Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 1 Podravje Ptuj  Ko vam kopljejo po dvorišču brez vašega soglasja  Stran 4 Podravje Haloze, Cirkulane  Prvi koraki k zajezitvi poplav  Stran 4 Podjetništvo Podravje  Asfaltiranje bankin osemkrat dražje od gramoziranja  Stran 5 Podravje Juršinci  V igri sta dve varianti kolesarske trase  Stran 6 Šport Nogomet  Sanjski teden za šumarje  Stran 17 Ptuj, torek, 20. oktobra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 83  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Foto: Črtomir Goznik Kronika Podravje  Čigavi so gozdni plodovi: od vseh ali od lastnika?  Stran 32 Kultura Ptuj  Marija Hernja Masten: "Arhivistika je poslanstvo, ki se nikoli ne konča"  Stran 12 Ptuj, Podravje  Konec prazničnih dogodkov, kot smo jih poznali Koronavirus odnesel Martinovanje in Božička Spremenjene razmere, v katerih živimo, se zelo odražajo na našem družabnem življenju. Ne Martinovanja ne Ptujske pravlji- ce na način, kot smo ga bili vajeni, letos ne bo. Od namere, da bi v teh jesenskih dneh pekel kostanje pred Mestno hišo, pa je odstopil tudi edini prijavljeni ponudnik. Upanja, da bo vsaj december (če že ne november) letos vsaj malo vesel, je vedno manj. Več na strani 3 Šolanje na daljavo  Enaki pogoji za vse učence?! Žal, ne!  Strani 8 in 9 Gospodarstvo  Slovenci nazaj na delo v hoško Magno  Stran 7 Ptuj  Milijon evrov zgolj za sanacijo mrliške vežice  Stran 7 Podravje  V večini blokov navadni razpršilniki v plastenkah  Stran 4 Markovci  Za dom že več kot pol milijona evrov, a zasajena še niti ena lopata  Stran 2 Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  20. oktobra 20202 Aktualno Pol leta so se markovski opozi- cijski svetniki in župan Milan Gab- rovec dajali okrog sprejema občin- skega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za izgradnjo doma starejših v Markovcih. Že takrat je opozicija županu očitala, da infor- macij o številu postelj, teži investi- cije nimajo. Naposled je opozicija OPPN podprla, tudi zato, ker je bila ustanovljena posebna komisi- ja iz vrst občinskih svetnikov, ki naj bi bdela nad investicijo. A kot je sli- šati, je komisija bolj mrtva črka na papirju. Zakaj? Za podaljšanje pis- ma o sodelovanju z Domom upo- kojencev Ptuj so slišali iz medijev, prav tako naj ne bi brezpogojno soglašali z namero, da bi občina dom izgradila sama, čeprav je žu- pan Milan Gabrovec novinarjem zaupal, da gradnjo doma v lastni režiji podpira tudi omenjena ko- misija (z izjemo enega svetnika). Nadalje, niso seznanjeni ne z veli- kostjo doma, ne s številom postelj, niti z okvirno investicijsko ceno. Kako je to mogoče, se sprašujejo tudi sami. Pa vendar so pritrdili naslednjemu koraku. »Potrdili smo sredstva za dokumentacijo, saj pritrjujemo izgradnji doma. Ob tem menimo, da bolj temeljito, kot bo dokumentacija pripravljena, več imamo možnosti za pridobitev sofi nancerskih sredstev. Vsi smo se namreč strinjali, da pristopimo h gradnji sami, le pod pogojem, da pridobimo 50 % sofi nanciranja v obliki nepovratnih sredstev od vrednosti investicije. V naspro- tnem primeru pa bomo iskali inve- stitorja,« sta napovedala svetnika. Ta pogoj je sprejel tudi župan Milan Gabrovec, ki je po mesecu dni postregel tudi s podrobnejšimi podatki glede postelj in vrednosti investicije. »Po potrjeni idejni za- snovi je predvidena gradnja doma z neto tlorisno površino 9.600 m2. Imel bo 166 postelj, 110 institucio- nalnega varstva in 56 v oskrbova- nih stanovanjih. Ocenjena vred- nost projekta je okrog 10.000.000 evrov.« Ob tem je poudaril, da je ta ocena podana na osnovi idejne- ga projekta in na osnovi že zgraje- nih podobnih objektov. »Takoj, ko bo projektna dokumentacija bolj dodelana, bo ocena stroška iz- vedbe objekta točnejša. V tej fazi lahko govorimo o t. i. projektant- ski oceni investicije. Končno ceno objekta pa bo določil trg.« Zadnjo besedo bodo imeli svetniki Sicer pa se župan največ so- fi nancerskih sredstev nadeja iz državnega proračuna na podlagi seznama pomembnih investicij, ki so ključne za zagon gospodarstva po epidemiji. Napovedal je prido- bitev denarja tudi iz Eko sklada. Markovci  Gradnja doma upokojencev: 200.000 evrov le za projektno dokumentacijo Za dom že več kot pol milijona evrov, čeprav še ni zasajena niti prva lopata V Markovcih so že odšteli 370.000 evrov za zemljišče za izgradnjo doma starejših, na zadnji seji so svetniki potrdili še porabo 205.000 evrov proračunskega denarja za pridobitev dokumentov. Sogla- šali so, čeprav ključnih informacij o projektu niso imeli oz. še vedno nimajo, sta zatrdila svetnika Daniel Korošec in Uroš Mohorko Meglič. Zakaj so torej glasovali za? Ker ne želijo zavirati projekta. So pa izpogojevali ultimat, da bo občina kot investitorka pristopila k projektu le, če ji uspe pridobiti 50 % nepovratnih sredstev. Foto: Arhiv občine Markovci in M24 Postelj glede na resolucijo pri nas več kot dovolj Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 predvide- va 4,8 % pokritost prebivalstva nad 65 let z mesti v domovih za starejše. Ta delež v Podravju presegajo le v Ormožu, na Bi- striškem manjka sedem postelj, na Ptujskem pa ob štirih domo- vih (Ptuj, Muretinci, Kidričevo, Juršinci) do predvidene kapa- citete manjka 59 postelj. Ob tem je znano, da je Dom Ptuj že pridobil zeleno luč pristojnega ministrstva za gradnjo doma v Žabjaku, kar pomeni, da bo z dodatnimi, več kot 200 postelja- mi zadostil resoluciji. Zdi se torej, da je postelj na našem območju dovolj, a o gradnji doma upo- kojencev razmišljajo tudi v okoliških občinah, na primer v Majšperku, Podlehniku, najdalj so trenutno v Markovcih. A kot je po podpisu pisma o nameri dejala direktorica Doma Ptuj Jožica Šemnički, bo treba resno razmisliti, kako velike domove graditi in kje, saj se ob institucional- nem varstvu vse več pozornosti namenja dolgotrajni oskrbi na domu. Nasprotnega mnenja so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Prepričani so, da je gle- de na trenutne potrebe in pomanjkanje zmogljivosti dobrodošla vsaka investicija v izgradnjo domov za starejše, tudi če so ti v manjših občinah. Čeprav so največje potrebe po posteljah v regijah z večjimi mestnimi središči: na mariborskem območju primanjkuje 598 mest, Gorenjska je prikrajšana za 486 mest, ljubljansko območje pa za 480 mest. A eno je vprašanje potreb po mestih, drugo je stroškovnik domov. Šemničkijeva je že pred časom opozorila, da normalno finančno poslovanje omogoča dom, ki premore od 120 do 150 postelj. V nasprotnem primeru seveda dodatne stroške nosijo stanovalci. Kot priznavajo v Skupnosti socialnih zavodov, skoraj 70 % stroškov bivanja v domu prek oskrb- nin pokrijejo stanovalci in njihovi sorodniki ali – če ti tega ne zmorejo plačati – občine. Preosta- nek predstavlja plačilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje za opravljene storitve zdravstvene nege in rehabilitacije. Foto: Sta/M24 Ptuj  Sanacija prostorov turističnega zavoda 31.500 evrov za prenovljene pisarne Razlogov za selitev Zavoda za turizem Ptuj na novo lokacijo, iz Murkove ulice na Mestni trg 4, je več. Med drugim tudi dejstvo, da bi bili prostori, v katerih so delovali doslej, zara- di organizacije dela potrebni adaptacije. A brez fi nančnega vložka tudi selitev na drugo lokacijo ne bo možna; za uredi- tev in nakup opreme bodo namenili okrog 30.000 evrov. Čeprav so prostori na Murkovi ulici na Ptuju, v katerih še deluje Zavod za turizem Ptuj, lepo urejeni, po prepričanju direktorice Zavo- da Tanje Srečkovič Bolšec za to dejavnost niso najprimernejši. Zra- ven tega, da so jim postali premajhni, so zaradi organizacije in načina dela potrebni prenove. Vse delo ptujske projektne pisarne turistič- nih delavcev namreč trenutno poteka v enem samem prostoru, ki je obenem namenjen tudi za poslovne sestanke, srečanja ... Ločeno, na drugi lokaciji, pa deluje TIC, kar prav tako ni optimalna varianta. Selitev bo vplivala tudi na boljšo organiziranost dela zaposlenih Ker se je v začetku leta izpraznil poslovni prostor na Mestnem trgu, v katerem je delovala optika Clarus, je vodstvo občine skupaj z direktorico Zavoda sprejelo odločitev, da se turistična dejavnost preseli. Na frekventni lokaciji bodo še vedno tako Ptujčanom kot turi- stom precej na očeh, pa vendar bodo imeli boljše pogoje dela. Foto: ČG Zavod za turizem Ptuj se bo kmalu preselil v nove prostore. Foto: ČG TIC Ptuj Preurejanje je v teku, sredstva za ureditev novega poslovnega prostora so zagotovljena na dveh postavkah. Iz obeh skupaj bo ob- čina za ta namen prispevala 31.500 evrov. Za vzdrževanje poslovnih prostorov so planirana sredstva v višini 6.500 evrov, za stroške elek- trike, informacijske tehnologije ter del stavbnega pohištva za nakup osnovnih sredstev pa 25.000 evrov. S tem denarjem bodo pokrili stroške gradbenih in obrtniških del ter nabavili potrebno dodatno pisarniško opremo. Med drugim se ureja tudi ogromno skladišče, ki je potrebno temeljite prenove, a jim bo zelo koristilo. Izvajalci del so Javne službe Ptuj, Zerox, d. o. o., in mizarstvo Andrej Bezjak. „Prostori se bodo preuredili glede na potrebe zavoda. Prostori bodo večji, s čimer bodo združili enoti projektne pisarne in TIC Ptuj. Združitev bo koristna zaradi procesa dela, ko je potrebno zaposlene v TIC nadomeščati v času malice, nepričakovane odsotnosti, ob po- večanem obisku turistov v poletnem času (teh je v poletnem času tudi do 150 na dan). Prostori na Murkovi ulici so nefunkcionalni, saj ekipa zaradi številčnosti težko izvaja svoje delo, prav tako ni loče- nega prostora za direktorja in izvedbo sestankov. S selitvijo bodo pridobili dodatno veliko površino za shranjevanje promocijskega gradiva in rekvizitov za izvedbo dogodkov, kar jim sedaj v veliki meri primanjkuje. S samo selitvijo pričakujejo tudi povečan utrip v samem središču mesta zaradi konstantnega odprtja TIC,“ so prednosti seli- tve predstavili na ptujski občini. Na novi lokaciji naj bi začeli delovati do konca naslednjega meseca. Še pred vselitvijo v prostore na Murkovi ulici pa si bo sredstva za prilagoditev prostorov drugačni namembnosti morala zagotoviti tudi Zveza društev kurentov. Ocenjujejo, da bodo v prvi fazi potrebovali okrog 15.000 evrov. Upravna enota Št. prebivalcev Št. prebivalcev nad 65 let Število postelj Število postelj do 4,8 % pokritosti Indeks pokritosti potreb Ptuj 69.187 13.503 589 –59 90,93 Ormož 15.796 3.439 181 +16 109,90 Slov. Bistrica 36.423 7.082 333 –7 97,89 Ljutomer 17.407 4.075 165 –30 84,58 Vir: Skupnost socialnih zavodov Slovenije »Prijavili pa se bomo tudi na razpi- se programov, ki se bodo izvajali v Domu starejši občanov Markovci. Prepričan pa sem še, da bo v krat- kem sprejet tudi zakon, ki bo na- tančneje določil sofi nanciranje dr- žave pri domski oskrbi, zato se bo občinski svet o tem, kdo bo gradil dom – občina ali zasebni investitor – odločal, ko bodo na voljo vse in- formacije in fi nančni načrti.« Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 3 Medtem ko nam je vreme sku- paj z dokaj ugodnimi epidemio- loškimi kazalci prineslo ugoden september, pa nas oktober očitno ponovno vrača v pomladne čase epidemije in karantene. Upanja, da bo vsaj december (če že ne no- vember) letos vsaj malo vesel, je vedno manj. Omejitve druženj in izvedbe raznih dejavnosti vplivajo tako na ponudnike kot na vse pre- bivalce Slovenije. Ponekod bolj, drugje manj, pa vendar. Podravje se je v petek po kazalcih resnosti stanja koronavirusa že obarvalo rdeče in temu so sledile številne nove (oz. stare) omejitve našega vsakdanjika. Tudi na področju pri- reditev, ki so do nadaljnjega v ce- loti odpovedane. Individualna martinovanjska srečanja po kleteh „Velikega organiziranega marti- novanja, kot je bilo pretekla leta, ne bo. Se pa v sklopu priprav na martinovanje osredotočamo na organizacijo vinskih doživetij v vinskih kleteh in lokalih v centru mesta ter pri vinarjih in ponudni- kih na Mestnem Vrhu. Ločeno od navedenega bo potekala inavgu- racija novega princa karnevala 11. novembra ob 11.11 v ožjem krogu, kot je bila navada doslej. Razlika v primerjavi s prejšnjimi leti je tudi v tem, da organizator Martinovanja ni Zavod za turizem Ptuj, temveč v tem času prevzema le vlogo ko- ordinatorja in podpornega člena vsem, ki bodo samostojno odprli vrata in predstavili svojo ponud- bo. Kar pa že počnejo, seveda ob upoštevanju ukrepov in priporočil NIJZ,“ je še konec minulega tedna pojasnjevala Tanja Srečkovič Bol- šec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Ob tem je dodala, da so se že pred začetkom priprave programa Martinovanja zavedali omejitev in jih upoštevali. „Vsi dogodki so prilagojeni zbiru desetih oseb na- enkrat in z nošnjo zaščitnih mask. Podrobnejši program je že na sple- tu, brošura pa bo zaključena v tem tednu.“ Kaj od vsega povedanega pa bo sploh lahko izvedeno v pri- hodnje, je veliko vprašanje ... Ptujska pravljica še pod velikim vprašajem Za organizacijo in izvedbo Ptu- jske pravljice imajo pripravljenih več scenarijev, vendar bodo pred začetkom kakršnekoli organizaci- je povprašali za mnenje o izvedbi tudi ravnatelje osnovnih šol in rav- nateljico Vrtca Ptuj, ki se v tej fazi soočajo z odpovedmi šolskih pro- gramov in karantenami. Kot pravi direktorica, si na Zavo- du želijo, da bi se dogodki izpeljali, a prva je varnost vseh udeležen- cev. Zato je najbrž povsem možen scenarij, da letos dogodkov v sklo- pu prazničnega decembra sploh ne bo ... torek  20. oktobra 2020 3Aktualno Tudi pečenih kostanjev v mestu ne bo Konec septembra je Zavod za turizem Ptuj objavil javno povabilo za izvedbo peke kostanjev na Mestnem trgu v okviru popestritve jesenskega dogajanja. Po končanem postopku je bil za izvedbo omenjenega izbran edini prijavljen ponudnik (kmetija Črešnik), ki naj bi peko kostanjev ponujal od 16. oktobra do 15. novembra. Čeprav bi moral peko začeti minuli teden, se to ni zgodilo. Razlog je pojasnila direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec: „Glede na poslabšanje epidemiološke slike in zaostrovanje ukrepov NIJZ za omejevanje širjenja virusa covid-19 je ponudnik odstopil od pogodbe. Na Zavodu za turizem Ptuj bomo naslednji teden ponovno objavili javno povabilo za peko kostanjev na Mestnem trgu in tako poskušali zagotoviti ponudbo pečenih kostanjev v starem mestnem jedru.“ Sp. Podravje  Razglašena epidemija in policijska ura Kaj vse je prepovedano in zaprto, kaj se obeta Kot je znano, je že od sobote na rdečem seznamu devet od 12 regij, tudi Podravje. V teh regijah veljajo številne pre- povedi; med drugim splošna prepoved združevanja, pri- reditev, shodov, porok in verskih obredov. Po razglasitvi epidemije covida-19 v nedeljo zvečer pa se je vlada že v po- nedeljek dopoldne odločila še za policijsko uro oziroma za prepoved gibanja ponoči med 21. in 6. uro zjutraj. Izjeme te prepovedi so le prihod in odhod na delo ter odpravljanje nevarnosti za ljudi, premoženje in življenje. V veljavi je tudi že prepoved zbiranja več kot šest oseb. Kot je vlada predvidela pred časom, pa se lahko v prvi fazi zaprejo še trgovski centri, v drugi pa tudi hoteli, šola bi bila za vse na daljavo, možna je omejitev gibanja ponoči. Omejitve gibanja med vsemi regijami Od ponedeljka naprej je v veljavi tudi prepoved prehodov iz vseh regij, ne glede na to, ali so rdeče ali oranžne. Tako bo izhod iz regije možen le še za »delo, opravljanje gospodarske, gozdarske in podobne dejavnosti, odpravljanje neposredne nevarnosti za življenje in premoženje, pomoč ostarelim, dostop do zdravstvenih storitev ali lekarn, za nujne primere ter izvajanje nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih, upravnih in drugih organov ali za oskr- bo oseb s posebnimi potrebami«. Izjema bo tudi dostop do posesti ali objektov v drugih statistič- nih regijah, kamor se lahko odpravijo vsi člani gospodinjstva. Meja statističnih regij pa ne bo več mogoče prečkati zaradi koriščenja turističnih rezervacij, je še naštel Hojs in ob tem pozval, naj drža- vljani že rezervirane aranžmaje izven regije prestavijo. Za uvelja- vljanje izjem bodo potrebna dokazila. Foto: Črtomir Goznik Obvezna maska oziroma prekrivalo čez nos in usta tudi zunaj Uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza je obvezna tudi na odprtih javnih krajih oziroma prostorih in v osebnih vozilih, če je v njem več oseb, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Izjema so otroci do dopolnjenega 6. leta starosti, učenci v osnovni šoli in dijaki v srednji šoli, izključno ko so v matičnem oddelku, vzgojitelji predšolskih otrok in učitelji do vključno 5. razreda osnovne šole pri opravljanju neposrednega dela z otroki oziroma učenci, višješolski in visokošolski učitelji, ka- dar predavajo za zaščitno pregrado iz stekla ali podobnega mate- riala, ter osebe, ki izvajajo individualno športno vadbo. Zaprti fi tnesi, dvorane, gostišča ... Od sobote je začasno prepovedano ponujati storitve v fi tnes centrih in v zaprtih športnih objektih za izvajanje športno-rekre- ativnih dejavnosti na področju skupinske vadbe. Dovoljeno je le izvajanje športnih tekmovanj ter treningov športnih klubov za re- gistrirane športnike v starostnih kategorijah mlajši člani in člani. Opravljanje gostinske dejavnosti priprave in strežbe jedi in pi- jač v gostinskih obratih (gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari) je od sobote prepovedano. Izjeme bodo nastanitveni objekti, ki lahko svojim gostom strežejo za primerno oddaljenimi mizami od 6.00 do 22.30. Prav tako lah- ko neomejeno deluje gostinstvo za osebni prevzem ali dostavo. V prostoru, kjer se opravljata frizerska ali kozmetična dejavnost, je lahko od sobote hkrati le ena stranka. Ptuj  Konec prazničnih dogodkov, kot smo jih poznali Korona odnesela Martinovanje, Božička ... Spremenjene razmere, v katerih živimo, se zelo odražajo na našem družabnem življenju. Ne Martinovanja ne Ptujske pravljice na način, kot smo ga bili vajeni, letos ne bo. Od namere, da bi v teh jesenskih dneh pekel kostanje pred Mestno hišo, pa je odstopil tudi edini prijavljeni ponudnik. Foto: ČG Zaostrovanje ukrepov se bo še kako poznalo na našem družabnem življenju. Zelenih držav na njem sicer sko- raj ni. Več kot polovica Evrope oz. 17 od skupno 31 zajetih držav, tudi Slovenija, je tako rdečih, povsem ali večinoma. Zelene barve ni vide- ti (razen nekaj regij na Norveškem, Finskem in v Grčiji. Tudi oranžne ni več veliko – od večjih držav je takšna le še Italija, poleg nje pa Ci- per, Estonija, Litva in Latvija. Siva so območja, za katera ni za- dostnih podatkov ali kjer so v mi- nulem tednu testirali manj kot 300 na 100.000 prebivalcev – tako so na primer obarvane regije v Nemči- ji, Avstriji, na Švedskem, Danskem in Islandiji, ki je članica EGP. Nem- ška tiskovna agencija dpa vsaj za Nemčijo pojasnjuje, da je siva bar- va posledica za zdaj pomanjkljivih podatkov glede testiranj … EU, Slovenija  Več kot polovica Evrope v rdečem Kaj pomeni siva barva na zemljevidu Enoten zemljevid zelenih, oranžnih, rdečih in sivih območij v EU, ki naj bi izboljšal preglednost in predvi- dljivost nacionalnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa ter čim bolj zavaroval svobod- no gibanje oseb v schengenskem prostoru, je od četrtka vsem dostopen na spletu. Foto: ECDC Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  20. oktobra 20204 Podravje Za poplavno varnost v prihodnje še 11 milijonov evrov Za zagotavljanje poplavne varnosti pa bo v naslednjih letih na voljo še precej evropskega denarja, saj je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko poleti potrdila še nekaj več kot 11,4 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Z načrtovanimi ukrepi bodo zagotovili dolgoročno poplavno varnost na območju mestnih občin Maribor in Ptuj ter občin Duplek in Starše. Županja Darinka Fakin je po- jasnila, da bodo zemljišča za in- dividualne hiše na razpolago po sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar naj bi bilo spomladi prihodnje leto. »Velikost teh parcel je lahko večkratnik 210– 220 m2, ker je to osnovna enota za vrstne hiše. Če poenostavim, lah- ko nekdo kupi tudi 2 x 220 m2 ali 3 x 220 m2, kar je 660 m2 ... Gradnja večstanovanjskih objektov pa bo odvisna od investitorjev. Želimo si, da bi bil ta izbran že v drugi polovici naslednjega leta.« Za par- celo v velikosti 10.517 m2 je občina Majšperk  Njive bodo postale gradbišče Nove parcele na voljo marca Občina Majšperk je letos odkupila zemljišče med športnim šolskim igriščem in trgo- vskim centrom ob glavni cesti. Del zemljišča naj bi bil namenjen tudi gradnji enosta- novanjskih objektov oz. t. i. dvojčkov, za nakup teh parcel že vlada zanimanje. Foto: Mojca Vtič Zemljišča za individualno gradnjo naj bi bila naprodaj prihodnje leto. Odlok, s katerim je Vlada določi- la obvezno namestitev razpršilni- kov za razkuževanje rok v večsta- novanjskih stavbah, je bil sprejet z namenom zmanjšanja tveganja okužbe in širjenja okužbe z viru- som SARS-CoV-2. Za uveljavitev določil je pooblastila upravnike večstanovanjskih stavb, ki morajo ob vhodu vanje in dvigalo zago- toviti namestitev razpršilnikov za razkuževanje rok. Če upravnik nima na razpolago dovolj zaposle- nih ali ne more zagotoviti tega, je dopustna tudi opcija, da to opravi- jo etažni lastniki sami. Kot je povedal vodja upravlja- nja PSS Igor Vamberger, navodila vlade v samo nekaj dneh ni bilo enostavno realizirati: Razkužila so samo na Ptuju morali namestiti v več kot 200 stavbah, pri čemer so pred namestitvijo preverjali tudi želje stanovalcev. Ti so lahko izbirali med različnimi variantami. »Ponudb je sicer bilo veliko, do- bili smo jih kakih 250. Vse je bilo treba pregledati, ljudi seznaniti, povprašati in poskrbeti za nabavo in namestitev razpršilnikov. To je v dveh, treh dneh težko izvesti. Dej- stvo je, da mi nismo strokovnjaki s tega področja in je bilo treba vloži- ti kar nekaj časa, da smo dejansko izbrali najprimernejše izdelke,“ pravi Vamberger, a dodaja, da jim je vseeno uspelo. S tem pa je nji- hovo delo glede namestitve razpr- šilnikov zaključeno. Stanovalci so tisti, ki morajo zdaj skrbeti za to, da bodo razpršilniki polni in dosto- pni. Izjemoma, če tako želijo, se lahko obrnejo tudi na upravnike in ti poskrbijo za nabavo. V večini blokov navadni razpršilniki v plastenkah V večini stavb, ki jih upravlja PSS, so se sicer odločili za najce- nejšo varianto, nabavo samostoj- nih razpršil, ki so jih postavili pri vhodu. Zanje so odšteli okrog pet evrov. A Vamberger opozarja, naj etažni lastniki poskrbijo za varnost teh razpršilnikov, saj bodo kraje najbrž pogoste. Boljša, a nekoliko dražja varianta, ki so jo pridobili in ponujali stanovalcem, je bila namestitev dozirnikov na steno. Skupaj z enim razkužilom je ta stal okrog 25 evrov. PSS je zagotovil brezplačno montažo, ki bi, sodeč po ponudbah od zunanjih izvajal- cev, stala še enkrat toliko. Za poslovne večstanovanjske stavbe so povečini izbrali samo- stoječe dozirnike po ceni 150 evrov. Ponujali so tudi varianto na- mestitve robčkov (140 kos v tubi), cena pa nekaj več kot 6 evrov. A so se za to opcijo odločali le red- ki. Cene razkužil pa so bile zelo različne in so se gibale od 3 do 140 evrov. Tokratni ukrep bo za stanovalce sicer cenejši kot spomladanski, ko je bilo treba poskrbeti za razkuže- vanje skupnih delov kar dvakrat na dan. Kako se bodo znašli v pri- hodnje in kako disciplinirani bodo pri samem razkuževanju, pa bo v največji meri odvisno od etažnih lastnikov samih. Podravje  Razkuževanje večstanovanjskih stavb Večina upravnikov izbrala najcenejšo varianto 3. oktobra letos je Vlada RS sprejela odlok o namestitvi razpršilnikov za razkuže- vanje rok v večstanovanjskih stavbah in upravnikom dala natanko štiri dni časa (vmes je bil še vikend) za namestitev. Na Podjetju za stanovanjske storitve Ptuj (PSS) pravijo, da so imeli pri realizaciji številne probleme in dileme. Ponudniki so sicer zavohali priložnost in mnogi v nekaj urah nanje naslovili ponudbe tako za razkužila kot dozirnike različnih vrst in oblik. Foto: ČG Vamberger meni, da je namestitev stenskih dozirnikov z vidika varnosti boljša rešitev, a pri izbiri je očitno v večini primerov prevladala cena. Haloze  Začenjajo se dela pod Borlom Prvi koraki k zajezitvi poplav Direkcija za vode te dni začenja projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti na Dravi in Muri, potem ko je direktor Roman Kramer minuli torek podpisal pogodbi z na razpisu izbranima izvajalcema del – podjetjema VGP Drava Ptuj in Pomgrad VGP. Projekta, ki sta skupaj vredna skoraj 1,5 mili- jona evrov, bosta izvedena v sklopu programa Frisco. Občanom Cirkulan, ki pod gradom Borl živijo v neposredni bližini Drave, se torej v kratkem vendarle obeta začetek gradnje rokava na reki, s katerim bo direkcija za vode uredila razlivno območje pri Mali vasi. S tem naj bi do sredine leta 2021 omilili škodo po vse pogostej- ših jesenskih poplavah reke v njenem spodnjem toku. Nekaj več kot 540.000 evrov vredna dela bodo začeli takoj po podpisu pogodbe in naj bi jih zaključili do junija naslednje leto. Kot je povedal Kramer, bodo s projektom nekoliko izboljšali viso- kovodne razmere na levem bregu, na desnem pa s pasivnim obrež- nim zavarovanjem zmanjšali erozijske procese, ki ogrožajo državno cesto proti mejnemu prehodu Zavrč. »Pri tem gre tako za prekop rokava kot tudi za izvedbo sonaravnih ureditev,« je dodal prvi mož direkcije za vode, ki se je ob podpisu pogodbe sestal še z vodstvom občine Cirkulane in prizadetimi krajani. Za omenjeni projekt 85 % denarja prispeva Evropski sklad za regio- nalni razvoj, ostalo pa bo država zagotovila iz proračuna. Lani so izdelali še idejno zasnovo za območje Dolan, kjer je predvi- dena izgradnja visokovodnega nasipa oziroma zidu, s katerim bodo zavarovali stanovanjske objekte pod mostom pri Borlu. Časovnica glede omenjene gradnje še ni določena, saj so na direkciji šele v fazi pogovorov glede fi nanciranja. Foto: ČG Razlog za povišanje sredstev na proračunski postavki za pod- poro kmetijstvu naj bi bil velik interes. Do sredstev so upraviče- ni kandidati, ki so kot fi zične ali pravne osebe v občini dejavne na področju kmetijstva. Projekte bodo sofi nancirali v različnih dele- žih, od najmanj 40 % stroškov pri posodobitvi kmetij ali za ureditev kmetijskih zemljišč ter pašnikov, do največ 70 % v primerih koma- Starše  Za prijavo na razpis le še dva tedna časa Več denarja za kmetijstvo Na občini Starše že vrsto let podpirajo kmetijstvo tudi v fi nančnem oziru. Spomladi so objavili javni razpis, v katerem je bilo na voljo 20.000 evrov proračunskih sredstev, v septembru pa so k temu dodali še enkrat toliko proračunskega denarja. Rok za oddajo vlog je 30. oktober. sacije, pa tudi za pripravo kmetij- skih publikacij za obveščanje širše javnosti ter udeležbo na tekmo- vanjih in sejmih. Če je kandidat na tekmovanju zmagal, pa mu pripa- da tudi simbolična nagrada v višini 1.000 evrov. V celoti pa bo občina fi nanci- rala dejavnost prenos znanja in informiranja. Prav tako bodo v celoti pokrili stroške pri naložbah za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodar- stvih. Ne glede na investicijo in stroške pa vložek občine naj ne bi presegal vrednosti 4.000 evrov. odštela 304.993 evrov oziroma 29 evrov po kvadratnem metru. Trenutno je zemljišče v naravi še kmetijska površina. Celoten pros- tor, kjer je z občinskim podrobnim prostorskim načrtom predvidena gradnja večstanovanjskih objek- tov, individualnih hiš in doma za starejše, ureditev parkirišč in dru- gih površin pa meri 2,35 ha. Prebivalci ob Dravi utrpeli že za 100 milijonov evrov škode Med prebivalci ob Dravi je sicer precej nezadovoljstva zaradi raz- mer, saj so v zadnjem desetletju na imetju utrpeli že za okoli sto milijonov evrov škode. V Malečniku so nedavno izrazili nestrinjanje z državnimi ukrepi na Dravi, saj bi bilo po njihovem mnenju treba stru- go temeljito očistiti in poglobiti, da bi preprečili morebitne poplave. »Zapravlja se milijone evrov, učinka ni pa nobenega,« je takrat dejal predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Jože Škof. Po njegovem prepričanju dosedanji državni ukrepi na Dravi samo poslabšujejo sta- nje, saj se struga spet zarašča, nastajajo otoki in sipine, reka pa ob visokih vodostajih znova sili v naselje. Na čedalje pogostejše nevšečnosti so že lani začeli opozarjati kme- tje, ki so se organizirali v civilno iniciativo. Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je po lanskih poplavah dejal, da je šlo znova za milijonsko škodo na kmetijskih površinah, saj se je pod vodo znašlo kar tisoč hektarjev najboljših zemljišč. Ob tem je dodal, da si je Drava zaradi nevzdrževanja začela iskati nove poti, kar povzroča škodo zaradi nanosov in erozije. Tudi Reber- nišek razlog za težave vidi v zarasli stari strugi. Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek, ki bo predvidoma kmalu zasedel mesto ministra, je ob lanskih Mišičevih dnevih v Mariboru povedal, da z zaskrbljenostjo spremlja vsakoletno pojavljanje poplav, ki kmetom jemlje voljo do nadaljevanja dejavno- sti. Predvsem ga skrbi ravnanje tistih, ki le varujejo vodne vire in nara- vovarstvene vidike, o kmetijskih zemljiščih pa praktično ne govorijo, je takrat dejal. Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 5 „Na lepem so nam na vratih pozvonili delavci, češ da bodo na našem dvorišču morali kopati, da položijo optične kable. Razume- mo, da je to potrebno, da zadeve uredijo, bi pa nas lahko kdo vsaj kak dan prej o tem obvestil in si pridobil naša soglasja,“ pravi ena izmed stanovalk Peršonove ulice. Zaradi razkopavanj na njeni lastni- ni je morala žrtvovati tudi nekaj rastja, grmovnice in podobno. Prepričana je, da bi jih izvajalci o tem morali prej obvestiti in jim dati možnost, da se pripravijo. „Delavci so pridni, nimamo pri- pomb, saj niso oni krivi. Bi pa njiho- vi nadrejeni morali poskrbeti za te zadeve, nas pravočasno obvestiti, to je najmanj, kar bi lahko,“ je ja- sna naša sogovornica. Z njenim pomislekom se strinja- jo tudi na ptujski občini, ki je na- ročnik del, a kot pravijo, za to niso pristojni: „V sklopu rekonstrukcije ceste smo pozvali upravljavce ko- munalnih vodov (Telekom in Tele- mach), da uredijo njihove komu- nalne vode – optiko. Zato izvajajo gradbena dela z izgradnjo optike. V območju ceste delajo pod našim nadzorom, na privatnih parcelah pa delajo samostojno. Za izvedbo na privatnih parcelah bi se morali sami dogovarjati z lastniki parcel in bodočimi uporabniki. Občina ni pristojna za nadzor nad temi deli.“ Primer na Peršonovi ulici pa ni osamljen. Tudi sicer je bilo več pritožb, da upravljavci komunalnih vodov posege izvajajo na zasebnih zemljiščih brez soglasij stanoval- cev. S podobnim primerom so se pred kratkim ubadali tudi stano- valci Poljske ceste na Bregu. Telemach in Telekom zagotavljata, da vedno obvestijo stanovalce Pri podjetju Telemach so zago- tovili, da ob polaganju optičnih ka- blov vedno o tem predhodno ob- vestijo stanovalce; tudi če že imajo predhodna soglasja – na primer ob prenovi celotnega bloka: „Če gre zgolj za posamezne naročnike in ni gradbenih posegov, potem ne ob- veščamo vseh stanovalcev večsta- novanjskih zgradb, ampak tiste, na katere se dela nanašajo. Na zaseb- nih dvoriščih pa seveda tudi ved- no najprej pridobimo dovoljenje lastnika in ga potem obvestimo o datumu opravljanja del.“ V podjetju Telekom Slovenije so že v lanskem letu pripravili projek- tno dokumentacijo za izgradnjo optičnega omrežja na območju Rabelčje vasi. V letošnjem letu – pa kot zatrjujejo - skladno s pro- jektom za izvedbo in pridoblje- nimi soglasji nadaljujejo z deli na Peršonovi ulici, v naseljih Na Jasi in Mestni Vrh ter v blokovskem naselju Rabelčja vas: „Pri izvedbi del na območju Peršonove ulice smo za večstanovanjske objekte pridobili pisna soglasja, za enosta- novanjske objekte pa pripravimo cevi do meje parcele lastnika. Če lastnik parcele ob izvedbi del izra- zi interes za izgradnjo optičnega priključka in se strinja z gradbenim posegom, optično cev pripeljemo do stavbe.“ torek  20. oktobra 2020 5Podravje V občini Dornava so svetniki že nekajkrat spraševali o urejanju bankin. Četudi je občina poskrbe- la, da so vzdrževalci bankine nasu- li in utrdili, pa so bile te čez nekaj časa ponovno v enakem stanju kot pred nasutjem. Če je cesta ozka in po njej teče kar veliko prometa, tudi tovornega in kmetijskega, je ob srečevanju vozil izogibanje na bankine neizbežno. Tako se gramoz, s katerim je bila bankina utrjena, razrije, ponikne, se poraz- gubi. Primer takšne ceste je po- vezava med občinama Markovci in Dornava, in sicer cesta, ki vasi obeh občin povezuje čez polje od Strelcev do Mezgovcev. Četudi se bankine nasujejo in utrdijo in so na enaki višini kot cestišče, čez mesec ali dva med robom ceste in bankino ponovno nastane nekaj centimetrov visok prag; tudi do 10 centimetrov. Asfaltiranje 2.500, gramoziranje 300 evrov Občina Dornava je pri Cestnem podjetju Ptuj pridobila podatke o stroških, če bi se odločili, da bi bankine asfaltirali. Na nekaterih odsekih je utrjevanje z gramo- zom, drobljencem ali drobljenim asfaltom resda nesmiselno. Gre za rešitev, ki je učinkovita le krat- ki čas. Če bi bankino širine 0,75 metra asfaltirali v dolžini sto me- trov, bi to stalo okoli 2.500 evrov, medtem ko je strošek gramozira- nja enakega odseka približno 300 evrov. Rezanje bankine in odvoz materiala na trajno deponijo pa bi stalo dobrih 220 evrov. Vsi zneski so prikazani z DDV. Kako se bodo v občini v prihodnje odločali gle- de vzdrževanja bankin, bo stvar nadaljnjih pogovorov. Nedvom- no je, da si želijo rešitve, ki bi bile trajnostne in bi veljale daljši čas. Ker pa se vse začne in konča pri denarju, je skoraj nenehno treba iskati kompromisne rešitve. »Ob- čina trenutno bankine ureja glede na nujnost in v okviru predvidenih sredstev v proračunu,« je pojasnila direktorica občinske uprave Nada Kolednik. Cestni žulji enaki od Žetal do Središča in Maribora V vseh občinah so prometni žulji popolnoma enaki, ponekod so si- cer večji, drugod manjši, odvisno, koliko denarja posamezna občina namenja za investicije v prome- tno infrastrukturo, kako skrbi za njeno vzdrževanje in nadzira delo vzdrževalcev, da je delo na cestah dobro opravljeno. Med svetni- škimi pobudami je slišati veliko pripomb o cestnih luknjah, slabo vzdrževanih bankinah, previsoki travi ob cestah, neurejenem od- vodnjavanju … Nemalo je opozoril, da manjka kakšno cestno ogledalo ali da se na cesti poseda teren okoli kana- lizacijskih jaškov. V gričevnatih ob- močjih, kjer so ceste še makadam- ske, siloviti nalivi z brega v dolino odnašajo gramoz, meteorna voda spodjeda bankine in asfalt, sproža- jo se plazovi. Skratka, ceste so in bodo večna težava, s katero se bodo srečevale lokalne skupnosti. Dornava, Podravje  Kako visoki so stroški asfaltiranja bankin Asfaltiranje bankin osemkrat dražje od gramoziranja Na sejah občinskega sveta v vseh občinah Spodnjega Podravja, od ormoškega konca, čez Haloze in Slovenske gorice do Dravsko-Ptujskega polja, je vsakokrat slišati pobude ter vprašanja svetnikov o urejanju cestne infrastrukture. Ptuj  Sanacija Peršonove ulice kar »po domače« Ko vam kopljejo po dvorišču brez vašega soglasja Sanacija Peršonove ulice se nadaljuje, pritožbam stanovalcev pa ni videti konca. Potem ko so se priva- dili na to, da jim zaradi poškodovanih vodov redno zmanjkuje vode in elektrike, jih je zdaj presenetilo še dejstvo, da so jim po dvoriščih za ureditev optičnih kablov kopali brez soglasja. Foto: ČG Obnova Peršonove bo predvidoma zaključena 30. novembra. Foto: MZ Ostri in visoki robovi asfalta lahko poškodujejo pnevmatike. Foto: MZ Ponekod so bankine tudi 10 centimetrov nižje od ceste. Ptuj, Ljubljana  Izbira direktorja CŠOD Ptujčan Kumer spet v igri Javni zavod Center šolskih in obšolskih dejavnosti ima pod svojim okriljem 25 objektov za izvajanje šol v naravi, letno pa beleži dobrih 10 milijonov evrov prihodkov. Na čelu zavo- da je zadnja štiri leta Ptujčan Branko Kumer, ki se poteguje za nov mandat na direktorskem stolčku. Čeprav se je lani Kumer znašel v naslovih časopisov, ko so ti ugibali o njegovi razrešitvi, se slednje ni zgodilo. Celotna afera o domnevno spornem nakupu hotela Utrip pa je tako hitro, kot se je dvignila, tudi potihnila. »Znano je namreč, da je CŠOD le upravljavec objektov in ne lastnik in da so celoten postopek nakupa izpeljali na šolskem ministr- stvu,« je povedal Kumer. Metanje polen pod noge mu tako ni vzelo zaleta in sklenil je, da kandidira za nov mandat na čelu CŠOD. »Ali bom s kandidaturo uspel, še ne vem, saj je razpis potekel šele v začetku oktobra. Sedaj mora svet zavoda vse kandidate pozvati na zaslišanje, končno besedo pa ima vlada.« Kdo bo naslednja štiri leta vodil CŠOD, bo torej znano v prihodnjih mesecih, zagotovo pa do konca leta, ko Kumru poteče mandat. Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  20. oktobra 20206 Podravje V preteklem letu je družba Pe- trol od Zavoda RS z a blagovne rezerve kupila bencinski servis v Majšperku. Koliko so zanj odšteli, takrat ni želela izdati nobena stran, v Pe- trolu so le napovedali, da bodo servis obnovili. Novembra lani so dejali, da je obnova servisa Maj- šperk v fazi projektiranja. »Kar se tiče obsega obnove, lahko v tem trenutku potrdimo samo to, da bo vključevala obnovo prodajalne ter Majšperk  Preložena prenova Petrol še ne bo obnavljal servisa Pred enim letom so v Petrolu dejali, da obnova bencinskega servisa poteka v skladu s časovnico, sedaj pri- znavajo, da bo investicija zamaknjena. Razlog je epidemija covida-19, so pojasnili. Foto: Mojca Vtič Območje MO Ptuj je generalno urejeno z občinskim prostorskim načrtom (OPN), ki določa, da je za posamezna območja treba izdela- ti občinske podrobne prostorske načrte (OPPN). Pobudo o začetku njihove izdelave podajo lastniki zemljišč ali občina sama. V imenu občine je izdelovalec Skupna upra- va občin Spodnjega Podravja. Ob- stoječi oz. izdelani akti pa se lahko tudi spreminjajo in dopolnjujejo. Za območje MO Ptuj se trenutno vodi 18 postopkov priprave OPPN oziroma sprememb in dopolnitev. Letos sta bila na novo začeta dva postopka, štirje pa zaključeni. „Pri zaključenih postopkih gre v enem primeru za sprejem OPPN na seji mestnega sveta, v treh pri- merih pa za zaključek postopka s sklepom županje, ker so postopki postali neaktualni in pobudniki postopka niso več želeli nadaljeva- ti,“ pojasnjujejo na SOU Spodnje Podravje, ki jo vodi direktorica Alenka Korpar. Ob tem poudarja, da vodijo tudi postopke za še 14 drugih občin, ki so nanje prenesle naloge v zvezi z vodenjem postop- kov za pripravo OPPN; trenutno jih koordinirajo 12. Letos so v vseh spodnjepodravskih občinah (brez Ptuja) na novo začeli dva postop- ka, tri pa so zaključili s sprejemom na občinskem svetu in z uradno objavo. Na Ptuju je očitno interesa za spremembe bistveno več. Kdo so naročniki, kdo predlagatelji in kdo plačniki Kot pojasnjuje Korparjeva, je predlagatelj oz. pobudnik za zače- tek postopka lahko občina ali za- sebnik (pravna ali fi zična oseba). V vsakem primeru postopke vodi- jo zaposleni na občinski upravi, v primeru prenosa nalog na skup- no upravo pa zaposleni v SOU. Osnovni pogoj za začetek je spre- jetje sklepa o pzačetku postopka na občinskem svetu. Kot pojasnjujejo, naj bi bil plač- nik stroškov zmeraj pobudnik: „V primeru, da se postopek pelje v javnem interesu in je pobudnik občina, se postopek vodi na SOU, stroški za izdelavo različnih stro- kovnih podlag in gradiv pa se pla- nirajo v proračunu na postavkah za urejanje prostora. V primeru, da je pobudnik zasebnik, pa pobu- dnik sam naroča in plača izdelavo strokovnih podlag ter gradiv.“ Projektiranje, izdelava strokov- nih gradiv in podobno stanejo več tisoč evrov. Višine stroškov ni mogoče vnaprej predvideti, saj je v veliki meri odvisna od zahteva- nih strokovnih podlag, ki jih med postopkom zahtevajo nosilci ure- janja prostora. V času od 2016 do vključno prvega polletja 2020 je bilo za pripravo vseh OPPN, ki se vodijo v interesu ptujske občine, porabljeno 90.285 evrov občin- skega denarja, največ lani, nekaj več kot 27.000 evrov. Včasih prave težave nastanejo šele, ko je OPPN sprejet ... Pogosto sprejetje ali spremi- njanje podrobnega prostorskega načrta prinese s seboj tudi teža- ve, predvsem takrat, ko ni reše- no vprašanje, kdo naj zagotovi sredstva za ureditev komunalne infrastrukture. Ta bi zakonsko mo- rala biti breme občine, razen če je dogovor z investitorji drugačen. O tem Korparjeva pravi: „Ko gre za gradnjo javne infrastrukture in občina nima sredstev, da jo zgradi, jo na podlagi sklenjene pogodbe o opremljanju zgradi investitor in se to vlaganje upošteva ob odmeri komunalnega prispevka.“ S spreminjanjem podrobnih prostorskih načrtov se včasih re- šujejo ključne in pomembne zade- ve občanov in občine. Nemalokrat pa se zatakne pri domišljenosti in celovitosti prostorskega planira- nja, ki je pogosto odvisno tudi od politike ter višjih interesov in želja. Ptuj  Nenehno spreminjanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov Spreminjanje na pobudo zasebnika – a na čigave stroške? Sprejetje ali spreminjanje občinskega prostorskega načrta je več let trajajoč postopek. Gre pravzaprav za naj- pomembnejši prostorski akt, ki določa, kaj je z gradbenega vidika na katerih območjih dopustno in kaj ne. Spremembe za natančno določen del območja so možne tudi s sprejetjem ali dopolnjevanjem t. i. občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Za območje MO Ptuj se trenutno vodi 18 takšnih postopkov. In kdo plača stroške, ki – pogosto zaradi interesa zasebnih investitorjev - nastanejo ob tem? Ptujska občina je v zad- njih letih v ta namen porabila okrog 90.000 evrov. Foto: ČG OPN iz leta 2015 Občinski prostorski načrt (OPN) Mestne občine Ptuj kot krovni dokument prostorskega urejanja je bil sprejet leta 2015. V njem so med drugim opredeljene enote in namenska raba prostora, pa tudi omejitve. Doslej so ga trikrat spreminjali in dopolnjevali, vse v času, ko je občino vodil župan Miran Senčar. Juršinci  Načrtujejo pet kilometrov kolesark V igri sta dve varianti Kolesarske poti skozi Juršince se bodo navezovale tako na slovenjegoriško kot ptujsko kolesarko. Na eni strani so se torej v Juršincih povezali z Območno razvojnim partnerstvom Slovenske gorice (ORP Slovenske gorice), na drugi pa na ORP Spodnje Podravje. Slovenjegoriška trasa bo potekala od krožišča v Juršincih, kjer se konča trasa iz projekta regionalne kole- sarske povezave z občino Ptuj, do meje s sosednjo občino Sveti Jurij ob Ščavnici. Kot so nam sporočili z občine, sta trenutno v fi nančni pri- merjavi dve varianti trase, zato o višini investicije in deležu občinskih sredstev še ne morejo govoriti. »Po sprejeti odločitvi, katero traso bomo izpeljali, bomo morali počakati na katastrski elaborat parcel, v katere se bo posegalo, nato bo sledil sestanek z lastniki glede skle- panja služnosti teh parcel,« so zapisali, na vprašanje, kako bodo rešili težave glede prehoda čez Pesnico, pa na kratko dodali, da »težav s premostitvenimi objekti čez reko Pesnico nimajo«. Spomnimo, da je župan Alojz Kaučič svetnike na zadnji seji občin- skega sveta seznanil z zapleti pri kolesar skem prehodu čez Pesnico, saj naj bi na Direkciji za ceste opozorili, da obstoječi most statično ne bo prenesel dodatnih obremenitev. Predlagali so postavitev brvi ob njem, kar pa se županu ni zdela dobra rešitev, saj bi najbrž povišala fi nančni delež občine. Kot eno od možnosti je Kaučič takrat omenil omejitev prometa čez obstoječi most oziroma da bi kolesar reko prečkal peš ter napovedal, da bodo skupaj z Direkcijo poiskali naju- godnejšo rešitev za prehod čez Pesnico. Ta je namreč nujen zaradi povezave kolesarke s Ptujem. Foto: SD V Juršincih še preigravajo, katera trasa kolesarke bo fi nančno naju- godnejša. Zavrč  Izgradnja pločnika proti Turškemu Vrhu Promet bo oviran pol leta Promet na relaciji Goričak–Turški Vrh je v tem času nekoli- ko oviran in po pričakovanjih bo to stanje trajalo še lep čas. Razlog je sicer dober, saj gre za začetek izgradnje pločnika na tej relaciji, kar pa naj bi trajalo do junija v prihodnjem letu. »Dela ob lokalni cesti so se začela v avgustu, končala pa se bodo konec junija. Vrednost projekta je ocenjena na 339.000 evrov, od tega bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prispeva- lo 176.000 evrov nepovratnih sredstev in 88.000 evrov povratnih sredstev. Delež občine pa znaša 74.500 evrov,« so povedali na občini Zavrč. Glavni izvajalec gradbenih del je podjetje GMW Weindorfer iz Radencev. Ob koncu septembra pa je bila v javnih objavah na portalu Javnih naročil razodeta informacija, da bo v poslu nastopilo tudi Ce- stno podjetje Ptuj, in sicer v vlogi podizvajalca. Izvedba pa se kljub tej novosti naj ne bi podražila. S Cestnim podjetjem Ptuj pa so na občini medtem že sklenili po- godbo za dela na drugem odseku. Podjetje bo izvedlo preplastitve javne poti na odseku Hrastovec–Lovski dom. »Dela bodo končali še letos, ocenjena vrednost pa znaša slabih 24.000 evrov,« so še navedli na občini. Foto: Arhiv občine Zavrč dograditev nadstrešnice nad točil- nimi aparati.« A tudi po enem letu bencinski servis v Majšperku os- taja z enako podobo. Razlog gre iskati v epidemiji covida-19. »Ob- nova prodajnega mesta v Majšper- ku za letos in naslednje leto ni v načrtu, saj je epidemija povzročila zamik investicij,« so še odgovorili iz največje slovenske energetske družbe in največjega slovenskega uvoznika. Stroški sprejemanja in dopolnjevanja OPPN Leto Znesek v evrih 2016 12.241 2017 23.260 2018 15.087 2019 27.276 2020 12.420 Skupaj 90.285 Vir: SOU Spodnje Podravje Trenutno se vodijo postopki za sprejetje občinskega podrobne- ga načrta (OPPN) za območje med Zadružnim trgom in ce- stnim mostom ter med cestnim mostom in železniško progo, spreminja se OPPN v Žabjaku, kjer naj bi Dom upokojencev gradil novo enoto, zaradi gradnje novih blokov pa se dopolnjuje tudi za območje ob Osojnikovi in Potrčevi cesti. Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  20. oktobra 2020 7Podravje Ptujska občina je v preteklosti dobila več idejnih rešitev za uredi- tev vežice na novem rogozniškem pokopališču. Nekaj jih je bilo na- ročenih že v prejšnjem mandatu. Skupno vsem je bilo, da so bile oblikovno ustrezne, a predrage. Ena izmed variant – novogradnja – je bila ocenjena na dva milijona evrov. Gajškova: »Realna cena je pol milijona evrov« Najnovejša, ki so jo prejeli pred nekaj dnevi, je sicer bistveno ce- nejša in bi zanjo potrebovali prib- ližno milijon evrov. A je tudi to z vidika zmožnosti MO Ptuj bistve- no preveč. „Res je, iščemo rešitve, imeli smo več idej, oblikovno so vse bile dobre, a zelo drage. Če že- limo vežico urejati čim prej, je nuj- no, da smo realni pri načrtovanju investicij. V letošnjem proračunu imamo za ta namen zagotovlje- nih 85.000 evrov, v predlogu za naslednje leto pa 300.000 evrov. Nekaj sredstev bi lahko nasled- nje leto zagotavljali z rebalansom in morda celo uspeli investicijo dokončati. Menim, da je realna ocena ureditve vežice okrog pol milijona evrov,“ je po tem, ko je prejela zadnjo idejno zasnovo, dejala ptujska županja. Rešitve, ki jih bodo iskali v prihodnje, bodo v tem fi nančnem okviru. Zadnjo idejno zasnovo, ki so jo čakali več mesecev in zdaj tudi z dopolnitvami prejeli, je pripravilo podjetje Ravnikar Potokar, ki je si- cer že v času županovanja Mirana Senčarja pripravilo idejno zasnovo novogradnje, za kar bi potrebovali več milijonov evrov. V tokratni ra- uzliči prenove pa so med drugim predlagali povečanje pokritega poslovilnega prostora ter odstra- nitev steklenega prizidka pred vežicami. Na poslovilni ploščadi je predvidena nadstrešnica, ki bi nu- dila tudi večji pokriti prostor. Je boljša opcija novogradnja? Po oceni Gajškove je oblikovno predlog ustrezen, žal pa denarja, potrebnega za realizacijo v ta- kšnem obsegu, ni na voljo. „Ne želim javnosti zavajati s projekti, ki jih ni možno izpeljati. Ptuj si za- služi primerno poslovilno mesto, čim prej. A če ne želimo, da se ta investicija zamakne v nedorečeno prihodnost, moramo biti realni. Skušali bomo čim prej priti do op- timalne variante, po kateri bi grad- njo ali obnovo začeli prihodnje leto,“ je še dejala ptujska županja. Občina je za ureditev pokopa- lišč v zadnjih letih sicer namenila precej sredstev. Uredili so Park spominov ob Volkmerjevi cesti, postavili žarni zid na novem rogo- zniškem pokopališču, obnovljen pa je bil tudi pokopališki zid na sta- rem pokopališču. Prejšnje vodstvo občine je vztrajalo, da prenova vežice ni smiselna in da je boljša opcija novogradnja. Tudi Gajškova se nagiba k tej rešitvi. V preteklem mesecu so v PB Ormož v rdečo cono že sprejeli varovance CUDV iz Črne na Ko- roškem. »Po koncu letovanja na Debelem Rtiču se zaradi urejanja razmer v lastni ustanovi varovanci tja niso mogli vrniti. Ob njihovem prihodu nismo vedeli, ali so po- zitivni na covid-19. Ravnali smo z vso previdnostjo, kot da so pozi- tivni in izkazalo se je, da je bil del varovancev pozitiven. Bolnišnica je na takšno situacijo pripravljena tako organizacijsko, kadrovsko in prostorsko, zato težav pri obrav- navi nismo zaznali. Imamo dovolj zaščitne opreme, usposobljen ka- der in zagotovljen prostor. Se pa kot vedno iz vsake situacije naučiš nekaj novega,« je dejal Andraž Ja- kelj, direktor PB Ormož. Na oddelku, ki je pripravljen za obravnavo pacientov z okužbo covid-19, imajo pripravljenih 15 po- stelj, sobe naj bi imele lastne sani- tarije in kopalnice ter ločen vhod in izhod. »Ta ‚rdeča cona‘ je prip- ravljena tako za lastne paciente kot tudi za vse ostale, ki se v tem času znajdejo v prostorski stiski. Novi ukrepi, nove omejitve Spomladi so v PB Ormož na podlagi navodil na državni ravni ostali odprti za vsa akutna sta- nja, za katera so specializirani. Na drugi strani so zaustavili opra- vljanje vseh nenujnih storitev, ki so bile v maju zopet vzpostavlje- ne. »Zasedeni smo kot običajno, program normalno izpolnjujemo. Dostopni smo, kot da virusa ne bi bilo med nami, vendar z upošte- vanjem vseh varnostnih ukrepov. Pacientom pred sprejemom ali ambulantnim pregledom ni treba opraviti testa. Se pa ta opravi, če pacient kaže simptome bolezni,« je povedal Jakelj. Kar se tiče novih ukrepov, imajo za zdaj bolj proste roke. »Odloka, ki bi ukinjal določe- ne zdravstvene dejavnosti – elek- tivni program, ni. Izvajalcem zdra- vstvene dejavnosti je prepuščeno, da se na podlagi trenutne situacije v zavodu temu primerno prilagaja- jo. Trenutno delujemo nemoteno; če bi se pojavile okoliščine, ki nam tega ne bi dopuščale, bi izvajanje programa temu primerno prila- godili. Zagotovo pa dejavnosti ne bomo ukinjali, če to res ne bo nuj- no potrebno,« je zagotovil Jakelj. Pomagajo drugim zdravstvenim zavodom Psihiatrična bolnišnica Ormož medtem ostaja zaprta za vse obiskovalce, trije zaposleni zdra- vstveni tehniki pa trenutno delo opravljajo v Splošni bolnišnici Ptuj. »Če bo kader potreben drugje, se bo naš program naravno zmanj- ševal, do takrat pa delujemo nor- malno. Obstajajo določene dejav- nosti, ki v teh kriznih situacijah in drugačnih potrebah in zahtevah niso tako nujne, da bi jih morali za vsako ceno izvajati. Nudili pa bomo vse, kar je nujno in potreb- no, da ne pride do poslabšanja zdravstvenega stanja,« je še zago- tovil Jakelj. Ormož  V psihiatrični bolnišnici že »rdeča cona« Za paciente s covidom-19 zagotavljajo 15 postelj Pred kratkim je stopila v veljavo odredba v zdravstvu, da morajo tudi psihiatrične bolnišnice zagotavljati cone za zdravljenje pacientov, ki so okuženi s covidom. Odredba za Psihiatrično bolnico Ormož ne prinaša dodatnih skrbi. Ne le, da imajo tako imenovano rdečo cono pripravljeno že vse od marca, tudi uporabili so jo že. Ptuj  Kdaj do dostojnih prostorov za zadnje slovo Milijon evrov zgolj za sanacijo vežice Dotrajana in nefunkcionalna vežica na novem rogozniškem pokopališču je potrebna temeljite obnove, o čemer se sicer razpravlja že veliko let. Ureditev primernega prostora za zadnje slovo je bila in je ena od prioritet ptujske občine. A so bile vse dosedanje idejne arhitekturne zasnove megalomanske in posledič- no predrage; tudi zadnja, ki so jo prejeli pred nekaj dnevi. Za obnovo stavbe bi namreč potrebovali vsaj milijon evrov, medtem ko županja Nuška Gajšek ocenjuje, da bi primeren prostor moral biti urejen za polovico manj denarja: „Več si niti ne moremo privoščiti, če želimo vežico urediti čim prej, morda celo naslednje leto.“ Foto: ČG Idejna zasnova, ki so jo prejeli na občini pred nekaj dnevi, je oblikovno primerna, a predraga. Foto: FB PBO Podravje  Magna z novim zagonom Slovenci nazaj na delo v Hoče Kanadsko-avstrijska avtomobilska multinacionalka Magna International je sklenila dogovor z ameriško družbo Fisker za proizvodnjo njihovega električnega avtomobila Ocean, so sporočili iz sedeža podjetja v kanadski Aurori. Po neuradnih informacijah avstrijskih medijev naj bi začeli s 50.000 avto- mobili letno, in sicer v Gradcu in Hočah. »Veseli smo, da lahko s Fiskerjem sodelujemo pri tako izjemnem trajnostnem avtomobilu in da vidimo, kakšne dodatne priložnosti lahko prinese to sodelovanje,« je v izjavi za javnost zapisal predsednik Magne Swamy Kotagiri in začetek proizvodnje napovedal za zadnje četrtletje leta 2022. Kot še sporočajo iz Magne, bo omenjeno vozilo sprva proizvajalo izključno njihovo podjetje v Evropi. Po besedah predsednika avstrijske Magne Steyr Franka Kleina ima Magna v svoji branži edinstven položaj, ki je kombinacija razvoja lastnih vodilnih inovativnih tehnoloških rešitev ter močnih proizvodnih zmožnosti, s katerimi je družba proizvedla že več kot 3,7 milijona vozil in 30 različnih modelov. »Dokazane in zanesljive zmogljivosti Magne, zlasti na področju električnih vozil, so zanesljiva podlaga za podporo Fiskerju z vrhunskim inženiringom in proizvodnjo športnega terenca Fisker Ocean,« je še dodal. Sodelovanje z Magno je potrdil tudi ameriški Fisker s sedežem v Los Angelesu, katerega prvi človek je Henrik Fisker, znani avtomobilski oblikovalec danskih korenin, ki je med drugim sodeloval pri razvoju luksuznih znamk avtomobilov BMW in Aston Martin. Čeprav v Magni lokacije uradno še niso potrdili, pa naj bi informacije o zagonu proizvodnje lektričnih avtomobilov v Gradcu in Hočah držale. Tudi zato Magna pospešeno nadaljuje pridobivanje okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj na Arsu za drugo in tretjo fazo gradnje hoške tovarne z zmogljivostjo 100.000 avtomobilov letno. Proizvodnja v hoški lakirnici sicer že od začetka epidemije stoji, večina od okoli 200 zaposlenih pa se na delo vozi v matično graško tovarno. Foto: M24 Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  20. oktobra 20208 V središču Ker so tujci iz tretjih držav, ki so fiktivno prijavljeni na sloven- skih naslovih, nekateri pa de- jansko bivajo tudi v svoji domo- vini, bili (ali so) med prejemniki socialnih pomoči, je vlada za to področje napovedala temeljit nadzor. Do anomalij in goljufij s prijavo bivališč prihaja tudi zara- di dela tujcev v Sloveniji ali kate- ri drugi od evropskih držav. Po poročanju STA med upravnimi enotami, ki so lani izdale največ dovoljenj za prebivanje in delo tujcem iz tretjih držav, izstopa tudi ptujska. Poleg nje so ome- njene še upravne enote Velenje, Žalec, Škoa Loka, Izola, Laško, Celje, Logatec in Kranj, kjer so se odločili ukrepati. Lani 200.000 začasnih prijav prebivališča Za prijavo prebivališč na obmo- čju države in naslovov v tujini so pristojne upravne enote, ki lahko skupaj s policijo ali občinskimi in- špektorji izvedejo nadzor in tudi prekrškovni postopek. Po podat- kih iz registra stalnega prebival- stva, ki so ga posredovali z mi- nistrstva za notranje zadeve, so upravne enote lani izvedle 41.366 prijav oziroma obnov začasnega prebivališča po prijavah stanoda- jalcev, 200.970 prijav začasnega prebivališča posameznih prijavi- teljev ter 103.496 prijav oziroma sprememb stalnega prebivališča. Težave v šolstvu in zdravstvu, pa tudi neznanje jezika Mestna občina (MO) Kranj je vladi in državnemu zboru poslala pobudo za spremembo zakono- daje, ki bi omejila priseljevanje oseb iz tretjih držav in s tem po- vezanih zlorab, med drugim pri- dobivanja socialnih transferjev. V MO Kranj poudarjajo, da so za izdajanje dovoljenj za bivanje in delo tujcem pristojne različne državne institucije, pri čemer ob- čine nimajo nobenega vpliva. Se pa morajo soočati s posledicami povečanega priseljevanja. Ta med drugim povzroča probleme v šolstvu, zdravstvu in sociali, pri čemer je največja težava nezna- nje jezika. Posledica je naraščanje nestrpnosti do tujcev in vse težje zagotavljanje kakovosti bivanja vseh občanov, opozarjajo na kranjski občini. Upravna enota Kranj je samo lani izdala 3.600 enotnih dovoljenj za prebivanje in delo tujcem iz tretjih držav. Ob tem je veliko indicev o zlo- rabi socialnih transferjev. Deseti- na od 340 milijonov evrov social- ne pomoči gre letno tujcem z do- voljenjem za bivanje v Sloveniji. Oblikovali 24 konkretnih predlogov Pobuda MO Kranj za spremem- bo zakonodaje je sestavljena iz 24 konkretnih predlogov. Med drugimi vsebuje predlog, po ka- terem bi se vrsta poklicev in šte- vilo kadrov, za katere ni mogoče zadostiti povpraševanju znotraj države, določala dinamično in na lokalnem področju. Prijava bivališča bi bila mogoča samo ob fizični prisotnosti vseh udeleženih v upravnem postop- ku in to izključno na podlagi na- jemne pogodbe oziroma izkaza- nega lastništva. Obvezna bi bila določitev minimalnih bivalnih standardov. Ker je odločanje o stalni in začasni prijavi bivališča v pristojnosti upravnih enot, bi moralo biti tudi ugotavljanje iz- polnjevanja pogojev in preverja- nje dejanskega bivanja v njihovi pristojnosti. Kranjčani v pobudi predlagajo, da bi bilo koriščenje socialnih pravic in transferjev možno po petih letih stalnega bivališča in dejanskega prebiva- nja. Pogoj zanje bi bil tudi status aktivnega iskalca zaposlitve in osnovno znanje slovenskega je- zika. Tujcem, ki so se pripravljeni prilagajati, vrat ne bi zapirali Kranjski župan Matjaž Rakovec je poudaril, da se hitro naraščajo- če število priseljencev v zadnjih letih pojavlja povsod po državi, zato je treba problem reševati sistemsko. »Verjamem, da bomo situacijo s skupnimi močmi nare- dili vsaj znosno, preprečili izkori- ščanje socialnih transferjev, obe- nem pa pomagali tistim tujcem, ki so se pripravljeni prilagajati, da se vključijo v našo družbo.