prvovrstne marmelade, so pa primerne za sušenje. SLIVOVA MARMELADA - BOLIŠA
2,5 kg slivove kaše, 1 kg sladkorja, žličko cimeta, 2 žlici ruma
Slivam izločimo koščice in jih zmeljemo na mesoreznici. Dodamo sla kor in cimet ter naglo kuhamo, da se primerno zgosti. Odišavimo z rumom in zelo vročo polnimo v manjše kozarce. Takoj zapremo s pokrovi. Pokrijemo s kripami, da se počasi ohladi.
SLIVOVA MARMELADA Z MALO SLADKORJA
5 kg slivove kaše, 1 kg sladkorja, malo cimeta, sok dveh limon Pripravljeno slivovo kašo kuhamo v majhnih količinah, da se zgosti. Nato dodamo sladkor, cimet in limono. Med neprestanim mešanjem vremo še 10 minut, da se še bolj zgosti. Čim manj sladkorja dodamo, bolj gosto moramo skuhati. Vročo polnimo.
Ste zjutraj utrujeni, popoldne zlovoljni in popoldne sitni? Zagotovo pogrešate na svojem jedilniku banano. Znanstveniki so nedavno odkrili, kako čudovit sadež je banana: vsebuje veliko poživljajočih vitaminov in krepčilnih ogljikovih hidratov, za nameček pa še nekaj, kar se imenuje serotonin. Kaj je to? Snov, ki deluje na možgane, tako da postane človek boljše, če že ne celo dobre volje. Nenadoma je svet rožnat in življenje lepo. Če v organizmu primanjkuje serotonina, pa smo utrujeni in depresivni. Začnimo torej dan z banano. Ix to je škoda, da ne moremo zasaditi bananovcev na domači gredi.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: plačnik, ravioli, eliksir. Boi, Nam. I, Alida, XT, Akan, arak. Lorentz, stotine, TO, TAm’ variola, organon.
SESTAVIL MARKO NAPAST	DOMNEVA HIPOTEZA	ZDRAVILIŠČE HA fTALUANSK RIVIERI	NADZORNIK JAVIM ZGRADB V ST. RIMU	VPITJE KRIČANJE	NAUK 0 PRAVILNI RASTI ZOB	GOSPODAR SKO POSLOPJE	Ipripadni- LJUDSTVA VSZ
FRANCOSKI PISATELJ (.MANON LESCAUT4							
GUMICA ZA BRISANJE							
ANTIČNI STOIČNI FILOZOF							
REKA NA ŠVEDSKEM				HVALNICA			
				SLOVENSKI SLIKAR (NIKOLAJ)			
AVTOMOBILSKA OZNAKA POLJSKE			DEL GLEDALIŠČA-				
PIJAČA STARIH SLOVANOV			AM. JAZZ GLASBENIK				
			CERKVENE PESMI				
TEŽKO, GLASNO DIHANJE							
ZNAK ZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO		RIBJA KOST				POSEL OPRAVILO	TOVARNA V KOČEVJU
		KRČMAR					
DINASTIJA ARABSKIH KALIFOV V BAGDADU							
VEČJA UPRAVNA ENOTA V TURČUI							
ZADNJI DEL LADJE ALI ČOLNA				KRILO RIMSKE LEGUE			
				KALU			
RIMSKI KNJIŽNI MECEN IN ZALOŽNIK					SREDIŠČE VRTENJA		
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
STRAN 11
19
PIŠE: FRANČEK ŠTEFAN EC RIŠE:ŠTEFAN ČERVEK
Teta je dala otroke spat, stric je še! na ogled po mlinu, slepec je pletel in udarjal po vitrah in vmes strastno potegnil dim iz dolge lesene pipe. Spet sta sedela stric in teta na klopi ob krušni pe-.či in slepec je prekinil molčečnost;
»Tisto, tisto, sta slišala, kako je zadnjič prestrašil sedlar Murg! Plojovega Pepeka in Padovniko-vega Felčeka?. . . Sotlar je pravi! fantoma, da ga ; je strah iti ob polnoči mimo troj iškega pokopališ-• ca. četudi je doma čisto blizu, in fanta sta se ju-| pačila. da se ničesar ne bojita in stavili so...
Murg! je dejal, da ju bo opazoval skozi okno . svoje hiše, ko bosta šla ob polnoči mimo brito-fa. . .
Felček in Pepek sta popila malo vina v Golobo-• vi gostilni, za korajžo, in točno opolnoči, ob bitju ' ure v trojiškem zvoniku, sta bila na cesti pred tro-l jiškim pokopališčem . ..«
T In smejati se je začet Kramberger, da so mu začele teči solze iz mrtvih oči, in stric je radovedno silil vanj:
-Povej, povej no, kaj je bilo potem?«
»Strah ... Bela pošast je skakala po pokopališču . . Fanta sta se tako prestrašila, da sta s polnimi hlačami zbežala vsak proti svojemu domu ... Da sta domov prismrdela, je povedala Fel-
pastirje pa je čevlje v glavnem popravil ali pa naredil nove iz najslabšega usnja.
!n dedek se je odpravi! na štero v Gornjo Senarsko h Golobovim. Tja gor čez Dobravo, čez na j več ji gozd, se je odpravil peš in se dolgo ni vrnil, kak teden in pol; babica, Mičika, Rozika in Nantl so že mislili iti gledat za njim. In ko je vendarle prišel tisto dopoldne, so ga vsi obkolili; veseli so bili njegove vrnitve in zaskrbljeni obenem, saj se je običajno vračal ponoči ali celo pozno popoldne. Pa je povedal dedek, da ne bo več hodil na štero, ker je za to že prestar, to, kar se mu je zgodilo prejšnjo noč, pa se mu ni še nikoli.
Prvi mrak je bij ko se je namenil iz Zgornje Senarske proti domu. Skozi Dobravo se je napoti! in hodi! je in hodil in gozd je bil vse temnejši in poti neznane. Blodil je po temi, vse do jutra in ob svitu se je znašel nekje tam, kjer je zvečer v gozd vstopil-
Pripovedovali so v Brengovi in drugod po dolini Ročice, da je stopil dedek tisto noč na zacoprano travo. Kdo bi vedel resnico? Res je le, da je po tisti noči starec hitro sive! in kmalu umrl; in kak teden za njim je legla k večnemu počitku še njegova žena. Pravili so, da jo je stria žalost. Pokopali so ju pri Svetem Antonu.
SPOKOJEN
ZAČETEK IZPOD SKALE
In zdaj zares: na pot proti izviru Mure! Prvi avgustovski dan je. Še kar lepo jutro se prikaže, ko prideva iz planinske koče, od koder pelje ozka steza proti cilju. Na smerokazu piše, da je do tja uro hoda. Podava se torej po ozki dolini, ob rečni strugi za naju do skrivnostnega cilja. Okoliški alpski vrhovi so pobeljeni s snegom, ki je zapadel dan prej in ponoči. Cez čas spet začne deževati in megle prekrijejo prej zaradi redkih sončnih žarkov lesketajoče se vršace.
Pot naju vodi ob dokaj vijugasti strugi, široki meter, dva ali tri
lometrov, znano smučarsko letovišče Schladming in da je do Salzburga (po cesti) okrog I00 kilometrov. Ta predel tudi spada v deželo Salzburg (Solnograško).
Muhr — prvi kraj ob Muri
Prvi najpomembnejši cilj, izvir reke Mure, je torej dosežen. In tam je pravzaprav šele začetek najine poti.
Na hitro opraviva formalnosti, ki so pač nujne (fotografirava, natočiva vodo v steklenico — za dokaz, posnameva samointerv-ju . ..), in že se vračava. Šele se-
JOŽE GRAJ DUŠAN LOPARNIK
čekova sestra .. . No, Tirzek. no Katika ... Kaj mislita, kdo je bit ta strah ?« je bi! zvedav pletar in je čakal, če bosta uganila?
»Katika je že zacumala in te ni slišala. . . Povej. ,. Povej, no, Matija . ..« je silil vanj stric.
»Murg! Murg! je bi! tista pošast, z belo rjuho se je pokril... Na hece je.. . Samo, samo, zdaj se skriva pred fantoma, ker sta mu obljubila, da mu bosta nekaj odrezala, ko ga ob pravem času srečata . .. Murg! pa se zdaj boji in pravi, da je še premlad, da bi bil ob jajca . ..« je glasno in smeje končal Kramberger, tako, da se je prebudila ob peči in vsa zmedena noro vprašala:
»Kam so se odpeljali?« ...
Dejal bi, da se je življenje v dolini Ročice za nekaj časa ustavilo, umirilo se je, postalo je skoraj idilično. Dom. mlin, hlev, svinjak, vse je bilo prezidano, dozidano ali na novo postavljeno. In red je zavladal, vse je bilo na svojem mestu. Prednja hiša je imela vedno sveže postlano posteljo za gosta. Visoka, kipeča je bila od pernice in treh vzglavnikov, s puhom napolnjenih, bahavih, vabečih. !n tudi postelja, ki je stala na drugem koncu in sta v njej spala teta in stric, je bila lepša od onih v štub/u, obe sta bili pokriti z enakim pregrinjalom, našitim z velikimi in lepimi rožami; prostor je krasila velika kredenca, v njenem zgornjem delu so se razkazovali najlepši kozarci in Utri pri hiši, pa porcelanasti krožniki in jušnik, ves bahav, jim je delal družbo. !n miza v kotu je bila ponosna, iker jo je obdajala nova kotna klop; na mizi je bi! vedno šopek rož. na oknih so cvetele betagonije, na zidovih so visele družinske fotografije, podobe svetnikov in Slomška: vse je bilo v novih okvirjih, ki jih je izdelal stric Tirzek. Narezljal jih je, zaoblil in svetleče zgladil.
Poleti se je preselilo življenje na dvorišče. Iz kuhinje se je prišlo tja. Pod košato lesniko, drevesom, ki je rojevalo kisle in drobne zelene sadeže. uporabne le za jabolčnik, je stala miza, narejena iz starega mlinskega kamna. Zgornjo ploskev je zalil mojster z gladkim betonom, jo zbrusi! zabil v tla tri močne lesene kole in miza je bila narejena. Okoli nje je izdelal stric lesene klopi in tukaj se je jedlo, običajno opoldne, večkrat tudi zvečer.
Desno od mize je bi! jez na Ročici in za njim se je nabirala voda za mletje; race so plavale po zajetju, domače in divje, in ob jezu in naprej gor in dol ob Ročici so rasle visoke in vitke jelše, stare vrbe in kdo bi vede! kakšno grmovje še. Prostor je idilično zapiral čebelnjak. Naredil ga je stric, njegov brat Kalist mu je pomaga! z delom in nasveti, starejši je pač bi! in prve čebelje roje je dal Tirzeku še povrhu.
Na levi strani mize je bil vodnjak z nepitno vodo, obdan z brajdo, in ta se je nadaljevala proti svinjski kuhinji, svinjaku, hlevu, drvarnici. Nekakšen zelen zastor je bil to, kije zakriva! za oko ne-vabeče ozadje. Otroci so se radi igrali po dvorišču in venomer so poslušali:
»Tunček, Lizika, Kristinika!. .. Proč pojdite od Ročice. Povodni mož je v njej in vas bo potegnil v vodo, če ne boste previdni. . .«
In bali so se otroci Ročice in od daleč radovedno gledali po njeni gladini in se šli. kdo bo prvi zagledal povodnega moža, a se ni nobenemu posrečilo.
In ta kotiček miru sta znala najbolje izrabiti strica Tirzek in Kalist. Ob nedeljskih dopoldnevih,, sončnih in toplih, sta sedla ob kamnito mizo, prižgala pipi, kadila in se pogovarjala o politiki, ko-/arjenju in mletju. Zlitje naravnega okolja in stričevega občutka za lepo je včasih pokvarila smrdeča, črna brozga v Ročici. Gori nad stričevim mlinom je spušča! usnjar Kirbiš odpadlo vodo iz cistern. v katerih so se v strojarskih mešanicah namakale kože. Ribe belice so takrat poginile in ležale na gladini črne, smrdeče vode.
Sestre: Mičika, Trezika in mlajša Rozika so se lepega poletnega dne odpravile na obisk k teti v
Vsedle so se na trato.
Pri eni od večjih skal na koncu doline je začetek Murine poti. Najprej še kar spokojen, čez kakšna dva metra pa voda že začne rahlo šumeti... in potem vedno bolj. Da je prav tam izvir, pa piše na posebni kovinski tablici, ki je pritrjena na skalo. Tam sva si lahko nazdravila s kristalno čisto vodo in se tudi kepala.
»Vsi smo svetovali očetu, da naj ne hodijo več na štero, prosili smo jih a so vseeno šli...«, je rekla teta Mičika svojemu bratu Tirzeku in potem razložila vse po vrsti.
Oče Ketiš ali moj dedek iz Zibot je bil takrat že v letih, a se ni da! prepričati, da ne bi več hodi! naokoli delat čevljev. Navada je bila takrat, da je vzel čevljar šila in kopita in z vozom so pripeljali za njim še šivalni stroj, stolček in še kaj. Za kak teden ati še več se je odpravi! na kmetijo in delal tam čevlje za celo družino, pa še za dekle in hlapce. Za gospodarja in njegove iz lepega, trpežnega in nepremočljivega boksa, za hlapce, dekle in
Maribor. Bose so hodile in čevlje so nesle s seboj, da bi jih obule pred mestom. Ta nenavadnost je bila trdno vkoreninjena v ljudeh, radi so hodili bosi in tudi čevlji so ostali lep čas kot novi. In hodile so po bližnjicah, po mehkih in bujnih tratah, dol čez trojiški breg, čez gmajno in med polji proti Sv. Lenartu. Skozi Črni les so šle strahoma, nekdanje pripovedi babice so jih begale. Tu blizu je bila rojena, na veliki in bogati kmetiji, in to je pogosto omenjala, da bi dala vedeti možu, čevljarju, da ga je imela zares rada, ker se je z njim poročila. Bogati snubci so hodih za njo in nobeden ni hodi! tako pokončno kot Ketiš in ni zna! tako lepo govoriti kot on, in babica, takrat zala Apolonija Lipnik, je zamenjala bogastvo za ljubezen, dobroto in omiko. In babica je vedela za nešteto prigod iz Črnega lesa in hrastovške graščine. Roparji so napadali popotnike po tukajšnjih gozdnih poteh, obešali in na grmadah sežigali čarovnice, strašilo je ponoči in sestre so šle hitro skozi gozd in naprej, pod graščino in mimo kapele v Zamarkovi so hodile in vedele, da je dala hudobna grofica zazidati v kapelo živo Agato, nesojeno ženo njenega sina, ki se je takrat bojeval s krvoločnimi Turki. Drugi so spet pripovedovali, da je dala grofica grajsko gospodično iz gradu Štralek nad Sv. Rupertom obglaviti tam v Črnem lesu. In so si rekle sestre, da je zazidano v kapelici truplo nekoga drugega. Nekaj je že moralo biti med zidovjem, saj je zgoraj rasla iz zidu smrekica, ki je morala dobivati hrano. !n Mičika je vedela povedati:
»Ko se bo sfnrekica, ki raste iz te kapelice, posušila, bo sodni dan ... Tako so mi pred smrtjo povedali, babica!« -
Dolgo so hodile ženske po poletni pripeki, trideset kilometrov so imele za seboj, ko so zavile po cesti, ki je vodila proti Sv. Petru in jim je ob levi začela šumeti Drava, na desni strani je bila meljska laporna strmina, na cesto so metale senco akacije, da je bilo sestram prijetno. Sedle so na trato, si obute čevlje, popile vodo iz bližnjega vodnjaka in šle naprej, mimo tovarn v Melju, skozi gosposki del mesta, tlakovan s pohorskim granitom, prečkale so reko na Glavnem trgu in že so bile pri mestni sorodnici in njeni družini. Na mizo v kuhinji so nadevale jajca, maslo, skuto, smetano in rejena piščanca.
Po mestu so si sestre ogledale trgovine, lepe izložbe in v škofovski cerkvi molile. Teta je povprašala najmlajšo, Roziko, po njenem šivanju in ji svetovala:
»Rozika, šivanje po domovih ni za žensko in tudi moderno ni več hoditi na štero po kmetijah ... Samostojna moraš postati, uredi si delavnico v večjem kraju. Zibote so zate premajhne. Vzemi si vajenke, tudi poročiti se boš morala kmalu, saj nisi več mlada . ..«
In rojile so besede mariborske tete po Rozikini glavi, dan za dnem; pozvedovala je, iskala priložnost, hišo, kjer bi lahko v miru šivala in bi ljudje prihajali k njej z naročili, da ne bi bilo treba delati cele tedne po kmetijah, bogatih in srednjih, čistih in umazanih, med prijaznimi in radodarnimi, sko-pušnimi in neprijaznimi ljudmi.
Posrečilo se ji je! Lep dom in delavnico si je uredila pri Sv. Trojici. No, res, ne čisto sredi trga, pri Trojici pa vendarle. Pod njenim gričem se je razprostiral trg in tristolpna cerkev se je gizdavo razkazovala tam. Lepota narave se je prepletala z enkratnostjo, ki so jo ustvarile spretne roke zidarjev, graditeljev templja, pribežališča bogaboječega, obupanega, nemočnega človeka.
(Nadaljevanje prihodnjič)
metre. To je obenem tudi kravja steza. Morala bi imeti do kolen visoke gumijaste škornje ali pa vsaj planinske čevlje, ne pa športne copate. Toda sprijazniti se morava tudi s tem, da bova pač mokra — ne le zaradi dežja, ampak tudi brozganja po močvirnih predelih. Na več mestih naju poškropijo tudi hudourniki ali potočki, ki se valijo s hribovja v mursko strugo. Če bi bilo vroče in bi bila žejna, bi vsekakor lahko pila čisto vodo.
Pešačiva in pogledujeva na uro. Še kakšnih petnajst minut, si misliva, ko nedaleč pred sabo zagledava večjo skalo in še ne veva, da je prav tam izvir Mure. Da, na cilju sva! Saj to vendar piše na posebni tablici, ki je pritrjena na tisto skalo. Mururs-prung -— torej izvir Mure! Skoraj na 2 tisoč metrih nadmorske višine je to. Piše tudi, da je dolžina reke 444 kilometrov in da se njena pot konča pri Legradu, kjer se izlije v Dravo.
Morda vas še nekoliko podrobneje zanima, kako je pri samem izviru in kje je. Pri neki večji skali se torej začne ta naša Mura. In tam celo avgusta najdete tudi debele snežne zaplate. Murin začetek pa je še kar spokojen. Počasi začne curljati voda izpod skale, kot da bi reka tu začela srkati ves taleči se sneg. A že kakšna dva metra naprej, ko vedno več vode kaplja po skalah niz-dol, začne rahlo šumeti. Potem pa vse bolj. Od navdušenja si natočiva Muro in si nazdraviva. Tam je namreč še kristalno čista.
Najbližji kraj izviru je mestece Muhr, malo dalje Madling in potem St. Michael, sicer pa je zelo blizu tudi eden od najvišjih alpskih vrhov Avstrije Katschberg. In če si še vedno ne predstavljate, kje to je, boste najbrž rekli: »O, to pa vem,« če zapiševa, da je na drugi strani hribovja (An-kogel) oddaljeno približno 30 ki-
Stara planinska navada je, da najrazličnejše mejne točke, ki jih je po planinah vedno dovolj, označujejo s ploščami ali kakšnimi drugačnimi oznakami. Tudi pri izviru Mure je takšna plošča in na njej piše:
Izvir Mure — 1898 m
Skupna dolžina: 444 km
Njen tok: Muhr — Predlitz (meja med Solnograškim in Štajerskim — 57 km) — Murau — Bruck ob Muri — deželno glavno mesto Gradec — avstrijska Radgona (državna meja) 291 km. Pri Legradu, 43 km vzhodno od Varaždina, se izliva v Dravo, 96 km.
Avstrijska planinska zveza, graška sekcija.
Skratka — avstrijski planinci so se potrudili in zbrali dovolj natančne podatke o reki Muri in glavnih točkah, skozi katere ali ob katerih teče in na izviru izvemo tudi, kje se Mura izliva.
obuditi, saj jim je narava dala veliko možnosti. Sama reka Mura je za občino zelo pomembna. V njenem gornjem toku so elektrarne. Prav sedaj gradijo še eno. V jezu bo prostora za okoli 14 milijonov kubičnih metrov vode. Ta jez bo oskrboval elektrarno z vodo pozimi. Ko bo elektrarna gotova, bodo z izkoriščanjem reke pridobili tudi v občini Muhr.
