gymSáBSBÉdSiÉwi
KOrEK. — 23. OKTOBRA 1859
POSTNÎNA FLACAPÍA V GC'TOVSNÎ
ř,ETO VIII. — BTEV. 42

UUaj.i vsak pelek. — Izdaja Časopisno založniško podjetje »Primorski tisk« Koper. — Naslov uredni.štva in uprave: Soper. C.inkarjeva ulic.-i 1, telefon 170 — Pos.amezni izvod 10 din. — Celoletna naroCniiia i300 din, polletna 250 din, ■Setrtlcina 13D din. Za inozemstvo letno lOftO ciia ali 3.5 dolarja. — Bančni račun C02-70-1-1S1. — Rokopisov ne vrařamo.

OB 40. O'BLETNICI USTANOVITVE SKOJ


aiînnlo nedeljo so bile v Předjarní in Postojni šte\'ilne prireditve posvečene 40. obletnici ustano\itve SKOJ in II. konferenci Zveze slovenske mladine za okraj Podgor.a, ki je bUa Ž7. inajalOM nad Predjaniskim gradom pri Postojni. V dopoldajisldh iir.xh šo l)ila tekmovanja traktoristov, gasilcev, tabornikov ter pripadnikov pred-voj.aSke vzgojo in PočitiUško zveze, nato pa .!o bilo v Predjaini na kraju, Itjer je bila H. konferenca ZSM za okraj Podgora, veliko mladinsko zborovanje. Temu zborovanju so prisostvovali tudi sekretar okrajnega od-
PRED VOLITVAMI
v osnovne organizacije SZDL
V	vrtincih intenzivnega življenja, ki ga živimo in v katerem ustvarjamo po svojih n-ajboljših močeh nove 2^ogoje in nov svet, se je čas spet zavrtel in pred nami so ponovno volitve v osnovne organizacije našega najbolj množičnega in najmočnejšega političnega združenja — v organe Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Kaj nam nalagajo te volitve? Vsekakor bodo holj ali manj zadovoljni ob tej. priložnosti dosedanji odbori svojim volivcem-članom. SZDL predložili obračun svojega dela v minulem poslovnem obdobju, ki je obeleženo z velikanskim kvalitativnim skokom v našem gos2'}odarskem razvoju, kar je najmočnejši adut tudi za Socialistično zvezo in njeno članstvo, saj se je prav ono kot zavestna politična sila borilo in si prizadevalo za čimprejšnjo )in čimboljSo uveljavitev novega sistema nagrajevanja za delo po učinku. To in še drugi vzroki so naše gospodarstvo tako dvignili, da smo pričeli v vsej deželi z veliko vsestransko akcijo, da bi izpolnili naš.petletni perspektivni načrt gospodarskega ra:zvoja Jugoslavije že v štirih letih, za kar imamo po temeljiti analizi vse pogoje.
Seveda nam ta pomem.bna delo^ma zmaga ne bo padla sama od sebe v žep. Treba se bo zanjo še kako b/ariti na vseh področjih in to je tudi ena izmed temeljnih nalog vsakega posameznega člana Socialistične zveze posebej, kot je to naloga celotne organizacije na sploh, da z vsemi silami tudi s politično akcijo prispeva k izpolnitvi te velike zamisli, ki je s tem postala naša konkretna naloga. Pri izvajanju te in vseh drugih nalog, ki .so pred nami, bo prav gotovo imela posebno vlogo aktivnost novih odborov SZDL.
V	prihodn'ie odbore bomo vsekakor izbrali ljudi in med njimi dovolj mladine in žena, za katere bomo že vnaprej prepričani, da ne bodo v odborih sedeli zaradi šteniln, marveč bodo tudi res prijeli za deln. Zato bomo gledali, dn izberemo take. ki niso že tako in íařco preveč obrem.enjeni z raznimi funkcijami, marveč predvsem take, ki jim bo delo v odborih osnovnih organizacij SZDL skoraj edina zadolžitev, Hkrati pa naj bodo volitve in poslovna doba, ki jim bo sledila, rno&na vez in zadolžitev za nas vse, da bom.o v življenju organizacije in njenem delu aktivno sodelovali
bora SZDL, Koper Ivan Mavsar ter vsi vidnejši pred.stavniki polifičnili organizacij ter oblasti postojnske občine. Predsednik obCinskcga komiteja LÎ\!S Postojna Bruno Adam je v uvodnem govoru obudil spomin na borbo SKOJ za svobodo, nato pa je pred.sednica OK LJIS Koper Marija VogriC podčrtala pomen II. konference Zveze slovenske mladine za tedanji okraj Podgora, ki se je je udeležilo sredi vojne vihre okrog 200 mladili ljudi iz podnanoškili vasi, iz Ilruševja, Ilrašč, Strmce in iz Postojne.
Potem, ko so pripadniki predvoja-ške vzgoje izvedli partizansko vajo in izstrelili častno sítivo, je godba JL.4l postojnskega garnizona zaigrala žalno koračnico in tedanja tajnica Okrajnega odbora ZSM Lojza Penko-Milojka je ob navzočnosti bivših članic tega odbora in delegatk konference Zofke Kovač-Jerice, Francke Milavec-Mirke, Ive Pavlinc-Bojc, Ro-zike Križman-Anice, Marije Bizjak-
Vsa piranska občina že vneto pripravlja na kar najtoodj slovesno proslavo svojega pi-vega praznika. Ves teden že trajajo prireditve. Razen športoih srečanj je bila v sredo zvečer v gledališču Tartini še svečana akademija v čast 40. obletnice ustanovitve SKOJ, v četrtek pa popoldne prav tam še akademija za šolsko mladino, v Portorožu in Piranu šahovski turnirji. V Portorožu je bila odprta razstava di-jalcov piranske oseml'etke, v Se-čovliah pa so zvečer predvajali film »Štiri desetietja ZKJ«.
V ponedeljek je'bila v Ljubljani tisliovna konferenca, na kateri so predstavniki občine s predsednikom ObLO Davorinom Ferligojem na čelu seznanili novinarje s praznovanjem in pro-blematilio piranske komime ob njenem prvem občinsk'em prazniku.
Preostali program praznovanja objavljamo na 2. strani, kjer je tudi intervju našega sodelavca s predsednikom ObLO Piran, v katerem je raizložen podrobnejši niumen in izvedba proslav ob občinskem prazniku.
iMorave ter bivšo članice Okrožncg.a komiteja za, Pi\'ko Rezi Sotlar-Tanje odkrila spojnenik. Na tem zborovanju jc nastopil tudi moški oktet iz Postojne.
V popoldanskih urah pa je bila v Jamski restavraciji v Postojni oddaja »Spoznavaj svet in domovino« v izvedbi KTV Ljubljana, Glavne z.a-družnc zveze Slovenije, Okrajne zadružne zveze ICoper, lu je v ta namen prispevala lepa darila, in CK LMS Koper. V tej oddaji je nastopilo sedem tročlanskih ekip kmečkih fantov in deklet, ki so morali odgovarjali na vprašanja s področja obdelave zemlje, socialističnih odnosov in proizvodnega sodelovanja na vasi ter s področja živinoreje. Strokovna Ico-misija OZZ Koper je podelila prvo nagrado v znesku 20.000 dinarjev ekipi državnega posestva v Eertokih, ki so jo sestavljali Marija Virovršck, Ivan Vidali in Franc Skorja. Drugo mest;o jo zasedla ekipa KZ Knežak, tretje KZ Ilirska Bistrica, četrto tekmovalci iz liaiTia, peto KZ Prem, šesto in sedmo pa mladnici KZ Pivka. N:istopajoči mladi zadružniiU so s svojimi odgovori dokazali, da temeljito obvladajo kmetijsko problematiko naše vasi in so želi vse priznanje več sto navdušenih poslušalcev. Prve tri ekipe so se tudi plasir.ole na republiško telunovanje mladih za-rtružnikov na en! izmed prihodnjih javnih oddaj RTV Ljubljana. Zbor mladine so zaključili pred Predjam-skim gradom in v Jamski restavraciji z živahnim družabnim večerom.
T




, ^ Î Î » * f

Vsem prebivalcem piranske komune za prvi občinski praznik iskrene čestitke in najboljše želje za nadaljnji napredek in
razvoj občine!
ObčinslU ljudski odbor, politične in druge množične ter gospodarske organizacije občine Pirati
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER
Na zadnji seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Koper je brez dvoma vzbudilo največje zanimanje poroëiïo komisije za izdelavo perspektivnega programa razvoja turističnega središča sloven'ske obale, iti bo v prihodnjih letih zgrajeno v Ankaranu. Osnova izvedbe tega programa je ■ugotovitev, da je možno vse po-di-očje od Debelega rtiča do Sečovelj preurediti v eno samo več ali manj strnjeno turistično naselje. Tako bi v Anilcaranu, iki ima kol; pomorsko turistični kraj vse pogoje za ostvaritev sodobnega mednarodnega in domačega turizma, zgi-adili ob predvidenem novem pomolu hotel večje zmog-
ljivosti, ob njem bi postavili lične turistične obj'ekte, obrtne delavnice, trgovine in m-edili vse do ■sedanje bolnišnice v Anicaranu, ki se bo presolila na ■bolj pri-meaTio mesto, kopališče v taikâ-nem obsegu, da bi ga lahik-o koristilo vsaj 10 tisoč kopalcev. Z izvedbo tega načrta pa je v tesni zvezi postavljeno vprašanje ure-■ditve cestnega omrežja.
Predvi^deno je, naj bi se Ja-di-anska magisti-ala ne začela šele pri Reld, ipač ipa na Debelem rtiču ter naj bi povezovala slovensko in severoo hrvaško Primorje z di-ugimi kraji naše obale. Znano je namreč, da 'bo med Kopa-om in Sečovljami v prihod-
SINDIKALNE ORGANIZACIJE V POČASTITEV JUBILEJNEGA LETA ZKJ
Na pobudo Okrajnega sindikalnega sveta bodo 22, novembra v KopiT-i sindikalne delavslîe športne igťe. Pokrovitelj te športne prireditve, ki bodo potelcale v znamenju jubilejnega leta ZK.J, bo predsednik OLO Koper Albin
Dujc. Tekmovalci iz vseh občin našega olcraja bodo te'kmovali v sedmih športnih disciplinah: namiznem ten'isu, odbojki, nogometu, streljanju z zračno puško, balinanju, teku čez drn in strn ter šahu.
'^MfPhAà
^VVA^P-i-L. 7	51,1 ř iT




Ker bodo športne igre omejene samo na en dan, bodo tekmovanje v balinanju izvedli v Sežani, del nogometnega telimovanja pa v Izoli, medtem :ko bo večina športnih srečanj v Kopru. Ekipe posameznih občin bodo nastopile v najmočnejših postavah, zato se obeta ljubiteljem športa, predvsem v Kopru, dan zanimivih športnih dogodkov. Prvo in drugo plasirane ekipe iz posameznih športnih disciplin bodo prejele lepe pokaTe, vsi udeleženci te te-lesnovzgojne manifestacije pa spo-minslve diplome.
njih letih zgrajenih večje število počitniških domov naJ'ih delovnih kolektdvov in vrsta sodobno urejenih gostinskih obi-atov s skupno zanogljivostjo do 10 tisoč ležišč, kar nai-ekuje takojšnjo prilagoditev sedanjega cestnega omrežja zahtevam sodobnega prometa ob vsej obali. Vzporedno s temi gradnjami pa bo poti-ebno začeti z gradnjo špoi-fcnih objektov, tako na primer tudi kopališča pred 2usterno, xrzpostaviti boljše prometne zveze med Anlca-ranom in osrednjo Slovenijo tea-ne na zadnjem mestu: zgraditi bo potrebno številne stanovanjske objekte za najmanj 3000 stalnih prebivalcev bodočega turističnega središča v Ankaranu.
Da bi v najkrajšem času začeli z uresničit^fijo tega načrta so že razne ustanove prevzele skrb, da do konca leta pripravijo podrobne elaborate, da bodo do potan- ' kosti dopolnili ťegionalni načrt slovenske obale, ki ga naj bi začeli izvajati že prihodnjo pomlad.
ŠPORTNE PRIREDITVE V PIRANU
v počastitev občinskega praznika piranske občine jo bilo med tednom v Piranu več športnih prireditev.
V soboto pa bo zaključek nogometnega turnirja B moštev Izole, Kopra m Pirana ter sindikalnega moštva Delamaris. Zmagovalcu bodo izročili pokal podjetja Splošna plovba. Tudi prvenstvena tekma Sidro : Tabor bo v okviru prireditev v poč.a-stitev občinskega praznika.


í-^ h	i.	J
Hfý ' "



Z nedeljskega slavja mladine nad Predjamo pri Postojni: ob 40. obletnici ustanovitve SKOJ i-n doprinosu naše mladine splošnemu boju jugoslovanskih narodov za svobod.o je govoril predsednik občijiskega komiteja LMS Postojna Rado Abram
V nedeljo je bilo v Titovih UžieaU veliko mladinsko zborovanje v počastitev 40. obletnice ustanovitve SKOJ in 18-letnieo ustanovitve Srbsko narodnoosvobodilne mladinsko zveze. Zborovanju je prisostvovalo več kot 40.000 ljudi, ki so z z.anlmanjem pri-slulmili besedam predsednika Iz'vrS-noga svet.T Ljudske sltiipščinu LR Srbije MUoSa Minića ter predsedniBa (;k i.Mj Mika TripaAa. Govornika sta predvsem poudarila, da so Jugoslovanski narodi in njihova mladina pod vodstvom KPJ uresničili svoje težnje in da danes uživajo sadove štiridesetletnega boja ICPJ za boljše življenje delovnega človeka. Predsednik Izvršnega sveta LR Srbijo je Se posebej omenil, »da se dinamika naše-
ga življenja, ki tako preseneča vsakega tujega obiskovaJca, kaže ne le v temperamentu, poletu, n.avditšenju in energiji genajacij iz vojne in revolucije, temveč tudi v no-vih generacijah mlađih, ki šele stopajo v aktivno žlvl|^euje.K To dolcay:ujejo Številne delovne akcije in vsakodnerao vse bolj intenzivno vključevanje mladih ljudi v družbeno življenje. »Pogoji, v katerih raste naša mlada generacija« Je med drugim dejal tovariš Miloš Miriič, ,».so takSni, da je predvojna lil .vojna mladina o njih lahko saano satijala. Ker se gospodarstvo naše države vedno hitreje razvija, pa so daaie vse možnosti, da ima mladi rod jasno perspektivo,«
INTERVJU S PREDSEDNIKOM OBLO PíRAN

o
^ ^ n
^ Lw ^ U ti

m

FRANCOZI SVARIJO PRED NAGLICO
Vladi ZDA in Velilce Britanije sta se žo sporazumeli, naj bi bila konferenca štirili predsednikov vlad v px'vih dneh decembra, vendar pa FrancoTii še vedno vztrajajo na tem, da bi bila ta konferenca šele januarja ali fe-biTiarja priliodnjega leta, češ da jo je potrebno talvo pripraviti, da bi predsedniki vlad sprejeli le bist^^ene sklepe. Kakor »poročajo iz Washingtona, je predvidena tudi konferenca zunanjih ministrov, ki naj 'bi bila med pi-vim in drugim zasedanjem pred_sed-nikov vlad, Icar kaže na težnjo, da bi številne mednarodne pro-: bleme obravnaval kar najbolj ši-: rok krog najuglednejših diplomatov in državniicov štirili velesil.
NAJ BI JIH BILO VEC
ZAR, Turčija in druge afriško-azîjske države so zaprosile Združene narode, naj bi povečali stavilo članov Varnostnega sveta, Gospodarsko-soeialnega sveta in Mednarodnega sodišča, ker se je v zadnjih letih močno povečalo tudi število članic Združenih narodov. Svoj predlog te države utemeljujejo s tem, da je sedanje število članov omenjenih institucij premajhno in da obstaja bojazen, da bi v njih hile zastopane le nekatere večje države, manjše pa bi težko dobile svoje predstavnike.
PRVIČ OKROG ZEMLJE
Sovjetska medplanetarna avtomatična postaja je v nedeljo končala svoj prvi krog okoli Zemlje in opravila vrsto znanstvenih raziskovanj v kozmičnem področju v bližini Lime in Zemlje. Med letenjem okrog Lune je bila prvič fotografirana tista njena stran, ki ni vidna z našega planeta. Ves znanstveni svet sedaj z velikim zaninianjem pričakuje podatke o teh slikah, Id bodo v marsičem osvetlili doslej neznana vprašanja o kozmičnem svetu in življenju v njem. Med zadnjim kroženjem okrog Zemlje in ■ Lime pa se je raketa približala Zemlji že na razdaljo 166.500 Itm
NEW DELHI — Se-ki-etar KP Indije Adžaj Goš je po tritedeiiskem potovanju v Sovjetski zvez.i m LR Kitajski izjavil v New Delhiju, da bosta Indija in LR Kitajska v kratkem proučili ivprašanje obmejnih sporov,
TOKIO — Desno krilo japonske socialistične stranke bo še ta mesec ustanovilo posebno parlamentarno frakcijo v znak protesta, ker se ne strinja z nekaterimi stališči sedanje japonske socialistične stranke.
RABAT — Iz ZDA iporořajo, da bodo Američani v pi-ihodnjih dveh letih opustili vojaška oporišča na maroškem ozemlju, ki so jih zgradili v času, Ico je bil Maroko še pod francoskim protektoratom,
KABUL — Afganistanska vlada je sklenila pristopiti k izvajanju načrta Colombo. Načrt Colombo je organizacija 20 držav, ki je bila ustanovljena pred osmimi leti z namenom, da bi podprla gospodarski razvoj azijskih držav.
Jutri, 24. oktobra, proslavljajo vsi svobodoljubni narodi sveta 15. obletnico obstoja Organizacije Združ'enih narodov, ki je že doslej odigrala veliko vlogo za ohranitev miru, vsestransko med-
in po sodbi nekaterih sovjetslcih znanstveniliov ni izključeno, da bo zadela v naš «planet.
FERIIAT ABAS ZA POGAJANJA
Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je ponovno izjavil piipravljenost svoje vlade za neposredna pogajanja s Francijo o rešitvi alžirskega vprašanja. Seveda je pri tem podčrtal, da so pogajanja možna le na enakopravni osnovi in ob upoštevanju zaliteve Alžirije, da njegovo ljudstvo dobi pravico suvereno razpolagati s svojo usodo s pomočjo splošnega glasovanja. Za sedaj pa zahteva začasna alžirska vlada takojšnje razgovore o čimprejšnji ustavitvi sovražnosti in .pi'i-silitvi nekaterih francosldh politikov, da lie bi več rovarili proti vzpostavitvi stikov in začetku pogajanj med obema državama.
DEKLARACIJA O OTROŠKIH PRAVICAH
Socialni odbor Generalne skupščine je te dni odobril s 70 glasovi proti dvema vzdržanima končni osnutek Deldaracije o otroških pravicah, ki poudarja, da morajo otroci rasti v pogojih materialnega blagostanja in da je potrebno odtpraviti slelierno izkoriščanje otrok, saj morajo biti deležni vsestranske pomoči človeštva. Ta deklaracija se zavzema tudi za posebno slirbstvo nad zapuščeniiTii otroki in terja uveljavitev pravice slehernega otroka do rednega šolanja.
o jutrišnjem prazniku občine Piran jc naš Kodciavcc obiskal predsednika ObLO Piran Davorina Ferli-goja in mu zastavil nekaj vpnišanj.
V soboto, 24, oktobra, bosic v Vaši občini prvikrat slavili občinski praznik. Ali bi, tov:u-iš preibicdjtiik, lioteli za bralce »Slovenskega Jadrana« povedati, zakaj ste sc otlločili za ta datum? »2c dalj časa smo razmišljali, kdaj naj ima tudi naša občina svoj praznik. Končno sc je iz različnih predlogov in sugestij, ki so vsak zase upoštevali del naše stvarnosti, izluščili nekalcšen enoten predlog, da povežemo praznik naše izrazito obmorske občine z najpomembnejšimi dogajanji, Ici so v zve7.1 z morjem- Iz. časa NOB je v taki zvezi ustanovitev pi-ve pomorske čete pri takratnem IX. koi"piisu. Ta se je pozneje razvila v dva močna mornariška odreda In je častno sodelovala pri osvobajanju slovenske obale Jadrana. To je bilo oktobra 1944. Prav tako imamo iz časa po osvoboditvi v oktobru raznih let dogodke, ki pričajo o našem doslednem prizadevanju za ohranitev in dostojno nadaljevanje pomoi-ske tradicije, Med te dogodke spadajo ustanovitve Pomoi-ske srednje šole,
1
n r-fj ^
I
V torek, 20. oktobra so jugoslovanski narodi slavili 15. obletnico osvoboditve Beograda, glavnega mesta svobodne Federativne ljudsko republilce Jugoslavije, kjer je bila pred 40 leti ustanovljena KPJ in kjer je na deset-tisoče Beograjčanov in Jugoslovanov žrtvovalo svoja življenja za današnjo socialistično domovino. Beograd je letos to obletnico še pos'ebno slovesno praznoval z odkritjem doprsnega kipa Moše Pijade na Grobnici narodnih henojev, s počastitvijo spomi-
SPORED PRIREDITEV ZA PRAZNIK OBCINE PIRAN
PETEK, 23. OKTOBRA:
12,00 Otvoritev pralnice in kopalnice v Piranu
14,00 Partizanski pohod (organizirata predvojaška vzgoja in ZB)
16.00 Otvoritev otroškega igrišča v Portorožu
16,00 Otvoritev mlečne restavracije v Piranu
20,00 Svečana akademija v Tartinijem gledališču v Piranu
SOBOTA, 24. OKTOBRA:
S,00 Budnice, promenádní koncerti 9,00 Otvoritev pomorske razstave v Piranu 10,00 Otvoritev pomola v Portorožu 12,00 Splavitev tankerja v ladjedelnici 14,00 Svečani sprejem ladje »Piran« 15,30 Svečana seja ObLO Piran
15,45 Nogometni tekmi med zmagovalci in premaganci z dne
22. oktobra 135D 16,00 Teniški dvoboj Portorož : Jesenice v Portorožu 19,30 Pionirska baklada in ognjemet	. .
20,00 Javna oddaja za pomorščake (RTV Ljubljana) v Taitmi-jevem gledališču, nato ljudska zabava, ple.si
NEDELJA, 25. OKTOBRA:
8,00 Budnice, promenádní koncerti
9,00 Veliko Ijudslco zborovanje na Tartinijevem trgu. Govori član Zveznega izvršnega sveta dr, Marijan Brecelj 10,00 Nadaljevanje teniškega turnirja v Portorožu 11,00 Promenádní koncert godbe »Litostroj« iz Ljubljane na Tax-
tinijevem trgu 15,00 Otvoritev žičnice za vodno smučanje v Portorožu
Ribiške šole in podjetja v-SpIosna plovba«, največje gospodar.ske organizacije v naši občini. l,clo.=i pa imamo v oktobru še en pomemben dogodek: prav na dan praznovanja bo namreč priplula v matično pri.stanišOe največja jugoslovanska prekooceanska tovorna ladja »Piran-i. Pirančani smo še posebej ponosni, da bo tako velika cin moderna ladja nosila ime našega mc.sta po vseh morjih in pri-staniščili sveta.
Končno smo se za praznovanje v tem času odločili zato, ker nam to omogoča narediti letni pregled doseženih uspehov. Na praznik bomo torej slavili tudi vse no>\'o dosežene delovne zmage, predvsem seveda tiste, katere smo v teleti leta dosegli v gospodarskih panogah, ki so vezane na naše morje, se pravi v pomorskem prometu in transportu, v ladjedelništvu, solinarstvu, ribištvu in tiirizmti. Občinski praznik naj bi vsako leto pomenil zaključek turistične posezone. Iz vseh navedenih .razlogov lahko pričakujemo, da bo naš občinski praznik postal tradicionalna oblika pregleda naših uspehov vsakega leta, združena s proslavitvijo zgodovinskih dogodkov, kateri so nam

