160 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 PARTIZANSKO GOSPODARSTVO V RIBNIŠKEM OKROŽJU 1944—1945 IVANKA ZAJC-CIZELJ Izvršni odbor OF je 10. julija 1943 obnovil že na prvem osvobojenem ozemlju vpeljane gospodarske komisije (GK). Njihova naloga od osrednje pri izvršnem odboru OF preko okrožnih, okrajnih in vaških je bila organi- zacija gospodarstva. Skrb za prehrano NOV je tako prešla na odbore OF oziroma njihove GK. Kadar GK ni imela hrane je ostal še vedno dovoljen odkup, ki ga je opravil Intendant neposredno pri kmetu — v navzočnosti čla- nov GK ali odborov OF.' Za osvobojeno ozemlje, ki je nastalo po ka- pitulaciji Italije v Ljubljanski pokrajini, je bila ustanovljena upravna komisija (UK) s tre- mi odseki. UK je zelo natančno opredelila de- lo GK. Vaška GK (terenski odbor OF) je ime^ la nalogo izdelati statistiko pridelkov in živi- ne, kupovala je hrano in jo spravljala pri za- nesljivih ljuideh ali v lastnih skladiščih, orga- nizirala J e obiranje sadja in nabiranje gozdnih sadežev, organizirala vaška gospodarska zbo- rovanja, skrbela za vaško slogo itd. Okrajna (rajonska) GK je ugotavljala proizvodne mož- nosti za preskrbo, organizirala skupno delo in pomoč pri tem delu, ugotavljala potrebe upo- rabnikov okraja, izstavljala živilske izkaznice za blago blokirano pri trgovcih, nadzorovala medkrajevni promet z živili in živino, delila zaplenjeno blago, sodelovala pri prisilnih od- kupih, organizirala okrajna skladišča in klav- nice ter nadzorovala trgovce in obrtnike. Okrožna GK je bila glavni nakupovalec blaga preko vaških in rajonskih GK, določala je ok- virne — še ne maksimirane cene, opravljala prisilne nakupe, vodila evidenco pridelkov in živine, zbirala prehrano za NOV in mesečno obveščala o zalogah komande področij. Os- rednja GK (OGK) je bila centralni tehnični urad za vse gospodarsko poslovanje.*^ Po nemški ofenzivi je bila OGK kot nepo- trebna vmesna stopnja med gospodarskim od- .sekom, upravno komisijo in okrožnimi go- spodarskimi odseki razupuščena. V vseh okrož- jih so, v sporazumu z okrožnimi odbori, iz- vedli reorganizacijo GK. Gospodarski refe- renti odborov OF so postali hkrati sekretarji GK. Okrožne GK so štele 4—5 članov. Rajon- ske GK so bile zaradi mobilizacije aktiva od- pravljene. Rajonski gospodarski referenti so se pri svojem delu opirali na vaške referente, ki so imeli 2—3 pomočnike. Večinoma so bile to ženske in moški nesposobni za vojaško služ- bo. Vaški gospodarski referent se je imenoval vaški gospodar. Na novo so bile formulirane naloge GK — te so morale: izdelati podroben pregled gospodarskega stanja v svojem okrožju, skrbeti za prehrano vojske, stalnih baz in aktivistov, porazdeliti materialno bre- me med okraje, dežurati v vsaki enoti, ki je prišla na ozemlje GK, nakupovati hrano, pri- pravljati in skladiščiti rezerve, prevažati in tovoriti za vojsko, skrbeti za dvig gospodar- stva, obdelavo zemlje (tudi razlaščene posesti), ohranitev živinoreje, racionalno izkoriščanje gozdov, vspostaviti obrt in industrijo, organi- zirati zbiranje odpadnih surovin, predlagati in nadzorovati cene, oskrbovati bolnišnice s hra- no in žganjem, tedensko poročati o stanju za- log, organizirati konference okrožne GK z ra- jonskimi gospodarskimi referenti vsakih šti- rinajst dni, osnovati rajonske klavnice in vzpostavili mlekarne.*'' Septembra 1944 so začeli ukinjati GK in or- ganizirati gospodarske odseke pri NOO in od- borih OF. Iz sposobnih gospodarstvenikov so organizirali gospodarski odsek. Vse gospodar- sko delo so vodili NOO, kjer teh ni bilo pa odbori OF. Okrožni NOO ali odbor OF se je delil po gospodarski črti na prehranjevalni, kmetijski, gozdarski in oddelek za upravo na- rodne imovine. Natančno so popisali pridelke in živino. Popis so morali imeti krajevni od- bori, da so lahko na svojih sestankih vnaprej določili kdo je na vrsti, da da določen artikel. Intendanti so dobivali živila v okrajnem skla- dišču. V krajih, kjer so bili pogosti izpadi oku- patorja, so morali ostati še pri starem nači- nu.*= Ta sistem se do osvoboditve ni spreme- nil. Ribniško okrožje je bilo veliko; segalo je od Kolpe do Ljubljane in je bilo razdeljeno na sedem okrajev (rajonov): Ribnica, Kočevje, Sodražica, Loški potok. Banja Loka, Velike Lašče in Barje. 8. oktobra 1944 se je okrožni odbor OF Ribnica združil z okrožnim odbo- rom OF Notranjska in se preimenoval v okrožni odbor OF Notranjsko — Ribnica. Na svoji prvi seji je okrožni odbor OF Notranjsko — Ribnica sklenil, da se manjši okraji združi- jo v večje, tako da bi bilo v celotnem okrožju 1. Zgodovina Slovencev str. 867 (CZ 1979). — la. Zgodovina Slovencev str. 868. —Ib. Okrožnica upravne komiiBije 27/1-1944 Arhiv IZDG fase. 436. — le. Okrožnica o organizaciji gospodarskih odsekov pri NOO in OF odborih 10/9-1944 Arhiv IZDG fase. 717 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 161 i le šest okrajev: Ribnica, Kočevje, Velike La- šče, Cerknica, Logatec, Vrhnika. Do novembra 1944 je bila izvedena združitev vseh okrajev v nove; le okraja Barje in Velike Lašče sta ostala ločena. Gospodarstvo v ribniškem okrožju se je dobro razvijalo. V začetku januarja 1944 so reorganizirali okrožno gospodarsko komisijo (GK), ki je bila po novem sestavljena iz šti- rih ljudi: sekretarja in treh članov. Gospo- darstvenike je čakalo težko delo; urediti je bilo treba preskrbo hrane, semenja in kmetij- skega orodja. Povsod so morali vpeljati knji- ge za vodenje evidence o prehranjevanju, oddaji blaga ipd. Natančno so določili delo ra- jonskih GK. Te so morale oskrbeti z vsem po- trebnim živežem, po možnosti pa tudi z drugi- mi stvarmi, vse baze, ki so bile na njihovem ozemlju, voditi blagovne knjige in sezname zalog ter pošiljati tedenska poročila o stanju zalog hrane. Skrbeti so morale za oddajo kož, zbiranje jezic, suhih gob itd. Zbirale so pred- loge za spremembo cenika, odkupovale papir, organizirale kanale čez mejo, da so prebivalci lahko dobili nekatere artikle: petrolej, vžiga- lice ... Za begunce so organizirale javne men- ze in pripravile vse potrebno za obdelavo polj.