Letnik 1912
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LTH. — Izdan in razposlan 5. dne julija 1912.
Vsebina: (Št. 126 in 127.) 12(1. Razglas, da se lokalna železnica od Gruža v Dubrovnik, ki je predmet dopustilnice z dne 10. decembra 1910. L, proglaša za malo železnico in da se izpreminja ta dopustilnica ter pripadajoči dopustilni pogoji. — 127. Zakon o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne julija do 31. dne decembra 1912. 1.
ISO.
Razglas ministrstva za železnice z dne 24. junija 1912. 1.,
da se lokalna železnica od Gruža v Dubrovnik, ki je predmet dopustilnice z dne 10. decembra 1910.1. (drž. zak. št. 228), proglaša za malo železnico in da se izpreminja ta dopustilnica ter pripadajoči dopustilni pogoji.
Na podstavi Najvišjega pooblastila se v pora-zumu z udeleženimi c. kr., oziroma c. in kr. ministrstvi lokalna železnica od Gruža v Dubrovnik, kije predmet dopustilnice z dne 10. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 228), proglaša za malo železnico in se, razveljav-ljaje določila §§ 4—(i, 8, 9, odstavek 2 in 3, 10—13 in 14, odslavek 2 le dopustilnice in oddelek II (obratovanje) pripadajočih dopustilnih pogojev z dne 10. decembra 1910. 1., ukrepajo nastopni zankazi:
I.
Doba v členu XXX11 zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) omenjene oprostitve se določa na 25 let.
11.
Kolikor bi se za napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, mora koncesijonarka dobiti privoljenje tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
III.
Koncesijonarka se mora ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po tehniških dopustilnih pogojih, ki jih je postavilo c. kr. ministrstvo za železnice, ter po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz
1.	1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) uporabljajo na male železnice, potem po zakonih in ukazih, ki se morebiti dadö v bodoče, naposled pa še po tem, kar ukažejo c. kr. ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
IV.
Koncesijonarka je dolžna, po železnici dajati vožn jo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsakčas v službi.
fr
f
(Slovenlsch.)
86
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne hrambe.
V.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po naročilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi izkaznicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s popotno prtljago vred brezplačno.
VI.
Koncesijonarka je dolžna, pošto ter uslužbence poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem načrtu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonarka zahtevati primerno odplačilo, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predslojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu orgaui ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po uslužbencih železničnega zavoda.
VII.
Koncesijonarka je dolžna, na zahtevanje c. kr. ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
VIII.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9 lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na šestdeset (60) let, računajo od 10. dne decembra 1910. 1. in mine po preteku tega roka.
G. kr. državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč po pogojih, navedenih v § 15 dopustilnice z dne 10. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 228).
IX.
V § 8 zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica ne velja gledé dopuščene železnice.
X.
Koncesijonarka nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila c. kr. državna uprava, obrat dopuščene železnice prepustili tretjim osebam.
XI.
Za nadzorovanje železniškega podjetja, ki je omenjeno v zadnjem odstavku § 14 dopustilnice z dne 10. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 228), mora delniška družba z ozirom na opravilno breme, združeno s tem, plačevati državnemu zakladu letno poprečno odškodnino, koje višino določi c. kr. državna uprava, oziraje se na obseg podjetja male železnice.
Forster s. r.
127.
Zakon z dne 4. julija 1912.1.
o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne julija do 31. dne decembra 1912. I.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ I-
Vlada se pooblašča, nadalje pobirati nepo-sreduje davke in posreduje davščine po obstoječih pravilih v dobi od 1. dne julija do 31. dne decembra 1912. 1.
§ 2.
Stroške, ki se naberč v času od 1. dne julija do 31. dne decembra 1912.1., je zalagati po potrebi na podlagi kreditov, ki jih je vlada terjala za leto 1912.
Vlada se pooblašča za nujne, neodložive, z elementarnimi dogodki pogojene potrebščine sile dovoliti doslej običajne državne dajatve tudi tedaj, j če zanje ni poskrbljeno v državnem proračunu.
§ 3.