« Foto: Dremastime/M24 Desetina od 340 milijonov evrov socialne pomoči gre letno tujcem z do- voljenjem za bivanje v Sloveniji. V nekaterih primerih se socialne pomoči nakazujejo, čeprav upravičenec dejansko sploh ne živi v Sloveniji. Slovenija  Proti fi ktivnim prijavam tujcev Konec izkoriščanja socialnih transferjev V javnosti že nekaj časa odmevajo informacije o fi ktivnih prijavah bivališč tuj- cev na naslovih v Sloveniji. Tudi podravska regija ni izjema, saj naj bi na neka- terih naslovih bilo prijavljenih po nekaj deset ali celo krepko čez sto ljudi. Čeprav so v Sloveniji regije in občine obarvane različno rdeče (zaradi števila obolelih, ne stran- karsko), sta vlada in šolsko mini- strstvo sprejela sklep, da bo v času med 19. in 23. oktobrom v srednjih šolah, glasbenih šolah in v osnov- nih šolah od 6. do 9. razreda izo- braževanje potekalo na daljavo. »Želimo si, da v prihajajočih dveh tednih s sprejemom opisanih ukre- pov omilimo rast okužb, ki bi pri- hajale ali se prenašale v šolskem prostoru. To še prav posebej velja v primerih osnovnošolskih učite- ljev, dijakov in študentov, kjer smo beležili najvišjo rast okuženih in posledično s tem naraščajočo rast karanten. V primeru izboljšanja epidemiološke slike po jesenskih počitnicah bomo lahko spreje- li odločitev glede nadaljevanja vzgojno-izobraževalnega procesa po modelu B,« je v izjavi za javnost dejala šolska ministrica Simona Kustec. Predpisane standarde celo presegajo, a pouka v razredu ne bo In čeprav so se šole pripravlja- le na izobraževanje na daljavo, se jim tako nenadna in splošna odločitev ne zdi nepričakovana, ampak nenavadna. Še posebej ob prebranih priporočilih ministrstva, kjer obstaja še podmodel BC2-OŠ, ki pravi, da se učenci posamezne šole izobražujejo na daljavo. Tako pa bo sedaj izobraževanje na daljavo potekalo tudi tam, kjer okužb pravzaprav ni in lahko tudi zaradi majhnosti šol izvajajo prav vse potrebne ukrepe. Ena izmed tovrstnih šol je zagotovo OŠ Pod- lehnik. »Imamo odlične pogoje za delo, to pomeni: imamo velike razrede, število otrok je manjše in temu primerno šola zlahka do- sega predpisane standarde. Ne le, da jih dosegamo, v večini prime- rov jih celo občutno presegamo, saj je povprečno število otrok pri nas glede na posamezni razred 14. Skupaj imajo na razpolago v pov- prečju 64 m2 velike učilnice. Po- goji so pri nas torej v večini zlahka doseženi,« je realno sliko v manj- ših podeželskih šolah predstavil ravnatelj Dejan Kopold. V OŠ Podlehnik iščejo rešitev za osem otrok Same odločitve vlade pa ni že- lel komentirati, meni zgolj, da bi lahko vlada ravnala selektivno glede na okuženost v posamezni regiji ali lokalni skupnosti, na drugi strani pa razume odločitev mini- strstva in vlade RS, ki s to odloči- tvijo vse šole obravnava enako. Sicer pa zagotavlja, da je njihova šola na šolanje na daljavo odlično pripravljena. »Nabavili smo opre- mo za zaposlene, strokovno smo se usposabljali, imamo vpeljan enotni pristop za izobraževanje na daljavo. To pomeni, da imamo dogovorjen kanal za videokonfe- rence, spletne učilnice ... Vse to je dorečeno in tudi preizkušeno v šoli . Tako je sam prehod na iz- vajanje pouka na daljavo za nas pričakovan in je pripravljen tudi v skladu s priporočili, ki smo jih vse osnovne šole prejele že sredi av- gusta 2020,« je pojasnil. Ob tem pa priznal, da bo največja ovira pri izvajanju zastavljenega šibka inter- netna povezava. »Na to težavo pa Spodnje Podravje  S šolanjem na daljavo se ponovno pove Imajo pogoje za varno izv Še v začetku minulega tedna je šolska ministrica Simona Kustec deja odstotka zaposlenih in otrok. A vlada je rokohitrsko sklenila, da uvelj ministrstva, ki je predvidelo še podmodel, ki omogoča šolanje na dalja Marsikje na podeželju bo šolanje od doma zelo težko; ne zgolj zaradi tega, ker učenci ne bi imeli raču Kaj so povedali na MO Ptuj V zvezi s problematiko, h kateri so aktivno pristopili v MO Kranj, smo za mnenje zaprosili županjo MO Ptuj Nuško Gajšek. Dejala je, da MO Ptuj podpira vsako spremembo zakonodaje, ki bo onemogočila kakršnekoli zlorabe sistema. Foto: GT /M24 Državne institucije opozarjajo, da se v nekaterih primerih socialne po- moči nakazujejo, čeprav upravičenec dejansko sploh ne živi v Sloveniji. Foto: Dreamstime/M24 Čeprav je delež okuženih na področju vzgoje in izobraževanja 0,06-odstoten, so OŠ zaprle vrata za učence od vključno 6. razreda. Prav tako tudi vse srednje in glasbene šole. Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  20. oktobra 2020 9 V glasbenih šolah nezadovoljni z odločitvijo Šolanje na daljavo bo s ponedeljkom nova realnost tudi za učence in pedagoge glasbenih šol. Ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Štefan Petek je dejal: »V glasbenih šolah smo zelo nezadovoljni glede novih ukrepov vlade, še posebej, ker bodo v osnovnih šolah otroci do 5. razreda lahko prisotni v razredih, v glasbenih pa sploh ne. To je nesmiselno oz. bo zelo otežilo naše delo, posebej glede na dejstvo, da smo v naši glasbeni šoli od 1. septembra in vse do danes od skoraj 600 učencev imeli samo enega okuženega učenca in tri v karanteni, med zaposlenimi nismo zabeležili nobene okužbe in nobene karantene.« Vendar sklep je treba spoštovani, tako bodo ves pouk izvajali preko internetnih aplikacij in spletnih učilnic, a bo ta zelo okrnjen, priznava Petek. »Upamo, da se bomo po novembrskih počitnicah lahko vrnili v šolo.« Foto: Arhiv Glasbene šole V središču Enaki pogoji za vse?! Žal, ne. Ministrska ekipa naj obišče tudi šole na podeželju! Na vprašanje, zakaj ukrep šolanja na daljavo velja tudi za regije, kjer epidemiološka slika ni tako slaba, je šolska ministrica odgovorila, da je vlada s tem vsem šolarjem omogočila nemoteno nadaljevanje šolskega procesa pod enakimi pogoji, ne glede na to, od kod prihajajo. Pri tem pa so v Ljubljani očitno pozabili, da vsa Slovenija ni enako opremljena z internetno povezavo in da marsikatera družina še vedno nima dostopa do spleta, niti nima računalnika oziroma da imajo celo nekatere slovenske šole šibko internetno povezavo. Ena od njih je tudi OŠ Podlehnik. Ravnatelj Dejan Kopold je zagotovil, da je šola odlično prip- ravljena na šolanje na daljavo, a je pred njimi izziv, ki ga sami ne zmorejo rešiti: »To je izjemno šibka internetna povezava, ki bo ozko grlo dela na daljavo, saj se bodo številne dejavnosti odvijale iz zavoda samega. Kar se otrok tiče, pa je slika solidna, čeprav tudi ne odlična. Tudi pri nas je nekaj otrok, ki nimajo stacionarnih ali prenosnih računalnikov, kar nekaj pa je tudi otrok, ki računalnike sicer imajo, težava pa je ponovno internetna povezava.« Je to šolanje pod enakimi pogoji za vse? Da enakih pogojev s tem ukrepom zagotovo ne vzpostavljajo, opozarja tudi učitelji- ca slovenskega jezika in zgodovine na OŠ Pesnica Gordana Rodinger, ki je na družbenem omrežju delila zapis, v katerem pravi: »Morda bi se morala vi in vaša skupina kdaj sprehoditi tudi po šo- lah, ki niso ‚elitne‘ in niso v središču velikih mest, ampak so na obrobju, na vaseh, v primestnem okolju. Otroci v te šole prihajajo iz oddaljenih krajev, kjer ni optike, hitrega interneta in kjer sem hitro ‚zmrznjena učiteljica‘, kakšen moj posnetek pa se enostavno ne da naložiti. Kjer nima vsak otrok svoje sobe in svojega računalnika, kar pomeni, da ne morejo biti vsi hkrati na različnih videokonferencah. Se spomnite kdaj tudi na te otroke?« Foto: OŠ Podlehnik »Odločitev o enotnem šolanju na daljavo je bila pravilna« Predsednica Društva ravna- teljev ptujskega območja Ivanka Korez meni, da je bila odločitev šolskega ministrstva, da ne raz- likuje med šolami v različnih re- gijah, pravilna. A na drugi stra- ni priznava, da tudi na njihovi šoli obstaja še nekaj učencev, ki nimajo svojega računalnika. »Teh je zelo malo in predvsem gre za družine z več otroki. In- ternetni dostop je skoraj povsod, a je na nekaterih področjih tako šibek, da učenci težko dostopajo do različnih spletnih orodij, še posebej, če ta zahtevajo zelo dober prenos podatkov. Starši pa sedaj od šol zahtevajo učenje preko videokonferenc, kar pa povsod ni izvedljivo.« Sicer pa pravi, da je pri- čakovala delo na daljavo v jesenskem obdobju in da so se na to obliko poučevanja tudi pripravljali. Foto: občina Kidričevo čuje neenakost med učenci vajanje pouka, dobrega interneta pa ne ala, da je delež okuženih na področju vzgoje in izobraževanja 0,06-odstoten in da je posledično v karanteni 0,9 javi šolanje na daljavo za vse učence od 6. do 9. razreda. Ta ukrep je tako povozil 100 strani priporočil šolskega avo za določene šole. Foto: Dreamstime/ M24 unalnika, ampak zaradi izjemno slabih internetnih povezav. nimamo vpliva, saj je kraj oz. obči- na Podlehnik slabo krita z žičnimi internetnimi povezavami, tako se je ponovno pokazala nujnost iz- gradnje optične povezave.« Tudi učenci se soočajo s podobnimi težavami, ob tem pa nekateri še vedno ne premorejo računalnika. »V ta namen je šola spet v tesni povezavi z lokalno skupnostjo ter Zavodom RS za šolstvo, ki nam pomaga, da bomo tudi te otroke uspešno pokrili pri poučevanju na daljavo. Trenutno imamo na se- znamu okrog osem otrok/družin, ki jim je treba pomagati. Nekaj računalniške opreme bomo poso- dili otrokom neposredno iz šole, medtem ko smo pri vzpostavljanju spletnih povezav precej odvisni od lokalne skupnosti ter Zavoda RS za šolstvo.« Težave bodo reševali individualno Medtem ko v osnovnih šolah ostaja več kot polovica razredov, pa to ne velja za srednje šole, kjer bo pouk v celoti potekal na dalja- vo. Čeprav je bilo srednjim šolam sprva predstavljeno, da sedanje- mu modelu B sledi model C, to je polovica dijakov v šoli in polovica na daljavo. »Seveda pa je treba vedeti, da je bila epidemiološka slika septembra, ko smo govorili o tej možnosti, precej drugačna, kot je sedaj,« je dejal direktor ŠC Ptuj Oton Mlakar. O strinjanju z ukrepom pa pra- vi: »Če bo to šolanje na daljavo res samo začasno (5 dni) in bo to doprineslo k izboljšanju sta- nja, potem se s takšnim ukrepom lahko strinjam.« Mlakar še pravi, da so na pouk na daljavo dobro pripravljeni, a priznava: »Vsi dijaki seveda nimajo enakih pogojev za delo doma, vendar verjamem, da bomo zadeve individualno uspeš- no reševali, kot smo to že počeli spomladi. Zavedati se je treba, da prihajajo dijaki v ŠC Ptuj z velikega območja in da celotno območje žal, tudi v današnjem času, nima interneta, ponekod pa so težave tudi z mobilno tehnologijo.« »Učenci so bili bosi« Eno so torej tehnološke ome- jitve, treba pa je izpostaviti tudi prenos znanja. Mnogi ravnatelji osnovnih šol in učitelji opažajo, da je znanje, pridobljeno v okviru spomladanskega izobraževanja na daljavo, precej luknjasto. Kako dolgo bo pouk potekal preko e-ka- nalov, še ni znano. Odločitev naj bi bila sprejeta sredi počitniškega tedna. Gordana Rodinger, učiteljica na OŠ Pesnica, pa je o pridobljenem znanju na daljavo zapisala: »Draga moja ministrica, lahko vam zago- tovim, da sem pri preverjanju lan- skega dela na daljavo, predvsem tam, kjer sama pri slovenščini znanje nadgrajujem, ugotovila, da smo ‚bosi‘ in je bilo treba snov še enkrat razložiti in utrditi. Pri tem pa sem se vprašala, kaj pa moji lanski devetošolci, kdo bo pa njim še enkrat razložil snov, ki je kljub mojemu trudu, snemanju ipd. niso usvojili tako, kot bi jo morali?! S kakšno popotnico sem jih poslala v srednjo šolo?« Da klasičnega po- uka v šoli ne more nadomestiti no- beno e-okolje, meni tudi direktor šolskega centra Oton Mlakar. Ob tem pa izpostavlja, da bodo teža- ve predvsem v poklicnem in tudi na strokovnem izobraževanju. »Na dolgi rok se bo pokazal pri- manjkljaj praktičnih znanj in kom- petenc, ki jih na daljavo sicer lahko posredujemo z raznimi simulatorji in podobno, vendar nikakor na vseh področjih.« »Upam, da ne bomo govorili o izgubljeni generaciji« Postopnosti in torej upošte- vanja priporočil, ki jih je izdalo šolsko ministrstvo, si želi tudi ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan Šeruga. Opozarja namreč, da so dijaki vestno spoštovali pravila in priporočila, kar je dokazovalo tudi nizko število okužb in karanten. Na drugi strani pa se morajo sedaj po odločitvi za šolanje na daljavo soočiti z več izzivi. »Kratkoročni izziv je seveda socialni. Zaznava- nje dijakov, ki nimajo ustrezne opreme doma, je seveda zelo občutljiv segment in se ga je bilo treba lotili z veliko mero senzibil- nosti. Uspelo nam je nagovoriti dijake, da sprejmejo pomoč, in jim zagotoviti ustrezno računalniško opremo. Tehnična opremljenost dijakov je nujen pogoj za uspešen pouk na daljavo,« je dejal Boštjan Šeruga. Drugi pogoji za uspešen proces učenja so tudi motivaci- ja dijakov, urejenost domačega okolja, razvitost veščin in strategij učenja … »Ob tem v realni učilnici tečejo procesi, ki so ključni za obli- kovanje osebnosti, ves čas pouka, v interesnih dejavnostih in preko neformalnih stikov. In tukaj pri- hajamo do dolgoročnih posledic, ki se bodo pri tej generacij mladih kazale šele čez leta, tako z vidika znanja kot socializacije. Z izzivi se iz izkušenj spomladanskega pou- ka na daljavo do neke mere lahko tudi strokovno uspešno spopada- mo, a samo upam, da se čez leta ne bomo pogovarjali o izgubljeni generaciji.« Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  20. oktobra 202010 Ljudje in dogodki V sklopu slovenskega popisa so okoljevarstveniki popisali 1.136 odpadkov in identifi cirali več kot 100 različnih blagovnih znamk, lestvico top 10 pa sestavljajo Pi- vovarna Laško Union, Ferrero, Philip Morris International, Mon- ster Beverage, Imperial Tobacco, Ljubljanske mlekarne, Redbull, Mercator, DM in Radenska. Šest izmed naštetih se je na neslavni seznam uvrstilo že lani. Tudi tokrat so Ekologi zbrali odzive ‘zmagovalcev’, katerih skupni imenovalec je tokrat več- je zavedanje problematike, za katero so po njihovem mnenju odgovorni tako proizvajalci kot tudi potrošniki in strinjanje, da je edina prava rešitev preprečevanje nastajanja odpadkov. Izpostaviti velja nekaj novosti med dobrimi praksami slovenskih proizvajalcev in distributerjev, kot so prizadeva- nja za umik izdelkov, ki vsebujejo mikroplastiko, proizvodnja 100 % recikliranih plastenk iz plastike rPET in spodbujanje uporabe po- vratne embalaže. Prav slednje je ključno za zmanjševanje pogosto- sti smetenja, zato od proizvajal- cev pričakujejo uvajanje svojih in podporo sistemski rešitvi. Na vrh seznama najpogosteje najdenih odpadkov so se tudi tok- rat zavihteli prehranska embalaža in tobačni izdelki, vidne pa so bile tudi škodljive okoljske posledice epidemije - v naravi so svoje mes- to žal našle tudi zaščitne maske in rokavice za enkratno uporabo. Či- ščenje in popis sta letos pod okri- ljem Ekologov brez meja potekala v sklopu dogodka Za naravo ob Sočo, popisovanje pa so izvedli tudi na nekaj od skupno 28 čistil- nih akcij, ki so 19. septembra po- tekale po celotni Sloveniji. Cilj zdaj že tradicionalne global- ne akcije je apel proizvajalcem, da prevzamejo svoj del odgovornosti in s svojim delovanjem prispevajo k preprečevanju nastajanja odpad- kov. Rezultati globalnega popisa bodo znani v začetku decembra. Slovenija  Ekologi brez meja razkrivajo Top 10 blagovnih znamk odpadkov Ob svetovnem dnevu čistilnih akcij, se je že tretje leto zapored odvijal tudi globalni popis blagovnih znamk odpadkov. Pobudniki čistilne akcije v Sloveniji, Ekologi brez meja, po dogodku, ki je v 2020 kljub razmeram mobiliziral največ ljudi po celem svetu, razkrivajo rezultate popisa in seznam desetih podjetij, katerih iz- delki so v akciji najpogosteje končali kot odpadek v naravi. Foto: KS Neznanci so mu namreč pono- či, enkrat po 23. uri, ko sta, kot je pojasnil, s soprogo »ugasnila luči, spustila rolete in legla k počitku«, z bitumenskim premazom one- čedili pročelje hiše, teraso, komaj leto dni star avtomobil, grmičevje okoli hiše, ploščice, okna in rolete, garažna in vhodna vrata, komple- tno okolico. Onečedili pravzaprav ni ustre- zen izraz. S. S. je s tresočim glasom opisal, da je »vse v nulo uničeno«. Asfaltni premaz je namreč trdoži- va reč, škoda pa je ogromna. Dejal je, da tega ne bo mogoče očistiti, temveč bo treba celotno okolico obnoviti. Lastnik, ki je v tem krimi- nalnem hudodelstvu utrpel za več kot 30.000 evrov škode, je pojasnil še, da tudi policisti, ki so na kraju posredovali, po lastnih besedah česa tako absurdnega še niso vide- li in doživeli. Iz PU Maribor so medtem potr- dili, da dogodek obravnavajo. S. S. ima krivca sicer na sumu, a nanj ne more pokazati s prstom in ga ob- tožiti, saj so ključni dokazi. Je pa prepričan, da je napad na njegovo hišo povezan z njegovim delom, vestnim opravljanjem službe, saj je moral po službeni dolžnosti poda- ti nekaj prijav. V želji, da bi podleži za dejanje tudi odgovarjali, saj ga je celotna zadeva, kot je pojasnil, tudi »živčno uničila,« se je obrnil na javnost. Vsi, ki so tiste noči na območju kar koli opazili oziroma imajo o dogodku kakršne koli in- formacije, lahko to sporočijo na PP Slovenska Bistrica na telefonsko številko 02 843 29 00 ali na ano- nimno telefonsko številko policije 080 12 00. Slovenska Bistrica  Vandali uničili celotno imetje družine Z bitumnom polili hišo, avto, dvorišče ... Da človeška hudobija ne pozna meja, je v noči na soboto na lastni koži izkusil domačin v Slovenski Bistrici. S soprogo sta se navsezgodaj zbudila v drug svet. Njun dom, vsa lastnina, ki je niso varovala zaklenjena vhodna vrata hiše, je malodane uničena. Foto: Osebni arhiv Nad dejanjem so bili osupli tudi policaji, samega lastnika pa je dogodek po lastnih besedah »živčno uničil.« Slovenija  Inštitut za nutricionistiko o hrani Korona spreminja navade Kot so v nedavni raziskavi SloFit ugotovili strokovnjaki s fakultete za šport, so zaščitni ukrepi med razglasitvijo epi- demije covida-19 povzročili največji upad gibalne učinkovi- tosti slovenskih otrok v zgodovini spremljanja teh podatkov, torej od leta 1981, porast podkožnega maščevja pri več kot polovici osnovnošolske populacije in največje povečanje de- leža otrok z debelostjo, odkar beležijo te podatke. Strokovnjaki tako že odkrito govorijo o koronageneraciji, ki bo ču- tila dolgoročne posledice zaprtja šol na več ravneh, ne samo v slab- šem prenosu znanja, ki je posledica pouka prek spleta. Profesor dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pravi, da podobne raziskave, kot je bila opravljena za mladostnike, ni bilo za preostanek popu- lacije, a sam ne dvomi, da se je gibalna aktivnost zmanjšala tudi pri odraslih. »Zdravi lahko ostanemo samo, če imamo učinkovit imunski sistem, sem pa spadata zdrava in uravnotežena prehrana ter telesna aktivnost,« opozarja in hkrati poudarja predvsem pomanjkanje sadja in zelenjave v prehrani Slovencev ter ljudi poziva, naj ostanejo fi zično aktivni, saj ni razloga, da so ves čas v notranjih prostorih. Iz raziskave Inštituta Mediana je razvidno, da se vse bolj zaveda- mo, da je za kakovostnejšo hrano treba odšteti več. Skoraj dve tretji- ni prebivalcev Slovenije v starosti od 15 do 75 let se zavedata, da je za ekološko hrano treba plačati več in ta delež v zadnjih letih nepresta- no narašča. Zanimivost so ta mesec k debati prispevali strokovnjaki za umetno inteligenco z Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, ki so s po- močjo analize več tisoč spletnih receptov v času pred in med karan- teno ugotovili, da se v tem času res pojavlja več zdravih receptov, a opažajo skrb vzbujajoče zmanjšanje porabe žitaric, morske hrane ter nekaterega sadja in zelenjave. Mediana je v svoji raziskavi zaznala povečanje deleža kupcev, ki iščejo in kupujejo ekološko pridelano hrano. Sodeč po rezultatih raziskave ekološko pridelano hrano nadpovprečno kupujejo mlajši z višjimi dohodki. Pri nakupni odločitvi vse večjo vlogo igrajo druž- bena omrežja in razni spletni vplivneži (infl uencerji). Iz raziskave je še razvidno, da še vedno znamo uživati v pripravi hrane, saj si šest izmed desetih kuharjev vzame čas za pripravo hrane in za kuho. Štiri- deset odstotkov vprašanih si sicer pogosto privošči hrano, ki ni prav zdrava, pri tem pa vsak deseti vmes prešteva kalorije. Četrtina prebi- valcev Slovenije v starosti od 15 do 75 let si na poti pogosto privošči prigrizke namesto ustreznega obroka. Ne kupujte na zalogo V času koronavirusa so se nakupne navade bistveno spremenile. Potrošniki so v raziskavi iz julija in oktobra 2020 navedli, da hodijo v trgovino manj pogosto, povečal se je tudi delež spletnih nakupov. Poleg tega so bolj pozorni na cene živil vsakdanje rabe, v večji meri kupujejo slovenska živila, vse več tudi neposredno pri lokalnih pride- lovalcih. Pravst opaža podoben pojav: ljudje vse pogosteje nakupu- jejo v manjših in bližjih prodajalnah. Zaradi prisotnosti virusa seveda ne spodbuja k vsakodnevnim nakupom, a hkrati odsvetuje prakso ku- povanja na zalogo, ki se je pojavila ob prvem zaprtju javnega življenja marca letos, saj neizbežno vodi k večjim zavržkom hrane. Foto: Dreamstime/M24 Foto: Osebni arhiv Podleži so S. S. iz Slovenske Bistrice uničili celotno okolico, tudi avtomobil. Odkrijte jesenske zaklade Istre Zakladi Istre www.zakladi-istre.si/dozivetjaistre TURIZMO IŠTRIANO Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  20. oktobra 2020 11Ljudje in dogodki Tržec  Novo gasilsko vozilo Investicija za 55.000 € Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Tržec so se raz- veselili še ene društvene pridobitve. V garažo gasilskega doma so ta mesec postavili novo gasilsko vozilo za prevoz moštva. »Nabavili smo gasilsko vozilo za prevoz moštva, GVM-1, znamke Vol- kswagen, model Caravelle T 6.1 4 Motion. Nadomešča dosedanje vozilo za prevoz moštva Mercedes sprinter, ki je bilo staro 19 let in ni bilo več primerno za gasilsko dejavnost. Vozilo je namenjeno za prevoz devetih oseb, za vleko lahkih priklopnikov, za prevoz mladine in za vse manjše logistične naloge gasilske enote Tržec. Opremljeno je z opremo po tipi- zaciji gasilskih vozil Gasilske zveze Slovenije za vozilo GVM-1. Zmogljiv pogon 4x4 ter zapora diferenciala na zadnji osi mu omogoča vožnjo tudi po neutrjenih podlagah. Podvozje se je nabavilo pri podjetju Por- sche Inter auto PE Ljubljana, nadgradnjo v gasilsko vozilo je opravilo podjetje Premier Adria iz Ljubljane. Končna cena vozila z opremo je dobrih 55.000 evrov. Društvo je vozilo poplačalo z denarjem, ki ga je do- bilo iz razpisa za sofi nanciranje gasilsko-reševalne opremen v letu 2020, od kupnine od prodaje starega kombija, s prihranki, za 13.000 evrov pa smo najeli tudi leasing z dobo odplačila treh let. Uradna predaja vozila je načrtovana za 5. junij 2021, ko bo društvo obeležilo 90 let obstoja,« je povedal predsednik PGD Tržec Matej Bezjak. Foto: PGD Tržec Novi volkswagen caravelle, ki bo služil gasilcem PGD Tržec. Podlehnik  Srečanje zakoncev jubilantov Spodbuda za mlade Držo zvestobe in vztrajanja v dobrem ter tudi v času preizku- šenj zagotovo izkazujejo zakonci jubilanti. V župnijski cerkvi sv. Trojice na Gorci se jih je v oktobru zbralo devet, najstarejša Kristina in Stanko Mrčinko sta letos obhajala že 50 let zakona. Praznovanje so obeležili s sveto mašo, ki jo je vodil pater Andrej M. Sotler. V nagovoru se je pater zahvalil zakoncem za njihovo skupno pot, ki je močna spodbuda za mlade, ki zbirajo pogum za odločitev za skup- no zakonsko življenje. Nato so pari obnovili s zakonske zaobljube, se zahvalili za leta skupnega življenja in za družine, ki jih imajo. Prosili so še za pogum, globoke vero, trdno upanje, popolno ljubezen, globoko po- nižnost, razum in spoznanje, da se bodo zvesto držali svojih zapovedi. In kot poudarja Podlehničanka Zdenka Golub, če nismo pozorni, se nam dnevi, meseci in leta začnejo izmikati in niti opazimo ne, kdaj posta- nemo površni, nepozorni in neljubeči. »Ob tem se zavedajmo, da na poganjke prežijo neštete nevarnosti, preveč popuščanja zvezo izsuši, premalo bližine zavira rast, preveč tuje skrbi pa jo zaduši. Zato naj ne bo naš pogled uprt v sivino tal, saj se najlepše dogaja nad njimi. Dvignimo pogled, začutimo svetlobo.« Foto: Sandi Šprah Devet zakoncev jubilantov, ki letos obeležujejo od 10 pa vse do 50 let skupne poti. Na Ptuju ima izobraževanje s področja trgovske stroke globoke korenine, a tradicija ni zagotovilo za poln izobraževalni program, tako se trenutno v programu trgo- vec skupno izobražuje le 47 mlado- stnikov, čeprav so potrebe na trgu dela velike. Razlog gre iskati tudi v pogojih dela, ki so drugačni, kot bi si jih mladi želeli, meni Harbova. Ali bo zaprtje trgovin ob nede- ljah in praznikih pripomoglo k po- novnemu povečanju zanimanja za poklic trgovca, smo vprašali tudi trgovska velikana. V Mercatorju menijo, da bodo proste nedelje velika ugodnost z vidika proste- ga oziroma družinskega časa, a da je še vrsta drugih dejavnikov, ki vplivajo na zaželenost poklica. Te prednosti so dinamičnost pok- lica, tehnološke novosti, ob tem pa premik od prodajalca k sveto- valcu. »Zaradi vsega naštetega verjamemo, da bo tudi poklic pro- dajalca postal za mlade vse bolj privlačen.