* Gospodarsko vprašanje se je obravnavalo tudi na mitingih. Zanimivo je poročilo okrož- nega odbora OF z dne 30. januarja 1944 o mi- tingu v vaseh na Slemenih. Na tem mitingu je govoril nemški vojak o položaju kmetov v Nemčiji. Govor je prevajal bataljonski komi- sar, ki je vojaka tudi jjripeljal. Na prebival- ce je naredil govor močan vtis. Po mnenju okrožnega odbora OF se še vedno ni posvečala zadostna pozornost gospodarstvu in zlasti ne- kateri referenti niso opravljali svojega dela tako, kot bi morali. Pri reševanju gospodar- skih vprašanj se je premalo upoštevala poli- tična situacij a.2 O gospodarskem stanju v začetku leta 1944 poroča okrožni odbor OF: »Okrožna GK redno deluje in tudi redno pošilja poročila UK (upravni komisiji) in IO OF. Mnogo dela ima s preskrbo bolnišnic in dveh pasivnih rajonov. Na severu okrožja je še mnogo hrane, prevoz pa je zaradi kontrole okupatorja in pomanj- kanja vprežne živine otežkočen. Zelo dobro dela rajonska GK Ribnica. Zaplembe se izva- jajo le sporazumno z GK in rajonskim odbo- rom OF; enako vsi nakupi hrane. Delajo se po- pisi poljedelskih strojev in vprežne živine. Iz- vajajo se skupni sestanki intendantov in ra- jonskih gospodarskih referentov. Izdana so bila navodila glede skupne obdelave neobde- lane zemlje — zaposli naj se vse žene, zlasti bivše interniranke, ki so brez dela. Rajonski odbori naj vodijo točno kontrolo nad vsemi ljudmi, ki prihajajo po živila iz Hrvatske .. Vendar vse le ni bilo tako idealno; posebno vprašanje so bile zaplembe, ki so se večkrat izvajale brez vsakih obsodb, kar je pozneje dalo veliko dela pravnim strokovnjakom. Naj- bolj se je okrožna GK pritoževala nad za- plembami enot, ki so jih pogosto izvajale brez vednosti političnih in gospodarskih odborov. V zvezi s tem je okrožna GK 10. marca 1944 poročala: »Pri izvrševanju zaplemb nastaja že popolna anarhija. Veliko primerov je, ko opravijo vojaške enote zaplembo brez vsake obsodbe, brez vednosti političnih odborov in brez prisotnosti članov GK. Navadno se zaple- nijo predmeti, katere dotična enota trenutno potrebuje ... Vsaka kontrola, in pravilna raz- delitev zaplenjenega blaga je nemogoča. Vse to spravlja v slabo luč našo vojsko in onemo- goča redno poslovanje GK. Da se to ne bi več ponavljalo, naj se pri posameznih komandah področij ustanovijo posebni oddelki, ki bi bili stalno zaposleni z izvrševanjem zaplemb. Ko- m.ande mest Ln področij naj vrše zaplembe sporazumno s krajevnimi političnimi odbori in v navzočnosti vsaj enega člana GK dotične- ga kraja, ta napravi seznam zaplenjene robe in ga podpiše skupaj z vodjo oddelka, ki je opravil zaplembo. Clan GK naj bo prisoten tudi pri razdelitvi zaplenjenega blaga. Prven- stveno se zapleni živež, živino in obleko, ki je uporabna v vojski. Pustijo se prašiči pod 70 kilogramov žive teže, kokoši in nedorasla drobnica.«"' IO OF je v letu 1944 razpisal tri tekmova- nja, katerih namen je bil zbrati čim večje količine živil in drugega materiala za vojsko in ljudstvo ter v največji možni meri obdela- ti zemljo. Okrožna GK je nato tekmovanje prilagodila razmeram v posameznih okrajih. Zbirali so živila, obleke in zdravilna zelišča. Tekmovali so tudi v izdelavi raznih potreb- ščin (suhe robe, kosišč, grabelj, senenih vil) in v obdelavi zemlje. Vsak okraj je moral izde- lati tekmovalni načrt; pri okrožnem odboru OF je bila ustanovljena tekmovalna komisija. Ko so po končanih tekmovanjih zbirali podat- ke, so naleteli na težave, kajti po okrajih se je v tem letu zamenjal skoraj ves gospodarski kader. Po gradivu, ki jim ga je uspelo dobiti, so ugotovili, da je bilo tekmovanje uspešno. Julija 1944 se je gospodarski odsek pove- čal za referat o gozdovih. Po okrožju so se za- čela organizirati predavanja o splošnem go- spodarstvu, živinoreji, sadjarstvu, čebelar- stvu in veterinarstvu. Gospodarski odsek j s bil razdeljen na devet oddelkov: statistika in kadrovnik, prehrana ih preskrba, kmetijstvo, 162 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 veterina, gozdarstvo, trgovina, narodna imovi- na, obrt in industrija, blagajna in upravni po- sli. Vsa pošta je šla preko okrožnega odbora OF, ki je važnejše odloke podpisoval. V načrtu so imeli tečaj za vzgojo gospodarstvenikov, ki ga je organiziral okrožni odbor OF. Okrajni go- spodarski odseki so bili del rajonskih odborov OF in so morali politično delati v popolni enotnosti z njimi. Gospodarski kader je moral biti tudi politično sposoben; razjasniti je mo- ral nekatere ukrepe tudi s politične strani, npr. prisilni odkup.^ Oktobra 1944 so se aktivisti še vedno prito- ževali, da se delajo zaplembe brez vednosti go- spodarskega odseka. Strokovna predavanja so bila v teku. Pripravljali so se na zadružništvo. Prebivalstvo je kazalo zanimanje do skupne- ga dela. Maja 1945 je okrožni odbor OF izdal navo- dila okrajnim odborom o ukrepih, ki so bili potrebni, da bi se preprečili izgredi, ki bi lah- ko nastali ob osvoboditvi: »Okraji naj poskrbe, da bodo vse trgovine zaprte in do nadaljnje odredbe zapečatene pod varstvom odgovorne- ga skrbnika. Isto naj se prve dni zaprejo vse gostilne in pod najstrožjo kaznijo prepovedo vsi izgredi in pijančevanje. Dovoljeni so mi- tingi in druge prireditve, prepovedani pa ple- si in veselice. Obrt in industrija naj delata ne- prekinjeno. Za redno delo je odgovoren obra- tovodja. Vse zaloge ostanejo na mestu — pod zaporo .. .«* PREHRANJEVANJE IN PRESKRBA GK ali Intendant vojaške enote so prišli do hrane na več načinov. Najidealneje je bilo, če so hrano lahko dobili zastonj, a to ni bilo ved- no mogoče. Zato so se polagoma izoblikovali štirje načini pridobivanja hrane, ki so potem ostali ves čas v veljavi. To so bui: prostovoljni odkup, pri katerem je dobil denar reven kmet, bogatejši pa le bone ali obveznice, prisilni od- kup za takojšnje plačilo v gotovini, rekvizi- cija za takojšnje plačilo v bonih in obvezni- cah, prisilni odvzem, konfiskacija dela ali vse imovine, a to pa samo na podlagi obsodbe vojaškega sodišča kot kazen za kolaboracijo ali dezerterstvo iz NOV itd.