Tudi tu skrbijo, da bi ta rečica ostala čista. V zadnjih letih so v mestecu zgradili številne čistilne
Naslednji posnetek, po Sticklerjevi koči, je v najbližjem, torej prvem ob-murskem kraju — mestecu Muhr. Občinski sekretar Balthazar Lailei-ter nama pove, da občina šteje le okrog 700 prebivalcev, reka pa jim daje električno energijo. Prav zdaj gradijo jez za novo elektrarno.
daj se namreč začne najino popotovanje od izvira do izliva. Mura je v tem koncu zaenkrat še tipični gorski potok in vožnja s čolnom po njem ni možna. V Sticklerjevi koči se nekoliko oddahneva, preoblečeva in ogreje-va. Ko je to opravljeno, se posloviva od prijazne oskrbnice. Najin avto je dobro prestal noč in že se po isti poti vračava v dolino do Muhra, to je prvo večje naselje ob rečici Mura. Ustaviva se pred občinsko zgradbo in obiščeva sekretarja občine, gospoda Balthazarja Laireiterja.
Pove nama, da je občina Muhr ena najmanjših v deželi Salzburg (Solnograški), saj šteje le okoli 700 prebivalcev, ki pa se ukvarjajo v glavnem s kmetovanjem. Tega je iz dneva v dan manj, saj se jih večina vozi v bolj oddaljene kraje, kjer si služijo kruh. Tudi turizem, od katerega so pričakovali dosti več, počasi zamira, vendar pa ga skušajo ponovno
Morda se boste ob prebiranju zapiskov čudili, kako lahko dobi takšen potoček, ki izvira skoraj iz ničesar, na koncu podobo mogočne reke. Alpska dolina, ki vodi od izvira naprej, je v sredogorju. Iz visokih planinskih vrhov v okolici se v dolino nenehno izlivajo potočki, ki so ledeniškega izvora ali pa priložnostni hudourniki. Med potjo proti izviru sva skušala te potočke tudi preštevati, a jih je bilo veliko preveč, da bi jih lahko, saj so nekateri poniknili pod skale in se prikazali ponovno tik pred izlivom v Muro. Ta slika izlivajočih se potočkov in hudournikov naju je spremljala daleč nazaj v dolino. Mura si je ob Sticklerjevi koči oz. pod njo izdolbla tudi globok kanjon, tako da ima vse značilnosti divje planinske reke. Prav zaradi teh čarov je bilo bivanje v 'bližini njenega izvira še bolj zanimivo in prijetno. Ob tem pa človek pozabi na marsikatero vsakdanjo tegobo.
Na Petrovo in Pavlovo (29. junija) je v Muhru velika procesija, v kateri nosijo (neporočeni mladeniči) velike kole, okrašene s številnimi rožami. Na koncu te kole postavijo v župnijski cerkvi, kjer stojijo do prihodnje procesije.
naprave, ki odpadno vodo očiščeno odvajajo v Muro.
Klepeta je hitro konec, saj imava še veliko obveznosti. Ogledava si še cerkvico, v kateri hranijo visoke kole, »okrancljane« s cvetjem. Le-te nosijo (točno določenega dne v letu na Petrovo in Pavlovo — 29. junija) v procesiji po vasi in na koncu jih odložijo v cerkvici.
Ponovno sva v avtu in najine oči so dobesedno prilepljene na reko Muro. Sproti ugotavljava, ali je že dovolj mirna za najin čoln ali ne. In končno prideva do mesta, kjer naj bi se začela najina čolnarska avantura.
(se nadaljuje)
PRIHODNJIČ:
S čolnom skozi brzice in mimo prvih onesnaževalcev
STRAN 12
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
naši kraji in ljudje
BODISLAVCI
Sožitje med krajani in mladimi gasilci
Bodislavci so majhno naselje, v glavnem na pobočju hribčka, ki se vleče iz Radoslavec, Godemarec in vse do Bučkovec. Ta dolinica ni primerna za nič drugega kot kmetijstvo, saj je bogata z njivami, sadovnjaki in pašniki, kar priča, da so ljudje tukaj varčni in delavni, saj je vsaka ped skrbno obdelana. Če v bližini ne bi bilo znanega termalnega kopališča Moravci v Slovenskih goricah, bi življenje tukaj minevalo mirno in brez stresov. Tako pa . .. Tako pa vsako poletje ta dolinica oživi, se prebudi iz mirnega kmečkega življenja.
Delček te živahnosti pa povzročijo vsekakor mladi gasilci. Že enajst let prireja občinska gasilska zveza tako imenovane delovne tabore v neposredni bližini
JANJA ŽUMAN: »Najlepše je zvečer, ko si ob tabornem ognju zaigramo na kitaro in zapojemo.«
teh toplic, točneje v Bodislavcih, kjer je tudi center usposabljanja za SLO in DS. V teh enajstih letih se je med krajani in mladimi pionirji spletlo veliko prijateljstvo in vzajemno sodelovanje. Mladi pionirski gasilci pomagajo okoliškim kmetom pri najrazličnejših poletnih opravilih, pomagali so jim tudi pri gradnji ceste ... to pa pomeni, da so postali dobri prijatelji in znanci. Krajani so vsako leto vabljeni tudi na sklepni kres, pa tudi sicer pridejo na obisk v tabor in se skupaj pogovorijo o poteku dela in življenja v tem centru za usposabljanje.
Kako pa meni o sodelovanju s krajani vodja tabora Stanko Hu-njadi?
»Lahko rečem, da sem zadovoljen, saj doslej z njimi še nismo imeli kakšnega večjega nesporazuma. Res je, da je letos tega sodelovanja nekoliko manj,
saj je čas takšen, da naša pomoč tudi ni dosti potrebna. Vsekakor pa gre za pomemben element pri
STANKO HUNJADI: »Z letošnjim taborom sem v glavnem zadovoljen, saj usposabljanje mladih pionirjev poteka po načrtu.«
Maskota letošnjega tabora je mladi Petrček, star šele 5 let, in je edini fant, ki me dovolijo spati v ženskem šotoru. V taboru ima zelo pomembne naloge: poveljniku tabora sme prinesti čaj, kavo ali kakšno pijačo, zvečer pa varuje dekleta v šotoru, v katerem spi. No, ob našem obisku je to svojo pomembno dolžnost prav po otroško zanemaril, saj je tako sladko spal, da ga nismo hoteli zbuditi.
našem delu, saj krajani Bodisla-vec lahko vidijo, da vzgajamo mlade gasilce, ki bodo morda, ko odrastejo, v veliko pomoč domačemu in okoliškim gasilskim društvom.«
In če smo že pri taboru — kako je letos z obiskom in kaj menite o poteku tabora?
Letos je v taboru 71 pionirk in pionirjev in doslej smo v glavnem opravili celoten program usposabljanja teh mladih gasilcev. Naše delo je bilo usmerjeno v glavnem na priprave na medobčinsko gasilsko tekmovanje v Gornji Radgoni, tako da za drugo delo ni bilo veliko časa. Sicer pa je tudi priprava na tekmovanje sestavni del usposabljanja in izobraževanja mladih gasilcev.«
Se tabora udeležujejo pionirji iz vseh gasilskih društev?
Najtežje je zjutraj, ko je potrebno najprej vstati, opraviti jutranjo toaleto, potelovaditi in pozajtrkovati. No, po zajtrku je dan že nekoliko lepši in prijetneje je opravljati vse potrebno delo.
»Žal iz leta v leto ugotavljamo, da nekatera gasilska društva vztrajno ignorirajo ta pionirski tabor. Pri teh društvih v glavnem tudi nimajo pionirskih gasilskih enot. Tam pa, kjer jih imajo, pa je opazna razlika med tistimi, ki se taborov udeležujejo, in tistimi, ki jih na taborih ni. Pionirji, ki pridejo na tabor, so dosti boljši na vseh tekmovanjih.«
In kaj pravijo udeleženci tabora? Povprašali smo mlado mentorico Janjo Žuman:
»Sem mentorica ženskega šotora, v katerem je 20 deklet. Na taboru sem prvič in mi je zelo všeč. Dobro je predvsem to, da imamo veliko najrazličnejših aktivnosti: od spoznavanja in
utrjevanja gasilskih veščin do kopanja v bližnjem kopališču. Precej je tudi prostega časa, zvečer pa se poveselimo ob glasbi in petju. Vesela sem, da so nas krajani v Bodislavcih sprejeli tako prisrčno in odprtih rok, saj z njimi nimamo nobenih težav. No, upam, da tudi oni nimajo z nami kakšnih problemov. Seveda pa si želim, da bi na kakšen tabor še prišla.«
Takšna je torej podoba Bodi-slavec v teh poletnih časih. In ko bodo mladi gasilci pospravili svoje šotore, bo življenje zopet teklo po ustaljenih tirih. Ampak — tudi to je življenje.
Dušan Lopamik
RAZVEZALI MOŠNJIČKE
Počitek v senci pod brajdami sredi soparnega dne očitno ni dobro del samo meni, ampak tudi možem, ki so se ta dan sešli pri Viktorju Banfiju, da bi zamenjali dotrajalo ostrešje gospodarskega poslopja. Prekinili so delo, posedli so ali pa postali okrog radovednega obiskovalca in zdelo se mi je, da sem prišel ob pravem času. Ker pa vem, da je delavce težko dobiti, sem hitel z vprašanji, da mi gospodar ja ne bi očital, da sem kriv, ker ni opravljeno načrtovano delo.
Radmožanci (po madžarsko Radamos) so naselje v lendavski občini. Stanovanjski in gospodarski objekti so med Bukovniškim potokom in odvodnim Radmo-žanskim kanalom. Na jugovzhodu
9600 kvadratnih metrov in za to plačali cestnemu podjetju 390000 000 dinarjev. Glavnino denarja smo zbrali neposredno v gospodinjstvih, in sicer: vsaka hiša je dala 1000000 dinarjev.
Naš novinar je sredi vročega dne zmotil pri delu Radmožan-čane, ki so obnavljali gospodarsko poslopje. Na sosedsko pomoč v tej vasi veliko dajo. Foto: Š. S.
jih obdaja znani Črni log, na severozahodu pa Spodnja šuma. Res je sicer, da hodi na delo kar precej občanov, vendar pa zaposlitev ni vplivala na opuščanje kmetijske pridelave: zemljo — v glavnem je blizu domačij — obdelujejo tudi zaposleni. Rajši pa še vsi tisti, ki jim daje glavna sredstva za preživljanje, to pa so ljudje na tržno usmerjenih kmetijah. V Radmožancih je kar nekaj močnih kmetij, vendar jih v tem zapisu ne bom omenjal. To naselje je znano zlasti po močnih živinorejcih.
-V Radmožancih pa nam ni samo do osebnega standarda, ampak veliko damo tudi za skupne potrebe, nazadnje, na primer, za modernizacijo vaške ceste,« je povedal član vaškega odbora Evgen Kalamar. »Pred mesecem smo namreč dali položiti vrhnji sloj asfalta na cesto na površini
tiste domačije, ki imajo traktor, avto ali pa oboje, pa so primaknile še 700 000 in 500 000 dinarjev. Kmetijci so dodatno še dali zneske, ki so enaki dvakratnemu katastrskemu dohodku«
Zdaj so v Radmožancih dolgoročno rešili problem ceste, ki so jo sicer asfaltirali (brez fine prevleke) pred desetimi leti. So pa že pred drugo akcijo, ki sicer ne bo zajela vseh vaščanov, vendar se pridobitve že vnaprej vsi vesele: telefon. V kratkem naj bi dobili gradbeno dovoljenje, potem pa bodo kar pljunili v dlani, saj se zavedajo, da v teh časih ni druge možnosti kot pohiteti, pa naj stane toliko in toliko, saj bo čez čas spet dražje. Nekaj denarja in materiala že imajo, v prihodnjih dneh pa bodo imeli še več in drugo leto naj bi telefone dobilo 21 gospodinjstev, kar je v povprečju vsaka peta domačija. Na novinar-
jevo pripombo, zakaj ne več telefonov, ko pa je zdaj priložnost so sogovorniki odgovorili, da bi telefon imelo prav gotovo še več ljudi, ko bi le vedeli, koliko bo dejansko (realno) stal, in če bodo tak izdatek tudi zmogli. Seveda pa bodo tisti, ki bodo telefon dobili, dovolili telefonirati tudi drugim.
Dokaz za to, da posameznik nič ne pomeni v vaški skupnosti, ampak le skupina ljudi, so možje, s katerimi sem se pogovarjal, saj bi človek sam lahko zabil le kako lato, trama pa že ne bi mogel dati na pravo mesto. Sosedska pomoč je torej v Radmožancih, ki so narodnostno mešano območje, še živa in prav je, da je tako. Veliko pa dajo tudi za preventivo, saj gasilsko društvo deluje že od 1932. leta in ima najsodobnejšo brizgalno magirus. Veliko lepega pa je slišati tudi o kulturnem društvu Močvirski tulipan, ki ima več sekcij, od katerih naj posebej omenim folklorno skupino, ki cesto zapleše 'tudi zunaj občinskih meja, recimo na Madžarskem in v notranjosti Slovenije. Prav na dan novinarjevega obiska je odšla v goste v Črno na Koroškem.
Radmožanci so menda zadnja vas v lendavski občini, kjer še nimajo vaškega vodovoda, ampak imajo gospodinjstva in gospodarstva zasebne črpalne naprave. "Zdaj, ko so za potrebe lendavskega vodovoda uredili v Gaberju novo (dodatno) črpališče, je vode dovolj tudi za kako okoliško vas, pa tako tudi za Radmožance. Najbrž bodo kdaj pili enako vodo, za zdaj pa (po izjavah mož, s katerimi sem se pogovarjal, in ki v vasi nekaj pomenijo) ostajajo pri individualnih vodovodih. Za to pa imajo tehten razlog: v Radmožancih je od 106 gospodinjstev kar 80 takih, ki se ukvarjajo z živinorejo. Zapisal pa sem že. da imajo mnogi veliko goveda, zato se boje stroškov za porabljeno vodo. To, ki jo sami načrpajo, dobijo tako rekoč zastonj, saj plačajo le porabo elektrike.
Klepet pod brajdami sem počasi pripeljal h koncu. Poslovil pa se še nisem, saj me je mladi gospodar povabil na kozarček. Odpovedal pa se nisem tudi domačim perečem in znova ugotavljal, da slastne spečejo le Madžarke.
Š Sobočan
emona ipko P 0 61352 Preserje, Kamnik pod Krimom 42, Slovenija, Jugoslavija telefon: (06i) 766111 766092
SILOSI - SA DO EMONA
Prednosti poliestrskih silosov
Armirani poliester se vedno bolj uveljavlja v vseh industrijskih panogah, ko vedno bolj nadomešča uporabo klasičnih materialov. Prav zaradi svojih odličnih lastnosti v primerjavi s klasičnimi materiali imajo silosi iz armiranega poliestra naslednje osnovne prednosti:
popolna obstojnost proti kislinam, ki nastanejo pri pravilnem postopku siliranja
plino in vodotesnost, kar je pomembno za kakovost silaže
obstojnost proti vremenskim spremembam
absolutna odpornost proti koroziji__________________________________________________________ popolnoma gladka notranja površina omogoča sesedanje silaže z lastno težo
dobre karakteristike toplotne izolacije, ki zaradi nizkega koeficienta toplotne prevodnosti preprečujejo primrznitev silaže v zimskem času
visoka stopnja trdnosti in elastičnosti ter s tem v zvezi obstojnost pri mehanskih obremenitvah in velika odpornost na udarce
enostavno popravilo
dolga življenjska doba	______
stroški vzdrževanja so zanemarljivi, ker dopolnilni premazi niso potrebni niti na notranji niti na zunanji strani
električna neprevodnost	____
majhna teža
hitra dostava in montaža ter v primeru prestavitve hitra demontaža in enostavna postavitev
Siliranje
Danes je siliranje sočne krme splošno znano, saj so prednosti, ki jih ima ta metoda, zelo velike (»zimski pašnik«):
krmno bazo znatno povečamo in po kakovosti zelo zboljšamo, ker ostanejo v silaži hranilne snovi, ki jih ni mogoče ohraniti pri še tako pravilni proizvodnji sena; bolje se ohranijo tudi vitamini
za krmo uporabljamo rastline in rastlinske dele, ki bi jih sicer težje uporabljali v ta namen (silažna koruza, pozni jesenski pridelki, ki bi jih težko sušili); s tem povečamo količino hranilnih snovi pridelanih na ha
mnogo bolj smo neodvisni od vremena
za uskladisčenje okisane krme rabimo manj prostora kakor za posušeno.
Vse to so prednosti in vzroki, da imamo siliranje krme za pomemben ukrep pri racionalizaciji živinoreje.	1
POKLIČITE NAS ALI NAS OBIŠČITE!
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
STRAN 13
dopisniki so zabeležili
Fudlerjeva gramoznica zasipana
Pred leti so imeli v Lutv ercih gramozno jamo, veliko kakih 8000 kvadratnih metrov, v katero so ljudje metali vse mogoče odpadke. Jama je menda nastala, ko so gradili regionalno cesto Benedikt— Radgona. V letih 1980 do 1983 so v neposredni bližini obnavljali farmo bekonov in goveje živine Po obnovi je ostalo veliko materiala, ki so ga na pobudo Alfreda Goričkega vozili v zapuščeno gramoznico. V treh letih so jamo skoraj zasuli. Na mestu nekdanje gramoznice je sedaj prostor za vaške prireditve, posebno gasilske. Upajo, da bo ta ekološka rana kmalu povsem zaceljena.	l_ Kramberger
Za urejanje in vzdrževanje parka v Bel- I linčih je potreben denar, ki pa ga v bla-  gajni krajevne skupnosti največkrat pri-  manjkuje. V preteklosti pa so vendarle našli toliko sredstev, da so park nekoliko K iredili in zdaj najdejo v njem prostor sta-  ti in mladi ob športnih in drugih priredit- | »ah. V parku imata lepo urejeni igrišči nogometni in rokometni klub. Urejena je m tudi okolica gramozne jame, pripravili pa I so še očiščevalno akcijo. Občani pa imajo  veliko pripomb na parkiranje avtomobilov v parku. Menijo, da bi le-to morali H
urediti drugače.
Anton Horvat
Dvanajst društev tekmovalo
Gasilsko društvo Borejci pri M. Soboti je pripravilo medsektorsko tekmovanje gasilskih enot. Pomerili so se v suhem tridelnem napadu in polaganju cevi. Med dvanajstimi društvi, ki so se udeležila tekmovanja, sta bili dve industrijski društvi in gasilci iz garnizona M. Sobota. Največ znanja je pokazala desetina gasilcev-vojakov garnizona, ki je zavzela prvo mesto, na drugo mesto seje uvrstilo industrijsko gasilsko društvo Mesne industrije, na tretje pa gasilsko društvo iz M. Sobote. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno.	frku
Gobarji z letošajim letom niso zadovoljni, vendar tu ta tam prari gobarji najdejo gobe »velikanke«. To se je gred nedavnim zgodilo tudi stari gobarki Marjeti Vreča s Stavešinskega Vrha. Na enem kupo je našla tri hrčke (tako pravijo tej gobi), ki so skupaj tehtali 5,7 kg. Ta na fotografiji tehta 2.6 kg. Gobo je našla v svojem bukovem gozda v Ivanjševcih.	L. Kramberger
Gradijo mrliško vežo
Kfsjani kraje^nt skupnosti Bratonci so se	d3 zgradijo sodobno mrliško ve-
žo. Te dni potekih še zadnja dela. Sred-za. x rad n jo so '.kcani prispevali s kra-i-evnirn samoprispev kom. večino dela pa so opravi’i pro<tovoljno.	Anton Horvat
HNOV ŠPORTNI CENTER!
Športno društvo Srebrni breg iz Marti-Inja šteje kakih 65 članov. Pred nedavnim M so odprli nov športnorekreacijski center,  ki so ga gradili dve leti. Ima igrišče za te- H Inis, mali nogomet in košarko in je stal kakih 50 milijonov dinarjev. 40 odstotkov I sredstev so vložili sami, ostala sredstva pa  so prispevali: vaška skupnost, TKS M.  Sobota in drugi. Vaščani so v objekt vloži-
Ili še 2000 ur prostovoljnega dela. V Marti-  nju se nadejajo boljšega sodelovanja na ] športnem področju z Avstrijo in Madžar-  sko. Odprtje so popestrili s športnimi L igrami in kulturnim programom.
