LABOD Izhaja ttirkiafstdnav-no v naklad 2400 kvodov — Uraja ga uradnlikl odbor — Odgovorna uradnica: Lidija Jaž, tehnično uraja: novlnarakl seivb — Grafična priprava In tlak Dolenjski Informativni In tiskarski center Novo meato. ©labod® GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO NOMOM aaaaaaaoi LETO X. NOVO MESTO, 26. 10. 1984 St. 14 Skupina mladih novinarjev, ki so se letos zbrali v Novem mestu, je obiskala tudi Labod. Pogovarjali smo se o nastajanju glasila, ocenili zadnjo številko in se seznanili s programom za 14. številko Laboda. poslovanje v devetih mesecih ZAPOSLOVANJE IN ŠTEVILO ZAPOSLENIH TOZD 31. 12. Plan 30; 9.1ndex 1983 1984 1984 3:1 512 0 1 2 3 4 5 LOČNA 306 317 317 103,6 100,0 LIBNA 325 340 334 102,8 98,2 DELTA 588 607 614 104,4 101,1 T1P-TOP 160 158 160 100,00 105,3 TEMENICA 137 142 136 99,3 95,8 ZALA 110 119 105 95,4 88,2 COMMERCE 229 224 234 102,2 104,5 DSSS 89 93 96 107,9 103,2 SKUPAJ 1.944 2.000 1.996 102,7 99,8 Ob zaključku devetega meseca je število zaposlenih še vedno za 4 ljudi pod planiranim (3 ljudje v neposredni proizvodnji in 1 v režiji). Ugotavljamo pa, da je tako stanje doseženo šele z zaposlovanjem v avgustu in septembru, saj je bilo še ob polletju stanje zaposlenih za 41 ljudi pod planom. Do plana kadrov mo- ramo imeti odgovornejši odnos, saj je sestavni del celotnega dogajanja v koledarskem letu. Takšno stanje seveda bistveno vpliva na uresničevanje plana proizvodnje, saj novi delavci v proizvodnji v letošnjem letu ne bodo prispevali k povečanju proizvodnje. Po posameznih tozdih je stanje seveda različno, vendar se število približuje 100% planu razen v tozdu Zala, kiji manjka 14 neposrednih proizvajalcev oziroma 14% vseh zaposlenih v neposredni proizvodnji. Fluktuacija je na ravni dosežena v enakem lanskem obdobju. Gledano po tozdih je najvišja v tozdu Temenica (9,5) in tozdu Delta (9,1). PROIZVODNJA v kosih Program L—IX. 1983 L—IX. 1984 lndex Srajce 1.551.888 1.451.182 93,51 Bluze 610.089 653,635 107,14 Vrhnja oblačila 193.609 168.165 86,86 Lastna proizvodnja 2.355.595 2.272.982 96,49 Kooperacija 368.405 428.024 116,18 SKUPAJ 2.724.000 2.701.006 99,16 fakturiranih minutah Fakturirane Index TOZD minute % I-IX. 84 L—IX. 1984 plana 1—IX. 83 LOČNA 22.054.102 101,2 101,7 LIBNA 20.371.792 95,6 99,9 DELTA 35.325.171 91,2 96,8 TIP-TOP 10.271.354 101,4 96,1 TEMENICA 8.988.181 94,0 95,0 ZALA 7.918.504 103,9 116,9 SKUPAJ 104.929.104 96,1 99,5 Kooperacija 14.074.963 100,0 114,3 DO »LABOD« 119.004.067 96,6 101,0 (Nadaljevanje na 2. str.) (Nadaljevanje s 1. str.) Plan proizvodnje v fakturiranih minutah je dosežen 96,6%, na kar so vplivale težave v proizvodnji tozdov Delta (program bluz za izvoz), Libna in Temenica. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je lastna proizvodnja na enaki višini, zaradi večjega obsega kooperacije (index 114,3) pa je skupna proizvodnja na indeksu 101,0. Zaostanek v doseganje norme (iz izvrženih minul) lastni proizvodnji je tako visok, da ni moč pričakovati, da bo letni plan minut uresničen. Nedoseganje plana proizvodnje je poleg strukture izdelkov vplivalo tudi na doseganje plana proizvodov v kosih (trend strukture proizvodov, zamiki domači trg : izvoz). Tako je glede na lansko enako obdobje število izdelkov za 3,5% manjše v lastni proizvodnji, skupaj s kooperacijo pa je v enakem obsegu. TOZD L IV. 1983 L—IX. 1984 lndex LOČNA 107,7 104,9 97,4 LIBNA 104,9 107,5 102,5 DELTA 100,9 95,2 94.4 TIP-TOP 113,7 109,6 96,4 TEMENICA 102,1 103,7 101,6 ZALA 103,4 108,4 104,8 SKUPAJ 104,5 102,4 98,0 Vzroki, ki so vplivali na doseganja plana proizvodnje po posameznih tozdih se odražajo tudi v prikazanih povprečnih doseženih normah. Vidimo pa, daje povprečna norma v Ločni k!'ub doseženemu planu minut padla za 2,6%, da je v Delti povprečna norma nižja za 6,6%, v Tip-topu pa za 3,6% glede na lansko enako obdobje. Povečanje pa beležijo Libna, 2,5%, Temenica 1,6% in Zala 4,8%. FAKTURIRANA REALIZACIJA (v 000 din) Program L—IX. 1983 L—IX. 1984 Index Srajce—bluze 1.178.1 19 1.840.558 156,23 Vrhnja oblačila 422.319 619.139 146,60 SKUPAJ 1.600.438 2.459.697 153.69 V tem: — za domači trg 1.389,801 2.003.221 144,14 — za izvoz 210.637 456.479 216,71 IZVRŠITEV PLANA