^ O postopku pri zbiranju hrane mi je pri- povedoval tov. Cvar takole: »Najprej smo po hišah popisali vso hrano, živino in prašiče. Kokoši in zajcev nismo popisovali. Ob popisu hrane smo popisali tudi število članov druži- ne. Te popise smo dali na okraj, od koder so jih poslali na okrožje. Iz okrožja smo nato do- bili sezname, koliko komu vzamemo in koli- ko pustimo. Količine so bdle preračunane na število družinskih članov. Po hrano smo šli na- vadno štirje. Ob našem prihodu so se morali vsi družinski člani posesti okrog mize in eden cd naših jih je stražil. Gospodar je moral iti z nami po shrambah. Povedali smo mu, koliko mu po odredbi okrožja pustimo in koliko mo- ra oddati. Ce so bili pri hiši majhni otroci, smo molzno kravo pustili. Hrano in živino smo od- peljali v vas Podplanina pri Cabru; tu se je hrana razdelila. Z brigadami nisem imel sti- kov; zraven sem bil le enkrat, in sicer pri za- plembi v Hrovači. Navadno so zbirale hrano brigade same; od GK so dobile navodilo, kje in koliko naj poberejo. Komandant ali Intendant brigade je prišel na sedež rajona ali okrožja in eden gospodarstvenikov je moral z njim. Pri vsakem pobiranju hrane je moral biti pri- soten gospodar ali gospodinja. Gospodar je moral biti prisoten tudi pri popisu hrane, pre- gledu shramb in hiše.«^ Okrožna GK je poročala 18. januarja 1944, da so nabavljale živež v rajonih ribniškega okrožja naslednje enote: Belokranjska in Can- karjeva brigada ter Notranjski odred. Hrano so dobili z rekvizicijami, ki so jüi izvajale omenjene enote ob sodelovanju dežurnega pristojne GK. Poleg omenjenih enot so izvaja- le rekvizicije tudi VOS in okrožni odbor OF ter komanda ribniškega področja.' UK, gospodarski odsek, je v začetku febru- arja določila, da skrbi za preskrbo bolnišnic SVPB-R okrožni odbor OF Ribnica. Ta je za intendanta določil tov. Cvara, in sicer na te- renu: Kočevje z okolico. Velike Lašče z oko- lico, Ribnica, Dobrepolje z okolico in vse Ko- čevsko. Rajonske GK so morale nakazovati hrano najprej bolnišnicam, redkejše stvari kakor med, maslo in sir pa so morale obvezno oddati v bolnišnice.'" Okrožni odbor OF Ribnica je stopil v stik z okrožnim odborom za Gorski Kotar že januar- ja 1944; tedaj so se o zamenjavi hrane le na- čelno dogovorili. 7. februarja 1944 je okrožni odbor OF Ribnica pristal na zamenjavo krom- pirja, fižola in koruze za sol in v manjši meri za vžigalice in tobak. Določili so tudi ključ za zamenjavo, ki so ga na.slednji dan na seji ra- jonskega odbora GK razveljavili in postavili novega. Za primerjavo naj navedem oba pri- mera: za 1 kg ;Soli — 1 kg pšenice za 1 kg soli — 3 kg kramjpirja za 1 kg sou — 1,5 'kg ječmena za 1 kg soli — 1 kg fižola za 1 kg soli — 1,5 kg koiruze" za 1 kg soli — 1,5 kg pšenice za 1 kg soli — 5 kg krompirja za 1 kg soili — 2 kg ječmena KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 163 i za 1 kg soli — 2 kg koruze za 1 kg soli — 1,5 kg fižola'^ Iz seznama je razvidno, da je bil ključ, ki ga je postavila rajonska GK, ugodnejši za Hr- vate, kakor tisti, ki ga je postavil okrožni od- bor OF. GK je opozarjala prebivalce, naj var- čujejo z vžigalicami, obenem pa jim je sve- tovala, naj nabirajo hrastove jezice, ki jüi je odkupovala po 3—4 lire za kilogram. Te jezi- ce so uporabljali pri strojenju kož. Rajonska GK je odkupovala vse razpoložljive količine voska in medu, ki so ga uporabljali kot pod- lago za izdelavo zdravilnih mazil. Za potrebe bolnišnic so zbirali tudi žganje. Izvajali so nadzor nad mlini in mletjem. Mleti se je sme- la le enotna moka in to po ceni, ki jo je določi- la GK. Februarja 1944 je bil v veljavi še ved- no stari odlok o maksimiranih cenah. Zbira- li pa so predloge za nov cenik.'^ Glede prehrane posameznih partizanov so sklenili na sestanku gospodarskih referentov, 7. februarja 1944, da se za prehajajoče parti- zane (kurirji, bolniki, premeščenci) organizi- rajo v krajih Kot, Dane, Lipovec, Zadolje, Gr- čarice in Dolenji lazi posebne prehranjevalne baze, kolikor teh še niso ustanovili. Kjer se to i)i uredilo, so imeli terenski odbori točen pre- gled nad mimoidočim vojaštvom, ki so ga pre- hranili. Dalje pravi poročilo, da je od okrož- nega odbora OF prispela okrožnica o hranje- nju blaga po hišah, v katerih se, po sklepu so- dišča, izvršujejo zaplembe, zato svetuje: »Vna- prej je treba opozoriti prebivalstvo, da se vse, kar se dobi v takih hišah, smatra za last do- tičnega in je predmet zaplembe. Da bi se pre- prečila zloraba zaplemb, jim prisostvuje poli- litični delavec rajonskega odbora OF ali GK. l'a naj spremlja enoto in obvesti terenski od- bor v kraju, kjer se bo zaplemba izvajala. Pri zaplembi sodeluje član terenskega odbora OF ali gospodarski referent.. .«.'^ Ker je bilo v okrožju v zimskih mesecih 1944 mnogo vojaštva, je hrana močno pošla. Načeti so morali tudi rezerve. Pomanjkanje se je najbolj kazalo v rajonih Banja Loka in Loški potok. Na pomoč so jim priskočili iz ra- jona Barje, kjer so za najpotrebnejše zbrali 2100 kg hrane. Razdeljene so bile tudi podpo- re: 3 kg koruzne moke in 50—60 lir na osebo. • Najbolj se je občutilo pomanjkanje soli, zato se je okrožni odbor OF, skupno z okrožno GK, dogovoril z NOO za Gorski Kotar za dobavo 10.000 kg soli v zamenjavo za živila.^s Zatakni- lo se je pri dobavi soli, kar je sprožilo negodo- vanje med prebivalci, ki so hrano dali, soli pa niso dobili. Stanje je poslabšal še okupatorjev teror: bombardirane so bile vasi: Sodražica, Vinice, Dane in Blate. Nekaj je k odpravljanju prehranjevalne krize pripomogla tudi SPZZ (Slovenska proti- fašistična ženska zveza) z nabiralnimi akcija- mi. Ob praznovanju 8. marca 1944 so ženske z nabranim obdarile 140 borcev; vsak je dobil 2 • kilograma kruha in robček, okrašen z rdečo zvezdo. Kar je ostalo, so razdelile najpotreb- nejšim. V vsaki vasi so imeli tovarišico, ki je odgovarjala za nabiralne akcije in prvo po- moč. Aktivistke je rajonska GK seznanjala z vsemi okrožnicami in odloki. Spomladi 1944 se je že kazala izčrpanost rajonov. Pri nekaterih posestnikih so opravi- li že po tri odkupe. Da bi nastalo stanje omi- lila, je izdala okrožna GK okrožnico: »... Pri peki kruha naj se moki dodaja vsaj iO^/o krompirja. Krajevni NOO naj takoj poskrbi- jo, da bodo dobili mleko vsi tisti otroci, ki ga potrebujejo. Apelirajo naj na posestnike, ki imajo odvečne količine mleka. Nepravilnosti, ki se pojavljajo pri delu intendantov in go- spodarskih aktivistov, se morajo takoj prijavi- ti. Neupoštevanje maksimiranih cen je kazni- vo. Kmetu, ki je moral oddati glavo živine, naj se proda 2—3 kg mesa ...