Milan Gašpar I
Slabo označeno križišče
Pri nas mnoge prometne znake uničijo vozniki, veliko pa jih je tudi poškodovanih. Pred tremi meseci je neki voznik v prometni nesreči uničil prometni znak v Spodnjih Ivanjcih, toda še vedno niso postavili novega. Ob zelo pomembnem križišču cest Sp. Ivanjci—Radgona—Maribor— Ptuj nastajajo težave, zlasti za tiste voznike, ki tega kraja ne poznajo. L. Kramberger
Dobili novo gasilsko vozilo
Pred nedavnim je gasilsko društvo Lukavci v občini Ljutomer dobilo ob svoji 96-letnici obstoja novo gasilsko orodno vozilo TAM 80. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1893, leta 1934 so dobili prvo gasilsko vozilo, 1958, pa so zgradili gasilski dom. V Lukavcih so vedno dobro skrbeli za požarno varnost, z novim orodnim vozilom pa bo ta še večja. Gasilsko društvo Lukavci skrbi tudi za podmladek, posebno dobra pa je pionirska desetina, ki je na raznih tekmovanjih že dosegla lepe uspehe. Novo gasilsko orodno vozilo so pomagale kupiti organizacije združenega dela, pa tudi vaščani s svojimi prispevki. Emilija Jug
Nekateri pa res ne poznajo meja! Prav vse želijo izrabiti in si povečati dobiček. Tako se je eden od izdelovalcev cigaret domislil, da bi ponuditi tržišču cigarete medjugorje. Omislili so si še posebno škatlo (posnetek svetovno znane znamke), povrh vsega pa dali vanjo podobico. Ali res verjamejo, da bodo kadilci, ki so obiskali Medjugorje (zadnja leta cilj mnogih romarjev), kadili take cigarete.
Domiselnost v trgovski ponudbi je res potrebna — toda do mere.
bbp
Delavci Cestnega podjetja Maribor tozd Murska Sobota hitijo z razširitvijo in obnovo ceste na odseku od bencinske črpalke do križišča z železniško progo v Gornji Radgoni. Čeprav je odsek dolg le dobrih 500 metrov, so dela precej zahtevna, saj so morali cestišče znižati za dobra dva metra. Kot je povedal delovodja gradbišča Ivan lA delajo vsak dna po dvanajst ur. Cestišče bodo tudi razširili in uredili pločnik. Računajo, da bodo dela končali ob koncu tega meseca. Zaradi popolne zapore ceste je obvoz urejen na relaciji Gornja Radgona — Crešnjevci — Mele. Čeprav bodo dela veljala okrog milijarde dinarjev. bo ta pridobitev velikega pomena za varnost udeležencev v prometu, zlasti pešcev, ki tod vsak dan hodijo na delo v EIrad in Avtoradgono.
Na posnetku pogled na dela pri utrjevanju cestišča, kjer si pomagajo z mehanizacijo, vendar sta še vedno nepogrešljivi delavčeva roka in lopata.
Ludvik Kramberger
Akcija za slušno prizadete
Medobčinsko društvo slušno prizadetih Murska Sobota pripravlja z občinsko organizacijo Rdečega križa humanitarno akcijo delitve oblačil in obutve svojim slušno prizadetim članom. O akciji, ki bo od 4. do 6. septembra, so obvestili člane, za katere vedo, da so prejemniki družbenih denarnih pomoči. Povedali pa so se tudi s'pomurskimi centri za socialno delo, da bi preverili svoj seznam prejemnikov družbenih pomoči ter ga tudi dopolnili oziroma popravili.	mh
gorenje
Obiščite nas na radgonskem sejmu — ponujamo vam 25 % popusta za kmetijsko mehanizacijo in 30 % popust za kmetijsko orodje!
NAŠI NOVI IZDELKI NA SEJMU:
— hidravlična stiskalnica (150 litrov) in kosilnica kombi.
vobmo
Tovarna hladilne opreme za trgovino, gostinstvo in turizem, p. o.
69240 Ljutomer
Kolodvorska 28
telefon; 069 81-340, 81-898
Obiščite nas na radgonskem sejmu!
Za ureditev južne strani Lendavske
Te dni lahko občani Murske Sobote v izložbi skupščine občine in v samopostrežnici na Lendavski ulici podrobneje proučijo osnutek zazidalnega načrta za Lendavsko jug. Javna razgrnitev bo trajala do začetka septembra, dokler bodo občani, organi, organizacije inskupnosti lahko dajali pisne pripombe na komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve in Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, ki je izdelal omenjeno dokumentacijo. Z zazidalnim načrtom južne strani Lendavske ulice želijo urediti ta mestni predel, kjer je še precej starih zgradb, ki kazijo lepšo podobo Murske Sobote. Tu naj bi zgradili številne bloke, poslovne zgradbe in lokale.	— še
POKLIČITE GORENJE— MUTO po telefonu: (062) 87 3140
— vitrine vseh vrst in dimenzij
— retropulti in nevtralni elementi
— točilni pulti
— izdelovanje in opremljanje montažnih in zidanih hladilnic
— krilna in drsna hladilni-ška in zamrzovalniška
vrata
NA RADGONSKEM SEJMU od 19.—27. avgusta
V HALI F
sejemski popust izdelkov Mariborske livarne
armature armal
radiatorji aklimat
za 25 % ceneje
za 25 % ceneje
STRAN 14
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
sport
-JUBILEJI---------------------------------
PROSLA VILI DESETLETNICO NKTR0MEJN1K
Preteklo nedeljo so v Kuzmi proslaviti IO-letnico nogometnega kluba Tromejnik. Klub je bil ustanovljen na pobudo Draga Zrima, Antona Emberšiča in Draga Horvata. Po ustanovitvi se je člansko moštvo vključilo v tekmovanje občinske nogometne lige Murska Sobota in v tej konkurenci nastopalo štiri leta. Ker klub ni ime! lastnega igrišča.so morali tekmovati na igriščih pri Gradu in v Rogašovcih. Med nastopanjem v občinski ligi so si zgradili nogometno igrišče, v gldvnem s prostovoljnim delom, pri čemer so nogometašem pomagali tudi krajani in graničarji. Čeprav so za gradnjo zaslužni vsi, je potrebno posebej pohvaliti prizadevno delo takratnega predsednika Ivana Pelcerja. Igrišče so dogradili v letu 1985, ko so tudi postali prvak občinske lige in se uvrstili v medobčinsko nogometno ligo. S tem pa so se tudi začele težave, saj niso imeli slačilnic, kar je pogoj za tekmovanje. Zemljišče, na katerem so si uredili igrišče, je namreč last župnijskega urada Kuzma, zato niso mogli graditi slačilnic, temveč so kupili zabojnik, v katerem so slačilnice. Nogometaši Tromejnika so dosegli svoj največji uspeh v sezoni 1987/88, ko so v prvi medobčinski nogomeni ligi Murska Sobota zasedli tretje mesto, z malo več športne sreče pa bi si lahko bili tudi prvaki. Za novo tekmovalno sezono so se nekoliko okrepili. H klubu so namreč pristopili Škodnik, Štivan, Grah in Celec. Že dalj časa se vestno pripravljajo za novo tekmovalno sezono pod vodstvom Draga Horvata in upajo, da bodo postali prvaki in se uvrstili v pomursko nogometno ligo.
F. Maučec
Nogometaši Tromejnika iz Kuzme, ki je član I. MN!, Murska Sobota. Stojijo, od leve: Drago Horvat (trener), Peter Juhnov, Boris Štivan, Franc Čurman, Jože Ferko, Štefan Hajdinjak, Ernest Horvat, Jože Kranjec, Jože Kisilak in Jože Bokan (predsednik). Čepijo: Karel Grah, Anton Emberšič, Slavko Škalič, Evgen Škodnik, Franc Hendler, Jože Horvat, Jože Grah in Miran Šajt.
Namizni tenis
MLADINCI JUGOSLAVIJE EKIPNO V MURSKI SOBOTI
Predsedstvi NTZJ in N TZS sta na svoji zadnji seji sprejeli koledar tekmovanj za sezono 1989/90 in tudi Sobočani so dobili v organizacijo nekaj zveznih ter republiških tekmovanj. Tako bo začetek zvezne in republiške sezone prav v Murski Soboti, ko bo od 2. do 3. septembra tradicionalno letos že 20. odprto pionirsko prvenstvo Murske Sobote za pionirje, kjer organizator pričakuje nad 100 najmlajših. Ob 25-letnici delovanja kluba pa so Sobočani dobili v organizacijo ekipno mladinsko prvenstvo Jugoslavije, ki bo v času od 23. do 25. februarja 1990, ko poleg dostojne proslavitve jubileja pričajujejo tudi dober tekmovalni dosežek, ki jih je bilo v preteklosti prav v mladinski konkurenci veliko. Od republiških tekmovanj bo že 16. septembra kvalifikacijski turnir za člane za uvrstitev na sklepni TOP turnir, od 17. do 18. februarha 1990 republiško prvenstvo za mladince in mladinke posamezno ter dvojice, poleg tega pa še razna regijska kvalifikacijska tekmovanja za republiška prvenstva.
Sprejeti so bili tudi določeni popravki v tekmovalnem sistemu, saj bo državno posamezno prvenstvo za člane najprej v skupinah (8 skupin) in dvojicah, iz skupine bodo potem igrali po izločilnem sistemu so konca. Enako je tudi za republiška prvenstva, s tem da bodo po enakem sistemu igrali tudi mladinci ter pionirji. V republiki se tudi pri članih uvaja kvalifikacijski turnir za sklepni TOP turnir, ki je obenem kvalifikacija za zvezni TOP turnir. Uvedeno je neuradno prvenstvo SRS za mlajše pionirje posamezno in dvojice, revolucionarne pa so bile predlagane za vse lige, vendar za letošnjo sezono še niso bile sprejete.
Od 24. jujila se na novo sezono pripravljajo tudi Sobočani, ki so bili od 31. julija do 5. avgusta na kondicijskih pripravah na Pohorju, sedaj pa trenirajo vsak dan po 5 ur doma, ker so letos odpadle republ-ške priprave zaradi pomanjkanja denarja, le Unger je bil od 10. do 20. avgusta na pripravah najboljših igralcev Zgornje Avstrije v Linzu. Priprave vodi novi profesionalni trener Miran Močan (bivši uspešni igralec Sobočanov kot mladinec), ki mu pomagata še Žitek in Unger. V tem času bodo odigrali tudi več tekem z Mariborom, Čakovcem in Varaždinom, kjer želijo preskusiti predvsem mlade, ki kandidirajo za ekipo v drugi zvezni ligi.
M. U.
9. KOLESARSKI MARATON TREH SRC V POMURJU
90-Ietni Alojz Žbiil slovenski rekorder
Na pomurskih cestah je sodelovalo minulo soboto 350 kolesarjev iz vse Slovenije na tradicionalnem kolesarskem maratonu. Muhasto vreme (v jutranjih urah je divjala nevihta nad Mariborom) je sicer nekatere odvrnilo od sodelovanja, a šobili udeleženci vseeno celo iz Nove Gorice, Ljubljane, Celja in od drugod.
Športno društvo KS Tišina in Kolesarski klub Tropovci sta ob sodelovanju pomurskih ZTKO ter pod pokroviteljstvom Radenske prireditev odlično pripravila. Udeleženci so sicer grajali voznike avtobusov in tovornjakov, ki so kazali malo razumevanja za maratonce, bili pa so izredno zadovoljni z napitki Tovarne mlečnega prahu, Podravke in Radenske, s katerimi so si mnogi izdatno nadomeščali izgubljene kalorije.
Največ udeležencev je bilo tokrat na startu pred Družbeno prehrano v Murski Soboti, kar 150, najmanj, 35, pa v Lendavi. Najmlajša sta bila med maratonci 9-letni Vid Ismajlovič na malem ter 12-letni Miha Jurjevič (oba Radenci) na velikem maratonu. Med starejšimi pa je bil na velikem maratonu v Pomurju najprijetnejši 61-letni Jože Vezuh iz Zaprešiča ter na malem maratonu slovenski rekorder 90-letm Alojz Zbul iz Sotine, do katerega pa so kazali posebno spoštovanje tudi vozniki in redarji ob progi za maraton.	tg
—Rokomet---------------
Bruck boljši od Bakovec
V okviru priprav na novo tekmovalno sezono so rokometaši Bakovec odigrali v telovadnici v Murski Soboti prijateljsko tekmo z avstrijskim prvoligašem Briic-kom. Po pričakovanju so zmagali gostje z 29:25, solidno igro pa so pokazali tudi gostitelji. Gole za Bakovce so dosegli: Lebar in Koželj po 7, Petek 4, Lovenjak 3, Kovačič in Žalodec pa po 2. Sodila sta Alojz in Jože Vereš iz Bakovec.
—TRIATLON--------------
Mauko enajsti
V Sevnici je bilo tekmovanje v triatlonu (1000 m plavanja, 26 km kolesarjenja in 14 km teka na Lisco in nazaj), ki ga je pripravila ZTKO Sevnica. Med 72 tekmovalči iz Slovenije je Zdravko Mauko iz Radenec zasedel enajsto mesto. Erik Fras iz Gornje Radgone pa je bil petdeseti.
r
Pokal
NZ Slovenije
V nadaljevanju tekmovanja za pokal Nogometne zveze Slovenije so igrali: Beltinka:Mura 2:0 (Tratnjek in Mertuk), Središ-če:Beltinka 3:0 in Nafta:Drava 4:0 (Herceg 2, Dovečar in avto-
_ V okviru sejemskih priredi-I tev je bila na hipodromu na  Tratah v Gornji Radgoni kasa- ška dirka, ki jo je pripravil Konjeniški klub Ljutomer. Na I sporedu je bilo pet voženj, dirke pa si je ogledalo okrog 4.000 gledalcev, ki so bili gotovo zadovoljni, saj so videli zanimive
I vožnje in odlične kilometrske čase. V osrednji dirki za nagrado Kmetijsko-živilskega sejma, kjer so v dveh tekih nastopili najhitrejši kasači, je slavil Mar-Iko Slavič mlajši s Falko II, ki je last Matevža Krušiča iz Ljubljane. V prvem teku je bila
Falka druga, v drugem pa prepričljivo zmagala z novim rekordom radgonske steze 1:17,7. Dosedanji rekord 1:17,8, ki gaje leta 1985 Postavila Rebeka (Branko Puhar, Veržej), je v prvem teku izenačila Nena II (Miro Cvetko, Maribor). V skupni uvrstitvi je zmagala Falka H s 3 kazenskimi točkami pred Neno II, 4, Duhanom MS (Marko Slavič starejši), 7, Adannom (Pero
Cvetko, Brdo) in Laidy Luci
(Lojze Gorjanc), po 9 kazen-
— KOLESARSTVO--------
gol).
—TEN IS---------------
Odprt sejemski turnir
Teniška sekcija radgonskega Partizana organizira v okviru sejemskih prireditev 10. tradicionalni teniški turnir, ki bo v soboto, 26., in nedeljo, 27. avgusta, ob 8. uri na igriščih v Gornji Radgoni in Radencih. Prijavnina je 50.000 dinarjev. Žrebanje bo v petek, 25. avgusta, ob 18. uri v hotelu Grozd v Gornji Radgoni. Najboljši bodo prejeli plakete in nagrade. Turnir je odprt.
Kvalifikacije za drugo republiško ligo
V petek, 25. in soboto, 26. avgusta 1989, se igrata kvalifikacijski tekmi za vstop v drugo republiško teniško ligo med Žalcem in Mursko Soboto. Prva tekma bo v Žalcu, druga pa v Murski Soboti. Začeli se bosta ob 9. uri.
Tekmovanje pionirjev
Teniška sekcija Lendava je razpisala tekmovanje v tenisu za pionirje Pomurja. Tekmovali bodo v dveh skupinah: do 12 in 14 let. Prijave zbira Vlado Horvat, Lendava, Tomšičeva 2, do 3 L avgusta 1989. Informacije po tel. 75-690. Tekmovanje se začne 2. septembra.
— Atletika------------
Pomorci uspešni
v Avstriji
V Deutschlandsbergu v Avstriji je bila kolesarska dirka, ki so se je udeležili tudi kolesarji KK Pomurje iz Beltinec in dosegli lepe uspehe. Pri mlajših mladincih je v sprintu na 300 m zmagal Simon Šooš, Hajdinjak pa je bil drugi. Na kronometer na 20 km je bil Hajdinjak drugi, Aimon Sooš pa četrti. Pri starejših mladincih je v šprintu na 300 m zmagal Robert Šooš. Na kronometer na 20 km je bil Gumilar osmi, Robert Šooš pa enajsti. Pri pionirjih je zasedel Drvarič na kronometer na 20 km deseto, Križanič pa trinajsto mesto.
Dirka za pokal
KS Tišina
Kolesarski klub Tropovci organizira v nedeljo, 27. avgusta 1989, 11. tradicionalno kolesarsko dirko za pokal KS Tišina. Tekmovanje bo na krožni progi, dolgi 2,5 km, skozi naselja Tropovci—-Gradišče—Tropovci s štartom in ciljem v Tropovcih (gasilski dom). Prijave bodo sprejemali uro pred štartom. Pravico do nastopa imajo registrirani tekmovalci z veljavno licenco za letošnje leto. Najboljši bodo prejeli pokale, medalje in nagrade. Med dirko bo za ves promet zaprta cesta Gradišče—Tišina. Obvoz bo prek Vanče vasi.
ŠPUR DRUGI V AVSTRIJI
V Celovcu na avstrijskem Koroškem je bil mednarodni atletski miting. Nastopilo je okrog 200 atletov in atletinj iz Italije, Madžarske, Izraela, Avstrije in Jugoslavije. Med njimi so bili tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in se lepo odrezali. Posebej kaže pohvaliti Damjana Špura, ki je iz tekme v tekmo boljši. V teku na 200 m je z osebnim rekordom 22,48 zasedel odlično drugo mesto. V teku na 100 m pa je v kvalifikacijah dosegel čas 11,07, v finalu pa 11,10 in zasedel četrto mesto. Uspešna je bila tudi Marija Števanec, ki je zasedla v teku na 400 ms časom 57,46, kar je njen najboljši letošnji rezultat, četrto mesto. Geza Grabar pa je zasedel v teku na 5.000 m z novim osebnim rekordom 15:16,88 štirinajsto mesto.
V Celju je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za mladinski atletski pokal Slovenije. Sodelovala sta tudi člana AK Pomurje iz Murske Sobote Anton Šterman in Gorazd Žilavec. Šterman je v teku na 800 m dosegel čas 2:03,6, kar je njegov najboljši rezultat. Teke) je še na 100 (12,4) in 400 m (53,6). Žilavec pa je tekel na 100 (11,80), 200 (24,00) in 400 m (53,8). Zunaj konkurence je nastopil Damjan Špur in v teku na 400 m postavil nov pomurski rekord 49,1.
V Črni na Koroškem je bil tradicionalni Tekaški maraton kralja Matjaža. Sodelovali so tudi trije pomurski tekači. Najboljši med njimi je bil Geza Grabar (Pomurje), ki je v malem maratonu na 21 km zasedel 3. mesto. Slavko Kumek (GR) je bil štirinajsti. Roman Klančar (Radenska) pa je zasedel v teku na 10 km četrto mesto.
G. G.
KASAŠKE DIRKE V GORNJI RADGONI BBBI  BBB BHB BBBI BI
FRUFRU (B. SLANA) PRVAK J SRS, FALKA II. (M. SLAVIČ) I
I	REKORDERKA
skih točk. V dirki triletnikov, ki je štela za prvenstvo Slovenije, je prijetno presenetil Frufru z Brankom Slano iz Bolehneči-cev, ki je v odličnem finišu zmagal in postal republiški prvak. Zmagovalec je dosegel kilometrski čas 1:2,8. V dirki dveletnih kasačev je zanesljivo
zmagala Atika MS (Marko Slavič mlajši) z letos najboljšim kilometrskim časom v držav 1:22,8. Letja (Milan Kukolj, Krapje) je bila druga. Omeniti velja še drugo mesto Nora G (Štefan Klemenčič, Murska Sobota) v prvi dirki.
F. Maučec
v krogu navijačev.
MOTOKROS
Kampuš prvi, Valpotič drugi
Na 1540 metrov dolgi progi za motokros na Janževem Vrhu je bila dirka za državno prvenstvo v razredu 80 ccm in v super razredu, ki jo je pripravil Mototouring klub Radenci. V dirki za državno prvenstvo je sodelovalo 22 tekmovalcev iz Hrvaške in Slovenije, v super razredu pa 21 tekmovalcev, od tega 9 iz Avstrije.