« V Sparu o vplivu pro- stih nedelj na privlačnost poklica niso želeli ugibati. Koliko let štipendije, toliko tudi dela Kot omenjeno, sta oba trgovca letos razpisala kadrovske štipendi- je v višini 200 evrov. Ob tem Spar zagotavlja še nagrado za odličen uspeh v vrednosti 100 evrov, v Mercatorju pa so zapisali le, da odličnjakom pripada nagrada. In obveznosti? V Sparu so dejali, da štipendiste čaka zaposlitev, v naj- boljšem sosedu pa so priznali, da obveznost zaposlitve traja toliko časa, kolikor časa je štipendist pre- jemal štipendijo. Slovenija, Ptuj  Trgovci ponujajo štipendije v višini 200 evrov Ne le štipendije, potrebni bi bili boljši pogoji Tako Spar kot Mercator sta v tem šolskem letu razpisala kadrovske štipendije, oba v enaki višini, to je 200 evrov. Z odzivom sta trgovca zadovoljna. A zanimanje za štipendije in za poklic trgovca bi bilo še večje, če bi bili delovni pogoji boljši, meni ravnateljica Ekonomske šole ŠC Darja Harb. Foto: Arhiv M24 „Vsekakor letos ljudem še pose- bej polagamo na srce, naj se cepi- jo. Zapleti z gripo pri rizičnih skupi- nah so lahko zelo hudi, v primeru okuženosti še s koronavirusom pa so pričakovani zapleti toliko hujši,“ pravi Metka Petek Uhan, direktori- ca Zdravstvenega doma Ptuj. Da je letos bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se čim več ljudi zaščiti pred gripo s cepljenjem, posebej skupine, pri katerih lahko poteka težje ali z zapleti, poudarja- jo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Izpostavljajo tri enostavna pravila, ki jih je za zamejevanje širjenja treba spošto- vati: ostanemo doma, če zbolimo in bi lahko imeli gripo, temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju/kašljanju si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v ro- kav. Kot najučinkovitejšo zaščito pa navajajo vsakoletno cepljenje. Zlasti je cepljenje priporočljivo za kronične bolnike, osebe, stare 65 let in več, majhne otroke (od 6 mesecev do 23 mesecev starosti), nosečnice, osebe z izjemno pove- čano telesno težo, pa tudi za tiste, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali lahko pre- nesejo okužbo na druge. Gre za zdravstvene delavce, zaposlene v domovih za starejše ... Cepljenje od petka za vse brezplačno Glede na epidemiološko situaci- jo v državi je bil podan predlog, da se brezplačno cepljenje omogoči vsem državljanom. Predlog je bil v petek očitno že sprejet oziroma potrjen, saj je direktorica Zdra- vstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan v petek popoldne sporočila, da je cepljenje za vse interesente brezplačno. Že pred tem ukrepom pa je ve- ljalo, da so do brezplačnega od- merka cepiva upravičeni otroci, stari od šest do 23 mesecev, sta- rejši od 65 let, kronični bolniki, no- sečnice in posamezniki, ki jih gripa najbolj ogroža. Za cepljenje se je treba pred- hodno naročiti po telefonu ali elek- tronski pošti, pridejo lahko le zdra- ve osebe, ki v zadnjih 14 dneh niso imele znakov respiratorne okuž- be. Obvezna je uporaba kirurške maske ter razkuževanje rok pred vstopom. Cepljenje izvajajo tudi na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Od lan- skega leta naprej pa za nosečnice tudi na ginekološkem oddelku ptu- jske bolnišnice. Slovenija, Podravje  Začetek cepljenja proti gripi Letos cepljenje še pomembnejše V ptujskem Zdravstvenem domu, pri zasebnikih, v bolnišnici in na območnih enotah NIJZ so začeli izvajati cepljenje proti gripi. Stroka to letos še posebej priporoča, predvsem rizičnim skupinam; starejšim, kroničnim bolnikom, majhnim otrokom ... Foto: Črtomir Goznik Cepljenje proti gripi se je začelo. Prejeli so namreč zalogaj dobrin, ki so jih v prostorih v dvorcu razdelili med završke občane. »Prejeli smo 80 prehrambnih paketov za 80 gospodinjstev, ki težje shajajo iz meseca v mesec. Večino paketov smo razdelili v dvorcu, nekatere pa smo tudi občanom dostavili na dom,« je dejal Stanko Ivančič, predsednik OO RK Zavrč. Zavrč  Prostovoljci stopili skupaj Priprava na hladne dni bo malce lažja V prvi polovici oktobra so se zbrali prostovoljci, ki delujejo pod okriljem Rdečega križa Zavrč. Foto: Arhiv RK Zavrč Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  20. oktobra 2020Kultura12 Ptuj  Umetnik, ki premika meje Toni Hamler z novimi izzivi Ptujski in mednarodno uveljavljeni mojster dekorative aka- demski slikar in restavrator ter umetnik dekorative v arhi- tekturi Toni Hamler je v Rimskih Toplicah na modni reviji, ki je spremljala prestižni izbor World Top Model Slovenia, ponovno navdušil s serijo oblek, izdelanih iz tapet. Tokrat je šel še korak dalje, dodal jim je jakne in čevlje. Pri novi kolekciji oblek je uporabil tapete iz fl is papirja, z dodanim žametom, svilo, kristali, steklom, aluminijem in usnjem. Nove kolek- cije bodo še bolj dovršene in estetsko dodelane, obleke bodo ženske lahko nosile ob različnih priložnostih, ne samo v promocijske name- ne. Že prihodnje leto pa bo ptujski umetnik podpisal svojo prvo mo- dno kolekcijo iz blaga – Hamler Fashion –, ki jo bo namenil elegantni ženski, ki želi ugajati v prestižno zlato-črnem dizajnu. Foto: zasebni arhiv Na modni reviji, ki je spremljala prestižni izbor World Top Model Slovenia v Rimskih Toplicah, je Toni Hamler oblekam iz tapet dodal še jakne in čevlje. Foto: zasebni arhiv Obleke iz tapet so vse bolj dovršene. Toni Hamler jih bo v novih kolek- cijah še bolj dodelal, da ne bodo služile več samo za promocijske priložnosti. Ženske jih namreč želi- jo obleči tudi ob drugih priložnostih. Najstarejše slovensko mesto je dom Tonija Hamlerja že 16. leto. Dom si je uredil v nekda- nji ptujski sinagogi v Jadranski ulici 9, saj želi, da bi tako kot nekdanja sinagoga prav poseb- ne zgodbe pripovedovali tudi drugi dediščinski objekti v mes- tu. Po izobrazbi je restavrator in pleskarski mojster ter grafi k, ki se je usposabljal na številnih umetnostnih šolah v tujini. Dol- ga leta je delal v Nemčiji, v več kot 32-letni samostojni dejav- nosti si je nabral številne stro- kovne in umetniške reference. Najboljše reference pa pred- stavlja več kot 3.600 zadovolj- nih strank v Sloveniji in Evropi oz. različni projekti, ki so zah- tevali oz. zahtevajo vrhunsko znanje s področja slikarstva, restavratorstva, štukaturnih del, dekoraterstva in slikopleskarstva. Posveča pa se tudi poslikavam sten in izdelavi fresk, ki krasijo več prestižnih rezidenc v Evropi. Njegovo delo lahko občudu- jemo tudi na Ptuju in v okolici, poskrbel je za edinstveno po- dobo nekaterih ptujskih loka- lov in poslovnih prostorov ter zasebnih hiš in stanovanj. Pri svojem delu želi biti vselej uni- katen, vrhunski v izdelavi, zato se še kako zaveda, da je vrhun- ski material eden od osnovnih pogojev za kakovost. Danes velja za prestižnega mojstra interiera v Sloveniji in Evropi. Svetovno slavo žanje kot obli- kovalec površin, ne glede na to, ali ima opravka s tapetami, steklom ali poslikavami. S svo- jo ustvarjalnostjo in inovativ- nostjo premika meje v mate- rialih in tehnikah, ki jih ves čas razvija. Svoje zanje prenaša na mlade v sodelovanju s srednji- mi šolami, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Gospo- darsko zbornico Slovenije. Spet v Monaku Uspešno delo po Evropi, v različnih rezidencah in gradovih, ga je pripeljalo tudi na več mondenih dogodkov. Med drugim tudi v Mona- ko, kjer ponovno tudi dela. Tokrat ga je za ureditev velike rezidence nad Monte Carlom povabil eden od večjih italijanskih ladjarjev. Opre- mil jo bo s freskami, unikatnimi štukaturami v notranjosti in na fasadi ter ekskluzivnimi tapetami. V letu 2021 pa se bo s svojim umetniškim delom potegoval za eno od nagrad v Kanu. Upa tudi, da ga bo njego- vo delo in ustvarjalnost, ki ga gradi z novimi tehnikami in materiali, pripeljalo na svetovno razstavo Expo v Dubaju leta 2021 v okviru slo- venskega paviljona. Na to, da ji je cela arhivska stro- ka pritrdila, da je to, kar je delala in počela, delala dobro, v duhu tistega, za kar je bila nagrajena, za varovanje arhivske kulturne dediš- čine, ki je neprecenljiva, je Marija Hernja Masten zelo ponosna. „Ko si enkrat po duši arhivar, to tudi ostaneš,“ poudarja. Ko je začela delati kot arhivistka, so ljudje delo arhivarjev pogosto zamenjevali z muzejskim delom. Na Ptuju pa še toliko bolj, ker sta imeli obe ustanovi tudi sedež na istem naslovu, v dominikanskem samostanu. Ljudje preprosto niso ločili, kaj je arhiv in kaj je muzej. Podobno je bilo tudi pri medijih, ki v sedemdesetih in osemdesetih le- tih prejšnjega stoletja delu arhivov niso posvečali skoraj nobene po- zornosti. Z znanjem in zavzetostjo za stroko, z izvedbo nekaterih aktivnosti, kot so obiski šol, ponu- janje programov, organizacija raz- stav, pisanje, pogovori v javnosti, se je po njeni zaslugi počasi tudi v širši javnosti začelo spreminjati zavedanje o pomenu dela arhivov za družbo in njen razvoj sploh, kot tudi posameznika. Tako je sode- lovala tudi v projektnih skupinah, ki so urejale standarde na podro- čju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zako- nodaje. Arhivi – pomembno stičišče preteklosti in sedanjosti Ko je začela svoje delo v arhivu, so le redki prihajali v arhiv, da bi preučevali arhivsko gradivo. Mor- da eden letno. Ko se je upokojila, jih je bilo okrog tisoč. „Tudi to si štejem v dobro, da so ljudje pre- poznali pomembnost arhivov pri prepoznavanju zgodovine,“ pravi. V okviru znanstvenega dela, po- svetila ga je raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega ob- močja, je izvedla nekaj predavanj in znanstvenih simpozijev ter prip- ravila številne razstave. „Postavila je Muzej Ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in pred- metov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmoval- ni šport kasačev na Slovenskem. Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minorit- skega samostana in Slovenske mi- noritske province sv. Jožefa s se- dežem na Ptuju. Vzpostavila in oh- ranila je številne povezave z arhivi v tujini. V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije,“ izhaja iz utemeljitve za Aškerčevo nagrado. Vsaka nagrada je tudi motiva- tor, spodbuda prejemniku, da še vztraja pri svojem delu oz. pos- lanstvu, kot je arhivistika za Marijo Hernja Masten. Marija Hernja Masten pa ni samo arhivistka, je tudi turistič- na delavka, turistična vodnica in predsednica društva Cesarsko-kra- ljevi Ptuj. Ko si vpet v neko druž- beno življenje, v neko družbeno dogajanje, si aktiven oz. delaš še veliko drugega, pove. Rada pelje ljudi po mestu in jim pokaže, kaj vse imamo. Tudi če jih pelje v tuji- no, jih vedno spomni na to, da to, kar vidijo tam, imamo tudi na Ptu- ju. To je živo delo, ki ga opravlja, razdaja svoje znanje, ki ga ima, ne želi ga skriti v arhivski predalček. Mesto se ji za vse, kar je naredi- la zanj, zahvalilo že pred leti, ko ji je podelilo naziv častne občanke MO Ptuj. Ptuj  Marija Hernja Masten, prejemnica Aškerčeve nagrade Poslanstvo, ki se nikoli ne konča V Mestni hiši v Ljubljani so v petek podelili Aškerčevo nagrado in priznanja za obdobje 2019–2020, ki jih Arhivsko društvo Slovenije namenja dosežkom na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti. Aškerčevo nagrado za življenjsko delo na področju varovanja in ohranjanja slovenske ar- hivske dediščine ter njene popularizacije je prejela Ptujčanka Marija Hernja Masten, ki je 40 let delala v Zgodovinskem arhivu Ptuj, kjer se je kot arhivistka od leta 1971 do 2011 posvetila urejanju, sprejemanju in vsem drugim postopkom, ki se nanašajo na arhivsko gradivo, kot pomembnemu dejavniku za pre- poznavnost naše preteklosti. Foto: Črtomir Goznik Za Marijo Hernja Masten, prejemnico Aškerčeve nagrade za življenjsko delo, je poklic arhivarja poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja tudi po upo- kojitvi: „Ko si po duši enkrat arhivar, to tudi ostaneš.“ Kdo vse je živel na Ptuju leta 1823 „Izzivi so vedno, kadar naletiš na kakšen vir, arhivsko zgodbo, ki te pritegne, ljudi, ki varujejo doma kakšne zasebne arhive. Vse to je treba spraviti na pravo mesto, kjer se to gradivo res varuje. Če koga srečam in vidim, da imajo doma kakšno gradivo, jih vedno vprašam, ali tega ne bi dali v Zgodovinski arhiv, ki je prvi prostor za varovanje in ohranjanje, kjer bo za zmeraj tudi ostalo. V zadnjem obdobju se nekoliko bolj posvečam raziskovanju cehovske obrtne dejavnosti. Tudi sama sem se rodila v obrtniško družino. Tako sem pomagala Koroščevim napisati knjigo Mlinarjeva pot, kjer sem se posvetila mlinarstvu,“ je o izzivih v arhivistiki povedala Aškerčeva nagrajenka Marija Hernja Masten. V tem trenutku pa se že posveča novemu izjemnemu viru, popisu prebivalcev Ptuja iz leta 1823. Gre za obdobje, za katerega doslej ni bilo nekih takih podatkov. Tako stroka kot javnost njene izsledke že nestrpno pričakujejo. V ožjem mestu je takrat živelo 3.000 prebivalcev pestre nacionalne strukture, Češke, Francije, Italije in številnih drugih držav. Foto: kamra.si Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Bienalna nagrada Arhivskega društva Slovenije nosi ime po pisatelju in pesniku Antonu Aškercu, ki je opravljal naloge prvega ljubljanskega arhivarja. Že pred 120 leti je pri svojem delu upošteval nekatera še danes temeljna arhivska načela, zaradi česar ga prištevamo med utemeljitelje slovenske arhivistike. Nagrade in priznanja Antona Aškerca Arhivsko društvo Slovenije podeljuje od leta 2002, ob dnevu slovenskih arhivov, 20. oktobru, za izjemen prispevek k ohranjanju in promociji slovenske arhivske dediščine, strokovnemu izobraževanju s tega področja in k arhivski zakonodaji ter za izjemne mednarodne arhivske dosežke in življenjsko delo oz. večletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije. Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 13 torek  20. oktobra 2020 Na sceni 13 Kar 37 kolesarjev se je zbralo na Zadružnem trgu, od koder so odkolesarili na 12 kilometrov dolgo pot ob reki Dravi, ki jih je vodila mimo Hajdoš vse do Centra kartinga in moto športa v Slovenji vasi. »Vsi smo zelo uživali v aktivnem petkovem popoldnevu, saj nam je bilo vreme naklonjeno in smo tako imeli idealen dan za kolesarjenje,« je vtise s kolesarskega izleta strnila devetošolka Kaja Golob. Ob tem pa še poudarila, da so olgičarji izjemno ponosni, saj so v letošnjem šolskem letu postali ambasadorji varnega kolesarjenja. se na Festivalu pod Pohorjem (Oplotnica), zelo uspešen. Na njem so premierno pred- stavili svojo novo polko – Zalju- bljen sem v pesem. Avtor glasbe in aranžmaja je Gašper Kavšek, melodijo pa je spisal izjemni pisec besedil Matej Trstenjak, ki je s svojim besedilom letos slavil tudi na ptujskem festivalu narod- no-zabavne glasbe, tako kot že v lanskem letu. Tekst govori o njih samih. Fantje so resnično dobri prijatelji, vedno dobre volje in sproščeni ter prežeti s pozitivno energijo, zato tudi tako dobro in posebno zvenijo na odru in v stiku z občinstvom. „Skozi naš nastop se naša energija in dobro vzdušje le še krepita. Zaljubljeni smo v slovensko pesem in naše instrumente. Brez glasbe ne bi mogli vzdržati. Tudi o tem govo- ri naša najnovejša skladba,“ so po uspešnem premiernem festival- skem nastopu v Oplotnici pove- dali člani Ansambla Gašperja Kavška. Za izjemen tekst so se še posebej zahvalili Mateju Trsten- jaku, ki je na festivalu tudi prejel Na narodno-zabavni sceni se je v zadnjem obdobju pojavilo več novih mladih skupin. Med njimi je tudi ansambel Gašper- ja Kavška, skupina petih fan- tov, ki prihaja iz okolice Nove- ga mesta, kjer imajo tudi sedež in kjer potekajo tedenske vaje. Sestavljajo ga: Jan Alukić (glavni vokal), Primož Drenk (vokal (bas), kitara), Miha Blažič (bas kitara), Gašper Kavšek (vokal, harmonika), po njem se ansambel tudi imenuje, in Luka Pirc (tenor), ki se je ansamblu pridružil nazadnje, pred dobrimi tremi meseci. V povprečju so člani ansambla Gašperja Kavška stari 20 let, prihajajo pa z ra- zličnih koncev Dolenjske. S svojim igranjem razveselju- jejo ljubitelje narodno-zabavne glasbe in glasbe sploh na najra- zličnejših dogodkih. Na reper- toarju imajo tudi dalmatinske in zabavne ritme. Veselo vzdušje prinašajo na obletnice, poroke, jubileje in druga praznovanja. Letos so se prvič preizkusili na festivalskem odru, ker si želijo pridobiti tudi tovrstne izkušnje, se srečati z drugimi ansambli, širiti krog poslušalcev in si prido- biti tudi strokovne ocene svoje- ga igranja. Le-ta je za strokovno rast vsakega ansambla izjemnega pomena. Sicer pa se tudi vedno več ansamblov odloča za strokov- no mentorstvo. Že prvi festivals- ki nastop pa je bil za pet mladih dolenjskih fantov, predstavili so nagrado za najboljše besedilo. Zahvalili pa so se tudi organiza- torjem in vsem sodelujočim na festivalu, ki so se zelo potrudili, da je vse potekalo zelo profesio- nalno in na visoki ravni, kljub ukrepom zaradi preprečevanja širjenja okužbe s covidom-19. Srčno upajo, da si bodo ljubi- telji narodno-zabavne glasbe nji- hovo novo polko Zaljubljen sem v pesem čim večkrat zavrteli. Objavili so jo tudi na YouTubu. Še naprej se bodo trudili, da bo luč sveta ugledalo še več njihovih lastnih skladb, prav tako se želijo še naprej kaliti tudi na festival- skih in drugih dogodkih. Tako kot vsi drugi glasbeniki pa si tudi Kavški želijo, da bi se obdobje koronakrize čim prej končalo. Ptuj  Na kolo za manj onesnaženja Ambasadorji varnega kolesarjenja Na Osnovni šoli Olge Meglič spodbujajo trajnostno mobil- nost, zato so tudi v letošnjem šolskem letu v okviru Evrop- skega tedna mobilnosti in projekta Varno na kolesu v začet- ku oktobra izvedli prostovoljni kolesarski izlet za učence in njihove starše. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Gašperja Kavška Kavški zaljubljeni v glasbo in pesem Foto: zasebni arhiv Ansambel Gašperja Kavška Foto: OŠ Olge Meglič Kolesarji so se podali na 12 kilometrov dolgo krožno pot ob Dravi. Prve besede na Ekonomblogu je objavil v začetku oktobra. »Odzivi sošolcev, dijakov in učiteljev so bili dobri, spodbudni,« je dejal Bezjak, ki namerava svoja razmišljanja ob- javljati dvakrat mesečno. »Blog je v prvi vrsti namenjen ekonomski šoli, tako da bom skušal v svojih zapisih zajeti aktualno dogajanje na šoli, pomen dijakov in dijaške skupnosti, seveda pa bom in tudi spremljam dogajanje okoli nas. Ni mi težko najti idej,« je dejal zgovo- ren mladec. Namreč medtem ko na eni strani mnogi opozarjajo na pasivnost mladih in anemično opa- zovanje političnega in drugega do- gajanja, je Jure pravo nasprotje. »Od nekdaj me zanima tudi poli- tika, navsezadnje sta politika in ekonomija močno povezani.« Ob tem pa mu svojega razmišljanja ni težko deliti z drugimi. »V bistvu blog predstavlja neki višji nivo mo- jega pisanja. Rad pišem, to mi gre od rok. Že v osnovni šoli, ko so se nekateri osnovnošolci mučili s pol strani spisa, so meni besede tekle. Prava potrditev za moje pisanje pa je bilo osvojeno lansko zlato Can- karjevo priznanje na državnem nivoju.« Da je Jure Bezjak dijak, ki je izredno pismen in z bogatim be- sednim zakladom, predvsem de- laven učenec, je poudarila tudi Javornikova, ki ga je spodbudila k pisanju bloga. »Jure je tudi razgle- dan in zna svoje kritično razmišlja- nje ubesediti. Prav je, da dijakom, ki izstopajo, ponudimo nekaj več in Jure je z blogom kar zažarel. Na drugi strani pa je blog dober vir informacij tudi za nas učitelje, da lahko občutimo, kako mladi raz- mišljajo.« Sicer pa Bezjak ne goji ljubezni le do pisane slovenske besede, je tudi nadarjen in strasten glasbe- nik. Lani se je udeležil svetovnega prvenstva na diatonični harmoniki v Avstriji. »Igram že zagotovo de- setletje in lansko 13. mesto je bilo le potrditev, da sem na pravi poti,« je še dodal mladenič iz Haloz. Ptuj, Cirkulane  Prvi blog ekonomske šole Jure Bezjak – dijak, ki razmišlja na glas Prejemnik Cankarjevih priznanj in strasten harmonikar, mladenič, ki se ne boji izraziti svojega razmišlja- nja in ga objaviti javno z imenom in priimkom. Redkost. Zagotovo. To je dijak 3. letnika ptujske ekonomske šole Jure Bezjak, ki je na pobudo učiteljice slovenščine Silvije Javornik začel pisati šolski blog. Foto: Osebni arhiv Jure Bezjak iz Cirkulan pravi, da mu je pisana beseda zelo blizu. Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 14 torek  20. oktobra 2020Nasveti14 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 700 g brsčnega ohrovta, sol, 300 g čebule, 60 g lešnikov, 150 g sira edamca, 30 g masla, mijan, 4 jajca, 3,5 dl sladke smetane, poper, muškatni orešček. Očiščen brsčni ohrovt kuhamo v osoljenem kropu 7 minut. Stresemo ga na cedilo in preli- jemo z mrzlo vodo. Čebulo olupimo in na drobno sesekljamo. Prav tako sesekljamo lešnike. Na maslu prepražimo čebulo. Dodamo lešnike in mijan. Pusmo, da se ohladi. Nato prime- šamo brsčni ohrovt in polovico naribanega sira. Damo v model za narastke. Razžvrkljamo jajca in smetano, solimo in popramo ter začinimo z muškatnim oreščkom. Prelijemo čez sestavine v pekaču in potresemo z ostankom naribanega sira. Pečemo v pečici 45 minut pri 200 stopinjah Celzija. Če se prehitro zapeče, prekrijemo z alu folijo. TOREK SREDA ČETRTEK korenčkova kremna juha, popečen brstični ohrovt, solata, puding ričet s prekajenim mesom, kruh, palačinke cvetačna kremna juha, ocvrti puranji zrezki, pražen krompir, kumarična solata, sadje PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK prežganka, pražen riž z jajci, rdeča pesa, jabolčna pita piščančja obara z zdrobovimi cmoki, kompot goveja juha (meso prihranimo za po- nedeljek), pečen piščanec, mlinci, zeljna solata, ore- hove rezine krompirjeva juha, dušeno zelje, kuhana govedina (iz nedeljske juhe), peteršiljev krompir, jabolko Pražen riž z jajci Lotimo se dela Glede na zelo nepredvidljivo in spremenljivo vreme ne odlašajte in izkopljite gomolje čim prej. Če je le možno, izberemo za izkop suh, vetroven dan. Rastlinam najprej porežite nadzemne dele, saj nam mraz ne bo pomagal. Porežite nekje 10 cm nad tlemi. Če bo vreme dopuščalo, je smiselno, da to naredite teden dni pred izkopom. Dalije imajo gomolje v širino najmanj tako na široko, kakor je rastlina široka. Dela se lotite z vilami za prekopavanje, manj možnosti je, da boste poškodovali gomolje. Z vilami zarežite v krogu okoli rastline nekje v globino gomoljev. Šele nato previdno zgrabite ostanke stebel in previdno izrujte ves koreninski sistem. Če boste trgali gomolje narazen, si še dodatno pomagajte z vilami. Dalije imajo zelo občutljive gomolje, kjer vsaka rana z veseljem gnije. Zato ran ne sme biti. Najpomembnejše je, da v nobenem primeru ne poskušate na silo odstraniti blata. Letos boste verjetno težko še našli dovolj suh dan in zemljo, da se blato ne bi držalo gomoljev. Lahko skušate stresti rastline, nikakor pa ne z gomolji udarjati po tleh, tudi po travi ne, ali pa eno rastlino ob drugo. Prav tako odsvetujem pranje gomoljev z vodo. Gomolje najprej posušimo Ko so izkopani, jih je najbolje najprej posušiti. Zložimo jih v plitke lesene ali plastične zabojčke in postavimo v senčen, prepišen prostor. Običajno je to pod balkoni, v kakšnih nadstreških ali podob- no. Vendar bodite pozorni, če se napovedo temperature pod ničlo, je treba gomolje prekriti čez noč. Če imamo srečo z vremenom, so gomolji dovolj suhi v enem tednu, takrat lahko samo stresete vse skupaj, pogosto kar z zabojčki vred in blato odpade samo. Zdaj se lahko lotite razmnoževanja dalij Gomolji bodo letos skoraj zanesljivo zelo veliki, verjetno jih boste hiteli razdeliti, razmnožiti in jih imeti drugo leto še več. Narazen režemo vedno z zelo ostrim nočem, lahko tudi škarjami. Po- membno je, da ne delamo nacefranih ran, ampak so rezi gladki. Vsak gomolj, ki ima steblo, bo drugo leto lepo razrasla rastlina z mnogimi cvetovi. Običajno naredimo tako, da vsakemu steblu pustimo tri lepo oblikovane, nepoškodovane gomolje. Zeleni nasveti Ohranimo poleti cvetoče čebulnice čez zimo Z nizkimi temperaturami se hitro bliža tudi čas spravila poleti cvetočih gomoljnic (dalije, kane ...) in čebulnic – gladijole. Za dobro prezimovanje je smiselno, da jih pospravimo pravi čas. Slabše bodo prezimile, če jih ujame mraz. Poglejmo si, kako se lotiti izkopa dalij (nekateri jim rečete regine) in kako jih hranimo čez zimo. Sestavine: 4 jajca, 3 žlice olja, 1 srednje velika čebula, 2 skodelici poljubne na kocke na- rezane zelenjave (korenček, paprika, bučka, koruza, grah ...), 1 mlada čebula, ščep soli, 4 skodelice ohlajenega kuhanega riža, 2 žlici sojine omake, mle poper po okusu. Jajca v manjši skledi dobro stepemo in jih spražimo. Ob tem jih mešamo, da so praženi koščki čim manjši. Predamo jih na krožnik, v is ponvi pa na nekaj maščobe minuto ali dve pražimo čebulo. Dodamo na kocke narezano zelenjavo (če ne marate v svoji jedi pretrde, skoraj suro- ve zelenjave, jo prej na hitro skuhajte do želene trdote) in nasekljan beli del mlade čebule. Nekoliko solimo. Pražimo dve minu. Dodamo kuhan riž (riž skuhamo že prejšnji dan, da je dobro ohlajen!) in ob mešanju nekaj minut pražimo, da se riž povsem segreje (če je riž v grudicah, jih s hrbtnim delom kuhalnice ob mešanju razbijemo). Dodamo sojino omako in pražena jajca, po potrebi še solimo (pazimo: tudi sojina omaka je slana!), premešamo, pot- resemo z nasekljanim zelenim delom mlade čebule in takoj postrežemo. Foto: Miša Pušenjak V tem primeru smo seveda naredili rane. Smiselno je, da jih takoj po rezanju posujete s sajami, če jih imate. Možno je pa tudi uporabiti mikroorganizme, glive ali bakterije. Pri nas se tudi za vrtičkarje v manjših količinah, za 10 l vode dobi pripravek v ta namen. Gre za bakterijo Bacillusamyloliqefaciens. Raztopimo pa ga v topli vodi. Gomolje v raztopini omenjenega pripravka namakamo vsaj 15 minut. Vodo, ki ostane, lahko uporabite za zalivanje rastišč lilij, za razkuževanje okrasnih čebulnic, kot so tulipani, narcise … Z njo lahko zalijete tudi orhideje, če se slabo držijo. Zalijemo seveda koreninski sistem. Gre za povsem naravno sredstvo, ki nima nobenega negativnega vpliva na nas ali otroke ali domače živali. Nato gomolje ponovno osušimo. Šele zdaj jih lahko shranimo. Hranjenje gomoljev čez zimo Gomolje vedno hranimo v vlažnih, temnih in hladnih prostorih. Da zadržijo vlago, jih je dobro za- kopati v pesek, žagovino ali celo suho listje. Na vsak gomolj obesimo listek z imenom sorte, opisom rastline, vsaj višino in barvo cvetja, da boste drugo leto vedeli, kako jih saditi. Sama sem dolgo hranila dalije čez zimo v bloku, kjer so kleti seveda suhe, tudi pretople, tako da sem dopoldan, ko je suho listje še vlažno, odpadlo listje na trati kar pokosila. S tem sem ga razdro- bila. Plitek zabojček najprej obložimo s papirjem, da se gomolji ne poškodujejo in da zadržijo listje (žagovino, pesek). Nato naložimo zdrobljeno listje (lahko seveda tudi pesek ali žagovino), nanj pa gomolje tako, da jih ne tlačimo skupaj. Nato nasujemo listje med gomolje, na gomolje in ga deloma tlačimo. Seveda gomoljev ne smemo poškodovati. Zadevo postavimo v ustrezen prostor. Listje, žagovina, pesek so namenjeni temu, da se gomolji ne izsušijo. Drugo leto nato težje pože- nejo, se preveč izčrpajo že ob samem poganjanju novih poganjkov, cvetje zakasni, tudi manj ga je. Opozarjam vas, da je bilo letošnje leto zelo naporno za rastline in je možnost, da bodo gomolji gni- li. Zato v božičnem času, najkasneje pa januarja, vse gomolje preglejte. Zdaj lahko stebla skrajšate. Boste videli, na njih je večino plesni in lepo se je znebite samo tako, da plesniva stebla odrežete. Pri tem pa mora vseeno ostati vsaj centimeter ali dva, saj prav tam poženejo novi poganjki. Če je potre- bo, jih znova razkužimo ali vsaj potresemo s sajami, lahko tudi fi nim pepelom. Mogoče ni napak, če vas opomnim, da je že nož ali škarje med rezanjem dobro razkuževati. Zdaj smo se malo navadili tudi na razna alkoholna razkužila, spreje, lahko jih uporabite za razkuževanje orodja (ne pa gomoljev). Nekoč so to delali s kozarcem močnega žganja, v katerega so po vsaki rezi namočili nož. Popečen brstični ohrovt Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 15 torek  20. oktobra 2020 Za kratek čas 15 Osrednji tek na relaciji Ljutomer–Cezanjevci–Ljutomer v dolžini 7.500 metrov sta dobila Vesna Hozjan s Hotize (FNM) in Danilo Magdič iz Noršincev pri Ljutomeru, član AK Ormož. Magdič je slavil že pred dvema letoma, tokrat je dosegel čas 28:35. Na 2. mesto se je uvrstil Luka Lovrec (AK Ormož; 28:36), tretji je bil Tomaž Sraka (ŠD Sloparca Beltinci; 28:47), 4. mesto je zasedel Matjaž Rus (AK Pomurje; 29:03), peti pa je v cilj pritekel Aljaž Novak (AK Ormož; 29:19). V ženski konkurenci je Hozjanova za zmago potrebovala 33 minut in 41 sekund in s tem potrdila lanskoletno prvo mesto. Druga je bila Petra Jenko (AK Ormož; 34:22), sledile pa so Anđa Karanušić (37:41), Polonca Žnidarič (obe Ljutomer; 39:15) in Jožefa Antolič (AK Ormož; 39:47). V mlajših starostnih kategorijah, kjer so udeleženci tekli po parku, so zmagali: Maj Kristl (Vrtec Ljutomer), Ema Ploj (Vrtec Cven), Aljoša Nemec (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer), Mia Vunderl (OŠ Mala Nedelja), Tomi Miklič (OŠ Mala Nedelja), Nika Pirher (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer), David Makoter (OŠ Stročja vas), Sašo Bistrovič (KK Ljutomer), Žanet Petek (OŠ Mala Nedelja) in Jernej Stolnik (KK Ljutomer). Rekreacija  4. Trail tek v Ljutomeru Zmagovalca Danilo Magdič in Vesna Hozjan Letošnji 4. Lotmerški trail tek, ki ga je pred časom pripravila Športna zveza Ljutomer, je s startom in ciljem v Parku I. slovenskega tabora v Ljutomeru privabil 97 rekreativnih tekačev. Foto: NŠ Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 20. do 26. oktobra 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €€€  Bik  ☺☺ €  Dvojcka  ☺☺☺ €€  Rak  ☺☺ €  Lev  ☺☺☺ €€  Devica  ☺ €€€  Tehtnica  ☺☺☺ €  Škorpijon  ☺☺ €€  Strelec  ☺ €€€  Kozorog  ☺☺☺ €  Vodnar  ☺ €€€  Ribi  ☺☺ €  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 1 5 8 6 2 3 8 3 4 9 6 1 6 5 4 8 3 7 2 6 5 8 9 5 8 7 Se spomnite tiste Prešernove, ki pravi, da če kdo ne ve kaj pametnega povedati, govori pač o vremenu. No, tudi jaz bi se najraje razpisal o vremenu, a kaj ko so se od Prešerna naprej vremena Krajncem pošteno spremenila. Danes žalibog govorimo o koroni. Ko sem se spravljal k temu, da vam za torek kaj ‚pametnega‘ napišem, je bil dnevni koronski prirast malo manj kot devetsto; danes, ko to berete, se bojim, da smo že krepko čez tisočico. Pa še več bo, če človek sodi po neumnostih, ki jih bere na raznih družabnih omrežjih. »Ne, maske pa zunaj res ne bom nosil(a)!« je najpogostejša izjava tistih, ki ne verjamejo v viruse, zanesljivo pa vedo, da je Zemlja ploščata. (Če sem hudoben: pa bi maska nekatere v resnici polepšala.) Enak odločen NE v zvezi s cepljenjem. Katerimkoli. »Ne, proti gripi se pa res ne bom cepil(a)!« (Spet malo hudobije: a izvira beseda ‚cepiti‘ iz ‚cepec‘? Očitno res.) »Cepljenje proti kovidu? Ne, hvala. To je zarota, ker mi bodo vbrizgali nanočip!« (Kot je zadnjič rekla duhovita Martina Ipša: ‚A res koga zanima, kolikokrat zvečer doma opravim pot med kavčem in hladilnikom?!‘) Zadnjič sem bral kolumno Mihe Mazzinija na Siolovi mreži. Takole piše (ne vem, ali smem navajati njegov zapis, a bom tvegal): »V antičnih časih je popotnik krenil v tuje kraje, in ko se je vrnil, je poročal o čudesih, ki jih je videl: ljudje s tremi glavami, enim samim očesom, pol konji, pol ljudje. Nekaj časa me ni bilo v Sloveniji in zdaj me navdaja isti občutek: dragi sonarodnjaki, govoril vam bom o čudesih, ki se dogajajo po Evropi. Vem, vem, ne boste mi verjeli. Lovske zgodbe, boste odmahovali z dlanjo in se mi krohotali za hrbtom. Naj še tako prisegam, da sem vse videl na lastne oči, boste le vdano zmajevali z glavo, kot se za srečanje s kretenom spodobi. Najprej: svet se bori z epidemijo virusa. Verjetno ste o tem že kaj slišali, a sklenili, da ne obstaja. Drugo, povsem neverjetno: ljudje se poskušajo proti virusu zaščititi. Ne, res. Krohotate se? Morali ste nehati brati, da zberete prijatelje za zaslonom in s prstom pokažete na nebulozo, ki sem jo napisal?