«.'' Gospodarstveniki so imeli težave z inten- danti, ki niso hoteli opravljati odrejenih na- kupov v bližini postojank, ampak so šli »na svojo roko« v varnejše kraje. Nekateri inten- danti so se znašli tako, da so se izdajali za in- feudante bolnišnic. Na ta način so hitreje, ce- neje ali celo zastonj dobili večje količine živil. S tem pa so oteževali preskrbo bolnišnic. Ok- rožna GK je na te nepravilnosti opozorila in svetovala aktivistom in prebivalcem, naj od vsakega intendanta, ki se izdaja za ekonoma bolnišnice, zahtevajo izkaznico. Vsak Inten- dant bolnišnice je moral imeti izkaznico glav- nega sanitetnega ekonomata.i^ Maja 1944 se je stanje izboljšalo; prehranje- vati je bilo treba le stalne baze in enote v za- ledju. CivUno prebivalstvo se je oskrbovalo s prehranjevalnimi akcijami, medsebojno po- močjo in odhajanjem v Belo krajino, kjer so za delo dobili hrano. Toda belokranjske ob- lasti niso dovolile odnesti iz okrožja nad 30 kg hrane na osebo. GK je tudi oživila trgovino »suhe robe« v Beli krajini. V Podpreski pri Loškem potoku je začela obratovati menjalni- ca in trgovina, ki je presežek v živilih razde- ljevala najpotrebnejšim. Zaradi sovražnikove kontrole cest je bil prevoz povsod otežen." Julija je bila v vseh okrajih ribniškega okrožja prehrana civilistov zunaj kritične meje, izjema sta bila okraja Banja Loka in Loški potok, kjer zaradi poznejše vegetacije še ni bilo žetve. Vasi Koprivnik in Nemška Loka je prizadela toča; brez hrane je ostalo približno 200 Ijudi.^' Ker se je pokazalo, da je 164 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 pridelek žita v višjih legah boljši kot v nižjih, je okrožna GK konec avgusta natančno dolo- čila, katere stalne baze in ustanove morajo oskrbovati posamezni okraji: Rajonska GK Loški potok bazo okrožnega odbora OF Ribni- ca, okrožne GK Ribnica, okrožne izpostave NZ in TV 11, in sicer z mesom, maščobo in drugo hrano; samo z mesom pa telefonsko centralo in relejno postajo. Za večje potrebe naj si te baze preskrbijo žito in moko iz rajonov Banja Loka in Barje. Rajonska GK Banja Loka je morala oskrbovati predvsem kompleks bol- nišnic SVPB-R, TV 12 in 13. Drugi okraji so imeli manjše obveznosti: okraj Sodražica ko- mando mesta Ribnice, kraj Velike Lašče ko- mando mesta Velike Lašče, okraj Kočevje ko- mando mesta Kočevje, medtem ko je okraj Barje samo pomagal in prispeval k prehrani SVPB-R in okrožnega odbora Ribnica.^* SNOS, socialni odsek, je 27. avgusta 1944 pozval vse okrožne GK, naj poskrbijo za mladi rod. Treba je bilo zaščititi vse noseče in doječe matere, jim dati hrano in oskrbo.^ Oktobra 1944 sta se združila notranjsko in ribniško okrožje. Gospodarstvo je postalo ve- liko bolj samostojno. Jeseni 1944 so dobro obrodile naslednje poljščine: fižol, krompir in koruza. Število živine je občutno padlo; vzrok j C bil v tem, da je bilo vse poletne mesece za- radi težkega dela in pomankanja maščob do- voljeno klati živino za potrebe civUnega pre- bivalstva. V okrožju Ribnica je ostalo okoli 4900 krav, torej povprečno 1 krava na šest prebivalcev. Z nastopom hladnejših dni je na- stala vse večja potreba po obutvi in obleki. Nekaj tega materiala so dobili od zaveznikov in ga v sporazumu z okrožnim izvršnim odbo- lom tudi razdelili. Računali so tudi na to, da se bo v zimskih mesecih v pasivnih rajonih pojavilo vprašanje hrane. V krajih, ki jih je nadzoroval okupator, so ljudje od njega ku- povali kavo, sladkor, sol... Za te izdelke so dajali žito in mast.^s Po odredbi okrožne GK so smeli klati le prašiče nad 100 kg žive teže. Družina, ki je štela pet članov, je lahko zaklala enega prašiča, če je bilo članov družine več kot pet, pa dva. Od vsakega zaklanega prašiča je bUo treba oddati najmanj 2,5 kg ocvirkovi- ne. Ce je bila pri hiši molznica, so morali oddati več ocvirkovine.^* Uvedli so enotno mlevino in predpisali obvezni davek za okro- žje. Postavili so dve prehranjevalni komisiji, ki naj bi s poprejšnjo politično pripravo vaščanov na sestankih pravično in nepristran- sko odmerili dajatve. KMETIJSTVO IN SADJARSTVO V začetku februarja 1944 se je okrožna GK začela intenzivneje ukvarjati z vprašanjem obdelovanja zemlje in v zvezi s tem z vpraša- njem delovnih moči, vprežne živine in polj- skega orodja. 12. februarja so na seji okrožne GK sklenili, da bodo vsa zasežena polja brez lastnikov in polja, last družbe Emona, obdelo- vali pod nadzorstvom odborov OF. Menili so, bi bilo najbolje, če bi obdelovali kolektivno. Kjer tega ne bi uredili, bi dali zemlfjo v obde- lavo posameznikom; najprej naj bi prišli na vrsto tisti, ki svoje zemlje nimajo dovolj. Ra- jonske GK zemljišče pregledajo, določijo od- seke za posamezne vrste živil ali krmil in se dogovore glede potrebnega gnoja, semena in delovnih moči. Aktivisti naj bi šli od hiše do hiše in popisali za delo sposobne ljudi. Pri- delek se je pri kolektivnem delu razdelil med tiste, ki so delali; kjer je bil pridelovalec sam, pa je moral namesto najemnine prodati na- rodni oblasti 20—30 «/o pridelka po maksimi- rani ceni.^' Akcija za obdelavo zemlje se je začela ko- nec februarja. Uredili so vse potrebno za upo- rabo vprežne živine v nižjih in višjih legah, kjer je čas obdelave različen. Izdali so navo- dila, kako se lahko prihrani pri semenih in krompirju, ter priporočali sejanje zgodnje re- pe. Naloga organizirane obdelave zemlje je bila zaupana strokovnjaku, ki je delal po na- vodilih rajonskega odbora OF.^« Pri obdelavi zemlje so naleteli na težave; primanjkovalo je gnoja, semenskega krompirja in jarega ječmena; zemlja je bua izčrpana, zlasti je ve- ljalo to za del emonske posesti, ki so jo v pre- teklih letih izrabljali in slabo gnojili. Pomanj- kanje živine in vprežnega orodja so premosti- li z medsebojno pomočjo. Okrožna GK je me- nila, da bi nekaj vprežne živine dobili od za- ledne vojske. Okrožni odbor OF je 21. marca 1944 predlagal enotne cene za dninarje, vozni- ke orače in za mletje v mlinih. Predlagane cene naj bi veljale le za tiste, ki so bili zmožni plačila; pri tistih, ki niso mogli plačati, naj bi delali kolektivno." V začetku maja 1944 je bila v rajonih Barje, Velike Lašče, Sodražica in Ribnica obdelana vsa zemlja. V rajonih Banja Loka, Loški potok in Kočevje je bila obdelava v polnem teku.^^ Junij 1944. leta je bil deževen in hladen; to je rast poljščin zavrlo in povzročilo nekatere bolezni; krompir je začel gniti, na fižolu se je pojavila rja. Poleg teh nevšečnosti so delo kmetov ovirali še izpadi okupatorja, ki so bili vse bolj pogosti. V eni svojih akcij je okupator pri vasi Rajhenau na Kočevskem požgal 3000 kg sena, ki je bUo že posušeno in sprav- ljeno v stoge.