I te « /^O IpŤ CORCNJSKI ČASNIK OD LETA I947 C^^^ V/^ /(^K PKVI PREĐHC&NIKTEDH(K COBESJECIETA 1003 TOREK, 24. NOVEMBRA 2000 Leto LXll, št. 93. cena 1.35 EUR. 10 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaja ob torkih ih ob petxih naklada; 22.000 [zvodov \ťWW,GORENÍSKlGLAS,SI Prenovili V Za milijona e\/rov vredno naložbo so četrtino sredstev pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Matfia Rant niso smotrno izkoriščena," vanjih obûne pri izboljSeva- ....................................... je dejaJ Gjerkeš, ki je přeno- nju turistične infrastrulrture. Pokljuka • "Pokljuka doživlja vo Šport hotela označil za "Veseli smo, da smo name- preporod, zato sem prepri- vzorčen primer uspešno iz- sto tega dobili popolnoma ćan, da ste lahko vsi, ki ste peljanega projekta. Seposeb- prenovlien hotel." Razvoj tu- pripomogli k temu, da se je na zahvala gre po njegovem rizma na Pokljuki namreč projekt uspešno končal, po- Skladu za razvoj Triglavske- po njegovih besedah lahko prinaSa izjemno c^ndííno vTcdnost na ekonomskem, nosni," je ob odprtju prenov- ga narodnega parka m pod- Ijenega Šport hotela na Po- jetju Brest Cerknica, ki sta kljuki poudaril minister za zbrala dovolj energije in okoljskem in socialnem po-lokalno samoupravo in regi- sredstev, da sta se po več kot dročju. V sklopu prenove ho-onalni razvoj Henrik Gjer- treh desetletjih, kar je Sport tela so obnovili vse sobe, ki keš, ki je §e posebno zadovo- hotel doživel zadnje večjo imajo skupaj 120 ležiSč,ku- Ijen, da so investitorji uspeli pridobiti fîvropî^ki denar. lotila tako pre novo, membne investir!je. po-ako je hinjo, restavracijo in hotelski bar s teraso. V prihodnje na- "Nemalo je namreč dvom- prepričan tudi bohinjski žu- črtujejo še ureditev manjše- Ijivcev, ki so prepričani, da pan Franc Kramar, Id je opo- ga fitnesa s savnami in ure- črpanje evropskih sredstev zoril, da bi Šport hotel skoraj ditev zunanjega igrišča z nI uspešno in da ta sredstva postal čm madež na prizade- okolico. v soboto so na Pokljuki odpHi popolnoma prenovljen šport hotel. / T^ns vw Planica je lasti Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in župan Kranjske Gore Jure Žerjav sta podpisala pogodbo o prenosu zemljišč v Planici. Marjana Ahačič Planica - "Prenos občinskih zemljišč v Planici na državo je eden cd tistih kamenčkov v mozaiku, ki bodo končno pripeljali do Nordijskega centra Planica," je podpis pogodbe, s katero je približno pet hektarov občinskih zemljišč na doskočišču velikanke prešlo v lastništvo države, komentiral kranjskogorski župan Jure Zeijav. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič si je v petek pred podpisom pogodbe ogledal, kako tečejo dela na planiški veiikanld, ki mora biti nared vsaj do svetovnega prvenstva v smučarskih poletih marca 2010. h 4. stran Med petkovim ogledom gradbišča v Planici/^«o^Ankjdukr^ Brerolačni paket za vodenje osebnih financ mladostnikov z darilom - 30 EUR za filmske predstave v Koloseu. wwvv.gOkr.sl/mladi Gorenjska ^^ Banka Znani letošnji nagrajenci Stojan Saje KJub učiteljev in trenerjev ..............................................................................smučanja Tržič za uspešen Tržič - Občinski svet v Trži« razvoj smučanja. Diplomo ču je potrdil predloge Komi- za življenjsko delo v gasil- sije za mandatna vprašanja, stvu bo dobil MiJan Valjavec volitve in imenovanja za po- z Brezij pri Tržiču. Diplomo delitev letošnjih priznanj za obujanje tržiŠkc kulturne občine Tržič. Predsednik dediščine bo prejel Jernej Jure MegUč je poročal, da je Kosmač iz Bistrice. Diplo- komisija prejela deset pred- mo za uspešen^in dinami- logov za podelitev priznanj, čen razvoj podjetja so dode- Odločila se je, da prejme lili družbi Kvibo z Mlake, plaketo Občine Tržič Andrej Diplomo Občine Tržič bo Puhar iz Bistrice za delo na prejelo tudi Planinsko dniŠ- področju glasbene vzgoje, tvo Križe za 6o-letno uspeš- Drugo plaketo si je zaslužil no delovanje. 93 AKTUALNO Čustveno slovo od Humarja Pod gorami, kjer je živel in lačel ple-rati, se je od kamniškega alpinista Toma2a Humarja poslovilo veČ kot dva tisoć njegovih svojcev, prijateliev, KamnIČanov irt drogih, ki so ga po-zrcali tn spoštovali. FINANCE Gorenjska banka tudi etos uspešna / prvih devetih mesecih smo doseli oseiideset odstotkov načrtovane- a letnega dobiCka in smo med sb* enslcmi bankami po dobitku na dn> em mestu," pravi Cofard Třčťk, >redsednik uprave Gorenjske banke. 11 FINANCE Gorenjec na vrhu Triglava Sredi oktobra je vodenje Zavarovalnice Triglav prevzel Matjat Rakovec, dotedanji direktor ljubljanske območne «note. Matjaî je po rodu Gorenjec, do tndesetega leta je živel v Bobovku, dobro pa znan tudi v va* Ivtpolskih krogih, ZADNjA Godci in pevci voščili Avseniku Slavko Avsenik bo v ^rtek pr^no-val osemdeseti rojstni dan. Slotnija godccv in pevcev mu je voščila že v četrtek, jutri pa bodo Častnemu občanu izkazali pozornosti tudi na slavnostni seji radovljiikegs občinskega sveta. 24 VREME Defriojasno bo. Pon&mahbo zjutrc^ nAaj irai tedra se bo spet hrpil jugozahodni veter. i/n jutri: delno jasno CO \D m o r- 2 POLITIK) k da niča .zavrl@g-gla s.si GORENJSKI QIAS torek, 24. novembra 2000 LjUBgANA Prvo leto Pahorjeve vlade Državni zbor je 21. novembra lani potrdil ministrsko ekipo in ta i rx ^tt^ pa jih je več kot polovica, če lu^ijano B.zjak Mlakar (nadesni)t, bi bil zakon sprejet, bi zaCel veljati ob prihodnjih parla- lej veliko županov. Slednjiso ker menijo, da so župani do- občine Bohinj. poslanec stranke De S US Anton Urh, likrati podžupan mentamih volitvah, Tako pa po besedah nekdanjega po- bri zastopniki lokalnih inîe- Zaradi zavrnjene novele so ga tudi sedaj poslanci za- slanca SLS Mihaela Prevca, resov, V stranki SDS, k^er so zakona o poslancih, kjer bi vrnili s 46 glasovi proti 34. kijesedajlešežupanobčine sicermenili,dabimoraladr- ločili poslansko (zakonodaj- Zakonski noveli, ki so jo v Železniki, v javnosti zelo žava prednostne naloge vide- no) in župansko (izvršno) parlament vložile koalicijske prepoznavni, zaradi česar ti drugje, bi funkdji poslan- fimkdjo, je straria Zares za- stranke, torej niso nasproto- "vlečejo" tudi na volitvah za ca in župana ločili v prime- htevala sestanek vrha koalid- vali le v opozidji Najbolj so državni zbor. V tej stranki ru, ko gre za župane mest- je. Omenjena zakonska noji nasprotovali v stranJd SLS, dejstvo, da so župani hkrati nih občin. V SNS pa zakon- vela je namreč del koalicij-ki je imela med poslan d vse- posland, podpirajo tudi zato, sko novelo podpirajo, češ da skega sporazuma. Ministrid predstavili zgodbo uspehu Dakica Zavrl Žlebir Kranj • podjetje Iskraemeco, ki je še leta 2006 je poslovalo z izgubo, je imelo lani že okoli štiri milijone evrov dobička, na pozitiven trend v poslovanju v spodbudnem gospodarskem okolju računa tudi v prihodnje. TakSno sporočilo so od vodstva Iskraemeca ob petkovem obisku dobili tudi pomembni gostje, ministrica za notranje zadeve Katarina Křesal, evropski poslanec Jelko Ka- Katarina Kresa na obisku v Iskraemecu / comsd kavo« dn» predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček proizvodnje. V Sloveniji ima- na znanje, na odličnost. V ga področja v Iskraemecu, pa in direktorica Ljudske uni- mo pozitivne zgodbe, kí jih podjetju pa so me opozorili je povedal, da so Žddi minia- verze Kranj Darja Kovačič» si- ne znamo promovirati, v tudi na administrativne pre- trid in evropskemu poslancu cer predsednica stranke LDS Iskraemecupasemvidela,da preke, radi bi državo z bolj multinacionalno podjetje v Kranju, Po ogledu proiz- gre za podjetje s tako hitrim pregledno in epodbudnejšo predstaviti v pozitivni lud m vodnje je Katarina Kresa! o razvojem, da mu morajo dru- zakonodajo, ki bi podjetjem, opozoriti na uspehe in dosez-svojem obisku povedala: gi slediti. Veliko vlagajo v kot je njihovo, dala še večji ke v zadnjih tiêh letih, pri če-"V Iskraemecu so me pova- znanje, to pa je niša, ki jo Slo- zagon. Prav je. da takšne le- mer pa na različnih podrobili na ogled in predstavitev venija potrebuje, če stavimo šitvezagovaijamtudivvladi." čjih potrebujejo tudi pomoč. Na pomembnost spodbujanja uspešnih podjetij je opozoril tudi evropski poslanec Kadn in dodal, da v Evropskem parlamentu sprejemajo direktive, ki odpirajo možnosti za uvajanje novih tehnologij in izdelkov. Brez soddovanja ne gre v reabem času, zato je pomembno, da se podjetje promovira pravočasno, da je prvo na trgu in da mu drugi sledijo. Dobro je, da nekdo v vladi začne tako razmišljati, je dejal v imenu stranke LDS, Andraž Brodnjak, direktor finančne- Stražišar novi predsednik gorenjske DeSUS M ARi ana Ah ači č Radovljica • Pokrajinski odbor DeSUS za Gorenjsko je v petek na volilno programski korrferend za svojega novega predsednika z 21 glasovi za in 7 proti izvolil dosedanjega vr- šUea dolžnosti .^tona Straži- èarja z Jesenic, "Volilni program konference smo napovedali že pred sedmimi me-sed, ko smo zamenjali prejšnje vodstvo," jedogajanje po- Programsko volilne konference v Radovljici se je udeležil uspešno ddo, čeprav ga sam da je sklic izredne seje in menjavo vodstva potrdila tudi statutarna komisija stranke. Kot je napovedal Stražišar, se bo kot predsednik s zadostno podporo med člani ukvarjal predvsem "s problemi, ki najbolj težijo to okdje, in s problemi, zaradi katerih je bila naša stranka ustanovljena, torej s pravicami upokojencev in delavcev." Programske konference v Radovijid se je udeležil tudi predsednik stranke Karel Çrjsvpc, ki je predsedniku zaždel jasniIStrdžišar,ki je poudaril, tudi predsednik stranke DeSUS Kard Erjavec. Anka 6u ÛVK pred volitvami ni podprl. i V GORENISKi GLAS torek, 24. novembra 2000 KTU i LNO 3 Čustveno slovo od Pod gorami, kjer je živel in začel plezati, se je od kamniškega alpinista Tomaža'Humarja poslovilo več kot dva tisoč njegovih svojcev, prijate jev, Kamničanov in drugih, ki so ga poznali in spoštova Jasna Pauihn Kamniška Bistrica > Prijatelji Tomaža Hiimaria so skupaj z Občino Kamnik pred planinskim domom v Kamniški Bistrici, pod Rzeni- kom m gorami, ki so TomaŽu predstavljali njegov hri« bovški dom, pripravili spominsko srečanje Slovo od Tomaža, ki se ga je udeležilo več kot dva tisoč ljudi. Spoštovanje preminuJemu kamniškemu alpinistu so prišli izkazat kamniški alpinisti, planinci in gorski reševalci, pa tudi hrvaški aJpi» nist Stipe Božič, častni kon- Od Tomaža Humarja se je v Kamniški Bistrici poslovilo več kot dva lisoč ljudi. zuJ Nepala Aswln K. Shre- sta, premier Borut Pahor, Župan Tone Smolnikar, Id posthunino postal tudi častni mogočih poti. Tomaž je bil se ie s Tomažem večkrat sre- občan občine Kamnik. To- izjemen človek, posebna čeval v veselem razpolože- maž Huraar je bil prepričan, osebnost, človek, ki je utiral nju je povedal, da je Humar da re potrebuje nikakršnih nove poti. Njegova dela, ne za svoje velike uspehe že pre- pravil igre, da le igra življenja samo v alpinizmu, se bodo jel zlato občinsko priznanje, potrebuje njega, a opozorilo ohranjala še generacije dol- v ^tiliudiijili diieh pa bo prvega alpinističnega men- go,' je povedal n|egov alpini- torja, naj pazi, da mu stvari stični mentor Bojan Pollak. Milan Kučan, igralka Mile« ns Zupančič, glasbenika Andrej Šifrer in Vlado Kreslin ter mnogi drugi. Slovesnosti so se u96' pn UraCiJ RS za Intelektualno lasinino. U»Mngv1iel| In izdajatelj, Cute/i)»ki d .0.0., Kranj / Olrekicriui: Marija Volijak / Naslov: Sleiweisova cesta 4, 4000 Kran^ / Te 04/201 4200. 04/201 >3. e-maih irrfo^g-glas mali ogbsi Ír> »smrtnice: tel.: C4/2CI 4^ 47 / DDlovnI Cas* ponedeljek, larek In ^rr&k od S do 7. ure, sreda od S, do 18. ure. petek od S. do 14. ure, sobote, nedel)« \n prazniki zaprto. / Gocvniskl glas je poiK^nik, izhaja ob 'orkih in peikih, v rrakladi 22.000 livodov / R^dne priloge; MoJa Gorenjska, Leio-pÎ9 Corcnsk« («nivat IMji«) Sn devet likalnih prilog/Ti%k; Dru«k Catinthia CmbU £. CaKC, St. Veit/Clan (St. Vid na Glknl), Avstrija / Naročnina: t«l.: 04/201 42 41 / Cena izvoda 1,35 EUR, letna naroinma- »40^0 EUR; Redm plačniki imajo 10 96 popusta, pollctn) 20% popusta, leinl popusta; v cene i« vračunan OOV po stopnj« S,5 %; naročnina se upošteva od lekode itevill« Časopiu do pHnega preklica, iii velja od zaCetka naslednjega okaiun&^ep obdobta / ûefasne storitve: co ceniku, oglasne trženje; td,: 04/ 20142 43. 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, 24. novembra 2009 Bled Obiskovalcem predstavili svoj program v Blejskem mladinskem centru so v petek pripravili dan odprtih vrat, v okviru katerega so želeli predvsem udeležencem fi. Golf turnirja za predsednikov pokal predstaviti svoj program. Izkupiček omenjenega turnirja so namreč name- nili prav za dejavnost njihovega centra. Čeprav s strani udeležencev turnirja ni bilo pretiranega zanimanja, pa je bila toliko bolj navdušena direktorica centra za socialno delo iz Radovljice Miloša Kos Ovsenik. "Z obiskom sem mladim, ki svoj prosti čas in sveže ideje podarjajo drugim, želela dati tudi spodbudo. Obenem pa je to priložnost, da navežemo stik za morebitno sodelovanje." Mladinski center na Bledu deluje že dobrega pol leta, njihove delavnice in predavanja pa so po besedah Jasmine Đorđevič in društva Blejski mladinski center vedno zelo dobro obiskane. Zato že razmišljajo o selit\'i v večje in primernejše prostore, pri čemer se kot ena od možnosti kaže prostor v športríi dvorani na Bledu. M. R. Lesce Gibanje za varstvo proti hrupu in širitvi letališča Lesce gre na volitve? » ^ te . Na letnem občnem zboru so se konec prejšnjega tedna zbrali Člani Društva gibanje za varstvo proti hrupu in širitvi letališča Lesce. Kot je Članom pojasnil predsednik Miha Zalokar, se je društvo v preteklem letu ukvarjalo predvsem s pritožbo na avgusta izdano gradbeno dovoljenje za presta* vitev in asfaltiranje letalske steze. "Pritožili smo se v šestnajstih točkah procesne, postopkovne in vsebinske narave," /e pojasnil Zalokar In dejal» da so se bistveno uspešneje kot z občino dogovarjali 2 Ministrstvom za obrambo v primeru Pilatus. "Zaplet v zvezi z letenjem vojaškega letala, s kate* rim treniralo padaici, smo po le dveh sestankih rešili v obojestransko za d o vol j s t/o," je povedal Zalokar in napovedal, da se bo društvo reformiralo v (isto, ki bo kandidirala na lokalnih volitvah, pri čemer računa na podporo Članstva. Podporo društvu pa je na srečanju že izrazil predsednik sveta KS Lesce Zlatko Kavčič, ki je med drugim opozoril, da izvoljeni predstavniki v občinskem svetu prosto pozabijo, da mora do trenutka odločitve voditi pot iskanja kompromisov. "Že po statistiki je nemogoče, da bi bilo v občini kar sedem Iniciativ in vse brez osnove, zato vas podpiram. Želim, da vztrajate; in da vas bodo tisti, ki odločajo, končno slišali," je še dejal Kavčič. M. A. S0LS KI CENTER ikofii loka Podlubnik 1b. 4220 SkoQa Loka, teL: <04) 508 23 00 www.scsl.sl vam žMíer^íska žel la Dotem ie delovno KNJIŽNIČARJA, KNJIŽNIČARKE prava služba za vas. Prićakujeno, da imate končan enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni program a bibliotekarstva ali Izpolnjujete pogoje za učitelja s p lošn o-tzobraževal nih alf strokovno-teoreličnih pred' metov ali za svetovalnega delavca in ste opravili 3ti>dii8lu program za izpopo^ijevanje iz bibliotekarstva. Imeti morale slJDkovnl izpit v vzgoji in izobraževe;>ju ter predložit) potrdijo o nekaznovanosti m pobilo, da niste v kazenskem postopku. Imeli boste predn če oCMadste COBIS in in^aie delovne izKuânje. Će izpoinjjjete pogo^, potem )e eOlba za določen čas enega leta (nadomeščanje) ia^ko vasa. Z 6elom boste predvksoma začeu 1.ianu&1a2010. Povabilo velja 8 ctní. Od vas pričaku^enw prošnjo z dokazili O (Zboru bo^ obvešć v 30 dneh. Pristajajo na hiše, ne na bloke Skupina krajanov Primskovega nasprotuje gradnji večstanovanjskih poslovnih objektov ob Domu krajanov, pričakovali so gradnjo enostanovanjskih hiš. Postopek pa se vleče od leta 2002 ... Suzana P. Kovačič v postopku pri izdaji lokadj- sta objektov nista skladna 2 stitor je po sodbi Vrhovnega ....................................... skega dovoljenja. Neuspeš- določili veljavnega Odloka Kranj • Upravni postopek v no. Lokacijsko dovoljenje za prostorsko ureditvenih po- sodišča vložil ustavno pritožbo na Ustavno sodišče in zvezi z nameravano gradnjo gradnjo je zasebni investitor gojev. Čeprav bi UE Kranj v predlagal prekinitev postop- veistanovanjsko poslovnih dobil 26. maja 2004. Kraja- ponovnem postopku morala ka. V začetku junija smo na obiektovpri Domu krajanov ni so na prostoru ob Domu izdati odločbo in jo vročiti UE Kranj dobili sklep, da se na Primskovem je bil že krajanov sicei pričakovali strankam najpozneje v dveh ustavna pritožba zavrže, od- marca letos vrnjen na zače- gradnjo, vendar gradnjo mesecih, tega §e vedno ni ločbo ministrstva za okolje tek, na Upravno enoto (UE) enostanovanjskih hi§, naj- storila niti po osmih mese- in prostor smo prejeli sep- Kranj. Tako je razsodilo Vr- več dvojčkov, kar bi bilo dh od prejema sodbe," je v tembra. V nadaljevanju smo hovno sodišče. Naj spomni- skladno z obstoječo urbani- imenu krajanov povedal odločali o priznanju položaja mo: investitor Spekter In- stično zasnovo naselja. Ker Franc Čeh, ki se sprašuje, treh strank v postopku in vest iz Škofje Loke je leta ni bilo tako, so se pritožili in ali UE Kranj namenoma od- jim ta status tudi priznali. 