V dirki za državno prvenstvo je zmagal Sipek iz Zaboka, izkazal pa se je domačin Aleksander Valpotič, ki je bil drugi. Uspeh je tudi tretje mesto Mototouring kluba Radenci v ekipni konkurenci, kjer so zmagali tekmovalci Zaboka.
V super razredu je zmagal Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice, ki tekmuje za Lenart. Tomislav Ferš (Radenci) pa je bil četrti. Dirko si je ogledalo okrog 1800 ljubiteljev moto športa.
I. MNL Murska Sobota
I. kolo — 27. 8. 89 Rakičan : Ljutomer Gančani : Rogašovci Tromejnik : Serdica Dokležovje : Šalovci Čarda : Bratonci Radgona : Puconci II. kolo - 3. 9. 89 Ljutomer : Puconci Bratonci : Radgona Šalovci : Čarda Serdica : Dokležovje Rogašovci : Tromejnik Rakičan : Gančani
III. kolo — 10. 9. 89 Gančani : Ljutomer Tromejnik : Rakičan Dokležovje : Rogašovci Čarda : Serdica Radgona : Šalovci Puconci : Bratonci
IV. kolo — 17. 9. 89 Ljutomer : Bratonci Šalovci : Puconci Serdica : Radgona Rogašovci : Čarda Rakičan : Dokležovje Gančani :Tromejnik V. kolo - 24. 9. 89~ Tromejnik : Ljutomer Dokležovje : Gančani Čarda : Rakičan Radgona : Rogašovci Puconci : Serdica Bratonci : Šalovci
VI. kolo - 1. 10. 89 Ljutomer : Šalovci Serdica : Bratonci
MEMORIAL JOŽEKA MAUČECA — NK Gančani je pripravil spominski turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva. Rezultati — Lipa:Gančani 6:0, Renkovci: Bratonci 5:4 in Ren-kovci:Lipa 2:1, Vrstni red: 1. Renkovci, 2. Lipa. 3. Gančani in 4. Bratonci. Nafotografiji: Predsednik NK Gančani Anton Kuzma podeljuje pokal zmagovalni ekipi Renkovec.
RAZPORED TEKEM
Rogašovci : Puconci Rakičan /Radgona Gančani : Čarda Tromejnik : Dokležovje
VII. kolo - 8. 10. 89 Dokležovje : Ljutomer Čarda : Tromejnik Radgona : Gančani Puconci : Rakičan Bratonci : Rogašovci Šalovci : Serdica
VIII. kolo - 15. 10. 89 Ljutomer : Serdica Rogašovci : Šalovci Rakičan : Bratonci Gančani : Puconci Tromejnik : Radgona Dokležovje : Čarda
IX. kolo — 22. 10. 89 Čarda : Ljutomer Radgona : Dokležovje Puconci : Tromejnik Bratonci : Gančani Šalovci : Rakičan Serdica : Rogašovci
X. kolo - 29. 10. 89 Ljutomer : Rogašovci Rakičan : Serdica Gančani : Šalovci Tromejnik : Bratonci Dokležovje : Puconci Čarda : Radgona
XI. kolo - 5. 11. 89 Radgona : Ljutomer Puconci : Čarda Bratonci : Dokležovje Šalovci : Tromejnik Serdica : Gančani Rogašovci : Rakičan
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
STRAN 15
samozaščita, varnost, obramba
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
V Vestniku smo že večkrat opozarjali na previdno delo z električnimi napravami. Kljub temu pa je več takih nesreč, celo najhujših. V minulem tednu pa je bilo na cestah bolj mirno.
Mešalec za beton ni bil ozemljen
19.	avgusta se je zgodila huda delovna nezgoda v Andrejcih. Janko Novak iz Andrejec je delal z električnim betonskim me-.šalcem. Hotel je spremeniti položaj betonskega bobna, s tem da je prijel za ustrezno ročico. Ker betonski mešalec ni bil pravilno ozemljen, je prišlo do električnega udara. Novak je med prevozom v bolnico umrl.
Z avtobusom v tovornjak
15.	avgusta se je zgodila prometna nesreča v Gaberju. Voznik avtobusa Pavel Trajber iz Teša-novec je peljal iz Lendave proti M. Soboti. V Gaberju je dohitel tovorni avtomobil s priklopnikom, ki ga je vozil Jože Zver iz Lipe. Ko je tovornjak začel zavirati, voznik avtobusa zaradi neprimerne hitrosti in kratke varnostne razdalje ni uspel pravočasno ustaviti. Trčil je v zadnji del
priklopnika. Pri tem se je hudo poškodovala potnica v avtobusu Marjeta Koštrica iz Lendave.
Zapeljal v jarek
15.	avgusta se je zgodila prometna nesreča v Brezovici. Kolesar Andrej Hozjan iz Male Polane se je peljal od doma proti Brezovici. V ostrem levem ovinku je zapel jal na bankino in v jarek, kjer je padel in se hudo poškodoval.
Nenavadna prometna nesreča
16.	avgusta se je zgodila nenavadna prometna nesreča pri Seli-ščih. Voznik kolesa z motorjem M. B. iz Zasadov je vozil iz naselja Slaptinci proti Zasadom. K vozilu je z vrvjo privezal moško kolo, na katerem se je peljala Frančiška Kovačec iz Zasadov. V Seiiščih se je kolesarka zapletla v vrv in padla po vozišču. Voznik kolesa z motorjem jo je nekaj časa vlekel po vozišču, potem pa je ustavil. Voznik ni imel dovoljenja in varnostne čelade. Kolesarka se je lažje poškodovala.
Trčil v betonski prepust
18. avgusta seje zgodila prometna nesreča v Martjancih. Voznik osebne-
Po naših cestah prevažamo čedalje več nevarnih snovi. Zlasti nevarni so tovori, ki prihajajo iz lendavske rafinerije. To so lahko vnetljive snovi, ki lahko povzročijo veliko škodo. Da bi se nesrečam izognili, se gasilci urijo v gašenju požarov in sanaciji onesnaženega prostora, kjer bi se morebiti razlila nevarna snov. Poklicna gasilska enota Ine Nafte Lendava si je pri tem nabrala že veliko izkušenj, vsako leto pa na vajah s svojimi izkušnjami seznani druge gasilce iz gasilskih društev Pomurja. Ena od takih vaj je bila v Lendavi, kjer so pokazali, kako se prečrpava nafta iz poškodovane cisterne in kako se uredi zemljišče, na katerega so se vlile nevarne snovi. Takih vaj bo potrebno organizirati še več. Jani D.
NOVO V ZLATOROGU
Insekticidi FLOK - z novim plinom, ki ne onesnažuje okolja
Veliko več smo v naravi kot sicer. Tu pa se srečujemo tudi z mnogimi njenimi neprijetnostmi, na primer z muhami, klopi, komarji, pajki... in ne nazadnje so tu še zloglasne črne vdove.
V Zlatorogu smo pripravili serijo insekticidov FLOK, s katerimi se lahko učinkovito ubranimo vseh teh nadlog. Vsi razpršilci FLOK so polnjeni s potisnim plinom naravnega porekla, ki ne razgrajuje ozona, torej v Zlatorogu skrbimo za to, da ne onesnažujemo okolja.
FLOK univerzal (v treh gramaturah) je najprimernejši za leteči mrčes. Pršimo ga v zaprtih prostorih, v različnih smereh — lahko pa ga pršimo tudi na posamezne insekte
s kratke razdalje. V obeh primerih bo učinek hiter in uspešen.
FLOK special je idealen za uničevanje plazečega se mrčesa (ščurki, hrošči, pajki, mravlje, stenice, klopi, srebrne ribice itd.). FLOK special razpršimo v skrivališča mrčesa in njihove vhode ter na mesta, kjer se mrčes pojavlja.
Ce opršenih mest ne operemo, učinkuje FLOK special še več kot teden dni.
V Zlatorogovem asortimanu insekticidov je še eden, ki ima posebno delovanje, to je FLOK, ki uničuje molje - pršimo ga po predmetih in omarah ter ne pušča madežev!
Ljubiteljem narave bo zelo dobrodošel FLOKTEN lotion, ki se nanaša na izpostavljene dele telesa, pazimo le, da sredstvo ne pride v nos, oči in usta.
Zanesljivo varuje pred piki komarjev, klopov, obadov in drugih insektov.
Uporablja jo ga lahko tudi otroci.
FLOK -učinkovito uničuje ves mrčes!
MARIBOR
Ubil ga je električni tok
ga avtomobila Karel Roudi iz Rakičana je peljal iz Sebeborec proti Mart-jancem. V križišču z regionalno cesto v Martjancih ga je zaneslo na desno bankino, potem pa je trčil v betonski prepust. Voznik se je hudo poškodoval.
V dolini pri Lendavi so proslavili 60. obletnico ustanovitve gasilskega društva. Ob tej priložnosti so sprejeli v uporabo orodno vozilo, ki so ga kupili iz lastnih sredstev in s pomočjo občinske gasilske zveze. V dolinskem gasilskem društvu deluje kakih 45 aktivnih gasilcev, med njimi tudi zelo uspešna desetina gasilk. Na nedavnem referendumu v vasi so sprejeli krajevni samoprispevek, del denarja bodo vložili v prizidek k vaškemu domu, kjer bo prostor za gasilsko vozilo in drugo opremo. Jani D.
Prometna varnost
Kako zavarovati
avto pred tatovi?
Senčna stran sončnega poletja je naraščajoče število vlomov in tatvin. Tatovi obiskujejo stanovanja, prav radi pa oropajo tudi avtomobil, če ta ni zavarovan. Kaj lahko storimo, da se zavarujemo pred tatovi. Tudi naš avto lahko zamika mimoidočega tatiča.
V vročih poletnih dneh pozabljamo na previdnost. Zaradi zračenja odpiramo okna v avto-motilu in jih nato pozabimo zapreti. Avto pustimo nezaklenjen na parkirišču, na sedežih pa vse, kar vrednega peljemo s seboj. Previdnost torej narekuje, da vrata avtomobila vselej zaklene-
Samovžig otave
18. avgusta je' zagorelo gospodarsko poslopje Štefana Severja v Peča-rovcih. Po doslej zbranih podatkih je nastal samovžig otave, ki je bila vla-- žna zložena v poslopju. Škode je za
30 milijonov.	J.D.
mo. Preverimo, ali so zaklenjena tudi zadnja vrata. Zapremo okna, zaklenemo prtljažnik. Parkiramo na mestih, kjer je veliko ljudi, na mestih, ki so dobro osvetljena in pregledna. Na zadnjih sedežih ne puščamo dragocenih predmetov, kot so fotoaparat, kasetofon. Predmete, ki jih že moramo pustiti v avtu, skrijemo v prtljažnik. Predalček pod sprednjo šipo izpraznimo in ga pustimo odprtega. Tat se lahko že na prvi pogled prepriča, da v predalčku ni ne denarja ne dokumentov, da se vlom ne splača. Vsekakor pa je najbolje, če avto pustite v bližini šotora ali na dobro vidnem mestu. Če bi vedno ravnali tako, bi bilo manj vlomov in imeli bi še mirnejše počitnice.	J D
Kobilje
Narodna zaščita dobro dela
Kobilje je obmejna vas, skozi katero je nekoč tekla cesta, ki je povezovala naše kraje s sosednjo Madžarsko. Danes je ob nekdanji »državni« cesti stražnica, ki je bila te dni dobro obiskana, saj so obmejne enote praznovale 45. obletnico ustanovitve obmejnih enot. Stražnica na Kobilju je znana po tem, da tesno sodeluje s krajani Kobilja, še posebej z družbenopolitičnimi organizacijami in narodno zaščito. To dobro sodelovanje je pripomoglo k temu, da je danes narodna zaščita ena najboljših v občini.
Da se spomnimo, kaj pravzaprav dela narodna zaščita. Njeni pripadniki varujejo objekte in naprave, opravljajo preventivno nadziranje terena, pomagajo ljudem v naravnih nesrečah in če gre za obmejno območje pomagajo tudi varovati mejo. Na Kobilju enota narodne zaščite dela nenehno. Člani narodne zaščite so ljudje različnih poklicev, med njimi je veliko lovcev, ti. pa so nenehno v naravi in opazijo vse spremembe. Naša meja je sedaj mirna, odnosi s sosedi so dobri, pa je tudi manj dela za narodno zaščito, vendar pa velja biti buden tudi sedaj.
Narodna zaščita na Kobilju sodeluje z vodstvom krajevne skupnosti, posebno še z gasilskim društvom. Svoje prostore ima v gasilskem domu in tu se občasno sestajo in pretehtajo opravljeno delo. Člani narodne zaščite so prisotni tudi na vseh prireditvah v vasi, kjer skrbijo za red. Pred nedavnim so opravili letošnje obvezno streljanje z osebno oborožitvijo ter se spoznali z nekaterim pehotnim orožjem.	Jani D.
KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA, TZO APAČE
objavlja po sklepu zadružnega sveta
javno dražbo
za prodajo stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem s pripadajočim dvoriščem (1588 m2) in travnikom (3327 m!) v Plitvici 6.
Dražba bo v nedeljo, 3. septembra 1989, ob 9. uri na mestu prodaje.
Izklicna cena je 433.100.000/~r din. Vsi interesenti so dolžni pred dražbo vplačati varščino — 10% izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
POROČILO o izidu referenduma za dodatni krajevni samoprispevek v naselju VERŽEJ Krajevne skupnosti Veržej
Na referendumu za uvedbo dodatnega krajevnega samoprispevka za Naselje Veržej v KS Veržej, ki je bil v nedeljo, 13. 8. 1989, so bili doseženi naslednji rezultati:
volilna udeležba je bila od 681 volilnih upravičencev 549 ali 77,54 %.
ZA je glasovalo 420 vol. upravičencev ali 59,32 %.
Proti je glasovalo 120 vol. upr. ali 16,94%.
Neveljavnih glasovnic 9 ali 1,27 %.
Volilna komisija ugotavlja, da je na podlagi ugotovljenih rezultatov glasovanja referenduma za dodatni krajevni samoprispevek v naselju Veržej uspel.	Predsednik volilne komisije:
Štefan Casar
Na podlagi določila 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 35/85 in 28. čl. statuta KS Veržej, je svet KS Vržej na svoji seji dne 14. 8. 1989 sprejel
SKLEP o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za območje naselja VERŽEJ.
I.	člen
Na podlagi odločitev delovnih ljudi in občanov naselja Veržej v krajevni skupnosti Veržej, na referendumu dne 13. 8. 1989, se uvede dodatni krajevni samoprispevek za naselje VERŽEJ za obdobje petih let in to od 1. 9. 1989 do 31. 8. 1984.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za pospešeno izgradnjo kanalizacije v naselju Veržej.
3.	člen
Prispevek morajo_plačevati zavezanci, ki imajo stalno prebivališče v naselju VERŽEJ v naslednji višini:
— 2 % od neto OD iz delovnega razmerja, honorarjev, pogodbenih zaslužkov in nadur.
— 2 % od pokojnin
— 2 % od OD obrtnikov
— 20% od KD kmetovalcev
— 2 % od OD v občini za tekoče leto za zaposlene v tujini
— Poseben prispevek od nepremičnin, ki ga določi svet KS, bodo plačevali lastniki hiš, vikendov in gradbenih parcel, ki posedujejo omenjene nepremičnine v naselju Veržej in nimajo stalnega prebivališča v Veržeju.
4.	člen
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih izključuje 12. čl. Zakona o samoprispevku.
5.	člen
Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava izplačevalec osebnega dohodka, oziroma pokojnin.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom bavijo s kmetijstvom ali obrtno dejavnostjo, obračunava in posreduje Uprava za družbene prihodke občine Ljutomer.
Samoprispevek od zaposlenih v tujini in prispevek od nepremičnin za zavezance, ki ne stanujejo v naselju Veržej obračunava in izterjuje KS Veržej.
6.	člen
Sredstva dodatnega krajevnega samoprispevka so namenska in se bodo koristila izključno za pospešeno izgradnjo kanalizacije v Veržeju.
Zbirala se bodo na žiro računu Krajevne skupnosti Veržej 51930-842-029-82112.
7.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in njihovi uporabi in izvajanju del opravlja svet KS, ki vsaj enkrat letno poroča skupščini KS in zboru krajanov naselja Veržej.
8.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1.9. 1989.
V Veržeju, 14. 8. 1989
Predsednik sveta KS: Matko Galunder
Skupščina krajevne skupnosti Radoslavci je na svoji seji dne 28. 7. 1989 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za prenehanje plačevanja samoprispevka za območje KS Radoslavci, sprejetega za obdobje 1986—1991 Uradne objave občin Pomurja z dne 6. marca 1986
1.	člen
Plačevanje navedenega samoprispevka za območje KS Radoslavci za dobo 5 let in sicer od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1991 preneha s 1. 10. 1989.
2.	člen
O prenehanju plačevanja samoprispevka za obdobje navedeno v prvem členu tega sklepa se bodo krajani odločali neposredno s tajnim glasovanjem z glasovnico, ki vsebuje naslednje besedilo 20. 8. 1989:
Krajevna skupnost Radoslavci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 20. 8. 1989 o prenehanju plačevanja samoprispevka na območju KS Radoslavci sprejetega za obdobje 1986—1991, objavljenega v Uradnih objavah občin Pomurja 6. 3. 1986.
Krajevni samoprispevek za območje KS Radoslavci za obdobje 1986—1991 objavljen v Uradnih objavah občin Pomurja se preneha plačevati s 1. 10. 1989.
ZA	GLASUJEM	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če soglaša s prenehanjem plačevanja samoprispevka, oziroma obkroži besedo PROTI, če ne soglaša s prenehanjem plačevanja krajevnega samoprispevka.
Glasovnice morajo biti overjene s štampiljko krajevne skupnosti Radoslavci.
4.	člen
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija, ki jo imenuje Skupščina krajevne skupnosti Radoslavci. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranje v skupščine.	5 č|en
Skupščina krajevne skupnosti Radoslavci, sprejme sklep o prenehanju krajevnega samoprispevka, če se bo večina vseh volil-cev na območju KS Radoslavci odločila za prenehanje plačevanja krajevnega samoprispevka.
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 113/89
Datum: 4. 8. 1989 Predsednik skupščine KS Radoslavci:
Janez SKUHALA, 1. r.
STRAN 16
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
Radijski in televizijski spored od 25. do 31. avgusta
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKASOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKASOBOTA	MURSKASOBOTA	MURSKASOBOTA	MURSKASOBOTA	MURSKASOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Z jutranjo oddajo soboškega radia bo konec tedna lepši. Slišali boste veliko glasbe, kramljanja, pregled športnih, kulturnih in drugih dogodkov ob koncu tedna, najnovejše v zvezi z vremenom), 8.00 Konec jutranje oddaje.
8.00 Od zore do mraka z vami in za vas (posebna oddaja z veliko glasbe, pomurskimi poročili ob 9.30 in 12.00, značilnim sejemskim utripom iz Gornje Radgone. Radio Murska Sobota oddaja ves dan!), 14.30 Oddaja v madžarščini. 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Utrip življenja — petkova reportaža, reklame, glasba), 18.00 21-232.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo), 17.00 Strokovnjak odgovarja, 17.30 Reklame, glasba, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo pri telefonu 21-232 od 14.00 do 16.00)
TV LJUBLJANA
LJUBLJANA
16.25 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik I. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Naše akcije. 20.15 Svet nenavadnih sil Arthurja Clarkea, ameriška dokumentarna serija. 20.55 Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka. 21.40 Tv dnevnik 3. 22.00 informativna oddaja za goste iz tujine. 22.05 Poletna noč: Delo na črno, 4. del ameriške nanizanke. 0.00 Trgovina s smrtjo, ameriški film.
16.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 19:59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 Veliki rop vlaka, ameriški film. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.40 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.45 Poletna noč: Delo na črno, 5. del ameriške nanizanke; Samo bedaki in konji.
Program LJ 2:
15.30 Kako biti skupaj. 16.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Poročila. 21.35 Oddaja o kulturi. 22.05 Športna sobota. 22.25 DP v nogometu — Radnič-ki Partizan, reportaža. 22.55 Satelitski programi — poskusni prenosi.
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, športne in druge novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo pri telefonu 21-232 od 9.00 do 13.00)
5.30 Prebujajte se z nami (jutranji spored z murskega vala z zdravstvenim nasvetom, minutami za mlade in drugimi svežimi pomurskimi informacijami), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje
5.30 Prebujajte se z nami (Tudi tokrat smo z vami dobri dve uri. Spremljali vas bomo na delovna mesta ali kam drugam. Poslušajte nas!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV ZAGREB
Prvi program
9.20 Poletni spored, 14.30
Mladinske oddaje, 19.30
Dnevnik, 20.00 Tišina smrti
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota |
Program LJ 2:
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.55 Piknik v Rogaški Slatini, ponovitev 1. oddaje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Oddaja neuvrščenih. 20.45 Poročila. 20.50 En avtor, en film. 21.15 Film pred filmom, nemški film. 22.35 Kronika dubrovniških poletnih prireditev. 23.20 Satelitski programi — poskusni prenosi.