^' Konec julija 1944 je GK opo- zorila prebivalce, naj žito poskrijejo, da ga ne bo dobil okupator; prav posebno skrbno naj shranijo seme. Obenem so aktivisti v največji KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 165 I možni meri preprečevali prodajo žita okupa- torju.ä" V začetku avgusta se je začela žetev; ječmen je dobro obrodil, pšenica pa je polegla in je bila zato slabše kakovosti. V višjih legah se zaradi poznejše vegetacije žetev še ni začela. Krompir je bil tu lep, v nižinah pa je bilo pre- cej gnilega. Koruza je bila zaradi neugodnega vremena slabo oprašena.s* 20. avgusta 1944 je okrožna GK poročala, da je košnja končana in da je na prodaj 250.000 kg sena. V vseh rajo- nih je bila košnja 100 "/o, le v rajonih Banja Loka in Kočevje 60 "/o zaradi opuščenih vasi in neugodnega vremena.'^ Do konca novembra so bili pridelki že po- spravljeni. Po oceni gospodarstvenikov je bila letina dobra. Zelo dobro je obrodil beli kronik pir, ki pa je bil okužen, zato so morali misliti na zamenjavo semena. Okrožna GK je, da bi omilila pomankanje gnojil, priporočala prebivalstvu shranje- vanje pepela, izdelovanje komposta in pravil- no ravnanje s hlevskim gnojem. Jesen 1944 je bila deževna, zato niso mogli posejati ozimine na vse predvidene površine. Da bi zamujeno nadomestili spomladi, so zbi- rali seme jarih žit. Spomladi 1945 50 kmetje zelo zgodaj začeli s poljskimi deli; v začetku marca je bilo izorane že 1/3 zemlje. Ozimina je dobro prezimila. Gospodarstveniki so spro- žili akcijo za sejanje zgodnje repe, sajenje drobnega krompirja in krompirjevih očesc z olupki. Navodila so prebivalci dobili na sestan- kih.33 Ker je bilo pri poljskem delu čutiti pomanj- kanje vprežne živine in delovne sile, je pred- sedstvo SNOS 16. marca 1945 izdalo odlok, s katerim je pozivalo vse zaledne vojaške enote, da dajo vso razpoložljivo vprežno živino in de- lovno silo, kolikor je največ lahko pogrešajo, na razpolago prebivalstvu za pomoč pri polj- skem delu. Obdelali so skoraj vso zemljo.^* S sadjarstvom so se začeli intenzivneje ukvarjati spomladi 1944. Začeli so misliti na načrtno urejanje sadovnjakov in organizirano predelavo sadja; naredili so pregled nad stari- mi sušilnicami in razpored za gradnjo novih. V celotnem okrožju je bilo nekaj sušilnic sta- rega tipa, ki so bile v večini last privatnikov. Planirali so deset novih sušilnic, od tega samo v rajonih Kočevje in Banja Loka osem. Zaradi slabe skrbi za sadovnjake in deževne pomladi se je na sadju pojavil jabolčni zavi- jač in sadje je nezrelo odpadalo. Da bi bila škoda čim manjša, je okrožna GK izdala na- vodila, kako se odpadlo sadje koristno upora- bi; iz njega so stiskali sadjevec, delali kis, vkuhavali m.armelado, ga sušili in pripravljali za kuhanje žganja. Novembra 1944 so gospo- darski strokovnjaki izdali navodila za najnuj- nejša jesenska dela v sadovnjakih in za pra- vilno skladiščenje sadja; čiščenje in obrezova- nje sadnega drevja so tudi praktično prikazo- vali. V glavnem naj bi jeseni zaščitili mlado drevje pred zajci, kar pa ni zaradi slabega vremena in pomanjkanja delavcev popolnoma uspelo. Zajci so uničili TO"/« mladega sadnega drevja.^"' V okrožju so bile štiri drevesnice: tri v okra- ju Kočevje v privatni lasti in ena v okraju Cerknica, ki je bila last KUNI. Računali so, da bo spomladi 1945 na razpolago okoli 300 cepljenk, zato so jeseni svetovali prebivalcem, naj požgana drevesa izkopljejo in napravijo prostor za nova.'* 11. aprila 1945 je gospodar- ski odsek pri IO OF poročal, da je drevje tam, kjer je dovolj delavcev, prebeljeno in obre- zano, in da ima KUNI v načrtu še nekaj sadnih sušilnic v krajih z večjimi sadovnjaki — ko- čevski predel. V vsem okrožju Ribnica je bilo približno 80 čebelarjev, od tega le 19 dostopnih. Največ čebelarjev je bilo v rajonih Loški potok in Banja Loka, bili pa so tudi najdostopnejši." Čebelnjaki so bili slabo oskrbovani. Gospo- darstveniki so čebelarjem pomagali z nasveti; v načrtu zanje so imeli tudi nekajdnevni te- čaj. Cena za kilogram medu je bila 80—90 lir.'« Jeseni 1944 je bila čebelja paša slaba; ajde niso sejali, resje ni meduo. Mnogo panjev je uničil okupator. Ceibelarjem je ipriman j kovalo pitanice; pomagali so si z združevanjem če- beljih družin. Čeprav so pravilno in pravo- časno zaščitili čebelje družine pred mrazom in snegom, je pomrlo 15 «/0 čebel (pomankanje piče).'' Marsikatero čebeljo družino je rešila zgodnja vegetacija spiomladi 1945. 21VINOREJA Živinoreja je bila pomemben dejavnik v partizanskem gospodarstvu. Živina je bila ne- pogrešljiva pri poljskem delu, obenem pa je služila redni in zaledni vojski za prevoze in ježo. Ne nazadnje je bila prav živina glavna zaloga hrane za vojsko in civilno prebivalstvo. Da bi bilo živine dovolj, so gospodarstveniki skrbno nadzirali njeno klanje in vzrejo. Gove- do in teleta so klali predvsem za potrebe bol- nišnic in vojaških enot; za potrebe civilnega prebivalstva pa le izjemoma z dovoljenjem ustreznega organa oblasti ali GK. Kršitev tega predpisa so kaznovali z zaplembo zaklane ži- vine; če te ni bilo na razpolago, pa z odvzemom katerekoli druge živine. Kože zaklanih živali so morali oddati najbližji komandi mesta; od tod so kože pošiljali v usnjame. Po sklepu okrožne GK 17. februarja 1944 je bilo treba k 166 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 vsaki koži dodati kilogram loja."* Na sestankih so svetovali živinorejcem, kako naj pravilno skrbijo za živali; priporočali so nabiranje in uporabo zdravilnih zelišč ter večkratno belje- nje hlevov (razkuževanje). Pozornost so po- svečali predvsem reji plemenske živine; njena cena je bila maksimirana. Referent za kmetij- .stvo je poročal 5. avgusta 1944: »Na ozemlju ribniškega okrožja je 5115 plemenskih krav in 39 bikov; nujno bi bilo nabaviti še 12 pleme- njakov. V vaseh, ki jih kontrolira okupator, je število telet porazno; okupator pokolje skoraj vsa na novo rojena teleta. Drugi vzrok za manjše število telet je neplodnost krav, ki obolevajo za kolpitisom.