2002 na UE Kianj vložil vlo- uspeli na Vrhovnem sodiS- laša z odločanjem, saj v MO investitorju smo naložili, naj go za gradnjo večstanovanj- ču. "Sodbo Vrhovnega so- Kranj spet poteka postopek dopolni zahtevo za izdajo loško poslovnài objektov, sku- dišča je UE Kranj prejela že spreminjanja prostorskih . kadjskega dovoljenja v skla- pina krajanov s Primskove- 10. marca letos in naslednje- dokumentov. ga se je tedaj zavzela za to, ga dne ugotovila, da na- du s stališčem iz sodbe Vr- Načeinica UE Kranj Olga hovnega sodišča. Postopek da bi jih priznali kot stranke membnost in predlagana vr- Jambrek je povedala: "Inve- se približuje koncu." Prihodnje leto več posojila Tržiški občinski svet je potrdil osnutek proračuna za leto 2010. Z njim predvidevajo do 4,9 milijona evrov nove zadolžitve. Stojan Saie kajoči denar naj bi zagotovili ne upožteva dovolj pripore- Povsem nasprotDo oceno je Tržič - Prihodnje leto bo za s prodajo ot>{Sq^kega premoženja ali. naj etienji do 4,0 mi» čil revizije, saj projekt Kohe- dal Pavel Rupar vz SDS, ki je zije nima vse prednosti. proračun označil za daleč Občino Tržič finančno eno lijona evrov posofila, Ob tem Franci Praprotnik iz odbora najslabšega doslej. Spra- najtežjih- Z osnutkom prora- je poudarila, da bodo od le- za gospodarstvo je menil, da ševai je, kako bo občina ži- čuna so predvideli, da bodo tošnje načrtovane zadolžitve proračun ni usmerjen do- veia naprej ob tolikšnem imeli v letu 2010 dobrih 21 za 3,7 milijona evrov porabili volj v razvoj podjetij in obi« zadolževanju. Peter Toma- milijonov prihodkov. Ob tem načrtujeio za 26,6 milijona manj kot milijon. Neizkoriš-čenj del posoSa^odo pre- evrov odhodkov. Kot je ob- nesli v leto 2010. ti. Andreja Potočnik je deja* zin iz iste stranke je predla- la, da odbor za negospodai- gal, naj opravijo revizijo po-stvo podpira načrt porabe slovanja.Komimale Tržič, ki činski svet obvestila vodja Predsednica nadzornega denarja za družbene dejav- je v lasti občine. Kljub Se ne- urada za finance Marjeta Ma- odbora.Helena Polajnar je nosti. Jože Kuhelj iz odbora katerim drugim pomisle, ček, bodo kar 18 milijonov opozorila, da bo kljub skrb- za prostor in okolje je po- kom je veČina potrdila osnu- evTOv namenili za investicije, nejšemu načrtovanju pri- hvalil dobro pripravljen pro- tek proračuna, letni načrt največ za obnovo vodovoda, hodkov treba varčevati pri račun. Predlagal je le točno razpolaganja z nepremični- gudnjo kanalizacije in ten- struškili. Ocenila je, da ob- določitev cest, Id bodo imele nami in predlog zadolževa- trabe âstilne naprave. Manj- činska uprava pri odhodkih prednost pri vzdrževanju. nja občine. Križe Ekološki smetnjaki v Tržiču Občina TržiČ se je prva Sloveniji odloČila sprejeti novost, ki bo nadomestila klasične koše za odpadke. V mestu in okolici montirajo ekolofke smetnjake z dvema prekatoma za ločevanje odpadkov. Gašper Pavlin in |an ŽIdanik rz kamniške družbe PKO3 (na-silki) sta povedala, da sta razvila smetnjak zaradi želje po zmanjšanju onesnaženosti okolja. En smetnjak stane 250 evrov, vendar jih ponujajo občinam brezplačno. StroSke krijejo s trženjem reklamnih oglasov na smetnjakih. Trideset E KO-smetnja kov bo ta teden v tržIškl občini, naslednje pa ponujajo občinama Kranj In Naklo. Ekološko zavest bodo širili tudi prek novega društva Spremenimo okolje na bolje. s. s. Planica je V lasti drŽave ^ 1. stran cesto. Prihodnje leto pa bodo že začeli črpati štirideset mi- "Letalnicoje bilo treba raz- lijonov evrov zagotovljenih širiti na skoraj celotnem ob- evropstóh sredstev, ki jih po- močju in ji z ograjami zago- trebujejo najprej za gradnjo toviti stabilnost Do svetovne- in obnovo dnigih skakalnic ga prvenstva moramo obno- ter kasneje celotnega nordij-viti tudi sodniški stolp ter zgraditi dvosedežnico in skega centra. Kot je zagotovil minister gozdno cesto," je pojasnil di- Lukšič, je s prehodom dela rektor Zavoda za šport Plani- zemljišč iz občinskega v dr« Jelko Gros. Zagotavlja, da žavno lastništvo zagotovljen bodo zemeljska dela končana nemoten potek del. Država do konca novembra in da se ima tako trenutno v lasti 174 ni bali, da bi karkoli ogrozilo tisoč kvadratnih metrov zem-svetovno prvenstvo. Sredstva Ije, kar je po zagotovilih miza trenutna dela zagotavlja nistra dovolj, da se projekt država: 1,3 milijona evrov za Nordijski œnter izpelje, fcprav letalnico, 1,6 za scdcžnico ter se za prodajo niso odlodli vsi dvesto tisoč evrov za gozdno solastniki zemlje v Planid. Tržič Praznik Ljudske univerze v četrtek, 96. novembra, ob 19.30 bo v Kulturnem centru Tržič prireditev s kulturnim programom ob 50-letnem delovanju Ljudske univerze Tržič. V preddverju centra bodo na ogled dela udeležencev tečajev slikanja In klekljanja. S. S. GORFNJ.'^KÎ GLAS torek, 24. novembra 2009 GORENJSKA 5 Nova Matjaž CregorjČ Duplje • V Spodnjih Dupljah so v petek s priložnostno slovesnostjo praznovali zaključek gradnje kanalizacijskega voda in obnove druge infrastrukture v delu naselja. Dela so potekala od lanskega septembra, Občini Naklo pa je za ijs milijona evrov vredno investidfo uspelo pridobiti 750 tisoč evrov sredstev iz sklada Evropske unije za regionalni razvoj. Cestno podjetje Kranj je skupaj s pod- izvajald poleg fekalne kanalizacije v zemljo položilo na sta se prebivalcem zahva- nja investicija v Dupljah bo tudi nove vodovodne cevi, lila za poTpijenje. saj so bila približno devetsto metrov električni kabel in telekomu- dela zaradi ozkega prostora dolga povezava komunalnih nikacijske vode, hkrati pa so precej zahtevna. Petkovo slo- vodov med križiščema v obnovili tudi nekaj kamnitih vesnost, Id so se jo poleg ce- Spodnjih Dupljah in v sre- ograj, vaški vodnjak in po- lotne občinske uprave udele- dišču Zgornjih Dupelj» za ložili nov asfalt. Zupan Ivan žili tudi okoliški krajani, so kar sta že pripravljena pro-Štular in direktor Cestnega popestrili tudi s kratkim kul- jektna dokumentacija in iz-podjetia Kranj Brane Žit>er* turnim programom. Nasled- dano gradbeno dovoljenje. ŽIRI Brez novih zahtevkov ŽirovskI občinski svetniki so potrdili rebalans proračuna oz. za skoraj sedem odstotkov več prihodkov od načrtovanih in za 2,24 odstotka višje odhodke. "Na treh področjih smo presegli načrtovane izdatke. Pri Muzeju Žiri za 178 tisoč evrov^ pri asfaltiranju za 55 tisoč evrov, za dovozno pot pri bencinskem servisu pa smo porabili 55 tisoč evrov preveč," je razložil župan Bo« jan Starman. Svetniki pa so imeli na mizi predloge za sofinanciranje asfaltiranja dvorišča župnije Žiri (12 tisoč evrov), za nakup zemljišča za igrišče Dobračev-skih gasilcev (12 tisoč] in za žirovske balinarje (3100). Po razpravi so svetniki sprejeli rebalans brez dodatnih obremenitev, vse predloge za sofinanciranje pa bodo prednostno upoštevali pri pripravi proračuna za prihodnje leto. B. B. Kamnik Kamniška knjižnica deluje že šestdeset let Matična knjižnica Kamnik v letošnjem letu praznuje šestdeseto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so v preddverju knjižnice odprli razstavo z naslovom 60 let otroštva In knjige z roko v roki, na slavr^ostni prireditvi pa so podelili priznanja svojim najbolj zvestim uporabnikom. Med njihovimi najstarejšimi člani so 93-letni Niko Sadnikar, gi-letna Izabela Hribar in 84-letr»a Katarina Zagore, ki je v ianskem letu tudi prebrala največ knjig. Priznanja za najdaljše članstvo pa je prejelo devet občanov, ki se je v knjižnico vpisalo že leta 1964: Marija Hribar, Anton Zore, Anica Gladek, Alenka Sušnik, Matjaž Mihelčič, Mojca Žnidaršič, Ana Baraga» Mojca Krstič in Pavla MizorI Ofaiak. J. P. t^ubljana Nagradili ljudi odprtih rak S podelitvijo priznanj ljudem odprtih rok se je končal letošnji izbor v eni najstarejših dobrodelnih akcij na Slovenskem, ki jo revija Naša žena vodi že od leta 1994. Od tedaj so javnosti predstavili že več kot petsto posameznic in posameznikov ali skupin, ki jim je dobrodelnost življenjski slog, akcija pa je namenjena temu, da se dobra dela opazijo in da so še drugim za zgled. Letos je priznanja prejelo šestindvajset posameznic, posameznikov in skupin, med njimi tudi osebnost leta 2009, ki je postal Marjan Marinšek, dobrotnica leta julka Dekleva, darovalec leta Jože Papež, dobri človek leta 2009 pa je Rudi Rauch. Letos med dobitniki priznanj nismo zasledili nikogar z Gorenjskega. D. Ž. Ločevali bodo odpadke Tudi V občini Šenčur so se odločili za ločevanje odpadkov že v gospodinjstvih., Simon Šubic najbolj uânkovita rešitev, za ..............................................................................gospodinjstva pa tudi naj- Senčur • V občini Šenčur bolj ekonomična. Če bi bodo najkasneje 1. marca vztrajali samo pri ekoloških prihodnje leto uvedli odvoz otokih, se bojimo, da se bo mešanih komunalnih od- pojavilo večje število črnih padkov na štirinajst dni, iz* odlagališč," je razložil Hoče- menjaje pa vsaka dva tedna var. Steklo in papir po treba tudi odvoz odpadne embala- še vedno odlagati na ekolo- že, saj bodo to odtlej morali ških otokih, kjer bodo ostali ločevati že v gospodinjstvih. tudi zabojniki za plastenke Tako so na podlagi rezulta- in konzerve, tov ankete med občani na Zaradi spremembe se bo- zadnji seji odločili občinski do gospodinjstvom zmanjSa- svetniki, "Nad osemdeset li stroški zaradi odpadkov, saj bo komunalno podjetje zaračunalo samo odvoze odstotkov gospodinjstev, ki je sodelovalo v anketi, se je izreklo za štirinajstdnevni mešanih odpadkov (dvakrat odvoz," je pojasnila Marija mesečnoi, gospodinjstva pa Cankar, tajnica občine Šen- bodo lahko ob doslednem lo- čur. če vanj u le dodatno znižali Štirinajstdnevni odvoz so račun z najemom (ali naku- sicer nameravali uvesti čim pom) manjšega zabojnika, prej, vendar je direktor Ko- Odvoz odpadne embalaže munale Kranj Ivan Hočevar bo brezplačen, priporočljivo opozoril, da je treba občane pa je, da gospodinjstva na- najprej podrobno informira- jamejo (0,55 evia na mesec) ti o novem načinu ravnanja aH kupijo (40 evrov) dodaten z odpadki, prav tako pa bo zabojnik. Poročali smo že, komunalno podjetje potre- da bo občina Šenčur gos- bovalo več časa, da bo naro- podinjst%om subvendonira-čilo dodatne zabojnike za la polovico cene odlaganja odpadno embalažo. "Ločevanje odpadkov na izvom je odpadkov za november. oktober in Popravek v članku Še vedno čakajo na dvorano, ki govori o zastojih pri gradnji športne dvorane na Trati, smo v županovi izjavi pomotoma zapisali, da je "bil predsednik gradbenega odbora, tudi predsednik občinskega odbora SDS, ki sedaj očita visoke stroške". Pravilna je izjava, da je bil predsednik občinskega odbora SOS Škofja Loka Anton Peršin član ne predsednik gradbenega odbora. V občinskem odboru SDS, kjer so se ostro odzvali na izjavo, so sporočili, da je predsednik gradbenega odbora Roman Šturm. Za napako se opravičujemo. D. 2. in www.abanka.st I info@abanka.si ! Abafon 080 1 360 banka prijaznih ljudi 6 u***' un:: :r a M •• •••••• •• mm II u s: maja. fcertonceij (g)g-gřas.5Í GORENJSKI GLAS torek, 24. novembra 2009 Slovenke v štafeti Mata Bertonceu je bila v soboto. Je bila iz* med Slovenk najvišje Maj- Kranj • Pretekli konec tedna dičeva na 19. mestu, blizu se je v Beitostoelnu na Nor- točk pa je bila s 36- mestom veškera začel svetovni pokaJ tudi Fabjanova, medtem ko v teku na smučeh. Po skoraj je Jezerškova končala kot dveh letih je bila v nedeljo 73. Po prvih tekmah je bila na startu znova slovenska še posebej veseîa Besničan- ženska štafeta, v kateri so ka Vesna Fabjan, ki si v se- bile poleg Dolanke Petre zoni poleg prvih stopničk v MajdiČ triGorenjke: šele 17- sprintii želi tiidi do točk m letna Anja Eržen, ki je neča« razdalji. Blizu jim je bila že kinja biatlonca Janeza Mari- na uvodu in s tem dokazala, ča, Vesna Fabjan in Barbara da je v pripravljalnem obdo- Jezeršek. Slovenke so osvojile 9. mesto in si s tem pri- bju dobro trenirala. Najboljše tekače na smučeh bomo tekle vozovnico za olimpij- letos videli tudi v Sloveniji, ske igre vVancouvni. Zma- saj bodo 19. in 20. decern« gale so Švedinje. Na tekmi bra na Rcgii tekme sveto-na 10 kmv prosti tehniki, ki vnega pokala. Vesna Fabjan (levo) je dobro pripravljenost pokazala že poleti, tudi na tekmi v Tržiču, ob niej Barbara jezeršek. Nd vrhu nogometaši Adrie Sredi novembra se )e končal tudi jesenski del v 3. Slovenski nogometni ligi Zahod. Po 14 krogih je na vrhu ekipa Adrîe, ki je zbrala 33 točk, drugi Je Roltek Dob (31 točk), tretja $0 Brda (26 točk), sledijo pa jadran Dekani {25), AH Mas Tech (24), Kalcer Vodoterm {24), Kranj (24), Tolmin (19), Krka (14), Šo-bec Lesce (12), Kamnik (11 • tekma manj), Jezero Medvode {10 • tekma manj), Sava Kranj (10) in Zagorje (7). M. B. 4 ^^^ ^ ^ ^ m ^ ^ v Zupan Igor Draksler vabi na v 1. ZUPANOV DOBRODELNI PLES Sobota. 28. novembra, ob 19.30 v Sokolském domu v Skofji Loki. Ples bo potčkal ob ritmih plesne glasbe Mihe Kra][ja. popestren bo z modno rev^o veleblagovnice Nama, z nastopi plesne šole Miran dance ter z dražbo izbranih slik učenk in učencev Osnovne šole Jela Janežiča i Pogostitev: Hiša kulinarike Jezeršek Vstopnice lahko kupite na LTO Blegoš, Kidričeva cesta 1 a, 5kofja Loka 04/517 06 OO. info@lto-btegos.sj Pokroviiclji: nama j ^m Gorenjski Glas VRTNARSTVO stan on ik peks se bo doma Matic Osovnikar je imel po koncu sezone tri tedne počitnic, ki jih je preživel v Ameriki in Mehiki, oktobra pa že začel trenirati za novo sezono. Pozimi ne načrtuje priprav v tujini, saj želi zaključiti študij stomatologije. MaiaB^kioncel) Ljubljana • Matic Osovnikar. 29-letni atlet iz Škofje Loke, se na novo sezono pripravlja V dvorani v Spodnji Šiški, kjer sva se pogovarjala o pretekli in prihodnji sezoni. Kaj so pokazale analize pre« tekle sezone? "Ni bilo pravih rezultatov, nikoli pa tega ne skušam spraviti v števiike. Sezona je bila slaba, ker je bilo ravno na veli- kiis tekmah najslabše. Zame je sezona uspešna, če napredujem, če dosegam rekorde, ki jih ni bilo, čeprav sem na 100 m telcel 10:04. kai je bil moj najhitrejši tek v življenju, a v preinoČiierii veUu." "S tem nisem imel nikoli težav, Gledaš nase in se skušaš s svojim rezultatom prebiti čim bolj naprej, fih je užitek gledati, maice manj užitek pa je z njimi tekmovati, ker so res dobrL Največja razlika je v maksimalni hitrosti. Jd se razvije nekje na 50, 60 metrih. Sliši se preprosto, a tudi če veš, da je razlika v tem, ne moreš narediti nič drugega, kot da skušaš svojo hitrost čim bolj povečati. Motivadjo bom iskai tako kot doslej: pri sebi in pri osebnih rekordih." Koliko časa ste si po sezoni \zelj za počitek? "Po svetovnem prvenstvu sera nastopil še na nekaj mitingih, nato pa sem si N^el tri tedne odnîora. Bil sem v Ameriki in v Mehiki. Mislim, Sprinter Matic Osovnikar v priprave na dvoransko sezono Ko sva že ravno pri temnopoltih šprinterjih. Poseben ie tudi njihov način priprave na start. "Vsak se loti teka na nadn, da se čim bolje počuti. Vsak ima svojo formulo razmišlja* nja, obnašanja, ki je lahko zelo različna. Zabavno jih je gledati, kako se pripravljajo na start. Jaz imam svoj pristop. Nc skačem preveč okrog Startnega bloka, večji pouda- da sem se dobro spočil in na- letos ne bo vključit priprav v južni Afriki. Pripravljal se bo v rek dam na ^amo koncenira- polnil baterije. Od začetka ok» domači dvorani v SiŠki In se posvetil tudi zaključku študija. tobra treniram za novo sezono. Do naslednjih tekem je regeneracijo. Decembra bom Zelo konkretnih dljev za ta djo, se osredotočim na vs^, kar moram na stezi narediti. " sicer še daleč, a je treba že sedaj dobro trenirati." nato začel spedalne za tekmovanja, kjcj boli posvetil hitrosti, Kako potekajo trening? "Sem sredi bazičnega tre- Boste tudi letos v priprave stopil tudi na dvoranskem temu cilju in si zelo želim. del sezone nimam. Poskušal Kako pa je s ciljem: teči na bom teči čim hitreje m zra- pro3tem pod desetimi seven uživati. V načrtu iruam kundami? kar dosti tekem. Rad bi na- "Še naprej stremim k ninga in ravno prihodnjih vključili [užnoA&iko? svetovnem prvenstvu, ki bo v da mi uspe» in bom vse štirinajst dni bo predvidoma "Letos pozimi ne načrtu» začetku marca v Dohj." najbolj napornih. Veliko je jem priprav v tujini, ker za usmeril v to. Letos sem enkrat že videl, kako je, teči pri- ponovitev, teka, vaj za moČ, kliučujcm Študij. Za dvoran- Kako sc motíviratí ob izjem- bližno tako hitro, a kot že re* poskokov... Iz dneva v dan si sko sezono se bom priprav- boli utrujen, ni Časa za pravo Ijal kar v domači dvorani. nih časih temnopoltih šprin lerjev? čeno, ob preveliki pomoči vetra. " Vaterpolisti začeli prvenstvo ]ože Marimčík Kranj • Konec preteklega tedna se je začel prvi del članskega diiavnega prvenstva v vaterpolu, v katerem sodeluje šest slovensJdh ekip (Triglav -Kryij, Kokra • Kranj, Slovan Olimpija - Ljubljana, Slovan -Ljubljana, Branik • Maribor» ŽusEma - Koper) in Dunaj iz Avstrije. F^ del tekmovanja se bo končal 22. maja in najboljše tri ekipe se bodo uvrstile v dru^ del, v katerem se bo v j za naslov prvaka prikljuď še Rokava Koper, Id igia v la- i:» dianski ligi Oba gorenjska predstavni* Za uvod sta se pomerili dve kranjski «kipi. Vaterpolisti Kokre (v bdih kapicah} so morali ka sta se med seboj srečala že priznati premoč izkušenejšim Triglavanom. / F«tQ:-nna oou v uvodu prvenstva. Tekma med Kokro in Triglavom je Boljši so bili z 19:8 (5:2,5 : Hribar 2. Jaklič in štim. glava AleS Komdj. V soboto, bila odigrana v petek Starejši 2,3:2,6:1),medstreicepaso "Bdpa je istakot v ianskem 28. novembra, bosta oba in izkušenejši vaterpolisti Tri- se v vrsti Triglava vpisali Gra- prvenstvu in glavno breme kranjska kiuba gostovala v glava so brez večjih težav pre- ŠÍČ4, Pogačnik4, Komalar3, igre bodo nosili isti igralci- Ljubljani, saj bo Triglav ob magali mlaj^, ki si s tekma- Anreljc 2, Mihelčič 2. Todič Veseli smo vrnitve Todiča, Id 16.30 igral s Slovanom, Kokra mi Še nabirajo izkušnje za na- 2, G. Kalan 2. za Kokro pa so je lani zaradi bolezni rcanj- pa ob 18. uri s Slovanom daljevanje vaterpolske kariere. zadetke dosegli Kadivec 4» kal," je povedal strateg Tri- Olimpijo. GORENJSKI GLAS torek, 24. novembra 2009 REKREACIJA miroslav.cvjđicanin 7 Petkovi zimski večeri Mirosuv Braco cvtehčanin Khška gora spoda med za-htevr^ejše vzpone, ker pa smo ....................................... vsi še v kako dobri kondiciji, Najkrajši dnevi šele priha- nam to ne predsů>4ja ornem- jajo, zato nas vabijo prei- be vrednega problema. S vsem razsvetljene športne sabo smo povabOi še žensko, dvorane, v katerih lahko po- da bi se prepričala, aii lahko tešimo slo po gibanja Za d- tako rekreacijo priporočamo ste, ki se dvoranam izogibajo oberra spoloma. Kot bo sledi- in mogoče ne vedo, da sta lotamnekjeprotikonru^an- tema ali noč lahko tudi pri- ka, bomo ugotovili, da je tudi memi za rekreiranje. pa pi- za ženske hoja s svetilko na šem naslednje stavke. davi ali v roki še kako roman- Obstajajo ljudje, ki zaradi tiôia izkuSnja. Sam vzpon je« službe in zimske ure nimajo resnimo zahteven, moj elek- kaj dosti od dnevne svetlobe, tronski prijatelj Garmin je po- Pc^ed v dolino pred koncem dneva a se niso predali dvoranam v kazal tudi 37-slol.net; vodja: Mateja Kalič Vpis podatkov o prireditvah in programih vadbe Druitva, zveze in druge ponudnike Športnih aktivnosti pozivamo, da na spletni strani wvav. m i gaj z na mls i vpišejo podatke o rekreativnih prireditvah za leto 2010 in razne vadbene programe. Vpisovanje podatkov in objava v medijih je zagotovljena in popolnoma brezplačna) »K WWW. eivmpi C ,si GIBAJTE SE 2 NAMI Miroslav Braco Cvi etičan in Kaj pa "ajmohť brez dirke? kolesarim Srak se je pretakala v &fr- videl sobo, rezidenco Branete tek in kranjske ulice so bUe take Dežmanaje kot pričo uporabil kot so prvega januarja tam ne- mene in Staneta terdejal: "Ni kje okoli osme ure gutraj. Po- sem vedel, s kom polnotna prazne. Verjetno sem čast mije, da sem v ig' sobi.. bil eden redkih bebcev, kije za- med vami.... ki očitno o kole ključek tekme poslušal v avto- sarstvu veste več kot bomja: mobilu po radiu, namesto da bi kdaj vedel ...ne samo o živlienh sedel pred tevejem, Ampak tak ... Bran< scmj ker me kvcdijikadjskc tek- a Je tud me ne zanimajo in sem na se- boste zlahka naši lekto/jevi strani, ko pravi, da to sveta. Stane ie tak