Naročnina listu:
Celo feto	.	.	K 50’—
Pol leta .	.	.	„ 25"—
Četrt leta	.	.	„ 13-—
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	„ 66.—
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo i. upravni štvo: Maribor, Koroška ulica St. 5. — Telefon št 220.
Poini^ezna šlevilha slane <§@ vinarjev*
■	M——HM«——
STRAŽA
leodviie» polillèen Usi sa slavenske Ijudslvo.
inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredre petitvrsfet pri večkratnih oznanilih — popust
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
62. številka.	Maribor» dne 11. junija 1920.	Letnik X£b
Mariborsko nemštvo.
„Volkssiimme“, glasilo mariborskih boljsmdkov, renegatov in vsencmških kapitalistov, hoče na vsak način rešiti in zagotoviti „nemški značaj“ Maribora. Potrpežljivost, da ne rečemo: kratkovidnost naše vla-jde je uprav občudovanja vredna, da vkljub nepobit -nim dokazom veleizdajstva in sovražnosti proti naši državi, ki jih je prinesla na dan zadnja stavka, ne samo pusti ta listič mirno naprej hujskati, marveč tudi komunistično organizacijo delovati za vsenemške cilje. Ali bi bilo mogoče, da bi v „republikanski“ Avstriji ali v Madžariji Mo tako deloval za jugoslovanstvo, kakor za nemštvo delajo ljudje, ki stoje za item listom? Zdavna bi ga pognali čez mejo, če se mu ne bi še kaj hujšega zgodilo. Prav značilno je za duševne siromaštvo in jalovost mariborskega „nemštva“, da išče oporo v komunističnem boljševizmu. Neverjetno je, s kakim nemško-nacionalnim fanatizmom opaja ta struja svoje pristaše. Poznamo ljudi, dekle in delavce, doma iz Slovenskih goric, iz Murskega in Dravskega polja, ki so zapadli v komunistične mreže, pa so polni fanatičnega sovraštva do vsega, kar je slovenskega. Glavno sredstvo, s katerim ti mračni elementi zastrupljajo širne mase, je korupcija in alkoholizem. Zistematično prirejajo svoje „Volksfeste“, kjer „bedni proletarci zapravljajo svoj zaslužek ter se jim vzbujajo najpodlejši instinkti. Dobro preračun jen a taktika je te. Z zapravljivostjo se vzbuja nezadovoljnost in jemlje veselje do dela. to je pa ravno dobrodošlo v vsenemški službi stoječega komunizma. Mirni, delavni, dobro stoječi, zadovoljni ljudje niso za njih.
Ako bi se naši „Volksstimmovci“ iskreno ravnali po socialističnem načelu: ščititi tlačene proti tlačiteljem, bi morali že. od nekdaj stati na slovenski strani. L. 1900 je statistika pokazala, da je Od 24.601 mariborskih prebivalcev imelo v mestu le 2520 oseb domovinsko pravico, v raznih nemških krajih 3438 , v slovenskih krajih pa 14.045 oseb, torej je okoli 70% mariborskega prebivalstva bilo slovenskega rodu .
Vsled nove domovinske postave je mnogo teh priseljencev do 1. 1910 doseglo v maslu domovinsko pravico, tako da je od 27.994 duš 1. 1910 imelo v mestu domovinsko pravico 7708 ljudi, po rodu seveda večinoma Slovenci. Vkljub temu je tudi 1. 1910 imelo še v čisto slovenskih krajih domovinsko -pravico 12.400 mariborskih prebivalcev, 1683 pa v nemško-slovens -kih (Koroška, okraja Lipnica in Radgona). Ako od teh prištejemo le polovico, t. j. 841 oseb Slovencem , je bilo koncem 1. 1910 v Mariboru v zadnjem desetletju doseljenih 13.241 Slovencev- Nasproti temu pa iz ■nemških krajev 3263 in polovica iz nemško-slovenskih (842). skupaj 4105. Razmeroma enak ali še večji je bil pritok iz slovenskih krajev v prejšnjih desetlet -jih, ko se statistika ni ozirala na domovinsko pravico. Poleg teh je imeld 1. 1910 domovinsko pravico na Češkem in Moravskem 1207 ljudi, torej zopet po ve -liki večini rojeni Slovani.
Iz tega je razvidno, dä je mariborsko mesto v narodopisnem oziru v ogromni večini jugoslovansko mesto.
Sodni okraj mariborski (brez mesta) je I. 1910
vkljub vsenemškim manipulacijam pokazal naslednje narodnostno razmerje : 43.804 Slovencev,. 8473 Nem,-cev.
In sedaj pridejo „mednarodni“ komunisti in hočejo v imenu vsenemškega imperializma „ohraniti nemški značaj“ Maribora!
Do poloma je bil Maribor velikanska vsenemš-ka tvornica za predelovanje Slovencev v Nemce. Sredstva so znana. Slovenci smo bili v Mariboru brezpravni. Ce je prišel Slovenec v šolo, v urad, v vojašnico, v delavnico, na ulico, povsod so mu na uho doneli velekulturni nemški pozdravi: wmdischer Hund, windischer Trottel itd. Beseda „windisch“ je v Mariboru obsegala sploh vse, kar 'je na svetu zaničljivega. Ni potem čuda, da je ljudi bilo strah, imenovati se Slovence. In te dične razmere hoče rdeča |
tretja internacionala v Mariboru še naprej vzdrže - |
....
LISTEK.
Geza Herczeg (poslov. M» Golob) r ••
Vrhovni gsvet zboruje.
Vrhovni svet ali Conseil supreme, — ime poseduje v vseh svetovnih jezikih nekak? nadnaravni, odlični, važni in strašni zvok, je prišel v San Remu na mesto, kamor bi ga zamorala v sanjah premestiti le najbogatejša fantazija.
Vrhovni svet zboruje danes. Električne iskre nesejo trepetajoče to-le dejstvo z rimske Marconi-po-staje h londonski katedrali Sv. Pavla in od tam v tostali svet. Žice telegrafa trepečejo očividno pod silo to „strašne“ novice. In kako enostavno, človeško in navadno je vendar vse to, ogledano v bližini. Vila Devackan, kjer se vršijo zborovanja, je bajnolepa, najveličastnejša in najčastitlivejša stavba v San Re-piu : je, kakor dijadem lepe gospe. Med lepotami ni razlik, le stopnje so to, in še te so preračunjene v svrho izenačbe učinkov. Vila Devachan obvladuje San Remo. V globini palmovega gaja, na strmem griču koketira svetovnoznamenita stavba z morjem, z -grajena od nekega Angleža, od katerega jo je pa kupil turinski milijonar Commendatore Meregaglia kot častljivi znak svojega bogastva.
Kdor bi hotel opisati lepoto tega gradu, mič -nost njegove lege in prekrasno njegovo panoramo, bi se moral posluževati edinole mehkega in elastičnega jezika Italijanov. Sliši se tudi vedno: „Delizioso, superbo, magnifico . . In kakšni vonji! Parfumi »Ifoubigant, Coty in Querlain in vse bogastvo različitosti se ne more niti v sanjah primerjati z vonjem fantastičnih rož in palm.
. Kratkomalo: vrhovni svet zboruje danes prvič. Sreda popoldan. Celo noč in tudi zjutraj je deževalo
v.',potokih. Mali odmor je nastal ob 11. uri, ko je pričela konferenca.1 Barve so bujnejše, vonji poostreni, zrak še težji. V bližini vile Devachan preži’ 30 do 40 mednarodnih radpyednezey, ki so povsod enaki, kamor .jih prinese- ri jih radovednost. Tudi detektivov ne manjka.