«** Dotacijo 100.000 lir, ki jo je dobilo okrožje za dvig živinoreje, so porabili do avgusta 1944.42 Septembra istega leta se je pojavila možnost za nakup plemenske živine iz razla- ščenih posestev, ki jih je upravljala KUNI; prosili so še za 100.000 lir posojila. Oktobra so poročali Ribničani, da je dotacija 100.000 lir, namenjena za nakup plemenske živine, razde- ljena rajonoma Banja Loka in Loški potok; nekaj denarja pa je dobil kmetijski inštruktor za kritje tekočih terjatev in za gradnjo su- šilnic« Jeseni 1944 so redčili klavno živino. Kmetje so lahko zamenjali klavno živino za plemen- sko. Dovolili so klanje teličkov za bolnike in starčke. S tem so šli tako daleč, da jim je za- čelo primanjkovati vprežne živine (voli). Spomladi 1945 so poročali, da imiajo dovolj plemenske živine, da pa bi bilo treba kupiti ali zamenjati pleme."* Veliko pozornost so gospodarstveniki po- svečali tudi reji prašičev, ki niso zelo zahtevni in hitro pridobivajo na teži. Okrožni odbor OF je 30. decembra 1943 določil maksimalno ceno za prašička; 400—600 lir za enega. Od teren- skih odborov OF pa je zahteval, da popišejo vse posestnike, ki potrebujejo prašičke za re- jo. Predvidevali so, da bodo največ prašičkov dobili z rajona Velike Lašče."^ Zaradi velikega povpraševanja so pstali prašički predmet »črne borze«. Kmetje niso imeli denarja za nakup prašičkov, zato so prosili za posojilo, ki so ga navadno vračali v naturi. Da bi bilo pra- šičkov dovolj na razpolago, so gospodarstve- niki pazili na redno oplemenjevanje svinj in uvedli svobodno trgovino s prašički. Prašički so tako postali donosni in ljudje so se vse bolj odločali za rejo plemenskih svinj. 5. sep- tembra 1944 je poročal kmetijski referent, da bi potrebovali posojilo za nakup prašičkov od domačih rejcev, ker jih bodo ti drugače pri- siljeni prodati na Hrvaško.*' Spomladi 1945 se je zopet pojavilo vprašanje prašičkov, zanje so zaprosili kmetijsko zadrugo v Črnomlju. 24. februarja 1945 so z odlokom okrožnega od- bora OF zaščitili stalež mladih prašičev.*^ V rajonih Banja Loka in Ijoški potok pa se je vse bolj večalo zanimanje za rejo koz in ovac. Te živali so manj zahtevne kot govedo, kljub temu pa zadostijo potrebam po mleku in mesu. Gospodarstveniki so izračunali, da bi novembra 1944 potrebovali najmanj 200 ovac, če bi hoteli zadostiti povpraševanju; primanj- kovalo je denarja, zato so kupili le sedem ovac in jih dodelili ribniškemu rajonu."^ Na vseh sestankih so gospodarski aktivisti priporočali rejo perutnine in malih živali; da bi jih zaščitili, jih pri obvezni oddaji niso je- mali. Kljub vsem prizadevanjem je reja pe- rutnine zaradi pomanjkanja zrnja slabo na- predovala. GOZDARSTVO V začetku leta 1944 se je začela večati skrb za gozdove. Ti so bili marsikje brez strokov- nega nadzora in precej izsekani. Okupator je sekal zlasti v lažje dostopnih gozdovih. Na osvobojenem ozemlju je razlaščene go- zdove upravljala začasna državna uprava raz- laščenih gozdov. Nekatere večje gozdne po- sesti (Auersperg — Kočevje, ribniška, ortne- ška, turjaška in soteska graščina) pa tudi ne- kaj manjših so imele urejene gozdarske stro- kovne uprave, ki so do takrat še poslovale. Brez vsake uprave so bili gozdovi, ki jih je prevzela Emona od nemških izseljencev, in gozdovi manjših posestnikov. Kmečki gozdovi, ki so jih upravljali lastniki sami, so imeli le strokovni nadzor. 1. februarja 1944 je bila pri vseh okrožnih odborih OF na področju UK or- ganizirana začasna gozdarska služba. V delo so zaradi pomanjkanja strokovnjakov vpeljali tudi upokojence. Glavna naloga teh služb je bila, da so skrbele za kritje tekočih potreb po lesu in da se gozdovi niso uničevali. Poleg te- ga so nadzirali še skladišča posekanega lesa v gozdovih in na žagah.*« Julija 1944 se je gospodarski odsek pri okrožnem odboru OF povečal za referat o go- zdovih; ta je imel v rajonih svoje poročeval- ce, ki so skrbeli za gozd. Za nadzor nad raz- laščenimi gozdovi so bili imenovani gozdni čuvaji, katerih naloga je bila nadzor nad se- kanjem dreves in merjenje rezanega lesa.'" Gospodarstveniki so mislili tudi na pogo- zdovanje predelov, ki jih je uničil okupator, in v zvezi s tem na ustanovitev drevesnic. Okrožni odbor OF je poročal 24. julija 1944, da je v ribniškem rajonu skupno 25 žag, od tega jih je obratovalo le 5. Povprečno je na osvobojenem ozemlju ribniškega okrožja obra- tovalo 10 manjših žag z dnevno kapaciteto 20 kubičnih metrov okroglovine. V celotnem KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 167 : okrožju je bilo 91 žag s kapaciteto 815 m' na 8 ur; od teh je bila le polovica žag sposobnih za obratovanje. Nekaj žag je bilo zaradi okupa- torjeve kontrole nedostopnih. Zaradi nevar- nosti bombardiranja parne žage niso smele obratovati. 30«'o žag je bilo potrebnih gene- ralnega popravila, 5 "/o žag je bilo požganih, 6«/o žag je okupator odpeljal stroje. Težave so imeli z dovozom hlodovine na žage (po- manjkanje vprežne živine, kontrola okupator- ja nad cestami).^* OBRT IN TRGOVINA Zaradi okupacije je obrtna dejavnost v rib- niškem okrožju precej usahnila. Delavnice so bile zapuščene, primanjkovalo je delovne sile. Rajonski odbor OF Ribnica je 18. junija 1944 izdal okrožnico, v kateri je pozival: »Čimprej naj začne z delom vsak, ki zna kaj delati. Ni taks, spričeval in učne dobe. Orodje je v za- puščenih delavnicah.. .«.^^ Večje industrije v okrožju ni bilo. Po posa- meznih okrajih so bile manjše obrtne delav- nice (krojaške, čevljarske). Primanjkovalo je delavnic za izdelovanje in popravljanje polj- skega orodja. Okrožna GK je vzdrževala dve kovačiji. V okraju Ribnica so bili zaposleni 3 oglarji. Obstajala je tudi usnjarna in puškar- ska delavnica. O izdelovanju usnja mi je pri- povedoval Franc Burgar, ki je bil vodja us- njarske delavnice. Najprej so vozili kože v žužemberško in šentviško usnjarno. Ker pa se je položaj poslabšal, so začeli iskati ugoden teren na ribniškem vojnem področju. Odlo- čili so se za vas Belico pri Osolnici in v us- njarno preuredili Ožboltov mlin. Z delom so začeli avgusta 1944 in delali do 15. maja 1945. Bilo jih je sedem. Vse so delali ročno; kože so najprej namakali v apnu, nato so jih očisti- li in korpunirali (odstranili dlake in meso), sledilo je namakanje v kadi za strojenje (hra- stov in kostanjev izvleček). StrojiU so pred- vsem goveje kože in iz njih izdelovali usnje za podplate. Za varnost je bilo dobro poskr- bljena, saj jim sovražnik ni zaplenil niče- sar.