je svoje vfste osebnost koleuir, kukršnt^ m tem zanj ni nobena pravljica, ampak. realnost. Ne iti na svetovno prvenstvo je katastrofa, biti na svetovnem prvenstvu pa je normalno, ker smo tam že bili in imamo spet take igralce, Id so si sva vesela, da sva sifojim življenjskim težavam in izkuš» njam nai^kljub med dobrimi in veselimi ljudmi. Janez Zeni ima "prolog" pred imenom, ki se mu reče magister. Ukvaýa se tozaslužili. Razlaga, da zaradi s svetovanjem s podro§a organi-uvrstitve dobi stisk rok najvpli- zadje poslovanja, sistemizacije vnejših ljudi v državi in polni delovnih mest in plačnih siste- stdpce vseh časopisov in revij, če mov. Njegova poslovna refiren- pa hi se ne wvrstói, bi bil pa ob ca je, da Je uspešne uveljavil službo. Kakšna razlika? Čisto projekte v več knt 150 gospodar* preprosto. skih družbah in institucijah Vseeno berem, daje že sama Javne^ sektorja. Da, ugotovili uvrtitev na svetovno prvenstvo v ste pravilno. Magi^r Janez rvjgvmelu uspeh brez primere. Zeni ni upokojen oziroma je Če predsednik države pride na upokojen, a še vedno dela in ko-tekmo, îri šele odloča o uvrstitvi lesari in uživa. In ker prevoženi na svetovno prvenstvo, zna biti, kilometri s kolesom niso vse. kar da bo naše na svetovnem prven- človek lahko v življenju naredi, stvu gfedal še sam papež. Naj je Janez ustvaril pet samostoj- )anez Zeni na kolesarjenju v ZlljskI dolini prepustim nogomet tistim stro- nih izdaj metodolopj r(^skav kovnjakcm, ki se jim spet odvija in študij. Je avtor strokovrte pravljica, in se raje d/tim tiste ga, kar mije bolj dorr\ače: neob- knjige Razvid del in nalog ter delitev sredstev za osebne do- veznegagibanja z nami, ki radi hodke. Soavtor knjige Osebni beremo Gorenjski ^as. Med vse- dohodki na podlagi minulegfi mi, fci sem jih spoznal v Glaso- dela in Modre knji^ PlaČe v vem kolesarskem dresu, je tudi Sloveniji. Objavil Je prek sto Janez Zmi. Ugodno pedanten strokovnih prispevkov v različ- do tistih, od katerih zahteva, da nih oblikah in revijah Slovenije, so taki, kot morajo biti, Če so tudi v Delu in Gospodarskem tam, kjer so,... Razumete? Ver- vestniku ... Je soustanovitelj jamem, da. Njegovo zadnje spo- Društva za vrednotenje dela, roČiio na mojem telefonu jc bilo, âan dtušiva ckorwmistov Ijub- citiram: "A dirka bo7 Kaj pa aj- Ijana in Zveze ekonomistov moht brez dirke? If Jan^." S Slovenije in strokovno sodeluje z takim vprašanjem meje hotel Zvezo dn^ev kadrovskih de- prelisičiti, da bi priád do ajmoh- lavcev Slovenije, s Slovenskim ta v cilju, ne da bi štartal fia dir- združenjem za kakovost, z ti. Nisem $e pustil È^negçi čez Zvezo inovatorjev Sbvenije, z vodo. Janez jih ima tam r%ekje Združenjem Manager Sioveni- okoli sedemdeset, ima tudi je, predsednik KuUumega drní- Dura Ace na kolesu in Merce- tva Besnica... in je seveda Cla- desa, in koje pred nekaj tedni sovec ... 8 I o simon. subic@g-^as.si GORENJSKI GLAS torek. 24. novembra 2000 Škofja loka Prijeli nepopravljivega tatu ŠkoQeloSkí policisti so prijeli 27-Íetnikd iz Železnikov, ki ga utemeljeno sumijo, da je v zadnjem mesecu in pol na območju Železnikov, Škof|e Loke in Medvod storil več tatvin. Tako naj bi dvakrat vlomil v isti lokal v Škofji Loki, prizanesel pa ni niti gostinskemu lokalu na Starem vrhu. Kradel je predvsem denar in cigarete, na ta način pa si je pridobil za okoli 550 evrov premoženjske koristi. Sumijo ga tudi, da je vlomil v mehanično delavnico v Zbiljah in ukradel avtomobil. V ovadbi bo še pisalo, da je kršil nedotakljivost stanovanja, ker si je v času med 15. in 20. novembrom v skladiščnem prostoru neobra(ujočega lokala v Škof}i Loki uredil prostor in v njem večkrat prenočil. Tam so ga nazadnje tudi prijeli. Kranj Od mimoidočih irvablja denar Kranjski policisti so prijeli že več prijav zoper neznanega moškega, starega med petdeset in šestdeset let, urejenega videza» ki je v Kranju in okolici preslepil že kar nekaj ljudi. Vsakomur natvezi, da se mu je pokvaril avtomobil ali mu je zmanjkalo bencina, zato prosi za dvajset do petdeset evrov. Ko od dobrih ljudi denar prejme, takoj odide tn ga seveda nikoli ne vrne. Policisti naprošajo vse» ki bi opazili omen-jenega sleparja ali kaj vedeli o opisanih dejanjih, da o tem obvestijo PP Kranj na telefonsko številko 04/233 64 00, pokličejo lahko tudi 113 ali anonimni telefon policije oSo 1200. t Izginil golf V noči na ponedeljek je neznani storilec iz garaže na Gogalovi ulici v Kranju odpeljal osebni avtomobil VW Golf 1.9 TOI serija V letnik 200S srebrne barve. Na vozilu sta bili registrski tablici z oznako KR KP-006. S. i. Kranj Policisti pogosteje na avtocesti Policisti bodo do 25. novembra poostreno nadzirali promet na avtocestah, zato lahko policijske kontrole pričakujete tudi na uvozih in izvozih z avtoceste. Ugotavljali bodo tako kršitve cestnoprometnih predpisov kot tudi odkrivali kazniva dejanja, kot so nedovoljene migracije tujcev itd. Policija namreč ugotavlja, da vozniki na avtocesti nepravilno upo* rahljajo prehitevalni pas, saj ga uporabljajo za samo vožnjo in ne med prehitevanjem, ne upoštevajo omejitev hitrosti, ne vozijo z zadostno varnostno razdaljo, vozijo pod vplivom alkohola in podobno... V takih primerih lahko hitro pride do prometne nesreče, kakršna se je minulo nedeljo zgodila na gorenjski avtocesti (na sliki), k sreči brez resneje ranjenih udeležencev. S. t. LUK vabi 26.11.2009,od 16.do 18,ure, ob 50-letnici, brezplačne delavnice, računalniška ustvarjalnica - priprava čestitk popotna angleščina oprema prostorov šota zdrave hrane zavijanje novoletnih daril "branje" likovnih del • umetnostna zgodovina Prijave na telefon 04 280 48 17 www.luniverza.si Najhitrejši prevoz do zdravnikov Helikopterska ekipa nujne medicinske pomoči je v prvih desetih mesecih opravila že 261 intervencij tn s tem reševala življenja 263 ponesrečencev in bolnikov. Simon Subîc Brnik • Slovenski polidsti poleg varnostnih naiog opravljajo tudi humanitarno ddo. Letalska poiidjska enota na Brniku namreč izvede devet desetin prevozov helikopterske nujne medicinske porao-(Í, v okviru katere so rešili že mnogo življenj. Zdravniško pomoč namreč pripeljejo na kraj» kjer bi bila ta drugače nemogoča, ponesrečence in botoe pa v zelo kradcem času pripeljejo od mesta nesreče do bolnišnice, kjer lahko nemudoma pridejo v ustrezno zdravstveno oskrbo. Letalska policijska enota na Brniku od leta 2007 zagotavlja dežurno posadko in helikopter "Če ne bi biio helikopterja, za potrebe nujne medicinske pomoči. / coraz^j ksv&c me verjetno zdaj ne bi bilo tukaj 2 vami.- Še enkrat se jem hudo ponesrečil že pred ob tem obravnavali 263 bol- ba uvesti ustrezen dispečer- vsem iskreno zahvaljujem za šestimi leti na Kočevskem: nikov. Obravnavali so štiri- ski sistem, ki bo na mesto njihovo posredovanje. Mislim, da bi se bilo treba heli- "Zaradi izredno velike i^u- deset poškodb hrbtenice, 36 dogodka napotil vse potreb-be krvi je bila pomembna hudih poškodb glave, 57 bol- ne ekipe hkrati," ugotavlja kopterskemu reševanju v pri- vsaka minuta, zato se vsem nikov je potrebovalo umetno Lampič. hodnosti še bolj posvetiti, ker za dobro opravljeno delo še predihavanfe. Opravili so se- Letalska policijska enota gre dejansko za reševanje enkrat, kot že večkrat v teh le- demnajstreanimadj, 26 pri- (LPE) na Brniku od leta 2007 življenj." je bil v četrtek v tih, iskreno zahvaljujem, merov akutne možganske zagotavlja dežumo posadko prostorih Letalske policijske Mislim, da je helikopterska kapi in 68 primerov akutne- in dežumo plovilo, ki je ves enote na Brniku hvaležen pomoč v takšnih primerih Tadej Jereb, ki je julija letos kot motorist doživel hudo prometno nesrečo na cesti Črni Ka]-Rlžana. Zaradi veli- nujno potrebna, ker so kraji v ga koronarnega sindroma. Okoli devetdeset odstotkov čas na voljo za izvajanje nujne helikopterske medicinske Sloveniji, ki so praktično ne- prevozov opravi Letalska po- pomoči. Po besedah vodje dostopni." iicijska enota, preostale pa LPE Roberta Sušania bi bilo Zdravnik Uroš Lampič, Slovenska vojska. Enota, v primemo razmisliti o okre- ke i^ube krvi je potreboval vodja helikopterske enote njej deluje devetnajst zdrav- pitvi enote in jo razširiti tudi takojšen helikopterski pre- nujne medicinske pomoči, nikov in enajst reševalcev. na druga območja Slovenije, voz bolnišnico, kjer so zdrav- je pojasnil, da je intervencij s posreduje v primerih, ko Po njegovem bi za nemoteno nild rešili njegovo življenje, helikopterjem vsako leto več; zdravnik s terena ali iz bol- delovanje in dobro pokritost Podobno izkušnjo ima tudi Letos so v pjyíh desetih me- nišnice zaprosi za pomoč, celotne države potrebovali še Samo Košir, ki se je z motor- sedh posredovali 261-krat in "Reahost pa kaže, da bo tre- dve enoti. Pes hudo ogrizel starejši par Starejša zakonca iz Noš pri Brezjah je menda že večkrat hudo ogrizel vnukov pes, ki pa je še vedno pri hiši. SIMÓN šubic Policijske uprave Kranj. "Po- ....................................... licisti so na kraju ugotovili, Noše, Jesenice - V jeseniški da je pes napadel in ugriznil bolnišnici že mesec dni lastnico, ko ga je hranila, za- zdravijo zakonca Mali, 79- tem pa še družinskega dana, letno Zdenko in pet let sta- ki je prišel tja. Oba sta bila rejšega Jožeta iz Noš pri ranjena in odpeljana na Brezjah, Iti naf bi ju po naših zdravljenje v bolnišnico. Pes podatkih grdo ogrizel vnu- je bil privezan, na domu last- kov pes, kar pa se je v prete- nikov, do ogrožanja drugih klosti Že nekajkrat zgodilo. Zadnjič ju je p>e5 napadel 24. oktobra, zaradi hudih ran pa oseb ni prišlo. Z zbranimi obvestili in preverjenimi okoliščinami je bila tuja kriv-so morali jeseniški kirurgi da v navedenem primem iz-obema oskrbeti noge, Zden- kJjučena." ki pa tudi hudo ranjeno levo Ob vsem tem preseneča, roko. Ker se napadi ponavlja- da pristojni organi ne ukre- jo. je bolnišnica že predlaga- pajo, čeprav so polidsti o zad- la usmrtitev nevarnega psa, a njem napadu že obvestili se do zdaj ni še nič zgodilo. pristojno veterinarsko in- Ko bodo torej prestrašena za- špekdjo. Ko jih bo bolnišni- konca čez približno dva led- ca obvestila tudi o vrstah tena spet izpustili iz bolniáni- lesnih poškodb obeh zakonce, ju bo doma še vedno pri- cev» pa bodo o njih še dodat- čakal isti pes. no ubvcstili veterinarsko In* Radovljiški policisti so špekdjo. "Nadaljnje ukrepa- zadnji napad psa v Nošah nje v takšnih primerih je obraviiavaJi Z4. oktobra po- skladno z zakonom o zaščiti poldne, je potrdil Andrej Za- živali v njeni pristojnosti, " je krajšek, tiskovni predstavnik pojasnil Zakiajšek. Spet možnost legalizadje orožja Do 14. februarja imajo lastniki neprijavljenega orožja možnost za pridobitev ustrezne orožne listine. Simon Šubic upravni enoti, ki izda ....................................... ustrezno orožno listino, ra- Kranj • Z uveljavitvijo novele zen orožnega lista, če oseba zakona o orožju je 14. no- izpolnjuje zakonsko dolo-vembra začel tetí trimesečni čene pogoje: dopolnjena rok za izvedbo legalizacije starost 18 let, da ne obstaja- orožja, so sporočili z ministr- jo zadržki javnega reda in stva za notranje zadeve, miru, zanesljivost, oprav-Tako lahko lastniki neprijav- Ijen zdravniški pregled in Ijenega orožja do 14. februar« preizkus znanja o ravnanju ja oddajo vlogo za pridobitev z orožjem. Vloge za legali-orožne listine. V tem času je zacijo orožja sprejemajo možno oddati tudi neprijav- upravne enote med 14. no-Ijeno orožje, ki ga ni dovolje- vembrom 2009 in 14. feno posedovati (vojaško orož- bruarjem 2010 vsak delav-je, avtomatsko strelno orož- nik med delovnim časom. je, eksplozivno orožje in dru- Vloge je treba podati na go nedovoljeno orožje). Tako ustreznem obrazcu, ki ga orožje je treba oddati pristoj- lahko dobite tudi na upráním organom, da ga strokov- no odstranijo in uničijo. vnih enotah, pri oddaji vloge pa je treba plačati tudi Med legalizadjo ne bodo iz- 3,55 evra upravne takse. Vi-vajali sankdj proti posestni- šina takse ob rešitvi vloge je kom orožja, ker bodo s prija- odvisna od vrste orožne live oziroma oddajo orožja stine, ki jo vam bodo izdali, prispevali k večji splošni var- oziroma od vrste orožja, ki nosti ljudi in premoženja, ga legalizirate. Podrobnejše zagotavljajo na ministrstva. informacije so objavljene Vlogo za pridobitev orož- na spletni strani ministr-ne listine je treba oddati na stva za notranje zadeve. Gorenjski Glas NťWW.CO REN tSKîGLAS.SI Delavci na protest Na delavskem protestu, ki ga za soboto pripravljajo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in drugi, bodo vlado in menedžerje opozorili, da imajo delavci dovolj nizkih plač. Zahtevajo tudi pravično pokojninsko reformo. Boštjan Bogataj samo preniikih plaí, ki ne podjetjih. Bakovnik pravi, omogočajo dostojnega pre- da postajajo le še nepotre- Kranj • Sredi meseca je stav- živetja, pač pa tudi vsesploš- ben strošek v poslovnih pro- ko v Sloveniji že organiziral SKEÍ, vodja tokratnih protestov pa je ki se jim bodo pridružili tudi drugi. "Naše bistvene zahteve so plačilo minimalne plače v nega zanemarjanja, poniže- cesih. Letos se je stopnja vanja in razvrednotenja nji- brezposelnosti na Gorenj» hove vloge v podjetjih. Zato skem skoraj podvojila, so upravičeno razočarani in Za sobotni protest v obeh jezni, tako na delodajalce in sindikalnih enotah (podo- državo kot tudi na sindikate, bno pa tudi drugje) še zbirajo enote, vendar naj bi v prestolnico odšli iz vsakega podjetja na Gorenjskem. Romana Oman opozarja, da so poleg naštetih zahtev delavcev tudi druge težave. "Nesprejemljivi so predlogi zfi zdravstveno reformo, napovedane spremembe prejemanja nadomestil na Zavodu za zaposlovánje in druge reforme. Oblasti in delodajalcem moramo pokazati, da se pravice lahko spreminjajo le v soglasju z delavci," pravi. Če sobotni protest ne bo zalegel, pa sindikati že napovedujejo orga- Sredi meseca je v številnih elektro» kovinarskih in livarskih nizadio splošne stavke, podjetjih po Sloveniji stavkalo 30 tisoč zaposlenih. Med njimi tudi delavci žirovskega Kladivarja. I Foio. Cqsazo KAvíiť višini šeststo evrov neto, kar ie znesek, ki je nad stadstič-no iz ra č u nani m pra gom revičine in omogoča delav« cem, ki pošteno delajo, preživetje. Zahtevamo ttaHi pravično reformo pokojninskega zakona, ki bo pravična do sedanje generacije delavcev kot tudi do mlajše, ki se kasneje vključi v delo; 40 let delovne dobe bi moralo zadostovati za dostojno pokojnino ne glede na doseženo siirost," pojasnjuje Romana Oman, sekretarka območne ZSSS Gorenjske. Avgusta letos je 178 tisot za- čeprav je jasno, da krize nismo zakrivih sindikati," kole- Pri stavki SKEI smo opazili, da so delodajalci zaposlenim grozili ali pa ukazali, da morajo izpadlo delo nadomestiti v soboto. Tokratni gico dopolnjuje Rajko Ba- protesti neposrednega vpli-kovnik, predsednik Sveta va na gospodarsko škodo ne gorenjskih sindikatov. Podatki o siabih poslovnih rezultatih, nehkvidnosti, upadanju naročil, izgubah in nizki dodani vrednosti gospodarstva ne naletijo na razumevanje delavcev, ki imajo nizke plače in živijo v strahu pred izgubo dela. Râzlog za nezadovoljstvo niso le plače, ampak tudi položaj v podjetjih in celotni družbi. Z zniževanjem delavskih ekonomske in sod- poslenih v Sloveniji prejelo aJne varnosti (več deset tisoč manj kot 600 evrov neto s svojim rednim delom ne plače, od tega več kot 21 ti- more pokriti minimalnih gotovile višje pravice oziro- bodo pustili, obstaja pa bojazen. pravi Omanova, da bodo delodajalci napovedali inventure ali preraz pore jali delovni čas. "Zaenkrat ovi- ranja naših članov pri udeležbi na demonstracijah ni," pojasnjuje sekretarka. Rajko Bakovnik pa še pravi, da so v SGS proti enostranskim stavkam in tekmovanju sindikatov, saj neusklajeno delovanje v podjetja vnaša le zmedo: "Hkrati pa nasprotujemo vsem stavkovnim zahtevam, ki bi Članom za- soč mmimalno plačo 459 evrov neto, na Gorenjskem 1.262 zaposlenih. "Delavci imajo enostavno dovolj, ne življenjskih stroškov (t znašajo 562,07 evra), narašča pa tudi njihova odtujenost, nemoč in celo odvečnost v ma ugodnosti kot nečlanom, saj bi to povzročilo sistemsko neenakopravnost zaposlenih.' bančni paket za novonastala podjetja Vsem, kj začenjate samostojno poslovne pot, v Gorenjski ba^ki znamo stopiti naproti. Leto Izkoristite ugodnosti dni od odprtja poslovnega raCuna vam na-nreč pSKCtil ZA DOVOFIclStâJâ zagotavljamo cel niz brezplačnih storitev • od vodenja posJovnega računa, uporabe e-banke pOCljetja iO ZâUpajtô Link, domačega plačilnega prometa prek e-banke, do poslovne kartice, ki jo dobtte banki, ki SpCXllbuja VaŠe brez prve letne Članarine. v dodatno spodbudo pa si eno ali dve ugodnosti Izberete tudi sami. prve poslovne korake www.gbkr.si/paket Gorenjska^ Banka Li Slovenski delavci aaj bi bili po nekaterih študijah med najbolj nezadovoljnimi v Evropski uniji. Medtem ko delajo veliko več in težje kot pred leti, imajo občutek, da jih nihče ne upošteva, da nimajo nikakršnega vpliva, da postajajo le še številke in s tem zgolj mezdni (najemni) delavci. Ob nenehnih grožnjah, pritiskih, prerazporejanjih, zniževanjem že tako nizkih plač, prezgodnjem upokojevanju in odpuščanju,..., imajo občutek, da jih ropajo. Tudi zato gredo to soboto na protest v Ljubljano. Banke Gora z d Trček, predsednik uprave Gorenjske banke: "Z rezultati poslovanja smo zadovoljni.' Stran 11 Podjetnik Drago Martinjak: "Primanjkovalo nam je prostora, zato smo kupil 1 je pr( Ui Ibi.' Stran 13 Zavarovalnice Sredi oktobra je vodenje Zavarovalnice Triglav prevzel Matjaž Rakovec. Stran 14 IO poDidnušTvoíiFinance torek, 24. novembra 2009 Davki brezplačni bančni paket za novonastala podjètja ww^v.gbkr.si/paket Gorenjska ^ Banka ODKRITO O OBDAVČENJU NEPREMIČNIN Ministrstvo za finance, minister Franc Križanič: "Davek oa nepremičnine naj bi začel veljati 1. januarja 2011, bistveno višjih obremenitev za lastnike pa naj ne bi bilo." Damijan Perne, poslanec in župan Mestne občine Kranj: "O novem davku na nepremičnine bomo lahko več govorili, kp bo predlog zakona vložen v parlament. Sedanji sistem moramo primernejše urediti." Davek nai ne bi nikogar preveč obremenil Davek na nepremičnine bo, pravijo na ministrstvu za finance, kakšne dajatve bodo morali po novem 3 plačevati lastniki, pa danes ne ve nihče. "Področje ocenjevanja vrednosti nepremičnin je kompleksna naloga. Lastniki, kupci, investitorji, banke.....bodo lahko dobili podatek o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin preko spleta. Lahko rečem, da je bila odločitev države, da se razvije ta sistem, pravilna, saj bo omogočal vrsto kakovostnih in bolj učinkovitih odločitev in postopkov v javnem in poslovnem sektorju ter nenazadnje tudi davek na nepremičnine, ki bo Boštjan Bogataj Da, davek na nepremičnine bomo v Sloveniji dobili. Z ministrstva za finance so nam sporočili, da ga nameravajo uvesti s i. januarjem 2011. "Podlaga za določitev davčne osnove naj bi slonela varno veliko klicev lastnikov sander Pavilar, tajnik domestila za uporabo stavb- nepremičnin, ki jih zanima njihova vrednost. Ne le zaradi davka, " pravi Dušan Mi-trovič iz Geodetske uprave. ZLAN: "Nepremičnine > Sloveniji imajo specifičen položaj, saj se v času prejšnjega sistema ni dalo varčevati v bankah, ni bilo vred- Podatek bo na voljo preko spleta in bo brezplačen. V sistemu množičnega na naložba je bila le nakup nostnih papirjev, dolgoroč- nih zemljišč. V Z LAN menijo« da bi za povečanje davčnih prihodkov morali sprejeti široko davčno osnovo s Čim manj oprostitvami in olajšavami, tako da bi bilo število davčnih zavezancev vrednotenja nepremičnin so nepremičnine. Zato bo da- čim večje, kar ob nizki obre- na posplošeni tržni vredno- uporabili mednarodno uve- vek na nepremičnine lahko obravnaval vse enako ne elede v kateri občini se ' ^ izračunana 2 meto- Ijavljene standarde s podro- napadel predvsem srednji ourdvnavdi vse endKO, ne gieue v Kaien ol>cuu se .. ir^^iu cui u c«-^;«^^ nepremičnina nahaja/' pravi Dušan Mitrovlč. dologijo množičnega vrednotenja nepremičnin," so čja uporabe tržnih metod ocenjevanja vrednosti ne- nam sporočili s finančnega premičnin. Za razliko od po- miň istr stva, davčna stopnja ali davčne stopnje pa bodo samičnega tržnega ocenjevanja nepremičnin se pri "^šina davka na nepremičnine ne more biti odvisna zgnij od vrednosti nepremičnine, ker nepremičnina zaradi večje ali manjše vrednosti nujno ne povzroča tudi večjih oziroma manjših stroškov. Če davek na nepremičnine razumemo kot plačilo za uporabo komimahie infrastrukture, ni razloga, zakaj bi lastnik nepremičnine v Ljubljani plačal desetkrat višji davek kot lastnik v Pomurju ob dejstvu, da obe nepremičnini potrebujeta približno enako infrastrukturo, Id jo tudi približno enako obremenjujeta," pravi Aleksander Pavšiar. znane in dane v razpravo po množičnem uporabljajo sta- tistične metode analiziranja in obdelave podatkov o trgu nepremičnin ter matematične metode modeliranja tr Zavtszand ovrednotenju nepremičnm in opravljenih natančnih simulacijah davka. Šele takrat bo tudi znano, koliko prihodkov bodo iz posameznih vrst nepremič-tega naslova prejele občine, nin (stanovanje, hiše, lokali, ki naj bi imele pri določanju ...