Prvi je Japonec Matsui, japonski poslanik v Parizu, ki zastopa državo mikadovo v vrhovnem svetu z vedno večjo avtoriteto. On prihaja pred 11. uro. Lloyd Georges pride z britsko natančnostjo peš do vile Devachan. Pri vratih se snideta z Nittijem, kjer postoj ita, i da si ogledata ču desino panoramo. „Pravcati raj“, reče Lloyd Georges v slabi frančoščini. Nidi pa se smehlja. To je njegova navada. Medtem pride tudi Miller and, mračen in zamišljen- Nato zginem s smehljanjem na ustnih v vilo Devachan, Scialo] a, ital j. zun. minister, Lord Curzon, angl, zun. minister, Visconti Venosta, svetnik pariškega poslaništva Italije, Garbasso, tajnik konference grof Car-passo-Torre, presšef zunanjega urada in celo osobje sestoječe iz tolmačev, strojepiscev in uradnikov zu -nanjega urada, je zavzelo že zgodaj svoje prostore . Pet Hughesaparatov deluje v vili Devachan ter vzdržuje direktno zvezo z Rimom, Parizom, Londonom. Washingtonom in Tokijem.
Konferenčna dvorana se nahaja v pritličju. Zato so nalašč preuredili veliki pritlični salon. V sredino Louis XVI. salona so postavili mizo v obliki podkove. Fasado vile krasi italijanska trobojnica, v dvorani pa predseduje N itti. 29 naslonjačev stoji o -koli mize, pogrnjene z zelenim suknom, toda zasedenih je komaj deset, Ker ne govori Lloyd Georges dobro francoski, Nitti in Miller and pa obratno angleščine ne obvladujeta, vodi konference neki višji urad -nik rimske konzulte,, katerega miza stoji pred Nitti -jevo. Uradnik pove vse v .frančoščini, angleščini in lašcini v najlepšem redu. Seja.se vrši večinoma le brezbesedno. Nastale diference v gotovih točkah se rešijo pismeno. V dvorani, takoj pri roki so pisalni stroji. To je pristno diplomatična metoda, ki deluje bliskovito potom menjavanja [ekspresnih not. Opomba Lloyd Georges-a se prestavi takoj v francoščino in i-taljanščino ter se preda takoj Nittiju, Millerandu-u atsui, Curzonu in Scialoji, kar storijo ti-le obratno. Seja je torej precej živahna, posebno če se pomisli, da čakajo, v sosednih, dvoranah strokovnjaki. Kadar še namreč vrine nerazjasnienost, kakor je n. pr. v turškem vprašanju promet luke Batom ali katerikoli diskretni detail o etnografiji Azerbeidžanovi, pride takoj strokovnjak, kateri'služi potem s primernimi podatki.
vati. Po splošnem naravnem zakonu rodovi izumirajo, smrt bo pobrala tudi sedaj živeče prave in ponarejene Nemce. Ce se torej hoče še naprej varovati „nemški značaj“ Maribora, se mora prejšnji proces nadaljevati: doseljevanje in raznarodovanje Slovencev, zakaj dotok iz nemških dežel bo vsled državne meje zanaprej še slabši. Zatorej je res skrajna nesramnost, če hočejo komunisti še naprej vzdrževati prejšnje razmere, Slovence zasramovati in potiskati v kot ter s terorizmom delati za vsenemštvo. Saj so že zahtevali nemške šole po Dravski dolini, v Mariboru jih itak imajo. Ali je od naše strani kako na -silstvo, če zahtevamo svobodo za naše ljudi, da se jim ni treba potujčiti, če prestopijo v mestno ozračje?. Merodajni krogi pa nàj pazijo, da jim ta protidržav-na struja ne zraste čez glavo. Naj bo enkrat konec škandalu, da se za naše državne železnice delajo vozovi z nemškimi in madžarskimi napisi, ker tako hočejo komunisti, in da naši brezposelni ljudje zastonj moledujejo pri železnicah za službo, vsenemški ko -munistični hujskači pa na mehkem sedijo, odjedajo domačim ljudem kruh in hujskajo proti nam. Vse ima svojo mero, menda tudi naša potrpežljivost in popustljivost. Konec bodi tudi škandalu, da bi razni slutno-narodnjaki pripravljali gnezda v Mariboru, kakor se je to zgodilo pri Wallischu. S poštenimi rojenimi Nemci hočem?» v miru živeti in jih spoštujemo, renegatst-va in protislovenske hujskanje pa ne smemo trpeti . Ne pustimo, da bi se še naprej umetno delal prepad v narodnem oziru med mestom in slovensko okolico.
mmiiiiiiiimimiiiiHiiimm
O načelni orientaciji učiteljstva.
Celi svet pretresajo silni socijalni boji. Moderna breznačelnost je človeštvo spra,vila na rob propada v nerazvozljive socijalne zapletljaje. To je nujna posledica zmotnega naziranja. Ni mogoče, da ne bi zmotno mišljenje, kateremu ste služili država in šola,
Lloyd Georges, Nitti, Millerand, to je vrhovni svet, ki se brez vsake formalnosti, brez komunikejev in brez vile Devachan pogaja ponajveč le s pomočjo šifriranih poročil v hotelnih sobah. Ta vrhovni svet v San Remu dopolnjujejo samo začasno Lord Curzon, Scialoja, Berthelot in Matsui. Kadar se sučejo pogajanja okoli vojaških vprašanj, se pozovejo najvišji vojaški dostojanstveniki z maršalom Fochom na čelu. Takrat zadobijo pogajanja formalni, reklo bi se lahko parlamentarni značaj.
Zanimive epizode pogajanj so historična posnemanja angleških fotografov, kateri stojijo v službi družbe „Klio“ in deloma tudi „Illustrated London Neros“. Prilikom prve seje so uprizorili fotografi juriš, naperjen proti vrhovnemu svetu, katerega člane so zasledovali celo do solnčnega zatona. Edini ljudje, ki pridejo v dvorano, so fotografi; drugi umrljivi ne pridejo niti v vrt vile Devachan. Rimskemu poslaniku Finske, ki je prosil nekoč na podlagi svoje diplomatske izkaznice za vstop, so se smehljali karabinijeri.
Vneti angl. in italijanski tovariši so si pribo -rili po prvi seji vstop v dvorano. Ampak, moj Bog! Tudi ministri so le samo ljudje. Na mizi pepel, o-stanki smodk in cigaret. Pred Nittijem list papirja, na katerem je citati večkratna, z nervozno roko načečkana beseda: San Remo, San Remo . . . Lloyd Georges je risal iantastične figure. Millerandov prostor je bil čist.
Avtomobili so pripravljeni. Debeli, osivel An -glež, čudno smehljajoči, nezaupljiv Japonec, Francoz z zunanjostjo profesorja medicine, ljubeznjiv in debel Italijan modrih oči,, vsi hitijo nekako utrujeni k dine-ju. Premirji, poslaniki in osobje odhitijo istotako. Hoteli se napolnijo. Lloyd Georgea pričakuje hčerka v hotelu Royal, Millerand hiti naravnost v obedno dvorano Itotela Savoy. Nitti prerije kordon žurnalistov, ki je močnejši'nego žična ovira ter gre v hotel des Anglais. Matsui zgine v hotelu Europe.
Medtem je komunike gotov:
„Danes ob 11. uri se je vršila v vili Devachan seja Vrhovnega sveta. Bavil se je s turško mirovno pogodilo . .
Stran is.
S m R fA fi K.