« Poiščite Miho na spletu in si preberite celoten sestavek z naslovom Ruska ruleta kot nacionalni šport. Brez maske, če to počnete doma, z masko, če ob sprehodu po parku sedite na klopci. Za šankom Vrag je vzel šalo Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. oktobra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Vid Emeršič, Juršinci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  20. oktobra 2020Križemkražem16 ENKALON - poliamidno vlakno za nogavice, EVRIK - kralj Zahodnih Gotov, LORETO - znano romarsko središče pri Anconi, OGINO, Kiusako - japonski ginekolog, ki je odkril najugodnejši čas za oploditev v ciklu ženske, SAJMIRI - opica na fotografiji zgoraj desno, smrtoglavka KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (77.) Šimonoseki je po hitrem štet- ju deseto ali enajsto mesto, ki sem ga obiskala tukaj, na otoku vzhajajočega sonca, kot ga številni imenujejo. Da bi še zadnjič, preden se vrnem domov, občudovala to rdeče, mistično sonce, sem da- nes v zgodnjih jutranjih urah na odprto palubo zvlekla še prijate- ljico, Kitajko XingSun. Če rečem, da je japonsko sonce večje, bolj dramatično, se zdi, da pretira- vam, če pa povem, da se sonce zdi kot sonce, pa … Ko potuješ, se preproste reči, vsakdanji do- godki ali (skoraj) običajna hrana pogosto zdijo boljši, zanimivejši, kar pa ni nujno čista resnica. Kot “pravi” popotnik vidiš več, kot si lahko zapomniš in zapomniš si več, kot si videl, je rekel nekdo v neki knjigi, ki sem jo brala pred kratkim. Namreč doživljati sebe v tuji kulturi je pogosto tisto, kar nas najbolj navdušuje – vsaj mo- jega nemirnega duha. Morsko popotovanje okoli japonskega otoka lepo sklene zgodba, ki čudovito odslika mojo pot, istočasno pa tudi unikatno kulturo vzhodnega otočja. Nekoč je živel nosač, ki je vsak dan do hiše svojega gos- podarja tovoril dva velika vrča vode, oprtana za vrat, in ju nosil vsakega na svoji strani. Eden od vrčev je bil poškodovan, in med- tem ko je fant prišel do hiše, je iz njega odtekla že polovica bi- stre tekočine. Seveda je bil prvi vrč zelo ponosen nase, medtem ko je bil drugi, počen vrč, zelo nezadovoljen in čedalje bolj se je sramoval samega sebe, saj je lahko dosegel le pol tega, za kar je bil ustvarjen. Vendar je njegov nosač dobro poznal nje- govo pomanjkljivost in je ravno zato na eni strani poti zasadil rože, ki so zaradi vode iz poče- nega vrča bujno cvetele in pri- našale veselje njemu kot vsem mimoidočim. Foto: M. Toplak Shimonoseki, Japonska Gornja Radgona  46. ocenjevanje Vino Slovenija Puklavec Family Wines četrtič vinar leta Na 46. ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona je vinska klet Puklavec Family Wines že četr- tič osvojila laskavi naslov vinar leta. S svojimi vini pod blagovnimi znamkami Jeruzalem Ormož, Ljutomerčan, Estate Selection, Instinct in ekskluzivno linijo vin Seven Numbers so na letošnjem ocenjevanju osvojili kar 47 medalj, kar je največ med 200 tekmujočimi vinarji iz šestih držav, ki so v ocenjevanje ponudili 700 vzorcev. Foto: Arhiv P&F S podelitve priznanja za vinarja leta. Najbolj so ponosni na prejeti šampion – 34’ White Cuvee 2016 Limited Edition, novo vino, ki predstavlja sinonim za družinsko tradicijo in hkrati ponos njihovih strokovnjakov, ki z ročno trganim grozdjem iz skrbno izbranih nasa- dov ohranijo v vinu odraz regije, predanosti in spoštovanja. Tatjana Puklavec je o prejeti nagradi pove- dala: »Letošnje leto je res polno izzivov, zato nas prejeti naslov zagotovo nekoliko tolaži in polni z optimizmom. Ponosni smo, da smo ponovno prevzeli častni na- slov in hkrati hvaležni, saj vemo, da za vsem tem stoji predana ekipa, ki s trdim delom ustvarja odlične re- zultate.” Ormoška vinska klet je naziv vinar leta že osvojila v letih 2014, 2016 in 2018. Sicer pa se letos lah- ko pohvalijo še z rekordnim šte- vilom medalj na najuglednejšem vinskem ocenjevanju na svetu De- Ptuj  Varne šolske poti Za večjo varnost otrok V sklopu Evropskega tedna mobilnosti je Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj v sodelovanju s SPVCP Mestne občine Ptuj in Vrtcem Ptuj v obdobju od 21 do 23. septembra izvedlo pre- ventivni dogodek pod naslovom Varne šolske poti. Namenjen je bil povečanju varnosti ptujskih osnovnošolskih otrok na poti v šolo in iz šole s poudarkom na pešcih in kolesarjih. Letos je bilo vklju- čenih 230 učencev 4. razredov osnovnih šol Mladika, Breg, dr. Ljudevita Piv- ka, Ljudski vrt s podružnico Grajena in Olge Meglič. Učencem so bili pred- stavljeni načini prihoda v šolo in pravilno ravnanje, glede na to, na kakšen način prihajajo v šolo, s poudarkom na kolesarjih, pravilni opremi kolesa in kolesarja ter prikaz pravilne uporabe čelade. V predstavi Prometna vila pa je bilo prikazano, kaj se zgodi, če ne uporabljamo kolesarske čelade in ne upoštevamo prometnih pravil. Veseli smo pozitivnih odzivov učencev in učiteljev, ki si želijo še več dogodkov na temo prometne varnosti. Prilaga- mo nekaj utrinkov poteka preventivnega dogodka. canter (16) ter s tremi zlatimi me- daljami na Mundus vini iz Nemčije, štiri nove medalje pa prihajajo tudi z ameriškega ocenjevanja vin The Great American International Wine Competition. Foto: zasebni arhiv Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 17 Nogomet Pa je prišla, prva »domača« zmaga! Stran 18 Motokros Tudi mivka Timu ne dela več težav Stran 18 Futsal Ptujčani dobili izvrstno futsal predstavo Stran 19 Rokomet Zamujena priložnost Ormožanov v Velenju Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Za nogometaši Aluminija je naravnost sanjski teden, v katerem so »osvojili« kar šest točk: eno na tekmi s Koprom (1:1), dve jim je vrnila NZS, tri pa so si prislužili na tekmi z Muro. V samo šestih dneh se je tako stanje iz »zadostnega« spremenilo v »prav dobro«! »To je nogomet, ki ti včasih vza- me, včasih pa te nagradi. Tokrat smo bili mi nagrajeni za izjemno požrtvovalno igro, fantje so na igri- šču dali vse od sebe. Na trenutke smo prikazali dobro igro, vsekakor pa smo v končni fazi izjemno zado- voljni s točkami. Energija, hotenje in angažiranost igralcev so bili na visoki ravni, ob tem pa smo imeli tudi nekoliko športne sreče. To velja predvsem za drugi polčas, ko smo v nekaterih trenutkih tudi močno 'trpeli',« je po tekmi dejal trener Aluminija Slobodan Grubor. Ta je glede na prejšnjo tekmo s Koprom opravil le eno menjavo v ekipi, Aljaža Ploja je na bočnem po- ložaju zamenjal Nemanja Jakšić. Pri Muri so imeli v reprezentančnem premoru veliko težav, igralci so morali v desetdnevno karanteno, ki je pustila svoje posledice. Tekmo so bolje odprli šumarji, domačini pa so prvi strel na gol Luka Janžekoviča sprožili šele v 16. minuti. Najlepšo priložnost uvodnega dela tekme je zamudil Kai Cipot v 21. minuti, ko mu je Jan- žekovič sijajno ubranil strel z glavo iz petih metrov. V 25. minuti je David Flakus Bo- silj nepričakovano sprožil s strani, vratarju Matku Obradoviču pa je žogo uspelo izbiti v kot. Po njem je do žoge prišel Tilen Pečnik, pri prodoru v kazenski prostor pa je z roko igral domači branilec Dragan Lovrić. Sodnik Damir Skomina je pokazal na belo točko, s katere je zanesljivo zadel Mario Lucas Hor- vat – 0:1. Na izenačenje domačinov ni bilo treba čakati dolgo, le nekaj minut. Emir Azemović je prejemal zdrav- niško pomoč izven igrišča, luknjo v obrambi Aluminija pa so igralci v črno-belih dresih izkoristili z na- tančno podajo Žige Kousa in za- detkom Kevina Žižka – 1:1. Igralci Aluminija so precej uspeš- no držali žogo v svoji posesti, iz ene takšnih dolgih akcij so tik pred polčasom prišli do novega vod- stva. Jakšiću je uspelo natančno podati na bok do Pečnika, ta se je odločil za prodor proti sredini in strel s približno 18 metrov, po kate- rem je žoga med številnimi nogami našla pot v mrežo – 1:2. Glavno nalogo v prvem delu so igralci Aluminija naredili z zaustavitvijo dveh najbolj kreativnih igralcev Mure, Luke Bobičanca in Nina Koutra. Oba sta bila popolnoma nevidna in povsem »odrezana od igre«. Po prihodu iz slačilnic po od- moru je bilo jasno, da bodo varo- vanci Anteja Šimundža vse stavili V tekmovanju za Pokal Pivovar- ne Union je ostalo 16 ekip, ki se bodo med tednom borile za vstop v četrtfi nale. Drava bo v četrtek gostila Muro, Aluminij v sredo od- haja v Koper. Za Dravo bo četrtkova tekma nedvomno nagrada za dosedanje delo, v goste namreč prihaja vo- dilna ekipa 1. lige – Mura. »Mura je trenutno najboljša ekipa v Sloveni- ji. Že tri ali štiri leta pod vodstvom Anteja Šimundža delajo na viso- kem nivoju, tako da glede favorita ni treba trošiti besed. Veselim se tekme, v kateri na fantih ne bo pri- tiska. To pa ne pomeni, da se bomo vnaprej predali, pričakujem dobro in zanimivo tekmo, v kateri se lah- ko fantje veliko naučijo in napre- dujejo,« je napoved podal trener Viktor Trenevski. Nič manj atraktivna ne bo tekma v Kopru, kjer bodo gostovali šu- marji. To je edini popolnoma prvo- ligaški par v osmini fi nala pokalne- ga tekmovanja. Ekipi sta se pred tednom pomerili na prvenstveni tekmi in si razdelili točka (1:1), tok- rat bo v naslednji krog napredova- la le ena. Koper je doslej trikrat že osvojil slovensko pokalno lovori- ko, nazadnje v sezoni 2014/15. »V pokalnem tekmovanju smo lani prišli vse do polfi nala, nekaj podobnega si želimo tudi letos. V Koper gremo motivirani in prepri- čani, da lahko tekmo dobimo in na- predujemo v četrtfi nale,« je dejal Luka Petek. Pokal Pivovarne Union RAZPORED OSMINE FINALA, V TOREK OB 18.00: Rudar Vele- nje – Maribor; V SREDO OB 14.00: Beltinci Klima Tratnjek – Domža- le, Kalcer Radomlje – CB24 Tabor Sežana; OB 15.00: Nafta – Fužinar Vzajemci; OB 16.00: Brežice Terme Čatež – Olimpija; OB 18.00: Koper – Aluminij, Triglav – Celje; V ČETRTEK OB 14.00: Drava Ptuj – Mura. JM REZULTATI 7. KROGA: Mura – Aluminij 1:2 (1:2); Gorica – Maribor 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Mitrović (16.), 0:2 Požeg Vancaš (62.), 0:3 Kronaveter (75., z 11 m), 0:4 Klinar (84.); Koper – Domžale 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Mulahusejnović (26.), 2:0 Mula- husejnović (52.); CB24 Tabor Sežana – Bravo 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Rovas (24.), 2:0 Sever (90.); Olimpija – Celje 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Samardžić (85.). 1. MURA 7 4 1 2 11:5 13 2. MARIBOR 7 3 3 1 16:8 12 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 7 3 3 1 7:5 12 4. CB24 TABOR SEŽANA 7 4 0 3 11:10 12 5. BRAVO 7 3 1 3 9:11 10 6. KOPER 7 2 3 2 9:8 9 7. DOMŽALE 7 2 2 3 10:11 8 8. CELJE 7 2 2 3 7:8 8 9. ALUMINIJ 7 2 2 3 5:10 8 10. GORICA 7 1 1 5 6:15 4 Mura – Aluminij 1:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Horvat (27., z 11 m), 1:1 Žižek (32.), 1:2 Pečnik (43.). MURA: Obradović, Kous (od 87. Štrakl), Karničnik, Lovrić, Šturm, Kouter, Brkić (od 72. Travner), K. Cipot (od 62. Maroša), Bobičanec, Filipović (od 46. Marič), Žižek. Tre- ner: Ante Šimundža. ALUMINIJ: Janžeković, Krajnc, Jakšić, Azemović, Petek, Grajfoner (od 74. Prša), Horvat, Čermak, Ma- tjašič, Pečnik (od 88. Štusej), Fla- kus Bosilj (od 68. Klepač). Trener: Slobodan Grubor. Maribor (končno) spet podoben samemu sebi Mura se je pred nekaj tedni zdela suverena in nepremagljiva, a sta dva zaporedna poraza (Bravo, Aluminij) precej zamajala njiho- vo vodstvo na lestvici. Dokler so muraši igrali na dveh frontah, ob prvenstvu še v evropskih kvalifi kacijah, so nizali izjemne predstave, izpad iz Evrope pa jim je nerazumljivo »vzel veter iz jader«. Zasledovalci niso stali križem rok, Maribor, Olimpija in Sežana so se jim približali na zgolj točko. Gneča, da te kap, sploh zato, ker tudi drugi – vse do devetega Aluminija – ne zaostajajo več kot pet točk! Maribor je po dolgem času odigral tekmo, kot se za najtrofej- nejši klub v Sloveniji spodobi. Vijoličasti so bili v Novi Gorici raz- položeni, borbeni, kombinatorni in učinkoviti. Naj se sliši še tako čudno, a Mauro Camoranesi je v reprezentančnem premoru oči- tno znova dobil (naredil) »ekipo«, ki je željna zmag. Vijoličasti so tudi pri izidu 0:4 iskali pot do mreže. Ena lastovka še ne prinese pomladi, a vseeno … V Ljubljani sta se pomerila tekmeca, ki sta konec lanske sezone v neposrednem dvoboju odločila državnega prvaka - takrat so se ve- selili Celjani. Tokrat je bilo stanje nekoliko drugačno, Celjani so brez Lotriča in Vizingerja oslabljeni, tudi zadnji prihod Romana Bezjaka tega še ne more nadomestiti v celoti. Vsaj za zdaj ne … Za Koper še naprej trese mreže nekdanji član Maribora Nardin Mulahusejnović. Proti Domžalam je dosegel dva in je s petimi goli trenutno prvi strelec lige! Đorđe Ivanović iz Olimpije je dosegel štiri. Šumarjem ne bodo odvzeli točk! Nogometaši Aluminija niso odigrali tekme 1. kroga letošnje sezo- ne v 1. ligi, izrečena kazen je bila glede na okoliščine (le nekaj dni priprav na tekmo zaradi predhodne karantene zaradi okužbe neka- terih igralcev s koronavirusom, op. a.) dokaj stroga: rezultat 3:0 za Maribor, denarna kazen in odvzem dveh točk. Kidričani so se s pora- zom in denarno kaznijo sprijaznili, na odvzem točk pa so se pritožili. In bili uspešni! Komisije za pritožbe pri NZS je sprejela sklep, da se NK Aluminij ne odvzamejo točke, obvelja pa izrečena denarna kazen. »V NK Aluminij smo prepričani, da je odločitev komisije sprejeta v dobro nogometne igre in bo v teh zahtevnih in nepredvidljivih oko- liščinah doprinesla k opredelitvi in postavitvi jasnih in primerljivih izhodišč za vse klube Prve Lige Telekom Slovenije. V klubu smo večkrat poudarili, da zavestno sprejemamo posledi- ce odločitve registracijske komisije o neodigrani tekmi z NK Mari- bor, ki je žal ta na našo prošnjo ni želel prestaviti, in denarno kazen, ki nam jo je naložila NZS. Nesprejemljive pa so nam bile druge sank- cije v izredni situaciji, kjer ni bilo ne športne in ne pravne prakse in ki klub postavljajo v neprimerljiv položaj z drugimi,« so ob tem zapisali iz NK Aluminij. na napad, na drugi strani pa bodo poskušali gostje njihove napade v čim večji meri odbiti. Že v 48. minuti je Luka Petek v zadnjem trenutku izbil žogo iz bližine gola, kar je bila napoved težkih trenut- kov za goste. A jih začuda ni bilo v izobilju, s kompaktno in gibljivo postavitvijo so igralci v belih dresih zaprli večino poti do gola. Najlepšo priložnost so imeli do- mačini v 73. minuti, ko so izvajali kot, po strelu Amadeja Maroša pa je žogo z golove črte izbil Alen Krajnc. Blizu zadetka je bila Mura še v 83. minuti, a je strel Bobičanca za nekaj centimetrov švignil mimo gola. Od 87. minute naprej je svoje prve igralne minute v dresu Alumi- nija dobil Juš Štusej. To je šele druga zmaga Aluminija v sezoni, prva v gosteh po treh zaporednih ničlah (Maribor, Sežana, Gorica). Najpomembnejše od vsega pa je, da ekipa diha kot eden in da v obrambi ponovno deluje podobno kompaktno kot na začetku lanske sezone. Napadalni del se še »lovi«, a prva dva dosežena zadetka na eni tekmi v sezoni dokazujeta, da se tudi v tej smeri premika na bolje. V naslednjem krogu bodo igralci Aluminija odpotovali še na drugo zaporedno gostovanje; v nedeljo se bodo v Ljubljani pomerili z ekipo Brava. Jože Mohorič Nogomet  1. SNL, 7. krog Sanjski teden, v katerem so »osvojili« šest točk Nogomet  Pokal Slovenije Šumarji na Obalo, dravaši gostijo vodilnega prvoligaša Foto: Aleš Cipot, m24.si Nogometaši Aluminija (na fotografi ji Tilen Pečnik) so na Fazaneriji presenetili vodilno Muro (na foto- grafi ji Žiga Kous in Nino Kouter). Luka Petek, Aluminij: »Veseli smo zmage proti odlični ekipi Mure, ki še vedno vodi na lestvici. Zavedali smo se težavnosti obračuna, a smo bili dobro taktično pripravljeni, navodila trenerskega štaba pa smo do- sledno izpolnjevali tudi na sami tekmi. Ob tem smo 'pustili srce na igrišču', borili smo se od prve do zadnje minute, zaradi česar smo bili na koncu nagrajeni s tremi točkami. Še posebej v drugem polčasu nam ni bilo lahko, a nam je uspelo zadržati minimalno vodstvo iz prvega polčasa.« Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 18 Nazadnje je naredil le eno manj- šo napako, ki pa je imela bolj lepo- tni učinek, morda je zaradi nje izgu- bil tri točke v SP, a je vseeno spet še povečal naskok. Do napake je prišli v prvi vožnji, ko je bil po dob- rem startu drugi, se kmalu prebil v vodstvo, potem pa po manjšem padcu moral predse spustiti Fran- coza Gautierja Paulina. Tretji je bil Španec Jorge Prado. A takšen razplet Gajserja ni vrgel iz tira. Na startu druge vožnje se je spet dobro znašel in bil tik ob Pradu, kmalu pa ga je tudi prehi- tel. Po tem je samo še povečeval prednost, na koncu pa prepričljivo slavil. Drugi je bil Francoz Romain Febvre, tretji pa Švicar Jeremy Se- ewer. Prado je v zadnji tretjini dir- ke padel in bil četrti, še bolj zadaj pa je končal Cairoli. »Super je, presrečen sem. Tako veliko dela smo vložili na mivki, ogromno sem treniral na tej pod- lagi in zdaj se je to spet poplačalo. Izjemna hvala vsem v moji ekipi in vsem, ki me podpirajo,« je takoj po koncu dirke dejal Gajser. Naslednja dirka bo v Lommelu že v sredo, ko bo na sporedu VN Limburga. UR, sta Drava – Triglav 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Đurić (44.). DRAVA: Klasinc, Kryeziu, Gassmann, Drevenšek (od 80. Šlamberger), Kralj, A. Rogina, S. Rogina (od 55. Ninkovic Quintana), Martinčević, Dodlek (od 67. Kahri- manović), Đurić (od 55. Marcius), Bah. Trener: Viktor Trenevski. TRIGLAV: Vodišek, Flis, Udovič (od 46. Beader), Kopač, Bojić (od 36. Antanavičius), Ivetić, Pokorn (od 86. Hasanaj), Dodig (od 51. Janković), Livančić, Šalja, Kadrić. Trener: Damjan Gajser. RDEČI KARTON: Flis (90., Tri- glav). »Vesel sem zmage, ki so si jo fantje zaslužili. Glede na prilož- nosti bi morali tekmo odločiti že veliko pred zadnjim sodnikovim žvižgom. V zadnjih štirih tekmah smo osvojili 7 točk, kar kaže na dvig forme. Lahko bi bilo še bolje, a se še vedno ubadamo z velikim pritiskom. Igral sem derbije med Partizanom in Crveno zvezdo pred 100.00 gledalci, pa nisem čutil česa takšnega, naravnost neverjetno je to, kar se nam dogaja pri Dravi,« je po tekmi dejal trener Drave Viktor Trenevski. Dravaši so na razmočenem igri- šču bolje odprli tekmo in do 30. minute narekovali tempo igre. V tem obdobju sta najbolj zapretila Dodlek in Kryeziu, oba pa sta za malo zgrešila cilj. Od 30. minute naprej so nekaj nevarnejših akcij izpeljali tudi gostje, ki so poskuša- li predvsem z visokimi podajami v kazenski prostor Drave. S tempe- ramentnim vodenjem se je v tem delu izpostavil trener Triglava Da- mjan Gajser, ki mu niso bile povšeči nekatere odločitve sodnikov. Ko je že kazalo, da se bo polčas končal brez zadetkov, pa so mod- ri izvedli hitro akcijo, Malik Bah je žogo podal do Antonia Đurića, ta pa je s strelom po tleh zadel v pol- no – 1:0. Dravaši bi morali tekmo v svojo korist odločiti med 50. in 70. minu- to, ko so imeli vsaj tri izjemne pri- ložnosti, a Bah, Dodlek in Marcius tudi iz situacije ena na ena nikakor niso uspeli spraviti žoge za hrbet odličnega vratarja Roka Vodiška (posoja iz Olimpije). Ko domačini svojih priložnosti niso izkoristili, so svojih »pet mi- nut« dočakali tudi gostje. V 70. minuti se je tako Tony Livančič znašel sam pred golom, nekoliko iz strani pa je žoga zletela mimo gola. Česa posebnega Gorenci niso prikazali, dravaši so tudi v zaključku imeli več od igre. Mar- cius je v 90. minuti stekel v pro- tinapad, Žan Flis (nekdanji igralec Drave, sedaj je v Triglav posojen iz Celja) pa ga je nepravilno zausta- vil in prejel rdeči karton. Drava je tako v šesti »domači« tekmi v sezoni vpisala prvo zma- go! Po porazih s Fužinarjem, Krko, Šmartnim, Dobom in Radomljami so Ptujčani »stopili« na Triglav. Z desetimi točkami so se končno re- šili dna: bo nadaljevanje lažje? Jože Mohorič torek  20. oktobra 2020Šport18 D. Gajser: »Na začetku je bilo izjemno težko« Niko Drevenšek, Drava: »Tekmo smo dobro začeli, pomembno je bilo, da v prvih minutah nismo prejeli zadetka. Nato smo stopnjevali tempo vse do vodilnega zadetka, ki je bil pred odhodom na odmor zelo dragocen. Za drugi del smo se dogovorili, da držimo trdno obrambno postavitev in poskušamo s protinapadi, kar smo dokaj dobro izvajali, lahko bi dosegli še kakšen gol. V določenih delih je bilo težko, a smo vendarle ohranili mrežo nedotaknjeno.« Damjan Gajser, trener Triglava: »Na kakovost igre je zelo vplival težak teren, vendar to ne zmanjšuje uspeha Drave, ki je zmagala zasluženo in jim ob tem čestitam ter želim vse dobro tudi v nada- ljevanju. Glede naše ekipe je tako, da se po izpadu iz 1. lige počasi pobiramo. Na tej poti doživljamo tudi poraze, tudi v prihodnje bo tako, iz vsakega pa se je treba nekaj naučiti. Na začetku mojega prevzema mesta trenerja pri Triglavu je bilo izjemno težko, zapustilo nas je kar 18 igralcev. Začel sem s samimi mladimi, v prvih dveh mesecih sem precej trpel. Z vsakim dnem je boljše, nazadnje smo dobili še nekaj kakovostnih igralcev (Haris Ka- drič in Rok Vodišek sta prišla iz Olimpije, Žan Flis, Domantas Anta- navicijus in Valentin Zakhov iz Celja, Tony Livančić iz Hrvaške, op. a.), ki so za nas dobre okrepitve. Vzpenjamo se tudi glede igre, a še nismo dovolj konstantni v tem. Niso pa rezultati edino merilo, čeprav so seveda pomembni, gledamo tudi na individualni razvoj mladih igralcev, ki morajo dobiti priložnost, če hočejo napredovati. Gre za dolgoročno delo.« Nogomet  2. SNL, 11 krog Pa je prišla, prva »domača« zmaga! Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so v šestem »domačem« srečanju v Zavrču prvič zmagali – boljši so bili od Triglava. Prekinjena serija Brežic, Dob na drugo mesto Vsak krog v 2. ligi ponudi nekaj zanimivih obračunov, ki tako ali drugače odločajo o uvrstitvi pri vrhu ali dnu lestvice. Iz tega je za zdaj izvzet Kalcer, ki niza zmage in drži vrh lestvice. Tokrat je kljub zgodnjemu zaostanku prepričljivo slavil v Ajdovščini. Derbi je bil odigran na igrišču z umetno travo v Novem mestu, kjer so gostovali vroči sosedje iz Bre- žic, ki so do tega srečanja nanizali osem zaporednih zmag. Devete jim ni uspelo, neporaženi Krki je uspelo izvleči točko. Zanimivo je, da imajo po tekmah s Krko tekme- ci velikokrat pripombe na sojenje, tudi tokrat ni bilo nič drugače. Trener gostov Rok Zorko je moral zaradi protestov zaključek tekme spremljati s tribune … Dobre rezultate niza tudi Dob, tokrat je slavil v Beltincih in zadržal priključek z vrhom. Najvišjo zmago kroga so dosegli Biljani, Šmartne- mu so nasuli kar pol ducata zadet- kov - med strelce se je vpisalo šest igralcev. V derbiju začelja je Krško uspelo vknjižiti zmago proti Brdom, edini gol so varovanci novega trener- ja Damijana Romiha (zamenjal je Iztoka Kapušina) dosegli nekaj minut pred koncem tekme iz naj- strožje kazni. Na klopi Fužinarja je z remijem v vlogi trenerja začel Robert Koren. REZULTATI 12. KROGA: Drava – Triglav 1:0 (1:0); Krka – Brežice Terme Čatež 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Rešetič (52.), 1:1 M. Brekalo (59.). Rdeči karton: Rok Zorko (trener Brežic); Vitanest Bilje – Šmartno 1928 6:1 (2:0); strelci: 1:0 Štrukelj (5.), 2:0 Šturm (25.), 3:0 Matić (62.), 4:0 Žižmond (63.), 5:0 Matić (66.), 5:1 Trop (79.), 6:1 Breganti (90.); Primorje eMundia – Kalcer Ra- domlje 1:4 (1:2); strelci: 1:0 Blaić (6.), 1:1 Trdin (16.), 1:2 Zabukovnik (24.), 1:3 Cerar (56.), 1:4 Nikolić (90.); Fužinar Vzajemci – Jadran Deka- ni 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Potokar (10.), 1:1 Meštrić (32.). Rdeči karton: Koprivica (78., Jadran); Krško – Brda 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Pamić (88., z 11 m); Beltinci Klima Tratnjek – Roltek Dob 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Šipek (15.), 0:2 Levec (42.). 1. KALCER RADOMLJE 12 11 0 1 35:9 33 2. ROLTEK DOB 12 9 1 2 33:17 28 3. KRKA 11 8 3 0 30:11 27 4. BREŽICE ČATEŽ 12 8 2 2 19:14 26 5. NAFTA 1903 11 6 3 2 36:13 21 6. VITANEST BILJE 12 6 2 4 21:18 20 7. TRIGLAV KRANJ 12 5 1 6 15:16 16 8. FUŽINAR 12 4 3 5 30:21 15 9. RUDAR VELENJE 11 4 3 4 14:16 15 10. BELTINCI 12 4 1 7 21:25 13 11. KRŠKO 12 3 2 7 11:23 11 12. DRAVA PTUJ 12 3 1 8 16:27 10 13. JADRAN DEKANI 12 2 3 7 11:19 9 14. PRIMORJE 12 2 3 7 8:21 9 15. ŠMARTNO 11 2 2 7 9:34 8 16. BRDA 12 2 0 10 6:31 6 T. Gajser: »Počutil sem se odlično« »Že ves dan sem se počutil odlično, tako na stezi kot na motorju. V prvi vožnji sem dobro startal, prišel drugi v prvi zavoj in si nato pri- vozil nekaj prednosti, ko sem prišel na prvo mesto. Žal sem naredil manjšo napako in padel, tako da sem končal kot drugi. Tudi v drugi vožnji sem dobro startal, a ko sem tokrat prehitel Jorgeja, sem lahko brez težav nadziral dirko in dosegel skupno zmago,« je pot do uspe- ha opisal Gajser za spletno stran svoje ekipe. Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je tudi na belgijski mivki odpeljal odlično dirko in z drugo zmago za veliko nagrado v sezoni še pove- čal prednost v skupnem seštevku. Pred Cairolijem ima sedaj 48 točk naskoka. Prizorišče v Lommelu v karavani SP velja za najbolj zahtevno in za vse dirkače, ki niso doma iz tega dela Evrope, predstavlja največji iz- ziv zaradi specifi čne mivkaste pod- lage. Tudi Gajserju je mivka dolgo časa povzročala težave, a se je že lani lotil posebnega treninga na tem terenu, kar je prineslo rezulta- te in je že lani tudi slavil v Belgiji. Letos so te veščine še bolj po- membne. Lommel namreč, kot je postalo v tej sezoni že običajno, gosti tri dirke in zelo verjetno bo Belgija pomenila odločilen korak pri boju za prvaka, saj bodo po koncu tega trojčka v sezoni 2021 le še tri dirke. Gajser je v letošnji sezoni dolgo čakal na prvo zmago, dočakal jo je pred dvema tednoma v Mantovi, prejšnji teden je na novem prizo- rišču v Španiji pristal na drugem mestu. V Belgijo je tako prišel sa- mozavestno, s povečanim nasko- kom v SP in predvsem v iskanju užitka v vožnji, kar je izpostavil kot najbolj pomemben dejavnik v Lommelu. Motokros  Dirka za Veliko nagrado Flandrije Tudi mivka Timu ne dela več težav Foto: MXGP Tim Gajser še naprej povečuje prednost v skupnem seštevku svetovnega prvenstva. Rezultati dirke za VN Flandrije v Belgiji: 1., 2. vožnja VN 1. Tim Gajser Slovenija Honda 22 25 47 2. Gautier Paulin Francija Yamaha 25 16 41 3. Jorge Prado Španija KTM 20 18 38 4. Romain Febvre Francija Kawasaki 15 22 37 5. Jeremy Seewer Švica Yamaha 13 20 33 Skupni vrstni red: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 488 2. Antonio Cairoli Italija KTM 440 3. Jorge Prado Španija KTM 429 4. Jeremy Seewer Švoca Yamaha 429 5. Romain Febvre Francija Kawasaki 383 Foto: MXGP Oba štarta v Lommelu sta Timu Gajserju dobro uspela. Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  20. oktobra 2020 Šport 19 FC Hiša daril Ptuj – FC Litija 4:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Totoškovič (16.), 1:1 Bukovec (21.), 2:1 Gajser (30.), 3:1 Gajser (35.), 4:1 Gajser (38.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf, Gašparič, Rednak, Ručna, Klinc, Pihler, Fleten, Lah, Bukovec, Gaj- ser, Pauko. Trener: Robert Grdović. Energično, atraktivno, zelo borbeno in v vseh pogledih tudi kakovostno tekmo sta prikazali ptujska in litijska ekipa. Žal je derbi kroga v dvorani Ljudski vrt potekal brez gledalcev, ki so tako zamudili, da bi si v živo ogledali izvrstno predstavo. V njej sta obe ekipi pokazali veliko mojstrskih potez, discipline v igri in čvrstosti, saj se ni igralo grobo, ampak na meji prekrška. Desetkratni državni prvaki iz Litije so se v prvem polčasu bolje znašli, medtem ko so Ptujčani na- redili preobrat v drugem polčasu. »Mislim, da smo proti Litiji pokazali najboljšo predstavo v tej sezoni. Te zmage smo si res zelo želeli, do nje pa smo prišli z veliko borbenosti in učinkovito predstavo v drugem polčasu,« je po tekmi dejal domači napadalec Jeremy Bukovec. Gajser popravil napako s tremi zadetki Od prvem sekunde tekme so nogometaši obeh ekip krenili v tekmo »na polno« in so nanizali številne lepe akcije, zaključne stre- le in vrhunske obrambe. Pri gostih je neumorno po levi strani igrišča ves čas tekme napadal in nevarno zaključeval akcije Matej Fideršek. Vse njegove strele je uspešno za- ustavil domači vratar Kevin Caf, ki je skozi tekmo nanizal številne vrhunske obrambe. Enako velja na drugi strani tudi za vratarja Litije Igorja Bratiča. Ta je v prvem pol- času zaustavil nevarne poizkuse Boruta Ručne, Jeremyja Bukovca in Tilna Gajserja. Slednji je v končnici prvega pol- časa napačno podal iz auta, »da- rilo« pa je z natančnim strelom iz kakšnih devetih metrov v zadetek spremenil Denis Totoškovič – 0:1. V drugem polčasu je sledil po- poln napad varovancev domačega trenerja Roberta Grdovića, ki je bil po tekmi vidno zadovoljen. Doma- čini so naredili popoln preobrat, ki ga je v prvi minuti nadaljevanja začel Bukovec. Ta je najprej dobro ustavil dolgo podajo, nato je bil spretnejši v dvoboju z obrambnim igralcem Litije, za piko na i pa je do- segel tudi izenačujoči zadetek – 1:1. Sledilo je obdobje ofenzivne igre z obeh strani, priložnosti za zadetek so se kar vrstile. Na vese- lje privržencev ptujske ekipe je ta dosegla do konca kar tri. Vse je za- bil Tilen Gajser, ki je s tem skočil na vrh lestvice strelcev 1. lige. S tem se je Gajser odkupil za napako iz prvega dela in je svojo ekipo pope- ljal do zmage. Pri prvem zadetku mu je asistiral Bukovec in je zadel s približno osmih metrov, pri drugem se je dobro znašel, saj je po kotu ostal sam na drugi vratnici in je žogo potisnil v gol, medtem ko je pri tretjem odvzel žogo gostom in jo je čez pol igrišča poslal v prazen gol. Litijčani so po zaostanku neu- morno napadali tudi z igralcem več v polju, a vse njihove zaključ- ne strele je vrhunsko zaustavil vratar Caf. Celotna ekipa Futsal cluba Hiša daril Ptuj je prikazala odlično igro in je zabeležila šes- to zmago, po kateri je Bukovec dejal: »Sedaj smo dokazali, da lahko igramo tudi proti najbolj- šim ekipam v Sloveniji. Naš cilj pred začetkom prvenstva je bil, da smo tretji, četrti, sedaj pa smo še neporaženi in mislim, da bomo ta cilj tudi dosegli, prav tako pa se bomo borili tudi za sam vrh prvenstvene lestvice.