PRODAJE (v 000 din) L Domačim kupcem:SB VO SKUPAJ 2. Izvoz SI) VO SKUPAJ 3. Skupaj prodaja 4. Promet prodajalen Plan Realizacija Index L—IX. 84 L—IX. 84 1.193.000 1.511.591 126.71 423,000 491.630 116,22 1,616,000 2.003.221 123,96 218.336 328.967 150,67 73.154 127.509 174.30 291.490 456.476 156,60 1.907.490 2.459.687 128,95 121.678 133.566 109,77 Plan prodaje je bil dosežen z indeksom 128,9 in sicer na domačem trgu z indeksom 123,9 in v izvozu z indeksom 156,6. Na takšno doseganje plana v veliki meri vpliva zamik prodaje, ki je bila v izvoz močne- jša od planirane za to obdobje. V primerjavi na enako lansko obdobje je indeks prodaje 153,7 pri tem je indeks v izvozu 216,7, kar je v pretežni meri posledica že omenjenega zamika. V $ = 124,80 Plan Realizacija lndex A. Konvertibilno področje 4.404.848 3.294.744 74,80 V tem: — klasični izv. 1.764.992 784.953 44,47 — storitve 2.639.856 2.509.791 95,07 B. Kliriško področje 104.166 6.960 6,68 C. SKUPAJ IZVOZ 4.509.014 3.301.704 73.22 Uvoz Plan Realizacija Indcx A. Konvertibilno pcxlročje — repromaterial — oprema B. Kliring — repromaterial 2.000.417 1.840.160 160.257 1.001.603 1.001.603 1.062.484 836.830 225.654 1.131.840 1.131.840 53,11 45,48 140,81 113,00 113,00 C. SKUPAJ UVOZ 3.002,020 2.194.324 73,09 S prodajo na tujih trgih smo v devetih mesecih uresničili 73% letnega plana izvoza. S skupnim izvozom je bilo doseženih 3.301.704 dolarjev, skoraj v celoti (99,7) na konvertibilni trg, glede na vrsto izvoza pa 76,0% s storitvami. V proizvodnji je bilo za realizacijo tega izvoza angažiranih 48,8% lastnih proizvodnih kapacitet in 3,214,000 minut v koopera-ciji. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je izvoz dosežen v naslednjih indeksih: Konvertibilni izvoz 139,86 — storitve 137,00 — klasični izvoz 150,47 Kliriški izvoz 13,79 Skupaj izvoz 137,11 Plan uvoza je realiziran 73,1% in sicer iz konvertibilnega področja 53,1%, iz kliriškega pa 113,00. Glede na strukturo je plan uvoza opreme v indeksu 140,8, repromateriala pa 45.5. POPREČNO IZPLAČANI osebni dohodki (na delavca mesečno — neto) ZA DEVET MESECEV 1984 IN PRIMERJAVA Z LETOM 1983 : TOZD LOČNA — proizvodnja — režija L—XII. 1983 15.608,33 23.394.03 L—IX: 1984 19.206.00 29.785.00 lndex 123,05 127,32 SKUPAJ 16.556.91 20.545,50 124,09 LIBNA — proizvodnja — režija 15.120,51 21.260,45 18.019.50 26.411.50 119,17 124,23 SKUPAJ 16.229,75 19.532,50 120,35 DELTA — proizvodnja — režija 15.878,15 22.623,33 18.739.50 26.544.50 118,02 117,33 SKUPAJ 16.841,60 19.854,50 117,89 TIP-TOP — proizvodnja — režija 16.977,09 21.073,51 22.664,00 29.341,50 133,50 139,23 SKUPAJ 17.769,00 23.910,50 134,56 TEMENICA — proizvodnja — režija 16.571,73 22.409,03 20.098,50 29.563,00 121,28 131,92 SKUPAJ 17.497,85 21.572,50 123,29 ZALA — proizvodnja — režija 15.801,72 21.690,33 21.299,00 29.095,50 135,79 134,14 SKUPAJ 16.766,96 22.797,50 135,97 COMMERCE DSSS 24.827,39 23.268,95 30.032.00 29.061.00 120,96 124,89 DO LABOD 18.045,95 22.197,00 123,00 Izkoristek delovnega časa v % 1981 1982 19831. IX. 1984 LOČNA — po normi — po času — podalj. del. čas — izostanki 61,36 58,07 24,46 24,13 0,63 1,60 13,55 16,20 59,18 59.14 24,85 24,96 1,35 2.75 14,62 13,15 LIBNA — po normi — po času — podalj. del. čas — izostanki 57,82 57,12 26,44 25,73 0.84 0,97 14,90 16,18 59,95 57,03 26,70 27,03 1,02 1.15 12,33 14,79 DELTA — po normi — po času .— podalj. del. čas — izostanki 64.19 63,19 24,83 24,86 0,51 1,58 10,47 10,37 63,73 61,04 25,58 26,22 0,87 1,52 9,82 11,22 ii TIP-TOP — po normi — po času — podalj. del. čas — izostanki TEMENICA — po normi — po času — podalj. del. čas — izostanki ZA LA — po normi — po času — podalj. del. čas — izostanki COMMERCE — po času — podalj. del. čas — izostanki DSSS — po času — podalj. del. čas — izostanki DO »LABOD.. — po normi — po času — podalj. del. čas — izostanki Zaloge Indeks porasta zalog surovin glede na stanje 30. 9. 1983 je vrednostno 257,03 na kar vpliva povečana količina in ce-na. Poleg tega pa praktično nespremenjeno stanje skozi vse letošnje leto kaže na neusklajenost nabave z možnostjo predelave surovin. Višje so tudi zaloge gotovih izdelkov, ki so se količinsko povečale za 31% glede na 30. 9. 