Kako smo se zbirali in zbarovali Drira le!a. Pred dobrimi dvajsetimi leti se je pri nas na Sloven- !¦ skem Štajerskem pričelo veliko mladeniško gibanje. Skoro j nepričakovano se je pojavOo. iSlovenski mladeniči so se ! strnili v idealno lepe in čvrste organizacije. Srečnega in pamlajenega se čutim, ko mi je poverjena naloga, da naj \ opišem, kako smo se tedaj tmladeniči organiizirali. Spomin ' na tigto dobo je sladek; vzbuja mi v srcu posebno radost. . Mislim, da imajo iste občutke tudi vsi m'o|i mladostni to- i variši iz te dobe. ; Kako je prišlo do takratnega velikpga mladeniškega ¦ gibanja? Potreba po organizaciji, sila raztner je gnala mla- ' deniče tedaj k temu, da so si za tedanje razmere ustvarili ; mogočno organizacijo. , Mladeniči so pogrešali skupnih stikov, zvez, ki bi go- \ jile vzajemnost med mladimi Slovenci po posameznih žup- ( nijah, dekanijah in okrajih. Osobito smo tedaj pogrešali : mladeniči medsebojno širšo spoznavanje. Najhuje pa je i občutila mladina pomanjkanje izobraževalnih organizacij. l Sinovi slovenskega kmeta, viničarja in delavoa po konča- i rd ljudski šoli niso imeli torišča, kjer bi se pripravljali za : svoj poklic in življenje. Prepuščeni so bili samim sebi. Po posameznih župnijah so že sicer biia ustanovljena bralna \ društva, ponekod tudi Marijine družbe, ali to so bile zelo ! redke postojarike. Želja po izobrazbi, pravi slovenski in ; krščanski izobrazbi, kakor jo je ozmanjal naš nesmrtni ; ^loirich, ts ž?!ja j? prcrr^sls tsžke ovire in ustvarila m ' Slovenskem Štajerskem veličastno mladeniško gibanje in | organizacijo. ' Še nekaj drugega je naše mladeriiče nagnilo k temu, I da so si ustvarili svojo organizacijo, da so razvili živahno \ mladeniško gibanje. Nemškutarstvo, odpadništvo in ž njim | združeno šnopsarstvo je bilo po vseh delih naše ožje slo j venskoštajerske domovine silno razširjeno. Podobno je bi- j k) kugi. Ni je bilo žu<pr ije, abčine, kjer so nemškut&iska j in šnopsarska kuga ne bi razpasla. V enem kraju je div- j Jala bolj, v drugem manj. ¦ Z nemškutarstvom, katerega je umetno gojil poleg ; šnopsa še ptujski »Štajerc«, pa je bila ozko zvezana tudi j verska malomarnost. brezbrižnost. V letih 1890 do 1900 j se je odpadništvo skupno z verslko malomarnostjo silno i razpaslo. Sovražniki slovenslkega katoliškega naroda so se , zakleli, da naš mali narod ugonobijo predvsem s tem, da | ga odvmejo od verskeg-a, katoliškega življenja. Skvenska ] duhovščina, ki je skušala zajeziti narodno in versko odpad | ništvo, je bila izpostavljena hudim in ostudnim napadom > m pregarijanju. Z redkimi izjemaini je bilo v tisti dobi vse, \ loar ni čutilo katolisko, ha strani naših narcdnih protivni- j kov. Veljalo je pravilo: »Kdor katoličan, ta iskren Slove-* nec, kdor Slovenec, ta zvest katoličan.« Ogromna večina ' izobražencev je bila v nemškutarskem taboru..Da bi nas ''¦ Slovence poprej in sigurno potujčili, so domačim odpadnikom prišli na pomoč še njih zavezniki iz tujine. Ravno v teh letih se je pričela borba za slovensko šolo, za slovensko zemljo v najhujši meri. Društva Siidmark, Schulverein, Gustav-Adolfverein, Heimstatt in desetero drugih so delcvali na velikem in ;peklens!ko-hudobnem načrtu: potujčiti naš rod. Vse to je vzbudilo tedanjo slovensko mladino, osobito mladeniče. NavdušeVali so nas k organizaciji, navduševali k medsebojnemu bratoljubju, krščanski in narodni zavesti ter izobrazbi mladi gospodje kaplani in naši katoliškomisleči visokošolci (akademiki). Slovenski mladeniči na Štajerskem smo imeli svojega malega Kreka. Bil je to nvladi ikaplan Franc Gomilšek, sedanji še vcdno mladeniškoživahni in navdušeni župnik pri Sv. Benediktu v Slov. g. Seveda je imel g. Gomilšek celo vrsto sotrudnikov, raztresenih po slovenskoštajer^kih župnijah. Ali mirno moramo priznati, da je naš Gomilšek bil pravi umetnik glede organizacije. Znal si je mladeniče pritegniti nase, kakor malokateri. Iz Jarenine, naše .prestolice gornjega dela Slovenskih goric, je razpletel g. Gomilšek najprvo mreže po Slovenskih goricah. Od tam jih je razširil vedno dalje in dalje. Imel je poseben način, privabiti mladeniče k sebi. V Jarenino, v skromrto kaplanijo, prekrščeno v »Čitalnico«, smo hodili fantje od blizu in daleč. Tista hišica ob cesti v prijami, starodavni Jarenini, bi zaslužila res, da se ji da naziv »hiša zarotnikov.