« Po šestih krogih Ptujčani osta- jajo neporaženi in so na drugem mestu prvenstvene lestvice z enakim številom točk kot aktu- alni prvaki, ekipa Futsal kluba Dobovec. David Breznik ŠD Mlinše – KMN Tomaž Šic Bar 3:3 (2:1) STRELCI: 1:0 Gorišek (11.), 1:1 Ma- rot (13., s 6 m), 2:1 Kazič (19.), 2:2 Vindiš (29.), 2:3 Klemenčič (35.), 3:3 Džombič (39.) KMN TOMAŽ: Romih, Prijol; Klanjšek, Marot, Kukovec, Goričan, Plahuta, M. Senekovič, Klemenčič, Vindiš, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser. Gostovanje Tomaža v Zagorju ob Savi se je razpletlo z remijem, bližje zmagi pa so bili gostje, ki so vodili še v predzadnji minuti tek- me. Glede na lestvico bi morali biti gostje zadovoljni s točko pri višje uvrščeni ekipi Mlinš, a niso. Ekipa Tomaža je bila glede na vse statistične parametre v Zagorju boljša ekipa na igrišču, še najbolj zgovoren je podatek, da so proti golu domačega vratarja sprožili več kot 40 strelov! »Skoraj smo 'podrli gol', kot radi rečemo v žargonu, a žoga velikokrat enostavno noče v gol, ali pa je nasprotni vratar največji junak tekme. Tako je bilo že na nekaterih naših prejšnjih tekmah, tudi tokrat ni bilo nič drugače,« so v en glas zatrdili iz tabora Tomaža. Varovanci trenerja Mateja Gaj- serja so se dvakrat znašli v zao- stanku (1:0, 2:1), a so zmogli moči, da so v 35. minuti prišli do tako že- lene prednosti (2:3). V tem trenut- ku so bili na dobri poti do popol- nega izkupička, a so še tretjič na tekmi prejeli prepoceni zadetek. Domačini so v predzadnji minuti tekme zaigrali z vratarjem v polju in že v prvi akciji izenačili; žoga je po strelu iz strani tako nesrečno zadela v nogo vratarja Romiha, da je končala v mreži – 3:3. O izenačenosti lige najbolje go- vori podatek, da ekipe med 3. in 9. mestom loči le pet točk. JM Futsal  1. SFL, 6. krog Ptujčani dobili izvrstno futsal predstavo, Tomaž skoraj »podrl gol«, a ostal brez zmage Foto: Črtomir Goznik Ekipa FC Hiša daril je bila v odličnem prvoligaškem obračunu boljša od gostov iz Litije. 1. SFL REZULTATI 6. KROGA: FC Hiša daril Ptuj – FC Litija 4:1 (0:1), ŠD Mlinše – KMN Tomaž Šic Bar 3:3 (2:1), KMN Sevnica – FK Dobrepo- lje 5:1 (2:1), Siliko – FK Dobovec 2:6 (1:4). Tekma KMN Bronx Škofi je – KMN Oplast Kobarid je bila presta- vljena. 1. DOBOVEC 6 6 0 0 51:8 18 2. HIŠA DARIL PTUJ 6 6 0 0 32:15 18 3. FC LITIJA 6 3 0 3 20:21 9 4. SILIKO VRHNIKA 6 2 2 2 20:17 8 5. MLINŠE 6 2 2 2 17:25 8 6. SEVNICA 6 2 1 3 21:22 7 7. OPLAST KOBARID 5 1 2 2 12:14 5 8. BRONX ŠKOFIJE 5 1 2 2 19:25 5 9. TOMAŽ ŠIC BAR 6 1 1 4 16:28 4 10. DOBREPOLJE 6 0 0 6 7:40 0 Najboljši strelci: 11 zadetkov: Tilen Gajser (FC Hiša daril Ptuj); 10 zadetkov: Vedran Matošević, 8 zadetkov: Žiga Čeh; 7 zadetkov: Luka Perić, Teo Turk; 6 zadetkov: Tihomir Novak, Kristjan Čujec (vsi Dobovec), Bojan Klemenčič (Tomaž ŠIC bar), Uroš Martič (Sevnica). Gorenje – Jeruzalem 33:29 (14:15) GORENJE: Pajntar (1 obramba), Taletović (11 obramb); A. Kavčič 7, Pajt 7, Tajnik 6 (3), Miklavčič 4, Sokolič 4, M. Kavčič 4, Predović 1, Starc, Drobež, Komar, Lončar, Mli- vić, Velić. Trener: Zoran Jovičič. JERUZALEM: Balent (7 obramb - 2x7m), Zemljič; Bogadi 3, Šoštarič 2, Čudič, Žuran 6, T. Hebar 8 (4), Šulek, Kocbek 7, Niedorfer, Kosi 3 (1), Krabonja, Mesarić, Krasnič, Ci- glar. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Gorenje 5/3; Jeruzalem 5/5. IZKLJUČITVE: Gorenje 8; Jeruza- lem 8 minut. IGRALEC TEKME: David Miklav- čič (Gorenje Velenje). Jeruzalem Ormož in Grosist Slovan Ljubljana sta edina kluba državnega prvenstva v NLB-ligi, ki jima je uspelo igrati vseh sedem prvenstvenih tekem. „Upamo, da tako ostane še naprej. Da ostane- mo zdravi in da počnemo to, kar najraje delamo – igramo. Bo pa v kratkem znano, ali bo prvenstvo prekinjeno ali ne. Zagotovo pa pred publiko ne bomo smeli igra- ti,“ je na vprašanje, kako se bo pr- venstvo odvijalo naprej, odgovoril predsednik Mladen Grabovac. Slednji je tudi obljubil, da si bo vse tekme na ormoških tleh možno ogledati preko spletnih prenosov. Ekipa Jeruzalema je s kar veli- ko dozo optimizma odpotovala v Velenje. Žal je dobro razpoloženje pokvarila poškodba mladega vra- tarja Aleša Zemljiča, ki je poskušal pomagati, a zaradi bolečin eno- stavno ni šlo. Ormožani so tekmo v Rdeči dvorani začeli odlično. Obramba je bila izjemno čvrsta in gibljiva, kar je domačinom, ki so nastopili brez Matica Verdineka in Ibrahima Haseljića, povzročalo obilico težav. V 15. minuti so igralci Jeruzalema na krilih razpoloženih Roka Žurana (5 zadetkov v 1. pol- času) in Tinčka Hebarja (4 zadetki v 1. polčasu) celo povedli za pet zadetkov (5:10). Šele z vstopom v igro izkušene- ga Davida Miklavčiča se je prebu- dila vrsta trenerja Zorana Jovičiča. Kljub igralcu manj je uspelo doma- činom dvakrat zatresti mrežo To- mislava Balenta in se v 22. minuti približati na gol zaostanka (11:12). Takšna je bila tudi razlika ob pol- času. »V 1. polčasu smo zamudili lepo priložnost, da si priigramo bistveno višjo prednost od le enega zadetka. Res je, da se je Gorenje prebudilo ob prihodu v igro Miklavčiča, ki nam je povzročal težave tako v napadu kot v obrambi. Je pa dejstvo, da v obrambi več nismo bili tako agresivni kot na samem začetku tekme, ko smo odigrali na zelo visokem nivoju,« je 1. polčas opisal Tilen Kosi. Kosi je tokrat dobil v vlogi orga- nizatorja igre bistveno večjo minu- tažo kot kapetan Bojan Čudič, ki se ni vpisal med strelce niti enkrat, kar je za najboljšega strelca v zgo- dovini 1. A-lige neobičajno. Po delnem rezultatu 7:2 so gosti- telji v 36. minuti prvič na tekmi po- vedli za dva zadetka (19:17). Pri Go- renju se je razigrala celotna ekipa, na golu pa je z devetimi obramba- mi v 2. polčasu zablestel Emir Tale- tović. Kljub dvema zaustavljenima sedemmetrovkama Tomislava Ba- lenta v 2. polčasu je bilo ormoških obramb premalo. Izid je bil nazad- nje izenačen v 46. minuti (23:23), v nadaljevanju pa je Gorenju uspela lepa serija (9:3) in zmagovalec je bil odločen. „Zelo težka tekma, kot smo tudi pričakovali. Ormožani imajo dos- ti izkušenih igralcev in so najbolj uigrana ekipa, saj igra skupaj že ne- kaj let. Z borbo in željo fantov smo prišli do takšnega rezultata, za kar fantom iskreno čestitam, saj so 'trgali parket'. Čakajo nas podob- ne tekme in gremo naprej,“ je po tekmi zadovoljen povedal trener Gorenje Jovičič. Še enkrat več je obveljalo pravi- lo, da ko ormoški vratarji ne zbe- rejo več kot 10 obramb, ekipa Je- ruzalema izgubi. Je pa dejstvo, da si za uspeh proti Gorenju ne smeš privoščiti kar 19 prejetih zadetkov, kot se je to v 2. polčasu zgodilo Ormožanom. „Za naš poraz sta bili usodni dve uspešni seriji Gorenja s 7:2 in 9:3, kar skupaj znaša +11 (16:5). Na koncu moramo čestitati Gorenju za zasluženo zmago. Se- veda smo razočarani, saj smo upa- li, da lahko v Velenju pripravimo presenečenje,“ je zaključil Kosi. V 8. krogu, ki je planiran za so- boto, 24. oktobra, ob 19. uri, Ormo- žani na Hardeku gostijo zasedbo Izole. Uroš Krstič Rokomet  NLB liga, 7. krog Zamujena priložnost Ormožanov v Velenju Foto: RK Gorenje Rokometašem Ormoža ni uspelo ustaviti Velenjčanov. NLB liga REZULTATI 7. KROGA: Gorenje Velenje – Jeruzalem Ormož 33:29 (14:15), LL Grosist Slovan – Slovenj Gradec 2011 22:23 (9:13), Butan Plin Izola – Trimo Trebnje 26:41 (13:21), Celje Pivovarna Laško – Riko Rib- nica 35:29 (18:14), Maribor Branik – Dobova 26:34 (14:19). Tekmi Krka – Koper in Ljubljana – Urbanscape Loka sta bili presta- vljeni. 1. CELJE PIV. LAŠKO 6 6 0 0 12 2. TRIMO TREBNJE 6 6 0 0 12 3. GORENJE VELENJE 5 4 0 1 8 4. SLOVENJ GRADEC 6 4 0 2 8 5. JERUZALEM ORMOŽ 7 4 0 3 8 6. MARIBOR BRANIK 5 3 0 2 6 7. RIKO RIBNICA 6 3 0 3 6 8. KOPER 5 2 0 3 4 9. LJUBLJANA 5 1 1 3 3 10. BUTAN PLIN IZOLA 6 1 1 4 3 11. URBANSCAPE LOKA 3 1 0 2 2 12. DOBOVA 5 1 0 4 2 13. GROSIST SLOVAN 7 1 0 6 2 14. KRKA 6 1 0 5 2 Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 20 Ajdovščina – Drava Ptuj 29:26 (18:13) DRAVA PTUJ: Zupanič, Bedenik; Zupanc 10(3), Pivec 5, Vasič-Krajnc 5, Mlač-Černe 4, Letonja 1, Šilak 1, Vargič, Pogelšek, Žuran, Bukvič, Čelan. Trener: Mitja Žuran. Igralci Drave so v uvodni minuti še izenačili na 1:1, nato pa prejeli pet zaporednih zadetkov (6:1). V 21. minuti so uspeli znižati na –3 (12:9), a so domačini nato zno- va prestavili v višjo prestavo ter povedli 17:10, kar je bilo najvišje vodstvo na tekmi. V drugem delu so domačini vzdrževali zanesljivo prednost, ki do same končnice nikoli ni padla na manj kot štiri zadetke (24:20). Izmed varovancev trenerja Mitja Žurana so imeli le štirje nekoliko boljši strelski učinek, izstopal je Gašper Zupanc z 10 goli. Tekmi Velika Nedelja - Moška- njci-Gorišnica v 2. SRL (m) in ŽRK Ptuj - Z'dežele v 1. A SRL (ž) nista bili odigrani zaradi koronavirusa. JM Rokomet  2. SRL (m) Slab začetek močno vplival na potek tekme torek  20. oktobra 2020Šport, rekreacija20 3. SNL – vzhod: slab vikend za ptujske ligaše REZULTATI 9. KROGA: Cirkulane – Korotan Prevalje 1:1 (0:0), Šam- pion – Videm 2:0 (1:0); Podvinci – Dravograd 1:2 (0:1), Zreče – Dravi- nja 1:2 (0:2), Dobrovce – Kety Emmi Bistrica 1:4 (0:0), Rogaška – Šmarje 5:1 (2:0). 1. KETY E. BISTRICA 9 9 0 0 30:8 27 2. ROGAŠKA 9 7 1 1 19:5 22 3. CIRKULANE 9 5 1 3 13:7 16 4. DRAVOGRAD 9 5 1 3 14:9 16 5. ZREČE 9 5 1 3 13:12 16 6. DRAVINJA 9 5 1 3 17:17 16 7. ŠAMPION 9 4 0 5 14:17 12 8. PODVINCI 9 3 1 5 17:15 10 9. KOROTAN PREVALJE 9 3 1 5 11:12 10 10. ŠMARJE 9 2 0 7 11:29 6 11. VIDEM 9 1 1 7 10:21 4 12. DOBROVCE 9 1 0 8 10:27 3 Cirkulane – Korotan Prevalje 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Cimerman (57.), 1:1 Kovač (91.) CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Si- tar, Živič (od 79. Brumen), Pal, Lipavšek, U. Cesar, Kajzer, Cimer- man, Majcen, Toplak (od 23. Orlač, od. 90. Kolednik). Trener: Damjan Vogrinec. Ekipa Cirkulan je kljub težavam s sestavo ekipe (kartoni Travnikarja, Zazića, Bojnca) optimistično priča- kovala Korošce. Bila je blizu zmagi, ki jo je nesrečno izpustila iz rok v zaključku tekme. »Fantje so odigrali odlično tek- mo, manjkala je le učinkovitost. Priložnosti smo imeli tokrat res ogromno, vsaj sedem je bilo izrazi- tih, dve od tega pa 100 %, ko je bilo težje zgrešiti kot zadeti. Če k temu prištejemo še dve zadeti stativi, potem je jasno, da bi morali tekmo zmagati. Za neučinkovitost smo bili tokrat kaznovani v sodnikovem podaljšku, res po nepotrebnem, a tudi to je del nogometa,« je dejal trener Cirkulan Damjan Vogrinec. Šampion – Videm 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Moličnik (3.), 2:0 Grobelnik (83.). VIDEM: Banić, Plajnšek, Cafuta, Mesarič (od 24. Rogina), Ovčar, Frank Ličina, Krajnc, Plajnšek, Šlamberger, Vrbanić, Gajšek. Tre- ner: Luka Gajšek. Videmčani so na vodstvo tekmo- vanja poslali prošnjo za prestavitev tekme, a ni bila uslišana. V Celje so odpotovali zgolj z 12 igralci (manj- kala sta Gojzdnik in Zdovc – karto- ni), zaigral je tudi trener Luka Gaj- šek. Na igrišču z umetno travo se tekma ni začela po njihovih željah, že v 3. minuti je 19-letni Žan Molič- nik zadel iz prostega strela. »To je bil neubranljiv strel iz 20 metrov, resnično izjemen zade- tek. Tekma na umetni travi je zah- tevala velik davek, Luka Mesarič je namreč utrpel težjo poškodbo kolena, ob tem pa si je Ovčar v trku z domačinom razbil arkado. V prvem polčasu je bilo zaradi vsega bore malo igre. V drugem delu smo imeli med 65. in 75. minut dve lepi priložnosti za izenačenje, kmalu nato pa smo prejeli še drugi gol, ki je odločil tekmo. Ekipa Šampiona je mlada in zelo igriva, nam pa se pozna odsotnost vsakega igralca,« je dejal Luka Gajšek. Podvinci – Dravograd 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Šteharnik (27.), 0:2 Pečnik (77.), 1:2 Orovič (90.). PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Vaj- da (od 82. Šegula), Orovič, Zajko, Svenšek, Gojkošek, Koren (od 58. Bajraj), Kuserbanj (od 72. Sven- šek), Oman (od 82. Lah), Zamuda Horvat (od 58. Anžel). Trener: Aleš Čeh. Nogometašem Podvincev še naprej ne uspe sestaviti nekaj za- porednih zmag, po slavju na Vidmu so tokrat klonili proti Dravogradu. Tekma je potekala na igrišču z umetno travo na Ptuju. »Prav neverjetno je, kako smo sami kaznovani za vsako napako v obrambi, v napadu pa tako tež- ko zabijamo gole tudi iz najlepših priložnosti. Prvi gol smo prejeli po podaji iz kota, na nasprotni strani pa je Orovič namesto gola zadel stativo. V drugem polčasu smo do- minirali, nizali napadalne akcije ter znova zamudili dve ali tri odlične priložnosti, potem pa ga iz proti- napada prejeli. Mirno lahko rečem, da je zmagala slabša ekipa,« je de- jal trener Podvincev Aleš Čeh. Super liga V Super ligi je za nami uvodnih devet krogov, v katerih so se ekipe pomerile vsaka z vsako (dve tekmi bosta odigrani naknadno). Zavrča- ni so zasluženo na vrhu, zmagali so v vseh dvobojih, pri tem pa dosegli največ (32) in prejeli najmanj golov (le 5). Prednost devetih točk jim zagotavlja mirno nadaljevanje. Dragocene zmage, šele druge v sezoni, so se veselili vijoličasti iz Gerečje vasi. Damjan Hertiš in Aleš Požegar sta v Gorišnici zabila vsak po dva gola. Presenečenje so pripravili Apa- čani, ki so v Markovcih večino dela opravili že do polčasa, ko so vodili 0:3. Nastja Čeh je v nadaljevanju poskrbel za zanimiv zaključek tek- me, a do preobrata vendarle ni prišlo. Stojnci so v Poljčanah povedli v 12. minuti, nato pa prednost držali vse do 87. minute. Boč je nato ize- načil, v sodnikovem podaljšku pa je Jakob Kolar zabil še zmagoviti gol. Pestro tekmo sta odigrali tudi ekipi iz Bukovcev in Skorbe. Do- mači varovanci trenerja Boštjana Zemljariča so vodili 2:0 in 3:1, po izključitvi Matjaža Medveda in dru- gem golu Nejca Ogrinca pa so reše- vali zmago. Uspešno … ŽOK G.S.V. Ptuj – Uniforest Prebold 3:1 (-20, 18, 11, 15) ŽOK G.S.V. PTUJ: Horvat L. Oan- cea, Tomanič, Boroja, Horvat A., Milošič, Hren, Paternost, Koren, Pignar, Arnuš. Trenerka: Marijana Horvat. Zelo mlada ptujska odbojkarska ekipa je z manjšim bremenom im- perativa zmage stopila v tekmo s podobno ekipo iz Prebolda. Obe ekipi sta na poti učenja in pred- vsem uigravanja. V prvem nizu so borbene gostje presenetile, saj so naredile manj napak kot Ptujčanke, ki so zaigrale v popolnem krču. Po nasvetih trenerke Marijane Horvat so domače odbojkarice zai- grale iz niza v niz bolje. V drugem je tako kapetanka Ana Horvat z dob- rimi servisi in silovitimi zaključki s centrske pozicije ekipo privedla do otipljive prednosti. Kmalu so ji sledile tudi ostale igralke, ki so se počasi sprostile in so z več poguma zaključevale akcije. Tako so brez težav dobile drugi niz, še bolj glad- ko pa tretjega. V tretjem se je opogumila Ana Paternost, ki je bila uspešna v na- padalnih akcijah ter na servisu. Svoj delež v napadu so skozi tek- mo dodale tudi Sara Boroja, Alida Tomamič in Vita Koren, medtem ko se je na mestu podajalke zelo trudila Andreea Oancea. Slednja je v četrtem nizu naredila tudi dve uspešni seriji iz začetnih udarcev, tako da so se Ptujčanke odcepile in na koncu slavile 25:15. Pri zmagi so sodelovale prav vse odbojkarice, saj je Horvatova dala priložnost za igro vsem igral- kam. V igri je še veliko prostora za napredek, do tega pa bodo mlade igralke prišle med to in naslednjimi sezonami z načrtnim delom. David Breznik Odbojka  3. DOL (ž) Iz niza v niz bolje Foto: Črtomir Goznik Ekipa Cirkulan je odigrala zelo dobro tekmo, a so gostje v končnici srečno prišli do točke. Foto: Črtomir Goznik Mlada ptujska odbojkarska vrsta ŽOK G.S.V. Ptuj je zmagala uvodno domačo preizkušnjo. REZULTATI 9. KROGA: Bukovci – Skorba 3:2 (2:1); strel- ci: 1:0 B. Zagoršek (16.), 2:0 Šmigoc (36.), 2:1 Ogrinc (45.), 3:1 D. Čeh (52.), 3:2 Ogrinc (82.). Rdeči kar- ton: Medved (81., Bukovci); Markovci – Apače 2:3 (0:3); strelci: 0:1 Kitak (19.), 0:2 Leljak (32.), 0:3 Govedič (41.), 1:3 N. Čeh (49.), 2:3 N. Čeh (69.); Hajdina – Zavrč 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Potočnik (51.), 1:1 Kuhar (62.), 1:2 Krajnc (67.); Boč Poljčane – Stojnci 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Meznarič (12.), 1:1 Košič (87.), 2:1 Kolar (91.); Gorišnica – Gerečja vas 1:4 (1:2); strelci: 0:1 Hertiš (11.), 1:1 Mar (26.), 1:2 Požegar (45.), 1:3 Hertiš (47.), 1:4 Požegar (49.). 1. ZAVRČ 9 9 0 0 32:5 27 2. STOJNCI 9 6 0 3 21:18 18 3. BUKOVCI 9 5 1 3 20:19 16 4. BOČ POLJČANE 8 5 0 3 18:10 15 5. MARKOVCI 9 5 0 4 26:20 15 6. APAČE 9 3 1 5 17:25 10 7. HAJDINA 8 2 1 5 17:19 7 8. GEREČJA VAS 8 2 1 5 11:19 7 9. GORIŠNICA 9 2 1 6 7:28 7 10. SKORBA 8 1 1 6 14:20 4 1. liga MNZ Ptuj: napet zaključek v Ormožu Vodilna Grajena je proti Rogo- znici vodila 3:0 in 4:1, a so gostje po znižanju na 4:3 v zaključku celo ogrožali njihovo zmago. Po izključitvi domačega vratarja Darka Domjana so nekaj minut igrali celo z igralcem več na igri- šču, a do preobrata vendarle ni prišlo … Zanimiv zaključek je bil tudi v Ormožu, kjer so domačini prišli v vodstvo v 87. minuti z golom ka- petana Davida Janežiča. Gostje iz Tržca niso stali križem rok, am- pak so še pred iztekom igralnega časa izenačili z golom Žana Hliša. Hajdošani ostajajo brez točke, tudi v derbiju začelja proti Pod- lehniku so prejeli štiri gole. Tek- ma v Središču ni bila odigrana, ker gostov ni bilo na tekmo. REZULTATI 7. KROGA: Grajena ANpro – Rogoznica Slofi n 4:3 (3:1); strelci: 1:0 Zulić (25., z 11 m), 2:0 Krajnc (37.), 3:0 Zulić (40.), 3:1 Stanet (41.), 4:1 Rajh (47.), 4:2 Keško (67.), 4:3 Keško (82.). Rdeča kartona: Domjan (82., Grajena), Horvat (89., Rogoznica); Hajdoše – Podlehnik 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Bele (36.), 0:2 Mlakar (52.), 0:3 Vrečar (56.), 0:4 Jaušovec (63.), 1:4 Šprah (81.); Ormož – Tržec 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Janežič (87.), 1:1 Hliš (90.); Središče – Majšperk 3:0 (b. b.). 1. GRAJENA ANPRO 7 6 1 0 33:10 19 2. SREDIŠČE 7 4 1 2 18:10 13 3. TRŽEC 7 3 3 1 16:9 12 4. MAJŠPERK ŠPAJZA 7 3 1 3 17:15 10 5. ORMOŽ 7 2 4 1 10:9 10 6. ROGOZNICA SLOFIN 7 2 1 4 16:17 7 7. PODLEHNIK 7 2 1 4 9:18 7 8. HAJDOŠE 7 0 0 7 5:36 0 2. liga MNZ Ptuj: pet golov T. Peterkoviča REZULTATI 7. KROGA: Mladinec Lovrenc – Polskava 2:2 (0:0); strelci: 1:0 Pulko (70.), 1:1 Hankić (80., z 11 m), 1:2 Kos (82.), 2:2 Širovnik (84., z 11 m); Pragersko – Leskovec 2:1 (1:0); strelca: 1:0 Brumec (9.), 2:0 Bru- mec (49.), 2:1 Bedenik (51.); Oplotnica – Zgornja Polskava 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Smogavc (14.), 0:2 Šlamberger (55.), 0:3 Puhman (79., z 11 m); Makole Bar Miha – Slovenja vas SMS sanacija 7:1 (4:0); strelci: 1:0 Kučič (9.), 2:0 Drosk (23.), 3:0 Pe- terkovič (27.), 4:0 Peterkovič (45.), 5:0 Peterkovič (54., z 11 m), 6:0 Pe- terkovič (57.), 7:0 Peterkovič (71.), 7:1 Babšek (87.). 1. MAKOLE BAR MIHA 7 6 1 0 32:10 19 2. PRAGERSKO 7 6 0 1 29:9 18 3. ZGORNJA POLSKAVA 7 4 1 2 18:12 13 4. LESKOVEC 7 4 0 3 23:13 12 5. POLSKAVA 7 1 4 2 10:15 7 6. MLADINEC LOVRENC 7 2 1 4 10:18 7 7. SLOVENJA VAS 7 1 0 6 6:26 3 8. OPLOTNICA 7 0 1 6 3:28 1 Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Bukovčani so na domačem igrišču ugnali Skorbo in zadržali mesto v zgornjem delu lestvice. Nogomet  3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj Prvi del sezone po notah Zavrča Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 21 Eko sklad je v začetku mese- ca oktobra v uradnem listu in na svoji spletni strani ob- javil tri nove javne pozive. Ti so namenjeni za dodeljevanje spodbud podjetjem za nalož- be v učinkovito rabo energi- je in obnovljive vire energije, kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb ter nakup pnev- matik višjega energijskega razreda pri tovornih vozilih in avtobusih. Nameni naložb, za katere je mo- goče pridobiti kredit, so enaki kot v predhodnih javnih pozivih, so pa kriteriji pri določenih na- menih usklajeni z novimi stan- dardi. Tako so v novem javnem pozivu nekoliko zaostreni po- goji za nakup osebnih avtomo- bilov na hibridni pogon, kjer je emisijska vrednost ogljikovega dioksida v kombiniranem nači- nu vožnje zaostrena na največ 85 gramov na kilometer. Sicer nov javni poziv ohranja enako obrestno mero (trime- sečni euribor +1,3 odstotka). Najvišji znesek dodeljenega kredita na posamezno vlo- go ostaja dva milijona evrov, najnižji pa 25.000 evrov, naj- daljša odplačilna doba je 15 let. Javni poziv vlagateljem za isto naložbo še vedno omo- goča tudi pridobitev tako kre- dita kot nepovratne finančne spodbude. Eko sklad nadaljuje tudi z dode- ljevanjem spodbud za naložbe v pnevmatike višjega energijske- ga razreda. Namen je spodbu- diti uporabo varčnih pnevmatik z boljšim izkoristkom goriva ter tako prispevati k učinkovitejši rabi energije, zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, večji var- nosti in gospodarnosti tovornih vozil. Z uporabo tovrstnih pnev- matik je po ocenah poraba gori- va nižja za okoli šest odstotkov. Novost javnega poziva je višina nepovratne finančne spodbu- de, ki bo namesto dosedanjih 35 evrov znašala 70 evrov za posamezno pnevmatiko, ki bo kupljena po 1. juniju letos in nameščena po 2. oktobru. Ne- povratne finančne spodbude bodo še vedno lahko dodeljene za pnevmatike za tovorna vozi- la, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, priklo- pna vozila ter avtobuse. Za večino gospodinjstev je osebni avtomobil najpogostej- ša izbira prevoza ne glede na cilj in razdaljo, kaže Raziska- va energetske učinkovitosti Slovenije, ki jo izvaja Informa Echo. V zadnjih letih sicer opa- žajo pozitiven trend pri izbiri okolju prijaznih oblik mobilno- sti kot dodatnega prevoznega sredstva ob avtomobilu za pot v kraju bivanja. V kraju bivanja (za razdalje do pet kilometrov) sodelujoči v raziskavi avtomobile najpo- gosteje uporabljajo za pot po opravkih in nakupih (67 od- stotkov) ter za pot v vrtec (62 odstotkov). Sledijo pot na delo (55 odstotkov), pot v šolo (51 odstotkov) in na fakulteto (42 odstotkov). Povečal pa se je delež go- spodinjstev, ki poleg vožnje z avtomobilom še pešačijo, ko- lesarijo in za prevoz na delo dodatno uporabljajo javni po- tniški prevoz. »Opažamo tudi negativen trend v povečanju deleža gospodinjstev, ki upo- rabljajo avtomobil za pot po opravkih in nakupih, za sedem odstotnih točk,« so navedli av- torji raziskave. Za pot zunaj kraja bivanja (za razdalje od pet do 150 km) prav tako beležijo pozitiven trend pri izbiri dodatnega nači- na mobilnosti poleg avtomobi- la, vendar javni potniški prevoz ali kolo uporablja le majhen de- lež gospodinjstev. Za razdaljo nad 150 kilome- trov je za večino gospodinjstev (84 odstotkov) avtomobil pri- marno prevozno sredstvo. Sle- dijo letalo (sedem odstotkov), primestni avtobus (dva odstot- ka) in vlak (dva odstotka). V ob- dobju 2010–2017 se je sicer občutno povečal delež gospo- dinjstev, ki za pot na počitnice uporabljajo letalo ali ladjo. Kolo poleti vedno pogostejša izbira Pri izbiri okolju prijaznejših ob- lik mobilnosti je kolo poleti do- datno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino (30 odstotkov) anketiranih, pozimi pa samo za sedem odstotkov anketiranih. Tudi pešačenje je pogostejše poleti kot pozimi, vendar so odstopanja manjša kot pri kolesarjenju. Odstotek uporabnikov javnega potniške- ga prevoza je enak tako poleti kot pozimi. Ključni razlog pri izbiri prevoza je za večino porabljen čas (69 odstotkov). Sledijo cena prevo- za (40 odstotkov), udobje (36 odstotkov) in navade (22 od- stotkov). Vpliv na okolje je po- memben dejavnik pri izbiri prevoza samo za šest odstotkov anketirancev. Eko sklad z novimi javnimi pozivi: nekoliko zaostreni pogoji za nakup osebnih avtomobilov na hibridni pogon Osebni avtomobil najpogostejša izbira prevoza Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 20. oktober 2020 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik, media24, AMZS.si Avtorji prispevkov: sta, media24, AMZS.si, Jože Mohorič Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Dani Rižner Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj 051 412 691 ali 051 487 940 Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 22 2 ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika Trend padanja prodaje novih osebnih avtomobilov na letni ravni se je v Sloveniji nadalje- val tudi septembra, ko je bilo prvič registriranih 4.441 oseb- nih vozil, kar je 16,55 odstotka manj kot septembra lani. Pro- daja osebnih vozil je v devetih mesecih dosegla 43.232, kar je 24,69 odstotka manj kot lani, kažejo podatki Trgovinske zbor- nice Slovenije. Največ osebnih vozil je sep- tembra prodal Renault (588), sledila sta Škoda (554) in Vol- kswagen (530). V prvih deve- tih mesecih je med prodanimi osebnimi avtomobili vodil Re- nault (6957), sledila sta Vol- kswagen (6702) in Škoda (4430). Septembra so bili najbolj pri- ljubljeni Renaultov captur (159), clio (152) in Škodina octavia (146). Od januarja do septembra pa so bili najbolj pro- dajani Renaultov clio (2974), Škodina octavia (2138) in Re- naultov captur (1990). Prodaja lahkih gospodarskih vozil je na letni ravni septembra ostala skoraj nespremenjena, saj so prodali 764 teh vozil, kar je 0,65 odstotka manj kot sep- tembra lani. V devetih mesecih je bilo prvič registriranih 5.755 teh vozil, kar je 29,86 odstotka manj kot v prvih devetih mese- cih lanskega leta. Med prodanimi lahkimi go- spodarskimi vozili je bilo sep- tembra največ Fordovih (237), Volkswagnovih (138) in Renaul- tovih (99). V devetih mesecih jih je največ prodal Volkswagen (139), sledila sta Ford (110) in Renault (106). Novi hibrid clio e-tech s hibri- dnim pogonskim sklopom s samodejnim polnjenjem nu- di neverjeten užitek v vožnji. Združuje pospeške, odzivnost in varčnost hibridne tehnolo- gije e-tech (motor z notranjim izgorevanjem in električni mo- tor) ter vsestranskost in udobje novega clia. Do 80 % mestne vožnje je mogoče opraviti z ele- ktričnim pogonom, kar pomeni manj hrupa in prihranek pri po- rabi goriva. Novi clio e-tech s 140 konjskimi močmi med vožnjo zagotavlja varno, a močno pospeševanje in užitek ob takojšnji odzivnosti, ne da bi se pri tem zmanjšala doseg ali napolnjenost! Ima vse, kar ponuja clio, in še hibridni pogon Vozilo se lahko pohvali z vsemi prednostmi novega clia, prva- ka v svojem razredu: prostor- na notranjost, velik in povezljiv digitalni zaslon, najučinkovi- tejši varnostni sistemi in najso- dobnejši sistemi za pomoč pri vožnji. S cliom lahko odkrivate tudi prednosti hibridne tehno- logije: takojšnjo odzivnost elek- tričnega motorja v kombinaciji z avtomatskim menjalnikom mul- ti-mode, ki ponuja hitro pospe- ševanje in tekoče prestavljanje. Na voljo je več različnih načinov vožnje sistema multi-sense za prilagojeno doživetje (MySen- se, Sport ali Eco). Clio razkriva nov hibridni pogon Novi Audi A3 bo kos vsem izzi- vom, ki bodo pred vami – s še naprednejšim sistemom Audi Virtual Cockpit, izboljšano var- nostjo z asistenčnimi sistemi, zboljšano prostornostjo in pre- novljenimi motorji TFSI in TDI. Novi Audi A3 – katere so bistvene novosti? • Izklesana zunanjost, ki ohra- nja značilne poteze. • Nove tehnologije Audi con- nect, quattro (na voljo ka- sneje) in Audi drive select. • Več prostora za potnike spredaj in zadaj. • Izpopolnjena digitalizacija v notranjosti. • Na voljo najrazličnejši po- gonski sklopi. • Serijski LED žarometi, na voljo tudi Matrix LED žaro- meti. podatki, dovršeni motorji Audi Slovenija v ponudbi pred- stavlja zelo različne motorje – dizelske TDI motorje, bencinske TFSI motorje in hibridne različi- ce. Na voljo sta tako ročni šest- stopenjski menjalnik kot tudi sedemstopenjski S-tronic sa- modejni menjalnik. Popolnoma novi Audi A3, Sportback in limuzina, Novi Audi A3: znamka Audi je že vrsto let zelo priljubljena izbira na Štajerskem. Audi A3 je bil vedno zelo dinamičen in eleganten model v ponudbi, sedaj pa se je predstavil s še bolj odločnimi potezami in z najnovejšimi trendi. prenovljena in sedaj predstavlja popolnoma drugačno armaturno ploščo z 10,25-palčnimi digitalni- mi merilniki Audi Virtual Cockpit (za doplačilo na voljo do velikosti 12,3 palcev). Zaslon multimedij- skega sistema je velik 10,1 pal- cev in je v primerjavi s tistim v prejšnji generaciji precej napre- dnejši in ne izstopa iz armaturne plošče. Novi Audi A3 ima pod za- slonom multimedijskega sistema MMI običajne gumbe, ki omogo- čajo hiter dostop do najpogostej- ših nastavitev avtomobila. Novi Audi A3 je opremljen s sa- modejnim menjalnikom, katere- ga ročica uporablja tehnologijo Posebna ugodnost v predprodaji Akcijska cena za model Audi A3 Sportback 30 TFSI (81 kW, 110 KM) že od 23.100  (redna MPC 25.400 ). Povprašajte za akcijsko po- nudbo. NE SPREGLEJTE: novi Audi Q3 in Audi Q3 Sportback Pri Porsche Ptujska cesta vas čaka novi Audi Q3, ki je lahko vaš že od 30.996 , Audi Q3 Sportback pa že od 32.560 . Ob sklenitvi kredita, finanč- nega ali operativnega leasin- ga in zavarovanja** hkrati, prejmete kar 2.000 EUR* po- pusta na maloprodajno ceno vozila. Želite rezervirati svojega, pridobiti ponudbo ali opra- viti testno vožnjo? Pokliči- te na tel. številki: 02 45 02 661 ali 02 45 02 662. Novi Audi A3 motorji: • Audi A3 30 TFSI 81 kW, 110 KM • Audi A3 35 TFSI 110 kW, 150 KM • Audi A3 30 TDI 85 kW, 116 KM • Audi A3 35 TDI 110 kW, 150 KM notranjosti novega Audi A3! Medtem ko zunanjost ohranja značilne poteze prejšnje genera- cije, je bila notranjost temeljito Vabljeni v salon Audi Porsche Ptujska cesta, z veseljem so vam na voljo za vse dodatne informacije! Ptujska cesta 150, 2000 Maribor Denis Rojs, tel.: 02 45 02 661 Peter Sernc, tel.: 02 45 02 662. shift-by-wire. Le-ta omogoča več prostora med sprednjimi sedeži, saj med ročico za prestavljanje in menjalnikom ni več mehan- ske povezave. Ste vedeli, da je nova generacija tudi prostornejša? Kljub temu, da je nova generacija modela Aud A3 ohranila podobne zunanje di- menzije, je prostora v notranjost precej več, saj ima prtljažnik pro- stornino 380 do 1.200 litrov, k se seveda razlikuje glede na po- ložaj zadnjih sedežev. renault.si *Mesečni obrok velja za model Renault “CLIO Life SCe 75” in začetno ceno 9.990 €, ki že vsebuje redni popust v višini 700 € ter dodatni popust v višini 600 €, ki velja ob nakupu z Renault financiranjem. K modelu CLIO Life SCe 75 pripada 1.466 € ugodnosti ki jih sestavljajo obvezno in osnovno kasko zavarovanje v vrednosti 403,62 € podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 500 € in vzdrževanje za motor SCe 75 (4 leta ali 80.