(film), 21.55 Dnevnik, 22.05
Spomini na Woodstock
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
Prvi program
835 Poletni spored in ponovitve, 17.40 Oddaje za mladino, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mortimer, 20.55 Zabavna oddaja, 21.25 Dnevnik, 21.40 Kultura, 22.30 Program plus.
TV MADŽARSKA
9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.30 Stari, pon. kriminalke. 17.00 Letni kolobarji, za upokojen-
ce.
17.30 Teka, uporabni
napotki. 17.40 O prometu za vsakogar. 18.00 Okno, služnostni program. 19.10 TV kino, najava. 19.30 FV dnevnik. 20.05 TV kino: Serpico, ameriški film. 22.20 Parabola. 22.50 SP za dvovprege, posnetek. 23.30 TV dnevnik.
9.05 Moonfleet, serija. 9.30 Dediči Babilona. 10.30 Odvetnik Liebling, serija. 11.15 Štajerska deželna razstava v Judenburgu. 12.05 Nočni studio. 13.40 Viktor Kaplan, izumitelj. 14.30 Zdravnik iz strasti, nemški č/b film 16.00 Spored po željah otrok. 17.05 Oddaja o okolju. 17.30 Moja družina in druge živali, serija. 18105 Chambery: Kolesarsko svetovno prvenstvo. 19.30 Čas v sliki 1. 20.15 Louis in njegove policajke, francoska filmska komedija (Louis de Funes). 21.55 Hladen dih, ameriška grozljivka AVSTRIJA 2
16.00 Cala vas nastopa v gledališču. 17.00 Ladja ljubezni, serija. 17.55 Stare uspešnice (Č/b). 18.00 Moonfleet, serija. 19.30 Čas v sliki 1. 20.! 5 Samo resnica, nemški č/b film. 21.55 Avgust 39. Evropa med vojno in mirom. 22.40 Dragulj v kroni, nadaljevanka. 23.35 Elvis 56. mladinska oddaja.
TV MADŽARSKA
9.00 Spored za otroke. 10.35 Svet brez tebe, pon. 11.30 Naš ekran. 12.00 Ka-jak-kanu, svetovno prvenstvo. 15.55 Iz TV arhiva. 16.50 Igra Barkochba. 17.45 Pravni primeri. 18.35 Sosedje, pon. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Jeno Heltai: Mala slaščičarna, TV igra. 21.25 Rock na odru; Tatrai Band. 22.15 Kajak-kanu, svetovno prvenstvo; Judo. 23.30 TV dnevnik.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
LJ 1
SVET NENAVADNIH SIL
I. ARTHURJA CLARKA
9.25 Otroška matineja.
10.40 Boljše življenje, nadaljevanka. 11.30 Piknik v Ro-
530 Prebujajte se z nami! (Skupaj z radiom Murska Sobota v novi dan — z obilico glasbe za različne okuse, s svežimi jutranjimi informacijami in seveda napovedmi točnega časa), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (pripombe po telefonu 21-232 ali pisno), 1830 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
530 Prebujajte se z nami! (Če vam kaj ni všeč, če ste veseli ali jezni, pokličite 21-232 in povejte, kar vas tišči. Jutranjiki radia Sobota čakamo na vaše sodelovanje), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, rezerviran čas, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
gaški
12.00
13.00
15.55
Slatini, 2. oddaja. Kmetijska oddaja. Gosti San Rema. Zapisani šoli, češko-
slovaška nadaljevanka.
17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Samov sin, ameriški film.
18.53 Risanka. 19.15 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2.
19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo, zadnji del nadaljevanke. 21.20 Triat--Ion jeklenih, reportaža.
21.55 Zdravo. 23.30 Informativna oddaja za goste iz tujine.
15.55 Poletna noč, ponovitev. 17.25 Mozaik. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 I. Lalič: Abstinenti, drama TV Beograd. 21.30 Wolfsburg, nemški kratki film. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.10 Poletna noč: Delo na črno, ameriška nanizanka; Alo, alo, angleška nanizanka.
16.30 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Mozaik. 18.35 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tuji-
TV LJUBLJANA
ne.
19.30 Tv dnevnik 2.
20.05 Družina Munroe, kanadska nadaljevanka. 21.00
Mednarodna
obzorja:
Program LJ 2:
10.00 Danes za jutri; Odpisani, zadnji del nadaljevanke. 14.20 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Organizirani kriminal, ameriška dokumentarna serija. 20.55 Poročila. 21.10 Poezija. 21.40 Mednarodni konjeniški miting na Adi, reportaža. 22.20 Reportaže z nogometnih tekem. 23.00 Športni pregled. mjuvcie, u.uv yuu vauis, 13.50 Nedeljsko popoldne, 16.30 Reportaža, 17.00 Pri dobri kapljici (film), 18.45 Ferdy, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dom Bernarde Albe (film), 21.40 Dnevnik, 21.55 Igre brez meja, 23.30 Program plus.
Program LJ 2:
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja. 20.30 Televizija, angl, dokumentarna serija. 22.05 Perspektive.
Usodne odločitve. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.10 Poletna noč: Delo na črno, ameriška nanizanka; Gledališče Raya Brad-buryja.
Program LJ 2:
17.30 Tv dnevnik. 20.00 Resna glasba. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Zagrebške rockovske šole. 21.40 Zabavni torek.
16.30 Poletna noč, ponovitev, 18.00.Tv dnevnik 1. 18.10 Mozaik; Radenci 89: Plesni orkester RTV Zagreb. 18.45 Spored za otroke in mlade- 19-05 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Popotno življenje, mehiški film (ČB). 2135 Mali koncert. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Delo na črno, ameriška nanizanka; Ho-operman, ameriška nanizanka.
16.25 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik L 18.10 Mozaik. 18.45 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Elis Island, ameriška nadaljevanka. 21.00 III. mednarodni festival »Vod Nuove« Lignano 89, 3. oddaja. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Delo na črno, ameriška nanizanka; Leteči cirkus Montyja Pythona, zadnji del angl, nanizanke.
Program U 2:
TV AVSTRIJA
9.05 Srbi prihajajo, dokumentacija iz Jugoslavije. 9.50 Korak v vesolje, 2. del. 10.35 Tednik. 12.00 Tisoč mojstrovin. 12.10 Hallo Austria, oddaja v angleščini. 13.15 Moonfleet, serija. 13.45 Usoda Irene Forsyte, ameriški film. 15.35 Muppet Babies, risanka. 16.00 Mini Čas v sliki. 16.10 Smrkci, serijska risanka. 16.25 Počitnice s Silvom, nadaljevanka. 17.00 Mladinski magazin. 18.30 Polna hiša, serija. 19.30 Čas v sliki 1. 21.40 Vizije. 21.45 Offenbach: Hoffmannove pripovedke, opera v treh dejanjih. 0.20 Novice.
Avstrija 2
9.05 Kulturni tednik. 11.25 Claus Peymann, portret gledališčnika. 13.00 Tuja domovina, oddaja za jugoslovanske in turške delavce. 13.20 Športno popoldne. Formula 1 v Belgiji, cestno kolesarsko prvenstvo za svetovno prvenstvo, motokros. 18.00 Moonfleet, serija. 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki I. 20.15 Beli kit, ameriški film. 22.00 Šport. 22.05 Avgust 1939, Evropa med mirom in vojno. 22.20 Krčmarica ima nečakinjo, avstrijski film. 23.55 High Chaparral, serijski western.
TV MADŽARSKA
9.00 Za otroke. 10.20 SP za dvovprege. 11.10 Glasbeni butik iz Subotice. 12.00
NEKAJ ČUDEŽNEGA, 8. del .. na:.ic:0 vo(jo jn kovine? TV kviz. 15.10 Kajak-kanu, Ah lahko ljudje v resnici z bajal co najdejo vodo in Kovine.
Neki britanski polkovnik je z rogovilasto vejico našel vodo za mesto z 10.000 prebivalci. Clayton McDowell, poklicni naftni bajaličar, je našel nafto v 90 % vrtin, ki jih je odkril z bajalico, to pa je visoko nad povprečjem njegovih »običajnejsih« kolegov, ki iščejo nafto po sodobni tehnologiji. V Zahodni Nemčiji je n tanska renska armada z bajalico odkrila vodni izvir. Podobnih
SP. 16.10 Dixieland festival
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Program LJ 2:
1730 Satelitski programi — poskusni prenosi. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana. 2130 Svet poroča. 2230 Satelitski programi — poskusni prenosi.
18.00 Satelitski programi — poskusni prenosi- 19.00 Čas, ki živi: Zlatopolje. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Zabavna glasba. 20.45 Prisluhnimo tišinL 21.25 Umetniški večer.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Poletni spored, 17.40
TV ZAGREB
TV ZAGREB
primerov je še veliko.	. . .
V Danvillu v Vermontu je vsako leto kongres bajaličarjev, ki privabi ljudi od blizu in daleč. Bajaličarji tu izpolnjujejo tehniko in preizkušajo najnovejšo opremo.
Miškolc. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Usodni trenutki, z. nemški TV film. 21.45 Telešport — 1. Judo, 2. Formula L, posnetek iz Belgije. 23.45 Video strani.
Prvi program
8.45 Poletni spored, 17.40 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Med dvema ženskama (film), 21.40 Koncert, 22.30 Dnevnik, 22.55 Program plus.
Prvi program
8.30 Poletni spored, 17.40 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Hotel Raj (film), 21.40 Dnevnik, 22.00 kontaktni magazin, 23.00 Program plus.
Prvi program
8.30 Poletni spored, 17.40 Mladinske oddaje, 1930 Dnevnik, 20.00 Propad rimskega carstva (film), 22.00 Dnevnik, 22.40 Program plus.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.05 Moonfleet, serija. 9.35 Podoba Avstrije. 10.00 Srečanje z živinozdravni-kom. 10.30 Louis in njegove policistke, francoski film (Louis de Franes). 14.05 Marina, nemški č/b glasbeni film. 15.35 Am dam des: Pojdimo v mesto. 16.00 Si-rotica Ana, kanadska serija. 17.05 Halo Spencer, otroški spored za vso družino. 17.55 Liliput. 18.00 Mi. 18.30 Polna hiša, serija. 19.30 Čas v sliki 1. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.03 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Magnum, kriminalna serija. 22.10 Polovica življenja, film iz NDR. 23.45 High Chaparral, serijski western.
16.45 Zemlja živi, 6. del: V puščavi. 17.30 Lipova cesta, serija. 18.00 Moonfleet, serija. 18.30 Spored po željah. 19.30 Čas v sliki 1. 20.15 Podeželski zdravnik. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Šiling. 22.00 Čas V sliki 2. 22.20 Avgust 39, Evropa med mirom in vojno. 22.35 Otroci kot sužnji, 1. del britanske dokumentacija. 23.20 Claus Peymann, lastni portret dunajskega gledališčnika. 0.20 Novice.
TV AVSTRIJA
9.05 Moonfleet, serija. 930 Energija iz pekla. 1030 Beli kit, ameriški film. 12.10 Šport v ponedeljek. 13.45 Risanka. 13.55 Romanov in Julija, ameriški film. 15.35 Am dam des: Pridi na vas. 16.00 Sirotica Ana, kanadska serija. 17.05 Viking Viki, serijska risanka. 1730 Mini srečanje. 18.30 Polna hiša, serija. 19.17 Današnje znanje. 19.20 Nocojšnji spored. 19.30 Čas v sliki 1. 20.00 Šport. 20.15 Varuhi gozda, dokumentarec o Amaconiji. 21.00 Poglej in zadeni. 21.07 Dallas, nadaljevanka. 21.55 27. nadstropje, ameriški č/b kriminalni film (Gregory Peck, Diene Baker). 23.40 High Chaparral, serijski western.
Avstrija 2
17.00 Mreža, film o uživanju mamil. 18.00 Moon-fleet, serija. 1830 Spored po željah. 19.00 1930 Čas v sliki 1. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Štajerski običaji. 21.00 Poglej in zadeni. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki 2. 2230 Avgust 39. Evropa med mirom in vojno. 2235 Nogomet. 23.55 Novica.
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
9.10 Ponovitve: Srečnež, Teden, Delta. 16.35 Video novice. 16.50 Najstniki o ljubezni. 17.40 Četrt ure za gospodarstvo. 18.00 Koledar 1989, magazin. 19.00 Shakespearove pripovedke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 To + ono, zabavni magazin. 21.05 Panorama, svetovna
politika. 21.55
Skicirka,
madžarska dokumentarna serija, 3. del. 22.30 TV dnevnik.
9.10 Ponovitve: Plesalec, Panorama. 10.45 Telovadba za invalide. 16.30 Panonska kronika. 16.40 Poročila v nemščini. 16.45 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.20 Poroke iz koristoljubja, 5. del češke serije. 18.45 Četrt ure za gospodarstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Svet brez tebe, francoska serija. 21.00 Studio '89. 21.50 Vojaki. 22.25 Videoklipi. 22.55 TV dnevnik.
Mladinske Dnevnik, magazin, glasbena Dnevnik, plus.
oddaje. 1930
20.00 Politični
21.05 Zabavno oddaja, 2235 23.00 Program
TV AVSTRIJA
9.05 Moonfleet, serija. 930 Starali se in ostati zdrav. 1030 Moja sestrična Rahela, ameriški č/b film 12.05 Baeus, risanka. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.40 Burleska: Charlie Chaplin (č/b). 13.55 Otrok po naročilu, ameriški č/b film 1535 Čudežna krogla, lutkovna gledališče. 16.00 Sirota Ana, kanadska serija. 17.05 Medvedja otroka, serijska risanka. 1730 Igra in zabava. 17.55 Liliput. 1830 Polna hiša, serija. 19.17 Današnje znanje. 19.20 Nocojšnji spored. 1930 Čas v sliki 1. 20.00 Šport. 20,15 Pogosto mislim na Piroško, nemški film 21.55 Krvavi diamanti, ameriški č/b pustolovski film (Burt Lancaster, Corinne Čalvet). 2335 High Chaparral, serijski western.
17.00 Nesreče pri delu. 1730 Dežela in ljudje. 18.00 Moonfleet, zadnji del serije. 18.30 Spored po željah. 19.30 Čas v sliki 1. 20.15 Goreča postelja, tv drama (Farrah Fawcett). 21.45 Zrcalne slike. 22.00 Čas v sliki 2. 22.20 Avgust 39. Evropa med mirom in vojno. 1235 Športna stava. 22.40 Otroški sužnji, 2. del dokumentacije.
, TV MADŽARSKA
9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.05 Studio ’89, pon. 10.50 SP v peteroboju, in ob 16.50. 17.00 Video novice. 17.10 Poročila v slovaščini. 17.15 šli Lanka, dokumentarni film. 18.10 Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sedem proti Budimpešti, TV igra. 21.10 TV ogledalo. 2125 SP v peteroboju. 22.05 Graščina Gyula. 22.25 TV dnevnik.
9.05 Moonfleet, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 1030 Pogosto mislim na Piroško. nemški film (Liselotte Pulver, Gunnar Moller). 12.15 Klub seniorjev. 13.45 Otroci, matere in general, nemški č/b film (Hilde Krahl Ewald Balser j. 1535 Am dam des: Pojdimo k vodi! 16.00 Sirota Ana, zadnji del kanadske serije. 17.05 Ni-kiaas, fantič iz Flandrije,, serijska risanka. 1730 Mini' leksikon. 1830 Polna hiša, serija. 1930 Nocojšnji spored. 1930. Čas v sliki I. 20.00 Šport. 20.15 Sapralot, zabavna oddaja. 21.15 Halo, kako vam gre? (Dagmar Koller). 22.00 Vijolica, tv veseloigra (Ernst Waldbrunn, Fritz Muliar, Herta Block). 23.00 Dva tedna v drugem mestu, ameriški film (Kirk Douglas, Cyd Charisae). 0.45 Poročala.
Avstrija 2
17.15 Narodni parki v Dominikanski republiki. 18.00 Sinha Moca — hčerka gospodarja sužnjev, brazilska nadaljevanka. 18.30 Spored po željah. 1930 Čas v sliki 1. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Reportaže iz Avstrije. 21.05 Kulturne reportaže iz vsega sveta. 22.00 Cas v sliki 2, 22-20 Avgust 39, Evropa med mirom in vojno. 2235 Klub 2, nato poročila.
TV MADŽARSKA
935 Človeško telo; Krvni tlak. pon. 10.00 Narek, francoska serija. 11.00 Telovadba za invalide. 11.10 SP v peteroboju. 1735 Panonska kronika. 17.45 Poročila v srbohrvaščini. 17.55 Francoski šansoni. 1830 Bebi in drugi, angleška sen
1930 TV dnevnik. 20.05 Derrick, kriminalka. 21.10 Domače ogledalo. 2230 SP v peteroboju. 2330 TV dnevnik.
STRAN 17 —
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
kino
SPORED FILMOV V KINU
PARK MURSKA SOBOTA od
25. do 31. avgusta
25. avgusta ob 18. in 20. uri amer.-hongkong. akc. film NINJA IN TRINAJST KONDORJEV
25. avgusta ob 22. uri amer, erot. film POHOTNA MARILYN — trda erotika. NOČNI KINO — GLEDALCEM DO 18. LETA NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
27.	avgusta ob 16. in 18. uri amer.-hongkong. akc. film NINJA IN TRINAJST KONDORJEV
27.	avg. ob 20. uri amer. erot. film POHOTNA MARILYN — trda erotika.
28.	avgusta ob 18. in 20. uri it pusto!, komedija SUPERPOLI-CISTA IZ MIAMIJA
29.	avgusta ob 18. uri it. pustot. komedija SUPERPOLICI-STA IZ MIAMIJA
29.	avgusta ob 20. uri amer, akc. film" POD STRELI AKCIJE, OBRAČUNI. EKSPLOZIJE. LJUBEZEN Z MISS AMERIKE — RAZGIBAN FILM!
30.	avgusta ob 18. in 20. uri amer. akc. film POD STRELI
31.	avgusta ob 18. in 20. uri amer. znan. fant, komedija ČUDEŽ V OSMI ULICI
Kino KUD ŠALOVCI
26.	avgusta ob 21.30. uri amer.-hongkong akc. film NINJA IN TRINAJST KONDORJEV
26.	avg. ob 23. uri amer. erot. film POHOTNA MARILYN
prodam
MOTORNA U VOZILA
PRODAM
AUSTIN 1300. letnik 1973 (tudi po delih), prodam. Telefon: 46 196, po 20. uri. M-3494
ZASTAVO KONFORT letnik 1980, prodam. Murska Sobota, Žitna 6. M-3496
126 P, letnik I98L ugodno prodam. Telefon: 24 146. M-3511
Graditelji pozor!
izdetujem stropne nosilce vseh velikosti. Zeto ugodne cene. Dobava takoj. Večjo količino pripeljamo brezplačno. Cena zajamčena. Informacije: Željko P, Novo Selo Rok, R. Kon-čara 16, 42200 Čakovec, telefon (042) 811 685.
PRODAM ZASTAVO 128, letnik 1987, tel.: 48 540.
DIANO, letnik 1977, registrirano do julija 1990. prodam. Telefon: 21 990 M-3512
ZASTAVO 750 prodam. Bojan Barber, Murska Sobota, Vrtna 8. M-3517 LADO 1300 S, letnik 1983, GOLF, letnik 1980, oba registrirana do julija 1990, in štedilnik na trda goriva gore-njemiv, še nerabljen, prodam. Kosi, Gubčeva 20, Radenci, telefon: 73 108.
M-35I8 
KAM NA KOZARČEK IN PICO? NA HOTIZO ¥ 0SM1C0!
ZASTAVO 128, letnik 9/87, prodam. Informacije: Puconci 22 d, tel. 72 560. M-MM
ZASTAVO 750 prodam. Deziderij Voroš, Kapca 90. M-3530
ŠKODO 100 L vozno, starejši tip, prodam. Križevci 168. v Prekmurju. M-3534
ŠKODO 120 LS. letnik 1979, prodam. Odranci, Ravenska 52, telefon: 70 17 L M-3540
OPEL KADE 11. registriran do marca, prodam. Hajdinjak, Gornji Slaveči 76. M-3542
CIMOS GS 1.2 CLUB, letnik 1975. prevoženih 109.000 km, prodam. Telefon po 16. uri: 24 548. M-3547 MOTOR PUCH 175, letnik 1953. vozen, in golf, na bencin, prodam. Ernest Počič. Pa novci 11, p. Križevci.