V nastopnem navedeni krediti se smejo porabiti še do 31. dne decembra 1912.1., in s temi krediti, kolikor se niso porabili do konca letal911., je ravnati tako, kakor da bi se bili dovolili v proračunu za leto 1912.
A. Y proračunu ministrstva za bogočastje in nauk.
Z zakonom z dne 29. junija 1909.1. (drž. zak. št. 96) za leto 1909. pod naslovom 13 dovoljeni in z zakonom z dne 25. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 239) do 30. dne junija 1912. 1. podaljšani krediti, in sicer:
1.	§ 1. Vseučilišče na Dunaju, stavbe in nakupi
zemljišč itd........................... 700.000	K,
2.	§ 4.	Češko vseučilišče v Pragi, stavbe	in
nakupi zemljišč	itd.................... 800.000	K,
3.	§ 19. Vse tehniške visoke šole, poprečne
potrebščine............................. 60.000	K.
li. V proračunu trgovinskega ministrstva.
Z zakonom z dne 29. junija 1909.1. (drž. zak. št. 96) za leto 1909. dovoljeni in z zakonom z dne 25. decembra 1911.1. (drž. zak. št. 239) do 30. dne junija 1912. 1. podaljšani krediti, in sicer:
1.	Naslov 3, § 6. Moščenice. Naprava operacijske rive............................. 15.000	K.
2.	Naslov 3, § 6. Ercegnovi (Boka kotorska).
Naprava operacijskega prostora na začetku pristan-skega nasipa.......................... 15.000 K.
3.	Naslov 3, § 6. Podgora. Naprava pristan-
skega branila............................ 6.000	K.
4.	Naslov 3, § 6. Kozarica na otoku Mletu.
Zgradba pristanske naprave ....	15.000	K.
5.	Naslov 3, § 13. Nabava delovne ladje za
montiranje pomorskih svetil; priskrba gradiva in kontrola................................ 10.000	K.
C. V proračunu ministrstva za železnice.
Z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) za leto 1909. pod naslovom 12, § § 1 in 5 dovoljeni in z zakonom z dne 25. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 239) do 30. dne junija 1912. 1. podaljšani krediti za 18,300.000 K in 850.000 K.
1). Y proračunu ministrstva za pravosodje.
Z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) za leto 1909. pod naslovom 4, § 7 za
nove stavbe in nakupe zemljišč pravosodne uprave (Primorsko) dovoljeni in z zakonom z dne 25. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 239) do 30. dne junija 1912. 1. podaljšani kredit za . . 975.885 K.
E. V proračunu ministrstva za javna dela.
Z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) za leto 1909. pod naslovom 3, § 3 za ustanovitev laboratorija za porečne gradnje dovoljeni in z zakonom z dne 25. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 239) do 30. dne junija 1912. 1. podaljšani kredit za................10.000 K.
F. V zakonu z due 29. junija 1910.1. (drž. zak. št. 122) z dobo uporabe do konca decembra 1911.1. opremljeni krediti.
Nadalje se lahko porabljajo do 31. dne decembra 1912.1. nastopni, z zakonom z dne 6. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 63) dovoljeni in z zakonom z dne 25. decembra 1911.1. (drž. zak. št. 239) do 30. dne junija 1912. 1. podaljšani krediti, namreč:
za leto 1902. pod št. 10 dovoljeni kredit za 540.000 K;
za leta 1903., 1904. in 1Q05. pod št. 7 dovoljeni krediti za 2,000.000 K, 3,000.000 K in 2,000.000 K;
za leto 1905. pod št. 11 dovoljeni kredit za 2,800.000 K.
Nadalje sc lahko porabi tudi za gradnje železnic z zakonom z dne 24. julija 1905. 1. (drž. zak. št. 129) za leto 1906. pod št. 5 dovoljeni in z zakonom z dne 25. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 239) do 30. dne junija 1912. 1. podaljšani kredit za 658.000 K ter s prvim zakonom za leto 1908. 1. pod št. 2 dovoljeni in z drugim zakonom podaljšani kredit za 2,529.000 K do 31. dne decembra 1912. 1.