na ustreljenih Jugoslovanov v bivših nacističnili taboriščih in spomina 2953 naših borcev ter 961 borcev Rdeče amiade, katerih .posnu-tni ostanki so shranjeni na beograjskem pokopališču in z veliko komemoracijo na novem spominskem gTobišču v Rooseveltovi ulici, kjer je pokopanih 1057 rodoljubov, ki so padli za svobodo v naši veliki domovinski vojni. Tej sv'ečanosti so prisostvovali najuglednejši politični in javni delavci, med njimi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Alelîsander Ranković, dalje Peter Steimbolić, Jovan Veseli-nov, zastopniki JLA, družine padlih ter tisoči Beograjčanov.
omogočili dosedanji in bodoči razvoj in napredek naše občine.«
Kako pa nameravate proslaviti svoj praznik? Ob tolikšnem številu spominskih dogodkov in ob istočasnem nameravanem pregledu t;Lko obširnih gospodar.skih dejavnosti bo cn sam d.an za praznovanje vsekakor premalo? Opazili smo že, da so sc prireilitve v počastitev občinskega praznika začelo že v ponedeljek.
»Da, praznovanje bo potekalo ves teden oziroma poteka žc od ponedeljka 'in bo zakljtičeno šele v ponedeljek. Podroben program je zelo obširen, Opozoril bi samo na otvoritve oziroma izročitve svojemu namenu vrste objektov javnega značaja, kot n. pr. otroškega i.grišča v Portorožu, mlečne restavracije v Piranu, obnovljenega pomola, splavitve tankerja, dograditve žičnice za vodno smučanje in podobnih objektom, ki so nastali v slUadu z našim splošnim prizadevanjem za dvig življenjskega standarda našega delovnega prebivalstva. Osrednji dogodek bo seveda prihod in ogled največjega jugoslovanskega plovnega objekta, ladje »Piran«, Računamo, da bo v prazničnih dneh v naši občini na tisoče gostov, saj bo olirog sto avtobusov pripeljalo izletnike samo iz kolektivov sirom Slovenije, ki Imajo v naši občini svoje počitniške domove,«
Ali jo poskrbljeno, da bo taka množica tudi v redu postrežena?
»V ta namen smo Imeli z našo trgovsko mrežo in gostinci več temeljitih posvetov, na katerih smo se med drugim dogovorili glede postavitve provizoričnih stojnic za točenje pijač in prodajo rib, klobas in hrenovk ter sadja po izredno nizkih cenah. Na splošno moram reči, da so naši gostinci doumeli veliki pomen, ki ga ima lahko dobra preskrba v prazničnih dneh kot propaganda za naš turizem, in so pristali na to, da bodo v teh dneh nudili vse svoje usluge po režijskih cenah.«
Zahvalili smo se predsedniku Davorinu Ferligoju za izjave in mu zaželeli v imenu vseh bralcev »Slovenskega Jadrana«, da bi občinski praznik Cim lepše uspel in da bi občina Piran tudi v bodočo nadaljevala pa svoji uspešni poti razvoja in napredka.
JULE LENASSI
Odbor za upravo Delavskih zadrug je te dni obvestil javnost, da bodo 22. novembra volitve članov upravnega odbora in revizorjev DZ. Izvioljenih bo šest upravnih svetnikov iz vrst tistih, ki imajo deleže kapitala Delav-sldh zadrug in dva revizorja ter en TiamestTiik. V zvezi z razpisom teh volitev je odbor za upravo Delavskih zadinig Trsta, Istre in Fm-lanije izdal pravilnik o volitvah in obvestilo, da je ta pravilnik odobril vladni generalni komisariat za Tržaško ozemlje.
nai-odno sodelovanje in za splošni napredek Cloveš'va. Letošnja proslava dneva OZN pa ima še posebno obeležje, saj prav te toi zaseda njena Generalna skupščina in razpravlja o zahtevi vseh miroljubnih sil po razorožitvi.
Že dober teden so v piranski občini prvi jesenski zbori volivcev. Na dnevnem redu so povsod sicer iste točke — poročilo krajevnega odbora o opravljenem delu, problem stanovanjskih skupnosti in izvolitev njihovih svetov, ter problem poravnalnih svetov ter njihova izvolitev — toda diskusije spravijo v vsaki volilni enoti na dan druge probleme, tako da so se ti zbori izkazali za dragoceni vir spoznavanja javnega mnenja in sploh želja in teženj prebivalstva.
V Portorožu so na primer razpravljali o izidu ankete, ki jo je izvedel iniciativni odbor za gospodinjske servise. Največ zahtev je bilo po pralnici in šivalnici-krpalnici, sledijo zahteve po posredovalnici za gospodinjske po-močnice, menzi in raznih servisnih delavnicah. Pralnica bo odprta prav te dni, prav tako novo otroško igrišče. Predlagano je bilo, naj bi ObLO interveniral pri bližnjih počitniških domovih, ki pozimi ne poslujejo, naj bi stavili primerne prostore na razpolago šoli, da bi lahko vsi otroci imeli pouk dopoldne. Vrtec naj bi posloval tudi v času počitnic, ker so mnoge matere zaposlene v glavni sezoni še bolj kot sicer. Poostren naj bo izbor filmov za mladino; sploh naj sme mladina hoditi v kino samo popoldrie. Tov. Puh je predlagal ustanovitev telovadnega driLŠtva. Telovadnico bi stavil na razpolago
zavod »Elvira Vatovec«, če bi se mu jo pomagalo obnoviti.
Na Belem križu so med drugim razpravljali o problemih v zvezi z gradnjo nove avtomobilske ceste v Fijeso. Sklenili so tudi v sezonskih mesecih nastaviti čuija-ja nasadov; njegovo mesečno plačo ca. 15.000 din bi zbrali zainteresirani kmetje .sami s svojimi prispevki. Glede žičnice, ki bi preko Belega križa povezovala Portorož in Fijeso, so se domenili, da se je bodo lotili prihodnje leto.
V	Strunjanu je bilo v preteklem letu urejeno že marsikaj; elektriiicirani so bili ^nekateri zaselki, urejena ljudska šola s telovadnico in dntgo. Urediti pa je treba Se elektriko in vodovod v Karbonari ter park ob spomeniku padlih v NOB. Na zboru volivcev so ra'^zpravljali tudi id volitvah noinh odborov SZDL.
V	Sečovljah in Gorgti, so letos s prostovoljnim delom popravili ceste na Krog. v Loncanu, v Spi-lugoli in v Čedoli ter vodnjak in pralnico v Gorgu. Pripravljena je tudi že opeka zxl tamkajšnjo avtobusno postajo ter material za popravilo viostii v Loncanu. S pomočjo rudnika in kmetijskega posestva je mladina napravila igrišče. Pripravljen je tudi t'e material za elektrifikaciio JlTît-nov. Doaovorili so se, da bodo v prihodniih m.esecih dokončali začeta dela, popravili pa tudi še več cest in most na reki Valde-r-nigi.
V	Ravnu so sklenili, da. bodo uredili pokopališče, ker v sedanjem stanju grdo kvari zunanji izgled kraja. Tudi napeljava vodovoda je potrebna. Na zboru volivcev je bilo mnogo kritike na račun odkupa grozdja, ker organizacija odkupa ni potekala v redu in so kmetje izgubili mnogo dragocenega časa s čakanjem pred odkupno postajo. Postavljen je bil tudi problem prodaje lanskega vina, ki ga kmetje še niso prodali vsega. Predlagajo tudi, da bi se jim povečala količina vina, katerega smejo porabiti kmetje brez dajatev za lastne potrebe.
V	Jerneju je bilo mnogo govora o vodnjaku v Nožedu. Prizadevajo se tudi za elektrifikacijo ■irreostalih 8 hiš.
V	Novi vasi so sklenili, da se bodo lotili gradnje napajališča in vodnjaka s pitno vodo.
Podobno je bilo tudi na zborih volivcev v drugih krajih piranske občine. Ker je bilo povsod mnogo problemov, o katerih bi iwlivci še radi razpravljali, so skoraj povsod sklenili, da bodo prihodnji zbori volivcev spet novembra. Potek vseh zbo-rov volivcev ima predvsem isto značilnost: velikanski porast zavesti volivcev, da je to njihov fortim, pred katerim imajo možnost razpravljati o vseh perečih problemih, forxi.m, ki jim daje možnost že zelo ne-posrednega sodelovanja pri reševanju raznih problejno-v n okviru njihove komune. J.
V obratih GRDA je danes dvo-
uma stavka, ki jo organizirajo
vse tri sindikalne organizacije v
Tržiču zaradi uveljavitve zahteve
o zaščiti in nadaljnjem obstoju
teh obratov na Tržaškem, s
Vse kaže, da bodo v tržaškiii ladjedelnicah začeli v bližnji bodočnosti graditi tri prekooceanske ladj'e. Tako bodio ladjedelnice Sv. Marka v Trstu prevzeli naročilo za gradnjo 35 tisoč tonske ladje, v kateri bo prostora za 1800 potnikov, medtem ko bodo v trži-ških ladjedelnicah zgradili dve 21.500 tonski ladji, na katerih bo prostora za skupno 2000 potnikov. V Trstu zgi-ajena 35 tisoč tonska ladja bo predvidoma obratovala na redni progi Evropa — New York, obe manjši pa bosta pluli proti Daljnemu vzhodu.
V	četrti dekadi gradnje ceste »Bratstva in enotno.sti« je bila IV. koprska mladinsica delovna brigada »Elvira Vatov'ec« že petič proglašena za udarno in dobila tretjo pos'ebno pohvalo Glavnega štaba MDB, razen tega pa je osvojila njegovo prehodno zastavo kot najboljša brigada v tej dekadi na sektorju Paračin—N'š. Okrajni odbor SZDL in OK LMS Koper sta našim brigadirjem če-stitkla k njihovim delovn.im uspehom v imenu mladine in tudi v imenu vseh prebivalcev kopi^e-ga okraja.
MLADINCI — NOn ČLANI ZK
V	počastitev 40. obletnico ustanovitve KPJ in SKOJ je bil tedni v Kopru svečan sprejem H brigadirjev-mladincev III, koprske jNIDB »Dragotin Kette« v ZK. Ob tej priložnosti sta O programu in statutu ZKJ govorila mladim komunistom organizacijski sekretar OK ZICS Julij Titi ter član sekretariata OK ZICS dr. Svetozar Polič.

Porotall smo žc, da Je minuli teden zasedal v Kopru plenum Okraii-nesja odbora SZDL hkrati z Olcrajnim komitejeni ZK in Okrajnim sindikalnim svetom. Glavna točka dnevnega reda Je bilo poro611o in razprava na temo >-Petlelni plan v štirih letili«. Po poročilu podpredsednika OLO Koper inž. Petra AljanSiča se je razvila živahna razprava, v kateri so prisotni uiiotovUi, da je tudi pri nas v koprslcem okraju možno izpeljati — seveda "z maksimalnim angažiranjem vseh sil — to veliko nalogo.
Po posameznih proizvodnih vejah našega gospodarstva bomo v prihodnje objavljali v posebni rubriki pod tem naslovom in na tej strani izvajanja podpredsednika Alja.nčiča, hkrati pa bomo spremljali izipeljavo te naloge in objavljali poročila in reportaže o najboljših gospodarskih organizacijah — ali pa tudi tistih, ki bodo zaostajale, ter skušali najti -vzroke za gibanje v tej ali oni s.meri. Seveda bomo hvaležni, zaradi po-nian.jkljrve novinareke zasedbe v uredništvu, za vse prispevke zunanjili sodelavcev, ki bodo v tem smislu -poročali iz naših delovnih kolektivov, podjetij in tovarn ter združenj.
na, realna in uresničljiva in da postavke niso bile pretirano ter đa so dane realne možnosti za doseganje vseh teh proporcev, — PrekoraĎii.ve se ocenju,iejo približno za 20 "/i. Iz tega se vidi, da je vsaka bojazen glede izvršitve perspektivnega plana nepotrebna. So več, podani so vsi objektivni pogoji za izvršitev plana v štirih letih. Na osnovi letošnjih dosežkov in nalog. Iti si jih moramo zastaviti in izvesti v letu 1969, ugotavljamo, da bomo do konca leta 13G0 v družbenem bruto proizvodu dosegli okrog 58 milijard 500 milijonov din, medtem ko perspektivni plan predvideva 59 milijard 868 milijonov dinarjev. — Po perspektivnem planu je bilo predvideno povečanje družbenega proizvoda za 95 'h, do konca leta 19G0 pa bi naj dosegli to povečanje za 91 •/•. Pri tem moramo upoštevati, da so nastale določene strukturne spremembe, ki vplivajo na to, da je družbeni bruto proizvod nekoliko manjši, ker se določena ponavljanja oziroma posredovanja blaga od proizvajalca do potrošnika hitreje izločujejo kot je bilo predvideno v perspektivnem planu. Tako je porast v trgovini na debelo dosti manjši, kot je bilo predvideno po planu, pa tudi priključitev Delamarisa kombinatu ribje industrije je prispevala k temu, da bo porast družbenega bruto proizvoda v trgovini dosežen do konca leta lOCO le z 22 '/o napram predvidenim 29,1 »/o. Povprečni porast družbenega bruto proizvoda v izvajanju perspektivnega plana pa je znatno večji in znaša 17,5 •/■, napram 14,7 "/o, kot je bilo predvideno po planu.
Proporci ustvarjanja narodnega dohodka nam dokazujejo, da je tempo proizvodnje tolikšen, da bodo osnovni proporci perspektivnega plana ustvarjeni v letti 19G0, izločevanje posredniške vloge je pozitivno vplivalo na ustvarjanje narodnega dohodka tako, da bo plan v pogledu narodnega dohodka že v štirih letih nekoliko prekoračen. Na o.snovi analiz ugotavljamo, da bo doseženo do konca leta IDGO že 25 milijard, 428 milijonov narodnega dohodka ali za 107 V» več, kot ga je bilo ustvarjenega v letu 1956, medtem ko znaša predvidevanje per-
IndustrijsUa proizvodnja, v kateri predvideva perspektivni plan povečanje za 66 "/«, bo letos v zveznem merilu dosegla -17 '/. povečanja. Povprečni porast v treh letJh izvajanja plana je torej 13.7 '/o; če bo porast industrijsko proizvodnje enako napredoval tudi v prihodnjem letu, bomo v štirih lotih, to je do konca leta 1900 dosegli 6S'/» povečanja industrijske proizvodnje, to je toliko, kot predvideva petletni plan.
V	kmetijski proizvodnji je bilo predvideno povečanje do vključno leta 1061 za 11 •/■, dejansko pa je že letos doseženo v zveznem merilu povečanje kmetijske proizvodnje za 51 •/•, to pomeni, da je za 10 •/# predvidevanje petletnega plana že prekoračeno.
V	pogledu narodnega dohodka predvideva zveziu perspektivni plan povečanje za 54 •/«. Na osnovi doseda-.njih analiz se predvideva, da bo že letos doseženo povečanje 41 •/•; iz te-
je razvidno, da je povprečni porast narodnega dohodka do sedaj na leto 13 'k. Ob nadaljevanju istega tempa porasta narodnega dohodka do Itonca leta 1960 bi dosegli 62»/» porasta, torej bi predvidevanja perspektivnega plana prekoračili za 8 */•.
Tempo proizvodnjo v celotnem gospodarstvu je mnogo hitrejši, kot je predvideno po perspektivnem planu. To nam kažejo tudi rezultati v na-Sem okraju. Leto.šnji rezultati izvajanja plana jasno kažejo, da so bila predvidevanja, ki so bila postavljena ob sestavljanju perspektivnega pla-
Z REKONSTRUKCIJO JE ZAČELA TEKSTILNA TOVARNA POBJEDA V ZAGREBU in ko bodo zaključena obnovitvena dela, se bo njena proizvodnja povečala za 40 % ob istočasnem izboljšanju kakovosti končnih izdelkov.
NOVO TOVARNO LESNE GALANTERIJE BODO ZGRADILI V SLAVONSKI P02EGI v okviru zadružnega lesno-industrijskega .podjetja »Lipa«. Tovarna bo sodobno opremljena in bo veljala okrog 300 milijonov dinarjev.
VREDNOST IZVOZA SLOVEN-SKra PODJETIJ JE DOSEGLA 721 MILIJONOV DINARJEV v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Tako je Slovenióa Izpolnila 53 '/( svojih letošnjih izvoznih nalog. Samo v avgiistu je znašala vrednost izvoza milijardo 408 milijonov dinarjev, to je za 100 milijonov manj kot v juliju, vendar ■pa je bilo opaziti, da se je zmanjšala v tem mesecu tudi vrednost uvoza.
OKROG 170 TON SVEŽIH RIB, RAKOV IN ŠKOLJK SO ULOVILI V JADRANSKEM MORJU do 1, avgusta. Vrednost tega ulova je ocenjena na 80 milijonov dinarjev in če upoštevamo vrednost izdelkov ribje predelovalne Industrije ter drugih tovarn živilske industrije, lahko ugotovimo, da smo prejeli letos že skoraj milijardo dinarjev kot tzti-žek za ribe, rake, školjke in konsei-ve. Največ rib smo letos Izvozili v Vzhodno NemĎijo, Avstrido, Zahodno Nemčijo in v Italijo,
650.500 kg PERUTNINE SMO PRODALI V DRUGE DRZAVE. Za to količino zaklane perutnine smo Iztržili 107 milijonov dinarjev ali za 44 '/o več, kot lani. Največja potrošnika naše zaklane perutnine sta Italija in Zahodna Nemčija,
VEC STO RADIJSKUi SPRE-JEMWnCOV SO NASA PODJETJA PRODALA ETIOPIJI kljub temu, da je v toj državi zelo huda. konkurenca nemških in nizozem.skih tvrdk.
spektivnega plana 25 milijard 1B2 mi lijonov narodnega dohodlia ali za 105 '/» več kot v letu 1956. Povprečni
MS,
porast narodnega dohodka je bil po perspektivnem planu predviden letno za 15,5 '/o, dejansko pa je na osnovi dosedanjega gibanja proizvodnje razvidno, da bo povprečno povečanje znašalo v štirih letih 20,1 '/o letno.
Obenem ugotavljamo, da je tudi porast prebivalstva znatno hitrejši, kot ,jo bilo predvideno po perspektivnem planu; v letu 19C0 bo že število prebival.stva naraslo na toliko, kot je bilo predvideno po perspektivnem planu do konca leta 1961. Zato bo narodni dohodek na enega prebivalca znašal v letu ISGO okrog 22G.I30 dinarjev, kakor je tudi predvideni perspektivni plan za leto 1961, lo pa je 226.350 dinarjev. Porast narodnega dohodka bo na ta način ustvarjen v letu 19C0 z 81 »/o, kot je bilo predvideno po perspektivnem planu za leto 1961.
Porast družbenega bruto proizvoda po posameznih panogah v glavnem v vseh panogah presega predvidevanja proporcev perspektivnega plana. V celotnem go-spodarslvu je predvidena ustvaritev družbenega bruto proizvoda res nekoliko nižja, in sicer za 3 V» manj, kot je predvideno v perspektivnem planu iz žc omenjenih razlogov. Poglejmo ta gibanja po posameznih proizvodnih in neproizvodnih panogah gospodarstva.
V	industrijski proizvodnji, v kateri perspektivni plan predvideva povečanje za 147 •/•, bo doseženo v letu 1960 že 153 odstotno povečanje, v kme-tijslcâ proizvodnji predvideva perspektivni plan povečanje za 58,5 % medtem ko bo dejansko doseženo v letu 1960 le 54 '/o in to samo zaradi izpada v ribištvu, dočim bo skupen obseg samo kmetijske proizvodnjo dosežen.
V	gozdarstvu predvideva perspektivni plan porast za 17,6°/., dejansko pa bo dosežen porast v letu 1960 za 24 »/i. Za gradbeništvo kažejo predvidevanja perspektivnega plana, da bo porastel družbeni proizvod za 38,2 »/o, dej.ansko pa bo že leta 1060 doseženo povečanje za 57 "/o, torej bodo predvidevanja že v naslednjem letu prekoračena. V prometu, kjer Je predvideno po planu povečanje za 116 '/», bo ustvarjeno nelcoliko nižje in sicer za 35 '/i. V trgovini je predvideno povečanje 29'/t, proporci pa kažejo, da bo v letu 19G0 22 "/« porasta. Za gostinstva in turizem predvideva perspektivni plan povišanje za 79,7 V«, ker bo pri letošnjem tempu porasta in boljši skrbi za razvedrilo gosta v letu 19G0 že prekoračeno in sicer bo doseženo povečanje za 81 •/«. V obrti smo predvidevali povečanje za 70,4 doseženo pa bo v letu 1960 74 «/i. Ostalo, to je predvsem gospodarsko komunalna dejavnost, je imela predvideno povečanj o za 74 "/■, bo pa dejansko leta 1960 znašalo že 78 'h.
Analizirane kapacitete in možnosti torej kažejo, da bodo v vseh panogah razen v kmetijstvu in prometu predvidevanja perspektivnega plana izvršena že v letu 1960.
.-ll