M-3549
WAUXHALL VIVA, registriran do januarja 1990. prodam. Tei.: 22 116. M MM
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Eory, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za III. trimesečje 1989 je 80.000 dinarjev, za delovne organizacije 160.000 dinarjev za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP Večer tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
To, kar v tem trenutku čutimo, je teža slovesa, je lepota, ki krasi prehojeno pot, je upanje, ki nas ohranja.
Zato je prav, da ob zadnjem slovesu izrečemo besedo hvala za plemenitost, za dejanja, ki ne morejo v pozabo.
Žalujoči: žena Danica, hčerkica Lučka in vsi njegovi
OPEL KADETE dizel, star 4 leta, prevoženih 30.000 km, prodam. Krog, Ravenska 20. M-3574
LADO SAMARO, staro 2 leti, prodam. Lipovci 103 ali tel.: 71 013. M-3575
OPEL MANTO ugodno prodam. Va-neča 59 c. M-3576
AVTOMATIK A3MS, star eno leto in barvni TV gorenje, star 6 let, prodam. Tropovci. Šolska 4. M-3579
ALFA ROMEO 33 13 TI naprodaj. Kajuhova 52, M. Sobota. M-3580 ZASTAVO 128 CL, prevoženih 50.000 km, registrirano do avgusta 90, letnik 1983, prodam. Telefon: 23 931. M-3584
RENAULT 6 TL, letnik 1972, z rezervnimi deli, prodam. Andrej Pintarič, Žižki 68, p. Črenšovci. M-3588 LADO RIVO 1300 S, odlično ohranjeno. staro 3 leta, prevoženih 18.000 km, prodam. Bakovci, Stara ulica L M-360I
LADO 1300 S prodam. Tišina 35 a. M-3602
OSEBNI AVTO CITROEN GS 13 SUPER, prevoženih 33.000 km, prodam. Telefon: (069) 21 291. M-3596
RTV SERVIS MARJAN ZEMLJIČ, LJUTOMER, Glavni trg 1, telefon: 81-580
— vstavljamo naprave za daljinsko upravljanje v vse vrste televizorjev
— zamenjava in obnova barvnih ekranov;
— popravilo vseh vrst televizorjev;
Manjša popravila in napravo za daljinsko upravljanje vstavimo isti dan. Možnost plačila v dveh obrokih. Delovni čas od 7. do 15. ure. v soboto od 7. do 12. ure.
MOSKVIČ KARAVAN, letnik 1980, ugodno prodam. Telefon: 77 026. M-3598
ŠKODO 120 L, karambolirano, lahko tudi po delih, in TOMOS 14 TLS prodam. Kupšinci 3. M-3600
ATX 50 C prodam. Telefon: 81 238. 1N-17532
ZASTAVO 126 P, letnik 1987, prodam. Alt, Iljaševcr 6 b, Križevci pri Ljutomeru. IN-17529
R 4, letnik 1978, registriran do 27. 7. 1990, prodam. Tel.: 46 222. GR-18894 126 P, letnik 1983, november, prodam. Drago Lovrenčič, Hercegovščak 32 a, p. G. Radgona. GR-18896
GS, letnik 1972, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 82 166 ali 81 736. IN-175I8
ZASTAVO 750 prodam po delih. Slana, Podgradje 8, Ljutomer. IN-17525 R 4 TL, letnik 1979. nujno prodam. Tel.: 75 774. LE-19846
126 P, letnik 1986, prodam. Informacije popoldan po telefonu: 74 473 ali Olga Kocuvan. Plitvički Vrh 36. M-355!
JETTO 1600, L 1987, prodam. Tel.: 2! 795. M-3387
JUGO 45, L 1985, prodam. Celec, Lendavska 53, M. Sobota, ali tel.: 25 336. M-3553
TOMOS AVTOMATIK A3MS prodam. Lendavska 59. M-3550
R 4 TL prodam. Tel.: 74 773. M-3560 VUGO KORAL 45. star 4 mesece, prodam. Stanko Srša, Banovci L M-3563
F 126 P, letnik 1983, prodam. Rous. Ivanci 70. M-3566
BMW 316 in sedežno gamituro_prod-lam. Franc Grah. Zadružna 8, Cerne-lavci, ali telefon: 23 109. M-3570
STAREJŠI KADETT prodam. Tel.: 87 281. M-3573
VUGO CORAL 55, letnik 1988, pro-dam. Telefon: 25 409. M-3605 RENAULT 18, letnik 1983, registriran do julija 1990, ugodno prodam. Telefon popoldne: 24 521. M-3608
NOVI YUGO CORAL 60 in 24-sede-žni avtobus zastava naprodaj. Telefon: 70 710. M-3609
OPEL KARAVAN 1900. letnik 1976, prodam. Telefon: 71 125. M-36I0
MZ TS 250, letnik 1980, športno preurejen, prodam. Telefon: 042 830 289. M-FH
KOLINE — KOLINE — KOLINE?
GRILL JULIE,
Murska Sobota, Tišinska
14, vabi do 28. avgusta NA DOMAČE KOLINE z BUJTO REPO
Informacije po telefonu: 21 505.
(TROSILNIK TG 28 TEHNOSTROJ, nov. prodam Telefon: 81 879. IN-17531
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 330 L prodam. Brezovci 19. M-3606
MEŠKO MAX
posesti
LENDAVSKA 19 a
69000 M. SOBOTA tel. 069/25 493
— REZERVNI DEU: Zastava, Golf, Renault
— INDUSTRIJSKO OBNOVLJENI REZERVNI DEU
— BARVE, LAKI IN PRIBOR
Konkurenčne cene!
LADO 1300 S. letnik 1985, prodam. Drago Legenič, Murska Sobota. Gregorčičeva 20 a, telefon: 26344. M-MM
126 P, december 1981, v odličnem stanju, prodam. Kovač, Puževci 38, telefon do 15. ure: 21 175, po 16.30 76 878. M-.MM
PRODAM
TAM 4500, prekucnik, in diferencial MAN prodam. Telefon: 70 032. M-3492
TRAKTOR FERGUSON 35, v do brem stanju, prodam. Turnišče, Čer-nelavci 16, telefon: 72 098. M-3497 SILAŽNI KOMBAJN POTTINGER MEX II, za koruzo, prodam. Slakov ci 53. M-3500
TRAKTOR STEYR, tip 180 (žaba), in žetveno napravo za BCS prodam. Či-kečka vas 51. M-3504
TRAKTOR URSUS 355 prodam. Blaguš 10, p. Videm. M-3507
MLATILNICO ZM AJ 107 (s kombinacijo) prodam. Markovci 116. M-3515
KOMBAJN ZA KROMPIR, poljski, prodam. Beltinci, Panonska 101. M 3529
CISTERNO ZA TRAKTOR, novo, nerabljeno, 5000 1, prodam. Telefon do 11. ure: 74 321, interna 23. GM-18897
MOTOKULTIVATOR GOLDONI.
14 KS, dizel, prodam, Informacije: Pucko, Černelavci, Liškova 14, telefon— 23 926. M-3533
TRAKTOR ŠTORE 402 prodam.
Gerlinci 70 ali telefon: 72 080. M-3535
DVA TRAKTORJA IMT, traktorsko frezo in žitni kombajn class, vse dobro ohranjeno, prodam. Andrejci 54. M-3536
»•*
GOSPODINJE!
če,vam zamrzovalna skrinja toči vodo ah ledeni, pokfcčBe tZOLACMSKJ SERVIS F.HairiMek, Gongi Slaveči 6, Kuzma (069)7^271
Pofnrio z garancijo na vežem domu.
KOSILNICO GORENJE MUTA in nahrbtno škropilnico panonija prodam. Vadarci 86. M-3539
STEYR, tip 188. 28 KS, v dobrem stanju, prodam. Emi! Sabori, Vučja Gomila 142. M-3543
KOMBAJN ZA SILAŽO MENGE-LE MB II prodam. Mirko Ostre. Bu-čečovci, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3546
SEJALNICO IMT, 23-vrstno, prodam. Rous, Ivanci 70. M-3566 KLINASTE BRANE, kro« brane sejal nik za žita, dvovrstni kultivator in ličkalnik za koruzo proda Gizela Kuzma, Puževci 1, 27. avgusta ob 9. uri na dražbi. M-3567
TRAKTOR TORPEDO TD 9006 A, nov, 30 ur, prodam. Telefon: 78 433. M-3581
ZMAJ 2 KM, dvovrstni pobiralmk koruze, ugodno prodam. Hari, Sodi-šinci 27. M-3582
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 200 1, malo rabljeno, prodam. Polana 18. M-3593
SAMONAKLADALKO PIONIR 17 prodam. Rantaša, Kupetinci 3, telefon: 68 075. IN-17521
ZETOR 5011 prodam. Mirko Kočar, Črnci 32, Apače. Informacije do 14. ure: 069 013. M-OP
GARSONJERO V MURSKI SOBOTI in gradbeno parcelo na Gornji Bistrici prodam. Kavaš, telefon: 70-032. M-3492
VINOGRAD (800 trsov), poč. hišico in gozd prodam. Telefon: (069) 81^83 — zvečer- IN-I7524
STAREJŠO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 20 arov zemljišča v Banovcih ugodno prodam. Ogled vsak dan po 17. uri. Darinka Brumen. Banovci 11, Veržej. IN-17522
HIŠO zgrajeno do 4. faze, v Sebebor-cih, prodam. Cer, Murska Sobota, Stara L M-3552
GARSONJERO V MURSKI SOBOTI (32 m'), Cvetkova 19, stanovanje 13, prodam. Možna zamenjava za starejšo funkcionalno hišo zunaj Murske Sobote. Telefon: 71-632. M-3565 HIŠO, vinograd in gozd, 1 ha, ugodno prodam. Kerčmar, Vučja Gomila 146. M-3583
GRADBENO PARCELO V RAN-KOVCIH prodam. Naslov v upravi lista. M-3599
GRADBENO PARCELO s temelji za gostinski lokal na Hotizi, ob glavni cesti Murska Sobota—Lendava, prodam. Elektrika za obrt plačana. Možnost plačila v dveh obrokih. Informacije v gostilni Maučec, Gančani. M-3597
ENOSOBNO STANOVANJE 31 m2, staro štiri leta, prodam. Informacije: L endavska 53, 061 558-058. M-3252 HIŠA Z VEČJIMI DELAVNICAMI, primerna za vsako obrt, veliko stanovanje ter večje gospodarsko poslopje v središču Štrigove, naprodaj. Stanko Lukovnjak, Štrigova 93. IN-17529 POSESTVO V ŽIŽKIH PRI ČRENŠOVCIH prodam. Parcela s hišo, gospodarskim poslopjem ter polje, 57 arov, gozd 32 arov. Informacije dobile pri Maganu Bohnecu, Jesenice, Tomšičeva 70c, ali po telefonu: 061 268-838. M 3561
RAZNO
RAZNO POHIŠTVO, gospodinjske aparate in talne obloge, ugodno prodam. Telefon po 17. uri: 71 248. M-3491
KORUZO V ZRNJU in mehka drva, večjo količino, prodam. Krplivnik 74. M 3493
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE. nemški izdelek, tip CHIMEX H. T. G., 65.000 kalorij, na trda in tekoča goriva, s 120 I bojlerjem, prodam. Ernest Kerčmar, telefon: 78 067. M-87067 3499
5 NOVIH GUM 165 x 70 R 13 prodam za 3.500.000. din. Cankarjeva 17, telefon. 24 050. M-3501
OTROŠKO KOLO JUNIOR ELITE, malo rabljeno, prodam. Telefon: 24 073. M-3506
LENDAVSKO VINO (z analizo) prodam. Telefon: 70 169. M-3519
DIRKALNO KOLO MARATON LLXOS, 10 prestav, prodam. Telefon: 22 867 M-3528
KORUZNJAK IN AKVARIJ pro dam. Murska Sobota, Tomšičeva 44.
M-3532
TRAJNOŽARNO PEČ in televizor, čmo-beii, prodam. Telefon: 26 423. M-3538
LOVSKO PUŠKO, češko bokarico 12/12 z menjalnimi cevmi, 12/7 x 57 R. ter montiranim strelnim daljnogledom prodam. Informacije po telefonu: (069) 23 856. M-3544
MOTOR ZA ZASTAVO 101, kom pleten, prodam. Gornji Slaveči 24.
M-3548
RDEČE VINO (jurka), večjo količino, prodam. Korošak, Boreči 3, Križevci pri Ljutomeru. IN-17527
OLJNI GORILNIK ELKO, dvosto penjski, prodam. Jakob Jojč, Rado-merščak 6. Ljutomer. IN-17530
NA TRŽNICI V LJUTOMERU PRODAM VITRINO LTH HVO, 1501. Prostor je velik okrog 20 m2, opremljen z elektriko in vodo ter primeren za majhno obrt. Telefon zvečer: 82 232. IN-17526
ZVOČNE STOLPE FBT, 150W, 2 kosa, prodam. Telefon: 70 281. IN-19845
BOJLER ZA CENTRALNO OGREVANJE, 100 1, nov, prodani. Plitvički Vrh 36. M-3551
BASS KITARO — JAZZ BASS ugodno prodam. (069) 77 102. M-3555
ZAHVALA
Mnogo prerano in tragično nas je zapustil naš dragi
PRIKOLICO ZA LETOV ANJE, čoln maestral 9, motor tomos 4,8 prodam. Telefon: 21 495. M-3559
LETNE GUME 135-SR-12, 5 kosov, malo rabljene, prodam. Telefon: 24 288. M-3562
VIDEOREKORDER in 200 kg betonskega železa ugodno prodam. Hoblaj, Stara 1. M-3564
KUHINJSKO POHIŠTVO MARLES (MILENA), novo, še zapakirano, ugodno prodam. Telefon popoldne: 71 500. M-3568
KOMPRESOR (nekompleten) prodam. Fujs, Beznovci 8, p. Bodonci. M-3571
NOV ŠIVALNI STROJ RUŽA B elektronik, prodam po ugodni ceni. Martjanci 85 a, telefon 48 514. M-3572
V SOBOTO, 26. AVGUSTA, VABLJENI NA HIPORODM V LJUTOMER:
- MAGNET, POHORJE EKSPRES,
- PLESNA SKUPINA STIL
- SREČELOV - OSEBNI AVTO
PRLEŠKE SPECIALITETE, pristna kapljica.
VABLJENI!
GOSTINSKE MIZE IN STOLE, v odličnem stanju, prodam. Telefon: 23 356. M-3580
PEČ FERROTERM, 35.000, BT 50, cisterno creina, 3200, vse novo, prodam. Kupšinci 62. M-3585
KVALITETNO BELO VINO, ŠMARNICO, prodam. Kančevci 34 ali telefon: 24 834. M-3590
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam. Telefon: 74 51 L M-3592 PRIKOLICO BRAKO, rabljeno deset dni, z dodatno streho, prodam. Telefon: 23 418. M-3594
KORUZO NA STORŽIH prodam. Stanjevci 101. M-3595
OTROŠKI VOZIČEK ZA DVOJČKE, dve dvodelni omari in dva otroška jogija prodam. Štefan Felkar, Murska Sobota, Cvetkova 19. M-3599 VIBRACIJSKI STROJ za izdelavo umetnega kamna prodam-Alojz Smodiš, telefon: 061 226 864. M-3603
DELAY YAMAHA ANALOGNI, malo rabljen in bas ojačevalec melodija prodam. Murska Sobota, 22 387. M-3604
ELEKTRIČNE ORGLE z ritmi tiger prodani. Velika Polana 4, telefon: 70 638. M-MM
RAČUNALNIK SCHNEIDER 6128 z barvnim monitorjem prodam. Telefon: 48 372 — zvečer. M-3607
nn
ŽIVAL!
KRAVO, kontrola A, s teletom ali brez njega, prodam. Motvarjevci 49. M-3495
MALE PUJSKE prodam. Šratovci 23, telefon: 73 389. M-3627
MALE PUJSKE prodam. Gradišče 4. M-3537
MALE PUJSKE IN APN 6 prodam. Skakovci 56. M-3541
TEKMOVALNE GOLOBE PISMO-
NOŠE prodam. Telefon po 20. uri: 82 242. IN-17520
BREJO SVINJO (povrže 18. 9.) prodam. Janez Gvurkač, Kapca 114. LE-19844
OSMRTNICA
Delavci Kolektiva Naravno zdravilišče Lendava globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je sredi ustvarjalnega dela, 12. avgusta nepričakovano zapustil naš
Koloman Toplak dolgoletni direktor tozda
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
DELAVCI
NARAVNEGA ZDRAVILIŠČA
Lendava
Sanji Nemeš iz Šalovec
REJCI KUNCEV POZOR’ ODKUPUJEM DOMAČE ZAJCE, težke nad 3 kg. Telefon zvečer: 77 814. M-3586
Zaposlitve
UIGRANA SKUPINA NUJNO IŠČE KITARISTA - VOKALISTA. Telefon: 23-927 ali 48-361 popoldne. M-3510
ČE STE KOMUNIKATIVNI, si želite izboljšati življenjski standard se oglasite 28. avgusta 1989 v kavami HOTEL DIANA* v Murski Soboti, ob 20. uri. Možna pogodbena in stalna zaposlitev. M-3514
Sobe
ENOSOBNO STANOVANJE, centralno ogrevano, s telefonom, oddam od 1. 10. 1989 naprej. ŠIFRA 061 na upravi lista. M-359!
GOSTIŠČE JOŽICE LOPERT, DO-KLEŽOVJE 147 a
— takoj zaposlijo KV aalakarico ali deklez veseljem do strežbe
— cenjene goste obveščajo, da so ponudbo razširili s PICERIJO.
Se priporočajo!
Kupim
KOSILNICO BCS (za rezervne dele) kupim. Janko Hribar, Zg. Konjišče 9, p. Apače. M-3569
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala Poklicne kovinarske šole Maribor za leto 1974/1977. Franc Kerec, Petanjci 114, p. Tišina. M-3523
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala Poklicne kovinarske šole Maribor za šolska leta 1974 do 1977. Jože Verdač. Gornja Radgona. M-3524 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 147348, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Ludvik Miholič, Andrejci 15 a. M-3531 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 142653, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Ludvik Fujs. Beznovci 8. M-3557
STRAN 18
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
Ze dve leti v grobu spiš, a med nami še živiš.
K počitku leglo je telo.
a delo in trpljenje pozabljeno ne ho.
V SPOMIN
17. avgusta sta minili dve leti žalosti, odkar nam je usoda iztrgala dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Štefana Brglesa
iz Tišanovec
Praznina in bolečina sta napolnili naš dom, odkar si odšel od nas.
Tvoja podoba in sledovi tvojih pridnih rok živita v naših srcih, v naših mislih pa se vedno znova vračamo k tebi.
Žalujoči: žena Irma, sin Ernest, hčerka Ibolka z možem Zoltanom ter vnuka Boris in Marjanca
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da smo 13. avgusta 1989 pospremili na zadnjo pot našega dragega, ljubljenega moža in očka
Kolomana Toplaka iz Dobrovnika 294 a
Iskrena hvala vsem, ki so nam ob tej nenadomestljivi izgubi kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami, posebno dr. Mikliču, družini iz Turnišča, družinama Baligač iz Beltinec in Kovač iz Dobrovnika, KS Dobrovnik in kolektivu Naravnega zdravilišča Lendava.
Neutolažljivi: žena Marica, sin Sandi in hčerka Tanja
Kje si ljuba žena, mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Rože tvoje jokajo, ker čutijo, da tebe ni. le grob bodo ti krasile, spremljale k večnosti.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je komaj v 48. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Marija Ferenčak iz Odranec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, ji darovali vence in šopke, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Posebna hvala g. kaplanu Lojzetu Kozarju iz Lendave za pogrebni obred, pevcem žalostink in govornici Mariji Marič za ganljive besede ob odprtem grobu.
Posebej se zahvaljujemo torakalnemu oddelku bolnišnice v Mariboru in dr. Antonu Zorku za vso pomoč med boleznijo, 121. brigadi Mure, tozd Perilo, kolektivu Fazana Beltinci, 7. razredu OŠ Odranci in vsem, ki ste darovali za maše.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Ivan, hčerka Danijela z družino in hčerka Monika
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi drage hčerke in sestrice
Mateje Kreslin
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem ter vsem, ki ste nam pomagali in darovali cvetje ob njenem poslednjem slovesu.