*^ Na pobudo OO OF je bila 8. junija 1944 kon- ferenca, ki so se je udeležili: član predsedstva SNOS — gospodarski odsek, član OO OF Rib- nica, član okrožne GK in dva strokovnjaka iz Sodražice. Dogovorili so se, da se »suha roba« kupuje za gotovino, če pa te ni, pa pol za go- tovino pol za živež; prodaja se le za živež (iz- jema so vojaške enoite in aktivisti, ki lahko plačajo z gotovino). Prodajo oziroma zame- njavo so organizirali v Črnomlju. Nakup in prodajo je vodila okrožna GK Ribnica. Pod- laga za nakup ali prodajo je bila lira in cena koruze. . Poleg te je obstajala še neorganizirana me- njava. V ribniškem okrožju so bili zanjo do- ločeni trije, ki so zbirali robo po vaseh in jo vozili v Belo krajino, kjer so jo zamenjavali za žito in jeseni za kostanj.»Suho robo« so iz- delovali v ribniškem, sodražkem in velikolaš- kem okrožju. Vendar tudi ta panoga ni bila brez težav; primanjkovalo je delovnih moči in težko je bilo dobiti material; zlasti je primanj^- kovalo bele pločevine, valj anca in žičnikov. Lončarstva v Dolenji vasi zaradi stalne kon- trole okupatorja niso mogli obnoviti.'' V Podpreski je bila ustanovljena okrožna trgovina, ki je blago prodajala za gotovino ali za bone ali pa je menjavala. Z galanterijskim blagom se je v glavnem oskrbovala preko No- tranjske. Na Brodu je okrožna GK vzdrževala menjalnico za sol, ki je do julija 1944 posre- dovala približno 3.000 kg soli v zameno za ko- ruzo po ključu, ki ga je določilo predsedstvo SNOS. Težave so se pojavile, ko je okrožna GK za Belo krajino začela dobavljati Hrva- tom koruzo na kredit."' Okrožna GK je od vseh rajonskih GK za- htevala, da nadzirajo vse trgovinske, gostinske in obrtne lokale. Obrtniki, ki so bili mobili- zirani, so morali redno voditi dnevnik dela.'^ Za poživljanje obrti in trgovine je finančni odsek odobril okrožju 50.000 lir posojila.'" V začetku leta 1945 so imeli v osnutku na- črt za večjo mizarsko delavnico, ki naj bi krir la potrebe po stavbnem lesu pri obnovi poru- šenih in gradnji novih poslopij. Manjšo us- njarsko delavnico, strojarno kož, so namera- \ali postaviti v kočevskem rajonu. Služila naj bi potrebam civilnega prebivalstva. Zaradi 168 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 oteženega prevoza je trgovina s »suho robo« prenehala."" NARODNA IMOVINA Pod narodno imovino so spadala vsa zapu- ščena in razlaščena posestva, gozdovi, obrtni, trgovinski in drugi lokali; sem so spadale tudi šole in druga javna poslopja. Z vsem tem je upravljala posebna komisija KUNI (komisija za upravo narodne imovine). V ribniškem okraju je bilo jeseni 1944 v sklopu narodne imovine pet ljudskih šol, dva občinska domo- va, razlaščeno imetje grofa Auersperga in ve- leposestnika Rudeža, posest 35 gruntarjev, ki so bili obsojeni na zaplembo celotne imovine, emonska posest in eno zapuščeno posestvo.®* Julija 1944 je okrožna GK Ribnica sklenila, da mora KUNI v vseh rajonih imenovati funk- cionarje, ki bodo vodili pregled nad narodno imovino. Vsako opuščeno ali zaplenjeno po- sestvo naj bo enota zase in naj imia svojega upravitelja."^ Isti mesec so izdali navodila za popisovanje vojne škode. Do takrat je bilo v okrožju poškodovanih 173 vasi, od tega 75 po- polnoma uničenih; uničen je bil tudi rudnik premoga in Horakova tekstilna tovarna."s Po- sestva v okviru narodne imovine so se obde- lovala kolektivno. Ce to ni bilo možno, so jih razdelili najpotrebnejšim posameznikom. Sa- dovnjakov niso oddajali v najem, temveč so postavili oskrbnike, ki so skrbeli za sadje, ga zbirali in predelovali. KUNI je imela v lasti več sadnih sušilnic. V okrožju so že kmalu mislili na obnovo po- rušenih domov in gospodarskih poslopij. Ra- jonski odbor OF je 18. junija 1944 sprejel sklep, da je treba popraviti stanovanja, gospo- darska poslopja in tiste ceste, ki niso strateško pomembne, ter pomagati žrtvam terorja."* Za ohranitev in zaščito narodnega imetja je skr- bela okrajna NZ (narodna zaščita). 5. septem- bra 1944 je bil ustanovljen NOVGRAD (narod- no osvobodilna vojna gradnja), ki je v sodelo- vanju z GK skrbel za obnovo porušenih in zidavo novih poslopij. Pri obnovi je pomaga- lo tudi društvo RK, ki je pri okrajih imelo svo- je odbore. DENARNI PROMET Julija 1944 so bili določeni v Sloveniji tile javni dohodki: davki trošarina, posojilo in prostovoljne dajatve; izdatki odborov pa pod- pore, izdatki za aktiv in javno upravo. Glav- no plačilno sredstvo je bUa lira. Malo pred kapitulacijo Italije se je začel uveljavljati tu- di partizanski denar —¦ bon. V začetku oktobra 1943 so na osvobojenem ozemlju začele krožiti kot plačilno sredstvo tudi 3 "/o obveznice po- sojila narodne osvoboditve. Končno je oktobra 1944, ob vpeljavi za vso, Slovenijo veljavnega partizanskega denarja, začel denarni zavod izdajati lirske bone in priznanice. Vrednost bo- na je bila za 10 "/o večja od italijanske lire."' Ljudje so bili nezaupljivi do bonov in jih niso hoteli sprejemiati, zato so morali pri okrožnem odboru OF zamenjati bone za lire, da so lah- ko izplačali podpore najpotrebnejšim. Proš- nje za podpore so vlagali pri rajonskih odbo- rih OF. V denarju so dajali podpore le naj- potrebnejšim in učiteljstvu, za ostale pa so or- ganizirali medsebojno pomoč. Jeseni 1943 je bilo razpisano 3 "/o posojilo narodne osvoboditve, pobirali so tudi davke in prostovoljne prispevke. Okrožni odbor OF je konec decembra 1943 poročal: »Kljub podrob- nim navodilom ponekod naši odbori posojUne kampanje še niso spravili v tek. Zadnje naka*- zilo bonov in gotovine se sme uporabiti iz- ključno za nabavo hrane. Podpore in ostali iz- datki se krijejo iz dohodkov, ki jih prinašajo davki in ostali posli. Na dnevnem redu vsake- ga sestanka mora biti blagajniško poročilo. Potrebno je okrepiti zaupanje v bone. Tik pred nemškim vdorom so okrožni od- bori popisali in deponirali poštne znamke. Za- loge naj bodo varno shranjene. Davki se izter- jujejo tudi za nazaj. Davkov so oproščeni: žrt- ve okupatorja, vdove, sirote in vsi tisti, ki jim rajonski odbor na podlagi posebnih okoliščin davke izpregleda (kajžarji).«"" V začetku leta 1944 je bilo vpisovanje po- sojila v polnem teku. Imeli so tudi nekaj te- žav: obveznic po 10.000 lir niso mogli oddati, kajti še obveznice po 1I)0 lir sta podpisovala dva skupaj in po 1000 lir trije. Akcija pobi- ranja posojila je bila posebno težka v krajih, ki jih je kontroliral okupator.