Na gornji sliki je poslovalnica jiodjetja SAP Turist biro iz Ljubljani, v Piranu; o njeni otvoritvi smo poročali v prejšnji številki
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
V osjyredju našega notranjepolitičnega dogajanja je vsekakor zasedanje Zvezne ljudske skupščine konec preteklega tedna. Pomen tega zasedanja je velik sj:)ri-čo zakonov, ki so bili na dnevnem redu in tudi sprejeti in ki zadevajo nekatera osnovna^ področja našega družbenega življenja oziroma razvoja.
Težko je reči, kateri temed treh ukrepov, ki jih je sprejela Zvezna lj^^dska skupščina na omenjenem zasedanju oziroma pňpravil Zvezni izvršni svet, je važnejši, ker vsak posega v drugo področje. Vendar je bil kot prvi ukrep, ki naj bi uredil vprašanje skladnejšega razvoja stanovanjske graditve pri nas zlasti pravilnejšega finansiranja te- graditve, sprejet ukrep s področja stanovanjskega gospodarstva. O tem vprašanju je bilo mnogo razpravljanj in je končno moralo priti do njegave ureditve potem, ko so biti .sprejeti o.sitouTii stanovanjski zakoni, ki na nov način urejajo ta razmerja.
Novi zadevni ukrep vnaša dve posebnosti, ki segajo v 7iaš go-
spodarski razvoj, to je v vprašanje zvišanja najevinin na ekonomsko ii23ravičen6 višino in s tem v zvezi na zvišanje prejemkov, da ne bi padel življenjski nivo delavcev zaradi omenjenega zvišanja. Oboje je pač nujno, če hočemo vzdržati notranja ravnovesja in končno tudi s tega področja odpraviti administrativne ostanke urejanja stanovanjskega 1'prašanja.
Drugi pomemben ukrep, ki je bil na dnevnem redu zasedanja, je zakon o kmetijskih zemljiščih. Ta zakon je postal nujnost, ker zahtevata modernizacija kmetijske obdelave in razvoj socialističnih od?iosov v kmetijstvu nujno ureditev vprašanja kmetijskih zemljišč. Zemijišča so splošna dobrina in družba i?7ta pravico ter dolžnost urejati vprašanje, kako zemljišča najbolje izkoriščati, da bodo dala od sebe čim več plodov za zboljšanje življenja. Prehrana. temelji na zemljiščih Í7i zato ima družba omenjeno pravico, pri tem. pa mora spoštovati pravice tistih, ki obdelujejo zemljo oziroma jim pripada, to pa so

M
\


v današnjem pogovoru bo na vprašanji občanov koprske komune odgovoril predsednik Občinskega ljudskega odbora Koper Miran Bertok.
Volivci iz Kopra vprašujejo, kdaj bo odpremljen in odprt trgovski lokal na Belvederu v stanovanjskem bloku V. Tovariš Bertok pravi:
»Po sklepu našega sveta za bla-govjii promet in soglasju Okrajne trgovinske zbornice bomo lokal v stanovanjskem bloku številka 5 na Belvederu dodelili trgovskemu podjetju s špecerijskim blagom »Jestvina«. To podjetje seveda želi ta lokal, vendar nima toliko lastnih sredstev, da bi ga odkupilo. Investitor namreč zahteva za lokal osem milijonov- dinarjev, poleg tega pa bi Jestvina morala imeti še najmanj en milijon dinarjev za opremo. Znano pa je, da naša trgovska podjetja, posebno tista z živili, s svojimi lastnimi sredstvi komaj vzdržujejo obstoječe lokale in ne zmorejo investicij, ki bi bile potrebne za graditev in opremo -novih.
Finansiranje izgradnje trgovskih in obrtnih lokalov je pro-
Ce je srce Pirana Tartinijev trg z občinskim ljudskem odboro-m in d,rugtmi upra-vnvnii zgradbami, potem so njegova pljuča obala, kjer stoje upra-vne zgradbe Splošne plovbe s Klubom pomorščakoiy (na
gornji sliki desno)
kmetijske zadruge in druge kmetijske organizacije ter kmetovalci.
Posebno važna je s tem idcre-pom podana izjava, da bodo vedno večja sredstva dana za melioracijska dela -in da bodo v ta dela pritegnjena nadaljnja območja (Save, Morave in Neretve). To pa so velika območja, ki bodo poleg sedanjih velikih del na kanalu Donava-Tisa kmalu občutno vplivala na na.š kmetijski razvoj.
Končno naj omenimo še zakon o družbenem knjigovodstvu. Brez dvoma je bilo k predlogu tega zakona danih -največ pripomb in zanj je vladalo med posiand in tudi v javnosti največ zanimanja. Pomen tega zakona ni morda samo u tem, da naj bi pomenil začetek uvajanja -večje kontrole nad razdeljeva-Tijérti in uporabo družbenih sredstev in v načinu, kako naj bi se ta kontrola izvajala. Njegov pom-en je vsekakor bolj v te-m, da posta-vlja strogo načelo, da so sredstva, s katerimi upravljajo delovni kolektivi, z njimi proizvajajo, ustvarjajo nove dobrine in drugo, družbena lastmina in da 77i.orajo zaio vsi uporabniki družbenih sredstev družbi polagati obračun.
VeiTio, da zakon rešuje tehnično stran družbene kontrole tako, da bo nosilec tega -iHiž-nega opra-iňla Narodna banka in -preko nje druge banke. Vsekakor je bilo zaradi te rešitve -največ prvpom-b, Čenrav je danes kaka drugačna rešitev težka. Družbena kontrola bo namreč prvenstiieno potekala ■prek finančnega poslovanja u-po-rabnikoD družbenega -prenioženja, ki -poteka prek računov pri. ba-n- ■ kah. Toda to je le del kontrole, saj bodo naloge i-n pra-vice finančnih inšpekcij dovolj široke, da bodo omogočile najširše izvajanje te kontrole.	-dt-
biem, ki ni omejen samo na našj občino, ampak ga poznajo povsol' tam, kjer gradijo nova stanovanji ska naselja in kjer so seved^ potrebni taki lokali. V nekateri, občinah ga rešujejo tako, da j investitor za take lokale občinsk ljudski odbor, ki jih potem oddaj ja v najem trgovskim podjetjem Ponekod pa močna trgovska podj jetja sama investirajo za lokaV v novih naseljih. V drugih obči' nah pa spet za take stvari obre] menijo investitorje stanovanjski] naselij, ki nosijo potem sorazme ren del bremen za vse tiste del stavbe, ki služijo vsem stanoval cem.
Pri nas se ne bomo mogli po služiti nobenega navedenih noči nov finansiranja gradnje trgov skih in obrtnih lokalov. Občinshs, skladi so namreč tako majhni, di vse prihodnje leto in še del 1961 leta ne bodo mogli .dati taki}'' znatnejših sredstev za nove gradi nje. Podjetja sama pa tudi, ko sem že povedal, finančno nis«, sposobna rešiti tega problema^ Stanovanjska izgradnja je namre' pri nas zaradi višjih cen gradbe nega materiala, rušenja starili stanovanjskih objektov in grad\ nje stanovanj strankam, ki jU preseljujemo, že itak toliko draž ja kot drugod, tako da ne m^j remo obremenjevati iiivestitorjt za prej omenjene lokale.
Zato proučujemo tak način fl nansiranja, ki bi obremenjeva, vse investitorje stanovanjske iz gradnje na področju mesta al posameznega naselja, kot je «.< primer Semedela. Menim, da b bilo to za naše prilike najbol, primerno.
Za lokal na Belvederju pa skupaj s podjetjem, »Jestvina« ir okrajno Trgovinsko zbornici iščemo možnosti, kako bi loka čim preje opremili.«
Volivci iz Valdoltre in Anka rana vprašujejo, če bodo letos kaj bolj ugodne večerne avto^ busne zveze med Valdoltro in Koprom, ker ob sedanjem voz-J nem redu prebivalci teh krajevi ne morejo obiskovati večernilii prireditev v Kopru. Predsedniki Pertok odgovarja:
»Sedanji vozni rêd Slwvnikové-ga avtobusa za Ankaran in Valdoltro dejansko ne nudi prebivalstvu tega področja možnosti, da bi obiskovali večerne prireditve v Kopni. Uprava podjetja Sla-vnik se je tega ves čas zavedala, vendar problema ni mogla rešiti, ker je podjetje imelo premalo avtobusov. Res je tudi, da bi bila večerna -proga rentabilna, saj bi prav gptovo bilo vedno dovolj -potnikov. Pra-v sedaj -proučujejo pri Slavniku možnosti., da bi eno od petih voženj proti Ankaranu Í7i Valdoltri uredili tako, da bi vozil avtobus iz Valdoltre v Koper po 19. uri in se ■vračal iz Kopra v Valdoltro okrog 23. lire zvečer. Na ta način bi bilo ustreženo -velikemu delu prebivalcev iz Valdoltre, Ankaranu, Bertokov, Dekanov in delcrma Hrvatinov.
Po-morska nočna z^'eza z Ankaranom in Valdoltro pa bi bila v zimskem času ob sedanjem stanja plovjiih objektov, ki vozijo -na tej progi, zaradi tehničnih pa tudi vremenskih prilik, -nepri-m-erna.K	'
sákrl
iilk trn.
v počastitev 40, obletnice usta-lovitve KPJ je v nedeljo zju-raj več kot 60 lovcev — članov ovskih družin »Javornik« Postoj-la, Crna jama, Bukovje in Pla-lina — prisostvovalo odkritju jpomenika talcev, ki so jih konec septembra 1943 ustrelili Nemci ob lavorniški cesti nad Postojno. Spomenik, na katerem so Vklesane besede »Umrli smo, da bi vi živeli« in tudi -^osvetilo 19 talcem, ki so bili ustreljeni 28, 'n 29. septembra 1943, je odkril predsednik Občinskeg-a odbora Zveze borcev Janez Krajne. V svojem govoa-u je omenil, da je ta snonVenilv postavljen v počastitev .spomina številnih okupatorjevih žrtev na Postojnskem. Spomenik so prevzeli v varstvo člani lovske družine »Javornik« Postojna, saj so ga sami zgradili

o SAN.\CIJI BLEJSKEGA JEZEUA R.VZGOVOR S TAJNIKO:\I OBLO DLED
Tovariž Smil je rad ustregel naši prošnji, še prej pa je grajal 7^dnjc članke o Blejskem jezeru. Dejal je, da pišejo te stvari ljudje, toi z zadevo niso dovolj seznanjeni. Potem pa ie dejal: sanacija našega jezera je pravzaprav že v teku. Prav včeraj (3. oktobra), je bila na terenu komisija, ki je določila traso za dovodni kanal. Le-ta bo potekal iz G-or;j, naprej po predoru pod zemljo do Po-lj-ščice. od tu pa bo preko Rečice speljan kanal — betonska kineta do jezera v Zaki. Projekt ki smo ga osvojili je tudi najcenejši in bo veljal 150 mil jonov dinai-jev.
Verjetno bodo z deli začeli že letos. Po tem kanalu bosta pritekla v jezero dva prostorninska metra vode v sekundi, kadar bo vodostaj reke Ra-dovne dopuščal. To pa bo predvsem v jeseni, preko zime in pomladi. Ker je Radovna hladnejša od jezera, bo njena voda sedala na dno in povzročala hitrejše gibanje. Hkrati bo voda pritekala po odprtem kanalu izpod Poljščice in se bo spotoma, ob pretakanju — obogatila s kisikom. Dotok v jezero pa bo urejen tako, da se bo po potrebi voda lahko usmerjala v več strani.
MEDNARODNI ATLETSKI DVOBOJ
V torek popoldne je bil na Stadionu Borisa Kidriča mednarodni atletski dvoboj med ekipo SC Frankfurt in domačim Kladivarjem. Čeprav so Celjani nastopili o.^labljeni brez Vazica, Kolnika, Brodnika itd. so zmagali z visokim rezuUaitom: 103 : 08. Spričo hladnega in vetrovnega vremena tudi nekateri rezultati niso zadovoljivi.
DOBER LOV
Lovci topliškega lovskega revirja so organizirali preteklo nedeljo lov na divje prašiče, ki jih je v tem revirju precej in povzročajo na polju veliko škode. Prehodili so precej gozdov, toda sreča jim dolgo ni bila naVclonjena. êele, ko so se vračali, so naleteli v gozdu nad mlinom v Gornjih Sušicah na dva merjasca. Lovec Peter Henigman je dobro zadel in padel je prvi merjasec, ki je tehtal nad 200 kg. Tudi drugi jim n.l ušel. Razen merjascev so ustrelili še tri lisice. Vse to so pripeljali proti vc-če.ru v Dolenjske Toplice. Domačini In gostje, ki jih je bilo preteklo nedeljo spet precej, so z zanimanjem ogledovali bogati lov.=Jci plen.
DVE TONI Kll.-VPOV
Ribnik v Podgradju bo letos dal Zvezi ribiških družin v Ljutomem okrog 2 toni krapov, Zgradili so ga iBta 1057 lin je stail 700 tisoč dinarjev. Lani .so nalovili že okrog 1200 kg rib, kar je za prvo žetev prccej.
Minuli teden so lovili tudi v ribniku v Bukovriioi pri Dobrovniku. Nalovili so okrog 200IJ krapov in so jih precej dali na domači trg.
S prostovoljnim delom. Med to slovesnostjo je Andrej Miklavčič iz Postojne prebral svojo pesem, posvečeno v javornišldli gozdo-vili padlim talcenii, ki jih je po vsej verjetnosti več kot trideset, žalostinke pa jo med svečanostjo igrala godba na pihala garnizije JLA iz Po,stojne.
SEMINAR Z.\ AKTIVISTE RK
Okrajni odbor Rdečega križa Koper je m'nuli teden priredil v Ankaranu tridnevni seminar za okrog 50 članov-aktivistov RK koprskega okraja, Uvodno predavanje z opisonii gospodarsko-političnega položaja naše države in še posebej koprskega okraja je imel sekretar Okra:inega odbora SZDL Ivan Mavser, za njim pa so govorili zdravniki in funkcionarji Glavnega odbora RK Slovenije o raznih strolvovnih problemih. Le-ti so seznanili udeležence seminarja z osnovnimi pojmi mentalno higiene, z načini borbe proti alkoliolizmu, z delom •podmladka Rdečega križa, z zgodovino RK in so dali obš rna pojasnila na razna vprašanja, ki neposredno obravnavajo vlogo Rdečega križa v socialistični družbeni ureditvi države.
Na Javorniški ce^ii nad Postojno so v nedeljo odkrili spomenik talcem, ki so jih Nemci iistreUU 2S. in 2fJ. septem-bra 1943. Spomenik so s prostovoljnim delom postavili in uredili ï'es prostor člani Lovske družine »Javornik:<, ki so spomenik tudi prevzeli v imrstvo
v nedeljo, 18. t. m., so .se zliralj v sejni dvorani ObLO Postojna zastopniki esperantskih dru.štev iz Kopra, Ilir.ske Bistrice in 1'ostojne ter razpravljali o programu rtcia v letošnji sezoni. Konference so se udeležili tudi zastopniki Zveze espcrantistov Slovenije ter Esperantskoga inštituta iz Ljulilj.inc.
.Sprejeli so več važnih sklepov. Tako bo vsako društvo priredilo z.aCel-ne in nadaljevalne jezikovne teCajc — ponekod so se lo-ti že začeli — tam, kjer so pa dani pogoji, bi> espo-
V splošnih prizadevanjih za nadaljnji razmah turizma v piranski občini je tudi reiiormirana šola začela s turistično vzgojo mladega rodu. Tako so v višjih razredih osemletke ta teden vsak dan na sporedu predavanja o turističnih vprašanjih. Da bi bil stik s turisl-ično prakso čim ne-posrednejši, je šola .povabila odgovorne občinske predstavnike,
TUDI PIVŠKI LOVCI
Ko smo pred kratkim objavili Vest o uspešnem lovu na volkove na Javorníku, je .pri poročilu pomotoma izostalo, da so se uspešnega pogona disciplinirano udeležili tudi člani LD Pivka, kar s tem dopolnjujemo.
Te dni pa so javili s Snežnika vest, da so lovci Gojitvenih revirjev LRS tamkaj uplenili še dva siva roparja. Tako se je število volkov v naših loviščih na Postojnskem občutiiio zmirnjšalo: po vsej verjetnosti kar za sedem krvolokov, za gotovo pa za šest, ker ranjene volkulje v omenjenem pogonu še niso dobili. rb
ki se ukvarjajo s turizmom, da poročajo mladini o svojih izkušnjah. Tako je včeraj o uspehih letošnje s'ezone, o bodočem perspektivnem načrtu turizma in o pomoči, ki jo mladina lahko nudi pri tem, predaval združenim petim razredom referent za turizem ObLO Piran, Pozornost, s katero so šolarji sledili predavanju priča, da se mladina v piranski občini zaveda pomembnosti turizma, in je jamstvo, da bo kriza v pogledu gostinskega in turističnega kadra z .leti vedno manjša.
ranto uveden kot neobvezni predmet za šolsko mladino. Med zimskimi šolskimi počitnicami bo okrajni odbor espcrantistov priredil za srednješolce, ki žo obvladajo esperanto, seminar s predavanji o zgodovini esperanta, njegovi literaturi itd., predvideno pa je tudi, da bodo društva priredila kulturne prireditve v počastitev- ustanovitve Združenih narodov in UNESCO 1er predavanja z.i esperanto -za širšo javnost.
D. U.
PRIZNANJE APvGO JUHI
Kombinat DELAM.'\RIS iz Izole je letos organiziral nagradno žrebanje za potrošnike svoje popularne ARGO juhe, katerega se je udeležilo okrog 100.000 potrošnikov iz vse države ter tudi številni inozemci, ki so bili na kakršnemkoli opravku v Jugoslaviji. Kombinat je prejel veliko pisem iz raznih držav, v katerih kupci izražajo priznanje in posebno poudarjajo dobro kvaliteto, Veliko teh tujih kupcev Je tudi zvedelo za nagradno žrebanje in so zato poslali izrezane zaščitne znake, kot so to zahtevali pogoji Za sodelovanje Te znake so poslali zlasti številni turisti, ki so v campingih kuhali sami. Pri zadnjem žrebanju, ki je bilo 15. t, m. v Tito-gradu, je med drugimi bila izžrebana tudi kuverta, ki je med čitanjem naslova pošiljatelja povzročila posebno pozorno.st, Poslala Jo je gospa Winklerova iz Čeških Budějovic v Češkoslovaški.
Na nedavni IV. redni soji zadružnega sveta limetijske zadruge Lokev je bilo govora o nalogah, ki jih bodo morali izpolnili kmetovalci-zadružniki v prihodnjem letu. Po daljši razpravi so sprejeli plan dela za ileto 196J, ki se od letošnjega razlikuje toliko, da je predvidena obdelava večjih površin za gojenje krmilnih rastlin in manjših za gojenje žitaric Plan tudi priporoča, naj bi v
prihodnjem letu utrdili pogodbeno sodelovanje med kmetijsko zadrugo in individualnimi kmetijskimi .proizvajailci in da bi povečali potrošnjo umetnih gnojil, povečali število .plemenske živine in izboljšali sadjarstvo predvsem v Vremski dolini. Na tej seji so člani zadružnega sveta KZ Lokev razpravljali tudi o nekaterih pe-r'ečih problemih v zvezi s poslovanjem zadrugo.	Dramir
Ljubljanski tednik »TT« je v zadnjem času začel z vrsto izletov, ki jih skupno s slovenskimi avtobusi in turističnimi podjetji organizira v »neznano«. V nedeljo, 18. oktobra, je tak izlet priredil skupno s koprskim avto-
//
turističnim podjetjem >'Slavnik«. Udobni, moderni »Mercedes« je v nedeljo zjutraj pobral v Piranu, Portorožu, Izoli in Kopru 34 srečnežev, ki so v prejšnji številki »TT« našli rabilo za ta izlet. Za smer in cilj vožnje sta vedela
Minuli teden je v Kojyru na tržnici odprlo lepo poslovalnico oortno podjetje »Kruh«. Prijeten lolzal ustreza vsem pogojem, razen tega pa bo že v bližnji prihodnosti urejen prostor poleg prodajalne peciva in kruha za slaščičarno, kjer bodo gostje lahko tudi posedeli. Na sliki: novi lokal s tržne ploščadi
samo šofer in »Slavnikov« vodič.
Izkazalo se je, da je bil izlet odlično izbran, prav tako pa tudi izpeljan. Preko Divače je Sla pot v Lipico, kjer so izletniki prisostvovali visoki šoli konjske dresure. Pri kosilu se je razvila prisrčna živahnost, ki jc na izletu spoprijateljila vse udeležence med seboj. Iz Lipice je pot vodila v Matavun, kjer so si izletniki ogledali Škocjanske jame. to pesem divjega kraškega podzemlja. In potem jc tid.obni avtopulman spet zapeljal proti morju in k izviru Rižane, k farmi bobrov. Po ogledu bobrov, fazanov in srnjačka, pa je sledilo zadnje prijetno presenečenje —■ ■oečene postrvi in pristno domače vino. Razpoloženje se je stopnjevalo tako, da je bila tudi sosedna trata kar dobra za plesi.šče. Tudi najbolj »zakrknjeni« samotarji se niso 7nogli več upirati vabilu na ples.
Izlet v neznano se je tako spremenil v prijetno družabno prireditev, ki je pomagala marsikateremu udeležencu spoznati še neviđene lepote naše ožje domovine, seznanila pa med seboj tudi ljudi, ki živimo sicer neznani drug ob drugein.	Jule
KOPER S5: Minulo soboto je bil v Zadružnem domu v Bertokih pri Kopru sestanek kmetovalcev, zainteresiranih na komasaciji zemljišč v katastrski občini Lazaret. Tajnik občinske komisije za komasacijo Dušan Faganel je na tem sestanku poročal, da je doslej že združenih 400 ha plodne zemlje in da bo možno na njej v bližnji prihodnosti začeti z najsodobnejšimi agrotehničnimi sredstvi izvajati plan intenzivnega kmetijstva na tem predelu koprske občine. Elaborati z novo razdelitvijo zemlje bodo na vpogled do 31, oktobra.
KOPER 205: Posebna komisija Okrajnega ljudskega odbora Koper je te dni potrdila lokacijo za zgraditev črpalnih naprav Rižanskega vodovoda pri izviru Rižane. Te črpalne naprave in rezervoar za vodo bodo zgradili v prvi polovici prihodnjega leta in s tem se bo zmogljivost preskrbe vode povečala od 90 litrov na sekundo na 150 litrov na sekundo. V drugi polovici leta 1960 pa bodo dogradili nove rezervoarje in montirali črpalne naprave tudi v Kopru ter Piranu in ko bodo ta dela zaključena, lahko pričakujemo, da ne bo področje, ki ga s pitno vodo oskrbuje Rižanski vodovod, imelo takšnih težav z vodo, kot jih je imelo letos.
PIRAN 51-30: Piran je letos na tretjem mestu glede števila domačih in tujih turistov, ki so v glavni sezoni obiskali obalna 7nesta naše države. Pred Piranom sta namreč le Dubrovnik in Opatija, saj sta imela več kot 372 tisoč nočitev v pri-iih osmih m.esecih letošnjega leta. Posebno razveseljivo pa je tudi to, da so se turisti letos miidili v piranski lobčiiJiii povprečno 6.6 dneva in d.a je bilo doslej zabeleženih 150 tisoč nočitev več
KOPER 1S6: Delovni kolektiv tovarne motornih koles TOMOS je te dni podaril učencem I. osnovne šole v Kopru magnetofonski aparat, ki jim bo koristno služil za pouk in razvedrilo.
SEŽANA 3: Na pobudo Društva prijateljev mladine, ki je trenutno najbolj agilno društvo v Sežani, je bila v Sežani osnovana pedagoška posvetovalnica, ki bo' lahko nudila veliko pomoč staršejn pri reševanju številnih vzgojnih problemov. Posvetovalnico vodi okrajni šolski inšpektor Živko Tomšič in je za sedaj odprta le enkrat na teden, bo pa sčasoma delovala vsak dan, ko se bo povečalo število pe-dagogov-svetovalcev.
Sežaiisko društvo prijateljev mladine je odprlo v prostorih ostwvne šole tudi zbirališče, kjer se pod nadzorstvom vzgojiteljev zbirajo vsafco popoldne otroci zaposlenih mater.
KOMEN 5: V sodelovanju s terensko organizacijo Ljudske mladine je Prosvetno društvo februar« v Komnu uprizorilo preteklo nedeljo komedijo v treh dejanjih »Kam iz zadreg«. Ker 7ii bilo v Komnu že nekaj let nobene uprizoritve zabavnega gledališkega dela, ki bi ga odigrali domači igralci, je bilo za to predstavo izredno veliko zanimanje, saj ji je prisostvovalo več kot 400 domačinov. Komedija je bila zelo dobro n?St2Ldirana. najboljše pa so vsekakor odigrali svoje vloge Marijan Godnič, Jolanda Kukanja in Damjan Godnič.
HULTORÂ ?ROSWlA -k KOLlfU^A ^UOSVHA iV KULTOM PiOSVlHA ^ [COLTUKA PžlOSViTA SCOLTOa^ ^KOSVEÎâ ir EtULTUElA P
OKRAJNO MEDŠOLSKO TEKMOVANJE V CAST 40-LETNICE ZKJ
tr