Iskrena hvala g. dekanu za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Še enkrat hvala vsem, ki z nami sočustvujete v naši veliki žalosti in ste Matejko imeli radi.
Žalujoči: mama, ati, sestrica in bratec
V tihem grobu mirno spiš, v naših srcih pa živiš. ..
V SPOMIN
29. avgusta bo minilo osem žalostnih let, odkar je za vedno odšel od nas
Štefan Korpič
kovač
iz Šulinec
Usoda je hotela, da si zapustil svoje drage in topli dom, ki si ga tako ljubil.
Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Z bolečino se spominjamo 28. avgusta 1984, ko nas je tragično in brez slovesa zapustil naš najdražji mož, oče in stari oče
Elek Celec
iz Polane
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in s cvetjem in svečami postojite pri njegovem grobu.
Vsi te pogrešamo, v naših srcih in mislih boš ostal do konča naših dni.
Žena Emilija, sinovi in hčerke z družinami ter deset vnukov
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek, pradedek, tast in brat
Janez Maček
iz Beznovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem, GD, posebno govorniku GD Beznovci ter kolektivu Mode in Potrošnika, tozd Izbira.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage mame in babice
Rozalije Hanžič
iz Lukavec 81 a
se zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Cvetki Potočnik in drugemu osebju bolnišnice v M. Soboti za lajšanje bolečin, g. župniku za obred in pevcem, kolektivu Pomurja M. Sobota, GD Lukavci in vsem sosedom.
VSI NJENI DOMAČI
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil mož, oče, stari oče in brat
Štefan Kuzma
iz Puževec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim'sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste stali ob strani, mu darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo duhovniku za pogrebni obred, govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem, GD in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Irma, sin Geza z ženo Heleno, sin Karel, hčerka Vilma z možem Štefanom, vnuk Simon, vnukinja Edita z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA Nenadoma in brez slovesa nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in sorodnik
Jože Vereš
iz Ižakovec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli iskrenosožalje.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS za govor ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Hedvika, hčerke Marija, Anica in Cvetka z družinami ter sestra Hedvika z družino
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti.
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica
Sidonija Kerčmar roj. Breskoč iz Križevec v Prekmurju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste se prišli poslovit, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Posebna hvala osebju zdravstvenega doma v G. Petrovcih, g. župniku za pogrebni obred, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem, gasilcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
V težki, dolgoletni bolezni si še mnogokrat zapela s svojim zlatim glasom: »Mati zlata, odpri mi nebeška vrata.«
ZAHVALA
V 80. letu življenja nas je za vedno zapustila draga žena, mati, babica in teta
Julijana Lesjak
Julijana Lesjak z Mote pri Ljutomeru
Z bolestnim srcem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih žalosti kakorkoli pomagali.
Hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da bi počastili njeno zadnje slovo, darovali vence in prelepo cvetje, za sv. maše in v mnoge dobre namene, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala domačemu g. župniku za opravljen obred, enako župnikom iz župnij Studenice, Kog in Zg. Korena. Hvala tov. Kranjcu za tople poslovilne besede. Lepa hvala cerkvenemu PZ in PZ Cven za odpete žalostinke. Enako hvala pihalnemu orkestru iz Ljutomera. ŽALUJOČI: mož Jože, sin Slavko, hčerka Anica in hčer-
ka Mila z družinami
VESTNIK, 24, AVGUST 1989
STRAN 19
kino
SPORED FILMOV V KINU
PARK MURSKA SOBOTA od
25. do 31. avgusta
25. avgusta ob 18. in 20. uri amer.-hongkong. akc. film NI-NJA IN TRINAJST KONDORJEV
25. avgusta ob 22. uri amer, erot. film POHOTNA MARILYN — trda erotika. NOČNI KINO — GLEDALCEM DO 18. LETA NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
27.	avgusta ob 16. in 18. uri amer.-hongkong. akc. film NINJA IN TRINAJST KONDORJEV
27.	avg. ob 20. uri amer. erot. film POHOTNA MARILYN trda erotika.
28.	avgusta ob 18. in 20. uri it pustot, komedija SUPERPOLl-CISTA IZ MIAMIJA
29.	avgusta ob 18. uri it. pu-stol. komedija SUPERPOLICI-STA IZ MIAMIJA
29.	avgusta ob 20. uri amer, akc. filnT POD STRELI AKCIJE, OBRAČUNI, EKSPLOZIJE, LJUBEZEN Z MISS AME RIKE — RAZGIBAN FILM!
30.	avgusta ob 18. in 20. uri amer. akc. film POD STRELI
31.	avgusta ob 18. in 20. uri amer. znan. fant, komedija ČUDEŽ V OSMI ULICI
Kino KUD ŠALOVCI
26.	avgusta ob 21.30. uri amer.-hongkong akc. film NINJA IN TRINAJST KONDORJEV
26.	ava. ob 23. uri amer. erot. film POHOTNA MARILYN
PRODAM
AUSTIN 1300, letnik 1973 (tudi po delihu prodam. Telefon: 46 196, po 20. uri. M-3494
ZASTAVO KONFORT, letnik 1980, prodam. Murska Sobota. Žitna 6. M-3496
126 P, jetnik 1981. ugodno prodam. Telefon: 24 146. M-3511
Graditelji pozor!
izdelujem stropne nosilce vseh velikosti. Zeto ugodne cene. Dobava takt^. Večjo količino pripeljemo brezplačno. Cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Kon-čara 16, 42200 Čakovec, telefon (042) 811 685.
PRODAM ZASTAVO 128, letnik 1987, tel.: 48 540.
DLANO, letnik 1977, registrirano do julija 1990. prodam. Telefon: 21 990.
M-35I2
ZASTAVO 750 prodam. Bojan Barber, Murska Sobota, Vrtna 8. M-3517 LADO 1300 S, letnik 1983, GOLF, letnik 1980, oba registrirana do julija 1990, in štedilnik na trda goriva gore-njemiv, še nerabljen, prodam. Kosi. Gubčeva20. Radenci, telefon: 73 108.
M3518________________
KAM NA KOZARČEK IN PICO?
NA HOTIZO V 0SMIC0!
ZASTAVO 128, letnik 9/87, prodam. Informacije: Puconci 22 d, tel. 72 560. M-MM
ZASTAVO 750 prodam. Deziderij Vdroš. Kapca 90. M-3530
ŠKODO 100 L vozno, starejši tip, prodam. Križevci 168, v Prekmurju. M-3534
ŠKODO 120 LS. letnik 1979, prodam. Odranci, Ravenska 52, telefon: 70 171. M-3540
OPEL KADETT, registriran do marca, prodam. Hajdinjak, Gornji Slaveči 76. M 3542
CIMOS GS 1-2 <U B. letnik 1975, prevoženih 109.1X10 km, prodam. Telefon po 16. uri: 24 548. M-3547 MOTOR PUCH 175, letnik 1953. vozen, in golf, na bencin! prodam. Ernest Počič. Panovci 11, p. Križevci. M-3549
WAUXHALL VIVA, registriran do januarja 1990, prodam. Tek: 22 116. M-MM
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Eory, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za lil. trimesečje 1989 je 80.000 dinarjev, za delovne organizacije 160.000 dinarjev za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP Večer tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
To, kar v tem trenutku čutimo, je teža slovesa, je lepota, ki krasi prehojeno pot, je upanje, ki nas ohranja.
Zato je prav, da ob zadnjem slovesu izrečemo besedo hvala za plemenitost, za dejanja, ki ne morejo v pozabo.
Žalujoči: žena Danica, hčerkica Lučka in vsi njegovi
OPEL KADETE dizel, star 4 leta, prevoženih 30.000 km. prodam. Krog, Ravenska 20. M L5 '4
LADO SAMARO, staro 2 leti, prodam. Lipovci 103 ali tel.: 71 013. M-3575
OPEL MANTO ugodno prodam. Va-neča 59 c. M-3576
AVTOMATIK A3MS, star eno leto in barvni TV gorenje, star 6 let, prodam. Tropovci, Šolska 4. M-3579
ALFA ROMEO 33 1.5 TI naprodaj. Kajuhova 52. M. Sobota. M-3580 ZASTAVO 128 CL, prevoženih 50.000 km, registrirano do avgusta 90, letnik 1983, prodam. Telefon: 23 931.
M-3584
RENAULT 6 TL, letnik 1972, z rezervnimi deli, prodam. Andrej Pintarič. Žižki 68, p. Črenšovci. M-3588 LADO RIVO 1300 S, odlično ohranjeno, staro 3 leta, prevoženih 18.000 km, prodam. Bakovci, Stara ulica L M-3601
LADO 1300 S prodam. Tišina 35 a. M-3602
OSEBNI AVTO CITROEN GS 1,3 SUPER, prevoženih 33,000 km, prodam. Telefon: (069) 21 291. M-3596
RTV SERVIS MARJAN ZEMLJIČ, LJUTOMER, Glavni trg I, telefon: 81-588
— vstavljamo naprave za daljinsko upravljanje v vse vrste televizorjev
— zamenjava in obnova barvnih ekranov;
— popravilo vseh vrst televizorjev:
Manjša popravita in napravo za daljinsko upravljanje vstavimo isti dan. Možnost plačila v dveh obrokih. Delovni čas od Z do 15. ure. v soboto od 7 do 12. ure.
MOSKVIČ KARAVAN, letnik 1980, ugodno prodam. Telefon: 77 026. M-3598
ŠKODO 120 L, karambolirano, lahko tudi po delih, in TOMOS 14 TLS prodam. Kupšinci 3. M-3600
ATX 50 C prodam. Telefon: 81 238.
IN 17532
ZASTAVO 126 P, letnik 1987, prodam. Alt, Iljasevci 6 b, Križevci pri Ljutomeru. IN 17529
R 4, letnik 1978, registriran do 27. 7. 1990, prodam. Tel.: 46 222. GR-I8894 126 P, letnik 1983, november, prodam. Drago Lovrenčič, Hercegovščak 32 a. p. G. Radgona. GR-18896
GS, letnik 1972, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Tei.: 82 166 ali 81 736. IN-175J8
ZASTAVO 750 prodam po delih. Slana, Podgradje 8, Ljutomer. IN-17525 R 4 TL, letnik 1979. nujno prodam. Tet: 75 774. LE 19846
126 P, letnik 1986, prodam. Informacije popoldan po telefonu: 74 473 ali Olga Kocuvan. Plitvički Vrh 36. M-3551
JETTO 1600, L 1987, prodam. Tel.: 21 795. M-3387
JUGO 45, L 1985, prodam. Celec, Lendavska 53, M. Sobota, ali tel.: 25 336. M-3553
TOMOS AVTOMATIK A3MS prodam. Lendavska 59. M-3550
R 4 TL prodam. Tet: 74 773. M-3560 YUGO KORAU 45, star 4 mesece, prodam. Stanko Srša, Banovci 1. M-3563
F 126 P, letnik 1983. prodam. Rous. Ivanci 70. M-3566
BMW 316 in sedežno garniturojtrod-lam. Franc Grah. Zadružna 8, Ceme-lavci, ali telefon: 23 109. M-3570
STAREJŠI KADETT prodam. Tel.: 87 281. M-3573
YUGO CORAU 55, letnik 1988, prodam. Telefon: 25 409. M-3605
RENAULT 18, letnik 1983, registriran do julija 1990, ugodno prodam. Telefon popoldne: 24 521. M-3608
NOVI YUGO CORAL 60 in 24-sede-žni avtobus zastava naprodaj. Telefon: 70 710. M-3609
OPEL KARAVAN 1900. letnik 1976, prodam. Telefon: 71 125. M-3610 MZ TS 250, letnik 1980, športno preurejen, prodam. Telefon: 042 830 289.
M-FH
KOLINE — KOLINE — KOLINE!
GRILL JULIE, Murska Sobota, Tišinska 14, vabi do 28. avgusta NA DOMAČE KOLINE z BUJTO REPO
Informacije po telefonu: 21 505.
TROSILNIK TG 28 TEHNOSTROJ, nov, prodam Telefon: 8! 879. IN-37531
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 330 L prodam. Brezovci 19 M-3606
MEŠKO MAX
posesti
LENDAVSKA 19 a
69000 M. SOBOTA tel. 069/25 493
— REZERVNI DEU:
Golf, Renault
— INDUSTRIJSKO OBNOVLJENI
REZERVNI DEU
— BARVE LAK! IN PRIBOR
Konkurenčne cene!
LADO 1300 S, letnik 1985, prodam. Drago Legenič, Murska Sobota, Gregorčičeva 20 a. telefon: 26 344. M-MM
126 P, december 1981, v odličnem stanju, prodam. Kovač, Puževci 38, telefon do 15. ure: 21 175, po 1630 76 878. M-MM
KMETUSKA
MEHANIZACIJA
PRODAM
TAM 4500, prekucnik, in diferencial MAN prodam. Telefon: 70032. M-3492
TRAKTOR FERGUSON 35, v do brem stanju, prodani. Turnišče, Cer-nelavci 16, telefon: 72 098. M-3497 SIUAŽNI KOMBAJN POTTINGER MEX II, za koruzo, prodam. Skakov-ci 53. M-3500
TRAKTOR STEYR, tip 180 (žaba), in žetveno napravo za BCS prodam. Či-kečka vas 51. M-3504
TRAKTOR l RSl S 355 prodam. Blaguš 10, p. Videm. M-3507
MLATILNICO ZM AJ 107 (s kombinacijo) prodam. Markovci 116. M-3515
KOMBAJN ZA KROMPIR, poljski, prodam. Beltinci, Panonska I0L M 3529
CISTERNO ZA TRAKTOR, novo, nerabljeno, 5000 L prodam. Telefon do 11. ure: 74 321, interna 23. GM-18897
MOTOKUETIVATOR GOLDONI, 14 KS, dizel, prodam. Informacije: Pucko, Čerrielavci, Liškova 14, telefon— 23 926. M-3533
TRAKTOR ŠTORE 402 prodam. Geriinci 70 ali telefon: 72 080. M-3535
DVA TRAKTORJA IMT, traktorsko frezo in žitni kombajn class, vse dobro ohranjeno, prodam. Andrejci 54. M-3536
*««
GOSPODINJE!
Čevam zatnrzovataat stanj) toS vodo aC ledeni. pokAčAe UB0CACMSK1 SBITB
Gomp Slaveči S. Kuzma (069J7B-271
PofMaoio z garancno na m-Sem domu.
KOSILNICO GORENJE MUTA in nahrbtno škropilnico panonija prodam. Vadarci 86. M-3539
STEYR, tip 188. 28 KS, v dobrem stanju, prodam. Emil Saboti, Vučja Gomila 142. M-3543
KOMBAJN ZA SILAŽO MENGE-LE MB II prodam. Mirko Ostre, Bu-čečovci, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3546
SEJALNICO IMT, 23-vrstno, prodam. Rous, Ivanci 70. M-3566 KLINASTE BRANE, krožne bran sejalnik za žita, dvovrstni kultivator in ličkalnik za koruzo proda Gizela Kuzma, Puževci 1, 27. avgusta ob 9. uri na dražbi. M-3567
TRAKTOR TORPEDO TD 90 06 A, nov, 30 ur, prodam. Telefon: 78 433. M-3581
ZMAJ 2 KM, dvovrstni pobiralnik koruze, ugodno prodam. Han, Sodi-šinci 27. M-3582
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO.
200 I, malo rabljeno, prodam. Polana 18. M-3593
SAMONAKLADALKO PIONIR 17 prodam. Rantaša, Kupetinci 3, telefon: 68 075. IN 17521
ZETOR 5011 prodam. Mirko Kočar, Črnci 32, Apače. Informacije do 14. ure: 069 013. M-OP
GARSONJERO V MURSKI SOBOTI in gradbeno parcelo na Gornji Bistrici prodam. Kavaš, telefon: 70-032. M-3492
VINOGRAD (800 trsov), poč. hišico in gozd prodam. Telefon: (069) 81-483 — zvečer. IN-17524
STAREJŠO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 20 arov zemljišča v Banovcih ugodno prodam. Ogled vsak dan po 17. uri. Darinka Brumen. Banovci 11, Veržej. IN-17522
HIŠO zgrajeno do 4. faze, v Sebebor-cih, prodam. Cer, Murska Sobota, Stara L M-3552
GARSONJERO V MURSKI SOBOTI (32 m'), Cvetkova 19, stanovanje 13, prodam. Možna zamenjava za starejšo funkcionalno hišo zunaj Murske Sobote. Telefon: 71-632. M-3565 HIŠO, vinograd in gozd, 1 ha, ugodno prodam. Kerčmar, Vučja Gomila 146. M-3583
GRADBENO PARCELO V RAN-KOVCIH prodam. Naslov v upravi lista. M-3599
GRADBENO PARCELO s temelji za gostinski lokal na Hotizi, ob glavni cesti Murska Sobota—Lendava, prodam. Elektrika za obrt plačana. Možnost plačila v dveh obrokih. Informacije v gostilni Maučec, Gančani. M-3597
ENOSOBNO STANOVANJE 31 m2, staro štiri leta, prodam. Informacije: Lendavska 53, 061 558-058. M-3252 HIŠA Z VEČJIMI DELAVNICAMI, primerna za vsako obrt, veliko stanovanje ter večje gospodarsko poslopje v središču Štrigove, naprodaj. Stanko Lukovnjak, Štrigova 93. IN-17529 POSESTVO V ŽIŽKIH PRI ČREN-ŠOVCIH prodam. Parcela s hišo, gospodarskim poslopjem ter polje, 57 arov, gozd 32 arov. Informacije dobite pri Marjanu Bohnecu, Jesenice, Tomšičeva 70 c, ali po telefonu: 061 268-838. M-3561
RAZNO prodam
RAZNO POHIŠTVO, gospodinjske aparate in talne obloge, ugodno prodam. Telefon po 17. uri: 71 248. M-3491
KORUZO V ZRNJU in mehka drva, večjo količino, prodam. Krplivnik 74. M-3493
PEC ZA CENTRAUNO OGREVANJE, nemški izdelek, tip CHIMEX H. T- G., 65.000 kalorij, na Irda in tekoča goriva, s 120 1 bojlerjem, prodam. Ernest Kerčmar, telefon: 78 067. M-87067 3499
5 NOVIH GUM 165 x 70 R 13 pro dam za 3.500.000,— din. Cankarjeva 17, telefon: 24 050. M-3501
OTROŠKO KOLO JUNIOR ELITE, malo rabljeno, prodam. Telefon: 24 073. M-3506
LENDAVSKO VINO (z analizo) prodam. Telefon: 70 169. M-3519
DIRKALNO KOLO MARATON LUXOS. 10 prestav, prodam. Telefon: 22 867 M-3528
KORUZNJAK IN AKVARIJ pro dam. Mutska Sobota, Tomšičeva 44. M 3'3'
TRAJNOŽARNO PEČ in televizor, čmo-beii. prodam. Telefon: 26 423. M-3538
LOVSKO PUŠKO, češko bokarico 12/12 z menjalnimi cevmi, 12/7 x 57 R, ter montiranim strelnim daljnogledom prodam. Informacije po telefonu: (069) 23 856. M 3544
MOTOR ZA ZASTAVO 101, kom pleten, prodam. Gornji Slaveči 24.
M-3548
RDEČE VINO (jurka), večjo količino. prodam. Korošak, Boreči 3, Križevci pri Ljutomeru. IN-17527
OLJNI GORILNIK ELKO, dvostopenjski. prodam. Jakob Jojč, Rado-merščak 6, Ljutomer. IN-17530
NA TRŽNICI V LJUTOMERU PRODAM VITRINO UTH HVO, 1501. Prostor je velik okrog 20 m\ opremljen z elektriko in vodo ter primeren za majhno obrt. Telefon zvečer: 82 232. IN-17526
ZVOČNE STOLPE FB I 150 W, 2 kosa, prodam. Telefon: 70 281. IN-19845
BOJLER ZA CENTRALNO OGREVANJE. 100 1, nov. prodam. Plitvički Vrh 36. M 3551
BASS KITARO — JAZZ BASS ugodno prodam. (069) 77 102. M-3555
ZAHVALA
Mnogo prerano in tragično nas je zapustil naš dragi
PRIKOLICO ZA LETOVANJE, čoln maestral 9. motor tomos 4,8 prodam. Telefon: 21 495. M-3559
LETNE GUME 135-SR-12, 5 kosov, malo rabljene, prodam. Telefon: 24 288. M-3562
VIDEOREKORDER in 200 kg betonskega železa ugodno prodam. Hoblaj, Stara 1. M-3564
KUHINJSKO POHIŠTVO MARLES (MILENA), novo, še zapakirano, ugodno prodam. Telefon popoldne: 71 500. M-3568
KOMPRESOR (nekompleten) prodam. Fujs, Beznovci 8, p. Bodonci. M-3571
NOV ŠIVALNI STROJ RUŽA B elektronik, prodam po ugodni ceni. Martjanci 85 a, telefon 48 514. M-3572
V SOBOTO, 26. AVGUSTA, VA-BUENI NA HIPORODM V LJUTOMER:
- MAGNET, POHORJE
- PLESNA SKUPINA STIL
- SREČELOV - OSEBNI AVTO
PRLEŠKE SPECIALITETE, pristna kapljica.