1983. Visoka zaloga nedovršene proizvodnje, predvsem iz. naslova kooperacije. Stroški Materailni stroški — brez osnovnih surovin in pomožne- 61,67 60,03 60,38 54,58 27,16 26,87 29,78 29,49 0,38 0,89 0,94 2,18 10,79 12,21 8,90 13,75 58,81 58,70 62,70 64,28 24,99 23,52 52,37 24,50 1.26 1,55 0,68 1,46 14,94 16,23 11.25 9,76 62,12 60,33 62,31 62,37 28,35 27,93 28,13 24,17 1,44 2,49 0,27 3,84 8,09 9,25 9,29 9,62 90,50 90,34 90,90 90,87 2,71 2,35 2,30 2,16 6,79 7,31 6,80 6,97 89,95 88,92 88.43 90,57 1,02 0,77 0,59 0,58 9,03 10,31 10,98 8,85 51,88 50,60 51,68 49,76 35,65 35,37 36,50 36,85 0,94 1,52 1,09 1,87 11,53 12,51 10,73 11,52 ga materiala — so v devetih mesecih za 13% nad planom za to obdobje. Po posameznih skupinah stroškov najbolj odstopajo navzgor stroški vseh vrst energije, transportnih storitev (v teh je visoka poraba poštnih in telefonskih storitev), stroški investicijskega vzdrževanja (so že za 32% nad letnim planom), izdatki za prehrano delavcev (cena obroka za devet mesecev 2.422,65 din na delavca), dnevnice in povračila za potne stroške doma in v tujini. V primerjavi z. enakim lanskim obdobjem so skupni stroški večji za 64%. Povečanje gre na račun višjih cen in večje porabe pri posameznih stroških (večji obseg kooperacije). Po posameznih tozdih so indeksi materialnih stroškov v primerjavi s planiranimi naslednji: Index na letni plan LOČNA 92,05 LIBNA 75,41 DELTA 73,14 TIP-TOP 120,80 TEMENICA 100,07 ZALA 92,20 COMMERCE 83,85 DSSS 76,54 SKUPAJ DO »LABOD« 84,78 Celotni prihodek Plan 1984 Celotni prihodek 2,985.000 Porabljena sredstva 1,610.877 Dohodek 1,374.011 Obveznosti iz dohodka 365.979 Čisti dohodek 1,008.032 Delež OD : skladi 62 : 38 Delež akumulacija v dohodku 25,2% Doseženi celotni prihodek na ravni delovne organizacije ima indeks 92,0 glede na letni plan, na enako lansko obdobje pa 158,13. Ob tem pa je indeks porabe osnovnih surovin 101,7 na letni plan. Skupno so porabljena sredstva rasla glede na plan okoli 7% hitreje kot celotni prihodek. Ustrezno temu seje delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku povečal od planiranih 54 na 58%, povečanje na enako lansko obdobje pa je kar za 5 strukturnih točk. Tudi stroški skupnega pomena so nad planiranimi za 5%. Najvišje so porasle obresti od kreditov za obratna sredstva, ki so že 50% nad letnim planom. Glede na enako lansko obdobje so se obresti povečale z indeksom 281,7, predvsem zaradi višjih obrestnih mer in le delno zaradi večjega obsega poslovanja (kooperacija). Vedeti pa moramo, da so bila prav v tem letu nujno potrebna določena dela, ki so posegla v stroške nekaterih temeljnih organizacij, podobno pa je pričakovati tudi prihodnje leto. Realizac. I,—IX. 84 lndex Skupna real. 2,747.352 92,04 100,0 1,590.777 98,75 57.9 1.156.575 84,18 42,1 352.423 96,30 12,8 804.152 79,77 29,3 62 : 38 23,3 Zmanjšana ekonomičnost poslovanja je povročila nižjo rast dohodka, katerega index na plan je 84,17, glede na enako lansko obdobje pa 142,34. Povečale so sc obveznosti iz dohodka predvsem na račun povečanja obresti od kreditov za obratna sredstva, skupno obveznosti iz. dohodka pa predstavljajo 30% ustvarjenega dohodka v devetih mesecih (v enakem lanskem obdobju 24%). Masa sredstev za osebne dohodke je na enako lansko obdobje višja za 34%, delež v čistem dohodku pa je za eno točko nižji (62:38). Nadaljnja delitev čistega dohodka na sklade pokaže, da je ustvarjeni poslovni sklad za 2,8% nižje udeležen v strukturi celotnega prihodka kot v enakem lanskem obdobju. Na rezultate do konca leta lahko še vplivamo in jih izboljšamo. Predvsem moramo bdeti nad stroški, ki lahko nastajajo le v planiranih višinah oziroma jih moramo zmanjšati, kolikor se le da, vsa skrb seveda velja uresničevanju plana proizvodnje in zmanjševanju zalog ter rokom dobave. m Stalno je treba kje kaj popraviti. Posnetek je iz Delte. ura estetske vzgoje (ob labodovem ex-temporu) Za nami je 6. Labodov ex-tempore. Privabil je ustvarjalce, ki so risali na tri teme: dolina Krke, Novo mesto in stavka pred petdesetimi leti. V žiriji, ki ni imela lahkega dela, so bili: dr. Mirko Juteršek, prof. Andreja Kobler in dr. Milček Komelj. Soglasno so se odločili, da podelijo prve tri nagrade in le 6 diplom (pravilnik navaja