liiimifi
Tudi na šolah našega okraja jc mladina lepo počastila -lO-letnico KPJ. Športna tekmovanja, udarniško delo, vsesti-ansko sodelovanje v kulturn'em in družbenem delu ter predvsem marljivo učenje je le del zadanih nalog, ki so jih žo izvedii v letošnjem jubilejnem letu naši dijaki.
Posebej velia omeniti olurajno medšolsko telcmovanje dijakov in učencev v pismenih sestavkih iz tematike o zgodovini Paa'tije, njeno vlogo v NOB in o izgradnji socialistične družbe. Bogat: izboi' — 41 izbranih sestavkov, ki jih je ocenila komisija pri Tajništvu sveta za šolstvo OLG Koper, dokazuje, da je bili namen teltmo-vanja v celoti dosežen. Ocenjevalna komisija je podelila za najboljše sestavke denarne nagrade v sikupnem znesku 47.000 dinarjev na.slednjim udeležencem tekmovanja:
I.	nagi-ado (10.000 din) si delijo dijaki Irena Bizjak, I. razred gimnazije v Posto.ini, Marica Mawič, nr. letnik ESŠ in Metka Prelo-vec, V. letnik učiteljišča v Kopru.
II.	nagrado (7.000 din) so prejeli Lďlijana Ki-aševec, III. letnik
ESŠ Koper, Silva Svetina, II. razred gimnazije v Kopru in Franc Mežna.r, II. letnik PSS Piran.
III. nagrado (5.000 din) si delijo dijaki Staáa Zadnek, IV. razťed gimnazije v Kopru, Drago Koc-jančič, IV. razred gimnazije v Postojni in Anton Požnič, I. letnilc IKS Koper.
Osemletke in osnovne šole;
I.	nagrado (8.000 din) dobe Stana Mavec, 8. razred v Sežani, Vi-tigoj Erjavec, 6. razred v Kopin, Zoran Marinšek, 7. x-azred v Postojni.
II.	nagrado (6.000 din) prejmejo
JUGOSLOVANSKA RAZSTAVA V VARŠAVI
Prejšnji teden so v palači Kulture in znanosti v Varšavi odprli razstavo znanstvenih izdaj srbslte in slovenske Akademije znanosti. Razstava obsega okrog 700 zanimivih znanstvenih knjig, ki sta jih izdali obe akademiji, beograjska »Prosveta« in ljubljanska »Državna založba Slovenije«. Organiziral jo je Center za širjenje znanstvenih izdaj poljslce Akademije znanosti in Državni zavod za izdajanje znanstvene literature. Konec meseca bodo jugoslovansko razstavo prenesli v Krakow,.
ZAGREBŠKI SOLISTI GOSTUJEJO
Zagrebški solisti so na svojem gostovanju po Zahodni Nemřijl priredili koncert v Munchenu. Njihovo iavajanje sta kritika in občinstvo ugodno sprejela. Največ uspeha sta požela dirigent Antonio Janigro in violinistka Jelka Stanič.
MALA GALERIJA V LJUBLJANI ODPRTA
Po popolni adaptaciji so v ponedeljek odprli Malo galerijo v Lijubljani. Kot prvi po otvoritvi gostuje v njej s svojimi izbranimi deli sodobni italijanski kipar Marcelo Mascherini. Preurejena Mala galerija bo prevzela funkcije reprezentančnega razstavišča za kvalitetne Individualne razstave domačih in tujili umetnikov.
MLADINSKI ODER V KOPRU Pred kratkim se jc v prostorih koprske Svobode zbralo 12 mladincev in mladink, da bi se dogovorili, kako bi v novi sezoni ponovno oživHi Mladinski oder, ki je ob lansici novoletni jelki uspešno uprizoril mladinsko igro .iMar-tin Napuhek«. Ob nasvetu tajnika okrajnega sveta Svobod tov. Zege so se odločili za Goljevo mladinsko pravljico »Jurček«, ici jo nameravajo pripraviti za letošnjo novoletno jelko, in upajo, da jim bo uspelo za to najti zadostno število igralcev med koprsko mladino, ki jo vabijo k sodelovanju, Ko bo število članov Mladinske.ga odra večjo, nameravajo še vzporedno pripraviti kakšno vedrejže odrsko delo, n. pr. Nashevega »Vremenarja« ali Pugetove »Srečne dneve«. Režijo bi prevzel eno Ernest Zega, drugo pa Albin Pen-ko, pričakujejo pa tudi, da bo Mladinskemu odru pomagal Srečko Tič.
Danica Flišek, fi. razred v Sečovljah, Zvezdan Marek, 4. razred v Portorožu in Sonja Kodre, 7. razred v Postojni.
III. nagrado (4.000 din) si delijo Ana Germek, 7. razred v Du-tovljah, Vojko Cok, 6. razred v Dekanih in Anton Vergilaz, peti razred v Kopru.
Razen tega so tekmovali .mladinski kolektivi si-ednjih šol še kot celota v delu niladinske organizacije, na udarniških delih ter v sodelovanju in samostojnih nastopih ob jubiilejnilr proslavah in tako dalje. Med šolskimi kolektivi je komisija ocenila kot najboljši 2 šoli: Pomorsko srednjo šolo v Pii-anu in Ekonomslco sredstvo šolo v Kopru. Komisija je nagradila prizadevna mladinska kolektiva obeh šol s knjižnimi zbia-kami, ki ju je podaril Svet za šolstvo OLO Koper in OK ZKS Koper. Knjižni zbirki sta bogati in vredni skupaj 48.000 dinarjev.	' b
h-'-4k
^ = ÍSÍT J
It r^
ví
Na letošnjem VI. filmskem festivalu v Pidju so predvajali tudi fihn RAZPOKA RAJA, ki ga je Vladimir Pogačic posnel za Jadran-film. Film je pseudopsi-holoSka dram a, ki obravnava problem sod^obne dvojne morate v odnosih med možem in ženo. Na sliki prizor iz filma »Razpoka raja«.
Razstavljajo tudi koprski pionirji
Dne 5. oktobra je bila v Beogradu odprta razstava otroških risb iz vseh krajev naše domovine. Razstavo je organizirala Komisija za likovno vzgojo Sveta društev za skrb za otroke in mladino Jugoslavije na temo
Jutri bo v Mali galeriji koprskega muzeja odprta razstava slikarja Lea Vilharja iz Postajne, ki bo hkrati prihodnji petek izpolnil 60 let življenja. Se ves čil in živahen — saj je Vilhar Se vedno aktiven upi-avnik Notranjskega muzeja v Postojni — je slikar pripravil olvi-og 25 del večinama novejšega datuma, le dve ali tri so retrospektivna dela iz Alžira. O razstavi bomo še poročali. Na sliki: Leo ViUiar —■ Stare hise v Cerknem (olje 1959)


Franz V/erfel: »40 dni na Muza Dagliu« — Prevedel Ludvik Mrzel — Oprema Marjan
Pogačnik — Mladinska knjiga 1959
Tak podnaslov bi lahko dali romanu »49 dni na Muza Daghu<', ki je eno lamed manj znanih del avstrijskega eksi:>resionističnega pesnika, pisatelja in dramatika Franza Werlla (1000—1045). Zadnja peščica na propad obsojenih Ai-mencev se Je 40 dni junaško borila proti pohlepnim Turkom, odbijala napade stokrat močnejšega in moderno oboroženega nasprotnika ter premagovala notranje Jn zunanje stislce ter se ko.nčno rešila na zavezniške ladje. To je glavna
U
t: m

Mm
Prva stran ščitnega ovitka knjige v dveh delih Franza Werfla r,40 dni na Muza Daghu«
vsebina romana. To je bil boj upanja z obupavanjem, boj narbdovili prasil, ki mu na robu propada še pokažejo rešilno pot, s človeSldm vsak-dairjim razumom, ki takoj ob poznanju, da je stvar zgubljena, vrže puško v koruzo, boj malih proti krivicam velikih.
Pisatelj Werfel .je židovskega porekla in je zato v' nemškem kulturnem in političnem ozračju čutil veliko zapostavljanje. Do viška je spod-rivanje Judov prišlo pod Hitlerjem, ko se je spremenilo v nenasitno preganjanje. ker Je kot svobodni književnik in zagovornik ckspreslonistič-nih gesel o bralslvu prišel v nepomirljivo nasprotstvo z nacisti, je Wcríel leta 1933 emigriral v Francijo in ka.-ineje v ZDA, Icjer je umrl. Krivica, ki se Je boholUn nad njegovimi sobraVi v Nemčiji, ga je spodbujala k razmi.šljanju o usodi malega naroda med velikimi. Razen tega je poznal problem slovanstva ún ta ga je tudi navajal k temu razmišljanju. Doma je namreč iz Prage in tam je videl, kako se ob dotiku germanskega in slovanskega življa ustvarja posebna politična in psihična napetost. Se več, slišal le že prav v določeno smer na-merjena politična gesla o manjvrednosti slovanstva in o nemškem življenjskem prostoru na .slovanskih tleh.
Iz tega razmišljanja se Je rešil s klicem po bratstvu vseh narodov. lat ta klic je obenem s klicem po prenehanju klanja po.stal po prvi svetovni vojni vodilna misel nemškega borbenega ekspresionizma. Tudi v romanu »ilb dni na Muza Daghun je ta misel vpletena v dogajanje kot najvidnejša nit, ob njej pa .'îe pojavi in naglo raste že naslednja alopitja te misli; iiko močnejš-l narod noče sU-
šabi tega Mlca in hoče zasužnjiti šibkejšega, je edina rešitev v uporu.
Snov za ta roman poveličanja junaštva nad nasiljem je pisatelj dobil leta 1929 v Damasku, kjer je videl žalostno usodo begunskili otrok. Turki so nami-eč ipregnali Armence v Mezopotamijo in sami zasedli plodno zemljo. Naslonil se Je na i-ealnost, na proučevanje armenskega okolja, a mu pri ustvarjanju ni šlo za ioto-grafsko verno dokunientarno sliko, ker mu je bilo predvsem za upodobitev ideje o uporu pj'oti nasilju. Hotel jc napisati in napisal je delo, ki Je simbol o tragični usodi tistih, ki naj bi bili obsojeni na neizbežen propad. Gora Muza Dagh, kjer se bori zadnjili pet tisoč Armencev, je simbolično bojišče vseh malih zatiranih narodov, je spodbuda, ki uči, da Je tudi iz najtemnejše brezizhod-no.sti mogoče najti rešitev.
Vzporejanje boja na Muza Daghu z narodnoo.svobodilnim bojem jugoslovanskih nai-odov v zadnji vojni se vsiljuje samo po sebi. Tudi pri nas je bila misel na upor sltoraj glavno bodrilo za razglbanje trpečih IJud-s:kih množic, Zaradi te vzijorednosti Je za slovenskega bralca roman ob misli na polpretclclo dobo naravnost aktualen. Aktualen pa bo o.stal vse dotlej, dokler ne bo civilizirani svet tako urejen, da bodo lahko svobodno dihali tudi nesvobodni mali narodi, zlasti pa njihove narodne manjšine v tujih državah, Problem malega naroda je večen, ker je narod majhen; rešiti gn je mogoče le ob zavladanju pravičnosti, brez nasilja in brez zapostavljanja. To so pa pravice, za katere se bo moral vsak m;ijhon narod nenehno boriti.
J. n.
»Naše mesto in vas« v počastitev 40-Ifttnice KPJ in SKD J. Svečani otvoritvi r.azstavo je prisostvoval tudi Rodoljub Colakovič, podpredsednik ZIS.
V	natečaju so tekmovali otroci in mladina Jugoslavije od 7. do 17. leta z likovno obdelavo motivov iz krajev, kjer žive. Do 1. junija 1359 je Komisija prejela iz posameznih republik naslednje število risb: iz Hrvatske 19,204, Vojvodine G.033. Srbije 5.113, Bo.sne in Hercegovine 4.278, Criie gore 2.027, Slovenije 546 in Makedonije 39G. Od vseh risb je bilo izbranih za razstavo 357, kar ,je razvidno iz kataloga, ki je izšel ob te.j priložnosti, opremljen s podatki ter reprodukcijami nekaterih del. Tudi I. osn. šola v Kopru .ie bila zastopana s G deli v različnih tehnikah, pri tem so učenci likovno obdelali najznačilnejše arhitektonske objekte ter nove gradnje v Kopru. Razst.^vljene so risbe naslednjih učencev: fllario Baje — 9 let, Sonja Komel — !J let. Jadran Ogrin — 11 let, Dušan Jazbec — 11 let. Stojan Jakopič — 12 let, Jože Lešnik — 12 let.
Za strokovno žirijo in ožjo izbiro je poskrbela Zvezna komisija za likovno vzgojo r.azSirjena s pedagogi, psihologi, likovnimi umetniki in književniki iz vseh republik; pri tem izboru so upoštevali predvsem izvirnost likovne.ga izražanja, specifičnost likOTOega ustvarjanja otrok razne starosti, raznolikost tehnike in motiva ter značilnosti raznih krajev naše domovine.
Starši, pedagogi, javni delavci in vsi, ki so si razstavo ogledali, so lahko občudovali v teh stvaritvah bogastvo in lepoto, iskrenost in neposrednost, radost in dinamiko ter izvirnost likovne ustvarjalnosti naših otrok. To je dokaz, ne samo pravilnega odnosa likovnih pedagogov in učiteljev do otrok, ampak tudi dokaz, kako vpliva naša. bogata likovna kultui-a n.a mlado generacijo.
V	delih sam'h se jasno kaže ljubezen otrok in mladine do naše socia-li.stične družbe ter skrb skupnosti za pr.avileu razvoj m vzgojo mlađih ier ustvarjanje boljših pogojev za njihovo življenje. Naj navedem Se vtise. ki jih je zapisal tov. Rodoljub Colakovič v knjigo obiskovalcev: «Lepo si je ogledovati razstavljene risbo in slike, ki zelo zgovorno pričajo, kakšno pokolenje raste v naši domovini.«
Vsa dela, ki jih je sprejel zbirni center, ostanejo pri Zvezni kom'siji z.T. likovno vzgojo v Zagrebu. Raz-st.-.va bo krožila tudi po vseh večjih mestih naše domovine,
R.^FAELA OMAHEN I. osnovna šola Koper
Sukrija Eijeđić: POVEST O HUSKI
Pri založbi Mladmska knjiga v Ljubljani Je izšla knjiga Sukrija Bl-Jediča »Povest v Huski«. O tej knjigi je Rodoljub Colakovič zapisal naslednje: »V memoarski literaturi iz naše osvobodilne vojne zavzema knjiga Sukrija Bijedlča posebno mesto. Različno od vseh doslej objavljenih memoarskih knjig obravnava ta knjiga zgodovino sovražne formacije, ki so jo osvojili komunisti od znotraj s svojimi napori, jo iztrgali sovražnikovemu vplivu in priroeljali na pozicije narodnoosvobodilnega gibanja ... Iz VSe knjige veje vera v človeka, z vso mo^jo bije iz nje zaključek: razlikovati zavestnega sovražnika od zmedenih in zapeljanih ljudi, brez milosti prvega biti, dm-gim pa neutrudno pomagati, da spoznajo svojo zablodo in stopijo na pravo pot — to je globoka človečnost naše revolucije.«
Knjigo je prevedel Cvetko Zagorski, opremila pa jo je Mira Roječ.
Stevan Bulajič: KRILATA KAPvAVANA
V tem romanu pisatelj prisrčno, verno in pretresljivo pripoveduje o velikem gosaku Geku, voditelju Jate, in malem gosačku Gi-Gaku, .Izgub-Ijenčku. ki se po svojem prihodu v jato privaja skupnemu življenju in postane pozneje celo Gekov naslednik- Kaže nam selitev jate s severa na jug in njene številne nevarnosti. Po velildh naporih in tudi žrtvah pnspe jata končno na jug. Tu jo čaka počitek in dovolj hrane, vendar doživi veliko nesrečo. Organizirana in dobro Izvežbana lovska družina pobije mnogo gosi in jato razkropi. Za jato gosi se zavzame samo mali deček Zoran, ki reši Geka in ustavi nesmiselno pobijanje nesrečnih gosi. Spomladi Zoran spusti Geka, da se pridruži Gl-Gaku in pelje jato nazaj v njeno severno domovino.
Knjigo je prevedel Jože Smit, ilustriral pa Evgen Sajovie. Izšla je pri založbi ^Mladinska knjiga« v Ljubljani.
Jules Verne:
V 80 DNEH OKOLI SVETA
Roman »V osemdesetifh dneh'okoli sveta« znanega francoskega pisatelja fantastičnih potopisnih romanov Ju-lesa Verna smo dobili v slovenskem prevodu že pred mnogimi leti. Zato je razumljivo, da jo knjigo že težko kje dobitii in je prav, da jo Je založba »Mladinska knjiga« ponovno izdala. Roman je zelo zanimivo in prijetno branje in nas s svojim junakom, pogumnim Phileasom Goggom, vodi skozii različne dežele in med različna ljudstva. Seveda je tehnika, od časa, ko je ijisatelj knjigo napisal, pa do danes, močno napredovala in ni potovanje okoli sveta v osemdesetih dneh več nekaj nezaslišanega kot takrat, prav tako so dežele in ljudstva, s katerimii nas seznanja pisatelj, spremenili svoj družbeni ustroj in način življenja, vendar nI zaradi tega knjiga nič manj zanimiva.
Knjiigo sta prevedla France in Bogo Slopar, ilustracije pa so po francoski izdaji,
Jerome Klapka Jerome: " TRIJE MOŽJE SE KLATIJO
Angleški pisatelj Jerome Klapka Jerome je napisal več del z resno vsebino, vendar je po svetu najbolj znan kot pisatelj humorističnih tekstov; takšnega ga poznamo tudi pri nas, In sicer po knjigi »Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo«, ki je prav tako izšla v založbi Mladinska knjiga. Bralci, ki so se prj tej knjigi smejali Angležem, se bodo tokrat Angležem in Nemcem, se pravi, veselim dogodivščinam Angležev po pni-sovskl Nemčiji. Kolikor se srečujemo v tej knjigi s karakterjem Nemca In kolikor ta karakter bolje poznamo, toliko nam bo ta knjiga še bolj všeč.
Jerome je tako po zdravem humorju, kakor po tem, da je sovražil krivico, nasilje in tiranijo, da je vse-le,t čutil z vsemi trpečimi, vreden naslednik Dickensov in Twainov.
Risbe za knjigo je narisal Co.gdan Grom, prevedel pa Jo jo Ciril Štrukelj. Knjigo Je izdala Mladinska Icnjl-ga v žepni zbirko ^Školjka«.
NASA SODOBNOST, štev. 10
Iz vsebine:
Boris Ziherl; Nekaj pripomb k Lu-kacsevi razpravi o današnjem pomenu kritičnega realizma; Jiiš Kozak: Slovo od starega mercedesa; Matej Bor: eDset pesmi; Fran Albreht: Pesnik svojega življenja. Iz lirike mladih: Niko Grafenauer: Dobro je biti sam. Podoba nekega me;ta; Světlana Makarovič: Nokturno, Midva; Ferdo Godina: Dajmo živeti tudi drugim. Problemi sodobne družbe — Pravica staršev v manjšinskem šolstvu m deklaracija otrokovih pravic (Janko Plcterski) — Družbena podoba slovenskih učencev I (Vladimir Bonač), Likovna umetno,st — Pričevanje srednjeveških fresk na Slovenskem (E:ril-lljan Cevc). !Mcd knjigami — Allra Mlhcllčeva: April (Mitja Mejak); Ka-tul v slovenski prepesnitvi (Kajetan Gantar); DrugI roman Staléta Popova (Janez Rotar). Glastia — Ob koncu letoJnje operne sezone (Marijan H-
povšek); Dušan Moravec, Pomenkl o sodobnih dramah (Branko Rudoli); Večer v čitavnlcl (Branko Rudolf).
PROTEUS, štev. 1
Iz vsebine:
Članki — Jovan Hadži: Ali Je problem ploditve človeške ribice končno rešen?; Lavo Cermelj: Mohole; Miha Likar: Virusi, nuklelnske kisline, de-lo^'anje in še kaj; Pavel Kunavcr: Modro in Rdeče Jezero pri Imotskom. Odmevi — J, Rihar: AntUuraorno delovanje matičnega mlečka; P. Ku-naver: Venera je zakrila Regula; L. Cermelj: Druga faza na poti k poletom v vesolje. Drobne vesti — J. Hadži; Nova razlaga možganskega pretresa; R. Pavlovec: Najnovejše o nastanku dolomita; J. Klurlllo: Elektronsko štetje krvnih telesc; L. Jež: Simulide in moskiti; L. Jež; Obrežna nebina; L, Jež: Konopljlka; I, Va-dnal; Sončni kolobar v Smihelu pri Nadanjcm Selu; L. Cermelj: Človek, ki Je srečal Vcnusovce in je letel okoli Lune, Knjižne novosU — Karel Dabovlšek: Anoi-ganska kemija — kovine (K. Cazalura). Za bistre glave, Prejete knjige.
tm m DO[ú ZDRAVSTVO m VZGOJA YÍ imk Sl^ DOm tv zdravstvo m ¥ZG0J^ im^ DOAA V-r £DSAV31VO m VZGOJA
KAKO BOMO REŠILI VPRAŠANJE ŠOLSKE MLECNE KUHINJE V KOPRU