11. junija
privedla tudi, socijalnoga življenja v konflikt Došle- , dno preziranje krščanskih načel v javnem življenju '! od strani države je državi sami izpodkopalo tla* tako da se trenotno skoro vse svetovne države borijo za svojo avtoriteto pri podložnikih. Te razmere so posledice napačnega naziranja, da vzgoja naj bo presta vseh verskih vplivov, prav posebno pa neodvisna od krSčanskega svetovnega naziranja, torej breznačelna. Zato so vzgojo v šoli v, modernem času skoro popolnoma emancipirali od verskih vplivov in jo postavili kolikor mogoče na versko indiferentno podlago. Seveda od indifereniizma, od breznačelnosti je navadno najkrajša pot do izrazito protikrščanskega mišljenja in delovanja. Takšno politiko glede šolstva so zastopale skoro vse moderne države.
Ali je to naziranja idealno, ali vsaj pravilno ? Na to vprašanje nam ni treba odgovarjati, ker imamo že odgovora v sedaj razdrapanih socijalnih in nravnih razmerah. Grozne praktične posledice tak -Snega naziranja?so oči odprle tudi krogom, ki nikakor do sedaj niso bili naklonjeni krščanstvu. Težke življenske preizkušnje so vso globoje misleče učitelje m voditelje narodov privedle do spoznanja, da le dosledna načelna vzgoja v smislu krščanskega svetov -nega naziranja more vzgojiti rod, ki bo kos velikim kulturnim in gospodarskim nalogam našega časa. V io svrho se je že pred vojsko začelo med najbolj kulturnimi narodi: Nemci, Francozi, Angleži, Cehi i. dr. med pedagogi', v prvi vrsti med učiteljstvom, ki je najbolj čutilo potrebe Časa, gibanje za načelno krščansko vzgojo.
Pri vseh kulturnih narodih, ki stoje na višku sočasne prosvete, imamo vsleđ tega med učiteljstvom ki je najvažnejši činitelj v kulturnem delovanju vsakega naroda, močne organizacijo, ki odločno z ah te -vajo vzgojo na podlagi krščanskega svetovnega naziranja. Ne bavijo se več z malenkostnimi osebnimi
in strankarskimi oziri, ker so uvideli potrebo globljo orientacije, ki gre noter do problema o cilju in smislu življenja. Problem o cilju in smislu življenja je razdelil samo posebi tudi učiteljstvo, kakor že poprej celi svet, v dva tabora, v tiste ki iščejo resnieo in srečo v krščanskem svetovnem naziranju in one, ki jo iščejo v predkrščanskih' načelih,
Ta ločitev po svetovnem naziranju je samoob-sobi umevna, pa kdor resno misli oživljenjtf in si je o njem napravil naziranje, ne more, da ne bi javno deloval za svoja načela. Tja ločitev je tudi izredno dobro vplivala na celo šolstvo. Krščansko učiteljstvo se je jasno zavedlo svojih visokih nalog in vzvišenosti krščanskih vzgojnih principov.
Ločitev po svetovnem naziranju je torej nujna zahteva časa, ker v sedanjem času se bije ravno boj za svetovno naziranje. Krščansko ali predkrščansko naziranje, pred ta dilema je postavljeno tudi naše u-čiteljstvo, kolebanje med tema dvema nasprotnima principoma ni več mogoče. Vsako omahovanje v tem oziru, posebnoi med učiteljstvom, bi bilo usodepolno za našo narodno bodočnost. Vprašanje o svetovnem naziranju pri nas Slovencih ni samo vprašanje o rešitvi duš, temveč pred vsem tudi vprašanje našega narodnega obstoja. Krščanski svetovni nazor, slovanski narod, šola in učiteljstvo — slovensko, so tako ozko združeni, med seboj, da bi bilo učiteljstvo prod -krščanskega mišljenja med vernimi Slovenci mon -strum. Zato ni več vprašanja za naše učiteljstvo, za kateri svetovni nazor naj so odloči. Naši narodni zgodovini in našemu kulturnemu razvoju edino dosledno je, da se učiteljstvo odtoči za krščanski svetovni nazor.! Ce torej mi danes vabimo naše učiteljstvo, naj so v smislu zahtev našega časa načelno orientira in organizira, o tem predpostavljamo, da je za naše slovensko učiteljstvo edino mogoča le načelna orientacija v okviru krščanskega svetovnega naziranja.
Občinske volitve v Sloveniji.
Deželna vlada za Slovenijo je dne 8. jun. razglasila v „Uradnem listu“ novi volilni zakon za ob -činske volitve v Sloveniji. Volilni zakon je želo obširen. Danes ga prinašamo le v izvlečku. Najvažnejša poročila volilnega reda so:
Pravico voliti imajo vsi 21 let stari državljani moškega ali ženskega spola, ki imajo vsaj že 1 leto svoje redno bivališče v občini. Voliti je treba osebno.
Pravice voliti nimajo vojaki, častniki, vojaški uradniki, dalje osebe, ki so pod očetovsko oblastjo in pod. varuštvom ter občinski reveži.
Izvoljen sme biti vsak moški ali ženski državljan, ki je dopolnil 24. leto, če ni izvzet od volilnosti.
Voliti, voljen biti ne smejo: občinski uradniki, uradniki oblastev, ki neposredno nadzorujejo občinsko upravo itd. Dalje so izključene osebe, ki so bile obsojene radi hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverbe, sleparstva, radi veriženja, tihotapstva i. t. d. Dalje so izključene ženske, ki so bile obsojene zaradi izvrševanja nečistega obrta, ter ženske, ki so pod nravnostnopolicijskim nadzorstvtom ; dalje pijanci, osebe, ki so v konkurzu itd.
Število občinskih odbornikov. Občinski odbor sestoji v občinah: z manj kot 500 prebivalci iz 10 odbornikov in 1,0 namestnikov; z manj kot 2000 prebivalci iz 16 odbornikov in 16 namestnikov; z manj kot 5000 prebivalci iz 24 odbornikov in 24 namestnikov; z manj kot 10.000 prebivalci iz 32 odbornikov in 32 namestnikov: z manj kot 20.000 prebivalci iz 36 odbornikov in 36 namestnikov; z manj kot 40,000 pre-
bivalci. iz 40 odbornikov in 40 namestnikov; s 40.000 ali več prebivalci iz 48 odbornikov in 48 namestili -kov.
KamlMatne liste. Občinske odbornike je voliti po obveznih listah. Zato morajo stranke, ki se potegujejo pri volitvah, do določenega reka predložiti županu kandidatno listo. Kandidatne liste se morajo v-pisati ria Uradno izdanem, z županovim podpisom , datumom in uradnim pečatom opremljenem tiskanem obrazcu, ki ga je dobiti pri županu.
Volišča ne sinejo biti v gostilnah in v krčmah. Ženske morajo imeti volišče ločeno od moškega.
Volilna dolžnost. Vsakdo, ki ima po tem volilnem redu pravico voliti, je dolžan priti na volišče in oddati uradno glasovnico. Kdor se tej dolžnosti brez opravičenega razloga odtegne, se kaznuje z globo 20 —-200 K, Poleg tega niso podvrženi volilni dolžnosti redovniki in redovnice.
Volilni imeniki. Vsakemu volilcu je prepuščeno. da v uradnem prostoru ob navadnih urah, v dobi. določeni za razgrnitev volilnih imenikov, prepiše te imenike. Občina mora v ta namen napraviti vsaj t r i poverjene prepise volilnih imenikov, in sicer mora vsekakor vsaka politična stranka, že dejansko obstoječa v občini, imeti priliko, da ga prepiše.
Volilne Izkaznice in glasovnice. Vsem volil -nim upravičencem je vsaj osem dni pred valitvijo proti dostavnici vročiti volilne izkaznice in glasov -nice.
vesti.
'	Jugoslavija.
Regent A 1 e k s a n d e r obišče Zagret) in Ljubljano krog 25. junija. V Zagrebu ga bosta spremljala ministra Drinkovič in Trilkovič, v Ljubljani: dr. Korošec in dr. Kukovec. Govorijo, da bo v spremstvu tudi ministrski predsednik dr. V esiliò.