lOdiplom, kisohk-rati odkupne nagrade). Menili so, da teh devet del izstopa in da tudi vrstni red prvih treh nagrad nikakor ni sporen, kot tudi ne 6 del, za katera so namenili diplome. Sledi pa jim več avtorjev, ki se morajo v svojem likovnem izrazu še dopolnjevati. V obrazložitvi je dr. Juteršek poudaril, da je žirija skupaj z organizatorjem dolžna skrbeti za raven kvalitete del in za ugled, ki si gaje naša prireditev že pridobila tudi v širšem prostoru. Otvoritev razstave je popestril nastop učencev glasbene šole Marjan Kozina. Njen pihalni kvintet je izvajal baročne skladbe. Nato je predsednik žirije dr. Juteršek ocenil prireditev in hkrati povedal tudi nekaj besed ob vsakem nagrajenem delu. Poudaril je vlogo ex-tempora kot najbolj demokratične prireditve, na kateri se lahko predstavi širina ustvarjalcev — od tistih, ki so šele začeli slikati pa do akademikov. »Za našo dediščino in za razvoj posameznika je izrednega pomena taka prireditev. Se več ljudi bi se moralo ukvarjati s slikarstvom ali z umetnostjo nasploh. Bogata osebna doživljanja bi človek moral znati izraziti in s tem olepšati vsakdan sebi in bogatiti svojo okolico.« Dr. Juteršek je spregovoril tudi o nujnosti decentralizacije kulture, nadalje o tem, da morajo na primer likovna dela preplaviti našo domovino od najmanjšega kraja pa do središča. V knjigo vtisov je zapisal, daje razstava 6. Labodovega ex-tempora čudovit uvod v razstavno dejavnost v naših prenovljenih prostorih. V imenu žirija je dr. Juteršek čestital Labodu za organizacijo in za prizadevanja na likovnem področju. 1. nagrado je prejel Jože MARINC za delo »Deklica je potok postala«. Člani žirije so ob tej sliki poudarili harmonijo ploskve, kjer je slikar s kar najmanj barvnega pomagala uspel doseči globino, umirjenost in poetičnost. Predsednik žirije, dr. Mirko Juteršek in direktor naše delovne organizacije sta podelila priznanja. Na fotografiji: čestitka Stanetu Žerku za sliko »Veduta 1«. Jože Marič (levo) je letos prejel 1. nagrado. Pred svojim nagrajenim delom se pogovarja z Jožetom Kotarjem, ki je prejel diplomo. 2. nagrado je prejel naš stari znanec Marin BEROVIČ za sliko »Brzice«. Ta slika pomeni v njegovem opusu novost in korak naprej. S sliko Brzice je dosegel večjo transparentnost, zanesljivost in novo vzdušje in dosegel še izraziteje slikarsko delo, kot so bila njegova dosedanja, ki pa jim tudi ne moremo oporekati kvalitete in lepote. 3. nagrada pa je šla Janku ORAČU, tudi našemu stalnemu sodelavcu na Labodovih ex-temporih. Znan je njegov stil suverenih prijemov v kontrastih hladnih in toplih topov, kijih podaja zanesljivo in z veliko izkušnje ter osebne izraznosti. Diplome so prejeli: Marjan MAZNIK, Jože KOTAR, Tone CIMERMAN, Matjaž MAVSAR, Veljko TOMAN in Stane ŽERKO. Tudi njihova dela so izstopala iz celote in si z zrelostjo zaslužijo odkupne nagrade. Otvoritev razstave letošnjega Labodovega ex tempora je popestril tudi nastop pihalnega kvinteta učencev glasbene šole Marjan Kozina, ki je zaigral nekaj baročnih skladb. V našem jubilejnem letu smo organizirali tudi razstavo vseh do sedaj nagrajenih del na Labodovih ex-temporih. Otvoritev razstave je bila 19. oktobra v mali dvorani muzeja NOB. Tudi tokrat so k svečanejšemu vzdušju pripomogli učenci novomeške glasbene šole, dela pa so po mnenju obiskovalcev dosežki, ki pomenijo dobrodošlo bero likovne umetnosti tudi za naš celoten prostor. Ob tej priložnosti je glavni direktor Laboda Milan BRATOŽ izročil priznanje likovni skupini Vladimir Lamut in poravnal naš dolg do tov. Hočevarja, nagrajenca na našem 1. ex-temporu in mu izročil kipec Laboda. Organizacija obeh prireditev je zahtevala velike napore. V Labodu smo že pogrešali slike, ki bi krasile naše stene in nas hkrati vabile k razmišljanju in podoživljanju umetnikovega razpoloženja in gledanja. Ob otvoritvi letošnjega ex-tempora znova ugotavljamo, da je prišlo na uvodno svečanost premalo naših delavcev. Predsednik žirije je vsem prisotnim razložil odločitve žirije, orisal delo, kvalitete in morebitne pomanjkljivosti, se pri tem opiral na našo likovno preteklost, pokazal na vzornike in opozoril na vse podrobnosti. Otvoritev je tako dobila še dodatno noto in je pomenila vsem prisotnim