M
Odkar je bila z novim šolskim letom v Kopru ukinjena šolska mlečna kuhinja, skoraj ne mine dan, da nu bi slisali pikrih pripomb stiiršev, ki se ne morejo sprijazniti s tem ukrepom. Seveda pa je ukinitev toplih malic najbolj piûzadela naše otroke, ki te obroke hudo pogrešajo.
Ker je vprašanje ponovne otvoritve šolske mlečne 'kuhinje povezano ï velikimi težavami, ki jih poskušajo pristojni organi naše občine in odbor Rdečega ki-iža v Kopru rešiti na najbolj zadovoljiv način, smo se obrnili na predsednico RK Koper Marijo Zegovo, da bi našim bralcem posredovala n'ekaj sklepov iniciativnega odbora za ustanovitev centralne šolske mlečne kuhinje v Kopru in razloge začasne ukinitve že organizirane družbene prehrane našili otrok.
»Minulo šolsko leto so delovale v Kopru kar tri mlečne kuhinje in ena šolska kuhinja, ki Se obstaja v Pionirskem domu in nudi dnevno 120 otrokom opoldanski
Umazanijo .in manjše madeže s politiranega pohišl-va odstranimo z mešanico tei-pentinovcga olja. lanenega olja in kisa. S to mešanico nalahno podrgnemo pohištvo, nato pa dobro zbrišemo z mehko
kr.DO.
VSasih nam kozarci ali vaze pustijo vlažne sledove na poUtira-nem poh'ištvu. V tem primeru moramo na vlažna mesta takoj postaviti kos papirja, ki dobro vpija vlago (najboljši je pivnik) in nekolikokrat potegniti preko njega z mlačnim likalnikom.
Staro pohištvo iz surovega lesa ho mnogo lep.5G, če ga boste přemazalo z mešanico enakih delov kisa' in lanenega olja.
LOVSKA RIŽOTA
80 dkg slabših delov divjačine,
1	koren, košček zelene, korenina peteršilja, 1 čebula, 2 stroka česna,
2	do 3 žlice kisa, 8 dkg prekajene slanine, 1 surov krompir, 32 dkg riža, 1 žlica gorčice, 1 do 2 sardeli, sol, timian, majaron, lovorov list, brinjeve Jagode, limonina lupinica, rožmarin, poper, krompir.
Na kolesca zrezano zelenjavo skuhamo v slanem kropu. Ko je kuhana, jo okisamo. Meso dene-mo v dobro pološčeno posodo, ga zalijemo z ■ohlajeno zelenjavko z zelenjavo vred iu začinimo z naštetimi začimbami (razen popra, sardel in gorčice). Tako pripravljeno meso obtežimo s pocelana-stim krožnikom -in ga pustimo na hladnem 2 do 3 dni. Nato denemo v kozico slanino in meso, oboje zrezano na kocke. Denemo 5e zelenjavo in začimbe ter clušimo. Po malem prilivamo zelenjavko. Paziti moramo, da ni prekisla. Ko Se meso zmehča, prilijemo še malo zelenjavne juhe. da dobimo omako, ki jo zgostimo s surovim, naribanim krompirjem. Začinimo jo s soljo, poprom, sardelami in gorčico.
Riž skuhamo v slanem kropu. Tik preden odne-semo jed na mizo, primešamo riž k mesu ali pa ga -v skledo naložimo v plasteh, vmes pa riž. Zraven sei-viramo en-divjo s krompirjem ali kako drugo solato.
obrok. Žal pa smo 7noraU začasno ustaviti dcloimnje vseh treh mlečnih kuhinj, ker se je število šolske mladine dvignilo v letošnjem letu nad dva tisoč. Zmogljivost teh kuhinj pa je neprimerno manjša in v nobenem primeru ne nudi jamstva, da bi lahko ugodno organizirali prehrano za tako i->eliko število otrok. Torej je pred nami naloga, da poiščemo sredstva in prostor za centralno -mlečno kuhinjo, ki ho edinole odgo-varjala temu namenu.
Jniciativni odbor za pripravo načrta o ustanovitvi nove centralne ktihinje, ki ga sestavljajo člani prosvete, zdravstva in RK Koper, je na nedaimem posvetu odločno začel reševati to vprašanje. Gre namreč za ureditev prostorov bivšega Kluba LM v Kopru, kjer bi z investicijo približno
4 in pol milijona dinarjev omogočili ureditev primerne centralne kuhinje, ki bi lahko brez težav služila svojemu namenu tudi več let.
Seveda bomo poleg mlečne kuhinje morali misliti tudi na šolsko kuhinjo, kjer bodo številni dijaki - vozači in vajenci lahko dobili še glaime obroke — kosilo in, morebiti tudi večerjo, — kajti večina se jih hrani v raznih in ne ravno cenenih menzah ali pa se zadovoljijo tudi samo s siiho hrano. Posledice take prehrane za zdravje so znane, zato si resno prizadevamo, da bi rešili to vprašanje po tej poti, ki je pravzaprav edini izhod. Ra-zumljii^o, da pričak^ijemo podporo in razume-imnje naših podjetij in vseh, ki jim je do tega, da bo naša mladina tudi izven doma dobro preskrbljena, ustanovitev take kuhinje pa pomeni tudi občuten prihranek za starše.«	Bb

z nedeljske slavnosti nad Predjamskim gradom pri Postojni: na mestu, kjer je bila 27. maja 1944 IL konferenca Zveze slovenske mladine za tedanji okraj Podgora, so odkrili spomenik, oh katerem so se zbrale tudi nekdanje članice tega okrajnega odbora ZSM in delegatke te konference. Od leve proti desni stoje Rezi Sotler-Ceho-■vin-Tanja, bivša članica Okrožnega komiteja ZSM za Pii^ko, Francka Milavec-Mirka, Lojzka Penko-Milojka, tajnica okrajnega odbora ZSM Podgora, ki je v nedeljo odkrila spomenik, Zofka Kovač-Jerica in
Iva Pavlinc-Boja
POSNEMANJA VREDEN PRIMER
TOMOS tudi dejansko pomaga I. osnovni šoli v Kopru, nad katero ima patronat
Izredno enostavna in elegantna obleka iz svetlega blaga, ki je okrog vratu in kjer se zapenja obrobljena s tankim belim trakom.
Prejšnji teden so se mudili v tovarni Ťomos zastopniki šolskega odboi'a I. osnovne šole v Kopru. Nad to šolo ima nami-eč To-mos pata-onat. Zastopnike šolskega odbora je spi-ejel direktor tovarne tov, Franc Pečar, Obrazložili so mu položaj, v katerem se šola nahaja in se porazgovorili o oblikah pomoči in sodelovanja in naleteli pri tem na veliko razti-m'evanje s strani vodstva tovarne. Še isti dan je ntunreč prejela delegacija v dar magnetofon, obenem pa dobila zagotovilo, da bo šola prejela tudi kinoprojektor. Mislim, da ni treba še posebej poudarjati, kaj pomenita za šolo omenjena predineta. To sta učna pripomočka, ki zavzemata eno najvidnejših mest v sodobni reformirani šoli in si pouka v bodočnosti sploh ne moremo predstavljati brez njiju. Seveda pa finančna sredstva šol danes še ne dovoljujejo, da bi si lahko same omislile kaj takšnega. Za obe koprski osnovni šoli pa je to že
dejstvo. Omenjena pripomočlca bosta namreč lahko s pridom uporabljali obe šoli, saj sta nastanjeni v isti stavbi. Zato je ta pridobitev, ki jo je omogočila tov£u-na TOMOS, še toliko po-membriejša.
Naj na tem mestu še omenimo, da je tovarna Tomos tudi že v preteklem šolskem letu pomagala šolama v Kopru in jima po-daiTila 100.000 din za pomoč šolskim izletom, omogočila brezplačen prevoz za izlete itd. Vse to kaže na res veliko razumevanje
s strani vodstva tovarne Tomos, ki ga ima do šole in šolskih problemov sploh.
Prav bi bilo, če bi zgledu to-■\'am6 Tomos sledila tudi dru^a podjetja v okraju ter prevzeia pati-onat nad posameznimi šolami in jim pomagala na podoben način.
Pionirska organizacija, aktiv LMS, šolski odbor in ravnateljstvo I. osnovne šole v Kopru pa se ob tej priložnosti vodstvu tovarne Tomos še enkrat najtople-je zahvaljuje za i-es prelep dar.
Analiza izpolnjevanja družbenega plana v koprski občini je pokazala, đa smo plan presegli na vseh gospodarskih in drugih področjih, le dve pajiogi sta v zaostanku — trgovina in obrt. Ni dvoma, da so tega krivi tudi objektivni vzroki, kakor porftanj-kanje primernih lokalov, premajhna investicijska in obratna sredstva în še nekateri drugi, vendar tudi sub-
3BCZDSCr>aO0CDQC30C3E]C3aOnC30OnCD 5D nCDBCDnCDSCDiaCDBCDBCDnCDSCDBOHCDEl

i MARTA GROM


Dva čedna modela za karirasto in enobarvno obleko.
ge takrat pred vojno sem bila šivilja. Potem je prišla okupacija. Očeta so aretirali, dva brata ubili, sama sem pobegnila v hribe. Ko je bilo vojne konec, sem sc vrnila in sama nisem vedela kaj bi: ali nazaj k šivanki, ali v fabriko, ali . . .
Drugi so odločili:
»V pisarno pojdeš!« so rekli. »Dvakrat si bila ranjena, medaljo imaš odlikovanje in .. .« Pogledali so mojo pohabljeno nogo. Tudi to imaš iz borbe.« so pridejali nekam spoštljivo.
Zardela sem in nerodno mi jo bilo.
»Nisem za to . . .« sem se branila. »In tudi . . . Sol nimam . ..«
»Kaj šole!« so me prekinili srpdi stavka. »Zato pa imaš pošteno srce in voljo In to dvoje je več vredno od vseh šol.«
Tako se je odločilo. Sedla sem za pisalno mizo in obrnila prve papirje.
Najprej sem bila na okraju, potém so me poslali na občino, kjer Se danes opravljam posle socialnega referenta. Srečna sem. Službo imam in sobico in šivalni stroj sem od doma pripeljala. Včasih ob nedeljah šivam, tako za zabavo in še več za uslugo .. .
Danes je bila Pišljcrjeva pri meni. Lep šopek pisanih tulipanov mi jo prinesla.
»Za vas, Minka!« je rekla. »Ker imate radi cvetlice.«
Potem je odprla torbo. »Saj ne upam , ..« je smeje pričela.
»Kar d:ijle, kar , , .« sem jo bodrila.
»Kada bi . ., seveda, če bi mogli . . .« Razvila je paket. »Tole oblekco bi nujno potrebov.ala in za moža srajco,« Globoko je vzrtibnita. »Oh! Veste Minka, niošlci so strašni! Koliko strgajo, zamažc,!o . . Potrepljala me je po rami. »Kar veseli bodite, da ste .sami '.«
Potem jo sedla. Postregla sem ji s pecivom iu kozarček žganja sem imela slučajno pri rokah.
IMeiltcm je Pišljcrjeva nričf^ia s svojim pripnvcdovaTijeni. Vse novicc je v eni sapi stresla Iz sebe: katera se je zaljubila, za katero kaže, cla se
bo zaljubila, katera bi se rada zaljubila in ne more dobiti fanta, in potem o zakonskih nezvestobah, o prepirih . . .
»Čudno, kaj vse ta ženska ve,« sem si mislila. Bežno sem poslušala njeno pripoved in nekam nerodno mi je bilo.
Končno — Pišljerjeva je izpraznila koš svojih novic; verjetno pa je hotela še kaj novega izvedeti. Pričela je pri meni.
»Glejte no, kako lepo imate urejeno stanovan,ie,« je rekla in se ozrla po sobi. Potem se je zastrmela naravnost v moj obriLZ. Skušala me je, ali se bom izdala, ali bom dala vsaj povod za sumnje . . .
»Večkrat mislim na vas . , .« je pričela s slabo prikritim načrtom. »Zakaj se ne poročite, Minka? Vsak, Se t.ako izbirčen mož, bi bil lahko srečen. Taka pridna žena . .
Nisem prezrla. Pogled PiSljerjeve je ušel na mojo pohabljeno nogo. Ni ine prizadelo, samo nasmehnila sem se.
Pišljerjeva je bil.i rahlo začudena. Nekaj časa je Se bezala v mojo pridnost, v mojo pohabljeno nogo, v moje urejeno stanovanje, a kmalu so je prepričala, da nisem dovzetna za take prijeme in spet se je povrnila k svojim oblekam,
ko , . . Moram! V nedeljo gremo na iz-ki) Moram! V nedeljo gremo na izlet in Koemurka gre z nami aH bolje: mi gremo z njo, z njenim pred-stojnikoni, z njenim avtom... In .saj jo pev-.nate, domišljavko. Ce je pred njenim Kocmurjem dr. in še n.iziv l)reds1 ojnik, misli, da mora bili on.a n.ajlcpša... Kar vem, vs.a bo v svili iu taftu.« Živo se Je zganila. »S5(c ji kaj šlvcli'.'« ,1c radovedno vprašala.
»Sem nekaj . .
»Seni kar vedela. ITh! Taka cloiniš-Ijavost! In pomislite, človek se ji mora klanjati! Seveda, moj mož je Koe-murjev »podrejeni« in ni Me zameriti. , .«
»No ... no vem . . .« Pišljcrjeva me je prekinila. »Oh!
Blagor vam, ljuba Minka!« ,ie rekla. »Od nikogar niste odvisni...«
Nekdo je potrkal. Kot nalašč, na vratih je obstala Kocmurjeva. PIS-Ijerjava je na maJi spremenila obraz. Stopila je proti vratom.
»o, draga Cilka!« je zaklicala. »Si tudi ti prišla? Le kje se dobiva! Sem prav vesela . ..«
»Tudi jaz . . .« Kocmurjeva je bolj skopo delila besede. Kar naravnost je pričela: »IVIinka, rada bi . . .«
»Boš spet nova?« je rekla radovedna Pišljerjeva.
»Malo . . .« Nekam dostojanstveno je od\njala zavitek. »Za malega bi rada obleko. Staro je polil z oljem, z ničimer je no morem očistiti. In . . .« Obrnila je nov kos blaga: »Samo eno srajco za moža in zame preprosto bluzico, . .«
Potem sem pomerjala, pisala centimetre. Nekdo je spet trkal. »Naprej!« sem zaklicala že skoraj nejevoljno.
Vrata so se počasi, nekam negotovo odprla. Prišla je Pepca, občinska snažilka, za roko je držala Bredico in Brerllca je pod pazduho stiskala prav majhen zavitek.
»Oprostite . . .« je rekla Pepca v zadregi. »Zadnjič sto rekli ... Pa drugič pridem...«
»Ne! Ne! K.ar vstopite, Pcpca! Kar vstopite!« sem zaklicala.
Prijela sem malo Bredico za roko, ,io po.sadila na prukico, Cn.i sama je morala odviti zavitek.
Gledala seru otrokova žareča lička, cgl'.'dovala rdeče belo pis;m cajh iii n a ( 1 u š e n o p o n j .-il a : ».Toj! To bnš lepa, lîrediea,« îîiïspe sía se medtem odpravljali. Zgovorno sla klcpelaii druga v drugo. 2o med vrati je Kocmurjeva nekam iz viška pripomnila:
»,IoJ! Kma\u bi pozabila, P.Iinka! ^'saj otrokovo obleko in mojo bluzo bi do nedi'lje nujno potrebov.Tla!«
(Nadaljevanje na S, strani)
jektivnih ni malo, glavne pa bi mogH našteti zelo na kratko: prem.ajhna izbira blaga, neprizadevna postrežba in slaba reklama.
Oglejmo si najprej naše manufakturne. galanterijske in tehnične trgovine. Da bi podprl lastno trgovino, .se odločiš za nakup v Kopru in stopiš v prodajalno. Kad bî si kupil blago za obleko, perilo ali podobno. Izbira je majhna. Se neprimerno manjša pa v boljšem kvalitetnem blagu. Ce pa le najdeš v trgovini n. pr. boljšo primerno srajco, pidžamo, majo itd., ne dobiš potrebne številke. Drugo: res kvalitetne, boljše kravate v Kopru sploh ni naprodaj. Celo v trgovini s čevlji istega podjetja, Ui ima svoje prodajalne tudi v Ljubljani, Mariboru, Celju itd., včasih ne najdeš vseh tistih vrst kakor tam. Na vprr^anje. zakaj tega ali onega blaga ni, dobiš v odgovor pojasnilo, da »ne gre«, ker kupujejo potrošniki to blago drugod. Po takem odgovoru si še ti prisiljen oditi v Trst ali v Ljubljano in si zaželeno nabaviti tam. Zdaj veš, da boš moral vselej storiti tako in koprska trgovina blaga ne bo imela, ker ga pač nihče ne bo zahteval. Krog je sklenjen.
To stanje je treba spremeniti! Tudi koprsko trgovine bodo morale n.avsezadnje poskrbeti za to, da bodo založene z boljSim blagom in v zadostni izbiri. Pri tem pa bodo marale seveda poskrbeti tudi za reklamo. Morala bodo seznaniti potrošnika s tem, da mu ni treba več hodit nakupovat take vrste blago n. pr, v Ljubljano, saj je pri tem izguba dvojna: trgovina ostano brez kupčije, potrošnik pa mora plačati pot v Ljubljano in nazaj. Ena izmed vrst reklame je seveda tudi izložba. Toda prav tu niar.sik.ie ni vse v redu. V marsikateri izložbi vidiš včasih samo manj kvalitetno blago, včasih celo zmečkano. V neki izložbi vidiš n. pr. čevlje, ki stoje tam že mesece in mesece ali celo leta in med njimi ni enega samega prikupncjšega para. Taka Izložba kupca prej odžene Ita-kor privabi.
Potem je tu še vprašanje postrežbe. Zgodi se ti lahko, da vzbudiš vidno nejevoljo, če »sitnariš« s tem, da bi si rad ogledal več vzorcev. V neki trgovini se ti moro dogoditi tudi to, rta se prodajalec zate sploh no zmeni in ko ga vpraša-š, če bi mogel kupiti to ali ono, ti čez hrbet malomarno odgovori: »Nimamo«.
To so nedvomno le subjektiTni vzroki za to, da naša trgo\ina no napreduje tako, kakor lii morala tn kakor napreduje v drugih slovenskih raeslih, kjer jc izbira od leta do leta večja in postrežba uslužncjša. Toda Koper se r.azvija, rasle in treba je nuditi v trgovinah kupcu vse tisto, kar S! lahko nabavi d.rugod v naši al« drugih republikah, ncs pa je, da je velika objelctivna krivda za zaosta-j,-'nje tudi v starih, premajhnih in re« neustreznih lokalih večine naših trgovin, Nekatere so v resnici skladišča in ne prodajalne. Toda to Je poglavj» zase.	-ar.
VELIKA DELA NAŠIH ROK
oo
v Škocjanu pri Kopru že nad leto dni deluje ustanova, ki ima največji vpliv na kvalitetno
preobrazbo kmetijstva v koprskem okraju
v Skocjanu 'pri Kopru stoji nad cesto lepo rumeno poslopje, ki imi clomać'ini na kratko pravijo Kmetijska šola, kar je menda nekoč tudi res bila. Pozneje Je imela v njej svoj sedež podružnica republiškega kmetijskega inštituta ipod nazivom Inštitut za jadranske kulture, od l. julija lani pa je to sedež novoustanovljenega Zavoda za pospeševanje kmetijstva, ki je v dobrem letu več kot upravičil svoj obstoj, saj je postal glavni vzvod za kvalitetni dvig in velike spremembe v našem kmetijskem gospodarstvu. Naj v naslednjem malo pobliže seznanim našo bralec z njegovim delovanjem.
pravzaprav uvod
Nekateri pravoverniki so huclujejo name, češ d.T. ne gre zganjati kulta osebnosti, čeprav se nekdo še tako izkaže v svojem delu, l;i ga v krogu naše skupnosti in za to skupnost opravlja. Povem pa, da nisem povsem istega mnenja s takimi krepostniki in Ce čisto po človeško gledam, se mi zdj veliko bolj prav, da dobi vsako zaslirženje svoje priznanje že na tem svetu, ne pa šele v raznih nekrologiu po smrti ali morda ob kakšni osemdesetletnici, katere se.veda zaslužnlk ni sam kriv. Menim, da ima takojšnje priznanje zaslug tako posameznika liot skupin ali organizacij dvojen pomen in korist: najprej je to močna vzpodbuda za tistega, ki mu priznanje gre, hkrati pa je to opozorilo za državljane v zadregi, naj se za pomoč in rešitev iz teh zadreg obrnejo na tiste posameznike ali skupine ljudi, lu so s svojim delom dok.azali, da znajo zgrabiti vola za roge. In takšni ljudje, ki to znajo, delajo tudi v našem Zavodu za pospeševanje kmetijstva v Skocjanu pri KoiJru.
vola za koge
Ko jo bil 1. Julija 1958 Zavod ustanovljen, je njegov direktor inž. Francek Pajenk zbral okoli sebe še nekaj znanih kmetijsltlh strokovnjakov, ki smo jih že večkrat imeli priložnost čutiti in slišati v javnosti, saj so svoje znatne izkušnje vedno pripravljeni posredovati potrebnim kme-tijcem. 2e ob začetku delovanja si je Zavod postavil za svojo osnovno nalogo, izdelati podrobno analizo proizvodnega stanja v kmetijstvu n.a področjtt našega okraja. Pri tem so pričeli strokovnjaki od ugotovitve, da imamo pri nas dva proizvodna rajona: obalnega s sredozemsko obmorsko klimo, in zgornjega s celinskim podnebjem. Na tej podlagi so bili napravljeni proizvodni programi in prilagojeni posameznim predelom.
zgornje podkoc.je
Analize so pokazale, da je zgornji rajon močno humidjro p.ođroCje (z velikimi padavinami), kar je izrazit teren za intenzivno ži\'inorejo. Na tej podlagi je Zavod predlagal okraju in republiki, naj bi se na Postojnskem. združila vs.a kmetijska posestva in kmetijske delovne zadruge v eno samo kmetijsko gospodarsko enoto, kar bi bilo edino pravilno glede na enotni proizvodni program — vzrejo plemenske živine, v načelu st»a okraj in republika soglašala s predlogo. Na ogled sta prišU dve komisiji — treba je bilo lomiti kdo ve kakšne in zakaj predsodke in ugovore — dokler ni bil led prebit lii sredstva zagotovljena, izvedba združevanja in formir.anje Živinorejskega kombinata pa poverjeno postojnski občini, pri čemer so njeni obkastveni in politični forumi in ljudje opravili veliko delo — deloma opisano v prejšnji številki lista v se-
stavku Visoka stopnica. Za vse to je naš Zavod za pospeševanje kmetijstva izdelal podroben investicijski in proizvodni program, po katerem se zdaj odvija vse delo Živinorejskega kombinata v Postojni. Pri njem sta Se vedno angažirana za pomoč dva strokovnjaka Zavoda — živinorejec in geodet — dokler ne bodo stvari stekle in izgradnja kombinata popolnoma dokončana, Pr;iv je, da tudi to vemo in si tako Se dopolnimo sliko iz Visoke stopnice,
in se na obali
Za obalno področje so bili glede na . izredno ugodne klimatske in zemljiške pogoje napravljeni programi za intenzivno vrtnarsko in živinorejsko ter sadjarsko-vinogradniško proizvodnjo, kar je podrobneje razvidno iz rajonizacije kmetijske proizvodnje, ki jo je prav tako izdelal naS Zavod.
Živinorejo je bilo treba uvesti na obalnem področju predvsem zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja, ki ga nujno potrebuje že dok.aj izčrpana zemlja. Po izdelanem programu se bo vrtnarstvo razvlj.ilo v dveh smereh: v rastlinjakih in na prostem. Proizvodnja v rastlinjaldh bo omogoCil.T. zgodnje pridelke, kot jih doslej nismo bili n.avajeni, bodo pa razmeroma dovolj poceni, ker bo za ogrevanje zasteklenih površin izkoriščana sončna energija. Ker programi hkrati predvidevajo maksimalne hektarske donose, kar bo doseženo z uvedbo najsodobnejših agrotehničnih sredstev in naprav, bo na našem področju dovolj zgodnjih povrtnin, da bodo zadovoljene polrebe vseh večjih potrošniških središč.
Skupaj z Vodno skupnostjo Zavod hkrati proučuje in planir.a namakalni sistem, po katerem bo mogoče namakati vso proizvodno zemljo do sto metrov viSine nad morjem. Kaj to pomeni, si lahko predstavljamo, če vemo, da nam suša skoraj redno pobere nad polovico pridelka na njivah.
Z obnovo vinogr.adov je Zavod za nekaj časa prenehal, dokler ne bo s povečanim staležem živine zagotovljenega dovolj hlevskega gnoja, da bo moč ob uporabi Se drugih agrotehničnih prijemov zagotoviti vs.aj štiri vagone kvalitetnega grozdja na hektar.
Zato pa Zavod že ureja na posestvu Skocjan—Ankaran pod Serminom na okrog lOO ha velik demonstracijski hruškov nasad, na katerem bodo že letos na 20 ha posajene žlahtne hruške s predvidenim donosom 8 vagonov sočnih sadežev na hektar — roditi pa bodo začele že čez tri leta . ..
Više ležeče površine zasajajo tudi z arom.atiCnlmi in zdravilnimi r.astli-nami, kot so sivka (lavendel), bovhač in druge.
pobudniki in izvajalci
To je le na kratko opisan.a dejavnost našega Z.avoda za pospeševanje kmetijstva, s čemer Se ni rečeno, da sem že vse povedal, kar je treba o
njem povedati. Kot se njegova de-j.avnosl; zrcali v Visoki stopnici na Postojnskem, (ako jo je čutUi tudi drugod, kjer se kmetijstvo naglo trga iz zaostalosti, o čemer bo še govora v našem listu. Z.avod zdaj na podlagi proizvodnih analiz izdeluje kcnkrelne programe in projekte za takojšnjo realizacijo ugotovljenega proizvodnega programa. Delo Je že tolilto napredovalo, da posamezna kmetijska posestva že tudi na obalnem področju pripravljajo gradnjo rastlinjakov in hlevov ter nakupujejo živino.
Več o tem in bolj podrobno pa dru gič.
Rastko nradaškja Sedež Zavoda za pospeSevanje kmetijstva v Skocjanu pri Kopru