V	Beogradu ima seje ustavni odbor. T eh Sej se udeležuje Stojan Protič. Ustavni odbor se je že odločil za končno stilizacijo volilnega zakona.
Volilni zakon pride pred parlament v soboto, kjer bodo natančno razpravljali o zakonu, ki še menda ne bo sprejet tako hitro.
Naš parlament je sklenil sporazumno, da ostanejo v veljavi samo oni mandati, za katere je doznat verifikacijski odbor, da so nesporni. Zastareli mandati se vrnejo verifikacijskemu odboru.
Demokratski poslanec K e j ž a r je odložil svoj mandat. Na njegovo mesto kandidirajo liberalci dr. Gregorja Žerjava.
Italija,.
V	italijanski zbornici, ki se je sestala dne 9. t. m., so razpravljali o odstopu Orlanda kot predsednika zbornice. Z ozirom na politični po -ložaj je podal Nittijev kabinet ostavko.
I ta.lij ase trud-i za vzpostavitev gospo -darsfcih odnošajev med Italijo in Rusijo. Italijanski odposlanci so že na potu v Moskvo.
Nemčija.
Novi nemški državni zbor bo imel 460 poslancev. Mandatov so dobili: Socijalni demo-kratje 110, centrum 67, demokratje 45, krščansko-fe -•deralistična lista 21, nemškonacijonalna ljudska str.
65, nemška ljudska stranka 61, neodvisni socijalisti 85, komunisti 2, bavarska kmetska zveza 4 in nemška banoveranska stranka 5.
Privolitvah je bilo v celem oddanih 25,119.067 glasov. Od teh jih je dobila socijaldemo -kratska stranka 5,521.157, neodvisna, soeijaldemokr . stranka 4,609.862, nemškonacijonalna ljudska stranka 3,638.851, nemška ljudska stranka 3,456.131, centrum
3.000.800, nemška demokratska stranka 2,152.509, kr-ščansko-federalistična lista (bavarska ljudska stranka, krščanska ljudska stranka) 1,214.963, komunistična stranka 438.199, , nemško-hanoveranska stranka 318.104.
M andai za sestavo nove nemške vlade je dobil zopet državni kancler Müller, ki se je že pogajal tudi z neodvisnimi socijalisti. Neodvisni socijalisti so odklonili vstop v vlado.
CeiiiosioTafilca.
Cehoslovaška in Poljska sta baje skic -uni, da se odrečeta glasovanju v tešinskem okraju. Tešinsko sporno vprašanje bi se naj izročilo v razsodbo kaki ugledni evropski osebi, Frančiška vlada je baje predlagala belgijskega kralja.
LDU. Praga, d. junija. Kakor poročajo „Narodni listy“ je pariški čehoslovaški poslanik odpotoval v Prago, da informira predsednika Masaryfca o Tešinskem vprašanju.	p,
LDU. Praga, 9., junija. Ministrski predsednik Tušar je izjavil v senatu, da pride poljski minister Patek v Pariz in bo ondi konferiral! z zunanjim ministrom dr. Benešem. Beneš bo odšel neuleg o na v Prago, da informira vlado o poljskih namerah.
LDU Pr aga, 9. junija. JPraŠki „Večernik“ poroča v debelem tisku: Praški nadškof Korda# je dobil včeraj iz Rima brzojavko, da je papež dovolil v smislu predloga Čehoslovaških škofov vporabo če -I hoslovaškega jezika pri službi božji#
Poljska.
V a r š a v s ki listi poročajo o novi poljski o - 1 fermivi proti boljševiškim četam Ofenzivo vedi maršal Pilsudeki v smeri proti Vitebsk®. Osobito ljuti boji m bijejo za prehod preko Berejine.
Poljska poročila javljajo o za Poljake u -godnem poteku bojev med Dvino in gorenjo Berejino. Poljaki poročajo, da so uničili 12 ruskih pehotnih divizij, zasedli več krajev in povzročili sovražniku velike izgube. Pri ruskem vodstvu in četah bi naj vladala vsled poljskih uspehov velika panika.
Madžarska.
LDU Pariz, 8. junija,. Mednarodna zveza strokovnih organizacij se obrača na delavstvo vseh držav s pozivom, naj delavci opuste-vsako delo, ki hi posredno ali neposredno koristilo Madžarski. Od
20.	junija dalje ne sme priti noben vlak na Madžarsko,- nobena,-ladija ne sme pristati v madžarskih pristaniščih, nobeno pismo in nobena brzojavka ne sms priti na Madžarsko niti iz Madžarske. Promet na Madžarsko se mora prekiniti, Madžarska ne sme dobiti ne premoga, ne sirovin, ne živil. Mednarodna zveza strokovnih organizacij apelira na delavstvo vseh držav, naj se prične bojkot, ki je bil za vojne naperjen proti sovražnim državam in po vojni proti delavskemu gibanju v Rusiji, sedaj proti Madžarski. Proti belemu terorju naj se prične sedaj bojkot proletarijata vsega sveta. Ta poziv so podpisali pred sednik mednarodne zveze strokovnih organizacij , Appeton, ter podpredsednik in tajnik zveze.
Pnevne vesti.
Občinske volitve. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, se bodo občinske volitve vršilo po Slo -veniji v začetku mesca septembra. Volilni zakon pravi, da se morajo volitve z ozirOm na volilno dolžnost vršiti v nedeljo. Krajevnim organizacijam Kmetske zveze, oziroma Slovenske Ljudske Stranke bo tajništvo v Mariboru oskrbelo po en izvod celotnega volilnega reda (zakona). Kdor ga slučajno ne bi dobil, naj to sporoči tajništvu. Naše somišljenike opozarjamo, da predčasno pobiranje podpisov za kandidatno listo ni dovoljeno. Ce bo kak nasprotnik lovil podpi se, predno so volilne predpriprave končano, ga takoj naznanite. Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru je pripravljeno dajati potrebna pojasnila o predpriprar vah in o volitvah.
Himen. V Rušah se je poročil dne 6. junija t
I.	učitelj, gosp. Davorin Lesjak z gdč. Elico Sernče-vo, trgovčevo hčerko iz znane Maroltove rodbine Bilo srečno!
Himen. Dne 7. junija se je poročil v Nazaretu pri Mozirju g. Ivan Zajc z gdč. Ano T^akar iz Do-bletine. Bilc srečno! Pri tej priliki' se je na predlog g. Mateja Dobrovca, načelnika tukajšne Kmetske zveze nabralo 104 krone za volilni sklad SLS. Vivat segnen si
Nemška agitacija na naši meji. Na Štajerskem bo šla meja med Jugoslavijo in Avstrijo od koroške meje čez Soboto, Radelj, Sv. Pongracij, Kapljo, Gradišče do Spilja ter ob Muri. Te meje pa Nemci nočejo priznati, ampak zahtevajo, da se nekatere občine, kot Kaplja itd., katere se sedaj nahajajo tostran demarkacijske črte, priklopijo k Avstriji. V ta namen se poslužujejo sledečega najboljšega agitacijskega sredstva: Za občino Kapljo so n. pr. poslali 2000 kg bele moke za 7 K 1 kg in 100 kg sladkorja po 16 K, ter veliko soli po 4 K 1 kg.- Navidez je to početje sestradane in bankerotne Avstrije smešno, toda te vabe so vendarle nevarne, vsled česar bi bilo nujno potrebno, da bi naša bogata Jugoslavija storite ne -kaj več za te obmejne kraje na Koroškem in Štajerskem ter da tudi ona pokaže obmejnemu prebivalstvu cenejša živila in ubije na ta način to vsonemško agitacijo.