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 562,42 €. Velja preko Renault financiranja. **Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačen paket zimskih pnevmatik. Pridržujemo si pravico do napak. Poraba pri mešanem ciklu: 4,3 – 7,7 l/100 km. Emisije CO2: 96 – 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6D full. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault CLIO Sedaj tudi HIBRID Bencinski motor že za129 € /mesec z dodatnimi ugodnostmi od 1.400 € s paketom financiranja Renault FLEKSI* Paket zimskih pnevmatik** C O P Y R IG H T: J A N S T E IN H IL B E R Renault priporoča Hibrid Bencin/Dizel V devetih mesecih prodanih več kot 43.000 novih osebnih avtomobilov Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 23 100 % ELEKTRIČNI *Oglaševani prihranek do 12.100€ z vključenim DDV velja za nakup vozila Nissan Nissan eNV200 COMBI 7 iz zaloge in že vključuje redni popust ter nepovratno finančno spodbudo v višini 6.000 €, ki jo odobrava EKO sklad in jo lahko kadarkoli spremeni.**Oglaševani prihranek do 8.700 € z vključenim DDV velja za nakup vozila Nissan Leaf LEAF 62kW TEKNA iz zaloge in že vključuje redni popust ter nepovratno finančno spodbudo v višini 6.000 €, ki jo odobrava EKO sklad in jo lahko kadarkoli spremeni. Ob nakupu novega Nissan Leaf kupec prejme brezplačno hišno polnilnico HomeCharger HC3 (EV-HC 3 G3 CE 1F-16-S-T2) ali druge izbrane storitve oz. produkte v vrednosti polnilnice pri izbranem ponudniku Plan-net solar d.o.o. (www.plan-net.si). Montaža ni vključena, obračuna se po veljavnem ceniku ponudnika. Za več informacij se obrnite na vašega pooblaščenega koncesionarja. Akcija velja do 31. 12. 2020 ali do razprodaje zalog. Pridržujemo si pravico do napak in predčasne prekinitve akcije. Slike so simbolne. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na www.nissan.si NISSAN eNV200 s 7 sedeži NISSAN Leaf + brezplačna hišna polnilnica** PRIHRANEK DO PRIHRANEK DO (z vključeno EKO subvencijo) (z vključeno EKO subvencijo) 12.100 €* 8.700 €** 3ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika Kdor potrebuje prostoren, vse- stransko prilagodljiv in pred- vsem stroškovno obvladljiv kombi, bo pri Nissanu našel re- šitev; Nissan e-NV200 combi je namreč edini povsem električni sedemsedežnik na trgu, ki zago- tavlja cenovno ugodno izbiro za prevoznike potnikov. S kombiji v mestih so po nava- di križi in težave, saj so za dru- žine preveliki in okorni, občutna poraba goriva in drago vzdrže- vanje pa slabijo poslovni račun. Prostorni pet- oziroma sedem- sedežni Nissan e-NV200 combi večino prevozniških dilem reši s kompaktnimi merami, električ- nim pogonom, dosegom prek 300 kilometrov in nizkimi stro- ški uporabe. Tisti, ki imajo veliko družino ali poslovno potrebujejo veli- ko prostora za prevoz celo do sedmih oseb, kljub vse večji pri- ljubljenosti in dostopnosti ele- ktričnih vozil niso imeli prave izbire – do prihoda Nissanove- ga kombija e-NV200. Gre za zanimiv električni kombi dolžine 4,56 metra, ki je name- njen prevozu od pet do sedem ljudi ali prevozu tovora. Mogoča pa je tudi predelava v tovorno različico s štirimi sedeži in ve- čjim tovornim prostorom. Preprosti električar za sedem ljudi Pri Nissanu so z električnim modelom e-NV200 combi pris- luhnili vsem, ki po mestu ali v njegovi bližini pogosto prevaža- jo večje število potnikov. Čeprav je na pogled klasičen dostavnik, se s kompaktnimi merami pož- vižga na stereotipe o neugodju, ki spremljajo kombinirana vozi- la. Na mestnih ulicah se znajde kot gimnast, hkrati pa suvereno obvladuje magistralke in avto- ceste. Dolžina 4,56 metra Nissanov e-NV200 combi uvršča med srednje velike kombije, s tem se pričakovano odlično znajde tu- di v urbanih središčih, z njim pa narediš dober vtis ne glede na poslovno dejavnost. Kljub obvladljivim meram ima za lažje manevriranje barvno kamero za vzvratno vožnjo, po- vezava bluetooth in pametni ključ pa poskrbita za prijetno vožnjo ter lahkotno odpiranje in zapiranje vozila. Kabina je kakovostno obdela- na in ponuja dovolj uporabnih odlagalnih površin. Na osrednji konzoli je sodoben zaslon na dotik, instrumentna plošča pa je v duhu modernih časov elek- tronska ter prikazuje stanje na- polnjenosti in porabo energije. Nissan e-NV200 combi navdu- ši z vsestransko notranjostjo, ki uporabnikom omogoča razpo- reditev sedežev in različne pr- tljage glede na njihove potrebe. Po želji oziroma glede na pot- rebe je zadnja dva sedeža mo- goče tudi povsem odstraniti in s tem narediti prostor za še več prtljage, srednjo sedežno vrsto pa je mogoče tudi prekucniti za prednja sedeža. V zadek sedemsedežnega nissana e-NV200 combi gre tako od 500 (pet sedežev) do skoraj 2.300 litrov prtljage, če zložite še srednjo sedežno vrsto. Nissan s kompaktnim in pov- sem električnim dostavnikom e-NV200 combi, ničelnimi iz- pusti in nizkimi stroški uporabe ostaja glavni nosilec inovacij na področju električnih vozil. Veliko živahnosti in uporaben doseg Srce Nissanovega potovalnega multipraktika je električni mo- tor z 80 kilovati (109 konjskimi močmi) in 254 newtonmetri na- vora. Baterijski sklop z zmoglji- vostjo 40 kilovatnih ur z enim polnjenjem omogoča doseg od 200 kilometrov pri kombinirani vožnji in do 300 kilometrov pri mestni vožnji, kar bo zadošča- lo marsikateremu podjetniku, ki se ukvarja s prevozi, in na kraj- ših poteh tudi družinskim ali po- slovnim uporabnikom. Priključek za hitro polnjenje še nekoliko olajša njegovo upora- bo. Na 6,6-kilovatni vtičnici pol- njenje tako traja med 7,5 in 8,5 ure, na hitrih polnilnicah pa se baterija v približno 60 minutah napolni do 80 odstotkov zmo- gljivosti. Zanemariti ne gre ni- ti podatka, da ima garancijo na zmogljivost baterije za obdobje osem let oziroma 160 tisoč ki- lometrov. Zaradi visokega navora, ki je na voljo že od začetka, se e-NV200 combi v praksi izkaže kot dovolj živahen. S pospeševanjem do običajnih hitrosti v mestih in na podeželskih cestah nima težav, na avtocesti pa tudi polno za- seden brez težav sledi promet- nim tokovom. Motor je seveda neslišen in se suvereno odziva na plin, na podaljšanje dosega pa pozitivno vpliva rekuperaci- ja zavorne energije, ki se zgodi vsakič, ko voznik spusti pedal za plin. Za več kot eno mesečno neto plačo prihranka na leto Ni skrivnost, da so električni av- tomobili stroškovno učinkoviti ter zaradi elektromotorja in malo sestavnih delov v celotni življenj- ski dobi skoraj ne potrebujejo vzdrževanja. Nissanov e-NV200 combi seveda ni nobena izjema, odlikujejo ga nizki stroški vzdrže- vanja in delovanja. Sto prevože- nih kilometrov, ob prevoženih 24 tisoč kilometrih na leto oziroma dva tisoč prevoženih kilometrih na mesec, tako uporabnika sta- ne le okrog 1,86 evra. Strošek dizelskega goriva z Nissanovim sedemsedežnim športnim terencem X-trail bi na drugi strani ta hip znašal 7,1 evra na sto prevoženih kilome- trov. Prihranek pri energiji ozi- roma gorivu na mesec znaša 105 evrov, na leto pa kar 1.258 evrov. To je celo 100 evrov več, kot znaša povprečna mesečna neto plača v Sloveniji. V izra- čunu je uporabljena bruto po- raba 31,1 kilovatne ure na sto kilometrov (neto poraba 25,9 kilovatne ure na sto kilometrov po standardu WLTP plus izguba ob polnjenju), strošek električ- ne energije pa je izračunan po nizki tarifi E3 paket Napredni. Ob nakupu vozila nissan e-NV200 combi lahko pri Eko skladu dobite 6.000 evrov sub- vencije in ugodno posojilo z 1,3-odstotno obrestno mero. Bi tudi vi radi spoznali uporabnost, prilagodljivost in čare električne- ga pogona za volanom kompak- tnega kombija? Prijavite se na testno vožnjo in ga preizkusite. 100% električen nissan e-NV200 – nadgradite svojo mobilnost! Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 24 Tudi test, ki ga AMZS opravlja v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi (kot so ADAC, ÖAMTC, TCS in ANWB) in nekaterimi drugimi organiza- cijami, nagrajuje pnevmatike z najbolj uravnoteženimi lastnost- mi: na testu zimskih pnevmatik temeljito preskusimo lastnos- ti na suhi cesti, na mokri cesti, na snegu in na ledu, ugotovimo njihovo glasnost, preverimo ob- rabo oziroma število prevoženih kilometrov in izmerimo porabo goriva. Ciljne zahteve so po- gosto v nasprotju; zaradi fizikalnih in kemičnih last- nosti so pnevmatike, ki se odlično odrežejo pri enem me- rilu, pogosto slabše pri drugem. Cilj za razvojne inženirje je torej uravnoteženost vseh lastnos- ti na visoki ravni – in najbolje uravnotežene pnevmatike ozi- roma takšne, ki dosežejo čim boljši rezultat pri vseh merilih, dobijo tudi najboljšo skupno oceno na testu. A naj vam le najboljša skupna ocena ne bo edino merilo pri nakup- ni odločitvi: pnevmatike izbe- rite glede na vaš vozniški slog in na vozniške navade. Če se vsak vikend zapeljete do počitniške hišice v hribih, poiščite pnevma- tike z dobrimi lastnostmi v sne- gu in na ledu, če pa tudi pozimi večino kilometrov prevozite po avtocestah, poiščite pnevmati- ke z dobrimi lastnostmi na mo- krem in morda z manjšo porabo goriva ali majhno obrabo. Pnevmatike dimenzije 205/55 R 16 H Pnevmatike dimenzije 205/55 R 16 so na evropskem trgu naj- bolje prodajane zimske pnev- matike. Primerne so namreč za vgradnjo na kolesa številnih av- tomobilov nižjega srednjega ra- zreda, kot so na primer VW golf, renault megane, opel astra, ško- da octavia in številni drugi. A prav tako so to pnevmatike za nekatere križance in cestne te- rence, pa tudi za nekatere elek- trične avtomobile. Izbira pnevmatik v tej dimenzi- ji je zato zelo velika: mi smo jih tokrat preskusili 16. Med temi je pet pnevmatik dobilo oceno AMZS test 29 zimskih pnevmatik dimenzij 205/55 R 16 in 235/55 R 17 Ko se množijo deževni dnevi in začne temperatura pada- ti, vozniki običajno začne- mo razmišljati o ustreznih pnevmatikah. Le s pravi- mi zimskimi pnevmatika- mi, označenimi s snežinko v triglavi gori, se lahko var- no spopademo z zahtevni- mi in hitro spreminjajočimi se zimskimi voznimi raz- merami. Na letošnjem tes- tu zimskih pnevmatik smo preskusili 16 pnevmatik dimenzije 205/55 R 16 in 13 pnevmatik dimenzi- je 235/55 R 17. Rezultati so bili znova zelo raznoliki – nekaj preizkušenih pnev- matik je dobilo oceno zelo dobro oziroma zelo pripo- ročljivo, večina pa je do- bila oceno dobro oziroma priporočljivo. Na letošnjem testu sta le dve pnevmatiki dobili oceno slabo, kar po- meni, da odsvetujemo njun nakup. Klimatske spremembe se poz- najo tudi na cestah; klasične zime s snežno odejo, ki se obdr- ži dlje časa, so vse redkejše, vse pogostejši pa so ekstremni vre- menski pojavi, ki pozimi lahko pomenijo kratkotrajno, a moč- no sneženje, že čez nekaj dni pa otoplitev ali dež. Na cestah to praviloma pomeni zahtevne vo- zne razmere, ki zahtevajo previ- dnega voznika in seveda dobre pnevmatike na kolesih avtomo- bila, ki se znajo spoprijeti s hitro spreminjajočim se oprijemom. Čeprav vremenske statistike po- trjujejo, da bo na dolgi rok sne- ga vedno manj, to ne pomeni, da ne potrebujemo dobrih zim- skih pnevmatik; njihova glavna prednost v primerjavi z letnimi namreč ni le boljši oprijem na sneženi podlagi, ampak dob- re lastnosti tudi pri vseh drugih zimskih vozniških izzivih – plun- dri na cesti, poledici in veliki ko- ličini vode ob deževjih, dobro pa se morajo odzvati tudi na spe- cifičnosti suhe ceste v hladnih zimskih dneh. ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika4 Priporočljivo – z odstopanji, le dve pnevmatiki sta dobili oceno slabo Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 25 zelo priporočljivo, sedem oceno priporočljivo, ena oceno pripo- ročljivo z omejitvami, dve pnev- matiki pa najslabšo oceno ni priporočljivo: - zelo priporočljivo: Bridge- ston blizzak LM005, Miche- lin alpin 6, Dunlop winter sport 5, Hankook i*cept RS2, Maxxis premitra snow WP6, - priporočljivo: Falken eu- rowinter HS01, Continental TS860, Pirelli cinturato win- ter, Goodyear ultragrip 9+, Sava eskimo HP2, Toyo ob- serve S 944, Giti gitiwinter W1; - priporočljivo z omejitvami: Semperit speed-grip 3; - ni priporočljivo: King mei- ler winter tact WT81, Tristar snowpower HP. Pnevmatike dimenzije 235/55 R17 V 17-palčne zimske pnevmati- ke dokaj športne širine 235 so namenjene srednjevelikim ce- stnim terencem in tudi neka- terim potniškim dostavnikom oziroma kombijem. Na testu teh pnevmatik smo zato upo- rabljali oba avtomobila – ce- stno-terenskega forda kugo in potniškega VW multivana. Med 13 tokrat preskušenimi pnevmatikami se je le ena od- rezala dovolj dobro za skupno oceno zelo priporočljivo, enajst pnevmatik pa je zaradi slabosti pri nekaterih merilih dobilo oce- no priporočljivo. Ena preskuše- na pnevmatika je dobila oceno priporočljivo z omejitvami: - zelo priporočljivo: Michelin pilot alpin 5; - priporočljivo: Goodye- ar ultragrip performance+, Bridgstone blizzac LM005, Kleber krisalp HP3, Dunlop winter sport 5 SUV, Vrede- stein wintrac pro, Esa+te- car supergrip pro, Cooper discoverer winter, Fulda kri- stall control SUV, Nokian WR snowproof, Continen- tal TS850P, Pirelli winter so- ttozero 3; - priporočljivo z omejitvami: Semperit speed-grip 3 SUV. ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika 5 Pri Carglassu se lahko zanesete na asistenčne sisteme Zakaj je za rešitev poškod- be na vašem vetrobranskem steklu potrebno več kot le me- njava stekla? Vozniki se v zadnjih letih nava- jamo na dva poglavitna sklopa novosti, s katerima se pospe- šeno ukvarja avtomobilistična industrija. Četudi vaš novi avto- mobil še ni povsem električen ali pa vsaj hibridiziran, pa je ze- lo verjetno, da že ima kakšne- ga od naprednih varnostnih in asistenčnih sistemov, ki jih poz- namo pod kratico ADAS. Funk- ciji zaviranja v sili in ohranjanja voznega pasu pa bodo kmalu morali imeti vsi novi avtomobi- li v Evropi, še več, od leta 2023 bodo morala biti vsa vozila, pro- izvedena v Evropi, opremljena z vsaj enim ali več asistenčnim sistemom. V naših poslovalni- cah je takšnih avtomobilov že več kot 15 odstotkov. Prav zato je za rešitev poško- dovanega vetrobranskega ste- kla danes potrebno več kot le menjava. Kamere in senzorji, ki so ključni za delovanje omenje- nih sistemov ADAS, so največ- krat v vetrobranskem steklu. Po menjavi poškodovanega vetro- branskega stekla lahko pride do manjših odstopanj, ki pa so na cesti precej bolj očitna. V prometu gre za varnost, za- to ne smemo ničesar prepuš- čati naključju. Po menjavi tako vedno preverimo delovanje sistemov in jih po ponovno ka- libriramo. To lahko – odvisno od zahtev proizvajalca avto- mobila – opravimo statično ali dinamično. Statična kalibraci- ja poteka v delavnici. Opravi se z uporabo posebnega orod- ja, s katerim preverimo pra- vilno in natančno delovanje sistemov. Dinamična kalibra- cija pa se opravi med vožnjo. Proizvajalci vozil predpišejo, na kakšnih cestah moramo vo- zilo preizkusiti, prav tako pa na primer predpišejo varnostno razdaljo in hitrost. Z nami se lahko tako zanese- te na asistenčne sisteme in ste brez skrbi, da bo vaš avtomobil še vedno zaviral v sili, na avto- cesti pa pravilno zaznal omeji- tve voznega pasu. Razlika med pnevmatikami Pri pnevmatikah dimenzije 205/55 R 16 je bila razlika v za- vorni poti med najboljšo in najslabšo pnevmatiko 8,5 m pri zaviranju od 100 km/h do zaustavitve na suhem in 12,5 me- tra pri zaviranju od 80 km/h do zaustavitve na mokri cesti. Pri vzdolžnem splavanju (akvaplaningu) je najboljša pnev- matika v dimenziji 235/55 R 17 splavala pri 9,2 km/h višji hitrosti od najslabše. Še razlike v porabi goriva: med najboljšo in najslabšo pnev- matiko dimenzije 205/55 R 16 je razlika v porabi 2 decilitra na 100 km, med najboljšo in najslabšo pnevmatiko dimenzi- je 235/55 R 17 pa 4 decilitre na 100 km. Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 26 ID.3 predstavlja novo ero elek- trične mobilnosti, ki se vse bolj razvija tudi v Sloveniji. V avto- mobilski industriji se število ele- ktričnih avtomobilov iz dneva v dan neizbežno veča in čeda- lje več proizvajalcev skuša sve- tu predstaviti svojo električno štirikolesno stvaritev. Volkswa- gen je morebitne kupce z mo- delom ID. kar dolgo dražil, prvi primerki pa so prvim kupcem že dostavljeni. ID.3je prvi Volkswagen povsem nove dobe ID.3 je golf električne mo- bilnosti. Dizajn, tehnika in povezljivost so v novem mode- lu ID.3 združeni na inovativen, prikupen način. Prepričal vas bo z dinamičnimi zmogljivostmi, naprednim dizajnom, prostorno notranjostjo in najnovejšo teh- nologijo prihodnosti. Enako kot beetle in golf pomeni nov mejnik v zgodovini znam- ke Volkswagen. Gre namreč za prvi model Volkswagnove no- ve platforme MEB, ki nam bo v prihodnosti zagotovo prines- la še veliko novih električnih vozil. Prvi predstavnik bodoče družine ID.3 modelov snuje no- vo dobo avtomobilizma, z do- stopno tehnologijo prihodnosti pa demokratizacijo električne mobilnosti. Novi e-up!, vsto- pni model v svet e-mobilnosti znamke Volkswagen, dokazu- je, da lahko majhen avto dose- že veliko.Najpogostejša težava v zimskih jutrih in večerih je izpraznjen ali slabo delujoč avtomobilski aku- mulator. Zakaj se to zgodi ravno takrat, ko je hladno, in kako pe- šanje prepoznati? Že tako naporen dan v službi lahko »popestri« le še nedelu- joč avtomobil. Čeprav je zjut- raj motor nekoliko »zajamral«, niste imeli občutka, da kaj ne bi bilo v redu. A nizke tempe- rature lahko hitro spremenijo delovanje akumulatorjev. Nizka temperatura upočasni reakci- je v baterijskih celicah in s tem zmanjšuje tudi zmogljivost aku- mulatorja. A to je le polovica vzrokov za slabo delovanje, za drugo polovico je krivo olje, ki zaradi nizkih temperatur posta- ne gostejše, zaganjač avtomo- bila pa ob zagonu porabi več električnega toka, da obrne po- gonsko gred. K povečani pora- bi električnega toka vplivajo še gretje kabine, stekel, sedežev, hupanje, delovanje brisalcev in še bi lahko naštevali. Svetilnost žarometov Vse dokler nas akumulator ne pusti na cedilu, le redko pomis- limo, da je z njim kaj narobe. Pa vendar lahko že pred veliko težavo prepoznamo znake sla- bega delovanja, ki jih je dobro upoštevati. Bodite pozorni na svetilnost žarometov. Če žaro- meta ob kontaktu in pred za- gonom svetita šibkeje kot pri prižganem motorju, ste lah- ko skoraj prepričani, da je to znak opešanega akumulatorja. Preverite tudi, kako se obnaša osvetlitev potniške kabine. Zvok hupe Znak slabega delovanja akumu- latorja so tudi pogoste okvare elektronskih naprav v avtomo- bilu. Mednje štejemo osvetlitev armaturne plošče, delovanje av- toradia, navigacijske naprave in zaslona. Pozorni bodite tudi na zvok hupe, ki lahko prav tako naznanja izčrpanost akumula- torja. Starost Čeprav se vaš akumulator ob- naša kot nov, se morate zave- dati, da nanj vplivajo tudi leta. Sodobni akumulatorji so pravi- loma vzdržljivejši, a kljub temu se po treh letih začne zmoglji- vost akumulatorjev bistveno slabšati. Zato v tem času, če imate možnost, preverite nje- govo moč. Za to lahko prosite avtomehanika, ki bo znal pre- cej dobro oceniti stanje vašega akumulatorja. Novi priključni hibrid captur e-tech ohranja najboljše last- nosti vozila captur: pomično in preklopno sedežno klop, odla- galno mesto v prtljažnem pro- storu za shranjevanje polnilnega kabla ter velike digitalne zaslone, na katerih lahko spremljate iz- menjavo energijskih tokov. Ponuja pa tudi nove občutke pri vožnji: neslišno, vendar zmoglji- vo speljevanje pri električnem pogonu, rekuperacijo energije med upočasnjevanjem in zavi- ranjem ter užitek v vožnji z no- vim samodejnim in odzivnim menjalnikom, ki omogoča izbi- ro med več načini. E-tech priključni hibrid: skoraj 100 % električen Pri priključnem hibridu lahko opravite vožnjo v 100 % elek- tričnem načinu, medtem ko pri hibridu lahko opravite do 80 % vožnje na elektriko. V primerja- vi s hibridom se priključni hibrid v celoti napolni, saj ima bate- rija večjo zmogljivost. Vozila z e-tech priključnim hibridom so v mestnem ciklu opremljena z 9,8 kWh (400 V) baterijo z do- segom do 65 km (po WLTP) v polnem električnem načinu vo- žnje. Priključni hibrid ima mož- nost tako samodejnega polnje- nja z regenerativnim zaviranjem kot tudi polnjenja kot običajno električno vozilo preko elek- tričnega omrežja. To pa vam omogoča vožnjo v polnem ele- ktričnem načinu tudi na dolgih razdaljah. Vsekakor pa lahko s tehnologijo multi-sense izbira- te med različnimi načini vožnje. ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika6 Volkswagen ID.3 – nova era električne mobilnosti Ko jeklenemu konjičku zaradi mraza zataji srce Novi captur e-tech Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 27 ODKRIJTE CELOTNO PONUDBO PRI VAŠEM PRODAJALCU NISSAN Ime prodajalca- naslov prodajalca in mesto- Tel: 0123 456 7890, www.imeprodajalca.si, Delovni čas xx-yy od ponedeljka do petka, xx-yy sobota in xx-yy nedelja Kombinirana poraba goriva: 8,0–5,3 l/100 km. Emisije CO2: 207–136 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Temp. Emisije NOx: 0,0181– 0,0577 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00024–0,0630 g/km. Št. delcev (x1011): 0,01–0,86. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP (globalno usklajen postopek testiranja za lahka vozila). Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Ponudba velja ob nakupu vozila preko Nissan Financiranja. Stranka je v okviru akcije Cash Plan upravičena do prihranka v višini do 6.000 € (z DDV) z vključenim popustom (z DDV), ki velja za Nissan X-Trail 1.7 dCi XT 4WD TEKNA s kovinsko barvo iz zaloge. **Stranka je v okviru akcije Cash Plan upravičena do brezplačnega seta 4 zimskih pnevmatik v primeru nakupa novega vozila Qashqai in X-Trail. V primeru nakupa novega vozila Juke pa stranka prejme bon za zimske pnevmatike v vrednosti 350 € (z DDV) oz. 200 € (z DDV) za opremo Visia. ***Brezplačno 7-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila Nissan Juke, Qashqai ali X-Trail, velja z Nissan Financiranjem. 7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu “As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. Akcija velja do 31. 12. 2020 oz. do razprodaje zalog. Pridržujemo si pravico do napak. Nissan si pridružuje pravico, da predčasno zaključi akcijo ali jo podaljša. Slike so simbolične. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na www.nissan.si Vozila Nissan v posebni ponudbi: PRIHRANEK DO 6.000 €* BREZPLAČNE ZIMSKE PNEVMATIKE** 7 LET JAMSTVA*** Čeprav se avtomobilska indu- strija razvija neverjetno hitro, se veliko v smeri novih tehno- logij pri brisalcih ni spremenilo. Metlice so še vedno narejene iz kovinskega nosila in tanke, pro- žne, a tudi precej občutljive gu- mijaste brisalke. Kako dolgo bo brezhibno brisala naše vetro- bransko steklo, je v veliki meri odvisno od njene kakovosti in vremenskih vplivov. Ne pozabi- mo namreč, da brisalci opravijo veliko premikov, ko sneži in de- žuje, zaradi česar so podvrženi mehanskim poškodbam. Kdaj brisalce zamenjamo Da so brisalci neprimerni in dotrajani, boste najlažje ugo- tovili pri brisanju vetrobran- skih oken. Brisalci puščajo črte, naredijo meglico, škripajo ali preskakujejo? Je gumica napo- kana in trda? Potem je skrajni čas, da jih zamenjate in poseže- te po brisalcih, ki imajo grafiten ali teflonski premaz, saj bo pos- krbel za optimalno brisanje. Kaj brisalce uničuje Največjo škodo jim boste nare- dili, če boste z njimi brisali po zamrznjenem steklu. Svetuje- mo vam, da zamrznjena stekla najprej odtajate oziroma upora- bite sredstvo proti zamrzovanju ali strgalo. Tudi brisanje z brisalci po suhem steklu ni dobro, saj med gumico in steklom nastane močno tre- nje, ki prav tako uničuje gumico. Pri čiščenju vetrobranskega ste- kla zato zmeraj uporabite tekoči- no za čiščenje stekel. Sovražnik brisalcev so tudi ptič- ji iztrebki oziroma kislina v njih, ki močno načenja gumico bri- salcev. Pri čiščenju iztrebkov iz vetrobranskega stekla uporabi- te izdatne količine tekočine za čiščenje stekel. Pogovarjali smo se z ekipo slo- venskega zagonskega podjetja Movalyse, ki nam je predstavi- la izdelke, razvite predvsem na podlagi izkušenj. Morda se bos- te nekaterih produktov spomnili iz oddaje Štartaj Slovenija, kjer sta se Miha Kovač in Rok Upelj predstavila z avtomatskim izklo- pom smernika. Gre za produkt, ki na podlagi zaznanih premi- kov, pri čemer upošteva tudi nagibe in drsenje med cestni- mi pasovi, samodejno izklopi smernik, danes pa se uspešno prodaja na trgu. Kako naprava deluje Pod sedež ali masko motorja se namesti majhna škatlica Vi- gobox, ki se poveže s pamet- nim telefonom prek aplikacije Vigo zavarovanje, s pomočjo bluetooth vmesnika. Ko je na- prava pritrjena, uporabnik pa se je registriral v aplikacijo, zač- ne teči zavarovanje. Aplikacija spremlja trenutne lokacije, na- čin vožnje, povprečno hitrost, zaviralne in pospeševalne sile ter poda tudi oceno vožnje, ki temelji na osnovi inštruktorja varne vožnje. Naprava trenutno ponuja troje v enem: motor za- varuje pred krajo, spremlja lo- kacijo motorja in ob morebitni nesreči izvede klic na pomoč. Ko se zgodi nesreča Naprava zaznava tudi nenadne spremembe in premike motorja v njegovem nenaravnem stanju. Če naprava zazna, da se je pri- petila prometna nesreča, aplika- cija vzpostavi stik z motoristom in preveri, ali potrebuje zdravni- ško pomoč. Če se motorist v do- ločenem časovnem obdobju ne odzove, sporoči informacijo asi- stenčnemu centru, ki želi vzpo- staviti stik s ponesrečencem. Če se tudi v tem primeru mo- torist ne oglasi, o nesreči obve- sti nujno medicinsko pomoč. A kot zagotavljajo v podjetju, lah- ko, preden motoristu uspe sneti čelado in rokavice ter se odzvati na klic, preteče precej časa, za- to dopuščajo manevrski pros- tor in motoristu omogočajo, da prekliče izvedeno akcijo, če nes- reče ni bilo, oziroma se odloči, da pomoči ne potrebuje. Zakaj izbrati Vigo Prvotna prednost Vigo zavaro- vanja je ta, da upošteva realno vrednost vozila, ki temelji na sis- temu Eurotax. Temu primerno je zaračunan tudi strošek zava- rovalne premije. Primer: Jane- zu so odtujili motor, star deset let. Zavarovalnica mu bo povr- nila dejansko vrednost vozila, ki je po eurotaxu znašala 3.000 evrov. Za zavarovanje je me- sečno plačeval na primer devet evrov. Ivan je pred dobrim letom kupil motor v vrednosti 10.000 evrov. Tudi njemu so ga odtujili. Zavarovalnica mu po oceni eu- rotaxa za ukradeno vozilo povr- ne 8.000 evrov. Za zavarovanje je plačeval po 14 evrov. Kaj zavarovanje vključuje Cena zavarovanja vključuje na- pravo, komunikacijske stroške naprave ter zavarovanje na ce- lotnem območju Evropske unije in na Balkanu, razen na Kosovu in v Švici. Zavarovanje krije tu- di odtujeni del iz vozila in po- škodbe motorja, ki nastanejo pri kraji. Zavarovanec dobi mo- tor, kakršen je bil v prvotnem stanju, ali izplačilo, ocenjeno po eurotaxu. ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika 7 Kdaj ste nazadnje zamenjali brisalce?Brezskrbno motoristično zavarovanje z napravo, ki varuje vaš motor Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 28 ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika8 Agencija za varnost prometa pred nacionalno preventivno akcijo za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov iz- postavlja, da med ugotovljenimi kršitvami pri voznikih tovornih vozil letos izstopata neprilago- jena hitrost in uporaba mobilne- ga telefona. Gre za pomembna dejavnika tveganja za nesrečo, so poudarili. V prvih devetih mesecih le- tošnjega leta je bilo skupaj ugotovljenih 248.105 kršitev prometnih predpisov, od te- ga pri voznikih tovornih vozil 29.912 kršitev ali 1,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani, pri voznikih avtobusov pa 449 kršitev ali 47,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, so navedli na agenciji. Najpogostejše kršitve so bile povezane s prekoračitvijo hi- trosti, uporabo mobilnega tele- fona, neuporabo varnostnega pasu ter nepravilnostmi na to- voru in pri prehitevanju. Na slovenskih cestah se je pri- petilo 1592 prometnih nesreč z udeležbo tovornih vozil, kar je v primerjavi z lanskim primer- jalnim obdobjem 15 odstotkov manj. Vozniki tovornih vozil so bili povzročitelji v 1.015 prime- rih, kar je 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Delež uporabe varnostnega pa- su je bil v prometnih nesrečah, ki so se končale brez posledic, 91-odstoten, pri lažje poško- dovanih 90-odstoten, pri hudo poškodovanih 67-odstoten, pri dveh smrtnih prometnih nesre- čah pa je bila pri eni zabeležena neuporaba varnostnega pasu, pri eni pa ni bilo ugotovljeno, ali je bil varnostni pas uporabljen ali ne. V zadnjih petih letih je bil naj- pogostejši vzrok prometnih ne- sreč, ki so jih povzročili vozniki tovornih vozil, nepravilen pre- mik z vozilom, ki je botroval 38 odstotkom vseh prometnih nesreč, sledijo pa nepravilna stran ali smer vožnje in neustre- zna varnostna razdalja. Največ, 12 smrtnih žrtev je bilo zaradi neprilagojene hitrosti. Pri tovornjakarjih med kršitvami izstopata prehitra vožnja in uporaba telefona Slovenski avto leta 2021, seznam kandidatov Zmagovalci zadnjih desetih izborov 2011: volkswagen passat 2012: ford focus 2013: volkswagen golf 2014: škoda octavia 2015: škoda fabia 2016: opel astra 2017: peugeot 3008 2018: volkswagen polo 2019: ford focus 2020: renault clio Revijo lahko naročite na: 080 4321 ali na: www.trafika24.si/narocanje/history Churchillova grška tragedija Ko je leta 1944 Britanska vojska osvobodila Atene, so oblast nameravali prevzeti pripadniki grškega komunističnega gibanja. Da bi to preprečil, se je Churchill odločil povezati s skrajno desnico, ki je malo pred tem sodelovala z nacisti. Džungelski junaki druge svetovne vojne Leta 1944 so Japonci napadli Indijo. Po nekaj začetnih porazih so Britanci zbrali dovolj moči za odločilno bitko, iz katere so prišli kot zmagovalci. Ciklon, ki je sprožil državljansko vojno Leta 1970 je Bholo prizadela verjetno najhujša nevihta v zgodovini človeštva, v kateri je življenje izgubilo pol milijona ljudi. DARILO OB NAROČILU brezžični polnilnik AUDI A3 PEUGEOT 208 FORD KUGA RENAULT CAPTUR DS 3 CROSSBACK PEUGEOT 2008 FORD PUMA HYUNDAI I10 SEAT LEON HYUNDAI I20 ŠKODA OCTAVIA MERCEDES-BENZ GLA VOLKSWAGEN GOLF HYUNDAI TUCSON TOYOTA YARIS MERCEDES-BENZ GLB NISSAN JUKE VOLKSWAGEN ID.3 Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 29 torek  20. oktobra 2020 Ljudje in dogodki 29 Kot je znano, so starostniki naj- bolj rizična skupina, da se v pri- meru okužbe z aktualnim virusom bolezen konča tragično. Prav za- radi tega so v domovih za starejše občane morali uvesti posebne pro- tokole pri prihodih gostov. V zad- njih dneh so obiski prepovedani. O tem, kako se starostniki soočajo z zaostrenimi razmerami, je sprego- vorila Janja Jurkovič, direktorica Centra za starejše občane Ormož. »Domače so vedno pogrešali, a je bilo v preteklosti vseeno lažje, saj obiski niso bili tako omejeni. Čas obiskov ni bil tako omejen, zato je bilo več stika in seveda zelo po- membno, lahko so se objeli, stisnili roko. Tukaj se pojavlja veliko stisk, preprosto pogrešajo pristen stik z domačimi,« je dejala Jurkovičeva. »Izhodov jim ne prepovedujemo, pač pa odsvetujemo« Prebivalci Doma za upokojence Ormož so vedno radi zahajali v naravo in v mesto. Čeprav sedaj izhodi niso prepovedani, naj bi se stanovalci doma redko odločali, da se odpravijo na pot. »Mi jim iz- hode odsvetujemo in reči moram, da so naši stanovalci zelo zavedni in dobro obveščeni. Kljub temu da izhode zelo pogrešajo, se za sprehode v mesto redko odločajo. Čutijo veliko mero odgovornosti do svojih sostanovalcev. Vse to se odraža na počutju stanovalcev. Pride dan, ko jasno povedo, da jim je taka situacija težka. Pogosto imajo občutek, da jim je bil odvzet velik del svobode,« je navedla Jur- kovičeva. Stanje pa je še bolj delikatno. V domu že vrsto tečejo programi, ki so bili vezani na sodelovanje z dru- gimi institucijami, društvi in indivi- dualnimi prostovoljci. Vse te de- javnosti in druženja so v tem času močno okrnjeni, lahko bi rekli, da so do nadaljnjega ukinjeni. »Zapos- leni se trudimo, da bi nadomestili ta primanjkljaj. Uvedli smo doda- tne aktivnosti, kot so popoldanske ledene kave, sladoled, delali smo si sadne kupe, pekli palačinke, pogače. Omislili smo si tematske srede, dodatne dejavnosti. Zapos- leni smo se organizirali tudi, da se s stanovalci podamo na vodene sprehode v manjših skupinah in jim nadomestimo to, kar jim je v tem času odvzeto. Drugačne aktivnosti V širši lokalni skupnosti so se že odzvali na močno okrnjen program dejavnosti, ki so ga v tem času de- ležni prebivalci doma v Ormožu. Javni sklad za kulturno dediščino Ormož je v teh dneh začel pozivati ljubiteljske kulturne ustvarjalce, da bi s svojimi nastopi popestrili so- botne dopoldneve ali popoldneve starostnikov. »Ker vemo, da so v tem času stanovalci doma močno Ormož  Okrnjeno sodelovanje s prostovoljci prinaša daljnosežne posledice Osamljenost je še pogostejša sopotnica starostnikov Aktualni ukrepi na nacionalni ravni se spreminjajo že od trenutka, ko je bila v Sloveniji zaznana prva okužba s koronavirusom. Ob porastu okužb se le ti v zadnjih dneh znova zaostrujejo in močno režejo v življenjske navade ljudi, ob tem pa je v naši družbi izginila brezskrbnost ob druženju, kar s seboj prinaša osamljenost. Najbolj pa so na udaru starostniki, ki živijo v domovih, saj so zaradi ukrepov še bolj oddaljeni od svojih bližnjih. Foto: KG Treba se bo zelo potruditi, da bo naša država lahko dosegala cilje zmanjševanja toplogrednih plinov. Živimo na območju, kjer bi lahko izkoriščali geotermalno energijo in bi s tem pomagali naši državi pri manjšanju izpustov toplogrednih plinov. Pridružimo se zgledom iz Prekmurja, ki že izkoriščajo geotermalno energijo (Luštovi rastlinjaki za pridelavo paradižnika, vzgoja orhidej v takem rastlinjaku pri dobrovniški gramoznici, letos smo lahko opazili gradnjo velikega rastlinjaka pri Veliki Polani, v Lendavi vključujejo izrabo geotermalne energije v njihov sistem daljinskega ogrevanja). Država kot umen gospodar mora tako usmerjati nadaljnji razvoj Slovenije, da se izkoristi lokalne vire, ki omogočajo manjšanje izpustov toplogrednih plinov. Rešitve, ki ne izkoriščajo lokalnih obnovljivih virov, ki niso vir toplogrednega CO2, so slabe rešitve. Slaba rešitev je tudi umestitev sežigalnice na območje, kjer je toploto moč pridobiti iz naravnih virov. Upoštevati pa je treba tudi zdravstveni vidik sežiganja/ sosežiganja odpadkov. V TV-oddaji Tarča dne 8. 10. 2020 smo se lahko seznanili s kalvarijo prebivalstva v Anhovem. Grozljivo je, kako so nemočni v prizadevanjih za bolj zdravo okolje. Videli smo lahko ignoranco kapitala, državnih organov, tudi lokalne skupnosti do problematike onesnaževanja. Govorci s strani kapitala in lokalne skupnosti so splošno besedičili, ko bi morali podati konkretne odgovore, s strani državnega organa se niso odzvali vabilu za sodelovanje v oddaji. Kapital želi sežigati še večje količine odpadkov, hvali se z meritvami tiste sestavine v ozračju, ki dosega predpisane standarde (gre za prašne delce), druge sestavine pa ignorira. Klasika: poudarjati tisto, kar je še sprejemljivo, ostalemu pa se izogibati. Ni čudno, da mlajše generacije ne vidijo več prihodnosti v svojem kraju. Videli smo primer zdravnice iz tega območja, ki svojih otrok ne želi izpostavljati onesnaženemu okolju, zato se ni vrnila domov. Pri nas se marsikdo pri zagovarjanju sežigalnice sklicuje na sežigalnice v Švici, na Dunaju, v Burghausnu. V oddaji Tarča 8. 10. 2020 pa smo lahko videli, da pri nas veljajo tudi nekatere večje dopustne vrednosti izpustov (slišali smo lahko tudi o prilagajanju dopustnih vrednosti kapitalu). Ko iščeš študije, ki bi proučile zdravstveno stanje živečih ob sežigalnicah, jih ne najdeš. Glavnino spoznanj pa bo prinesel šele čas (kopičenje onesnaževal v okolju tekom daljšega časa, prenašanje na naslednje generacije). V tujini se marsikje kupuje naklonjenost prebivalstva sežiganju z všečnimi ureditvami (na primer s plezalno steno na zidu sežigalnice, s sprehajalnimi potmi na strehi sežigalnice – kjer pozimi celo uredijo smučišče, v primeru dunajske sežigalnice pa njeno podobo promovirajo kot kulturno dediščino). V oddaji Tarča 8. 10. 2020 smo lahko nazorno videli, kako se javno mnenje ljudi utiša s sponzoriranjem dejavnosti v lokalnem okolju (v zameno so ljudje pač tiho, kapital pa hrumi naprej). V tem tednu smo na radijskem programu Val 202 v oddaji Kulturnice lahko slišali zgodbo v zvezi z izidom knjige o ženskah, ki so v zgodovini orale ledino na različnih področjih (Nepozabne, Ženske, ki so premikale meje našega sveta). Založba je sama odstranila z naslovnice prikaz koles (ostal je prikaz žensk brez koles), ker bi po razlagi založbe prikaz koles v luči aktualnih političnih dogajanj lahko bil razumljen narobe. Toda kolo je vedno pomenilo napredek. Z uporabo koles so ženske postale samostojnejše, začele so opuščati dolga krila, ki so jih ovirala pri gibanju in tako so lahko postale dejavnejše pri svojih prizadevanjih. V tej zgodbi je treba izpostaviti vidik samocenzure. Žal lahko opažamo, da je samocenzure, samoomejevanja vedno več. Ljudje se bojijo izraziti svoje mnenje. Po drugi strani pa se zato bohotijo nestrpnost in razne neenakosti, namesto da bi bili vsi enakopravno obravnavani. Za konec pa še kratek opis ilustracije iz knjige Vroči novi svet naše klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj. Ilustracija prikazuje razdejanje v množici oblakov CO2 (izruvano drevo, mrtvo žival, veliko oblakov in oblačkov CO2). Na vprašanje ene od še preživelih živalic »Kaj za boga je šlo pa tu mimo? Godzila?« druga odgovori: »Nak. Čisto povprečen sodoben homo sapiens.« Pisma bralcev Nekaj razmišljanj ob novicah minulega tedna Letošnji september je bil najtoplejši, odkar zbirajo podatke. Bil je toplejši od lanskega, ki je lani osvojil naziv najtoplejšega septembra. Tako ne preseneča, da so evropski poslanci 7. 10. 2020 podprli cilj o 60-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 (s tem so se zavzeli za ambicioznejši cilj, kot pa ga je predlagala Evropska komisija, ki je predlagala 55-odstotno zmanjšanje). Foto: KTV Ormož Center za starejše občane Ormož vodi dve enoti V matični enoti v Ormožu je trenutno nastanjenih 165 starejših občanov, v enoti v Svetem Tomažu pa 28. »Trenutno ohranjamo nekaj praznih postelj zaradi pripravljenosti na potencialno okužbo s koronavirusom. Zagotoviti moramo namreč prostor za tako imenovano sivo cono,« je pojasnila Janja Jurkovič, direktorica Centra za starejše občane Ormož. Za starostnike trenutno skrbi okoli 130 zaposlenih. prikrajšani, smo se odločili, da jim pridemo nasproti. Ponuditi jim že- limo vsaj malo kulturnega utripa in seveda sporočiti, da svet ni pozabil na njih,« je potezo JSKD Ormož po- jasnila vodja sklada Barbara Podgo- relec, ki je z dosedanjim odzivom ustvarjalcev zadovoljna. »Kazalo je, da bi prvi nastop izvedli še v tem mesecu, a smo načrte zaradi raz- glasitve epidemije začasno ustavili. V tem času bomo oskrbovancem nudili različne kulturne video vsebi- ne,« je še povedala Podgorelčeva. V skladu medtem spremljajo vse aktualne ukrepe in temu prilagaja- jo aktivnosti. Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 30 torek  20. oktobra 202030 Poslovna in druga sporočila Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 31 torek  20. oktobra 2020 31Poslovna in druga sporočila Hiša pusta je in prazna, nekoč tako zelo prijazna, ko v njej živel si, dragi Dušan, ti. Ostalo grenko je spoznanje, da nazaj te več ne bo. Dragi Dušan, v naših srcih si, med nami si. V SPOMIN Dušan Kokol 5. 10. 1989–19. 10. 2008 IZ BODKOVCEV Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu. Iskrena hvala, ki s svečo in cvetjem krasite njegov mnogo, mnogo prerani grob. Žalujoči: mama Lujzika, atek Anton, brat Boris z družino, mati in vsi tvoji Neverjetno čas beži, a žalosti naše ne utopi. Čeprav se tvoj glas več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. SPOMIN Danes mineva sedem let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Anton Nahberger S POBREŽJA 14A Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in mu prižgete svečko. Žena in otroci z družinami OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 93. letu zapustil naš dragi Frančišek Zafošnik IZ MIHOVC 41 nazadnje stanujoč v Domu upokojencev Ptuj Od njega se bomo poslovili v najožjem družinskem krogu na pokopališču v Cirkovcah. Vsi njegovi Vladimir Štucl, Litmerk 5, roj. 1939 – umrl 9. oktobra 2020; Ivan Bela, Spuhlja 92, roj. 1936 – umrl 11. oktobra 2020; Štefanija Lorbek, roj. Belšak, Pestike 1, roj. 1933 – umrla 10. oktobra 2020; Katarina Planinšek, roj. Beranič, Pleterje 23, roj. 1924 – umrla 11. oktobra 2020; Vladimir Ferk, Ptuj, Zadružni trg 1, roj. 1959 – umrl 11. oktobra 2020; Daniela Kelner, roj. Šumenjak, Ptuj, Prečna pot 7, roj. 1928 – umrla 12. oktobra 2020; Marta Vesenjak, roj. Toplak, Gorišnica, Placerovci 30, roj. 1948 – umrla 12. oktobra 2020; Jožef Bombek, Vegova ul. 32, Kidričevo, roj. 1925 – umrl 11. oktobra 2020; Kristina Kolarič, roj. Petrovič, Skorba 49, Hajdina, roj. 1931 – umrla 12. oktobra 2020; Marija Šmigoc, roj. Cafuta, Ljubstava 13, Videm pri Ptuju, roj. 1927 – umrla 13. oktobra 2020; Marija Kuhar, roj. Petek, Ptuj, Severova ul. 6, roj. 1927 – umrla 12. oktobra 2020; Rudolf Toplak, Podvinci 7, roj. 1927 – umrl 13. oktobra 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE ZGODBA TEDNA Kako so slovenski politiki do konca spolitizirali epidemijo in vse zavozili AFERA Kako prebosti srce zveri državnega zdravstva na ZZZS INTERVJU Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino in socialne zadeve, o reševanju epidemije ŠOKANTNI DOKUMENT Jugoslavijo so spočeli srbski in francoski prostozidarji Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. Svet javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj je na podlagi Zakona o za- vodih (Uradni list RS, št. 12/91, z nadaljnjimi sprem. in dopol.), Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/2016, z nadaljnjimi sprem. in dopol.) in Odloka o ustanovitvi javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj (Uradni list RS, št. 1/2019) na seji 8. 10. 2020 sprejel sklep o razpisu delovnega mesta za direktorja javnega zavoda Lekarne Ptuj. Kandidat za razpisano delovno mesto mora izpolnjevati sledeče pogoje: • biti mora magister farmacije, • imeti mora izkušnje s področja vodenja in upravljanja, • ni hkrati član sveta zavoda istega ali drugega javnega lekarniškega, zdravstvenega ali socialnovarstvenega zavoda, • ni v delovnem ali pogodbenem razmerju pri pravnih ali fi zičnih osebah, ki opravljajo dejavnost izdelovanja zdravil ali dejavnost prometa na de- belo z zdravili, nima lastniškega deleža ali lastništva z možnostjo vpliva pri proizvajalcu zdravil oziroma pri delodajalcu, ki je s temi osebami povezana družba v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, • ni pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Direktor bo imenovan za mandatno dobo petih let. Pisna prijava naj vsebuje dokazila o izpolnjevanju pogojev, kratek življe- njepis in predlog razvojnega programa javnega zavoda Lekarne Ptuj za mandatno obdobje. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa v pisni obliki na naslov: Lekarne Ptuj, Trstenjakova ulica 9, 2250 Ptuj, z obvezno navedbo: »Razpis za direk- torja zavoda«. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko predpisanem roku. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Svet zavoda Lekarne Ptuj KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO-GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Vinarska ulica 14, 2000 MARIBOR SVET KGZS KMETIJSKO-GOZDARSKEGA ZAVODA MARIBOR razpisuje V SKLADU S PRVIM ODSTAVKOM 28. ČLENA STATUTA KMETIJSKO-GOZ- DARSKEGA ZAVODA MARIBOR in AKTOM O NOTRANJI ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST KGZS – ZAVODA MB delovno mesto DIREKTORJA (M/Ž) Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: • ima najmanj specializacijo po višješolski izobrazbi (prejšnja) ali viso- košolsko strokovno izobrazbo (prejšnja) ali visokošolsko strokovno izobrazbo ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo naravoslovne, eko- nomske ali pravne smeri, • ustrezne organizacijske in upravljavske izkušnje, • deset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih ali vodstvenih delih, • da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami prispe- vati k razvoju zavoda in dejavnosti, • da ima najmanj osnovno znanje angleškega ali nemškega ali italijan- skega ali francoskega jezika, • vozniški izpit B-kategorije. Kandidat za direktorja M/Ž predloži v postopku javnega razpisa razvojni program za mandatno obdobje. Kandidat bo izbran za dobo štirih let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, z razvojnim programom za mandatno obdobje, naj kandidati pošljejo najkasneje do četrtka, 5. novem- bra 2020, do 13. ure na naslov: KGZS, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Vinarska ulica 14, 2000 Maribor. Vloge, prispele po tem datumu, bodo neodprte vrnjene pošiljatelju. Na ovojnici mora biti pripis »Za razpisno komisijo«! O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku! S teboj se nikoli ne pogovarjam tam, kjer ležiš. Le svečo prižgem, stojim in molčim in te pustim počivati v miru. Pogovarjava pa se pogosto in mnogo, ko hodim s teboj, kjer si hodila skozi življenje. In se sprašujem (in ti mi odgovarjaš) o večnih skrivnostih sanj in življenja; sanj, ki sem jih sanjal s teboj in ki jih ne neham sanjati, življenja, ki sem ga živel s teboj in ga moram do kraja živeti. (Tone Kuntner: S teboj) V spomin Tebi, draga mama Elizabeta Mesarec rojena Polanec S TRNOVSKEGA VRHA 50 Na današnji dan pred tridesetimi leti si dokončala svojo zemeljsko pot … A nisi umrla, saj Te nosim s seboj, se o Tebi pogovarjam in sem takšen, kakršen sem, prav zaradi Tebe. Pogrešam Te. Spoštljivo se zahvaljujem vsem, ki z menoj ohranjajo misel nate. Sin Vinko z družino in sestra Marija KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, črne in bele, lekhorn, 19-tedenske, v začetku nesnosti, proda- jamo. Možnost brezplačne dostave. Tel. 040 531 246, Rešek, Starše 23. PRODAM prašiče, težke od 25 do 50 kg. Tel.041 370 954. Štajerski TEDNIK torek, 20. 10. 2020  COLOR CMYK stran 32 Danes bo sončno z jutranjo meg- lo po nekaterih nižinah. Čez dan se bo v zahodni in delu osrednje Slovenije oblačnost povečala, zapihal bo jugozahodni veter. Naj- nižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem do 10, najvišje dnevne od 12 do 18 °C. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Nekoliko topleje bo. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Rojstva: Aida Begović, Gosposvetska cesta 27c, Maribor – deklica Ema; Anita Kelemina, Loperšice 42, Ormož – deklica Ajda; Monika Klančnik, Paradiž 85b, Cirkulane – deček Adrijan; Staša Kancler, Dvorjane 64f, Spodnji Duplek – deklica Aurora; Klara Zemljič, Ulica Bratov Berglez 43c, Pragersko – deklica Lucija; Marjetka Gaj- šek, Dolena 6, Ptujska Gora – deklica Lara; Aleksandra Majcen, Zagorje 4, Sveti Tomaž – deček Maks; Mateja Kramberger, Destrnik 48, Destrnik – deček Jurij; Tanja Vidovič – deček Lev; Karmen Petek – deček Maks; Lucija Bajec – deček Matija in deklica Sofi ja. Poroki – Ptuj: Goran Stevanović, Strajna 42, in Danijela Nikolić, Piran, Stopniška pot 1a; Vid Stermšek, Mestni Vrh 88e, in Maja Šarc, Ptuj, Ul. Anice Kaučevič 3. Foto: Sta/M24 Podravje  Nadškofov poziv Dan mrtvih brez molitev na pokopališčih Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je konec minulega tedna na novinarski konferenci sporočil, da letos ob 1. novembru na pokopališčih ne bo javnih molitev in blagoslovov. V navodilih, ki so jih izdali ško e, je zapisano, da zaradi epidemije letos na pokopališčih ne bo javnih molitev in blagoslovov. »Duhovniki bodo opravili molitve in blagoslove grobov brez navzočnosti vernikov. Zato vabim vernike, da obiščejo grobove in se v molitvi hvaležno spomnijo pokojnih na način, da ne bo prihajalo do nepotrebnega dru- ženja in okužb. Varovanje zdravja je naša naloga in dolžnost,« je dejal Zore in pozval k sledenju ukrepom vlade. Katoličani v oranžnih statistič- nih regijah pa se lahko udeležijo svetih maš v svojih župnijah, ki so od petka omejene na deset verni- kov. »Zlasti ob koncih tedna bo to povzročilo veliko preglavic duhov- nikom, ki bodo morali odločati, kdo se bo lahko udeležil maše in kdo ne. Zato duhovnike vabim, da v takšnih primerih omogočite ver- nikom prejem obhajila zunaj svete maše,« je navedel Zore. Če bodo oranžne regije prebarvane rdeče, bodo tudi tam maše pred verniki odpovedali. Kot je pojasnil, bodo ljudje po- sebej opozorjeni, naj prihajajo na potrebni razdalji, kakor v trgovino, in ob strogem upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov. »Je pa po- membno, da ljudje ohranjajo stik z zakramenti, to je za kristjanovo vero bistvenega pomena,« je iz- postavil. V četrtek je umrl tudi en duhov- nik s covidom-19. Po Zoretovih be- sedah pa je trenutno v karanteni šest duhovnikov, pet pa je okuže- nih z novim koronavirusom. »Lastnik mora v svojem gozdu dopustiti čebelarjenje, lov in rekre- ativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi. V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, kot so na primer kostanji, se lahko drugim obiskovalcem na- biranje takih plodov prepove. Če je pristojni organ lokalne skupnosti na predlog lastnika gozda odredil prepoved nabiranja, morajo ljud- je, ki nabirajo gozdne plodove in sadeže, prepoved upoštevati,« so pojasnili na Ministrstvu za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Doslej le peščica prepovedi, v Podravju nobene Da bi lastniki gozdov prepo- vedali nabiranje plodov v svojih gozdovih, v Sloveniji doslej ni bila pogosta praksa. Po podatkih, ki so jih zbrali na Zavodu za gozdove (ZGS), za podravski konec ni bila izdana nobena prepoved. Kljub temu da so haloški, slovenjegori- ški, prleški in pohorski gozdovi bo- gata rastišča številnih užitnih plo- dov ali zeli, od gob do kostanjev, borovnic, čemaža … So pa bile odločbe za prepo- ved nabiranja kostanjev izdane za gozdove na skrajno zahodnem delu Slovenije, gre za območje severne goriške in Krasa. Na ob- močni enoti ZGS Tolmin so imeli letos dva takšna primera, v minulih letih pa tri. Odločbe so se večino- ma nanašale na gozdna zemljišča na območju Kanalskega kolovra- ta (Brda–Kolovrat). Na območju Sežane so zadnjo odločbo izdali v letu 2015, pred tem pa dve v letih 1998/99. Za območje Pomurja si se Slovenija, Podravje  O prepovedi nabiranja kostanjev v zasebnih gozdovih Čigavi so gozdni plodovi: od vseh ali od lastnika Slovenski gozdovi niso le zakladnica lesnega bogastva, temveč tudi raznovrstnih užitnih plodov, ki so hrana ljudem in živalim. Jeseni je v gozdovih aktualno nabiranje gob in kostanjev. Toda: so plodovi v gozdovih prosto dostopni vsem ali pa imajo morda lastniki pravico dostop do gozda in nabiranje plodov omejiti. Foto: MZ 25. člen Zakona o gozdovih med drugim pravi: »V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko dru- gim nabiranje takih plodov prepove.« Prepoved na predlog lastnika gozda odredi pristojni organ lokalne skupnosti. V gozdu ograja ali ne Zanimivo je vprašanje, ali sme lastnik svoj gozd zavarovati z ograjo ali ne. Tudi to je področje, ki je kot dvorezni meč. Na prosto dostopnem zemljišču lahko ljudje počnejo marsikaj nečednega, medtem ko ima lastnik po drugi strani z njim obveznosti. Nemalokrat se zgodi, da kdo v gozd pripelje in odloži cel kup odpadkov, lastnik pa je tisti, ki jih je dolžan odstraniti. Veliko je nevestnih sprehajalcev, ki kar v naravi odvržejo robčke, plastično in papirnato embalažo od hrane ter pijače, pločevinke … Tudi to mora, če želi imeti lep gozdič, lastnik za drugimi počistiti sam. Kako je torej z ograjami okrog gozdnih zemljišč. So dovo- ljene ali ne? Na MKGP so pojasnili: »Lastnik gozda mora v svojem gozdu dopusti- ti prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma prido- bitne rekreativne dejavnosti.« Torej: v primeru, da se v gozdu postavi adrenalinski park, glamping hiške ali kakšno drugo novodobno rekreacijsko-turistično atrakcijo, ki se seveda mora tudi uradno izvajati, potem se sme gozd zagraditi. Foto: Sta/M24 Omejitev plodov 2 kg na dan velja za: gobe, kostanje, bo- rovnice, maline, robidnice, gozdne jagode, brusnice in mah. Omejitev 1 kg na dan velja za: čemaž in vse druge rastline. Splošna prepoved nabiranja velja za zavarovane rastlin- ske vrste. Foto: Zarja/M24 Gozdarji na obiskovalce gozdov apelirajo, naj gozd po obisku zapustijo tak- šen, kot je bil, ko so vanj vstopili. je eden od lastnikov zemljišč prido- bil odločbo o prepovedi nabiranja kostanjev na njegovi gozdni parce- li v letu 2014, za zemljišče v Zgor- njih Petrovcih. »Ostale območne enote ZGS v letošnjem in preteklih letih odločb, mnenj ali soglasij, povezanih s prepovedjo nabiranja kostanja, niso izdajale. Prav tako ne tovrstnih dokumentov za pre- poved nabiranja drugih plodov,« so razložili na MKGP. Poziv k ohranjanju gozdov »V gozdu rastejo številni gozdni sadeži ali gozdni plodovi, s kate- rimi se hranijo živali in ljudje. Pod določenimi pogoji jih lahko rekre- ativno nabirajo tako lastniki kot nelastniki gozdov. Med gozdne plodove štejemo kostanj, borov- nice in robidnice, pa tudi brusnice, robidnice, gozdne jagode in drugo. Pravilnik o varstvu gozdov določa, koliko plodov lahko v gozdu nabe- remo. Večinoma so količine omeje- ne na dva kilograma, za nekatere plodove ali zeli pa tudi na kilo- gram,« dodajajo na MKGP, skupaj z državnim zavodom za gozdove pa javnosti sporočajo, naj se z goz- dovi ravna skrbno in odgovorno. »Gozd ni samo obnovljivi vir lesa, je tudi bogat vir biotske raznovrstno- sti in naravnih vrednot, ki so osno- va za ekološko ravnotežje v naravi. Prispeva k ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode. Prebivalcem zagotavlja prostor, v katerem ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepijo svoje zdravje. Obenem pa je gozd pomemben del naravne in kulturne dediščine. Odnos družbe do gozda in njegove rabe je odraz njene kulture. Lepota pokrajine, možnosti za gibanje in dejavnosti, blagodejni vpliv na okolje in les so le nekatere dobrine gozda, ki bi se jih resnično zares zavedali šele, ko gozda in njegovega dobrodejnega delovanja v našem okolju ne bi bilo več.«