Veliki vojaški uspehi NOV in PO.J na vsem jugoslovanskem ozemlju so proti koncu leta 194-1 vzpodbudili Glavni štab NOV in PO Slovenijo, da jo osnoval posebno mornariško skupino na področju Slovenskega Primorja. V arhivu Moi-nariškega odreda NOV.! Koper so zbrani podatki takratnega 'komandanta poročnika mornarice Franca Dermote o nastanku, razvoju in delovanju te mornariško skupine, iz katerih posnemamo naslednje:
Poročnik Franc Dennota je konec septembra 1944 izročil komandi Istrskega vojnega področja priporočilno pismo štaba VII. korpusa NOV in POJ, v katerem je bila odredba Glavnega štaba NOV in POS o formiranju posebnega oddelka mornarice, ki ga bo vodil major Jan'ez Tomšič in bo deloval na opei-acijskem področju V [I. toorpiisa. Že 25. septembra 1944 je poročnik Dermota v svojem poročilu Mornariški gmpi Dri IX. koiTDusu omenil, da je možno zbrati večje število tovarišev. ki so sposobni za mornarico in da je moč takoj sestaviti skupino desetih mornarjev. Treba bi bilo le preskrbeti opremo, ki bi naj jo ta skupina dobila na zapadni strani Snežnika, kjer bi jo letala odvrgla.
Zanimivo jo tudi poročilo z dne 20. oktobra 1944 št. 2C'44, ki navaja število sovražnikovih postojank ter število sovražnikovih oboroženih sil. V tem poročilu je med drugim tudi omenjeno, ďa ima »mesto Piran izmed vseh most, ki spadajo v območje Slo-ven.^ke Istre, še najbolj pomorski
(Nadaljevanje)
Neverjetno me pogleda. Seveda, brez uniforme, brez činov, pa še ženska povrhu. Ker se drug kandidat ne pojavi, Je videti prepričan, nilro razporedi delo. v useku bomo kopali zemljo III. kategorije in Jo nalagali na »korde«. Okrog nas se počasi zbirajo vozniki, okoliški kmetje in nas radovedno opazujejo. Četne hlglenl-čarke in sanJtejci z z.avoji. ki .smo si Jih oskrbeli že v Kopru, povijajo roke brigadirjem. Prve dni jih bo treba čuvati, kajti žulji so za vsakega brigadirja kaj neprijetna druščina.
Nekateri fantje, zlasti kovinarji, zavoje odklanjajo, češ da im.ajo roke utrjene. Tudi njim bodo najbrž še prišli prav. Samo če ne bo prepozno.
Prvi krampi zaorjejo v zemljo, po-
1'	%
Ú	
^	v.
1	
D --ii '	■V
t« 1	LC '
1	
mešano s kamenjem. Tla so trđ.a, da krampi kar odletav.ajo. Obrazi fantov niso nič kaj navdušeni. Zagrizeno, brez besed rinejo v reber. Prve potne srage zablestijo na njihovih obrazih. Pridružim se trojki ob »kordl« In med kepe strnjene maso zasadim lopato.
»Pri nas komandanti običajno ne delajo,« se oglasi za mojim hrbtom delovodja. N.amuznem se.
»Mi smo to r.azCistlli na prvi brigadni konferenci še pred odhodom" na Autoput. Člani štaba nimajo nobenih


.
i Sv
DelomSče III. koprske MDB v njeni prvi delovni dekadi
privilegijev. Njihovo roke so pr.av tako dobre za lopato in kramp Uot roke navadnih brigadirjev. Sicer pa žo star pregovor pravi, da vzgled najbolj vleče,« mu pojasnim.
Zadovoljno pokima:
»Pravilno ste odločili. BI vas tudi drago stal vsak, ki bi živel na račun brigade. Norme so zelo visoke.«
»To smo že slišali sinoči v Svetu naselja. Komandant nas Je opozoril, da o kakšnih mladinskih normah pri vašem podjetju ni govora.«
»Kes Je tako. Dosledno se držimo principa, da je treb.a brigade ocenjevati na osnovi realnih norm. To boste najbolj občutili v prvih dneh. Ne pričakujte, da Jo boste kar takoj
Piše MARIJA VOGRIC
mahnili preko sto. Se kmečkim brigadam ni vedno uspelo.«
Krepkeje poprlmem lopato. Napovedi res niso kdovekako vzpodbudne. Čedalje bolj so me polašča občutek negotovosti.
Pogled na upognjene hrbte, v katere se vedno močneje upirajo sončni žarlsJ, me pomiri. Nič, ho kar bo. Kar tako se ne d.amo. Bomo že pokazali, da nismo od muh!
Skozi odprta vrata Se togotno zaganja veter. »Dnevni izvještaji« in vsi mogoči drugi papirji nebogljeno fr-l'o(ajo n.a mizah, zbitih iz grobo obdelanih desk. Od časa do časa, kadar veter s podvojeno močjo pritisne v sobo, vrata v tečaj ill tiho zaječi jo. Pod nizek strop se neiiretrgoma \t-tinčijo oblaki cigaretnega dima.
Zdaj bi se tudi meni prilegla cigareta, pomislim. Na mizi pred menoj leži dnevno poročilo številka 1. Bri-
gada je izpolnila normo s.mio SO Oči so mi prikovane n.a osmico in ničlo poleg nje. Ne, to ni mogoče! Kako naj pridemo pred brigado s temi »ciframi«?
N.asproti ml sedi tehnik, ki vodi naša dela. Okrog njeg.a delovodje, komand.anti brigad, vodstvo naselja. Tehnik nekaj razlaga s tihim, uspa-v.ajočim gl.asom. Ne poslušam ga. Natančno vem, da bi mu morala slediti, toda vsa moja dobra volja nič ne zaleže. V meni vžtr.ajno kljuje ena sama misel: delali smo, tega ne more nihče zanik.iti. In vendar . . . normo smo dosegli le 80 "/o. Kje tičijo vzroki? Visoka norma, slaba organizacija dela, izračuni?
Sergij in Ivan sedita poleg mene. Njune misli ta trenutek prav gotovo niso bolj vesele od mojih. Sedim kot lUi (rnih. Ko je sestanka koncc, odhajamo vsi trije sklonjenih glav. Pred barako globoko vdihnem svež zrak in za trenutek razbijanje v sencih preneha.
»Kanta, k;ij naj storimo?«
»Večina brigad ima še bolj porazen učinek,« ugotavlja Sergij.
»To Jc kaj slab:i tolažba,« zamišljeno odgovarja Ivan, »Nekaj je pri celi stvari narobe. Samo k.ij?«
»Ko smo odhajali na zvezno akcijo, sem med drugim sklenil, da naših vodečih ljudi ne bomo mučili z nočnimi sestanki. Zdi se mi, da bi nocoj kazalo napraviti izjemo. Kaj menita vidva?«
Oba soglaš.ata- Polož.aj jp tako resen, da ga mora šUib temeljito pretresli. Se nekaj takih spodrsljajev in za udarništvo v prvi dekadi se lahko kar pod nosom obrišemo.
Pred štabnim šotorom n:iletimo n.i dežurnega.
(Nadaljevanje sledi)
značaj« ter da »pristanišče mesta Piran služi tťenutno kot majhna oporiščna točka v obalnem patrolnom sistemu, ki ga je okupator zgradil na zahodni obali Istro od Pulja do Trsta, da bi si zavaroval obalo'<.
22. oktobra leta 1944 je poročnik Franc Dermota v tedenskem poi-očilu Mornariški grupi pri štabu IX. korpusa omenil težave, ki so nastale zaradi okrepitve sovražnikovih postojank in je tudi poročal o svojem sestanku s tedanjim komisarjem Komande mesta Koper v Komarči. To poročilo me(i drugim omenja, da so istrski ljudje preplašeni zaradi krutosti okupatorja, vendar pa v njih polje upoma slovenska laú in da so ob večji pomoči pripravljeni žrtvovati svoja življenja za svobodo.
Ker je poročnik Dermota istega dne, to je 22. oktobra 1944, poslal štabu IX. korpusa spisek pripailnikov Mornariške skupine pri Komandi mesta Koper, se smatra ta dan kot dan ustanovitve Mornariškega odreda NOVJ Koper. V tem spigku so naslednja imena: Franc Dermota, poročnik mornairice, doma iz Železnikov; Edvard Logar, absolvent trgovske pomorske akademije iz Litije; Bernard Prašelj. polilde-legat, ladijski kovač iz Doline pri Trstu; Jožo Kocjančič, pristaniški delavec iz Doline pri Trstu; Rihard Svetina, pristaniški delavec iz Doline pri Trstu; Karel Feraus, pristaniški delavec iz Doline pri Trstu; Boško Maric iz Nikšiča.
Komanda mesta Koper e imela v oktobru 1944 svoj sedež v Hi-\'ojih, kjer je bila 4, novembra napadena. Kljub temu, da se je napada udeležilo več kot 300 mož okupatorjeve vojske, so se rešili pripadniki Komande mesta Koper in z njo tudi Mornariški odred. V decembru pa je Mornariški odred začel organizirati pomorsko oblast ob obali in je že imel v rokah generalni načrt tržaškega pristanišča z vsemi podatki o utrdbah na valobranih, o minskem polju, imel je tudi načrte ladjedelnic pri Sv. Roku in Sv. Andreju ter mest Milj in Kcpra.
V začetku so pripadniki Mornariškega odreda izvedli le nekaj manjših akcij, ko pa se je njihovo število v marcu leta 1945 povečalo na 27 mož, so v noči med 14. in 15. aprilom leta 1945 razbili nacifašistično gnezdo_ v Izoli. Napad so izvedli tako bliskovito, da jim je uspelo razorožiti presenečenega sovražnika in mu zapleniti sti-ojnico, brzostrelko in 50 -pušk.
Komaj deset dni po tem dogodku pa je bil že formiran bataljon in 2. maja 1945 je komandant prvega obalnega sektorja dobil sporočilo naslednje vsebine: Mornariški odred Koper je 28. aprila pregnal okupatorja iz Izolt' in jo zasedel. 1. maja je zasedel tudi Piran in Portorož. V vseh teh mestili je odred prevzel oblast v s^'oje roke in je vzpostavil zastopništva v pristaniščih Koper, Izola, Piran in Portorož. Talcrat so pripadniki Mornariškega odreda NOVJ Koper prvič za-orali belo brazde po našem morju z zaplenjenim motornim čolnom in na njem je plapolala zastava, iki so jo odi-'edu poklonile alcti-vistke iz Loparja,
KOPRSKO TURISTICNO-OLEPŠEVALNO DRUŠTVO JE RAZDELILO NAGRADE
za najlepša okna in balkone
Koprsko Tiu-istično olepševalno društvo je na podlagi svojega .pomladanskega razpisa nagrad za najlepše ocvetličena okna in balkone ter na predlog posebne strokovne komisije nagradilo 22 prebivalcev iz Kopra, Semedele, Škocjana in Ankarana. Tri pive nagrade po 4000 dinan-jev prejmejo Amalija IMarkcžič in Mila Flc.i;o v Skocjanu ter Maruška Casagrancle v Ankaranu; štiri druge nagrade po 3000 dinarjev prejmejo Tone Gorše v Skocjanu, Albert Sailer v Ankaranu, Anton Benko v Semedeli in Aleksander Lukež v Kopru; pet tretjih nagrad po 2000 dinarjev prejmejo Janko Gnezda in Pepca Bordon v .Semedeli, Ernest Jako-min in Mara Pele v Kopru ter Marija Hrvatin v Ankaranu; deset nagrad .po 1000 dinarjev prejmejo pa Irina Knez v Skocjanu, Ivanka Valentinčič in Stanka Vilhar v Semedeli, Franc Sak-sida, Lado Štante in Angel Pucer v Ankaranu ter Silva Sršen, Maja Petelin, Lučka Jaklič in Marija Marte! v Kopru,

Kakor je znano, je fizkulturna nabiralna akcija za izgradnjo telesnovzgojnih in športnih objektov v Sloveniji podaljšana do 29. novembra. V koprskem okraju smo v zadnjem času lo akcijo zanemarili in prav bi bilo, da bi v mesecu dni, ki jo pred nami, nadoknadili zamujeno. Predvsem bi morali povečati svojo aktivnost občinski štabi za zbiranje sredstev. Menimo, da je ostalo
V ponedeljek je ob 21.30 uri izbrulmil velik požar v obratu obrtnega podjetja za rezanje in predelavo losa >'Jelka« v Kozini. Začetek požara je bil v neposredni bližini električnega stikala v žagarskem obratu. 2aga je bila v nekaj minutah v plamenih, zato kljub hitremu posredovanju gasilcev ni bilo moč preprečiti najhujšega, Gašenje je tudi ovirala okvara v hidrantu.
P/l »BIHAC« jc 22. oktobra priplula v Emden, kjer manipulira s tovorom.
M/l »BLED« je 19. oktobra priplula iz Mobile (ZDA) v Berj-routh, kjer razklada.
M/l »BOHINJ« je IS. oktobra priplula i' Houston (ZDA), kjer naklada tovor.
M.l »BOVEC« je 12. oktobra priplula v Burgas, kjer razto-■varja do 27. oktobra.
P/l »DUBOVNJK'. je 20. oktobra priplula na Reko. Icjer pre r poprai^ilo v suhi dok.
M/l »GORENJSKA« je IS. oktobra priphda v Benetke, kjer naklada tovor.
P/l »LJUBLJANA« je 21. oktobra odplula iz Splita.
M'l »MARTIN KRPAN: je 22. oktobra priplula na Reko, kjer vxanipulira s tovorom.
Pn »NERETVA« je 21. oktobra priphda v japonsko pristanišče Niigato.
M/l »PIRAN« je na poti iz ZDA v Jugoslavijo in připluje 24. oktobra v Piran.
pn »POHORJE« je 20. oktobra odplula iz reškega pristanišča.
P/l »ROG« je na poti na Kontinent in prispe 26. oktobra v Aden, 11. novembra pa. v Gibraltar.
P/l »ZELENGORA« je S. oktobra priplula v Galveston, kjer naklada tovor.
irailio Auml
izven akcije še zmeraj precej naših tovarn in ustanov, izkoristili nismo gostinske obrate in kinematografe, da ne govorimo o raznih javnih prireditvah. Vsa dosedanja akcija je pokazala, da prebivalstvo povsem razume pomen zbiranja sredstev za objekte, ki bodo služili mladini in vsemu prebivalstvu, da pa prav zaradi pomanjkljive organizacije ne zberenio dovolj.
zai'adi česar ni bilo moč pravočasno omejiti požara z vodo.
Okoliščine Icažein da je vzrok požara iskati v neprimerno zavarovanem električnem stikalu. Nastalo škodo za sedaj cenijo na 5 do C milijonov dinarjev.
Tudi podjetje »Mala oprema« v Izoli je utrpelo 14. oktobra' večjo škodo zaradi požara, ki j'e izbruhnil v lakirnici, kjer uporabljajo nitrolake. Lakirnica bi morala biti ločena od oddelka, kjer je spravljena oprema, pa tudi električna inštalacija ni bila pravilno nameščena. Rezultat je: škodo vsaj 6 milijonov dinarjev, ki jo je povzročila majhna iski-a, ko se je utrgala perut električnega ventilatorja in vžgala z ni-troplinom napolnjeno ozračje.
kesitev ivri2.a.nk1: iz prejšnje številke
Vodoravno: 1. Waterloo, 9. vasica, 15. elastika, iG. etilen. 17. sel. la. aga. la. Knin. 20, Ndkola) T(esla). 21. Tm, 22. ona, 23. orel, 2.1. rti, 2,';. Marij, 27. Sporarii, —t, 29. Inos. 31). dleta 31. Rado, —n, 33. metrika, di. Melik, 3l!. sli, 38. Reka. 39. be.-. -10. os, 41. sova, 43. res, 44. eni. 45 Bvropa, -17. Tartarin, 49, ravn.k, 50 risorozi.