}. Pri tem se uporablja stopnje pomembno vlogo, omejen nabor podatkov o Danes imamo v Sloveniji dva davka iz naslova nepremičnin - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek na premoženje - oba pa sta vir za polnjenje mestnih oziroma občinskih proračunov. Tako je samo Mestna ob6na Kranj (največja občina na Gorenjskem) letos prek nadomestila j>obrala za skoraj 5,4 milijona evrov (pogojno rečeno) davščin. Koliko so morali letos lastniki nepremičnin plačati (za hišo 150 kvadratnih metrov dorisne površine) v obliki nadomestila za uporabo stavnega zemljišča v Kranju? "V prvem območju so plačali največ 125,74 evra. v sedmem območju pa minimalno 57,39 evra," od- sikdo ne strinja. "Skrajno ne-govarjajo iz mestne občine, ki jo vodi Dami[an Peme. Da bi finančno ministrstvo sioj, ki svojega premoženja ne more skriti za tuje poštne nabiralnike." Novih davkov si ne želi nihče, pove Andreja Kem Egart iz nepremičninskega podjetja K3 Kem in nadaljuje: "Nobena vlada do sedaj ga ni upaJa sprejeti, a če bo v višini sedanjega nadomestila za uporabo stav* nega zemljišča, ne bo težav, višje obremenitve pa lahke posežejo tudi na trg nepremičnin'' » Zaračunano nadomestilo za stavbno zemljilče v Mestni občini Kranj za leto 2009, ko je bilo izdanih 21.12$ odločb Pravni Fizični številu zavezancev 1675 19-453 vsota (v evrih) 4.128.614 1.257.846 nepremičninah (podatki javnih evidenc), ki jih lahko (pri hišah) strnemo v štiri glavne skupine: lokacija, površina, efektivna starost stavbe in kvaliteta. Mnogi lastniki pa stanovanja ali hiše ali nezazidana stavbna zemljišča hranijo za naslednike. Pri stanovanjih morda z najemnino ne bodo več krili vseh stroškov. Z napovedanim davkom na amortizacije» davka za odda- zato nepremičnine, ki bo izpodrinil sedanji dajatvi, pa se mar> odgovorno je. da Vlada v Času gospodarske krize vznemirja javnost z nejasnimi izjavami o obdavčitvi t. i. luksuza ali jan)e, zavarovanfa, bodo šli lastniki v prodajo, "Večja težava je pri stavbnih zemljiščih. V Škořji Loká so pred časom uvedli visoko nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča in kar hi- praviti sistem za množično kom dopušča najrazličnejše lahko določilo stopnjo, pa mora Geodetska uprava pri- nadstandarda, in nato z mol» tro se je povišala ponudba»' pojasnjuje Kern Egartova, Od leta acoo do lani je bil nakup nepremičnine zelo dobra naložba, saj je vred« nost vsako leto zrasla za lo "Z novim davkom ne nepremičnine se lahko poveča tudi ponudba na tr^ nepremičnin. V Škofji Lold so pred časom uvedli visoko nadomestilo za stavbna zemljišča in ponudba se jc hitro povečala," pravi Andreja Kern Egart. vred noten je ne prem ičn i n. Ta je v sklepni fazi, odločitev zanj pa je država sprejela že leta 2000. Ta sistem bodo uporabljali tudi pri odkupih nepremičnin v primerih gradnje javne infrastruktu- interpretacije," pravijo v Združenju lastnikov nepremičnin (ZLAN). Pristojnim so predstavili stališča in se strinjajo z individualno niz* ko obremenitvijo, vendar se bojijo, da bodo ob določit^^ re, za ugotavljanje premo- stopnje davka na nepremič- ženjskega stanja v pgslop- nine prevladali politični in- kih odločanja o socialnih po- teresi, ne pa strokovnost. do 15 odstotkov. Čeprav \ zadnjem letu ni tako, se lahko zgodi nov odJiv kapitala iz Slovenije. V letu ioo8 so slovenske menjenosti posameznega davčnega zavezanca vseeno zagotavlja velik davíni iz- plen. "Z majhnim številom davčnih zavezancev, bogatašev - resničnih ali zgolj namišljenih, čeprav bodo na osebo plačevali veliko, država ne bo pobrala več davka, temveč kvečjemu manj kot danes. Znani so primeri držav, kjer so stroški admini-s tri ran j a davka na luksuz presegli pobrani davek> tako da so lo davščino opustili, " pojasnjuje Pavšlar. V združenju menijo, da je lastnina ustavno varovana Človekova pravica, ki posamezniku jamči svobodno izbiro, kako bo razpolagal s svojim dohodkom oziroma zaslužkom. Če se je posameznik odloČil svoje prihranke preoblikovati v lastništvo dobrin (nepremičnino), namesto da bi jih takoj potrošil, je to odraz njegove ustavno varovane lastninske svobode, ki je država ne sme omejevati s tem, da ga.z uvedbo davka na lastnino prikrajša. Na "ministrstvu za finance pa pojasnjujejo, da načeloma ob prehodu iz enega v drug sistem ne bo prišlo do bistvenih sprememb v višini obdavčitve posamezne nepremičnine. "Nekoliko višje prihodke iz naslova davka pričakujemo na račun popolnftjšpga 7^jet- ja nepremičnin v obdavčitev in na račun obdavčitve nepremičnin, ki danes niso predmet davka od premoženja, in nadomestila, kot na primer kmetijska zemljišča, gozdovi, vodna zemljišča, nekatere vr»tc stavbnih zemljišč in podobno, Načeloma naj bi bile obdavčene vse nepremičnine, ki bodo evidemirane v registru ne- občine skupaj pobrale le za premičnin in ovrednotene. močeh in subvencijah in "Politiki želijo obdavčiti luk- štiri milijone evtov davščin Možne oprostitve ali olajša- tudi za namene bančnega poslovanja, "Že danes dobi- SU2, nihče pa ga ne zna opredeliti," pojasnjuje Alek- iz nas20va davka na premoženje in 150 milijonov 12 na- ve so še v proučevanju," pojasnjuje v pisnem odgovoru. PODjemi^rvoArmancc torek, 24. novembra 2000 11 Banke brezplačni bančni paket za novonastala podjetja www.gbkrsí/pa ket Gorentska^Banka banka tudi letos v uspesna Corazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke: "Obseg kreditov smo v primerjavi z lanskim letom povečali za s do 6 odstotkov." Marija VolČJAK ponudbo, s promocijskimi njalnega razmerja. Normal- in drugimi akcijami želimo no je, da so začetni razgovo- Kakšni so rezultati poslova- to napako odpravili. Da iiaiii li laliko dukaj usklajeni, pil* nja Gorenjske banke v letoš* uspeva, kažejo tudi odzivi d- jazni, ampak vsak nadaljnji njih prvih devetih mesecih? tjaoe skupine. Začenjamo korak odpre kakšno novo di- "Z rezultati poslovanja v le tošniem letu smo zadovolj že pri novorojenčkih, nadaljujemo s kreditiranjem Štu- lemo. V končni fazi pa se meni, da s temi podjetji nismo sklenili poslov, saj nam aaša likvidnost to omogoča. Ne nazadnje, Gorenjska banka je letos prvič izdala svojo obveznico, v višini 50 pri vrednotenju obeh bank milijonov evrov, povpraše- ni, verjamem, da so zado- dija oziroma Šolnine, s posa- jasno pokaže interes lastni- vanje je preseglo emisijo. voljni tudi naši lastniki. Za- meznimi podjetji smo skle- dovoljm smo lahko v obeh pogledih • če letošnje rezultate primerjamo s planom ali če jih primerjamo z re- z u) tati pos lova nja drugih bank. V primerjavi s planom smo v letošnjih prvih devetih mesecih dosegli 80 odstotkov planiranega letnega dobička, kar pomeni. da smo nad predvideno dinamiko. V primerjavi z drugimi slovenskimi bankami pa smo po dobičku trdno na drugem mestu." Za NLB torej, ki je seveda precej večja? "Po bilančni vsoti je desetkrat večja." nili posebne aranžmaje za benefidranje obrestne mere pri nakupu stanovanj in še bi lahko našteval. Seveda ne pozabljamo na starejše, zveste varčevalce." Tudi za okenci je vse več mladih? "Letos smo na okencih pomladili skoraj tretjino kadra, vsi novi sodelavci so ŠlL sko- kov, ki niso skupni v obeh bankah, oziroma tistih, katerih vloga v združeni banki se spreminja, beri slabi." Kaj pravi država? "Država bo imela v nadaljevanju seveda ključno vlogo. Že na začetku naših aktivnosti je bila država, če Štejemo, da je :o za nas ministrstvo za finance, naklonjena "Res je ne." ideji o združevanju bank. Redno sodelujemo tudi na ECB-jevih avkcijah in to že od vsega začetka. V prvi fazi imamo odobren tudi dolgoročen kredit direktno iz EIB, čemur po zadnjih in-formadjah tudi vlada ne nasprotuje." Državne jamstvene sheme lorej sploh ne potrebujete? 2Í ustrezno izobraževanje. Tako je bilo tudi stališče Kaj pa 7a ohčanp? opremili smo jih s primerni- Banke Slovenije. Od načel- "Pri občanih sta dve katego- mi »uniformami in podoba nenakionjenostidotega, da riji potendaJnih koiistni- banke za okenci se je spremenila. Večje je tudi zadovoljstvo in samozavest sodelavcev, ki so v stiku s stran- vsi deležniki povedo, kako kov, prvo predstavljajo mla- si združitev predstavljajo, je de družine, ki prvič rešujejo seveda potrebno še marši» svoj stanovanjski problem. kaj postoriti in običajno se Ugotavljamo, glede na te, ki kami. Starejšim sodelav- najbolj zaplete pri detajlih." povprašujejo po tovrstnih ccra, Id imajo veliko zaslug, Kako se v tem težkem po- da je podoba Gorenjske ban- Ste pri tem optimistični? slovném letu giblje bilančna ke dobra, smo omogočili "V Gorenjski banki smo tako vsota Gorenjske banke? II delo v podpornih dejavno- Tudi Ù rastjo bilančne vso- stih, ki še vedno pomeni te smo lahko zadovoljni, še strokoven izziv, niso pa več v posebej, ker je bila Gorenj- prvih bojnih vrstah'." ska banka običajno nekoliko pod povprečjem rasti slovenskih bank, letos pa smo na povprečju. Pomembno je. da ob taki rasti prihaja tudi do želenih strukturnih premikov. " kot vselej pripravljeni na vse scenarije. Pioces združevanja zaradi nas lahko steče hitro. Vendar imamo načrt za 2010 pripravljen tudi za primer. Če bomo še naprej delovali kot samostojna banka. Kako daleč je združevanje z Abanko? " Akti vnosti poteka j o približ- Prepričan sem, da bomo s no po načrtu. Nadzorna sve- svojo kapitalsko mo^o in z ta Abanke in Gorenjske našim odnosom do tveganj kreditih» da jih ni potrebno vključevati v javno jamstveno shemo, saj jih lahko kreditiramo v skladu z bančnimi noruialivi ia ^ nnio poslovno politiko, ker so praviloma kreditno sposobni. Druga kategorija so brezposelni, pri katerih je bilo rudi s strani države preveč eno-stranskih informadj, na podlagi katerih so si izoblikovali zmotno pričakovanje, banke sta obravnavala preli- Še naprej lahko nadpovpre- da so to posojila, ki jih ne bo minamo poročilo o določit- čno uspešni. Kar naprej poslušamo, da vi preliminirane vrednosti potrebno vračati. Zato smo ministrstvu za fmance in kreditni krČ ne popušča? bank in preliminarnega me- V kolikšni meri uporabljate SlD-u že sporočili, da se v ta "V Gorenjski banki obseg njalnega razmerja, kreditov povečujemo, v pri- Abanka Vipa kotira na bor- merjavi z lanskim letom zi, zato je takoj po seji nad- smo jih povečali za 5 do 6 zornega sveta objavila ugo- odstotkov. Se posebej smo tovljene vrednosti, ne pa javno shemo kreditiranja del jamstvene sheme ne podjetij in občanov? "Prijavili smo se na štiri avkcije za kreditiranje podjetij, na dveh smo bili ob tem zadovoljni, da nam je u^peln upraviti dolgoročni trend zmanjševanja Števila računov pravnih oseb. Z atraktivno obrestno politiko, pr ilago j eno s irukturni m lastnostim naše bilance, nam je uspelo tudi pri povečevanju tržnega deleža vlog občanov. To ni naWjučje, je odraz ruših usmeritev in aktivnosti. Odločili smo se, denimo, da povečamo vloge občancrt določene ročnosti, na drugI strani pa z atraktivno ponudbo kreditov privabljamo predvsem mlajše." Nagovarjanje mladih je očitno uspešno, o tem se govo ri? "Mladi so ena od naših ciljnih skupin, ki je dolgoročno zanimiva. Žai smo jo v preteklosti morda malo zanemarjali, ampak z letošnjo menjalnega razmerja. Tudi uspešni, vendar do končne vGorenjskibankijenadzor- realizacije ni prišlo, ker z ni svet obravnaval prelemi- uporabniki teh kreditov iz bomo vključili." Kakšna je vaša napoved za prihodnje leto, bodo obres- tne mere res tako visoke kot napoveduje znani ekono- mist Velimir Bole? « o g Corazd Trček "V primerjavi s planom smo v letošnjih prvib devetih mesecih dose^ So odstotkov planiranega letnega dobička, kar pomeni, da smo nad predNideno dinamiko. V primerjavi z drugimi slovenskimi bankami pa smo po dobičku trdno na drugem mestu." Kako poteka prodaja zaseže- zgodbi Istrabenza in delo- nih Mercatorjevih delnic? 'Lasmiki delnic Mercatorja smo postaii iz aranžmajev z Istiabezom in nato tako lastnikom kot državi jasno sporočili, da Gorenjska barika ne bo strateška lastnica .Mer- ma Laškega. Vendar povsod na nadn, da so bila zavarovanja primerna. Prepričan sem, da se bodo te zgodbe končale na način, da bo banka ustrezno poplačana škoda je, da so zaradi ne catorja, temveč želimo delni- ustrezno vodenih prelsko ce prodati naprej. Seveda na pregleden način, zato smo s skupino bank sklenili sporazum z driižbo Arkas, ki bo glede na svoje bogate izkušnje ta posel lahko kvalitetno izpeljala. Dogovorili smo se tudi, da vse informacije v zvezi s postopki, iskanjem kupcev in prodajo daje Ar- Pri Istrabenzu že tako kaže? valnih In kazenskih postop kov ogrožene cele družbe nekje tudi dejavnosti. Namesto pravočasnega plaiila računov s strani oseb, ki so ravnale protizakonito, bodo nerazumno visoko ceno plačale družbe." nirano vrednotenje in me- jamstvene sheme ni prišlo 'V plan za prihodnje leto kas. Prepričan sem, da je njaino razmerje in sprejet je do dogovora. Razlog je ja- bil sklep, da je potrebno uporabljene modele vrednotenja razširiti, seveda v soglasju z Abanko, saj bomo samo tako prišli do skupne, obema stranema sprejemljive osnove za določitev me- sen in povsem razumljiv, saj SO dodatne zaveze, ki jih je vlada sprejela za nazaj, za naše komitente povsem nesprejemljive, sprožili so tudi vprašanje delovanja pravne države. To pa ne po- smo seveda vključili tudi napovedano obrestno mero, ki smo jo vezali na napovedana gibanja evriborja, Id pa so zelo različna, enega od možnih scenarijev smo slišali tudi na nedavnem posvetovanju bančnikov na Brdu. Vsekakor v letih 2010 Mercator za prodajo zanimiva dntžba, posebej, Če je naprodaj kontrolni paket, in verjamem, da bomo na koncu zbrali toliko modrosti, da bomo skupaj naŠU rešitev, ki ne bo zgolj najboljša kratkoročna rešitev za banke lastnice, ampak bo dobra tudi za in 2011 lahko pričakujemo slovensko živilsko predelo- "Znova izpostavljam način uspešnega pristopa pri sanaciji Iskraemeca, kjer si pripisujemo velik del zaslug za razvoj, ki je na neki način razkril izrojene namere takratne vodstvene strukture, današnje razmere pa samo potrjujejo, da smo razvojne rast obrestnih mer, medtem ko naj pribitki na obrestne mere ne bi rasli." Kaj pa infladja? "Napovedi za leto 2010 so valno industrijo in za zaposlene v Mercatorju. Rarcia-ran bi bil, če bo pri tem poslu maksimalni kratkoročni dobiček glavno merilo." §e dokaj umirjene, za na- Kaj pravite o 1.1. tajkunskih prej je napovedovanje težavno. Strinjam se z oceno, da bo prihodn|e leto inflacija 1- posojiliii? "Pri financiranju velikih sistemov smo seveda sodelo- potendale družbe ocenjevali pravilno." do 2 odstotna, v letu 2011 pa vaJi, takšen je bil v preteklo- verjetno višja." s'i pač trend, zato smo v "Istrabenz je poseben primer, ki se lahko odvija na način, kot se. ti»di zaradi tega, ker banke upnice v sicer deklariranem skupnem nastopu poskušamo uveljavljati parriaine interei;e. Da so razmere še nekoliko boij zapletene, gre za skupino domačih In tujih bank, tudi bank, ki v slovenskem prostoru ne vidijo več svoje priložnosti. Znova izpostavljam način uspešnega pristopa pri sanaciji Iskraeme ca, kjer si pripisujemo velik de! zaslug za razvoj, ki je na neki način razkril izrojene namere takratne vodstvene strukture, današnje razmere pa samo potrjujejo, da s mo razvo j n e poten cial e družbe ocenjevali pravilno." 