dragoceno uro estetske in likovne vzgoje. nauk iz ocene (ob pripravah na plan za leto 1985 Kljub temu, da občinska in republiška resolucija še nista znani, smo v Labodu naše cilje za prihodnje leto že zastavili. Natančno vemo, kaj in kako želimo in moramo^ delati v prihodnjem letu. Čaka nas težko obdobje, ko se bomo morali z vsemi močmi lotiti naše proizvodnje in s tem v zvezi organizacije dela in ne nazadnje tudi opremljenosti. Pred nami je čas, ko bomo morali pretehtati vsak strošek in vsak dinar, skrbeti za kvaliteto našega dela in za dosledno spoštovanje dogovorjenih rokov. Prav zaostrene razmere in zmanjševanje kupne moči nam narekujejo poglobljeno planiranje. Plani za prihodnje leto morajo biti natančno in realno postavljeni, da jih bo moč dosegati le z največjimi napori in visoko poslovnostjo. Tako se že na samem začetku postavlja v ospredje kadrovsko vprašanje. Kaj smo naredili za pomlajevanje naših proizvodenj? Če smo že začeli izboljševati odnos do štipendiranja, še vedno nimamo pravilnega odnosa do mladega novega delavca. Se vedno se do mladih često obnašamo mačehovsko in pozabljamo, da nam ti niso prišli odvzemat kruha in zaslužka, ampak bodo s svojimi mladimi močmi in znanjem le prispevali k skupnim ciljem in s tem k večjemu dohodku. Ob pripravah na plane za leto 1985 se postavlja tudi vprašanje invalidov v novi luči. Tudi odstotek režije je treba pretehtati, hkrati pa se moramo vsi skupaj zavedati, da potrebujemo strokovnjake in da jih moramo tudi primerno nagraditi. Predvsem pa naj plani za prihodnje leto nastajajo na temeljitih analizah celotnega stanja, s poudarkom na stroških, normativih, dejanski porabi itd., da bi na teh osnovah prišli še do novih notranjih rezerv. V smernicah plana, ki jih je pripravila planska služba in kijih bomo potrjevali na delavskih svetih ter se z njimi seznanili na zborih delavcev, so zapisana izhodišča, ki so v nekaterih poglavjih dana v večih variantah. Glede števila zaposlenih še naprej ostaja odprto vprašanje nadaljnjega zaposlovanja do predvidene 5 odstotne rezerve proizvodnih delaVcev (razen v tozdu Delta, ki je to že dosegla), tozd Commerce pa mora pretehtati število zaposlenih, ki je nad planom. Vsa pozornost pa mora biti namenjena odstotku režije, organizaciji dela in iz. tega izhajajočim dejanskim potrebam po režijskih delavcih. Pri delovnem koledarju je ponujena varianta, s katero se želimo izogniti večjim prehodom med meseci, ki imajo več in tistimi, ki imajo manj delovnih ur. Predlagana je ustrezna prilagoditev obračuna, s tem da sc zadnji dan januarja in junija obračunsko prenese v februar oz. avgust. Kljub temu predlogu pa ostajata prihodnje leto še dva meseca s 176 urami. Več variant je tudi pri koriščenju letnega dopusta, da bi v tozdih na tej osnovi lažje uskladili svoje obveznosti do trga z željami delavcev in zmogljivostjo naših počitniških kapacitet. Tudi v prihodnjem letu načrtujemo 3 tribunske sobote. Enotno je pri tem mnenje, da se mora fond tribunskih ur pokriti z dejansko koriščenimi urami in da naj ne bi iz tega naslova prihajalo do presežkov. Vendar se moramo zavedati, da današnji čas narekuje več pogovorov, da tudi delegatski sistem zahteva določene ure, ki jih pri nas ustvarjamo s tribun s k i m i sobotami in da morajo končno tudi naši zbori dobiti novo in kvalitetnejšo vsebino. V strukturi naše proizvodnje se odstotek, kije namenjen izvozu, za prihodnje leto nekoliko spremeni v korist domačega trga: srajc bo 47% za domači trg, bluz in vrhnjih oblačil pa po 50 odstotkov za doma in prav toliko za izvoz. Izhodišča za finančni plan bodo izdelana v prihodnjih dneh. Izdelana bodo na osnovi temeljite ocene rezultatov letošnjih devetih mesecev in ocene do konca leta, ob upoštevanju predvidenih pogojev gospodarjenja v letu 1985 in seveda na osnovi planov proizvodnje, nabave in prodaje. Ko pa bodo nastajali plani tozdov, morajo ti tudi izhajati iz analiz sedanjega stanja in iz predpostavke, da moramo od sebe zahtevati kar največ in najboljše. Le tako si bomo tudi v prihodnjem letu zagotovili primerno poslovanje in s tem v zvezi primeren osebni dohodek. delovne halje Vsi tozdi določajo z letnim planom tudi strošek za delovne halje. Kako pravzaprav