Z zakonom z dne 29. junija 1910. 1. (drž. zak. št. 122) za leto 1910. v poglavju 30, naslovu 9 in v poglavju 10, naslovu 2, § 1 dovoljeni ter z zakonom za leto 1911. v poglavju 30, naslovu 10 in v poglavju 10, naslovu 2, § 1 ustanovljeni in s koncem 1911. 1. neporabljeni ostali krediti (zneski) se smejo, ne gledé na prvotno namembo, prenesti na dotične naslove poglavja 30, oziroma na poglavje 10,naslov 1, zaleto 1912. in tam zaračuniti.
Prav tako se smejo za leto 1912. pod točko B (trgovinsko ministrstvo) tega člena podaljšani krediti ter za leto 1910. z zakonom z dne 29. junija 1910.1. (drž. zak. št. 122) v poglavju 24, naslov 3, § 6 dovoljeni krediti, kolikor so ostali neporabljeni s koncem leta 1911., ne gledé na prvotno namembo, prenesti na poglavje 24 naslov 3, § 6 in zaračuniti.
§ 4.
V letu 1904. opravljena individualna porazdelitev v njegovi skupni množini neizpremenjeno puščenega alkoholovega kontingenta ostane za obratno dobo 1912/13 v moči z nastopnimi izpremembami :
1. Individualni kontingenti žganjarnic, ki so se v obratni dobi 1911/12 obrtniško obratovale, se znižujejo za skupaj 20.000 hektolitrov v razmerju tistih številk, za katere presegajo posamezni kontingenti 1680 hektolitrov.
2.	Vsi ostali individualni kontingenti z več nego 600 hektolitri se znižujejo za skupno 20.000 hektolitrov, od tega së odbije 14.000 hektolitrov v razmerju tistih številk, za katere presegajo posamezni kontingenti 600 hektolitrov, 6000 hektolitrov pa v razmerju tistih številk, za katere presegajo po tem ostajajoči ostanki kontingentov hektarsko mero zemljiške površine, ki je bila zadnjikrat pred 1. dnem januarja 1912. 1. proglašena za vštevno, ako je pa manjša nego 600 hektarjev, pa številko 600.
3.	Kontingenti na podstavi zakona z dne 9. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 70) ustanovljenih zadružnih žganjarnic, ki znašajo manj nego 600 hektolitrov in hkratu manj nego 15 hektolitra za hektar zemljiške površine, proglašene za vštevno za obratno dobo 1911/12, se zvišujejo na 1-5 hektolitra za hektar, toda k večjemu na 600 hektolitrov.
Deleži zadružnikov z več nego 30 hektarji
zemljiške površine se vstavljajo v račun
samo s 30 hektarji.
Od ostalega kontingenta se prideljujejo individualni kontingenti kmetijskim žganjarnicam, ki so se dele nanovo v obrat v letih 1904. do vštetega 1911., in sicer zadružnim žganjarnicam po spredaj (št. 3) ustanovljeni meri, ostalim po določilih, ki se ukrenejo ukazoma, toda ne več nego 300 hektolitrov.
Da se podeli primeren kontingent zadružnim žganjarnicam, ki se denejo na novo v obrat v času med 1. dnem januarja 1912. 1. in 1. dnem decembra 1912. 1. (št. 3), je pridržati 8000 hektolitrov, toda odmerjaje kontingent od zemljiške površine, proglašene za vštevno, se poprečno ne sme postavljati več nego 15 hektarjev za zadružnika in v posameznem se sme taki žganjarnici odkazati k večjemu 600 hektolitrov.
Razpolagati z neporabljenimi delnimi množinami alkoholovega kontingenta ima pravico linančni minister, toda tako, da pridejo v poštev najprej zadružne žganjarnice.
Za izdelovanje ocla se sme žganje davščine prosto porabljati, ne da bi se vštelo v kontingent, ako se izda enaka odredba tudi v deželah svete ogrske krone.
§ 5.
Ta zakon dobi moč s 1. dnem julija 1912. 1.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 4. dne julija 1912. 1.
Franc Jožef s. r.
Ntiirgkli s. r.
Zaloški s. r.