12 PODjerrušTvciFinance torek, 24. novembra 2009 Aktualno brezplačni bančni paket za novonastala podjetja www.qbkrsi/paket Gorenjskci^ BankA KRA^J, 6 LEO Tajnice iz vse Slovenije na Gorenjskem V Hotelu Triglav na Bledu je bila v soboto razširjena seja upravnega odboia Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije, ki združuje dvanajst pokrajinskih in trinajst strokovnih klubov tajnic in sekretarjev. Več kot sedemdeset predsednic in članov upravnih odborov klubov iz vse Slovenije si je pred sejo ogledalo Kranj in kranjske rove (sprejel jih je tudi župan Damijan Perne) ter bili na Blejskem gradu, po seji, na kateri so pregledali letošnje delovanje klubov» pa je bilo Še predavanje ginekologinje Lucije Vrabič z naslovom Ženska skozi življenjska obdobja. Srečanje je organiziral Klub tajnic Gorenjske, v katerem je 72 tajnic z območja celotne Gorenjske. V klubu organizirajo različna izobraževanja, športne in kulturne prireditve, sodelujejo pri dobrodelnih akcijah, delovanje v klubu pa pomaga tajnicam tudi pri poklicnem delu. C. Z., foto: Tina Doki LjuegANA Banke 72-odstotno izkoristile jamstveno kvoto Banke, ki so septembra na četrti avkciji pridobile 50 milijonov evrov jamstvene kvote za posojila podjetjem, so kvoto izkoristile skoraj 72-odstotno, pri tem pd jo šest bank izkoristilo več kot 90'odstotno. Banke so na podlagi kvote dodelile podjetjem za 106 milijonov evrov posojil, neporab* leno kvoto pa bo SID banka ponudila bankam na naslednjih avkcijah. Kot je znano, je na septembrski avkciji jamst/eno kvoto pridobilo enajst bank • Abanka Vipa, Banka Celje, Banka Koper, Banka Sparkasse, Deželna banka Slovenije, Factor banka, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria-Bank, Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor \n Probanka. Banke so v okviru ponudb, ki so jih dale na avkciji, prevzele največ 65 odstotkov tveganja za posojiia, država pa največ 33 odstotkov. C. Z. Približno 11 milijonov EUR v letu 2009 Razdelimo jih skupaj. Tudi za Gorenjsko! Slaba novica je, da vsako leto plačujemo dohodnino. Dobra, da lahko 0,5 % svoje dohodnine namenimo nepridobitnim organizacijam, ki opravljajo splošno koristno dejavnost in tako so-odločamo o porabi državnega denarja. Izkoristimo možnost in do 31. decembra 2009 zagotovimo, da bo 11 milijonov EUR državnega denarja zagotovo koristno porabljenega. Informačně m pomoč na wvw.finance.nvo.si. Program FINANCE.NV0.S. izvajata ■lîiîsiw m k ob podpori Veleposlaništva ZDA v Sloveniji Boril sem se za Tako pravi Primož Pegam, nekdanji član uprave in prvi finančnik ško^eloškega LTH, ki je od junija v stečaju, delavci pa so bili pol leta brez plače. Boštjan Bogataj Ško^a Loka • Spomnimo, Primož Pegam jev LTH pri- morali v naslednjih dveh mesecih poplačati glavnice od kreditov, hkrati pa nam njihova hčerinska družba ni več šel leta 2006, aprila letos od- odkupovala terjatev. To je bil šel Po stečaju mu nekdanji prvi veliki šok,' pravi nekda- zaposleni, ki so bili veČ me« nji prvi finančnik LTH. Upra- secev brez plač, očitajo ne- va se je začela pogovarjati z čedne posle. Po treh mese- morebitnim stiatešJdm part-cih je zaupal svoje videnje nerjem(Vestfrost)inoodpro- dela in propada LTH. Podjetje je bilo nelikvidno, kapitalsko neustrezno in tik pred stečajem že leta 2000. Takrat je v lastniško in vod- daji nepremičnin in njihovem najemu nazaj 2 NLB. Odgovora banke štiri mesece (do aprila letos) niso prejeli. "Ob hitrem odzivu banke stveno strukturo vstopilo pod' {tudi negativnemu odgovo-jetje Blues ({ože Angeli), ru) bi januarja speljali prisil-kljub velikim dodatnim vlaga- no poravnavo. Tako pa so oni njem pa poslovanje ni ožive- vlekli nas. nam pa zaposlilo. "Ob mojem prihodu sem nim ni uspelo zagotoviti dela ugotovil, da je LTH zrel za in plač. S sindikatom sem se prisilno poravnavo," pravi Pe« iz uprave pogovarjal le jaz. gam, vendar so se lastniki od- skupaj smo reševali tudi nji- Pnmož Pegam loâii za dolgoročno sanacijo hove osebne težave," pravi in osredotočenje na profesionalno hladilno opremo s 350 zaposlenimi (takrat še 600). "Verjeli smo v program profesionalne hladilne opreme," pojasnjuje sogovornik: "Zato smo Jože Stanič, Agovit in Isba konec leta 2007 odkupili delnice LTH-ja, dokapitalizi- rali podjetje in za to dali tudi Primož Pegam. Spomladi je računal na tradicionalni, vsakoletni posel s Pivovarno Laško. "Posel s pivovarno naj bi zaradi likvidnostnih težav speljali preko Kovintrade, zato smo jim tudi prodali nepremičnino v Zagrebu (več v poudarku ob strani, op. a.). Pa vendar, naročila iz Laške- osebna poroStva, skupaj v ga ni bilo, zato sem aprila vrednosti šestih milijonov ev- predlagal stečaj," pravi Ve-rov, od tega je pet milijonov gam. Uprava stečaja ni spre-evtov dokončno izgubljenih. jela, zato je odšel: "S plačami Kot je razvidno iz letnih poročil, se podjetje v obdobju, ko sem bU jaz finančnik, ni dodatno zadolžilo. Zato trditev. da smo prišli v pod)et)e in pokradli, lôr se je dalo, ne drži." smo zamujali 60 mučili smo zaposlene, dobavitelje, kupce» upnike in sebe, vendar mojega predloga za stečaj MiloS Kodre ru sprejel." Po njegovem scenariju bi Podobna podjetja na Dan- bila danes zgodba LTH dru-skem, v Nemâji in Italiji tudi gačna. Po stečaju bi hčcrin- v času krize dobro poslujejo ska družba najela prostore in opremo podjetja, zaposlila okoli 150 delavcev in izpeljala Vič milijonov evrov vredna naročila. Trdi, da se ni okori- Primož P^m je spregovoril tudi o spornih prodajali nepremičnin. V Beogradu jo je kupil Angeli. Razlog: težave z obratnimi sredstvi. Cena: }00 tisoč evrov, od tega 185 tisoč v denarju, razlika pa v kompenzaciji. V Puli so poslovni prostor po desetletnem pravdanju prepisali na hčerinsko družbo LTH Zagreb. Râzlog: pokritje izgub LTH-jevega hrvaškega podjetja iz preteklih let. in dosegajo visoke dodine vrednosti. Zakaj se je zalomilo v Škofji Loid? "Ker je podjetje imelo premalo lastnikke- Zagrebško nepremičnino so prodali za izvedbo naročila Pivovarne Laško, ki pa ga ni bilo • 650 tisoč od naročila naj bi šlo Kovintradu za material, ostalo za plače. "Kovintrade je zahteval jamstvo in smo ga dali. Sam iz tega nisem dobil nič/ trdi Pegam. na od nepremičnine v Sara- ga kapitala, smo potrebovali stil, nepremičnine v nekda- jevu, ki sploh m bila zavede- denar za financiranje proiz- nji Jugoslaviji so prodajali le vodnje. Sredi leta 2.000 so nam bančniki postavili neiz« zato, da bi zagotovili nadaljnjo proizvodnjo: "Če bi se na v knjigah, ne bi bila v celoti nakazana na LTHl" Bi danes lahko zagnali proiz- poinljive zahteve, zato smo želel okoristiti, potem kupni- vodrjo? Projek: povezave z Vestfrostom je tekel pozitivno, ko pa plač ni biio, so se Danci ohladili. Verjame v program hladllstva. saj uspeva tudi v državah, kjer so plače znatno višje, Nadpovprečna obremenitev plač V Sloveniji so plače bolj obremenjene 2 davki in prispevki, kot je povprečje v državah OECD. Cveto Zaplotnik Kranj • Poskus, da bi za davčne zavezance z več kot 30.500 evrov neto letne davčne osnove uvedli dva nova dohodninska razreda, S 45- in 50-odstotno davčno stopnjo, je letos na vladni odzvali na ministrstvu za finance in poudarili: "Davčna obremenitev slnvenskih plač je pri vseh proučevanih tipih družine res nad povprečjem držav, članic OECD, nikakor pa niso najbolj obremenjene. "Zavezanec, ki bo letos, de- Delež bruto dohodka, ki ga različni tip družine z različno velikimi dohodki namenja za dohodnino in prispevke za socialno varnost: leto ioos (PBP ' povprečna bruto plača v državi) Država oz Območje ravni klavrno propadel in v nimo, imel sto tisoč dolar- ja vnosti spodbudil tudi razpravo o tem, kako so pri nas plače obremenjene z davki in prispevki. Ko se je v javnosti pojavil očitek, da so plače v Slove- jev bruto plače, to je približno štiri povprečne plače na mesec, in ne bo uveljavljaj olajšave za vzdrževanje otrok, bo po izračunih ministrstva za finance name- Sl oveni j a OECD EU-15 Avstrija Italija niji bolj kot kjerkoli olre- nil za davke in prispevke Nemčija menjene z davki in prispevki za socialno varnost, so se dobrih 48 odstotkov bruto prejemka. Švica Samski. Par, Par. brez otrok. dva otroka, brez otrok. 100 % PBP 133 % PBP iJ3 % PBP 25.7% 30,3% Z6.4% 21,2% 22,8% 29.7% 23,8% 25,2% 29,8% 29.8% 29,3% 20,8% 244% 30,0 % 36.9% • 21,7% 4 v poDjemišTvoánnance torek, 24. novembra 2009 13 Podjetnik brezplačni bančni paket za novonastala podjetja 9 Î www.gbkr.sr/paket Gorai|ska Banka zato smo nam Ibi prostora 7 Drago Martinjak, direktor, lastnik in ustanovite!) podjetja Eurocom Boštjan Bogmaj Kranj - Podjetje Eurocom v teh dneh praznuje 20-letnj- ro ustanovitve, direktor Drago Martinjak pa je ta datne strolke, zmedo v skladišču, uničevanje blaga, izgube Časa,..." )e med vami tr prodajalci Ibiu kakršnakoli povezava? mesec presenetil z objavo "Ne, nikogar do nakupa ni- nakupa poslopij nekdanje sem poznal. Mene doseda-tovarne IBI, kamor bo (po- nji lastniki ne zanimajo." stopoma) v enem letu preselil podjetje. Martinjak si leta 1989 razvoja podjetja, kakišno je danes, ni pred* stavljal. Eurocom je sicer ugiedno slovensko podjetje, ki se vztrajno Širi prek meja, se ukvarja s kreiranjem lastnih blagovnih znamk in izdelkov ter pro- objektom na Savski cesti? dajo in distribucijo šolske- "To območje je med Kranj-ga, pisarniškega ter promo- čani na slabšem glasu, ver.- Nam zaupate vrednost na« kupa? "To ni pomembno. PlaČaJi smo primemo ceno. Morda bi s časom, čez nekaj let cena celo padla." Kaj boste storili s sedanjim djskega programa. Kljub fl-nančno-gospodarski krizi tudi letos poslujejo na enaki ravni kot prej. dar se tu sam, in tudi moji sodelavci, dobro počutim. Tu je mir, zelenje, smo blizu Save in Kokre, zato mislim, da bo to prijetno okolje Z nakupom nepremičnine kmalu pridobilo. Do nas bo nekdanjega tekstilnega pod« peljala nova , na dnigi jetja Ibi Kranj ste marsikoga strani Kokre so nova lepa presenetili, še posebej v stanovanja, le del od tovarne času gospodarske krize, ko nepremičnine ne gredo za Zvezda do bivšega Tekstiii- duša je treba ž« urediti. V med. Zakaj ste se odlodJi za veČini mest so območja ob nakup? rekah visoko cenjena. Odpr- "Ne gre za naključje. Nove te so vse opcije, tudi prodaja Drago Martinjak (řóTo:Co»*2CK*vc poslovne prostore v Kranju aii oddaja." smo iskali že več let. Žal jih AJi vaši zaposleni zaslužijo nismo uspeli najti, niti prt- Eurocom na Gorenjskem ni već kot kolegi v primerljivih memih zemljišč za približ- med prepoznavnejšimi. Po podjetjih? no 15 tisoč kvadratnih me- čem vas naši rojaki poznajo, "V Kranju imam 56 sodelav- trov velik poslovno-logis- čeprav niti ne vedo za vas? cev, poieg teh pa še nekaj po ne pa tržna nihanja prizadenejo manj kot poprečje trga, zato velikih padcev ne more biti, visokih rasti tudi ne. Več bi lahko naredili le z no- nost opuščali že po dobrih treh letih. Po dveh letih smo se selili s 50 na 500 kvadratnih metrov, po šestih letih Vam je uspelo, ker sle tve- deva, Takšen objekt enostavno potrebujemo." tični objekt. Naša želja je "ML nimamo svojih malo- pogodbi in Študentov. Pla- vimi programi II bila, da ostanemo v Kranju, saj sem Kranjčan, enako tudi veliko naših zaposlenih, čeprav bi Wla za posel prodajnih mest, nimamo trgovin Smo proizvajalec in distributer, velegrosist. Smo ekskluzivni distributer če? To je relativno. Nadpovprečne niso, menim pa, da sodelavcem ponujam prijet- Eurocom Čez pel let Kašne načrte imate? gali? "Ne. Tveganje vedno obstaja, vendar je bilo zelo majhno, naložba pa podprta z d^ Je Šlo boljše od vaših predvi- brimi poslovnimi načrtL V na- na pet tisoč kvadratnih metrov, sedaj na približno 30 tisoč." no delovno okolje, stabilno "Mi se moramo seliti, če že- devanj? boljša lokacija v Ljubljani aii za blagovne znamke Parker, podjetje, v svoji branži ne« na relaciji Ljubljana-Celje. S Waterman, Schneider, Jol5y, kaj pomenimo. Če se bo limo zagotoviti nadaljnjo minimalno rast. Če ne bi in- prostorsko stisko se ubadamo vsaj pet let, zato smo pred tremi leti tudi kupili zemljišča v Komendi. V tamkajšnji coni so Šele pred kratkim pridobili dovoljenja za komunalno ureditev, nas pa je stiska prisilila v iskanje nove rešitve," Rotrmg, Djsney» Pigna, Seven, Maped,.... skupno vsaj 30 7namk 7a prdrořje Sole, pisarne, poslovnih ali promocijskih daril. Seveda pa imamo tudi lastie blagovne znamke Optima, Street, Scoolv Linnea, BuUdor, ka- Slovenija razvijala, kot si v$i vestirali, bi morali zmanjše- "To je dejstvo. Leta 1989 bi težko rekel, da bom nekega dne obvladoval Ibi. Danes kup Ibija smo šli, ker potrebujemo prostor. Tukaj se bomo ustavili, saj ne želimo priti do roba, ko se lahko hitro zgod želimo, bodo tudi plače ras- vati promet, določene pro- se mi to niti ne zdi velika za- tudi padec v prepad. II \e" Kako Eurocom posluje v času recesije? "Zodovoljni smo. V prvih devetih mesecih smo delali grame celo ukiniti. Na ta način pa imamo možnost rasti. Koliko, je odvisno od trga in novih produktov. Na obeh področjih bomo delali, v letu 2011 bi se že morali tere produkte v celoti razvi- na povprečju prejšnjega pokazati učinki selitve. Tež- ]amo sami, proizvajajo pa 1 naši podlzvajâlci. Mi klasične proizvodnje nimamo, vendar menimo, da s kreiranjem dobrih blagovnih znamk delamo dober proizvod. Naš proizvod je intelektualno delo." Nato se je z likvidacijo Iblja ponudila bližja in boljša pri* loinosl? "Želeli smo ostati v Kranju. Pridobljeni objekti so sicer v slabem stanju in jih bomo morali obnoviti, del celo porušiti in na novo zgraditi. Nekaj prostorov bomo začeli kmaJu uporabljati, približno tretjino pa bomo oddajali. O tem se bomo odločali "Mi smo z našimi produkti čez eno leto. Morda bomo na področju šole in pisarne tudi sami organizirali novo navzoči na trgih nekdanje likih sprememb ali celo te- K|e prodajate? Ali imate pomembnejše tržne deleže na teh območjih? leta, v zadnjih treh mesecih ko je napovedovati." pa bo nekoliko slabše, saj podjetja bolj varčujejo pri poslovnih darilih. Kakšen bo padec, bomo vedeli šele ob koncu leta. Smo pa v tem času uspeli povečati tržne deleže na programih Šole in pisarne." Aii lo pomeni, da po krizi pričakujete višjo rast? "Pri poslovanju v prihodnjem letu ne pričakujem ve- de javnost. II Kdaj se selite? "Del bomo selili že sedaj, saj imamo najete objekte kâr na štirih lokacijah, na I u gos la vije, Avstrije, Nemčije, ... V državah nekdanje Jugoslavije imamo najvišje tržne deleže. Za nas ni pomembno, da bi končni kupec p02nai nas, bolj po» dvorišču je tudi šotor. Vse membno je, da pozna naše to nam povzroča velike do- blagovne znamke." žav, saj so bili kupci z našimi izdelki zadovoljni. Ne pričakujemo upada prometa, morda celo rahlo rast. Servisiranje tržne mreže je relo dohro, razjw.^enost prodaje velika, prodajni progra- Pa obrnimo vprašanje. Ste leta 1989 kot ustanovitelj, lastnik in direktor pričako- vali, da boste Ctrt io let na položaju, kjer je Eurocom danes? Da boste kupili Ibi? "Pred ustanovitNijo lastnega podjetja sem bU sedem let komercialni direktor Gorenjskega tiska. Tisti Časi so bili izredno spodbudni za pod j e tn ike. Prod ukti vno st je bila tako nizka, da si z znanjem in dobro organiziranostjo lahko veliko zaslužil. Videl sem svojo priložnost. Začeli smo v malo večji garaži, izdelovali polproiz- vode kaširanja papirja in plastike. To je bil dober za- Dtago Martinjak se ne mata izpostavljati v javĐosd. Čeprav je Kranjčan (živi na Primskovem), ga mnogi Gorenjci ne poznajo, v medijih ne mara nastopati. Ne dela od jutra do večera. Rad se ukvarja s športom, rekreacijo. "Včeraj sem bil na Joštu, predvčerajšnjim na badmintonu, danes grem s prijatelji na nogomet, jutri je na vrsti tenis/' raznolikost med športi (tudi kolo, suifajnje, smučanje,..,) tako kot med dejavnostmi v podjetju, razloži Martinjak. Na posel v času športa največkrat ne misli, večeri so posvečeni sprostitvi in prijateljem. "Brez izhoda v šport bi težje zdržal službeni napor. Na ta način se utrjujem/* pravi. mi predvsem šole in pisar- četek in proizvodno dejav 14 poDjftmišTVfmnnaTice torek, 24. novembra 2009 Zavarovalnice brezplačni bančni paket za novonastala podjetja www.gbkrsi/paket Gorenjska ^ Banka Matjaž Rakovec, novi predsedník uprave Zavarovalnice Trigiav Gorenjec na vrhu Sredi oktobra je vodenje Zavarovalnice Triglav prevzel Matjaž Rakovec, dotedanji direktor ljubljanske območne enote. Matjaž je po rodu Gorenjec, dobro je znan tudi v vaterpolskih krogih. Cveto Zaplotnik Imenovanje za predsednika uprave ni bilo gladko» spremljala so ga anonimna pisma z različnimi očitki, revizije... Vaš komentar! "Ko danes gledam, ugotav-iam, da le bilo dobro, da se nov. Tudi v prihodnje želimo na domaiem trgu ohra- zavarovalne pogoje oz. na premijo. Zaradi pogoste niti sedanji tržni delež, na toče se je povečalo kasko za* tujih trgih pa bi ga radi §e varovanje vozil, še vedno pa okrepili. tt Iretjiiia nepremičnega premoženja v Siovenifi ni zava- da so na teh trgih ie velike možnosti za rasti. S tem namenom je v upravi tudi dan, ki je zadolžen za strateške naložbe." je to zgodilo. Tako se je Še pred mojim imenovanjem razčistilo, da ni bilo nobe- Kako na poslovanje vplivata rovanega finančna kriza in recesija v gospodarstvu? "Vplivi so različni. Po eni strani so se v krizi zaradi Ljudi vedno zanimajo cene. Se bodo zavarovalne premi* Zavarovalni riziki so zaradi je prihodnje leto Icaj zviSaie^ manjšega obsega proizvod- nih nepravilnosti. Zdaj se s nje, naložb, izvoza, prevo-tem ne obremenjujem več, zov itd. zmanjšale nekatere pogostejših ujm večji. Ali to pomeni, da se v prihodnje obetajo tudi višje zavarovalne premije? "Možnosti so različne. Za- "O tem je težko karkoli napovedati, naša usmeritev je, da v vsaki \TSti zavarovanja dosežemo pozitiven rezultat. Na to lahko deloma vpli- moje delo je usmerjeno v vrste zavarovanj (zavarova- varovancem lahko ponudi- vamo tudi sami z notranji- prihodncst." nje kreditov, prevozov ...), po drugi strani je nekoliko V javnosti je bilo slišati, da upadlo tudi življenjsko za-so zavarovalnico v zadnjem varovanje, Se zJasti naložbe- času zapustili nekateri do* bri zavarovainiški strokov» njaki. Ali to drži^ Jih boste poskušali pridobiti nazaj? no. mo zavarovanje z višjo premijo'in višjimi zavarovalnimi zneski ali pa zavarovanje 2 nižjo premijo, ki bo kriJa tudi nižje zavarovalne rizike. Nekdo hoče zavarovati mi ukrepi." Se Gorenjci pri zavarova* njih v Čem razlikujejo od drugih zavarovancev po Slo» ven i ji? Ali občani, podjetja, podjetr vsako malenkost, drugi želi "Zdi se mi, da je zavarovaj-niki v krizi varčujejo tudi zavarovati premoženje le za niška kultura na Gorenj- "Prerej liudi, ki' so v prete- pri zavarovanjih ali prav za» katastrofalne primere." Idosti soustvarjali razvoj, je radi krize še celo bol) zava zapustilo Triglav. Nekatere rujejo svoje premoženje? le ob veliki konkurenci na za sem že potegnil nazaj, z ne- "Pri premoženjskih zavaro- varovamiškem trgu še mož- katerimi se o tem če pogo* va njih je letos obseg ob raču- no ponudid zavarovanja, ki var am. .1 nane Direktor agencije za zavaro* valni nadzor Mihael Pcr- premije približno so posebna, izvirna ...? enak kot lani, upad premije "Vsekakor je to možro, do- pri življenjskih zavarova- kaz za to je tudi naš zavaro- njih pô je razumljiv, saj lju valni paket Dom, ki smo ga man je pred kratkim izjavil, dem v kriznih časih manj začeli tržiti pred tremi leti. skem najbolj razvita v vsej Sloveniji. To je tudi zasluga območne enote Kranj, ki vsa leta dosega izvrstne rezultate in ima tudi zelo razvejano zavarovalniško mrežo. Za Gorenjce je tnorda še bolj kot za druge značilno, da težko zamenjajo zavarovalnico, banko..." da slanje v zavarovalništvu ostaja za varčevanje. Tovrstni bleščeče, nobena od zava- na zavarovanja bodo poras- la, ko bo gospodarska recesija mimo in se bo spreme- rovalnic pa ni ogrožena. Kakšno je stanje v Triglavu? "Rezultati poslovanja so v nila tudi pretirano socialna skladu z našimi pričakova- zakonodaja na področju nji. V prvih devetih mesecih zdravstvenega