-T^"'« I

Vse svoje sorodnike, znance in prijatelje toplo pozdravljata Aleksander GuStin iz Orleka 28 — občina Sežana, in Miro Crnac iz Izole, Kosova 3. Sporočata jim, da služita kadrovski rok na Reki, V. P. 3450/14-C.
MESTNA HRANILNICA V IZOLI
Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	raCunovodjo
2.	likvidatorja
P o g o j i : za delovno mesto pod 1. popolna srednja šola in najmanj 10 let računovodske prakse; za delovno mesto pod 2. popolna srednja šola in zaželena vsaj dveletna praksa v denarnem ali zavarovalnem zavodu
Prejemki po Zakonu o javnih uslužbencih, položajna plača po pravilniku o položajnih plačali Mestne hranilnice Izola, conski dodatek po uredbi
»projekt koper«
Podjetje za projektiranje visokih in nizkih gradenj
Koper, Verdijeva 11
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	INŽENIRJA ARHITEKTA za visoke gradnje in urbanizem
2.	INŽENIRJA STATIK,^ za statične preračune vseh gradenj
3.	INŽENIRJA HIDROTEHNIKA za pro,jektiranje vodovodov, kanalizacij in cest
4.	GRADBENEGA ALÏ STROJNEGA TEHNIKA za instalacije vodovoda in ogrevanja
5.	GKADP.ENEGA INŽENIRJA ALI TEHNIKA za kalkulacije gradbenih in obrtniških del
Za delovno mesto pod 4. je opremljena soba na razpolago, za ostala mesta po dogovoru.
Osebni dohodek za delo po učinku po veljavnih pravilnikih podjetja — Pismene ali osebne prijave na naslov podjetja
iVF,liEl,JA: 25, oktolira: 8,00 Uomatie novice — 0,05 Kinetijska odda,ta:
—	Novi hruškovi na.sadi iia območju kz Bertoki — 8,.10 Z narodno pa'imi.io v nedeljsko jutro
—	9.00 Naša nedcl.iska ropoi-laža: »Tolmin včei-aj in danes« — 9.15 Za-Ijnvni zvoki — i:i.30 Sosedni kra,i i in l,1iid.ie — 14,0(1 Glasba po želiali
—	15,01) Vesti — 15,10 Zabavne mc-lodl,1e,
i'onedei-jek, 2G. oktolira: 7.15 Glasba za dobro .jutro — 7,3o Vesti — 13.30 Ve.sti — Ki.'lO Kmetij.ski nasveti: »rro.gram semenske .službe n,! Kopi'slvomt — 13.43 Zabavna glasba — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Izbrane melodi.ie — 15,0(i Vesti — 15,10 Zabavna qlasba — 1.5,20 Igra Veseli tržiški kvintet.
TOREK: 27. oktobra: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti 13.40 Kmetijska univerza: »Kako pi-ekrmiti čimveć živine na hektar obdelovalne zemlje« — 13,50 Odlomki iz oper — M.3o Sola in življenje: S pionii-ji v tovarni i.qrač »Mehanotehnika« — 14,50 Glasbena medipra — 1.5.00 Vesti
—	15.10 Zabavna Rlasba — 15.20 Narodne pesmi in ple.si,
.SRKDA, 28. oktobra: 7,15 Glasba za dobro juti-o — 7.30 Vesti — 13,30 Vesli — 13.40 Kmetijski na.sveli; »Globoko jesensko in zimsko oranje» — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Kulturni obzornik: »Ali pravilno štipendiramo?« — 14,40 Narodni odmevi — 15,00 Vesti 15,10 Zabavna glasba — 15,20 Primorski pevski zbori — 15,40 Iz Iz zbornilca spominov.
Četrtek, 29. oktobra: 7.15 Gla.sba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13 40 Kmetijska univerza: Po.ioji in motenje skladiščenja zimskega sadja« — 13,50 Kalma-nove melodijo — 14,00 Glasba po željah — 14,30 PoRovor z vollvei — 14,40 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna Rlasba, vmes reklame — 15.20 Dalmatinske popevke,
TETEK, 30. oktobra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13..30 Vesti — 13.40 Kmetijski n.a.sveti: »-Najnovejši herbicidi« — 13.45 Od melodije do melodije — 14,30 Domače aktualnosti: »Pred volitvami novih odborov SZDL« — 13.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba.
SOBOTA, 31. oktobra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza: »Intenziviranje vino.sjradni.ške proizvodnje« — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 I.urajo veliki revijski orkestri — 15,00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Pojejo Pohorski fantje — 15,30 Iz našili kolektivov.
POROČILO Mestno hranilnice Izola-Kcper za september 1959
Hranilne vloge so se povečale od 1. I. 1959 od 39,763.535 din na 57,302.400 dinarjev ali za I7,533,0C5 dinarjev.
Tekoči računi so se povečali od 1. I. 1959 od 3,902.005 dinarjev na 10,872,342 dinarjev ali za 6,970.337 din. Stanovanjski skladi so se povečali od 1, I, 19,59 od 8,427.9.54 dinarjev na 9,432,992 din ali za 1,005,038 dinarjev. Bančnih posojil je bilo odplačanih od 1, I, 1959 od 12,642,473 dinarjev na a,251.730 din ali skupno 4,380.737 din.
Potrošni.^ka posojila so se zmanj--iala od 1. I. 1959 od 31,179,714 dinarjev na 24,503,713 din ali za 6,676.001 din. Ostala posojil.-i =0 sp povečala od 1. I. 1959 od 22,388.434 dinarjev na 39,316,934 din ali za 16,428,50« din.
Komunalnih posojil je bilo izplačanih do 30. IX 1959 5,807.067 dinai'jev.
Obvezna in posebna rezerva je bila na dan 30. IX. 1959 13,703.087 dinarjev.
Dohodki so znašali od 1. I 1959 do 30, IX. 1959 5,844.833 dinarjev Izdatki pa 5,747,806 dinarjev.
Dotok hranilnih vlog je stalen. Opažamo, da je bilo poleti in jeseni manj vlo.g kmetovalcev, tako da gre povečanje vlog večinoma na račun malih vlagateljev Iz vrst delavcev in uslužbencev.
svîla in cajh
(Nadaljevanje s G. strani)
»In jaz tudi mojo obU-kco ... Za moževo srajco ni Uako nujno . , .« je p r i de j a 1 a I • i š 1 j c r j e v a.
Z;i_strmela sem so v Kotmurjevo, v Pišljerjcvo, v Popto, nazadnje sem z ořmi obvisela na mali liredici.
»N.ajprcj naredim naši punčki:« sem odločila.
Gospe st;i bili presenečeni, 1'cpci je bilo nerodno, le lîredica se jc srečno n.asmclinila.
»Ali . . . meni se zelo mudi . . .« se je prva oglasila Kocmurjev.n. Odprla je torbico, iz nje izvlekla vreCko boil-bonov. Ponudila jo jc Rreilici: »Kajne, saj boš počakala mala!« je relila. »En dan. preje aH en dan pozneje , . .«
Otrok je bil zbegan, negotovo jc držal vrečko bonbonov.
No vem zak:ij, z nekim prezirom sem strmela za Pišljerjcvo in Koc-miirjcvo, iti sta še pred vrati vneto ponavljali:
»Saj boste iVIinkica, kaj ne! Zares nujno je . . .«
Ostala sem sama. Tudi Pepca s svojo nrcdico je odšla in tudi ona je med vrati naročala:
»K:ir njira;i naredite, Minka! Naša bo že poC.Tkala . , .«
Samo Bredica je molčal.-i. Ko sta bili že zunaj sem opazila, d.a je zavitek z bonboni pustila na tleh ob mizi. .Stekhi sem za njima, a že sla zginili za ovinkom.
Obst.ala sem sredi sobe z vrečko bonbonov v rokah. Oči so mi hladno počivala na pisanih tulip:mih. Pred menoj je ležalo blago: svila in eajh . . . Prijela sem zadnje in urezala oblekco za m.alo Rredico . . .
koper: 23., 24. In 25, oktobra amoi'i-ški bai-vni film NALOGA MAJORJA VEBSA, 26. lin 27. oktobra ameriški barvni film PLES NA VODI, 28, in 29, oktobra ameriški barvni film RAZKOŠNA JAHTA,
izola: 23. oktobra francoski bat-^mi film cinemascope TAMANGO, 24. in 25, oktobra ameriški barvni film PLES NA VODI. 26. in 27, oktobra ameriški bai-vni film RAZKOŠNA JAHTA, 28. in 29. oktobi'a sovjetski barvni film TIHI DON I.
PIRAN: 23, in 24, olctobra jugoslovanski film ŠTIRI DESETLETJ.'\ KPJ, 25. in 26. oktobra italijanski barvni film cinemascope SPORU-NI NA ITALIJO, 27. in 28, oktobra italijanski film VARIETEJ-SKE LUCI, 29. in 30, oktobra ameriški barvni film C.IROVND-C IZ OZA.
30. oktobra ameriški barvni film ČAROVNIK IZ OZA
poill-ouoz: 23, in 24, oktobra italijanski barvni film cinemascope SPOMINI NA ITALIJO, 25, in 26, oktobra italijanski film VARIE-TE.TSKE LUCI. 27, in 28, oktobra italijanski film ANA ZAKEO, 29. in 30. oktobra sovjetslci barvni film IDIOT.
ŠMARJE: 24. oktobra ameriški barvni film R.A,ZKOSNA JAHTA, 25, oktobra švedski film NASMEH POLETNE NOCI, 28, oktobra ameriški film M.-XT.^ HARI.
SEZ.\N.\: 24. in 25. oktobra ameriški film PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE, 27. in 28. oktobra .italijan-.ski film SEDMI RAZRED, 29. in 30. oktobra mehišlci iilm DIVJ.A STR.-\ST.
napoved vremena za č;is od 23. X. do 30. X, 1939 Predvideni vdor hladnega zraka, ici smo ga piiičakovali v zadnjih dneh, jc bil preprečen zaradi moč-i toplih sredozemskih vetrov. Lahko pa pri-čakvtjemo v pi-ihodnjih dneli zelo tipremenljivo vreme in padec temperature zralca predvsem v severnih in severozahodnih predelih naše države. Medtem ko bo med 23. in 25. olcto-brom lepo vreme, napovedujejo vre-mcno.slovci, da bo po 2G. olctobru za-. čelo deževati. v novembru bo po vsej verjetno-sti nastopil mraz liot posledica stalnih novemberslcih padavin.
KUPIM ALI ZAMEN.IAM HIŠO Z VRTOM V KOPRU PORTOROŽU, VALDOL-' TRI, NOVI GORICI ALI OPATIJI. Pogoji: bližina avtoceste, zatišje pred burjo, razgled. — Ponudbe na naslov: Iva Sancin, Kamnik, Graben
ŠTIRISOBNO HISO, hlev, klet ter 8000 m- zemlje, zasajeno s trto in oljkami, prodam blizu Sečovelj. Karel Kastelič, Kri-ži.šče — Sečovlje 106,
PRODAM RADIOAPARAT z gramofonom skoraj nov (moderna omarica). Ogled od 15, do 17. ure — Glagoljaška 1D Belveder.
Renco Koman
PULJ—KOPER. Zamenjam krasno dvosobno stanovanje s kopalnico v centru Pulja za enako v Kopru. Naslov na upravi lista.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. — Naslov v upravi ,lista.
COTTUR - dvokolesa »COTTUR«, »BIANCHI«, »LEGNANO«. Ci-klomotorji — Moto M. V. Nadomestni deli za dvokolesa, — cildomotorje, — Vespe, — Lam-brette, — Moto-colibri »Puchfi. COTTUR, Trieste, ulica Crispi 8.
DVOKOLESA od 7,000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000.— dalje ter VESPE in MOTORJE, ! nove ter rabljene, Vam nudi | tvrdka MARCON, TRST, Ulica Pieta 3 in nova trgovina na Trgu ospedale 6. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
OBVESTILO
Delavska univerza v Izoli prireja v okviru šole za taije jezike tečaje za italijanski in nemški jezik. Tečaji bodo v večernih urah v času od 5. novembra 1959 do 10. maja 1960.
Podrobnejše informacije do- ' bite pri Delavski univerzi s sede-' ^ žem na občinskem odboru SZDL,' > telefon 41-39, kjer tudi sprejemajo prijave. Rok prijave za vpis t je do 5. novembra 1959.	'
Mladina gimnazije v Idriji namerava odkriti spominsko ploščo IÍ vsem dijakom bivše realke inj It učencem drugih šol v poslopju ' reallce, ki so padli v NOB.
Prosimo vse svojce in znance, .i da sporočijo o podatlve na naslov ravnateljstva gimnazije.
ljudska univerza
v	nedeljo, 25. oktobra, ob 10. uri|l|: bodo v prostorih italijanskega kul-| -J; turnega krožka v Kopru predvajali ' ■ za pionirje in cicibane diafilma lostna povest o muli« in »Delo«. '
v	torek. 27 oktobra, bo ob 20. uri' v Mali dvorani gledališča v Kopru redno predavanje z naslovom »No«, šolska reforma«. Predavala bo načelnica tajništva za šolstvo pri OLO Ko-, per Danica Kogoj.	|
Da ne bi preveč i^oglaril in na dolgo in široko razpredal svoje misli, naj kar na kratko citiram nekega trpina iz Postojne, ki mi je poslal takole pismo:
»Dragi Vane! Pusti tokrat gostilne in podobne lokale, ki so po naiyadi na Tvojem programu in se malo obregni ob postdjiiski kino. Pravzaprav ne ob kino, marveč le ob njegovo osebje z blagajničarko na čelu. Nedavno sem se namreč priključil čakajočemu občinstvu pred kinom in z drugimi sotrpini vred čakal na burji in' mrazu na blagajničarko, kdaj bo blagoizvolila priti in nas s svojim prihodom rešiti iz m.rzle zagate. Bližala se je že ura, ko naj bi se predstava pričela, pa sem. vprašal potrpežljivega soča-kalca. če bo .s/jlo/i. predstava ah ne. Odgovor je bil vse prej kot tolažilen: Oh, saj ni samo danes tako!
No, pa se je blagajničarka le prikazala hi tudi vstopnice smo dobili. Ker preblizu platna ne vi-dim ravno riobro, sem ponudil
blagajničarki denar, ki naj bi ustrezal za sedež nekje v sredini. Ko sem se nato skozi gručo ljudi končno prerinil v dvorano in pogledal na vstopiiico, kje imam sedež — glej ga zlo-mka! — sem presenečen iigotovil, da me je blagajničarka posadila v tretjo vrsto, prav pod platno, kamor res nisem hotel. Ni mi šlo toliko za denar, kolikor zato, da bi lahko liredstavo gledal brez posebnega truda, zato sem na neljubo pomoto opozoril uslužbenca fciiui — biljeter naj bi bil. In dobil sem jo koj pod nos: Hudič vaš! Kaj za deset dinarjev se vam gre'.'!
Sei'>eda sem se moral s tem sprijazniti in gledati film. iz tretje vrste, pri tem. pa hkrati mislil na svoje preveliko za.upa.nje in na Tvojo pomoč. Da. Vane, prav bi bilo, če bi tudi Ti kakšno rekel pri vse tem., saj Tvoja beseda še največ zaleže!«
Ce zaleže ali ne, ne vem, i'>se-kakor sem besedo prepustil kar prizadetemu, da bodo zdaj pa že
drucfi vialo prizadeti — morda bo kaj jDomagalo.
Ljubeznivo pismo sem dobil tudi od svoje stalne oboževalke iz Lucije pri Portorožu. Pravzaprav je to pravi potopis, ki P» vam. ga zaradi izredne dolžine toliko in toliko kilometrov seveda ne morem, posredovati t; cclott pa če bi to še tako rad napravii. Povem, pa vam za nekaj cvetk potopisa:
»... Ce bi koprskim gasilcen zmanjkovalo vode, naj bi kar '' Taverno prišli pcmjo. tam jo i'' bojda vedno dovolj. Mi bi skoval utonili tamkaj. Posebno meni bilo hudo, ko sem prav nove čevlje požegnala v tisti vodi —i dobro, da sem. se rešila iz nje, ko pa ne znam. plavati. Rešila pa iii-sem čei^ljev — prej so tako Icpf škripali, zdaj pa ni več glasu ot njih in se m.oram. jaz oglašati Žalostni smo zapustili koprska zmrzlino in se za.t.ekli v porto-roško toplino...« In tako naprei-ï'se sa.m.i otrobi v tem sm-ishi jih. jaz zato ne bom pomagal naprej vezati, marveč se vsem svojim prijateljem in znancem Ic.dO priporočam, do prihodjijič pa I'Sfl profi prisrčno pozdravljam!
Vaš Vane
(i: ■ Oi-J
A	SPOiî ^	ir ÎILESE^A VZGOJA ^ iPOIST gAÎ^ ^ TELIŠ NA VI
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
m
lœrSi
m
v Šestem kalu primoi-skcga nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide: Koper : Sidro 1:0, Postojna : primorje 1:1, Kudar : Ilirska Bistrica 9:0, Tabor : Branik 3:3 iu Adria : Tolmin 4:3. Aniiovo je bilo prosto.
Osrednji dogodek tega kola je bila tekma v Kopru, Kjer se je zbralo okrog tisoč gledalcev. Ker ni bilo v nedeljo v Piranu in v Izoli nobene veCje športne prireditve, jc prišlo na tekmo precej ljudi tudi iz teli mest.
Čeprav so bili gostje v polju v
UDELEŽIMO SE NATEČAJA
ZA AKADEMSKE SESTAVE
V vsakoletnih prvenstvib v akademskih sestavah, ki jih prireja Partizan Slovenije, se lahko pohvalimo z lepimi uspehi in občinstvo ne štedi s priznanji. Žal pa se mnogo odlično sestavljenih vaj izgubi, ker niso- napisane, ampak jih izvajajo le po Icrat-Idh zapisih sestavljavca. Da bi društvom. ki nimajo izkuSenejših moči, pomagali v prizadevanjih za kvalitetnejši ra7.voj telovadnih akademij, je Partizan Slovenije razpisal naslednji natečaj:
NATEČAJ ZA AKADElVnjSKE SESTAVE Partizan Slovenije, zveza za telesno vzgojo RAZPISUJE NATEČAJ SESTAV ZA TELOVADNE .AKADEAnjE
Natečaja se laliko udeleži vsals državljan-ka FLRJ.
Akademijska sestava je lahko namenjena za te-le oddelke:
1.	za moško deco
2.	za žensko deco
3.	za pionirje
4.	za. pionirke
5.	za mladince 8, za mladinke
7.	za člane
8.	za članice
3. za mešane skupine (po spolu
ali starosti). Sestava je lahko prosta vaja (brez orodja) ali vaja z orodjem (n. pr. s kiji) ali na orodju. Sestava mora:
a)	po vsebini, obliki In metodi ustrezati starostnemu oddelku oziroma skupini, ki ji je namenjena;
b)	biti fiziološko pravilna; C) ustrezati prostoru, ki je 10 m
širok in 8 m globok; d) imeti glasbeno spremljavo. Na natečaju ne morejo sodelovati avtorji z vajami, ki so že bile javno prikazane.
I.
Sestavljavec mora predložiti svoje delo spisano, in sicer v telovadnem, strokovnem jeziku. Obenem mora predložiti tudi klavirsko partituro za glasbeno spremljavo.
Udeleženec natečaja mora poslati svoje delo Partizanu Slovenije, zvezi za telesno vzgojo Ljubljana, poštni predal št. 174 NAJKASNEJE DO 1. FEBRUARJA 1960.
Avtor mora biti do 15. februarja 19G0 pripravljen, da bo na zahtevo ocenjevalne komisije Partizana Slovenijo prikazal svoje delo v Ljubljani z ustrezno skuijino telovadcev in telovadk.
Predložena dela bo ocenila posebna komisija Partizana Slovenije.
Partizan Slovenije bo priznal najbolje ocenjenim sestavam naslednje nagrade: , I. 80.000 dinarjev II. 50.000 dinarjev III. 30,000 dinarjev.
II.
Na natečaju lahko sodelujejo tudi ZACetnikI-cE, sestavljavci-ke, ki niso. vešči pis.anja telovadno stroičovnega jezika. Tak uđeležencc-ka natečaja prij.avi samo svoje tlelo do roka, kakor je že zgoraj navedeno, pripravi svojo skupino do določenega roka, ki je naveden v tem razpisu.
Najbolje ocenjcne sestave od se-stavljavcev, ki so udeleže tega natečaja pod II., bo Partizan Slovenije priznal naslednje nagrade: I. 8.000 dinarjev II. .1.000 dinarjev ni. 3.000 dinarjev. Vsi ostali pogoji za udeležence natečaja pod H. pa so isti kot za udeležence pod I. tega natečaja.
PAllTIZA.N SLOVENIJE
glavnem enakovredni, pa je vendar zmaga Kopra povsem zaslužena. Lahko celo trdimo, da je prenizko izražena. Koprski napadalci so bili namreč prodornejši in pogosteje so streljali na gol kot Pirančani, ki so se izgubljali v nepotrebnih kombinacijah. Naj v ilustracijo te trditve navedemo, da ves drugi polčas niso niti enkrat streljali na koprska vrata. Kopi-ski napad jo nastopil s pomlajeno ekipo in jo z izjemo Rozmana, Ici je bil tolcrat nerazpoložcn, v celoti zadovoljil. Zlasti sta se odlikovali obe krili Vatovec in Pogačnik ter srednji napadalec MiUč.
Žal i)a smo bili kakor na tekmi Kcper : Tabor tudi tokrat priča slabemu sojenju. Sodniku Liviu najbolj zamerimo, da ni znal preprečiti grobe igre, zlasti gostov. Njegovi opomini in grožnje z beležnico so učinkovali smešno. Ce igralec napravi tri ali celo štiri grobosti, potem res ni več kaj opominjati. Kam dovede sodniška popustljivost, smo dobro videli prav v nedeljo v Kopru. Grobosti so so stopnjevale toliko časa, dokler ni igralec Pirana ToraaS udaril Rozntan.a, ko je bil brez žoge. Rozmana so morali odnesti z igrišča. Toda sodnik je napravil tudi več drugih napak. Med drugim je »spregledal« ■šolski primer enajstmetrovke, ko sta dva Pirančana zrušila koprskega napadalca v kazenskem prostoru. Takih sodnikov, ki nimajo poguma pokazati na belo točko ali pokazati pot do slačilnice, si res ne bi več želeli v Koper.
Drugo važno srečanje tega kol.a je bilo v Postojni. Glcdalci so povsem prišli na račun, saj so gledali borbeno In ostro igro, ki pa ni prešla mejo fair playa. Zanimivo je, da rezultat povsem ustreza dogodkom na igrišču. V polju sta bili obe moštvi enakovredni, pred golom pa so bili Iznajdljivejfl Ajdovci, ki pa jim sreča ni bila naklonjena, saj so k.ar trikrat zadeli prečko. Postojnčani pa so so jim oddolžili s tem, da so za-streljall enajstmetrovko.
Branik je nepričakovano odnesel točko iz Sežane. Gostje so igrali borbeno in požrtvovalno in imeli smo vtis, da so imeli tudi nekoliko bolj povezano igro kot domačini. Tabor je igral slabše kot v prejšnjih tekmah. Morda je bil v nekoliko neugodnem položaju zato, ker je sežansko Športno občinstvo pričakovalo ves izkupiček.
Mirenco jo točka, pribor j ena v Ajdovščini, močno opogumilii. Tolmin je moral pred borbenimi domačini kloniti. Visok poraz Ilirske Bistrice je dokaz, da ima to moštvo le sem pa tja svetle trenutke, sicer pa se šo vedno bori z začetnimi težavami.
I.ESTVICA:
Tabor	5	3	2	0	i:!:10	8
Primorje	G	3	2	1	12:11	8
Sidro	G	3	1	2	15 :G	7
Rudar	G	3	1	2	2C:l5	7
Postojna	5	3	1	1	8:G	7
Tolmin	5	3	U	o	23:10	G
Tomos	5	3	0	2	8:5	G
Branik	G	2	1	3	15:10	5
Adria	G	1	1	4	10:21	3
11. Bistrica	5	0	2	3	■1:22	2
Anhovo	5	0	1	■Î	3:16	1
prihodnjem	kolu		se bodo pome-			
rili: v Ajdovščini Primorje : Koper, v Piranu Sidro: Tabor, v Tolminu Tolmin : Postojna, v Ilirski Bistrici II. Bistrica : Adria In v Anhovem Anhovo : Rudar. Branik je prost.
V počastitev 40. obletnice SKOJ je preiteldo nedeljo Občinski komito mladine v Ilia'sW Bistrici priredil športno tokmovanj^e mladinskih aktivov v streljanju, na-mi7.nem tenisu, šahu, balinanju.
Točk
1.	»TOPOL«	338
2.	»LESONIT«	322
3.	»MIZAR«	313
4.	»ZADRUŽNIK« 243
Izven konkurence sta tekmovali Stťelska družina in P-redvo-jaška vzgoja.
Mladinsdd aktiv »TOPOLA« jc prejel prehodni pokal Občinskega komiteja mladine in diplomo Strelske družine za streljanje, aktiv »LESONITA« pa diplomo Občinskega komiteja mladine.
Mladinci so se zvečer veselo
KOŠARKA
Tekmovanja se je udeležilo približno 100 mladincev iz podjetij; »Topol«, »Lesonit«, »Zadružnik«, »Mizaa-«, Strelska daiižina in mladinski aktiv Predvojaške vzgoje. Rezultati tekmovanj so tile:
Nam. tenis 5 1 O O
Balinanje
0 2
1 O
razšli domov s trdnim sklepom, da bodo ta tekmovanja utrdili in se Se Večkrat pomerili.
V počastitev 40. obletnice SKOJ je priredil Partizan Ilirska Bistrica v četrtek, 22. t. m., tekmovanje v šatou. Udeležili so se ga številni šahisti iz Bistrice in tudi pripadniki JLA.
V nedeljo, 18. oktobra, so se v Ilirski Bisti-ici pomerili najboljši košarkarji Primorske. Žal pa so se prijavile za tekmovanje samo štiri ekipe: Postojna, Koper, Izola in Ilirska Bistrica. Favorita sta bila vsekakor Postojna, bivši član I. republiške lige, ter domači Partizan, ki je v II. republiški ligi zasedel drugo mesto. Kljub temu, da so Bistričani dan prej imeli težico nočno tekmo v Kranju, so v nedeljo z lalikoto premagali svoje nasprotnike. Za presenečenje je tolîrat poskrbelo moštvo Izole, ki je najprej premagalo moštvo Kopra, nato pa še Postojno. Pred približno 600 gledalci (!) so se popoldne za prvo in drugo mesto pomerili moštvi Izole in II. Bistrice. Zmagali so tehnično boljši Bistričani. Rezultati so bili naslednji: Ilirsiva Bistrica—Postojna 43:34 Koper—Izola	35:39
Izola—Postojna	57:44
Ilirska Bistrica—Koper 50:37 Koper—Postojna	23:55
Ilirska Bistrica—Izola 75:58 Razvrstitev:
1.	H. Bistrica 3 3 0 0 168:129 6
2.	Izola	3 2 0 1 154:154 4
3.	Postojna 3 1 0 2 133:123 2
4.	Koper 3 0 0 3 95:144 O
Najboljši strelci so bili: Grlj Rajko (Ilirska Bistrica) 68 košev, Kaeva (Koper) 67 košev, Lavren-čič (Izola) in Tavčar (Postojna).
Istočasno so bili tudi sodniški izpiti, ki so jih uspešno opravili Franc Jurca, Samo M^tarovič, Angel Lavrenčič, Dušan Prosen in Rajko Grlj.
Preteklo nedeljo ni bilo slovenskega conskega »prvenstva, ker so bila na sporedu srečanja za jugoslovanski polcal. Izola je igrala v Mariboru, kjer je izgubila z Branikom 0:3. Razmeroma nizka razlika v golih ni morda posledica dobre igre Izolčanov, ampak neučinlcovitega napada Mariborčanov, ki so zamudili številne zrele priložnosti. Izola je le redko
ŠAH IZOLA—KOPER
Pred dnevi je bil v Izoli že tretji brzopotezni šahovski dvoboj med Koipi-pm in Izolo na osmili deskah. Šahisti obeh mest so se namreč sporazumeli, da bo ta .pria-editev tradicionalna in da se bodo pomerili enkrat mesečno, Dvoboj je bil doslej že trikrat in proti pričakovanju so bili doslej zmagoviti zmeraj gostje.
V nedeljo so se v povratnem srečanju pomerili v Umagu grafičarji Tipografije in Primorskega tiska
Zopet so se koprski grafičarji spoprijeli na športnem polju s kolegi iz Umaga, tolcrat na njihovem športnem polju. Koprčani so združili srečanje z izletom še ostalih članov podiu.ižndce CZP »Primorski tisk«.
2e sam prihod v Umag nas je nemalo presenetil: po zidovih sten in na oglasnih deskah je bilo razobešenih mnogo lepakov, ki so vabili občinstvo na ogled športnih tekmovanj. Toplemu .sipreje-mu j'e sledil ogled male, toda lepe in čiste tiskarne. Še posebno
MALI ROKOMET