VABLJENI!
GOSTINSKE MIZE IN STOLE, v odličnem stanju, prodam. Telefon: 23 356. M-3580
PEČ FERROTERM, 35.000, BT 50, cisterno creina, 3200, vse novo, prodam. Kupšinci 62. M-3585
KVALITETNO BELO VINO, ŠMARNICO, prodam. Kančevci 34 ali telefon: 24 834. M-3590
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam. Telefon: 74 511. M-3592 PRIKOLICO BRAKO, rabljeno deset dni, z dodatno streho, prodam. Telefon: 23 418. M-3594
KORUZO NA STORŽIH prodam. Stanjevci 101. M-3595
OTROŠKI VOZIČEK ZA DVOJČKE, dve dvodelni omari in dva otroška jogija prodam. Štefan Felkar, Murska Sobota, Cvetkova 19. M-3599 VIBRACIJSKI STROJ za izdelavo umetnega kamna prodam. Alojz Smodiš, telefon: 061 226 864. M-3603 DELAY YAMAHA ANALOGNI, malo rabljen in bas ojačevalec melodija prodam. Murska Sobota, 22 387. M-3604
ELEKTRIČNE ORGLE z ritmi tiger prodam. Velika Polana 4, telefon: 70 638. M-MM
RAČUNALNIK SCHNEIDER 6128 z barvnim monitorjem prodam. Telefon : 48 372 — zvečer. M-3607
ŽIVALI
KRAVO, kontrola A, s teletom ali brez njega, prodam. Motvarjevci 49. M-3495
MALE PUJSKE prodam. Šratovci 23, telefon: 73 389. M-3627
MALE PUJSKE prodam. Gradišče 4.
M 3537
MAEE PUJSKE IN APN 6 prodam.
Skakovci 56. M-3541
TEKMOVALNE GOLOBE PISMONOŠE prodam. Telefon po 20. uri: 82 242. IN 17520
BREJO SVINJO (povrže 18. 9.) prodam. Janez Gyurkac, Kapca 114. LE-19844
OSMRTNICA
Delavci kolektiva Naravno zdravilišče Lendava globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je sredi ustvarjalnega dela, 12. avgusta nepričakovano zapustil naš
Koloman Toplak dolgoletni direktor tozda
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
DELAVCI
NARAVNEGA ZDRAVILIŠČA
Lendava
Sanji Nemeš iz Šalovec
REJCI KUNCEV POZOR! ODKUPUJEM DOMAČE ZAJCE, težke nad 3 kg. Telefon zvečer: 77 814. M-3586
Zaposlitve
UIGRANA SKUPINA NUJNO IŠČE KITARISTA — VOKALISTA. Telefon: 23-927 ali 48-361 popoldne. M-3510
ČE STE KOMUNIKATIVNI, si želite izboljšati življenjski standard se oglasite 28. avgusta 1989 v kavami HOTEL DIANA, v Murski Soboti, ob 20. uri. Možna pogodbena in stalna zaposlitev. M-3514
Sobe
ENOSOBNO STANOVANJE, centralno ogrevano, s telefonom, oddam od I. 10. 1989 naprej. ŠIFRA 061 na upravi lista. M-3591
GOSTIŠČE JOŽICE LOPERT, DO-KLEŽOVJE 147 a
— takoj zaposlijo KV natakarico ali deklez veseljem do strežbe
— cenjene goste obveščajo, da so ponudbo razširili s PICERIJO.
Se priporočajo’
Kupim
KOSILNICO BCS (za rezervne dele) kupim. Janko Hribar, Zg. Konjišče 9, p. Apače. M-3569
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala Poklicne kovinarske šole Maribor za leto 1974/1977. Franc Kerec, Petanjci 114, p. Tišina. M 3523
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala Poklicne kovinarske šole Maribor za šolska leta 1974 do 1977. Jože Verdač, Gornja Radgona. M-3524 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 147348, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Ludvik Miholič, Andrejci 15 a. M-3531 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 142653, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Ludvik Fujs, Beznovci 8. M-3557
STRAN 18
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
Že dve leti v grobu spiš, a med nami še živiš.
K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo.
V SPOMIN
17. avgusta sta minili dve leti žalosti, odkar nam je usoda iztrgala dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Štefana Brglesa
iz Tišanovec
Praznina in bolečina sta napolnili naš dom, odkar si odšel od nas.
Tvoja podoba in sledovi tvojih pridnih rok živita v naših srcih, v naših mislih pa se vedno znova vračamo k tebi.
Žalujoči: žena Irma, sin Ernest, hčerka Ibolka z možem Zoltanom ter vnuka Boris in Marjanca
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da smo 13. avgusta 1989 pospremili na zadnjo pot našega dragega, ljubljenega moža in očka
Kolomana Toplaka iz Dobrovnika 294 a
Iskrena hvala vsem, ki so nam ob tej nenadomestljivi izgubi kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami, posebno dr. Mikliču, družini iz Turnišča, družinama Baligač iz Beltinec in Kovač iz Dobrovnika, KS Dobrovnik in kolektivu Naravnega zdravilišča Lendava.
Neutolažljivi: žena Marica, sin Sandi in hčerka Tanja
Kje si ljuba žena, mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ? Rože tvoje jokajo, ker čutijo, da tebe ni, le grob bodo ti krasile, spremljale k večnosti.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je komaj v 48. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Marija Ferenčak iz Odranec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, ji darovali vence in šopke, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Posebna hvala g. kaplanu Lojzetu Kozarju iz Lendave za pogrebni obred, pevcem žalostink in govornici Mariji Marič za ganljive besede ob odprtem grobu.
Posebej se zahvaljujemo torakalnemu oddelku bolnišnice v Mariboru in dr. Antonu Zorku za vso pomoč med boleznijo, 121. brigadi Mure, tozd Perilo; kolektivu Fazana Beltinci, 7. razredu OŠ Odranci in vsem, ki ste darovali za maše.
Vsem še enkrat —• iskrena hvala!
Žalujoči: mož Ivan, hčerka Danijela z družino in hčerka Monika
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi drage hčerke in sestrice
Mateje Kreslin
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem ter vsem, ki ste nam pomagali in darovali cvetje ob njenem poslednjem slovesu.
Iskrena hvala g. dekanu za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Se enkrat hvala vsem, ki z nami sočustvujete v naši veliki žalosti in ste Matejko imeli radi.
Žalujoči: mama, ati, sestrica in bratec
V tihem grobu mirno spiš.
v naših srcih pa živiš...
V SPOMIN
29. avgusta bo minilo osem žalostnih let, odkar je za vedno odšel od nas
Štefan Korpič
kovač
iz Šulinec
Usoda je hotela, da si zapustil svoje drage in topli dom, ki si ga tako ljubil.
Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Z bolečino se spominjamo 28. avgusta 1984, ko nas je tragično in brez slovesa zapustil naš najdražji mož, oče in stari oče
Elek Celec
iz Polane
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in s cvetjem in svečami postojite pri njegovem grobu.
Vsi te pogrešamo, v naših srcih in mislih boš ostal do konča naših dni.
Žena Emilija, sinovi in hčerke z družinami ter deset vnukov
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek, pradedek, tast in brat
Janez Maček
iz Beznovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem, GD, posebno govorniku GD Beznovci ter kolektivu Mode in Potrošnika, tozd Izbira.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage mame in babice
Rozali je Hanžič
iz Lukavec 81 a
se zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Cvetki Potočnik in drugemu osebju bolnišnice v M. Soboti za lajšanje bolečin, g. župniku za obred in pevcem, kolektivu Pomurja M. Sobota, GD Lukavci in vsem sosedom.
VSI NJENI DOMAČI
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil mož, oče, stari oče in brat
Štefan Kuzma
iz Puževec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim'sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste stali ob strani, mu darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo duhovniku za pogrebni obred, govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem, GD in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Irma, sin Geza z ženo Heleno, sin Karel, hčerka Vilma z možem Štefanom, vnuk Simon, vnukinja Edita z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA Nenadoma in brez slovesa nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in sorodnik
Jože Vereš
iz Ižakovec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli iskrenosožalje.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS za govor ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Hedvika, hčerke Marija, Anica in Cvetka z družinami ter sestra Hedvika z družino
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica
Sidonija Kerčmar
roj. Breskoč iz Križevec v Prekmurju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste se prišli poslovit, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Posebna hvala osebju zdravstvenega doma v G. Petrovcih, g. župniku za pogrebni obred, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem, gasilcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
V težki, dolgoletni bolezni si še mnogokrat zapela s svojim zlatim glasom: »Mati zlata, odpri mi nebeška vrata.«
ZAHVALA
V 80. letu življenja nas je za vedno zapustila draga žena, mati, babica in teta
Julijana Lesjak
Julijana Lesjak z Mote pri Ljutomeru
Z bolestnim srcem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih žalosti kakorkoli pomagali.
Hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da bi počastili njeno zadnje slovo, darovali vence in prelepo cvetje, za sv. maše in v mnoge dobre namene, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala domačemu g. župniku za opravljen obred, enako župnikom iz župnij Studenice, Kog in Zg. Korena. Hvala tov. Kranjcu za tople poslovilne besede. Lepa hvala cerkvenemu PZ in PZ Cven za odpete žalostinke. Enako hvala pihalnemu orkestru iz Ljutomera. ŽALUJOČI: mož Jože, sin Slavko, hčerka Anica in hčerka Mila z družinami
VESTNIK, 24. AVGUST 1989
STRAN 19
v besedi in sliki
-----Ten is------------------------------------------------
OSMI PRAZNIK KS RAKIČAN
Presenečajo z novimi delovnimi zmagami
»Rakičan« so ustvarjalni ljudje, ki vsako leto presenetijo z novimi delovnimi zmagami in so ena najbolje samoupravno organiziranih krajevnih skupnosti v soboški občini,« je med drugim poudaril slavnostni govornik na 8. krajevnem prazniku v Rakičanu, predsednik OK SZDL Murska Sobota Geza Farkaš. Praznovanje so v Rakičanu začeli v soboto s turnirjem v malem nogometu med ulicami, ki je med krajani vzbudil veliko zanimanje. Na osrednji slovesnosti, ki je bila v nedeljo pred vaško-gasilskim domom in ki so se je udeležili številni krajani, gasilci, vojaki in gostje, med njimi častni krajan Rudi Čačinovič in podpredsednik GZ Slovenije Ernest Ebry, so pripravili priložnostni kulturni program, v katerem so sodelovali cicibani iz vrtca, šolarji in mešani pevski zbor Kuda Rakičan. Pripravili so tudi srečelov in mini tombolo.
Letošnji krajevni praznik v Rakičanu pa so tudi povezali s prevzemom novega orodnega gasilskega vozila, ki je stalo okrog sto milijonov dinarjev. Sredstva so zbrali s prodajo starega orodnega vozila, 35 milijonov, krajevna skupnost Rakičan je primaknila 49 milijonov, preostali del pa je prispeval sis za varstvo pred požari občine Murska Sobota. Z nakupom novega orodnega vozila, ki pomeni pomembno pridobitev, so v krajevni skupnosti Rakičan tudi uresničili načrte prvega leta novega referendumskega programa.
F. Maučec
DRUGI PRAZNIK KS MORAVSKE TOPLICE
Orodno vozilo z reševalno
in zaščitno opremo
Preteklo nedeljo je bila v Moravskih Toplicah osrednja slovesnost ob letošnjem drugem krajevnem prazniku. Gre za najmlajšo in najmanjšo krajevno skupnost v soboški občini, ki pa
orodno gasilsko vozilo z reševalno in zaščitno opremo, ki je stala okrog sto milijonov dinarjev. Sredstva so prispevali krajani Moravskih Toplic in sosednjih krajev, zdravilišče Moravske to-
dosega v zadnjih letih hiter razvoj, zlasti v turizmu. To je poudaril predsednik sveta KS Moravske Toplice Franc Magaši, ko je na slovesnosti govoril o razvoju krajevne skupnosti. O razvoju gasilstva v tem turističnem kraju je govoril poveljnik gasilskega društva Štefan Kuhar, o pomenu požarnega varstva pa podpredsednik OGZ Murska Sobota Ivan Smodiš. Priložnostni kulturni program pa so pripravili učenci bogojinske osnovne šole.
Ob praznovanju letošnjega krajevnega praznika Moravskih Toplic so predali namenu novo
plice in še nekatere druge delovne organizacije. Svoj delež pa je prispeval tudi sis za varstvo pred požari občine Murska Sobota. Orodno vozilo je predal namenu direktor tozda Moravske toplice Evgen Kisilak. Slovesnosti pa so se udeležili tudi gasilci iz Radelj ob Dravi, s katerimi želijo navezati tesnejše sodelovanje. Ob tej priložnosti so zaslužnim delavcem in društvom podelili priznanja SZDL in gasilstva. Republiško gasilsko odlikovanje II. stopnje je dobil Danilo Nabergoj, III. stopnje pa Franc Semenič, Franc Bruner in Geza Klement.
F. Maučec
NAD STO MLADIH ZA POKAL COCKTE
Teniški klub Murska Sobota je bil organizator turnirja za pionirje in pionirke do 12 let in za pokal cockte. Sodelovalo je 76 pionirjev in 28 pionirk iz 20 klubov Jugoslavije. Prišli so naraščajniki iz Skopja, Zagreba, Poreča, Karlovca, Varaždina, Čakovca, Splita in vseh slovenskih klubov. Med njimi so bili tudi 4 pionirji iz Murske Sobote, od katerih sta se 2 uvrstila med 32. najboljših. Tekmovanje je potekalo na igriščih v Murski Soboti in Morav-
skih Toplicah in je bilo vzorno organizirano, saj so bili zadovoljni tako igralci kot gledalci.
Pri pionirjih je zmagal Aljančič (Olimpija) pred Adamičem (Olimpija), Karnerjem (Branik) in Barbarošem (Metalac, ZG). Pri pionirkah pa je bila najboljša Ivona Mihajlova (Skopje) pred Ireno Mihajlovo (Skopje), Kra-maričevo (Novi Zagreb) in Pulji-čevo (Medveščak).
F. M.
Na petdnevnem taborjenju so bili te dni mladi taborniki s Pušče. Četa 25. maj deluje šele nekaj let v okviru odreda Veseli veter. Na tokratnem taborjenju so se »murenčki« učili različnih veščin, postavljanje šotora (na sliki), lokostrelstvo, orientacijo in še kaj.
se, foto nj
Memorial Matevža Haceta
Medobčinsko tekmovanje gasilcev v Radgoni
V nedeljo je bilo v Gornji Radgoni pomursko tekmovanje gasilcev za memorial Matevža Haceta. Sodelovalo je 36 enot — prvakov z občinskih tekmovanj. Tekmovanje so si ogledali poleg gasilskih funkcionarjev tudi predstavniki vojske in štabov civilne zaščite. Potekalo je na zahtevnem terenu, v posameznih kategorijah pa so zmagali — pionirji od 7. do 10. let: Podgorje, pionirke: Ljutomer; pionirji od 10 do 14. let: Podgorje, pionirke: Pu-
conci. Mladinci: Melinci, mladinke: Okoslavci, članice: Koko-riči, vojaki: vojašnica Murska Sobota, člani skupina A: Podgorje, skupina B: Radgona, industrijska gasilska društva: Av-toradgona, veterani: Radenska.
Vse te enote so si pridobile pravico sodelovanja na republiškem tekmovnaju, ki bo 16. septembra v Kamniku.
F. M.
Mototuring klub Radenci se vedno bolj uveljavlja kot organizator najzahtevnejših dirk, v svojih vrstah pa ima tudi nekaj odličnih motokrosistov. Tako je klub preteklo nedeljo na Janževem vrhu uspešno organiziral dirko za državno prvenstvo v razredu do 80 ccm in super razredu.
Foto: Rade Bakračevič
KOPALIŠČA V LENDAVI
V PETIŠOVCIH VELIKO
OTROK IN UPOKOJENCEV
Kljub spremenljivemu vremenu je bilo v dneh, ko smo obiskali petišovsko kopališče, kar pre-
Petišovcih prijetno in da se v kopališče radi vračajo.
Z zgraditvijo bazenov pri hote-
cej kopalcev. Prijetno okolje in topla voda zagotavljata tudi ob slabšem vremenu precejšen obisk, vendar smo opazili, da so ta dan prevladovali predvsem otroci in upokojenci. Imajo pa še pokriti bazen, tako da je lahko termalno kopališče odprto tudi zunaj sezone. Ob večerih imajo ob bazenu pogosto tudi glasbene prireditve.
Obiskovalci so potrdili, da je v
lu Lipa se je ponudba povečala tudi za tiste, ki si želijo ob kopanju insončenju še kaj več. Pri Lipi so ob bazenih še igrišča za mini golf, tenis in namizni tenis.
Temperatura vode je okrog 22° C, v juliju pa so bile pogosto mrzle noči, zato so morali zjutraj ogrevati vodo vsaj do 19° C.
Jože Gabor
NK ČRENŠOVCI
Nogometaši pridno vadijo Nogometaši Črenšovec se že nekaj časa pridno pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Člansko moštvo, ki se je okrepilo s povratniki iz vojske (Kebel, Gabor), Šarkezijem (Nafta), h klubu pa je prišel tudi Botjak (Mura), ki vadi pod vodstvom trenerja Maroše.
Mladinsko moštvo trenira Smej, pionirsko, ki je najštevilčnejše, pa Ternar. Vodstvo kluba pa si prizadeva zagotoviti potrebna sredstva za tekmovanje. Tako tudi pripravljajo v nedeljo veselico s srečelovom na igrišču osnovne šole. Kako so se pripravili na novo tekmovalno sezono, pa bo pokazala še nedeljska tekma pomurske lige med Črenšovci in Veržejem.
S. Gerič
Na nedeljskih kasaških dirkah v Gornji Radgoni je bil najuspešnejši tekmovalec Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je v najhitrejši dirki s Falko II postavil rekord dirkališča 1:17,7, z dveletno Atiko MS pa dosegel letošnji najboljši čas v državi za dveletnike. Na posnetku je Marko Slavič po zmagi s Falko II.
Foto: F. Maučec
PRAZNIK KRUHA IN IGER
To nedeljo bodo ob Gajševskem jezeru pripravili že drugi praznik kruha in iger, ki bo v celoti posvečen pripravi kruha vse od zrna pa do končnega izdelka. Razstavili bodo vse vrste v domači krušni pe-
či pečenega kruha in drugih doma pečenih dobrot iz ržene, pšenične, ajdove in koruzne moke. Med tem bodo prikazali tudi običaje ob setvi, žetvi in peki kruha. Za nameček pa bodo imeli še prleške vaške
igre, obudili pa bodo tudi stare kmečke navade.
Prireditev se bo začela ob
14. uri ob Gajševskem jezeru.
D. L.
MONOŠTER----------------------------
Obmejno srečanje kulturnih skupin
Ob madžarskem državnem prazniku, 20. avgustu, dnevu kruha in nove ustave poteka v Monoštru že nekaj let srečanje kulturnih skupin iz Avstrije, Jugoslavije in Madžarske. Zaradi neugodnega vremena so morali prireditev prestaviti z
letnega odra v dvorano, tako da je bilo skoraj premalo prostora za vse, ki so si želeli ogledati nastopajoče. V nekoliko predolgem kulturnem programu so nastopile: godbe na pihala iz Monoštra, Ženavec in Svetega Križa pa folkorne sku-
pine z Gornjega Senika, Turnišča, Radmožanec in Beltinec ter petišovski citrarji.
Beltinska folklorna skupina je zvečer nastopila še enkrat. Na Dolnjem Seniku so se predstavili s svojim gostuvanjem in gostitelji so bili navdušeni.
Folklorna skupina z Gornjega Senika je bila ena Beltinska folklora je z uspehom nastopila tudi na Dol-od osmih nastopajočih skupin v Monoštru	nKm Seniku> kJer so skupaj z Bando Kociper-Baranja
_______________predstavili prekmursko gostuvanje.------------------------J