in pokojnin- smo dosegli 28 milijonov skega zavarovanja." evrov čistega dobička. Po vseh kazalnikih poslovanja smo bih na lanstó ravni ah Razvoj gre v smer pre pro» stih zavarovanj in prilaganja zavarovanj različnim skupinam zavarovancem. Pri avtomobilskih zavarovanjih jih, na primer, prilagajamo dobrim, varnim voznikom." Slovenci smo dobro zavarovali premoženje, z življenj* celo boljši, edina slabost je skimi zavarovanji pa se še ta, da nam je tržni delež upadel za eno odstotno točko. Tudi v prihodnje je naš cilj pred\sem dober poslovni rezultat oz. čim boljša dobičkonosnost, ne pa ohranjanje nekako vos tn ega pori- ne moremo primerjati z razvitimi evropskimi drža* vami... Je to tržna niša tudi za Tri^v^ "Vsekakor! To velja za domači trg, še zlasti pa za dr* žave na Balkanu. V Zahodni Preprosta zavarovanja?! Za» varovalni pogoji so včasih zavarovancem le težko lazum- Ijivi... "Pri razumevanju zavaro» valnih pogojev lahko največ naredijo zavarovalni zastopniki, ki so naše ogledalo strankam. Njihova naloga je, da strarJcam na 6m bolj Tudi vi sle po rodu Gorenjec. Lahko kaj več povesle o sebi • izobrazbi, poklicni karieri? "Končal sem Osnovne šolo Franceta Prešerna in Glm« nazijo Kranj, potlej sem končal študij ekonomije v Ljubljani. Do tridesetega leta sem živel pri starših v Bobovku pri Kranju, natos-va se z ženo preselila v Ljubljano, ki jo še vedno štejem za del Gorenjske. V Zavarovalnici Triglav sem zaposlen od leta 1994, vmes sem bil poldrugo leto v Studio Moderna in v Mer- felja in strank za vsako Evropi je na primer povpre- preprost način predstavijo catorju." ceno." čna zavarovabia premija na prebivalca okrog z.coo ev-Nekalere zavarovalnice, ki rov, pri nas je povprečje so sicer povečale Iržni de- 990 evrov. Povprečna premija za zavarovanje premoženja je pri nas celo nekoliko višja kot na Zahodu, premija za življenjsko zavarovanje pa občutno nižja. To je predvsem posledica razlik v standardu, socialnosti dr- ža varo va ni e M I « L A Matjaž Rakovec mednarodni vaterpolski sodnik. še vedno sodim, pred kratkim sem "piskal" dve težki tekmi - eno v Dubrovni- leŽ, potrebujejo svež kapital. Ali ga polrebuje tudi Tričav? "V Triglavu dokapitaiizacija ni potrebna, tudi za hčerinska podjetia v drŽavah nekdanje Jugoslavije ne. Zaenkrat se ne bomo Širili, večji poudarek bomo dali stabilizaciji celotne skupine." Kot smo lahko slišali, boste še povečali delež v zavarovalnici Lovčen v Črni gori ... Lovčen je že zdaj v več kot jo-odstotni lasti Triglava, od paradržavnih skladov pa nameravamo odkupiti še nekaj več kot 41-odstotni kapitalski delež." II Kolikšen dcicž zavarovalne žave in davčnih olajšavah." Nekateri napovedujejo, da bodo posledice klimalskih sprememb celo hujše od po- sledic fmančno gospodarske krize. Naravne ujme (poplave, viharji, toče) so tudi pri nas vse pogostejše. Kako se na to odzivate v za« vafovalnicah ? 'Vse pogostejše ujme so spodbudile zlasti kmete k večji zavarovanosti pridelkov in posevkov, a ker je bila Med prvimi nalogami po nastopu mandata je priprava načrta za leto 2010 in razvojne strategije. Kakšne bodo ključne usmeritve Triglava? "Tudi v prihodnje želimo biti vodilna zavarovalnica v Sloveniji - ne samo po tržnih deležih, ampak tudi po kulturi zavarovalstva, novďh produktih, idejah, družbeno Prebral sem, da je bila vaša ku in drugo v Zagrebu." prva zaposlitev • obrtnik. Kaj ste i^eli? počnemo skupaj, kot družina. Ob koncu tedna gremo pogosto v Kranjsko Goro, enkrat ali dvakrat na leto se odpravimo na potovanje. Letos smo se na morje v Gr- Kako izkoriščale prosti čas? čijo odpravili preko Srbije "Bil sem najemnik Šport "Po duši sem športnik, po in Makedonije, februarja Hotela na Pokljuki, ki je zdaj prav lepo prenovljen." V žepu imale izpit za borz* nega posrednik:), .^le raz« mišljali tudi o tem poklicu? "To je bilo bolj na začetku moje poklicne poti. V isti stavbi, kjer sem takrat delal. značaju družinski človek. smo bili dva t^dna v Kam- Vse športne aktivnosti radi bodži..." odgovorne.m sodelovanju z je bila tudi borzno posredni-okoljem ... Želimo tudi, da ška hiša in sem opravil se vrnejo dobri kadri, ki so v preteklosti zapustili Triglav. Pri poslovanju je naša usmeritev dober poslovni rezultat in ne toliko povečevanje rasti premije za vsako ceno." še izpit za borznega posred- . S tem se ne mislim ukvarjati, koristi pa mi pri upravljanju osebnih fi- nanc. II Kaj pa usmeritve za luji trg? "Triglav je v zadnjih letih premije ie zi>erete v tujini? škoda že dve leti zapored kupil na vzhodnih trgih več "V Sloveniji zberemo okoli občutno večja od zbrane 640 milijonov evrov premije. v tujini okoli 180 milijo- premije, bo to prihodnje leto zanesljivo vplivalo na zavarovalnic, zdaj pa je naša naloga, da izboljšamo njihovo donosnost. Ocenjujemo, Slovenije, zdaj pa sem Še Predani ste vaterpolu... "Pri kranjskem Triglavu sem ga igral kar deset let, od osiiicga razreda osnovne šole do konca fakultete. Lani mi je potekel mandat predsednika Vaterpolske zveze Zavarovalnica Triglav, d. d., j€ pivih devet mesecev leta 2009 zaključila s čistim dobičkom v višini 28 milijonov evrov, dobiček pred obdavčitvijo pa je znašal 34,9 milijona evrov. V tem obdobju je obračunala 5834 milijona evrov kosmate zavarovalne premije, medtem ko so zavarovalnice v Skupini Triglav obračunale 771,2 milijona evrov nekonsolidirane kosmate zavarovalne premije, Poza varova bica Triglav Re, d. d., pa 96 milijona evrov kosmate pozavarovalne premije. PODíernišTvo&Finance torek, 24. novembra 2000 >5 Finance Komu so mar mali "Komu $0 ie mar mali delničarji?" je bil naslov tematskega večera, ki ga je v četrtek v Kranju pripravila CBD Gorenjska borzno posredniška družba. Cveto Zaplotník Kranj • Izhodišče za pogovor je bilo spoznanje, da so mali delniiarji pogosto oškodovani in iztisnjeni iz družbe brez primerne denarne odpravnine in da so brez ustrezn^a (pravnega) varstva prepuščeni sami sebi. Raiko SUnković, predsednik ugotavljala Ani KlemenČiČ, izvíšna direktorica GBD-fa, in se vprašala, ali jih š6tijo tudi nadzorni sveti. Dr. Bo« rut Bratim, izredni profesor za gospodarsko pravo na Ekonomsko poslovni fakulteti Maribor» je ob tem dejal, da nadzorni svet ščiti interese malih delničarjev, Če ščiti interese družbe in s tem vseh ne nadzorni sveti ne nadzor- posameznikih, v njihovih ne institucije," je dejala Aiii Klemenčič in vprašala sogovornike, kako bi bilo to mož- içvelikilî a^ieUUh, " jemeniJ ugelj in dodal, da se je vse aačelo in končalo pri ban- no preprečiti. "Probio je v kah, pri katerih viri financi- tem, da pr. nas §e vedno nimamo v celoti definiranega lastništva (n da se uprave ranja niso bili pod enakimi pogoji dostopni vsem. Na tematskem večeru so iz- podjetij ukvarjajo s tem, postavili tudi nekaj primerov kako bodo prišle do lastniške sporne iztasnitve malih del- prevlade, ne pa s poslova- ničarjev iz družb. Tako se društva Mali delničarji - Sku- delničarjem. Veliko je odvisno paj smo močnejši, je dejal, da od sestave nadzornega sveta, male delničarje poleg Vseslo- v Sloveniji pa so v mnogih venskega združenja malih delničarjev od konca letoš- pnmenh nasprotujoči si interesi med večinskimi in ma- njem in z razvojnimi vprašanji," je dejal dr. Žugelj. "Ne razumem, da tako izkušena gospodarstvenika v funkciji nadzornika, kot sta Janko mali delničar ljubljanskega BTC-ja že več kot osem let juje za svojo pravico, a še vedno ni sodnega razpleta. Mali delničarji Turističnega brezplačni bančni paket za novonastala podjetja v^ v^.g bkr.s i/pa ket Gorenjska ^ Banka Dr. Borut Bratina in Ani Klemenčič 1 fôto cotaze uv^ič njega aprila zastopa tudi nji- limi delničarji- In kakšna je Kosmina in Tone Turnšek, podjetja Portorož so, potem hovo dnjštvo, ki ima po vsej pri tem vloga Agencije za trg nista postavila ultimata po ko jih je večinski delničar Dr. Damjan Žugelj 1 fotû gó«uío kavCií Sloveniji že enaindvajset od- vrednostnih papir^ev.^ Kot je borov z več kot tisoi pridruženimi dani. Društvo na vsa- dejal njen direktor dr, Damjan Žugelj, agendja ni varuh ki skupščini družbe nastopa zakona o gospodarskih druž- orgaruzuano, njegovi pravni strokovnjaki pa pripravljajo spremembe zakona, s kateri- bah in tudj nima pooblastil, da bi razčiščevala posamezne sporne primere, ampak je to mi bi male delničarje v pri- stvar civilnih postopkov in meru izpodbojne tožbe na sklepe skupščine oprostili sodne tokse in v gospodar- notranjih razmerij. "Kaj najbolj tuli r^aše stranke^ če bi pri nas vse funkci- odstopu Igorju Bavčarju in Bošku šrotu, potem ko sta razkrila svoje lastništvo v Istrabenzu in v Pivovarni Laško," je dejal Stankovič in poudaril, da v društvu resno razmišljajo o vložitvi tožbe zoper oba nadzornika, kajti Če bo šel v stečaj Istrabenz, ne bo ob premoženje le 14 tisoč njegovih delničarjev, ampak tudi 62 tisoč delni- poskušal iztisniti iz družbe po ceni 25 evrov za delnico, podali predlog sodišču za sodni preizkus primernosti denarne odpravnine. Prepričani so v svojo zmago, saj je delnica knjigovodsko vredna 100 evTov, cenitev pa je pokazala še višjo vrednost. Mali delničarji LIP-a Radomlje in IBI Kranj so Šele potlej, ko jim je priskočilo na skih sporih, ki na sodiščih oniralo, bi mali vlagatelji včasih trajajo predolgo, u ve- lahko mimo spali, tako pa se Čarjev NFD-ja in 40 tisoč pomoč Vseslovensko zdru dogaja, da se tudi odlična delničarjev Petrola. "Z me- ženje malih delničarjev oz. odjetja znajdejo na koienih. nedterskimi prevzemi ni nič društvo Mali delničarji - Sku- Ijavili mediacijo. Pol^ obeh društev ščitijo male delničarje Še družbe pooblašČenke ter Človek ima pri tem občutek, narobe, če so zakoniti in paj smo močnejši, dosegli klubi malih delničarjev, je da nič v tej državi ne deluje • transparentní. Problem je v višjo ceno. Rajko Stankovič i foro: coauo uvoi Deset let Banke Sparkasse Banka Sparkasse, ki ima poslovno enoto tudi v Šenčurju, je 9. novembra praznovala deseto obletnico delovanja v Sloveniji. Pri bilančni vsoti ima 2,s-odstotni tržni delež, pri financiranju prebivalstva pa 5,2-odstotnega. Cveto Zaplotnik Ljubljana • Kârntner Sparkasse AG, ki je večinska lastnica BarJce Sparkasse, je že leta 1991 kot prva avstrijska banka odprla predstavništvo v Sloveniji, osem let kasneje ji je Banka Slovenije kot prvemu tujemu kreditnemu zavodu podelila koncesijo za podružnico, ta pa je oktobra 2006 postala delniška druž* ba in samostojna banka. V Skupini Sparkasse so danes poleg banke še hčerinska in partnerska podjetja, ki ponujajo lizing, faktoring, tr-govanje z vrednostnimi pa- stvo in za poslovne stranke. Sloveniji - tudi zato, ker se tisoč strank," je dejala Na- Z 1,2 milijarde evrov bilanč- niso ukvarjali z rizlčnimi laša Tovornik, vodja sekne vsote dosega 2,5-odstotni tržni delež. Število strank torja poslovanja s prebivalstvom in poslovne mreže. narašča, zdaj jih ima okoli 53 tisoč, pri financiranju prebivalstva dosega 5,2- odstotni delež. Letos je (do konca septembra) povečala število strank za pet odstotkov, posojila strankam pa so porasla za skoraj štin odstotke. Lani so ustvarili 3,5 milijona evrov dobička, tudi letos bo poslovanje pozitivno, a bo dobiček občutno manjši, v prvih devetih mesecih je znašal od 300 tisoč.do 400 tisoč evrov. Manjši do- posli, s financiranjem prevzemov, z dajanjem posojil v švicarskih frankih,... "Za nami je obdobje nad- prebivalstvu letos presegli povprečne rasti," je dejal Ro- mejo 400 milijonov evrov, man Gomboc, vodja sektor- kar predstavlja 15-odstotni ja poslovanja z gospodar- porast v primerjavi s kon- in dodala, da so pri kreditih Uussegger, predsednik uprave, fo.o W.S«. J-V dnigi svetovni vojni, in v ok- Minister Matej Lahcvnik in državna sekretarka Darja Radi^ i t ^ viru ministrstva so skladno s Obvezna udeležba bi bila "avtogol" Na področju normativne dejavnosti ministrstva je minister Uho vnik izpostavil spremembe zakonodaje, preprečujejo udeležbo nadzornikov na dobičku podjetij, ki zagotavljajo transparentnost nagrajevanja uprav in nadzornikov ter omejujejo plače v podjetjih v dilavni lasti. Pripravljen je tudi zakon o udeležbi delavcev na dobičku, pri katerem zavračajo predlo- programom vlade iz/edli ce- spekrive načrtovana v pri- kriza močno prizadela turi- ge, da bi bila ta udeiežba ob- lovite ukrepe za pomoč go- hodnjih letih. Zlasd to velja zem, so spodbudile ministr- vezna. Menijo namreč, da bi spodarstvu tako v obliki ne- pri razvojnih projektih, saj so stvo za vlaganja v dodatno bil to svojevrsten "avtogol", povratnih sredstev kot tudi z prvotno načrtovanih petde- promocijo, ki so se obresto- saj bi lastniki to razumeli kot instrumentom garancij s set milijonov evrov povečali vala, saj so rezultati v tej pa- dodaten davek, in prek trans- subvencijo obrestne mere, na 109 mJijonov evtov, prek nogi nad pričakovanji. Oce- femih cen dobiček prelivali v kar je v danih razmerah, ko razpisa za novo tehnološko njujejo, da se v turizmu tujino, domači lastniki pa trg kapitala deluje slabo, iz- opremo pa so namesto pred- usWari 12 odstotkov BDP: le- zmanjševali dobiček s "krea- redna podpora malim in videnih stotih projektov pod- tos je bilo v turizmu zaposle- tivnim računovodstvom". Na- srednjim podjetjem. prli 197 projektov. Največja nih 1200 ljudi več kot lani. mesto tega predlagaj iža- Občutno povečali razvojna sredstva spodbuda za nove tuje inve- Do konca leta bodo za turi- nje obdavčitve udeležbe na sticije je bila dana Revozu za zem razpisali še 23 milijonov dobičku (namesto obdavčitve razvoj novega dvosedežnega evrov, s čimer bodo izčrpali kot osebni prejemek, obdavči- vozila (14 milijonov evTov), ki vsa predvidena sredstva EU. tev, ki velja za dividende) in V tem obdobju so na mi- bo prvi avlo, ki bo v celoti raz- nististvu za gospodarstvo in vit v Sloveniji, v izvajalskih organizacijah ministrstva prek n razpisov kreditni krč zaradi za različre projekte gospo- skrivaštva bank Denar EU za plinovod Vodice-Avstrijd Pomembni premiki so bili odpravo triletn^a odloga izplačila. K temu dodajmo, da je strateški svet vlade v petek tak predlog podprl. Pomembna so tudi priza- darstvu z namenom pospeševanja razvoja namenili doseženi na področj u energe- devanja Slovenije za vstop v Posebej akuten problem je tike. Podpis meddržavnega OECD, kjer je ministrstvo za prek 259 milijonov evrov ter po Lahovnikovih besedah sporazuma o plinovodu Juž- gospodarstvo za ta vstop podprli prek osemsto pfojek- kreditni krč, Id je posledica ni tok pomeni važen prispe- uspei>no pokrivajo v pogaja-tov podjetij. Število podjetij skrajno konzervativnega rav- vek k energetski oskrbi dr^- njih kar sedem odborov ožije §e bistveno višje, saj so v nanja bank, pravega "skrl- ve, z EU so se sporazumeli o roma delovnih skupin. Mini-okviru razvojno investicij- vaštva" pred tveganji. Podjet- podaljšanju proizvodnje v ster je prepričan, da bo Slo- skih projektov podprta part- ia so tako ostala izpostavljena Rudniku Trbovlje Hrastnik venija postala Članica OECD nerstva in vključujqo večje krizi in brez nujne podpore, ter pridobili dodatnih štiride- število podjetij in partnerjev V ta namen so povečali sred- set milijonov evrov za grad- iz raziskovalne sfere. Zaradi stva Slovenskega podjetni- njo strateško pomembnega krize so irvedli vrsto novih škcga sklada (SPS), ki je do plinovoda Vodice-Avstrija. razpisov, pri že načrtovanih sredine oktobra zagotovil 3J4 Pospešeno se pripravlja tudi pa so povečali sredstva in garandj za kredite vvišlni 52 nov nacionalni energetski tako celo posegli v evropska milijonov evrov in 8,5 milijo- program in z Ministrstvom sredstva, Id so bila sicer v ok- na evrov za subvencioniranje za okolje in prostor priprav- viru sedanje evropske por- obrestne mere. Ocene, da bo iiajo poenostavitev postopko prihodnjem letu. Višji prag za obračunavanje DDV Ob koncu oktobra so bile v uradnem listu objavljene spremembe in dopolnitve zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki bodo začele veljati i. januarja prihodnje leto. Cveto Zaplotnik mačega varstva, friziranja, ..............................................................................dobav lončnic, sadik in reza- Kranj - Najpomembnejša za- nega cvetja in dobav biotič- konska sprememba je zviša- nih sredstev za varstvo ras- nje praga za obračunavanje tlin. Pri nakupu blaga in DDV po plačani realizaciji z storitev od kmetov pavšali- 208 tisoč na 400 tisoč evrov, stov bodo zvišali pavšalno s tem bo takšno davčno ure- nadomestilo s štiri na osem ditev lahko uporabljalo že odstotkov. S tem naj bi več kot 82 odstotkov vseh za- zmanjšali negativne učinke vezancev, registriranih za gospodarske krize na kme- Zakon je uveljavil dodatne ukrepe za preprečevanje davčnih goljufi), predvsem goljufij tipa "davčni vrtiljak'', pri katerih dobavitelj na računu izkaže DDV, a ga ne vplača v proračun, prejemnik takega račuiia pa btliko legalno uveljavi odbitek DDV. namene DDV. V Sloveniji je tijstvo, hkrati pa bi ro pome- bilo obračunavanje DDV po nilo tudi spoštovanje evrop-plačani realizaciji, to je na ske direktive o DDV, po ka-podlagi prejetih in danih pla- teri mora biti pavšalno na-čil, uvedeno 1. januarja 2006 domestilo tolikšno, da in predstavlja enega od ukre- kmetje ne bi dobili večjih pov, s katerim naj bi malim podjeljefr] znižali davčna bremena in izboljšali likvid- vračil, kot bi znašal obraču- i vstopni D D V. Kar zadeva kraj opravlja- nosL V času gospodarske kri- nja storitev, je zakon spre-ze naj bi tudi zmanjšali ne- menil splošno pravilo, to gativne posledice finančne pomeni, da bodo storitve. nediscipline. opravljene davčnim zave- Z novim letom bodo na zancem,,obdavčene po kra- podlagi spremenjenega za- j u prejeninika storitve in ne kona uvedli tudi nižjo, 8,5- tako kot sedaj po kraju sede- odstotno stopnjo DDV od ža izvajalca storitve, Pri vra- dobav knjig, storitev čišče- Čilih DDV davčnim zave- nja oken in čiščenja v zaseb- zancem s sedežem v drugi nih gospodinjstvih, manjših državi, članici Evropske uru- popravil koles, čevljev in us- je, bo postopek vračila pote- njenih izdelkov, oblačil in kal izključno elektronsko gospodinjskega perila, do* preko spletnega portala. Stavka v Zvezdi odložena še za pet dni ŠTT EFAN Žakg 1 je do 25.. novembra. Pred- nje. Kot je pojasnil predsed- ................................................................sednica upravnega odbora nik sindikata Janez Podgo- Kranj • Vodstvo podjetja in je namreč na začethi stavke relec, naroČila in celo novi delavci v tekstilni tovarni obljubila, da bo do zo. tega kupci prihajajo, v tovarni pa Zvezda so se dogovorili, da meseca znano, ali bo ajdov- nimajo denarja za nakup zamrznitev stavke, o kateri ska Tekstina kot strateški potrebnega materiala, zato so se odločali 9. novembra, partner vložila potrebna velika večina proizvodnje podaljšajo še za pel dni, to sredstva za zagon proizvod stoii. Prenovljen iskalnik Najdi.si štefan žargi iskalnih rezultatov po določenih parametrih, prilagodljiva vstopna stran, možnost doda- uporabljan siovensid spletni janja lastnih povezav, pošilja- ............................................................................iskalnik. Pri prenoviso upoš- njevečjegašteviladališihbrez- Ljubljana - V četrtek so v tevali predvsem mnenja in že- plačnih SMS sporoči!, pregled družbi Najdi.si, d. o. o., ki je v Ije uporabnikov. Med novos- najnovejše ponudbe novih de- popolni lasti Telekoma Slove trni je predvsem hitrejše in lovnih mest, možnost ločene- nije, predstavili prenovljeni lažje iskanje, oblikovanje ga iskanja po sloveriskem in iskalnik Najdi.si, ki je najbolj predlogov iskanj, razvrščanje svetovnem spleta v 5 (A « » I « à ě i8 KMETIJSTVO o'cto.zaplat n ik ® g-gias. si GORENJSKI GLAS torek, 24. novembra 2009 MEŠETAR Cene klavnih polovic prašičjega mesa Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja js v okviru tržno irtformadjskega sistema pripravila tržno porDČlIo za prašičje meso za letošnji oktober. Poglejmo povprečne cene prašičjih klavnih trupov oz. polovic po posameznih razredih in sprerriembe v c^i v primerjavi s septembrom! Razred Povprečna cena S 145,57 EUR/ioo kg E 135.75 EUR/iOO kg U 123,70 EUR/ioo kg R 117,68 EUR/ioo kg 0 9M5 EUR/ioo kg P Šprerremba v primerjavi ' septembrom 6.30% 44 • 9.79 EUR • 9.34 EUR .8,74 EUR -6,60% .5.53 EUR .449% .18.37 EUR In kaj kaže primerjava s cenami v drugih državah Evropske unijeř V Sloveniji je bila septembra cena za razred E 145,66 evra za sto kilogramov In je bila nižja kot v Evropski uniji, kjer je bilo povprečje 148,40 evra. Med 27 članicami unije je bila cena višja od slovenske v 19 državah, nižja pa je bila sedmih • v Belgiji, na Danskem, v Franciji, na Irskem, na Nizozemskem, v Avstriji in na Finskem. Najvišja povprečna cena je bila na Malti (182 EUR/100 kg) tn najnižja na Danskem (130,22 EUR/ioo kg}. C. Z. UUBUANA Škoda poplačana, rešujejo že pritožbe vlada je na četrtkovi seji sprejela poročilo o izvedbi progra» ma odprave posicdic Ikodc v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2007. Kot je razvidno iz poročila, je suša v obdobju od 6. maja do 6. septembra prizadela 27.87s hektarjev kmetijskih površin v 56 občinaK ter povzročila v kmetijski pri-delavi za 16,5 milijona evrov neposredne škode. Vlada je aprila lani sprejela program odprave posledicškode v kmetijstvu, po katerem je zagotovila 4,6 mKljona evrbv denarja oz. 28 odstotkov ocenjene škode. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je od 5806 oškodovancev prejela 6414 vlog {608 oškodovancev je imelo Škodo na obtiočju dveh ali celo več občin). Lani jlrr je izplačala 4,3 milijona evrov odškodnine in letos (do polovice leta) nekaj manj kot 75 tisoč, preostali denar pa bo izplačala potlej, ko bo rešila Še štirinajst pritožb in Štiri primere zaradi smrti oškodovanca. C. Z, 89.8 91.1 96.3 Gorejijski prijatelj Radio Sorad.0.0., Kapucinski trg 4,4220 Škoija Loka, tel.: 04/506 50 50, /ax: 04/506 50 60, e-mail: infcMf radi o-sora. si Glej, Dejmo stisnt teater J iv^ lil fi - ^ I DVORANA NA ČEŠNJICI 26« m 27. november, ob 20«00 Cm v«epnk*! 1S€ Pr»4«jk.ftE^AVftAGJA lUSiNA. ŽELCNtKI Info: OSI «M220 4 Kmečke žene Medvodah Članice gorenjskih društev kmečkih in podeželskih žena so se letos srečale v Medvodah. Ogledale so si mlekomat, nato pa še moderen hlev in molžo z robotom. Mata Bîrtonceli Medvode • V četrtek je potekalo letošnje srečanje predstavnic enajstih gorenjskih društev kmečkih in podeželskih žena, Gostitelj srečanja je bilo Društvo kmetic ter žena in deklet na podeželju Medvode, srečanja pa se je udeležilo okrog iio đanic. "Najprej si bomo ogledale mlekom al. nato pa §e moderen hlev za krave molznice in molžo z robotom. Drugi del srečanja bo potekal v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori, kjer bo kratek kulturni program, predavanje z na- Tomaž Mis je udeleženkam srečanja razkazal mlekomat. s i ovom Komunikacija in uspešno trženje kmetijskih dan, najveil zajtrk z medom v otroš- vali bulezni, tudi nove gri- ček v Mengšu se je tako pri- ki akcijo čebelarjev podpira tvu njen rajljubši. "To je pe," je dejal Boštjan Noč. Kranj Sveže domače mleko tudi v Kranju * Od minule sobote naprej so v Kranju postavljeni trije novi mlekomatl. Dva sta na Cesti talcev na Planini, eden pa nasproti cerkve na Jezerski cesti na Primskovem. "Kmetje smo veseli, da lahko prodajamo domače mleko, misiim pa, da ste zadovoljni tudi v mestu, ker imate sedaj dnevno sveže kvalitetno mleko," je na slovesnosti ob mlekomatu pri piceriji Silvester povedal Jožef Cašperlin, Iz mlekomata nasproti kranjskega pokopališča bo mogoče dobiti mleko s kmetije Sajevic. na Primskovem pa iz kmetne Šuštar. V. S. Strah i n) Predavanja o kakovosti mleka, mesa in krme v okviru mednarodnega projekta Uvedba veljavnih in novih predpisov glede kakovostne hrane za administracijo in prakso bodo v petek od 10. do 16. ure v Biotehniškem centru Naklo v Strahlnju predavanja o kakovosti mleka, mesa in hrane. Domači in nizozemski strokovnjaki bodo predavali o ureditvi hlevov, načinu reje ter pomembnosti molzne opreme za kakovost mleka in zdravje živali, o možnosti predelave mleka na domu, o novustih pri prehrani govedi, o reji în zdravju Živali» o dilemah nadaljnjega razvoja slovenske govedoreje ... C. Z. » 1 4 4 » GORENJSKI GLAS torek, 24. novembra 2009 NASVET info<§fg-glas.si 19 Orientalska korenina proti gripi V Indiji In na Kitajskem so že pred dvema tisočletjema odkrili, da rastlinica, o kateri bomo govorili danes, besti. najsi jo uporabljajo kot enjavo» začimbo ali zdravilo. S širjenjem vzhodnjaške kuiinarike in zdravilnih metod se močno povečuje uporaba te orientalske korenine po vsem svetu, tudi pri nas. Seveda imamo v mislih ingver, pekočo, a hkrati sladko dišavnrco, ki je v pomoč tudi pri prehladu in gripi. Pavia Kliner Vreden toliko kot ovca I Ingver (Zingiber ofBdnaJe) izvira z obmoâ) jugov^odne Azije, danes pa ga pridelujejo §e ponekod v Afriki, na Ja-majld in v Braziliji. Njegovo koreniko omenjajo že zgodnji sanskrtski zapisi ter stara kitajska b^ediia, kasneje pa tudi grška, rimska in arabska zdravstvena literatura. Vsaka jed, ki jo je zauži] veliki kitajski filozof Konfudj, je morala vsebovatj vsaj kani^k ingver- ja. V Srednjo Evropo so ing- ^oščevanje krvi in pojavljanje strdkov. Nadalje ugodno deluje na jetra in zmanjšuje holesterol. Končno pa kot odličen antioksidant deluje íTidi proti škodljivemu delovanju prostih radikalov, med drugim nai bi varoval pred rakom in ateroskJerozo. verzanesli križaiiL Pomorske Ingver opelemeniti tako jedačo kot pijačo, denimo pivo. koloniabie sile so v njem videle izjemno možnost trgo Že diši po ingverjevem čaju Za zdravilno uporabo je bolj kot suhi ingver v prahu primerna otupljena in posu-šena ali pa sveža korenika (okrog deset gramov tanko narezanih in nasekljanih lističev enkrat do dvakrat na vanja. V 16 stoletju je imel Navdušujoč pa je tudi ter pospešuje tek in prebav- û^)- V lekarnah in speciali- funt te dragocene začimbe f^j^g^v okus • osvežilen in ne procese. Učinkovito pre- ziranih trgovinah dobimo enako ccno kot ovca. sJadek ter hkrati prijetno pe- prečuje bruhanje in slabost. ^di že pripravljena zdravila koč. Za pripravo hrane se Pomirja tako slabost med v obliki kapsul in tinktur ali aporabija korenika, ki je lah- potovanjem z avtom ali leta- ingverjevo eterično olje. V ko sveža, konzervirana, kan- lom, kot morsko bolezen, hladnih in po praznikih di- dirana ali posuSena iji znile- ^a ludi slaboši po yperativ S lad ko-pekoči užitki Vonj svežega ingverja ne- , ^ . . koliko spominja na vonj li- ^^ ^ ^^ vsestransko nem posegu. Delu)e proti godi ingveijev čaj. na) si bo šcČih zimskih mesecih zelo začimbo lahko začinimo vse driski, vrste mesa in rib, lahko jo dodamo jabolčnim zavitkom 2nižuie vročino in nasploh vsem sladicam iz jabolk, banan in rabarbare, sam ali pa v kombinaciji z drugimi zaâmbami, ki pozimi ogrejejo telo in duha, okrepijo odpornost ter v sebi Ingver bo dal vse od sebe nosijo pridih praznikov • d- kompotom, sadnim sola- pri zdravljenju kašlja, pre- ^net. j^než, klinČld, komar- tam, mlečnemu rižu in peci- hlada in gripe. Ima to moč, ^^k, kardamom, hibiskus, šivu, kot so medénjaki, ingver- da spodbuja potenje in zni- psk, plavica, posušeni poma- jevi piškoti i Lajša potovalno bolezen žuje vročino. Preventivno rančni olupki, jabolčni krhlji deluje proti nalezljivim bo- - Ingver velja za varno za- lernim. Pomaga lajšati gla- čimbo, a njegova uporaba v vobole in migrene. Deluje pretiranih količinah lahko Ingverjeva korenina je v kot stimulans in tor^ik ter \pliva na osrednje živčevje veliko pomoč vsem, ki jim tako zmanjšuje kronično ter povzroči depresijo in arit- preglavice povzročajo slaba utrujenost, izboljšuje spo mijo. Če imate žolčne kam- prebava, vetrovi in kolike. min. imel pa naj bi tudi bla- ne, če uživate zdravils proti Ingver spodbuja krvi obtok Ker deluje antiseptično» ko- ge a&odizične lasmosti. Nje- strjevanju krvi, če ste noseči in pospeši dotok krvi v kožo, risti pri vnetjih prebavil in govo delovanje lahko pri- ali dojite» se o uživanju več- zato nas ogreje in zdravi celo pri zastrupitvi s hrano. merjamo z delovanjem čes- količin ingverja posvetu- ozebline. Preprečuje nastanek čirov na in čebule, ki preprečujeta jete z zdravnikom. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: Čista goveja juha z jušno zelenjavo, puranovi zrezki v smetanovi omaki z gorgonzolo, njoki, motovileč s ko'uzo v solati, pita lene gospodinje; Večerja: jetr* na pašteta, zrnat kruh, sadni čaj. Ponedeljek - Kosilo: brokolijeva kremna juha z jajcem, popečena govedina iz juhe, pire krompir, rdeča pesa v solati; Večerja: mlečna kaša. mleko. Torek - Kosilo: makaronov© meso, radič s Sžolom v solati, mandarine; Večerja: krompirjevi Žgano 2 ocvirki, bela kava, Sreda • Kosilo: jota z zeljem in s kranjsko klobaso, pc^eče-na polenta s parmezanom, sadna kupa z banano in kivijem; Večerja: zeljnata solata s krompirjem, hrenovke. Četrtek - Kosilo: krvavice ali pečenice» dušeno kislo zelje z ocvirki, pražen krompir; Večerja: zelenjavna ponev z jajci na oko, koruzni kruh. Petek ■ Kosilo: kremna juha iz brokolija, potočna postrv po kmečko, pikantna krompirjeva solata; Večerja: skutni cmoki na sopari, višnjev kornpot. Sobota - Kosilo: štajerska kisla juha, piščančja rižota, zeljnata solata $ fižolom, pečena jabolka z orehi in medom; Večerja: "pohane šnfte", bananino mleko. Jabolčna pita lene gospodinje Uň suho po 2 dl moke. sladkorja in pienicnega zdroba ter 1 pecilni prašek. NamaŠČen manjši pekač (20 x 30 cm) posujemo s 4 dl mešanice, nanjo naložimo ^o naribanih jabolk z malo sladkorja in cimeta ter prekrijemo s preostalo suho mešanico. Vse skupaj preiijemo z dvema razžvrkljanima jajcema in 4 dl smetane. Pečemo 45 minut pri srednji temperaturi. Potočna postrv po kmečko Sestavine: 4 potočne postrvi (po 25 dag), 150 g mesnate slanine, 2 žlici koruzne moke, 2 Čebuli, 4 žlice limono^ega soka, Sopek psieďilja, mlet beli poper, sol. Očiščene postrvi pokapljamo z limonovim sokom in pustimo 10 minut, da se mariniraj©. Slar^ino narežemo na majhne kocke. Čebulo olupimo in zrežemo na obročke, Pe- teršilj sesekljamo. Slanino v ponvi na srednji vročini rjavo opečemo, poberemo iz ponve in shranimo. V maščobi od sfanine rumeno opražimo Čebulne obročke in jih dodamo k slanini. Ribe osolimo, popramo in povaljamo v moki. y maščobi od slanine jih previdno prepečemo. Shranimo jih na toplem. Slanino in čebulo spet segrejemo v ponvi, primešamo sesekljan peteršilj in vse skupaj stresemo na ribe. K ribam ponudimo pikantno krompirjevo solato in rezino limone. WWW.CORENjSKICLAS.S Mi V V za srečo, sreča za nami 123 V RAKOVIH KLEŠČAH, DEL marífta S.molntkar 4 Zdra v Človek ima tisoč ra - lienje Šele tedaj, ko bo popolno- izyiíítí, tem prej àoscétru> na-ziiinik želja, bolan eno samo: ma spoznal, daje vse slabo in sprotíe Uga, kar hočemo. Ta ciij pa lahko doseže samo in s tem tudi trpljenje. Na to strpljenjem. Naše življenje je mesto stopi zdaj uvidevnost, ozdraveli. Kdo je to m isćl prvi nezaželeno k plod maše domif- izrekel, ne vem, vsekakor držL Ijije in sploh nikakršna stvarna resniČMSt. očiščujoč proces. Zato pred trp- Sreča ni ne v preteklosti in ljenjem ne smemo bežati tem- spoznanje in razumevanje. Cidalje jasneje spoznavamo. Ke v seda njosti. Sreča je vselej le vtČ ga moramo kot sredstvo za da je doh ro in zaželen o pov- Šele potem bo lahko âovek v sedanjosti. Fred vami je ïe en. i^saj za postal notranje docela miren zdaj zadnji prepis iz knjige in bo prihodnosti pustil v vsa- dosego cilja pozdraviti in se sod prisotno in se nam cdkri- nanj pripraviti. Trpljenje ni ni- va le toliko, kolikor ga že mo- Kar je bilo in kar je, ne mo» komur prihranjeno. Vsak ga remo dojeti. Učbenik življenja avtorja Mar- kem podedu prosto pet. Šele remo spremeniti: kar pa bo, je mora sam prestati> Samotrplje- Sele z doseženo stopnjo svo- tina Kojca in sicer z name- potem mu bo postalo docela že ddp> določeno. Vse, kar se fýe nas namreč dela razmiSju- jegff spoznanja dovek preraste nom, da na temelju njig>vega vseeno, kaj se bo zgodilo. pogleda na ncgryno rečmo m- dogaja, pa je dolgo premišljeno, joče, samo trpljenje nam omo- vse nižje ravni in vse zmote. modro in dchro ter siuži zme- gDča spoznati svoje napake in Ustvarialne sile, ki jih je prej v jidno resnico analiziram svoje Vse ČlovAovo početje se s rom le izpolnitvi in izboljšanju zmote, samo trpljenje nas vodi svoji zaslepljenosti uporabljal dosedanje ooti in stranpoti tega vidika nenadoma pokaže r^iŠega življenja. iskanja ozdravitve oz i roma ^e* iitve iz nenavadno Čvrstih ra- ftroíortslco nesmi^lno. Mi tekamo za srečo, sreča pa teČe za k boljšemu in popolnejšemu za negativno delovanje, začne življenju. Tom je trpljenje edi- usmenati v najčistejši tir." Nihče ne more uiti samemu na potk odrešitvi iz rrpljmja. (Martin Kojc, Učbenik živ* nami. « •• Kot vešče v luč, dr- sebi: vsak se more reSti svoj^ "Tako se bo Človek osvobodil vimo naravnost v rtesrečo. sleherne želje, izsiliti bdjše živ- ¥ Čim močnáe hočemo nekaj 4 trpljenja samo, Če se skozi spoznanje resnice sam odreH. à S spoznanjem te resnice ljenja; VIÍ. lekcija, od strani 82 zavestno umre Človekovo ho- do strani 8q.] ten je, izsiliti boljše življenje. J ( Se nadaljuje. ) i è 20 NASVET, OGLASI GORENJSKI GLAS torek, 24. novembra 2009 RAZPIS ZA MLADE ŠTUDENTSKE DRUŽINE Razpis traja od 1.11. do 30.11.2009. Ved na: hTtp://www.ksk.si iteTno» . M«. I« TenM Oofen « Gorenjska 96 MHz RADIO Z A RADOVEONE Kaki Boris Bergant mo v toplejši prostor skupaj z jabolki. Ima pa kaki Še eno dobro lastnost, je zelo odporen za razne škodljivce, tako da se ne škropi pc pJodovih z različnimi kemijskimi pri- ....................................... pravki, razen če pridelovalci To je povsem neužitno, iz svojega neznanja ne škro-sem se zmrdoval ob prvem pije preventivno, tako da je zeîo típkem srečanju s kaki- smiseho kaldje pred upora-jem. Kasneje mi je prišel v bo vseeno splabiiti s toplo roke izraelski križanec sha- vodo iji liste Uuike prosojne ron, ki sploh ni trpek, tudi ko olupke pustiti na krožniku. je Š€ povsem kompakten, in všei mi je postí fedi kaki, le j^^j^aii s kakijem da sem ugotovil, da mora bit povsem dozorel. Pri povsem moke, 2,5 dl mesne juhe, 2ka- kič z žlico spiralno potegnite, Za 4 osebe potrebujemo: j kija, sol in sveže mlet poper. da doUte lep yzorec. po vrhu dozorelem kalciju se mora k^kije, o.s dl konjaka, 25 poldnevom ce« Kranj (v nadaljevarxju Za- stroke. "Normalnih" in "po- lotne družine? Morda je to do- vod), v katerem očita Zavodu motnih " šol ni več. Že dolgo časa ne. So le izobraževalni volj velik razlog da malo "po - orga nizacijo h rupnih p riredi • eksperimentira " z na primer tev. programi, ki jih u^nci obisku- alkoholom in drogami? Mor- Zavod za turizem Kra^ jc jejo v osnovnih šolah in drugih da bi z dobro samopodobo, eden od organizatorjev različ ustaru)vah. Teh programov pa vendar v prilagojenem progra-jeptc^. V (povaše) "pomož- mu z nižjim izobrazbenim nih" šolah se izvajajo p'ed- standardom, dosegi več in to z vsem prilagojeni programi z manj stresa. Kar nekaj jih po- mestnem jedru sldadu mřimi priredit nižjim izobrazbenim, standar- znam, ki so v življenju dosegli vah povzročajo hrup, vse to-dom (s katerim učenci zaklju- ogromno, pa so v omovni šoli čijo osnovrwšolsko izobrazi-nje in se lahko vključijo v na- obiskovali program z nižjim izobrazbenim standardom. daljnje izobraževanje po celo- Toliko v premislek. vrstne prireditve i tudi ustreznemu oq Mestni občini Kranj. Ddstvoje, da tatír tni vertikali izobraževanja) Vašega primera ne poznam nje potrebujejo vsi organiza in posebni programi vzgoje in ne želim soditi o Um, ali gre in izobraževanja (za učence z za krivico ali ne. Glede na to. tom, ki uporabljajo ozvočenje. Oh tem bi izpostavila, da je in težjimi motnja- da gre za otroka znanke vaše bih od-i. decembra 200S do miv duševnem razvoju). Po znanke, tudi vam primer mor- 20. novembra 2009 v MOK vaših besedah sodeč, otroku da ni poznan v detajle. iz vaši znanke iz drug^a koiena Ob uporabi primerne termi- prekomerno obremenitev "grozi premestitev" (op.: stro- nologijc, ki ne diskrimmira Go'cnjski glas podariš 7 Dâ'Ov vstcpnic Za brezpUči« m > Ďíitie na: "J.; rf «i «i BELVIJEVA PREMIERA - MLADA LUNA K: ,c » JJCI, v.; PREM EOV SFEDC. li, í-jOVEMBř- ob ^vJj ; ) ;S[JU DELUXE KRANJ ; i á J i KAŽIPOT, OGLASI < g'g^S.Si GOREN)SKI GLAS torek, 24. novembra 2000 HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 Í2OI 42 00 Na'»^ilo ri objavo sp'n^rr^^ Klf^ng OK&Mi^đ Bl«r« v torek, 24. novembra, ob 17.30. delavnica za spretne prste Čarobno drevo pa v četrtek, 26. novembra, ob 17.30. Radovljica - Ustvarjalna delavnica z naslovom Adventni venčki se bo začela v četrtek, 26. novembra, ob 17. uri. Bohinjska Bistrica • Pravljici Veseli hranilniki lahko otroci prisluhnejo jutri, v sredo, 25. novembra, ob 17. uri. jesenice * Jutri, v sredo, 25. novembra, bo ustvarjalna delavnica Roboti iz plutastih zamaškov od 16. do 17.30. v četrtek, 26. novembra, bo ura pravljic ob 17. uri, prireditev Lepo je biti bralec ob 18. uri, v petek, 27. novembra, bo Bri- htina pravljična dežela od 10, do 10.45. Slovenski Javornik • Danes, v torek, 24. novembra, bo ustvarjalna delavnica od 16. do 16.45. Večer z Brunom Podveršičem Dunaj • SKC Korotan in Societa Cormonese Austria vabita na večer 2 Brunom PodverSičem ter 2 rebulo in s kostanji, kt bo v petek, 27. novembra. 19. uri v dunajskem Korotanu. Bruno Podverštč bo prrpovedoval o življenju, vsakdanu In tradiciji na Brdi. Slavnostna akademija s podelitvijo priznanj Gorenja vas • Občina Gorenja vas • Poljane vas ob 23. novembru, ko praznuje svoj občinski praznik v spomin na prvo omembo krajev občine v pisnih virih, vabi na slavnostno akademijo s podelitvijo občinskih priznanj, ki bo v soboto. 