Popis in žigosanje vojnih posojil. Finančno ministrstvo je sklenilo popisati in žigosati v najkrajšem času vsa vojna posojila bivše Avstrije v Jugoslaviju Posojila se bodo popisala, žigosala, ter vzela iz prometa, kakor to določa pariška mirovna pogodba.
Na Češkem država odkupila vojna posojila. Finančni minister Čehoslovaške je predložil narodni skupščini zakonski predlog, da država odkupi vojna posojila in sicer s 65% za javne zavode 5n s 50% »a zasebnike.
Povišanje bolniških oskrbnin. Ministrstvo je sklenilo povišati bolniške oskrbnine in sicer:	za 1-
razred od 80 na 100 K dnevno, za 2. razred od 50 na 60 K in za 3. razred od 15 na 20 K dnevno.
Za pogorelce. Dne Ì9. maja t. i. je izbruhnil v Gorišnici požar, ki je posestnikom Francu Preja«, Jožefu Trunk, Mariji Ojnik in Mihaelu Rožmarin u-ničil vsa gospodarska poslopja, slednjim tudi sta®« -vanjsko poslopje, mnogo življenjskih, potrebščin, skoro vsa gospodarska orodja in skupaj 23 svinj. Da se pogorelcem pomaga., se je osnoval pomožni odbor za pogorelce v Gorišnici pri okrajnem glavarstvu ▼; Ptuju, kateri se tem potom obrača na milosrčno prebivalstvo, da daruje prostovoljne prispevke za one nesrečnike, ki so vsled sedanje draginje in gospodarskih težkoč res v hudi stiski.
Prepoved javnih shodov, Vsled nevarnosti razširjanja črnih koz je prepovedano prirejati javne shode v župnijah: Sv. Martin na Pohorju, Sv. Venöe -sel, Slov. Bistrica io Makole.
Ameriški Slovenci obsojajo naše komuniste. &-meniški Slovenec iz Cikage na» je poslal pismo, v.
S T R Ä 2 A.
11. pvaija 11)20.
Straa L
katerem piše med drugim sledeče: Ravno v dobi, kc se je šlo za ureditev pravičnih moj med Jugoslavijo in Italijo, so smatrali komunisti v Jugoslaviji za najprimernejši čas, da so nahujskali revoiucijonat ce k uporu in vstaji. Italijani in Nemci so to seveda iz -borno izkoristili' tor po svoiem in po časopisju, katero jim je naklonjeno ali je bilo od njih podkupljeno, zatrobili v svet, češ, v Jugoslaviji vladajo pravcate turške razmere, v Jugoslaviji vlada nered, kakor v nobeni drugi državi, v Jugoslaviji ni varno nobeno imetje, Slovenci so kulturno najbolj zaostali >n Se več drugih gorostastnih neresnic. Tukaj v Cikagu obstoja že dolj ča.sa posebno društvo, katero ima namen podpirati komuniste v Jugoslaviji ter jim dajati de-mirna sredstva na razpolago, le da bi rovarili v državi ter dali povoda enteriti, zlasti Italiji, da bi zasedla Slovenijo. Hoja ki Slovenci, sklenite trdno vaše vrste, skrbite, da so satanski' naklepi komunistov, razbiti Jugoslavijo, ne bodo nikdar uresničili,,s<o - te da bo mladina, up Jugoslavije, 'vzgojehav 'verskonjv rodnem duhu; ako boste to storili, ste Vrgli komunizem pod kolesa.
Ameriški Slovenci pozdravljajo „Orle'“. Arne -riški Slovenec Jože! Kramer, doma od Sv. Lovrenca na Pohorju sedaj v Cikagu,, pošilja iskrene pozdrave našim Orlom, želeč jim obilno uspeha ter da bi se tudi v njegovi rojstni župniji pri Sv, Lovrencu na Pohorju ustanovil odsek „Orla“, kateremu bi preskrbel nekaj orlovskih krojev. Naslov rodoljubnega ameriškega Slovenca: Jože! Kraner, 1840 W, 20 St. Chi-cagp 111. L. S. A.
Ustanovitev telovadnega odseka Orel na Dolu pri Hrastniku. V nedeljo, dne 6. t. m., se je ustanovil nov odsek na Dolu. Ob tej priliki so prihiteli Orli iz Šmartna, Vač. Zagorja, Trbovelj in Radeč, ter nastopih pri prostih vajah in na orodju. Sodelovale so tudi Orlice iz Zagorja in Trbovelj. Prireditev, jo lepo izpadla. V imenu orlovske zveze je pozdravil novoustanovljeni odsek bi*, dr. Keržan. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen odbor. Omeniti je treba tudi, da je ondotni šolski ravnatelj g. Gnus delal z vso paro na to, da bi prireditev preprečil s tem, da je vsestransko nasprotoval glede telovadišča. Dolski Orli so morali pokošeno seno na lastne stroške spraviti v kozolce, ker on tega ni hotel storiti, da bi tako prireditev onemogočil. G. Gnusu to postopanje ne bo v čast in vi kmetje se zavedajte in nikar ne nosite denarja v posojilnice, katere imajo v rokah taki možje, ampak ustanovite si svojo lastno kmetsko hranilnico in posojilnico.
Vodja Koropoe in njegov sodrug Rücker. Svoj čas se je zavezal Nemec Rücker, da bo preskrbet Brežice z žitom in sicer po 500 K od vagona s troš-ki vred. Prodal je tudi 20 vagonov koruze okrajnemu glavarstvu po 100 K (kupil jo je sam po 70, K) iu 20 vagonov pšenice po 170 K. Za vso to dobavo je podpisal pogodbo v mescu aprilu 1919. Gospod vodja Koropec pa, je v zaščito ljudstva, ne — ne! prijatelja Rüekerja, zvišal Riickerju cene sledeče: koruzo na 140 K in. pšenico na 240 K. To je storil seve iz člp-vekoljublja, da ne bi g. Rücker iz Avstrije zaslužil premalo. G. okrajni očka Koropec je še kupil v ju -niju istega leta od Rüekerja ječmena po 240 K. a,kora vno je bilo dobiti tedaj ječmena dovolj po 120—140 K v Slavoniji in Bački. Ker je pa bila ta cena za nemškega pobratima prenizka, jo jo dvignil g. tata Koropec v avgustu na 245 K. Nikakor pa si ne smemo domišljati, da so bili zabeleženi prevozni troški na R üekerjev žep, kaj še, te je plačal papa Koropec na račun svojih okrajnih otrok — ne — pastorkov ! Ako sklenemo zgoraj navedeni račun kar povprek , potem moramo priznati, da je pograbil Nemec Rücker pri tej kupčiji pod zaščito g. Koropca najmanj % milijona K. Toliko je zaslužil Rücker po predpisih g. vodja, kolikor pa mu je nakapalo v nemški žep še pri njegovih skokih preko predpisane meje, pa zna le g. Rücker in menda tudi g. Koropec, če je bil kaj deležen nepredpisanega dobička. Zgoraj navedene te številke naj služijo gospodom pri deželni vladi v pojasnilo, kam spada vodja okrajnega glavarstva, ki kar s polmilijonskimi svotami polni žepe Nemcem na škodo lastnega, njemu v oskrbo Izročenega ljudstva. Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!