« Neka izvanredna privlačna sila je bila v njej»Naš mali Krek nam je tam dajal nauike, podlago za organizacijo. Učil nas je nastopati, dopisovati, go- j voriti in dajal nasvete, kako naj širimo lepo mladeniško ,' gibanje. Vedno več se nas je zbiralo krog Gcmilšeka. Iz celih Slovenskih goric so prihajali tovariši. Moja Haga rajna mati so mi večkrat rekli: »Ali znajo jareninski gospod kaplan coprati ali kaj, da neprestano hodite fantje v Jarenino?« G. Gomilšek pa ni bil zadovoljen s tem, da si je med mladeniči vzgojil pdonirje za organizacijo, ampaJc on je po vseh delih lavantinske vladikovine osrčil svoje mlade duhovske tovariše, da so pričeli z mladeniškim pokretom. V Jarenini je Gomilšek ustanovil prvo Mla- deniško zvezo. Zveze so nato rastle j>o vseh župnijah kakor gobe po dežju. Poleg g. Gomilšeka in njegovih gospodov tovarišev je bil glavni pospeševatelj našega gibanja »Slovenski Gospodar« s svojim urednikom g. Antcn Korošcem. V 1. 1900 do 1905 najdete v listu vse polno člankov, ki so navduševali m'ladeniče k organizaciji, izobrazbi, bratoljubju ter krščanski in narodni zavesti. »Siovenski Gospodar« je dobival cd mladine in mladinoljubov toliko dopisov, toliko člankov in drugega gradiva ,da je naša Cirilova tiskarna morala začeti izdajati lastno mladinsko glasilo »Naš dom.« Ah, to je vzbudilo veselja med vrstami naše mladine, ko smo dobili svoje glasilo! Če listaš danes po starih številkah »Našega Doma«, se ti radosti zaiskri ciko in porajajo se ti v duši sladki spomini na doibo velikega razmaha naše mladinsike organizacije. Od leta 1900 do 1905 se je mladeniško gibanje omejevalo na manjše sestanke, veselice in organizatorične zveze med fanti posameznih župnij. A valovi naše organizacije so pljuskal ivedno dalej in dalje. Mladeniči iz Slov. goric — kjer je všekakor tekla zibelka naše organizacije — smo začeli zahajati k svojim tovarišem na Mursko polje, a oni so dcšli k nam na »GoriSko.« Prleški fantje so šli nato preko Drave na Dravsko polje in dalje v Savinj-, sko dolino in Posavje. Prvotno mali sestanki so se polagoma razvili v velike mladeniške tabore. Uspeh vsega je bii: Mladeniči snvo stopili iz ozkega domačega kroga ter smo se spoznali, sklenili smo islcreno bratstvo in to je bil tisti mogočni činitelj, ki je dal trd temelj organizacijam, ki so sledile naši. Smelo ;pa lahko iudi trdim, da je vse to dalo fudi nezruSljivo podlago veliki naši gospodarskozadružni in politični organizaoiji. Naša stvar ni zidana na pesefc, ampdk ima neusahljive korenine v ljudstvu. Leto 1903 je bilo leto velikih mladeniških taborov. Iz svojih zapiskov iz tiste dobe posnamemo, da je urednik »Slovenskega Gospodarja« in »Našega Doma«, g. Anton Korošec, povabil može in mladeniče za dne 14. maja 1903 v Maribor na posvetovanje. Zbralo se nas je kakih 40 v podzemskih prostorih delayslc&:;ft bralnega društva »Maribor.« Sestavili smo si obširen načrt. Nato so se pričeli veliki mladeniški tabori, ki so bili združeni s cerkvenimi slavnostmi. Prvi tak tabor se je vršil na Ptujski gori dne 21. junija 1903. Udeležilo se ga je več tisoč mladeničev in staršev. Na tem tabcru je slavnostni govornik in iskreni prijatelj organizirane mladine g. dr. Anton Medved proglasil kot cilj in nalogo mladeničev: »Pred Bogom otrok bodi, Pred svet kot rriož mi hodi!« Drugi veličastni mladeniški tabor je bil dne 12. julija 1903 pri Sv. Trojici, oziroma pri Sv. Lenartu v SIov. gor., a trerji dne 16. avgusta v Petrovčah. Naslednje leto in sicer 3. in 4. junija 1904, pa smo štajerski organizirani mladeniči poleteli na Kranjsko, da tudi svoje tovariše ¦onstran Save navdušimo za organizacijo in za borbo. Pri Mariji Pomagaj na Brezju se je vršil ogromen mladeniški tabor, kakor ga Slovenja ni videla ne poprej in ne pozneje. Nezabni dr. Janez Krek je tam blizu Triglava zaklical v navdušenem govoru: »Mi gremo naprej, mi mladi!« In ta klic je donel po celi SlovenijL Višek nekdanje mladeniške organizacije smo dosegli, ko se je dne 3. in 4. septembra 1905 ustarvovila Slovenska krščansko-socialna zveza, predhodnica sedanje Prosvetne zveze in leta 1908 v Ljutomeru Zveza slovenskih mladeničev. Ti dve organizaciji ste nam dali kasneje našega Orla, ki1 je prevzel tudi naloge mlaadeniških zvez. Vsekako lahko mirne duše trdimo, da je naše mladeniško gibanje otelo na stotine, če ne na tisoče slovenskih mladeriičev narodne iin maralne smrti. Vzgojilo je neustrašene boritelje za krščansko stvar in za svobodo in samostojnost slovenskega rodu. Tovarišem, ki so pomagali orati ledino, a so žal že legli k večnemu počitiku, ohranimo blag spomin. Onim,.ki se še sedaj kot možje zvesto in neustrašeno naprej borite za zvišene naše cilje, pa iskren poadrav! Franjo Žebot, nekdanji predsednik Zveze slovenskih mladeniče^.