28. novembra, ob 18. uri v dvorani Doma občine v Gorenji vasi. Miklavž s Kranjci v Komendi Komenda • Miklavž bo letos prilel v Komendo že v soboto, 2$. novembra, in bo na večeru sodeloval skupaj z ansamblom Kranjci, ki bodo ob te) priložnosti predstavili svojo prvi zgoščenko z naslovom Zibljejo se Karavanke. Sodelovali bodo še drugi izvrstni ansambli in znane osebnosti, med katerimi pričakujejo tudi predsednika republike dr. Danila Turka. Černetov večer pri Avseniku Begunje - Franci Černe je v Četrtek. 26. novembra, na rojst* ni dan Slavka Avsenika, povabil v Avsenikovo gostilno v Begunje zanimive goste. Za zabavo in ples bodo od 19. ure naprej igrali ansambel Saša Avsenika, Slavkovega vnuka, tržaški glasbenik Marko Manin in ansambel Jerneja Kolarja, dobitnika zlatega slavćka za leto 2009. Udeležbo na prireditvi je mogoče rezervirati po telefonu 04/53 33 402. obvestila Preprosto in naravno kompostiranje Preddvor - Zavod za turizem Preddvor in CTRP Kranj vabita. da se udeležite praktične brezplačne delavnice Preprosto in naravno kompostiranje bioloških odpadkov na našem domu z metodo naravnih efektivnih mikroorganizmov, ki bo danes, v torek, 24. novembra, ob 17.30 v Krajevnem domu v Preddvoru. predavanja Saikai, japonska Radovljica • O drugačni kulturi, brezmejni srčnosti gostitel* jev in Še več o vtisih s pevske turneje po |aponski bodo s pesmijo in besedo spregovorili člani Moškega pevskega društva Triglav Lesce in sicer v radovljiški knjižnici danes, v torek, 24. novembra, ob 19.30. Z Darwinem v pragozd in na Galapagos Bled - Maja VrtaČnik vas bo v četrtek, 26. novembra, ob iS. uri v Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled odpeljala v osrčje pragozda Amazonke in na otočje Galapagos, kamor se je ob 200. obletnici rojstva Charlesa Darwina in i50-letnicl objave njegove knjige Nastanek vrst z naravnim izborom odpravila skupina učiteljev biologije. Splošno o raku Kokrica - Turistično društvo Kokrica vabi na zdravstveno predavanje Splošno o raku in sicer danes, v torek, 24. novembra, ob 18. uri v prostorih društva. Predavala bo gospa Zdenka Erjavšek iz 01 Ljubljana. MoJeDelo.com liberí prihodnost MOJE delo, spletni marketing, d.0.0., Litostrojska c. 4Ac. 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 ViC INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) ^A; www moiedeln rem, Ínfoí®moj^Helo.C^m Prodal ni tnienlr m/ž CV svoji pisarni) Za usmerjeno nađaJjrve poštovanje r>9 slovanskem triéču iščemo dtnamičA^d in In iciatrviiega oroc3a)neçâ inžánlrjd/Saies Manageria, kl bo na licu mesta dala z ob9toiecí>a ncpvih strark a prod,iMni tgku&uni la iicrtnaf- iiah/(^oščah In tehniki vroćih kanalov, sofemrjanje projaKtov od faza ponudb do uporaDe končnih proizvodov. Eblinger & Partner, Viftrnburggas$e 9, AOOlO Wîen, pniore zOiramo do 17. 12. 2009. Već navAvw.moJeddlo.com FtUet / Fn govoru, zaso^itev za nedoločen čas. Pn&aMefno delcvne izkušnje v frizerskem salonu 4Look, đ, o. o., P©tn>nijeva 4, 6000 Koper, pljave zbiramo do 16. 12. vec na wvvw.mojeaeio.com. Tiskar m/ž {škoQa Loka) Priložnost za tiskâiiel Oato v dinamičnem okolju, na večbarvnih olset tiskarsKin strojih, tisk embalaža iz kartona, ponuja možnost poMíonega razvoja m stalnih sin:^kovnih izzivov, léčento tiskarje, ki so pnpravljeni sodelovati crl «delavi embalaže vmunske kakososti. EmPaLažno grafično podjetje, d. G.. Kidr^ va cesta 82, 4220 èko'ja Loka, pnjave zbiramo de 1$. 12. 2009. Več na mojedeto com. Ofodjar • vzdrževalec elektro, si roj ne stroke m/2 (Lesce) Prednost todo imeli kancfdati s poznavanjem programa ACAD in z ćzKuinjami na CNC vođenih strojih. Zaielene so izN^jinje pn delu v proizvodnji. N/udimo stirnuiab^i osebni dohoa wv^.mojedelo com. DAlAvee n» In montaža slavtaeoa pOúátvd m/ž (Poifane nad éko^ Loto) Vaâe dekMia nak>9e bodo obsegale: delo ne stiskalnici in pregledovanje, paKiran- ie. montaža lesenih in kovfns^ delov na terenu, druga dela po navodilih nadrejenega. Oeto je dufv ali v^^čtTmpn^ikn PrirAkiijAfito* v^j II sfopt^jo 'zobr^cbe, zaž^sne izKuénje, natančnost, iznajdljivost, pnlagodijivost. samotniciativnost. A KVICK, preevcdn^ In trgovine, d. o. o., nad âkoQo Loko 13, 4233 Pofjdirto i«J Ško^Loko, prijave zbirvno do Od. 12. 20C9. Več nawmvmofedelo.com Strokovni sodelavec v kontrolingu m/ž (Begunje na Gorenjskem) Skupina Ban v holeKtii/ vabi no/ega sod«la«ca za ooravijanje del in nak>g na de- rnestu'«trvk^THnl sodelavec v kûntroCrgu*. K scOe^Kwatqu w-Jjimu K«u>JiJdtu b lančano sopnjo izobfaďK ekonomske ali dnige ustrezne smeri, ď>edeb.com. Poslovni sekretar m/2 tško^ Loka) Od novega sodelavca/sodeiaAe pnčaki^ems; vr. stopnjo izsbrazbe organ^jske an upravne sn>en. i-2 ^ ustreznih detovn^ izkušenj, aKtivno znanje nemškega in angleškega jedka, dobo poa^avanje p^ramskega paketa US Office, komunika* tivTy)8t, organizadfske sposoCnosti, fleksibiln:^ m samoiniciairvnost. Indra^rat elek* iomotooi, d. 0. o. Rentith BDsch group, KMnčeva 81. 4220 SkoÇa Loka, prtiave zbfBmodo 11. 2009. Več na www. motedelo.com. Prodajalka/ec s skrajlanlm delovnim časom (Kranj in Nova Gorica) Poleg Vaše strokovnosti dajemo tudi veli)< poudarek na di^r začetek dela, na urejen videz in odprtost, s katerim stopate naproti našim kupcem. Od Vas prtčakulemo, da imate končano vsaj IV. siopnjo izobrazbe zakonsko ustrezne smeri Chartes Vogeie, Linhartose çosta ii A, tOOO Ljubljana, pnjave zbiramo dol7.12.2009 Već na www.moiedelo.com. Glavni knjigcvodja m/Ž (Kranj) áčemo izkušenega delavcayko. ki bo zaradi preQv)dene porodniške odsotnosti lahko čimprej strokovno in ddgovorrx) opravljal/a delo v prijetnem hoektivu Alpetour Potovalna aqancliâ. d. d .Mtrka Vađnova 8. 4000 Kranj, príjavp 7htr7tmo dO 18. 12. 2C09. Več naw%*w.moiedeio.com. Z uravnoteženo prehrano do zdravja Kranj • Koronarno društvo Gorenjske vabi jutri, v sredo, 25. novembra, ob 18. uri na predavanje v veliko dvorano Doma krajanov m Primskovem, Jezerska cesta 41. Tema predavanja bo Z uravnoteženo prehrano do zdravja, predavatelj pa Andrej Kutnar, osebni wellness svetovaiec. Od 16.30 do začetka predavanja bo potekalo merjenje indeksa telesne mase in podkožnih maščob. Vstop je prost. Družina in timski odnosi Kranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdrsvje» vabi danes, v torek, 24, novembra, ob 17. uri na predavanje dr. Lucije Mulej Družina in timski odnosi. Predavanje bo v prostorih društvene pisarne v Kranju» Oldhams-ka H (pri Vodovodnem stolpu). KONCERTI Koncert Glasbene šole Radovljica Radovljica - V Baročni dvorani radovljiške Graščine bo v četrtek, 26. novetnbra, ob 19. url 2. abonmajski koncert Glasbene šole Radovljica, na katerem bodo nastopili učitelji te šole. Vstop je prost. Vabim o vas na odprtje in ogled razstave likovnih izdelkov uiencev OŠ Helene Puhar Kranj. Razstavljena bodo dela no temo novego IsUi. Odprtje razstave bo v Četrtek, 26. novembra, ob 17. uri v avli Gorenjskega glasa na Bleíweisovi cesti 4 v Kranju. Razstava bo odprta do 4 decembra, vsak dan med & in 17. uro, v petek do 14. ure. Prijazno vabljsnU Vstop je p'ost. l/^éih M. tAZfMv9 / ■ 5 J «A» > \ t knj^a I® narotv^^^ T«So vMsna " ■ cena » P Gorenjski Glas k i I i V « GORF.NJSKl GIAS torekr 24. novembra 2000 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-glGs.si 23 WW nS&t { « ] r Podjetje FAMILY FROST, ± o. o., je lecos postab del uspošn« mednarodne skupine Eismann group. Iščemo visoko motivirane, podjefriiško usmerjene samostojne • ZASTOPNIKE/ AGENTE (m/ž) za zastopanje in stontve prodaje blage zunaj prodaialn. Oblika sodelovanja • preko s.p. Ponujamo možnost zelo dobrega zaslužka. Za več informacij poWiSlte PE Podrečatel 051/67M63 Vi n ko TrSan. GG narocnmc 04/201 12 41, î'pùlU: narocnîne@3-glas.si www.goremsklQlds.si LOTO Rezultati 93. kroga - 22. noverrbra 2009 5,11,24,27,28,32,36 in 20 Lotko: 116834 Loto PLUS: 8, 23, 28.30, 32, 37, 39 in 19 Garantirani sklad 94. kroga za Sedmico: 200.000 EUR Predvideni sklad 94. kroga za Lotka: 1.220.000 EUR Predvideni sklad 94- kroga za PLUS: 170.00P £UR Mtoti« te^ k Gorenjski Glas Cena» nai f> naroèii® P« Gorenjski Gas Máli oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 4213 e-mail: malioglasi^g glas.si : za objavo v petek • v sredo do 17301 za objavo v torek do petka do nJO! Delovn ponedeljek, torek, četrtek neprekinjeno od S. do 17. ure, sreda od 8. do 18., v petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. KEPREMICHINB STANOVANJA_ ODDAM ENOSOBNO stanovanje, Bled center oarkimi oTOStor in klel, s 610, 031/449-712 ,d. O. O., nepremičninska družba, KoroiU C 2, Kranj Telefon: 73 73 Fâx: 256 73 70 EpoSta: i nfbâ>f6sst.si Interner. MISE PRODAM KRANJ-ORUlOVKA, 12& 1^2, bf$á, nov3, 486 fn2 zemljišča, Q. F.. asiditiran, dovoz, vei prlkijućKi do hiše, cenft 1?0 000, DFI d. n o , Slamnikarska c. la, Domžale, v ITO NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV T RO 7, 400C KRAN) T£L: O4/23-8>U0, 04T/755'296r 040/204-661, e>poStâ: ítd.neprefnícníne^slol.net www. (td*plus.8Í POSESTI PRODAM ZAZIDUIVO PARCELO, podJoétom, 695 mS. ugodno, « 04/23-12-663 mB StrilArjcN'a ulica 7,4000 Kran) www.reprermcnine.gnd.si «•luilov: iniog^gndil KÍ: 4JS64 2S139 04. ftx .jSé 4 281 5907 gífn POSLOVNI PROSTORI ODDAM PISARNO, 25 m2. na eur slroèki, V ini 3, Kram, eooaeor KiKERN NEPREMIČNINE Maistrov Tet. CM/20213 SJi 20Z1$ bb CSM 0ÇI/32C7OO1 Emili: infb^ltj^cni.si OARAZE ODDAM GARAŽO Š49a'i4> mobi: 04^451-357 «•po^ta: InfbiS^j ur*» nI b MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PndDAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih i/ozil, gotovinski odkup« prodaja na obroke. MEPAX, d. o. o., Panina 5, j, Tř 04V773-772, 040/773- AVTODELI IN OPREMA PRODAM ORIGINAL pisréti 2d 8MW X3, aJu., z elnirrjl pnevmatiKami, « 031/63&- 7 53 0007068 KUPJM 4 PLATIŠČA 23 Renault Sfinic, 16 col « GRADBENI MATERIAL GRAOBENI MATERIAL PRODAM LESENE PUNTE za fa&adni oder, «031/588-281 (9007^) KURIVO PRODAM DRVA • metrska ali razžagane, možna dosiâva. tr 0, .cens 40 eur SUHA bukova rnzzagarta drva ter delovni stroj Fudži, « 031 /561 -707 mows SUHA BUKOVA DRVA, cela ali raiii-gana, lahko flcstavlm, tP C40/356- 676 9007068 STANOVANJSKA OPREMA OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM ZAMRZOVALNO SKRlItJO Gorenja, riohro ohranjera, 3801, V C4/26-21-4?ô »0/0&3 ŠPORT, REKREACIJA PRODAM BlUARO. nov. » 031/206-724 HOBI KUPIM STAR DENAR, arebme, zlata, srebrni-no, dalnino, odlikovanja in cruge sVa- rl. « n^O/APR-RR? viA7fícu KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM SEKUUR s korftom za žaganje drva, 04/20-4fr678, 031/612-210 ecc/07B PRIDELKI PRODAM 8RIN0VE lagode, zelo kvsiitetne, o^er>a, pakirane po 30 kg, cena z «toetsvo 1.60 eur/kg, 9 041/410- 350 BRINOVE jagode, vreče po 30 kg. prečišćene, ceia 1.90 eur /kg, možna đo$iavain mletje, tr 04i/< J28-on JABOLKA za ozimnico in predelavo, Marki/ta, Čadovj» ( 30 nik, 9 04/25-6CW48 OuOdM4 JEOILNI Kmmpr, belf in rdeč ter kmv ni krompir, okolica Kranja, tr 041/971-508 KOrùn KRAâKt TERAN, lerajlov liker in Kra^ ik bhnievec. center krasa, odlične kcvalitete, dostavím tudi rm koicK ne, ugodne cene, tř 041/ 614-862 900Î092 KRMNI In ledi n krompir, t «iin rdeči, w (M1 /060-207 KROMPIR. Kmni, 9 031 / ^337-397 900^070 KROMPIR za ^o, 9 041/612-263 KROMPIR, krmilni in Jecifni, « ůoayoŘí KROMPIR, klim ni iiij Kmetija Jeraia, Podbrezje 218, 031/311-417 «XI706& ZEUE sseže, tř 041/209-677 V2REJNE ŽIVALI PRODAM 9IKCA )n teličko, le^ okoli 200 9 04/59-21-010. 041/356-344 «007UI tB TELICO, stan> 14 rrjesscev. « D31/271-598 anrmw.^ DVE ŽREBICI »031/311^72 m dva oslička. SQO7Q06 KRAVO secev, V 644 staro S let, brejo S me--23-719, 60070es KRAVO, brejo 4 mesece in bikca si-menratca, težkaga 200 kg, copoione. 9 ná1 ňoQJĎňf ORJAŠKE I lese, samce in samice, plemenske, stare 9 mesecev in velike fP 040/674-088 eoûWô TELICO, 8 mesecev, 9 €007Ce« LIOO SIMENTALKO, staro 1 letoir CO sim - m. breio 5 mesecev, fl 041 /378-799 Moroô OSTALO PRODAM SREDNJO hidravlično plužno desko, dirn. 560 X13Û0 za traktor Tomo Vir»-kovič, « 04/57-25-096, C51/353-912 i»7on POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSl^NE, TUDI ZA DOLOČEN CAS, TEH UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in kasingi. Možnost odplačila na pok>tni-ce, priderno tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert Mlinsb 22f 2000 Maribor» 02/2S2-4S*26, 041 /750560 ZAPOSLITVE (m/ž) MUDIM V PRIJAZNEM, svetlem okolju nudirno zaposlitev za dala in naloge proda)a* lec/ka - poslovodkinja, na iokaci]i tO Žer\eur. Prošnie poslati; PROSEM COM, d. o. o. Sp. Duplje 8. 4203 Duplje, tř 04/25-71-420 BC07079 2AP0SLÍM0 deKle ali tanta za oeio v đrezbi. Gostilne Pr* MabcKu, Jezerska C. 41, Kranj, « 04/23-43-360, 041/ 229-7 8S 8937064 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od temelja dO strehe, t^otranje omete, fasade, kamnite ^ksfpe urejanje in tlakovanje dvorišč, 2 r>čisint ali vaáim matsríalom, SGP Sytyqi SKALA, d. n. O., Stružsvo 3 8, Kranj, «041/222-741 ADAPTACIJE kopdlr>lc, vocovodne stortwe. zidarska delà. poUiganje keramičnih ploščic, montaža kopalniške cpreme, Pugel) Ma/}ar, s. p,, Hotavlia 34, Podtóne nad âkoljo LoKo, 041/54V266 ADAPTACUE. vsa gradbena deta, no- 1'anle omete, lasade, adaptacije, lia- kovani« dvorišča, ograje, kamnite (Karpe in aimn>Ke, Kvalitetno, nitro m poceni. SGP BenI, d. o. o., Stružavo 9 ASFALTIRANJE in tlakovanje, strojni izkop terena, prevzem komplet gr^ benih del novo gradnje in adaptacije, izdelava fasad, izdelave skarp, AES, d.o.o., Sadnikarjeva ul, 4, Kaninik, It 051/823-095.031/803-144 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz, poti, parkirišč, polag robnikov, pralnih plosć, i;d. Isetonskih in kamnh th skarp. Adrovtc & Co, d. n. 0., Jeli>r- ^va 10, Kamnik, tř 0l/83-94-ei4, 041/880-751 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter. s. D., Senično 7, Knie, tel,: 59-55- 170, 041/733-709; žaluzije, roloji, ro-Iste, lamelne uvese« oiíse zavese, ko- nuiriikL riidjKko, www.aste(ÍK».n9t B EUE NJE in nja oken, vrat opieski, kvalitetno Ivo, 8- O , 031/392-909 sten, odstranje- i premazi, taar^* ivnt ometi in m uQoano, Havec 179. Naklo, 9 OELAM VSA GRADBENA DELA, adaptacija kopalnic, predelne stene Knauf, fasaderska dela, sllkcpleskar-ska, čiščenje poslovnih prostorov, popust na vaa dala 10%, Tro - Cabrio s.p., Kidričevi 4B, 4000 Kranj, « 031 /427-127 Moeaii KITANJE in beljenje, hitro In kvalil^t- no, Nahtioa^ Roman e p., torijeva 19, 031/508-168 KOMPLETNA adaptaoHa etsncvanj m <^a1nic, vodovod, ceniralr^a, eleKtri-id. keramika, knaut, pleskarska dela. Kopalnica samo v 7 dnehl Jari in Metka Rep, d. n, o., Godedič 43 a. šk. Loka,«041/rS7.i09 «uoaavo TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, do 30 % pnhranka pri ogre- vanli). Prepiha in prahu ni ve« I Zmanjšan hrup, 10 lat garancije. 6E & MA, d. o. o., £ksierjeva 6, KamniK, tr 01/03-15^57. 041/694-229 RAZNO PRODAM PLINSKO eur, tf za 10 kg, cana 10 MÛTOn ZAMRZNJENE goOe, 8 kg, cena 15 eur/lg-glas.$i GORENJSKI GlAS torek, 24. novembra 2009 Ankçta Še bomo smučali Vilma Stanovnik čeprav te dni v dolini še ni nič dišalo po snegu, je bilo vsaj na smučarskem sejrr^u v Kranju dosti zanimanja za nakup rabljene in nove zimske opreme. Obiskovalce in prodajalce smo vprašali, ali radi smučajo in kakšen strošek je to zanje. Foie. T»nj Dek) Domen Turk iz Tržiča: "Od vseh vrst smučanja najbolj uživam v turni smuki» čeprav imam rad tudi druge športe. Največkrat grem na turno smuko na Zelenico, spomladi pa tudi na Mojstrovko. £mil Satler iz Škofje Loke: "Še raje kot smučam, tečem na smučeh. Grem na Pokljuko ali v Rateče, smučam pa najraje na Starem vrhu. Smučanje je kar velik stro- iek» posebej Če kupíš vozovnice za vso družino." Barbara Markíč iz Kranja: "Včasih sem smučala, sedaj pa raje deskam. Kot študentka bom delala na Krvavcu, in upam. da bo dosti priložnosti. Karte sicer niso poceni, a imamo študentje k sreči popuste." Sebastijan Bauman iz Dru lovke: Božo Vidakovič iz Kranja: "Smučarske vozovnice so "Največ smučam na Koro- [ za večino kar drage, jaz pa škem, pa tudina Kfvavci, saj i si ta stroške pokrijem s po- sem tudi trener smučanja. V : učevanjem smučan/a. Na Avstriji je več smučišč, ker je : smučeh sem vso zimo do večja konkurenca, tudi več : pomladi, poleg tega pa rad dobiš za to, kar plačaš." tudi tečem in drsam." Godci in pevci voščili Avseniku Stotnija godcev in pevcev s tenoristom Janezom Lotričem na čelu je v četrtek v Begunjah Slavku Avseniku voščila za osemdeseti rojstni dan. loŽE KoŠN)£K kar, so se odločili, da bodo v pevski zbor iz Radovljice in državna prvakinja v igra-....................................... Begunje v kar največji tajno- pod vodstvom Franca Pod- nju na diatonično harmoni- Begunje « Slavko Avsenik bo stí, brez javnih povabil, le s jeda. Ko je v dvorano vstopil ko Kristina Pahor, slavnost- v Četrtek, 26. novembra, pomočjo znancev in prijate- Slavko Avsenik s soprogo no torto pa kolektiv domače praznoval osemdeseti rojstni lj?v povabili čiin več hármo* Brigito, s sinom Gregorjem gostilne. Za praznik mu je dan. Franc Koseli, kovač iz nikarjev in njihov nastop do- in njegovo ženo Katarino in prišel voščit tudi radovljiški Spodnje Upnice, kulturni pohiili še s pevd. vnuki, ga je harmonikarski župan Janko 5. Stušek. zanesenjak Staoe MibeliČ iz Načrt je uspel. V četrtek, zbor pozdravil 2 Golico, Sla» "Golico ste še bolje zaigrali Podbrezij, glasbenik ter zbo- 19. novembra, teden pred ne Mihelič mu je z izbrani- kot mi," je v zahvali za voš-rovodja Franc Podjed iz Ra- Slavkovim rojstnim dne- mi besedami voščil za rojst- čila povedal Slavko Avsenik. dovljice in ivan Ferkolj iz vom, se jev Avsenikovi dvo- ni dan, tenorist (anezLotrič "Ni lepšega na svetu odvoš- Poljř. ki pnmaga pri sVrhi 7a r^ni zhraîo okrog osemde- pa je slavljenni na čpst za- Čila domačih ljudi. Čeprav Avsenikov dom v Begunjah, set harmonikarjev iz vseh pel Gregorčičevega Vesele- me doma in po svetu po- so mhtali, kako preprosto in koncev Slovenije in rudi iz ga pastirja (Z zakrivljeno znajo kot popularnega Slav-iskreno v njegovi domači zamejstva. Pridrxizili so se palico v rokiin Starčka, ka Avsenika, ostajam še na- hiši voščiti Slavku za praz- jim tenorist svetovne slave Spominski darili in šopek prej jožovčev Slave iz Be- nik. Ker je Slavko harmoni- )anez LotriČ in veteranski sta mu izročila Franc Koselj gunj." Slavko Avsenik s harmonikarji, ki so mu zaigrali za rojstni dan. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Delno jasno bo, več oblačnosti bo le v južnem predgorju Julijskih Aip. Po nižinah bo zjutraj nekaj megle. Sredi tedna se bo spet krepil jugozahodni veter. *e«n