Velik koncert v Rogaški Slatini priredi dne 27 t. m. ob 11. uri dopoldne mariborski učiteljiščniki in učiteljiščnice. Pri koncertu bo sodelovala cela vojaška godba mariborska. Pevske točke bo vodil g. profesor Druzovič. godbene pa g. profesor Ber an. Mariborčani se še dobro spominjajo prelepega kon -certa, ki gà je priredilo državno moško učiteljišče pred par mesci v Mariboru; zato se bodo zleta v Rogaško Slatino udeležili gotovo v velikem številu. Pri koncertu bo nastopilo 120 pevcev in pevk. Cisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji v Mariboru. Okolica Rogaške Siatine se udeleži koncerta polnoštevilno. Podrobnosti o koncertu objavimo pozneje,
Stefan Radič obtožen. Stefanu Radiču, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu, je bila 8. junija pročitana obtožnica, proti kateri Radič ni ugovarjal, vsled česar je postala pravomočna ter se bo v kratkem razpisala razprava. V obtožnici se navaja, da je Radič zahteval na Hrvatskem samostojno kmetsko republiko in da je hujskal ljudstvo proti državnim o-Wastim.
Za vrnitev vojnih vjetnikov. V Kodanju se je ustanovil odbor, ki bo pobiral po celem svetu prostovoljne doneske za vrnitev nemških, avstrijskih in turških vojnih vjetnikov iz Sibirije. Za vsakega vojnega vjetnika Li se naj nabralo 1000 K. Temu odboru bo načeloval Norvežan Nansen. Glede vrnitve jugoslo -venskih; vojnih ,vjetnik<W Sibirije, za katere se po-.sefeno zafrždma jugoslovanski klub, zlasti njegov ud
poslanec dr. .Josip Hohnjec, se še pa dosedaj ni slišalo ničesar.
Po odloka ministrstva za pošto in brzojav sc uveljavijo počenši s 10. t. m. v mednarodnem prometu sledeče pisemske pristojbine: L Za pismo do 20 g se plača 5U para ----= 2 K, za vsakih nadaljnih 20 g, oziroma del te teže pa 80 para 1.20 K. 2. Za navadno dopisnico 20 .para 80 v, za dvojno dopisnico z od govorom 40 para - 1.60 'K. 8. Za tiskovine. poslovne papirje in vzorce brez vrednosti za vsakih 50 g 10 para 40 v. Najmanjša pristojbina znaša pri poslovnih papirjih 50 para 4 2 K in pri vzorcih brez vrednosti 20 para —; 80 v. 4. Pristojbina za pri-poročenje znaša 50 para 2 K, pristojbina za eks-presno dostavo pa 00 para — 2.40 K- Pričujoče mednarodne pristojbine veljajo v pisemskem prometu za, vse tuje države, izvzemši Avstrijo, Madžarsko, Bolgarsko; za te države veljajo do preklica tuzemske pisemske pristojbine po novem pristojbeniku od 10. V. 1920. Republika Cehoslovaška ni več deležna dose -danje ugodnosti tuzemskih pisemskih pristojbin.
Hlede prometa brzih in ekspresnih vlakov. — Zadnja „Straža“ je prinesla vozni red novih brzo- in ekspresnih vlakov. Voznemu redu še dostavljamo tole: Kontrola .potnikov in revizija ročne prtljage od strani jugoslovanskih organov se vrši med vožnjo od Špilja do Verda. Cehoslovaški brzovlak ima spalnik Praga—Beograd in ima vozove vseh treh razredov. Potniki plačajo vozne karte za brzovlak brez pribitka, vstopiti sme le toliko potnikov, kolikor je sedežev. Prekomerna ali neodgovar jajoča. ročna prtljaga se bo izložila v prvem postanku v postaji na odgovornost potnikov. Potna prtljaga v prekomejnem prometu je dopustna le, če je bila neposredno pred predajo carinsko pregledana.
Blagovni promet v ISkilometerskem obmejnem pasu. Z naredbo osredne vlade se določa blagovni promet v pasu 15 km od meje za gotove vrste blago, da se onemogoči tihotapljenje. Promet z proizvodi, katerih izvoz je prepovedan, oziroma dopuščen samo posebni organizaciji (Središni zadrugi), je sledeče o-mejen:	V obmejnem pasu iz ene občine v drugo je
potrebna dovolitev občine, iz katere se proizvodi izvažajo. Uvažanje v obmejni pas je dovoljeno samo na podlagi odpremnih izkaznic katere izdajajo okrajna glavarstva in sicer na podlagi potrdila občine, v katero se uvaža, da je blago tam potrebno. Dotične listine je priložiti tovorneifm listu, oziroma jih mora voznik nositi pri sebi. Dovolitev za promet v orimv-nem pasu in za uvažanje mora obsegati: 1. ime občino. iz katčre se blago izvaža, in občine, .v katero so uvaža; 2. ime onega, ki blago pošilja, oziroma izvaža, in ime onega, ki naj blago prejme ali označbo, da je blago določeno za proda'o na trgu : 3. vrsta in količina blaga: 4. rok, za katerega velja' dovolitev , in rok za vrnitev neprodanega blaga. Izvažanje iz. obmejnega pasa v druge kraje kraljestva je prosto. Blago, zasačeno brez izkaza, se zapleni. Mejo 15ki-iometerskega pasa določi ministrstvo za, finance v Beogradu.
Za Dijaško kuhinjo v Mariboru je poslal „sporni“ znesek 100 kron gospod M. L. iz Slivnice pri Mariboru.
Slov. plan. društvo naznanja, da se otvori dne 15. t. m. koča pri triglavskih jezerih, dne 27. t. m. pa se otvorijo vse ostale Triglavske koče in sicer : Triglavski dom na Kredarici, Aleksandrova koča nad Velim poljem, Vodnikova koča na Veleni polju, Staničeva koča nad Peklom. Do omenjenih dni se obisk imenovanih koč ne priporoča, ker oskrbniki koč, ki imajo sedaj mnogo posla s transportom živil in drugimi pripravami, ne bodo na razpolago.
Nemške štampilje v Mariboru, s Maribor je razdeljen na več okrajev. Predstojniki teh okrajev so še vedno ostali, Nemci, ki tudi na zunaj v svojih uradnih spisih ter potrdilih rabijo nemške štampilje. Sedai pa bi že bil menda enkrat čas, da poseže mestni magistrat med to nemško gospodo in joj prepove rabo nemških šiampilj.
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico. Stolna ulica 4, sporoča, da se je v času od A. junuarja do 31. maja t. 1. poslužilo zavoda 5471 strank, in sicer 2167 delodajalcev in 3804 delojemalcev. V teh pet mescili je bilo posredovanih 1347 služb. Državna posredovalnica posluje za vsakogar povsem brezplačno dnevno od %9, do 12. ure in od 14. do 16. ure. Na razpolago so vedno delavne moči najrazličnejših poklicev.1 Dopisi naj se pravilno frankirajo.
Prostovoljna požarna bramita na Pobrežju pri Mariboru. Pred kratkim končano pobiranje letnih do-. neskov cenjenih podpornih Članov je vrglo krog 2!MI * K. Prisrčna hvala vsem podpornim članom in prijateljem hrambe. Požarna hramba stoji pred veliko nalogo, da ugodno dokonča v korist splošnosti ravno započeto stavbo železnega plezalnega stolp». K temu človekoljubnemu del« pa potrebuje sodelovanje vseh svojih članov in prebivalstva sploh. Cisti dobiček vrtne veselice v gostilni Rolko v nedeljo, dne 4. j-uhja t. L je namenjen v so svrho.
Slovansko mestilo gledališča
Repertoire tekočega tedna :
:V soboto, dne 12. junija: Smrt majke Jugoviča. Ab’. A 48.
V nedeljo, dne 13. junija: Pereant možje. Ab. B 30.
mariborske vesti.
Protialkoholno društvo Sv. vojska v, Mariboru
uljudno vabi k občnemu zboru in javnem predavanju v Narodnem domu (mala dvorana.) dne 13, junija, 1920 točno ob 10. uri. Govorilo se' bb o. pogubnosti alkoholizma v naši državi in o sredstvih zoper alkoholizem. Predmet je zelo aktualen, zatorej vabi k obilni udeležbi društveni odbor.