«^ Pri popisova- nju posojila je bil najboljši ribniški rajon, ki je podpisal nad polovico posojila. Rajonski odbori OF so dobili nalogo, da zamenjajo po- trdila, ki so jih izdajali posamezni intendanti za prejeto hrano in živino z uradnimi potrdili. Zabičano jim je bilo, da ta potrdila ne smejo zamenjevati za takrat razpisano posojilo."^ Ker niso imeli dovolj lir za izplačilo podpor, so za- prosili za dotacijo. Marca 1944 so dobili 100.000 lir, ki so jih razdelili po okrajih; ribniški okraj je dobil 15.000 lir.«* Junija 1944 je gospo- darska konferenca v Črnomlju odobrila okro- žju Ribnica 500.000 lir posojila za kritje potreb vojske. Finančni referentje so vodili o tem de- narju ločen račun.'" Liram je vrednost padala, zato so jih poskušali čim več spraviti čez me- jo. Finančni odsek je poročal 12. januarja 1945, da so pobrali davek 259 prebivalcem. Imeli so veliko podpirancev in težave z zbiranjem po- sojila. Glavni dohodek je prinašalo posojilo in KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 38 1982 169 i denarne kazni, ki jih je izrekalo sodišče zaradi nedovoljenega prehoda na osvobojeno ozem- IjeJi Zaradi omejenega prostora problema do po- tankosti nisem mogla obdelati. Splošne podat- ke, ki so (Pomembni za razumevanje partizan- skega gospodarstva, najdemo v že objavljeni knjigi dr. Metoda Mikuža Slovensko partizansko gospodarstvo. OPOMBE 1. Poročilo OO OF Ribnica 8/1-1944 arhiv IZDG f. 436. — 2. Poročilo OO OF Ribnica 30/ 1-1944 arhiv IZDG f. 436. — 3. Poročilo OO OF Ribnica 6/2-1944 arhiv IZDG f. 436. — 5. Poroči- lo okrožne GK 10/3-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 5. Poročilo OO OF Ribnica 13/9-1944 arhiv f. 436 III. 6. Poročilo OO OF Notranjsko — Ribni- ca! 4/5-1945 arhiv IZDG f. 437 I. — 7. Dr Metod tod Mikuž, Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja str. 262. — 8. Ustni vir — spomini Janeza Cvara 3/8-1978. — 9. Poročilo okrožne GK 18/1- 1944 arhiv IZDG f. 439 III. — IO. Okrožnica UK 1/2-1944 arhiv IZDG f. 439 III. — 11. Poročilo OO OF Ribnica 7/2-1944 arhiv IZDG f. 718. — 12. Poročilo rajonske GK Ribnica 8/2-1944 arhiv IZDG f. 718. — 13. Poročilo rajonske GK Ribni- ca 8/2-1944 arhiv IZDG f. 718. — 14. Poročilo rajonske GK Ribnica 8/2-1944 arhiv IZDG f. 718. — 15. Poročilo OO OF Ribnica 21/3-1944 ar- hiv IZDG f. 436. — 16. Poročilo SPZZ 13/3-1944 ar- hiv IZDG f .715. — 17. Okrožnica okrožne GK Rib- nica 22/4-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 18. Okrožnica okrožne GK Ribnica 22/4-1944 arhiv IZDG f. 474 III. 19. Dr. Metod Mikuž, Slovensko partizansko gospodarstvo str. 193. — 20. Poro- čilo okrožne GK 20/7-1944 arhiv IZDG f. 719. — 21. Sklep okrožne GK 30/8-1944 arhiv IZDG f. 718. — 22. SNOS — socialni odsek — poziv 27/8- 1944 arhiv IZDG f. 717. — 23. Odredba okrožne GK 9/11-1944 arhiv IZDG f. 719. — 24. Odredba okrožne GK 9/11-1944 arhiv IZDG f. 719. — 25. Poročilo okrožne GK 12/2-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 26. Poročilo OK KPS Ribnica 27/2- 1944 arhiv IZDG f. 715 I. — 27. Poročilo OO OF Ribnica 21/3-1944 arhiv IZDG f. 436. — 28. Po- ročilo okrožne GK 5/5-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 29. Poročilo kmetijskega referenta 20/7-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 30. Opozori- lo okrožne GK 27/7-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 31. Poročilo okrožne GK 5/8-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 32. Poročilo okrožne GK 20/8-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 33. Poročilo okrožnega gospodarskega odseka 5/3-1945 arhiv IZDG 474 III. — 34. Odlok predsedstva SNOS 16/3-1945 ar- hiv IZDG f. 474 III. — 35. Poročilo okrožnega gospodarskega odseka 5/3-1945 arhiv IZDG f. 474 III. — 36. Poročilo okrožnega gospodarske- ga odseka 21/12-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 37. Poročilo referenta za kmetijstvo 5/8-1944 ar- hiv IZDG f. 474 III. — 38. Poročilo kmetijskega referenta 27/7-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 39. Poročilo okrožnega gospodarskega odseka 5/3-1945 arhiv IZDG f. 474 III. 40. Poročilo ok- rožne GK 17/2-1944 arhiv IZDG f. 718. — 41. Poročilo referenta za kmetijstvo 5/8-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 42. Poročilo referenta za kmetijstvo 20/8-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 43. Poročilo referenta za kmetijstvo 5/10-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 44. Poročilo okrožnega gospodarskega odseka 11/4-1945 arhiv IZDG f. 474 III. — 45. Poročilo OO OF Ribnica 30/12- 1943 arhiv IZDG f. 474 III. — 46. Poročilo kmetij- skega referenta 5/9-1944 arhiv IZDG 474 f. III. — 47. odlok OO OF 24/2-1945 arhiv IZDG f. 437. — 48. Poročilo okrožnega gospodarskega odseka 22/11- 1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 49. Poročilo UK 1/2-1944 arhiv IZDG f. 439 III. — 50. Poročilo OO OF 22/7-1944 arhiv IZDG f. 436. — 51. Po- ročilo OO OF 24/7-1944 arhiv IZDG f. 473. — 52. Okrožnica rajonskega odbora OF Ribnica 18/6-1944 arhiv IZDG f. 718. — 53. Spomini F. Burgarja — ustni vir 2/8-1978. — 54. Okrožni- ca rajonskega odbora OF Ribnica 18/6-1944 ar- hiv IZDG f. 718. — 55. Ustni vir — spomini Ja- neza Cvara. — 56. Poročilo okrožne GK 26/7- 1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 57. Poročilo okrož- ne GK 26/7-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 58. Okrožnica okrožne GK 11/8-1944 arhiv IZDG f. 718. — 59. Polletno poročilo za 1. šest mesecev 1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 60. Poročilo go- spodarskega odseka 8/2-1945 arhiv IZDG f. 474 III. — 61. Poročilo rajonskega odbora OF Rib- nica 4/8-1944 arhiv IZDG f. 497. — 62. Poročilo okrožne GK 26/7-1944 arhiv IZDG f. 436. — 63. Poročilo rajonskega odbora OF Ribnica 4/8-1944 arhiv IZDG f. 497. — 64. Poročilo rajonskega odbora OF Ribnica 18/6-1944 arhiv IZDG f. 718. — 65. Dr. Metod Mikuž, Zgodovina slov. osvo- bodilnega boja str. 265 in 267. — 66. Poročilo OO OF Ribnica 30/12-1943 arhiv IZDG f. 474 III. — 67. Poročilo OO OF Ribnica 25/1-1944 arhiv IZDGf. 439. — 68. Poročilo OO OF Ribnica 30/1- 1944 arhiv IZDG f. 436. — 69. Poročilo OO OF Ribnica 21/3-1944 arhiv IZDG f. 436. — 70. Po- ročilo OO OF Ribnica 17/6-1944 arhiv IZDG f. 718. — 71. Dr. Metod Mikuž, Slovensko partizan- sko gospodarstvo str. 180 in 181.