Primorska zastopnika v republiški moški rokometni Ugi sta v nedeljo gostovala v Ljubljani In Kranju. Ko-per je izgubil proti ljubljanskemu Odredu s 10;31, Ajdovščina pa s kranjsko Mladostjo z 10:27, Poraza smo sicer pričakovali, vendar sta nas pii~ morska zastopnika razočarala s slabo in neborbeno i.?ro, saj s tako veliko razliko ne bi bilo treba izgubiti,
Ptrančanke so se v nedeljo pome-Wle doma s Svobo<io in izgubile s J:7, Tekma je bila borbena In polna lepih kombinacij. Domačinke so storile viie, icar je bilo v njihovi moči,
vendar so boljšo Ljubljančanke zasluženo zmagale,
v nedeljo igra Koper v Trbovljah 7. Rudarjem. Trboveljčani so trenutno na čelu lestvice in tu ni kaj upati. Želeli bl le, da bi Koper igral bolj borbeno kot z Odredom in -si še bolj ne po.-ilabáal že Itak slabe razlike v golih. Ajdovščina pa ima nekaj več možnosti v igri s Krimom, Ker igra pred svojim občinstvom običajno zelo dobro, pričakujemo, da bosta točki ostali doma,
Zonski ekipi Pirana to Kopra otn tolu-at prosti
pa so nas presenetili z lepo tiskanimi .programi telîmovanj.
Nogometna tekma jc bila zelo živahna in borb'ena, pa tudi zanimiva. Številno občinstvo je bodrilo timaško moštvo, medtem ko so imeli gostjo moriilno oporo le v maloštevilnih izletnikih. Domačini so v prvem polčasu toep-iko vodili s 3:0, vendar so gostje z zamenjavo mest v drngem polčasu izbrali srečnejšo talctilio in tako jo bi'1 končni rezultat 4:2 za Umag.
V streljanju, ki je bilo na dvorišču tiskai-ne, so bile ostre borbe. Razlika je bila sicer vedno v korist Koprčanov, toda bolj ko j'e šlo tolcmovanje h koncu, manjša je. bila. Vendar je ostala zmaga z 10 Icrogi razlike le v rokah Koprčanov. Rezultat: 478 proti 468 krogov. Prvi med posamezniki je bil spet Vili Rojnič iz Umaiga z doseženim,! 118 krogi.
Medtem Jo bilo v avli šole tekmovanje v namiznem tenisu. Občinstvo je burno pozdravilo visoko zmago domačinov z rezultit-tom 5:1. Koprčani so se sicer žilavo borili, vendar jim sreča ni bila naklonjena tako kakor pred 14 dnevi v Kopru.	FL
Na dvoboju, ki je bil v četrtelc v Izoli, so zmagali Koprčani z 33:31, Obe eldpi sta nastopili v najmočnejših postavah in je bila borba vs'eskozi zanimiva. Izolani so odlično začeli in že prvi krog odločili s 6:2 v svojo korist. Ko-prČEmi so razliko počasi zmanjševali in tik pred zadnjim kolom izenačili ,na 28:28, V zadnjem ^kro-gu so bile možnosti na obeli stra-neli približno enake, račtmi na papirju so dajali celo rahlo prednost Izolanom. Toda zai-adi nepričakovane zmage Jeruca nad Mišuro so Koprčani zmagali v v tem Ici-ogu s 5:3 in talio dvoboj odločili v svojo korist.
Koper so zastopali na tem dvoboju Omladič, Gei-želj, Zavec, Verk, Jevnikar, Jeruc, Kovač in Vilfan, Izolo pa Mišura, Cijan, Sivec, Hojnik, Cah, Ili-vatin, Fer-luga in Čeme.
Najboljši .individualni rezultat je imel Omladič, ki je iz osmili .partij osvojil sedem točk. Slede: Cijan 6 in pol, Verk 6, Sivec 5 in pol. Call, Mištu-a in Gerželj pet ter Zavec 4 in pol točke.
kdaj prišla čez polovico igrišča, njeni napadi pa so se ustavili ob trdni obrambi nasprotnika pred kazenskim prostorom.
V nedeljo bodo Izolčani sprejeli v goste celjskega Kladivarja, ki je letos v izi-edni formi in je eden izmed kandidatov za naslov prvaka. Izolčani so spomladi sicer premagali Celjane, toda zdaj je položaj precej drugačen, saj so gostje boljši, domačini .pa oslabljeni. 2e neodločen izid bi bil uspeh za Izolo.
Nova Gorica bo imela v nedeljo razmeroma lahek posel, saj bo sprejela v goste ljubljansko Ilirijo. Dve točlii se ji tokrat ne bi smeli izmnzniti.
USPEŠEN START KOPRSKIH MLADINCEV
Po daljšem premoru so koprski inladinci-nogometaši zopet začeli borbo za osvojitev točk. Lani so os\''ojLli II. mesto v slovenskem mladinskem prvenstvu, V primorski ligi pa so ponovno kandidati za osvojitev prvega mesta.
Čeprav je koprsko moštvo te dni nastopilo, sicer močno i}omla-jeno, le z desetimi igralci proti enajstorici Izole, ki bo v nadaljnjem telimovanju marsikateremu nasprotniku krepko prekrižala račtme, je Koper zabeležil lep rezultat 3:2. Morda pa bi bila razlika v golih še večja, če bi Icctprski nxladinci izkoristili številne lepe priložnosti in še večkrat potresli nasprotnikovo mrežo, saj so bili v obeh polčasih r premoči. Med domačimi igralci je b'l najboljši Cop, med gosti pa Cendak in tudi Kovačič ni razočaral gledalcev.	V. P.
Moštvu Partizana iz Ilirske Bistrice je -S požrtvovalno in borbeno igro uspelo priti pod sam vrli lestvice v drugi republišld iigi. Še več — nabrali so prav toliko točk kot Ti^rvoplasirani — Moste, le slabša razlika v koših jih je pritisnila na rktigo mesto. VendiU' so si priborili možnost, da se pomerijo v kvalifikacijski tekmi s Triglavom iz ICranja za vstop v pi-vo republiško košarkarsko ligo, Pi-vo tekmo so Bistričani odločili v svojo kori.st z rezultatom 58:51. V soboto, 17. tega meseca, je bila povratna tels-
ma v Ivranju, kjer so telcmo Icri-vično izgubili z rezultatom 82:63 (36:40). Po odličnem stai-tu v prvem polčasu so začeli gledalci metati kamenje na igrišče in na sodnika. Očitno je bilo, da sta bila kasneje sodniJca pod vplivom podivjane publike in doso-jala nemogoče pirekrške v breme Bistričanov. Ta dogoíMc močno spominja na ťelcme v Karlovcu, kjer domače moštvo sploh ne more izgubiti telcme in pride tako do nereiilno razvi-stàt\^e na lestvici. Moštvo .Partizana iz Ilirske Bistrice je vložilo protest



c^M.



M ax Conrad je bii žp, v trno-jih zrelejših letih znan kot neutruden pilot za čezoce-miske polete in so mu zato rekli kar »Leteči dedek«. Že v tistih pozîiih letih se je tudi iDoročil in imel po devetih sinovih Se hčerko Kemsten. Zdaj je ta stara 18 let in je svojemu očetu enaka po temperamentu in pogum-u. Na sliki io vidimo, Izo se v New Yorku vkrcava na ladjo za Pariz, kjer namerava študirati. Izjainla pa je, da se bo naučila čimprej pilotirati in-bo tudi sama vozila letalo kot njen oče, ki je zdaj že v resnici večkrat dedek.
Neki ameriški izumitelj je »pogruntal« električni aparat. ki bo gospodinjam zelo olajšal delo pri čiščenju rib. Strojček, ki ga je na sliki videti pri delu, je nekakšen brivski aparat, ki ribam brez težave posname use luskine in z vstavljanjem drugih priključkov opravi tiLdi vse ostalo delo, dokler ni riba povsem pripravljena za v ponev
»Prisrčna hvala,« je zamrmral Cok, kakor đa bi ga bil starec vabil k jedi, »prav nič nisva lačna. Saj sva kosila, preden sva odšla sem gor.«
»Pokaži mi svoje listine,« je končno rekel Dimač. Sanderson je nekaj časa brskal pod vzglavjem svojega ležišča in privlekel na dan šop dokumentov. »Vse je prav in pristno,« je rekel. »Tisti papir z velikimi pečati so mi poslali iz Ottawě. Ampak nikar ne misli, da mi je ta dokument podelila deželna uprava. Kaj še! Narodna kanadska vlada sama mi je potrd la pravico do tega stavbišča.«
»Koliko deležev si odprodal v teh dveh letih, odkar je stavbišče tvoja last?« ga je vprašal Čok.
»Kaj te pa briga?« mu je Sanderson kislo odvrnil. »Ni ga zakona, ki bi človeku branil živeti samemu na vsem slavbišču, če ga je volja.«
»Pet tisoč bi ti dal,« je rekel Dimač. Sanderson je odkmal.
»Ne vem, kateri od vaju je večji norec,« je tarnal Cok. »Dimač, stopi z menoj pred hišo, samo za trenutek! Rad bi ti nekaj povedal na uho.«
Z nejevoljo se je Dimač vdal tovariševemu prigovarjanju.
»Ali ti Se ni .šinilo v glavo,« je rekel Cok, ko sta stala v snegu pred vrati, »da so tu okoli, kamor oko seže, same ničvredne pečine, strni'ne in drče, ki niso vredne ficka, ki niso žive duše last in jih lahko dobiš zastonj, kadar te je blaga volja.«
»Pa niso dobre za moje nakane.«
»Zakaj ne?«
»Koliko milj prav takega sveta je tu okoli, kajne, jaz
NE ZNA.IO VSE ŽIVALI PL.-WATÍ
Edina sesalca med živalsh.'om, ki ne znata plavati, sta žiraia in lama. Slednja je brezyrba, kot jelen visoka kamela v južnoameriškem gorovju Andi. V jezi pljuje. OdliC-en plavaë pa je med mnogimi živalskimi tekmeci tudi naš tolsti pujsek, k řemur mu nemalo pripomore njegoti.. maščoba.
efciso m [sr^jts

Ko je ;'.3-lolni Joiin Riteris neozdravljivo zbolel na obeli ledvieah, je bil nje.yov brnt Andrew takoj pripra^'ljcn, da mu odstopi eno svojih zdravih ledvic. Operacijo so opravili v neki boston.ski bolniSnlci v ZDA. Cez nekaj tednov se je bolnllc vrnil popolnoma zdráv domov. Njegov primer je doslej v medičini edinstven primer, da -■■■o zdrav orfian pre.^a-dili 7. cneiia človeka na dru-gesa, ne da bi to bila iden-
Z mogočno optično aparaturo na gornji sliki spremljajo sovjetski ,učenjaki izstrelitve Sputnikov in Lunikov. Z njeno pomočjo so tudi fotografirali natrijev oblak, ki ga je Lunik. 11. spustil med svojim letom po nekaj sto tisoč kilometrih oddaljen od Zemlje. V Sovjetski zvezi so kontrolne postaje letenja vesoljskih raket veliko bolje organizirane in gosteje nasejane kot v ZDA, čeprav morda niso postaje ie/niifco vse tako oprem.ljene kakor v ZDA.
FORDOVI AVTOMOBILI
5G let so že v rabi. Fordova družba je nedavno sporočila, da je od leta 1903, ko je poslala na trg svoj prvi izdelek, do danes napravila petdeset milijonov motornih vozil.


v češkoslovaški republiki izredno upoštevajo vodni promet. Ker nimajo morja, razvijajo ta promet predvsem na Donavi. Na sliki je videti izletniško motorno ladjo, ki iz Bratislave prevaža turiste v bližnje izletniške {kraje: staro in slavno trdnjavo Devin, v Rusovies in Komamo. Češkoslovaške ladje so v glavnem novi plovni objekti, zgrajeni po načelih najsodobnejše ladjedelske tehnike, upoštevajoč vse udobje za posadko in potnike.
V ZNAMENJU ŠKORPIJONA
Med 24. oktobrom in 22. novembrom se nahaja sonce v znamenju škorpijona. Zivalica s strupeno bodico se je zdela starim narodom najprimernejše znamenje za čas, ki je s slabim vremenom prinašal kopico bolezni.
NOBENIH OKVAR AVTOPLAŠCEV
Penasta guma bo kmalu nadomeščala zrak v plaščih avtomobilskih koles. Ploskonož-cev ne bo več, mimo tega vozi avto na plaščih iz penaste gume bolj mehko in teče tudi ob veliki hitrosti na ovinkih bolj varno, Pri poskusih so izrezali iz plašča za pest debel kos gumija, pa vožnja zato ni bila nič manj ugodna in varna. Plašče bodo polnili z umetnim gumijem, ki se bo v njih preobrazil v penasto gumo. Povprečno bo treba za avto 16 kg snovi. Trenutno stane kilogram okrog 1200 dinarjev.
VELIKANSKI HLEB SIRA
Dobila ga je leta 1840 takratna angleška kraljica Victoria za poročno darilo, Mleko za ogromni hleb je dalo 750 krav.
tlčna. enojajčna dvojčka, Tudi John in Andrev.' sta dvojčka, toda ne identična. Kirurg dr. Joseph Murray, ki je dotlej Izvršil '/.ti enajst takih transplantaolj, je v primeru Riteris s posebnim po.<;topkom prebil i-biološko prcgrajo- in ustvari! pomembno pridobitev v medicinski znanosti.
SHAKESPEAROV FESTIVAL
Ne le v njo.^ovcm rojstnem me.stu Stratřordu v Srednji Angliji, tudi an.glosaški .svet v 7.DA prireja Shakespearov festival v oregonskem mestu Ashland in to že .skozi devetn.ajst let. Dramatikova dela prikazujejo v prvotnem stilu. Letos Je tamkajšnje .gledališče dobilo novo pozornico, povsem podobno oni iz pesnikove dobe. Zgrajena je po načrtih slovitega Fortune Thcatra iz leta láno, ima dovolj prostora za igro, balkon in osrednje dele 7. zavesami, .s čimer je omogočeno prirejanje Shakespearovih del v originalni obliki, kot je to bilo za nje.govih živih dni.
KLUB ŽIVLJENJSKIH UMETNIKOV
Veselje do smeha in do užitka, da z lastnim smehom in vedrino osrečiš bližnjega, je v Ameriki združilo dvajset inož, žena in otrok v amaterski klub burkeZev. V prostem času si izmišljajo šaljive točke in maske, ki z njimi potem nastopajo na ljudskih veselicah, javnih prireditvah in po otroških bolnišnicah, kjer navdušenemu občinstrvu brezplačno kažejo sončno stran življenja. Največja radost otroških gledalcev sta očka in sinček kot burkasti par Babi in Nudi, to je Vrtoglavec in Norček.
tón-iv ír.',' - î ■ " ■■ ■


. JMi-
M'

SiÍTio redko se zgodi, da bi ujeta gorila dolgo živela v kletki v kakšnem živalskem vrtu, še redkeje pa, in to je pravi čudež, da bi v ujetništvu imela žive potomce. Enkrat samkrat so imeli tak primer pred dolgimi leti v ZDA, zdaj pa se je ponovil v Baslu v Švici. V tamkajšnjem živalskem vrtu je 23. septembra letos 13-letna gorila Achilla dala življenje malemu Gomi. Oče je 10-letni Stefi. Na gornji sliki je direktor ZOO Basel dr. E. M. Lang z malim Gomom, ki je ob rojstvu tehtal komaj 1,8 kg, kar je zelo malo za to žival, ker doseže odrasla tudi do 200 kg teže. Malega Go-mo morajo za zdaj hraniti s cucljem-, ker kaže Achilla še premalo zanimanja zanj in za svoje materinske dolžnosti.
Te dni je bil medicinski kongres p Miinchenu, ki so se ga udeležili najbolj znani zdravniki iz vsega sveta. Ob tej priložnosti so sovjetski zdravniki praktično demonstrirali operacijo z novoizumljenimi spenjalnimi kleščami za spenjanje pretrganih arterij. Izumil jih je prof. dr. Pavel Androsov, primarij kirurške, kVniike Moskvi, že pred nekako devetimi leti, zdaj pa so toliko izpopolnjene, da lahko služijo že pri vseh potrebnih operacijah. Vsekakor bo to povzročilo precejšnjo revolucijo v zdravniškem svetu in skoraj odstranilo nevarnost ohromelosti zaradi pretrganih arterij, zlasti nevarnost izkrvavitve, če bodo v bodoče s takimi instrumenti opremljeni že rešilni avtomobili.
— S prvim prihodnji mesec bo moj mož upokojen in vam zato odpovedujem službo...
pa po sili kupujem prav Sandersonov kos. Ali ni to
čudež?«
»Skoraj bi rekel,« je pritrdil Cok.
»In prav to je moj namen,« je rekel Dimač zmagoslavno. »Kakor se čudiš ti, tako se bodo čudili tudi drugi. In kadar se bodo načudili, bodo pridirjali k meni. Ne boj se, dobro poznam neko stvar, ki ji pravijo dušeslovje. Poslušaj me, Cok. Iztresel bora na Dawson tako vrečo popra, da bo izkihal iz sebe ves smeh zaradi tistih jajc, ki mu je Se ostal. Molči in pojdi z menoj!«
»Oha!« ju je pozdravil Sanderson, ko sta stopila čez prag. »Mislil sem, da vaju ne bom več videl.«
»Koliko je tvoja zadnja cena?« je vprašal Dimač.
»Dvajset tisoč dolarjev.«
»Deset ti jih dam.«
»Velja. Prodano. V začetku sem hotel prav toliko. Kdaj mi boš odvagal prah?«
»Jutri v Severozahodni banki. Zahtevam pa Se dvoje za teh deset tisoč. Prvič, da takoj, ko přejmeš denar, odideS iz tega kraja v Forty Mile in ostaneš tamkaj do spomladi.«
»Ce ni drugega.., Kaj ija še?«
»V banki ti bom očitno izplačal petindvajset tisoč, pa mi boš petnajst tisoč vrnil na skrivaj.«
»Velja tudi to,« je rekel Sanderson in se obrnil k Coku. »Ljudje so rekli, da sem norec, ker sem si osvojil stavbišče za mesto in se tukaj naselil. Pa sem vendarle deset tisočdolarsiii norec, kajneda?«
»Klondike je poln norcev,« je godrnjal Cok. »In kadar je nekje polno norcev, mora biti nekdo med njimi srečen, pravim.«
Naslednje jutro se je izvršil zakoniti prepis Dwight Sandersonove posesti, »ki naj bo odslej imenovana stavbišče za mesto Trarara,« kakor jo je Dimač krstil v kupni pogodbi. V Severozahodni banki je blagajnik odtehtal za petindvajset tisoč dolarjev zlatega prahu in ga izročil Sandcrsonu. Pri tem se je nabralo šest ali sedem priložnostnih gledalcev, ki so si zapomnili vsoto in prejemnika.
V naselbinah iskalcev zlata so vsi ljudje sumljivi. Ce kdo kaj nenavadnega počne, sumi staro in mlado, da
je morda odkril zlato žilo. Tudi če se kdo odpravlja na4 lose ali če odide zvečer iz mesta opazovat severni sij, vsi sumijo, da jih hoče prevariti. In ko je počil glas, da je taka odlična osebnost, kakor je bil Dimač, kupila od Dwighta Sandersona za petindvajset tisočakov posest, ki v resnici ni bila vredna ficka, je Dawson hotel vedeti, čemu. Kaj je imel stari Dwight Sanderson, ki je stradal sredi svojega skalovja, kar bi bilo vredno petindvajset tisoč dolarjev? Nihče ni znal odgovoriti na to vprašanje in Dawson je mrzlično prctresaval Dimačevo nerazumljivo početje.
Popoldne je bilo že povsod znano, da je štirideset ali petdeset mož opremilo svoje sani s potrebščinami in jih začasno shranilo v gostilnah ob glavni ulici. Kjerkoli se je Dimač prikazal, povsod ga je skrivaj motrilo nekoliko oči. Vsi so imeli zadevo za resno, kajti nihče izmed njegovih številnih znancev se ga ni drznil vpraSati, iz kakšnega nagiba je kupil Sandersonovo posest. Pa ga tudi nI bilo človeka, ki bi se ga bil drznil podražiti z jajčno kupčijo. Tudi Coka so zasledovali in motrili,
»Tako se mi zdi, kakor da bi bil koga ubil ali pa da bi imel črne koze,« je potožil Cok Dimaču, ko sta se srečala pred »Losjim rogom«. »Vsakdo me s strahom ogleduje in če koga ogovorim, ga spravim v zadrego. Poglej na primer tegale Vilkota Slanovca. V tla zija, a stavim, da bi vse na svetu dal za to, da bi naju mogel opazovati. Človek bi po njegovem vedenju sodil, da niti ne ve, ali naju zemlja nosi ali ne. Stavim dva kozarčkn, če zdaj izgineva za vogal, kakor da se nama kam mudi, pa se za drugim vogalom obrneva, da bova trčila vanj, ki jo bo rezal, kakor da mu je zloděj za petami.«
Poskusila sta to prevaro in kakor hitro sta se skrila za drugi vogal in jo ubrala nazaj, sla zadela na Vilkota Slanovca, ki jo je z velikimi koraki kresal po njunih sledeh.
Drage hrallce tn bralce prosimo, da blagohotno oprostijo nagajivemu tiskar.fkem-u škratu, ki je bil zadnjič zamešal romari in preskočil kar skoraj deset nadaljevanj, za kar smo morali zadyije ponoviti