Koncert vojaške godbe. V soboto, dne 12 junija vrši se šramelkoncert vojaške godbe v Oficirskem domu. Zaöetely ob 20. uri. Prijatelji in znanci gosp. oficirjev so dobro došli.
.lagosi, strokovna zveza Maribor vabi vse člane in članice, in tudi vse prijatelje kršč. delavstva na mesečno zborovanje, ki se vrši v nedeljo 13. ju -ni j a ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih, Klesarska ulica 4.
Cepljenje zoper koze v Mariboru, Letošnje o -bligatorično cepljenje zoper koze vseh dojenčkov rojenih od 1. aprila 1919 do 31. marca 1920 se bo vr -šilo po sledečem sporedu: dne 15. junija od 9. do 12. ure za novorojenčke frančiškanske župnije v prostorih deške ljudske šole I v Safovi ulici; dne 16. junija od 9. do 12. ure za novorojenčke stolne in mestne župnije in za novorojenčke protestantske župnije v f mosto rili mestnega fizikata, vj Stolni ulici 7, II. nadstropje {Glavna, pošta,). Dne 17. junija od 9. do 12. ure za novorojenčke Sv. Magdalenske župnije v prostorih deške ljudske šole III na Ruški cesti. Pregledovanje oepljencev in razdelitev spričeval o cepljenih kozah se bo vršilo teden pozneje po istem sporedu oa istem času in v istih prostorih. Vsak rodbinski poglavar, ali njegov odgovorni namestnik, kateri bi te dolžnosti brez tehtnega vzroka (bolCžeri za cepljenje obvezanega otroka) ne izpolnil, se kaznuje z glqbo 10 do lOOp K, ozir. zaporom od enega üö šest tednov.
ji. slov. orlovski tabor I v Mariboru.
Učiteljstvo na orlovski tabor v Mariboru. Ob mariborskem orlovskem taboru pohiti Slomškova zveza skupno s hrvatskim katoliškim učiteljstvom v Slomškovo domovino, da svojemu vzoru izkaže ljubezen in spoštovanje in da javno manifestira svoje versko prepričanje. Spored učiteljskega zborovanja bo sledeči: L V petek, dne 30. julija, ob 10. uri dopoldne odhod iz Ljubljane. Izstop v Ponikvi. Izlet k Slomškovem domu. Govor: Slomšek naš vzor. Zvečer prihod v Maribor. 2. V soboto, dne 31. julija, ob
8.	uri sv. maša v kapelici na Slomškovem grobu. Ob
9.	uri slavnostno zborovanje v meščanski šoli:	a)
Slavnostni govor o 201etnici Slomškove zt eze. b) Te-
i melji krščanske vzgoje v luči znanosti, c.) Hrvatski • referat, d) Vzajemno delovanje Katehetskega društva i in Slomškove zveze, e) Skupni obed ob 13. uri. 1) j Izlet. Zvečer koncert pevskega društva Ljubljana. 3. j V nedeljo, dne t. avgusta. Sodelovanje na orlovskem taboru. Zvečer odhod.
Pisarna odbora za L slovanski orlovski tabor bo poslovala od 15. junija v Mariboru. Koroška cesta 1, I. nadstropje. Nekaj' dni bodo uradne ure za stranke samo od 11. do 12. in od 17. do 18., v kratkem pa bo pisarna uradovala tudi za stranke v že običajnem času predpoldne in popoldne. Opozarjamo, da naj se pošiljajo od zdaj vsi dopisi, ki so namenjeni odboru v Mariboru, edinole na pisarno in ne več na Tiskarno sv. Cirila. Kdor hoče kakšnih pismenih obvestil, naj po možnosti priloži vedno znamko za odgovor. Vsled ogromnega dela pa naj ne napravlja nihče pisarni nepotrebnih poslov, pač pa se naj vsakdo drži natančno navodil v časopisih, kjer bodo vsa razglašena vedno pravočasno in umevno.
Postavljanje slavnostnih tribun na 'Dežnu pri Mariboru (pešhoda iz mesta 25 minut), kjer se bo vršila telovadba I. slovanskega orlovskega tabora, se je pričelo v sredo 9. t, m. Delo je prevzela Obrtna, centrala v Ljubljani, ki ga mora dogotoviti do 25. julija ,t. 1. Zaposlenih bo stalno vsak dan do 50 delavcev. Komisija, sestoječa iz stavbenikov, inženirjev in članov odbora za tabor, je določila v sredo prostor po načrtu mestnega stavbenika v Ljubljani A. Ivana Briclja, in ob pol 4. uri popoldne so bili zabiti prvi koli. Prostor ima krasno lego.'Jploskev, ki bo lepo o-grajena, meri precej nad 31.500 kvadratnih metrov , ona za nastop telovadcev pa sama 6.241 kvadratnih metrov. Ko bo v par dneh prvo ograd je tribun postavljeno, bomo poročali o njih kaj več. Tako se bližamo vedno bolj in bolj uresničenja onih dni, ko naj zavalovijo po jugoslovanskem Mariboru zavedne krščanske organizacije čete iz vseh kulturnih strani sveta.
Razne novice.
Graški nemiri so zahtevali 14 človeških žrtev.
Kakor smo že zadnjič poročali, jo prišlo v Gradcu zaradi draginje do velikih izgredov. Po poročilih iz Gradca so ti izgredi zahtevni» 14 človeških žrtev.
Papežev komisar pri plebiscitu v Gornji šle -ziji. Po poročilih iz Varšave je prejela poljska vlada iz Rima uradno obvestilo, da je bil papežev nuncij, nadškof Ratti, na podlagi papeževega dekreta imenovan za nadzorovalnega komisarja pri plebiscitu ali ljudskem glasovanju za Gornjo Slezijo, Vzhodno in Zahodno Prusijo. Tako vidno narašča zaupanje v nepristranost in pravičnost papeža kot „očeta vseh kristjanov" v vseh državah in narodih, torej tudi v ne-katOljških.
Stran 4._____8«Bffig&i	-	11. junija 1920
Mariborska eskomplna
banka v Mariboru. Sfif.
;--»====--;—r- Telefon Stew. 16. ^^=^ee=es==
Podružnica: MURSKA SOBOTA.
.   l■lllll■n   iniimmaiinif um    m m ■ IBVrmu um
Sarelema s Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hlipale In pr iclaias Devize, vaiate, vrednostne papirje itd«.