je z delovnimi oblačili, kakšne so zahteve in kako jih mi upoštevamo, sem povprašala inženirja varstva pri delu Milana Rillja: »Strošek za halje je zares velik in predstavlja v tozdu enega večjih izdatkov, v kategoriji osebnih varovalnih sredstev. Danes stane halja 3000 din, po sprejetem normativu pa imamo v naši delovni organzaciji dela, ki zahtevajo 2 halji na leto pa tja do del, pri katerih je življenjska doba halje 2 leti. Ko že govorimo o haljah menim, da bi jih morali imeti prav vsi zaposleni, tudi delavci v pisarnah. Glede na to, da delamo v modni konfekciji, je pričakovati, da bodo med nami strokovnjaki, ki bodo znali najbolje svetovati glede materialov, krojev in podobno. Opozoril bi tudi na to, da bi morale halje čakati mlade, ki pridejo k nam na delo ali na delovno prakso. Zgodilo seje že, da je učenec vprašal po halji, paje v tozdu ni bilo na zalogi, da bi mu jo dali. Do sedaj so tozdi v večini halje naročali oziroma kupovali pri specializiranih proizvajalcih, ker smo mi sami predragi za tako proizvodnjo. Gotovo pa bi se morali enkrat za vselej dogovoriti in poenotiti tudi naša delovna oblačila « pravi inž. Rifelj. In kako to vprašanje vidijo v tozdih: LIBNA: »Halje kupujemo, ker se sami ne moremo lotiti te proizvodnje. Nismo usposo-1 jeni za tako proizvodnjo, zato bi naše redno delo precej trpelo. Nisem prepričan, da halje, kijih nosimo v tozdu Libna — halje imamo vsi zaposleni-povsem ustrezajo našemu delu. Morali bi razmišljati o dolžini rokava za delo v poletnih in zimskih mesecih, spremljati kvaliteto blaga in še kaj. Toda vse bi morali poenotiti na ravni delovne organizacije. Imamo službo, ki je odgovorna za varstvo pri delu in ki naj bi skrbela tudi za sestavo blaga, modele halj in podobno.« ZALA: »Upoštevamo pravilnik iz varstva pri delu, halje pa šivamo sami. Kroj je nekoliko bolj veder, ker menimo, da moramo imeti v naši proizvodnji vesele in lepe modele. Letos decembra bomo halje zopet zamenjali. Kroj bo ostal isti, le barva bo nova. Tako tudi z barvami popestrimo naše vsakdanje delo.« LOČNA: »Pravilnika se glede zamenjave halj ne držimo povsem dosledno, pač pa ravnamo po potrebi. Letos prvič smo sami izbrali blago, ga ukrojili, sedaj pa te halje čakajo še na šivanje. Vse delo so opravili naši tehnologi. Mislim, da bodo te halje veliko bolj prijetne, in da bodo hkrati tudi primernejše za naše delo.« TEMENICA: Za enkrat imajo v Temenici halje samo vzdrževalci. V bodoče bo nujno omogočiti delovno oblačilo vsem zaposlenim. Šivanja halj se bodo v Temenici lotili sami, težko pa je zagotoviti primerno blago — zračno, s pravilno sestavo, primeren kroj. O teh elementih se bodo posvetovali s službo varstva pri delu. TIP—TOP: V tip-topu si halje sešijejo sami, vendar ne vedno pravočasno. Najprej so planske obveznosti, nato pa šele delo zase. Nekajkrat so se že pogovarjali o dveh haljah — za poleten in zimski čas, o spremembi krojev in podobno. To bodo morda uresničili z leti. Za enkrat ostajajo na enotnem kroju in enotnem blagu, želeli pa bi si tudi na tem področju narediti korak naprej - k lepim in primernim haljam. DELTA: V Delti upoštevajo pravilnik o varstvu pri delu in redno zagotavljajo delovne halje vsem tistim delavcem, ki opravljajo stoječa dela, dela s povečano nevarnostjo in dela z večjo odgovornostjo. Zadnje halje so izdelali sami s pomočjo učencev na proizvodnem delu. Tudi za v bodoče menijo, da bodo halje sami izdelovali, razmišljajo pa tudi o tem, da bi delovna oblačila omogočili vsem zaposlenim in ne le tistim, ki jih določa pravilnik. pariške smernice bluze za pomlad in poletje 1985 Sodeč po Sejmu v Parizu bodo bluze prihodnjega leta v stilu petdesetih in šestdesetih let. Skoraj obvezen je prednji ali zadnji izrez s polkrožno ali »V« obliko, kombiniran s plitvim ali ležečim ovratnikom ali pa srajčne bluze z reverji. Precej je tudi bluz s stoječim ovratnikom, ki so seveda visoko zapete in imajo »amerikinikif rokovni izrez. Še vedno pa se nosijo tudi »T« srajčne bluze. Kot sem poudarila v začetku, je precej ovratnikov. Zopet bomo nosile nekoč tako popularne »bubi« ovratnike ter »U« ali »V« izrez, ki ga obkroža ovratnik v obliki ozkih kratkih ali dolgih reverjev. Romantične so tudi bluze z bogatim »pižama« ovratnikom in »Carmen« rameni. Veliko je tudi čipk, paspul in gub ter bluz z zapenjanjem zadaj. Vse te lepe bluze pa so pretežno iz bombaža, svile in zelo dobrih imitacij naravnih tkanin. Kerso bluze vse bolj romantične, so tudi tkanine tanke in padajoče, za kar je tudi žoržet zelo primeren. IRENA BRADAČ vesela pomlad in živahno poletje Na sejmu so prevladovali vzorci iz pomladanske kolekcije — sveže barve s cvetličnimi in kvadratnimi motivi. Moda je zelo ženska, športna in mladostna. Plašči in jope so zelo dolge, kroj je raven z nizkimi in širokimi reverji in markantnimi gumbi. Krila so daljša, saj so se spustila do sredine meč. So predvsem nagubane ali nabrane v stilu dvajsetih let, spominjajo pa na golf ali tenis krila. Kot dodatek je veliko širokih pasov. Hlače so znova široke, piža-mastega stila z gubami ob pasu. So v »Gatsby« ali mornarskem stilu, precej pa je tudi jahalnih hlač. Na pariških ulicah pa je še vedno videti precej črne, sive in bele barve ter vseh rjavih tonov. Pričakovati pa je, da bo tudi mesto kmalu zaživelo v novih modnih barvah, ki jih predstavlja tudi sejem: marelične, močno zelene, pastelni toni in vse sveže barve sploh. Tudi med stili je veliko izbire: elegantni, športni, vojaški in španski stil. Vsak med temi pa ponuja nekaj novega, svežega. Elegantni stil ponuja dolga krila in jope s širokimi in nabranimi rokavi. Ovratniki so »bubi« ali široki in dolgi reverji. Žepi so veliki z našitki. Tudi plašči so zelo široki in jih bomo lahko nosile tudi preko kostimov. Športni stil ponuja mnogo hlač, bluzonov in jop v »college« videzu za mlade. Vojaški stil je tudi namenjen mladim, spominja pa na uniformo. Dodatki so kovinske zadrge ati gumbi, ki so nekoliko večji. Španski ali ciganski stil ponuja nabrana krila, ki so često obogatena z volani. Barve so zelo močne in temperamentne. JELKA NOVAK Kontrola izdelkov za izvoz v Tip-topu. kako nas naši delegati zastopajo Na seji delegacije za zaposlovanje v tozdu Libna so delegati izoblikovali nekaj stališč in vprašanj. Beseda je tekla o honorarnem zaposlovanju v občini, o planiranju kadrov (ob tem želijo, daje pri planiranju v tozdu prisoten tudi predstavnik skupnosti za zaposlovanje in kadrovske službe občinske skupščine Krško) ter o štipendiranju. Ob tem so postavili naslednje vprašanje: »Saldo prihodkov in odhodkov na ŽR 655 sklada štipendij je kljub zmanjšani prispevni stopnji sorazmerno visok (8.902,007,35 din). Pričakovati je, da se bo znižal ob izplačilu štipendij. Zanima nas, kako bo s prispevno stopnjo in koliko štipendij bo podeljenih iz naslova združenih sredstev, v kolikšnih višinah ter katerim Labodovim štipendistom bodo le-te podeljene.« S srečanja samoup- ravljala Kot delegat delovne organizacije Labod sem se udeležil srečanja samoupravljalcev Banja Luke, Bihača, Prijedora, Karlovca in Novega mesta. Tema srečanja je bilaekonom-skega značaja —povečanje proizvodnje in izvoza, vzporedno s tem pa tudi skrb za povečanje standarda delavca. Pogovri niso šli mimo mednacionalnih odnosov ter negovanja bratstva in enotnosti. Ob obisku v Banja Luki so si gostje ogledali številne delovne organizacije, kjer so bile organizirane tudi problemske konference. V prijetnem vzdušju je potekalo tudi tovariško srečanje vseh delegatov. Vsi po vrsti so bili navdušeni nad sprjemom, prijaznostjo in odlično organizacijo srečanja samoupravljalcev. Povedati pa tudi velja, daje delegatom poslal telegram s čestitkami in najboljšimi željami za delo naprej, dr. Marjan Rožič. NIKOLA KOLJANIN pogumneje pri štipendiranju Tudi v naši delovni organizaciji želimo se več strokovnjakov pridobiti s štipendiranjem in tako mlade ljudi že v času šolanja spoznati z delovno organizicijo, v kateri bodo kasneje delali. Za šolsko leto 1984/85 je bil skupni razpis štipendij objavljen marca v Delu. Naša delovna organizacija je imela razpisanih 69 štipendij, predvsem v tekstilno-konfekcijski smeri, računalništvu in družboslovju. Podeljenih je bilo 59 štipendij. Pri podeljevanju štipendij smo upoštevali kriterije družbenega dogovora o štipendiranju v SR Sloveniji in čamoupravnega sporazuma o štipendiranju po posameznih občinah in pa seveda določbe pravilnika o