Izdale : Čeke nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta»
Olle predujme • Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Dale Kredite: Pod najugodnejšimi pogoji.	20
Prewiema s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Raznai
psii«
|"K0MPA0N0N j
I za mešano trgovino I
.—= ■ §=
j s nekaj kapitalom se išče. J 1 Ponudbe na upravništvo pod B
J „KOMPAGNON“. J
■issasssffiiSMSisaiissiii m ji iisumm	I“ S
JOSIP NEKREP
tesarski mojster in stavbeni podfetnik v Mozartovi utici 59 v MARIBORU
se priporoča za popravila in za napravo nov h stavb za točno izvršitev
Kupi sei
kitujem"*""
po najvišjih cenah hiode, razim Ib tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Slsser, lesna trgovina v Šolah pri Mariboru.	1790
vreče, steklenico _ -UMI in aode po naj-rišjih T	4 trgovska
cenah. 15“ «vil uli prometna d. s o: z. v Mariboru, Gosposka ulica 44. Telefon 893.	388
Kupi
Kupijo se erne SS
salonske hlače. Ponudbe na
TIt« skoraj novi zimski odeji J-vvtJ ge prodata. Tomanova
(Gabriel-Hack!) ulica 7, I. nadstr. duri 3.	469
"V«l* luksarijoznih osebnih in * “G en tritonski tovorni,auto ima na prodaj tvrdka O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodna ul. 11.	468
kvor‘1 visoko breja se proda. Jvl ili V (ti Zrkovska cesta 78, Pobrežje, Maribor.	470
Po ceni na prodaj
1 sobna dvojna lestev, 1 vrtna cev, 1 kitar-citre, 1 etui iz lesa za goaìe, 1 leksikon (Brokhaus) 16 zvezkov, 1 stanovanjsko naznanilo dunajskega mesta, 1 industrijsko naznanilo Avstro-Ogrske, 1 album pliš, 1 stenska ura na verižice le od 12. d j 2. ure in po 5 30 popoldne v Pfarrhcf uliei št. 1, dvorišče zadnja vrata, Maribor. 478
Priložnostni nakup
22 oknic s šipami .... K 1200 7 žaluzij (polkne) 7 vrat „ 1000
5	podbojev 4 metrov doigi
45 mm debeli...........  800
6	skrinj za malto . . . „ - 200
2 leseoa tnala močna . . „	70
vsak komad zase se tudi proda od 12. do 2. ure in po 5'30 uri popoldne. Maribor, Pfarhof-ulica štev. 1 na dvorišču zadnja vrata. 474
MOŠkO kolö ^jeno°s predvojno pnevmatiko se proda. Vprašati je na Teznu 68 po 18. uri, Maribor.	477
Službe i
I epo Be Puteno 16—17. letno JL deklieo k dvema otrokoma, ki bi opravljala tudi druga hišna dela. Naslov v upravništvu. 461
ogaška Slatina
Najboljša mineralna voda Tempel vrelec,
namizna voda Styria vrelec, medicinalna voda Donatski vrelec, medicinalna voda
mmmmm najmočnejše vrste mmmmm
Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. :	:	:	:	:	Pojasnila daje :	: :	:..:
Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatina


Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice
r. S&m 35 «U
Kot učenec Tse?“
Naslov v upravi.	476
Slovenci širite „STRAŽO“
prodaj« razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les m .	poljedelske,, stroje, . .’. . .
IClJPSlÌB pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih stroj e v, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pravico kupovati in prodajati zadrugi imajo samo liani.
Usul Elani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Glavna trgovi a a il pis ar n e IG ornj i Radgoni.
Pš$€§?K8ŽPlg$ŠS Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci.	259
„BALKAN
trg. šped. kom- del. družba v
m Mariboru
vljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je kupila od tvrdke
FLORIAN SKALE, špediter v Mariboru, Vetrinjske ulica.
Vljudno naznanjam, da sem svoje špedicij, podjetje prodal
,BALKAii-U \
trg. sped. kom. del. dr. podr. v Mariboru.
Ob tej priliki se zahvaljujem cenj. občinstvu za. izkazano mi zaupanje ter prosim, da isto naprej ohrani družbi „Balkan“.
Z odličnim spoštovanjem
Florjan Skale.
se nahajajočo špedicijo. Prevzela je z današnjim dnem vso njeno poslovanje, ter se priporočamo.
Z odličnim spoštovanjem
sBULKRN8 trg. šped. kom.del. dr.
upravništvo do 17. t. m.
475
Kupimdobro
-----ohranjen pi-
_ salai stroj, e a zelo doser pianino ter obrtni zakonik X del (Gewerbeordnung, Kanzova izdaja). Ponudbe na upravo lista. 472

se v Mariboru lepa enonadstropna hiša z velikim vrtom, hlevom za konje la svinje. Pojasnila daje gostilničar v Mariboru, Vetrinjska nlica Štev. 4.	471
POZOR ! Alojzij Gniušek,
Maribor, Glavni trg S prodaja po najnižjih eenah sledeče kranjske vrvarske izdelke iz pristna konopljina. Z o n o p o e (Strange) močne in navadne, uzde, pletene in navad., cungeloo, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge.	407
Pohištvo
TVORNICA IN ZALOGA
MARIBOR KOROŠKA CESTA 46 53
Potor Hochstegger
Im drugovi leuarnlške cene
luser-irsjf© * „Straži“
Hranilnica k posojilnica draštva katoliških 4sa mojstrov v Maribora, MržnfsRa ulica 20
obrestuje »loge po 4*1«
in dale posolila proti poroštvu.
Oradtžfe y pondalfek in fetrtek §d 5.-7. ure p$p.
f "restä¥Räcijä
mumm dom
« v MARIBORU «
se najtopleje priporoča za obilen obisk
HINKO KOSIČ, RESTAVRATER
Od države koncesijonirana carinska agentura
Milan Jakovljevič
li Maribor, Cafova ulica broj 2 H
da cenj. industrijalcem, trgovcem in obrtnikom
na znanje, da je na mariborski carinarnici kot carinski posrednik počel delati.
Posreduje v vseh carinskih zadevah, to je pregledan j e blaga, reklamacije preveč plačane carine itd.
3BHSÌVeletrgovin® SsAWSS
Ludovik iCiiharžč
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motoma žaga. Glavna zaloga delniškega lepiva gl
Mr TRGOVCI POZOR! MIROSLAV NABERGOJ, MARIBOR
Gosposka ul 14, ubod Tkalska ulica (Webergasse)
Zaloga MANUFAKTUREEGA BLAGA
Velik izbor batista, cefirja, platna za srajce in 4g|f rjuhe, sukanca, bombaževine, nogavic itd. itd. 'f
Tovarniške cene. Samo na debelo Direkten uvoz.
Otvoritev slaščičarne.
tmaimwemiomn«sai«wt»n<(ium3miwBun«iimnw))>miiwoMORirHoii)iii)MiHinnmmniMUPuitittmwttnmnimHmi>mniMiKtimntrifl(mmmmiawBHHMiimiiR«[in>niii)ii)Hi)uiip
Naznanjam cenj. občinstvu v Maribora in okolici, da sem po dolgotrajni vojni zopet otroril svojo moderno urejeno slaščičarno v WS»ve»»p*iI niiri (Grajska .ulica) št. 5 (preje Amon). Vsak dan sveže pecivo in sladoled. — Cenj. nsroiila za razne svečanosti se točno izvršijo.-----------Za mnogobrejea obisk se pripproča
ILICH E IMAH, slaščičar».
a. v. 841/ia Tk j l *
Prostovoljna
sodnijska dražba nepremičnin.
Okrajna sodnija Maribor odd. V. po sodnem poverjeniku Ivanu Ašiču, notarskem namestniku v Mariboru, proda na prošnjo g. dr. Prana Irgoliča, odvetnika v Maribora, kut zapuščinskega skrbnika, na javni dražbi v kadukno zapuščino p© dne 14. decembra 1918 v javni bolnišnici v Mariboru umrli
spadajoče zemljišče vi. št. 107 d. o. Grajska vrata, obstoječe iz parcel št. 160 stavbišče s hišo št' 17 Plinarske ulice v Mariboru št. 125/9 njiva in 124/10 vrt, bremen prosto in brez premičnin.
Izklicna cena znaša 70.975 K 42 v, pod t© ceno se ne proda.
Dražba se vrši dne 22. junija 1920 ob 14. url v Mariboru, Plinarska ulica 17.
Prodajalec si je obdržal pravico, tekom 8 dni naj višji ponvi dek odobriti ali pa odkloniti.
Dražbeni pogoji in sodna cenitev zemljišča so na vpogled v notarski pisarni Ivana Ašiča, kateremu se tudi najvišji ponudek izplača,
MARIBOR, dne 6. junija 1920.
I^an Ašič,
461	notarBki namestnik kot sodni poverjenik:.