izobraževanju v posameznih TOZD in DSSS. Višina kadrovskih štipendij je določena s točkami, vsako šolsko leto se spreminja samo vrednost točke. Višina štipendije je odvisna tudi od učnega uspeha štipendista. Za šolsko leto 1984/85 znaša štipendija za učence srednjega usmerjenega izobraževanja od 3.460 do 6.228 din, za študente pa od 5.190 do 9.342 din. Če je poklic, za katerega je razpisana štipendita, občini na listi deficitarnih poklicev, se učencu oz. študentu škipendija poveča še za 200 točk, kar znaša za šolsko leto 1984/85 1.730 din. orodjarna Že skoraj leto dni dela naša orodjarna. Po zapletih okoli prostora (najprej je bila orodjarna predvidena v tozdu Libna, kasneje pa v Ločni) in izbire kadra, je ta nujna delav- nica zaživela. Temeljne organizacije že imajo tudi nekaj doma narejenih pripomočkov in aparatov. 170 kosov posameznih aparatov je že v naših proizvodnjah, med temi so ro-bilci alkantare, robilci mrežastih tkanin, za dvojne zapogibe, potisne noge za šivanje gumbov, aparati za zanke itd. Ocenitev vseh teh aparatov že na prvi pogled upravičuje naložbo, saj bi morali vse te pripomočke uvažati, cene pa se za posamezen kos gibljejo med 200 in 1000 markami. Orodjar Gorazd Mali pravi, da ga to delo zelo veseli. Nekaj težav ima le z nabavo surovin, ki jih ni moč vedno dobiti. Za delavnico meni, da je dobro opremljena, da ima dovolj ročnega orodja, nekaj strojev pa bi si še želel do-iti. »Včasih moram tudi malo improvizirati, ker delo v orodjarni še ni utečeno, ker še ni dovolj vseh rezervnih delov in podobno. Sicer pa delo kljub tem začetnim težavam že lepo teče.« Zaenkrat je bilo več aparatov narejenih za program VO, kjer je treba aparate tudi bolj prilagajati. Možnostiv za ustvarjanje pa je tudi za PŠ še veliko. Skratka, dela ne bo zmanjkalo, veselja do dela pa tudi ne. Ko je nov pripomoček narejen in ga z veseljem sprejmejo tudi v proizvodnji, že čakajo na uresničenje nove ideje in nove potrebe. poročilo učencev V prejšnji številki glasila Labod smo že omenili, da skupina učencev opravlja praktični pouk, ki je del rednega učnega programa v tozdu Tip-top. To so sami naši štipendisti, ki se bodo tudi po tej poti seznanili z našim načinom dela in s svojim bodočim delovnim okoljem. Za naše glasilo so poslali tudi kratko poročilo: Praktični pouk imamo trikrat na teden in sicer v ponedeljek, torek in sredo po 6 ur. Kar takoj smo začeli s šivanjem. Najprej smo vadili vodoraven šiv, sledila pa so že težja industrijska opravila. Iz. šivalnice smo dobili krila, ki smo jih sestvili, obrobili in vstavili zadrgo. Bili smo tudi v krojilnici, kjer smo številčili podlogo, v stiskalnici pa smo fiksirali centelin. Všeč nam je to, da smo skupaj, da nismo porazdeljeni po brigadah. Veseli smo tudi, da za nas skrbi tov. Murko, ki nam vsako nalogo natančno razloži in pokaže. Menimo pa, da nam bo praksa v prizvodnji manj nudila v tem smislu, da ne bomo sami izdelali celega modela, kot bi ga v šoli. Toda v tej proizvodnji je fazni sistem dela in tako tudi mi delamo po tem sistemu. Praktični pouk v tozdu Tip-top bo trajal do konca leta, sledilo pa bo proizvodno delo. Učenci 2. s. razreda SŠTSOS Bežigrad: SUZANA GRILC, LILIJANA KRŽIČ, IVANKA MRZELJ, MOJCA INTIHAR IN DARKO DOLMOVIČ doslednost Koliko lepih srajc, bluzic in kostimov. Pa skoraj sami domači kupci. Seveda, saj je vendar sindikalna prodaja za naše delavce. No, prava reč, če je prišla tudi žena našega tovariša iz Commerca, saj je prav, da imamo dobre odnose s Krko, tovarno zdravil. Poglej no in tovariši od potovalne agencije se tudi niso ustavili pri varnostniku, ampak so šli kar direktno »službeno« naprej. Budno oko varnosti bi takoj ujelo vsakega, ki bi hotel špekulirati. Poglej no, tudi hčerkica našega tovariša odgovornega za naše tople odnose, si je sama izbrala bluzico. Kako prisrčno. Mojemu sinu bi se tudi podala takale srajčka, samo kakšno barvo naj mu izberem. Najboljše, da si jo izbere sam. A tako? Da ne sme noter, ker je prepovedano? Tako je prav, nekje je pa le treba začeti z doslednostjo. Kaj bi pa rekel naš tovariš vodja, ki je menda tudi odgovoren za doslednost, ki budno opazuje pri vratih vzorčne sobe, da se ne bi pretihotapil kdo, ki ni NAŠ. JOŽE BRAČIKA