V OKVIRU Velikokrat smo že ugotovili, da je novi gospodarski sistem odkril slabosti administrativnih odnosov, da s svojimi osnovnimi izhodišči ruši administrativna pojmovanja gospodarjenja. Te slabosti so se n ostri luči pokazale tudi o delitvi osebnih dohodkov, v pojmovanju ekonomske upravičenosti, zmogljivosti in tudi družbene odgovornosti. Za adminstrativno gospodarjenje, za planiranje standarda, so bili značilni dogovorih lestvice in o skladu s tem so bila zagotovljena sredstva. Zato se nam zdi, da so nekateri, res zelo redki delovni kolektivi, ravnali napačno, ker so si skušali najprej razdeliti dohodke. Ob tem so pozabljali na go- je pa o skladu z gospodarskimi zakonitostmi. Če je namreč neki kolektiv v svojih željah presegel zmogljivosti, se to nujno odrazi o dohodku. Če je prehitro vzel preveč, mora ta višek uskladiti z zmogljivostjo. Vse to pa pomeni, da bo moral poslej vsak kolektiv zelo dobro in preudarno gospodariti, da bo moral skrbno določati višino osebnih dohodkov. Vsako realno povečanje bo mogoče samo na račun večje rentabilnosti. Možni so seveda tudi trenutni gospodarski, ali bolje — računovodski kompromisi. Na račun skladov je mogoče trenutno povečati osebne dohodke. Toda, ali je to pametno? Posegati o sklade pomeni real- Osnova je - rentabilnost spodarska merila, pozabljali so, da je treba dohodek ustvarjati ne samo v tromesečju, ne samo za eno leto, ampak da dobro gospodarjenje zahteva perspektivnost, računa z rentabilnostjo. Edino iz dolgoročnega izhodišča je mogoče realno oblikovati dohodke. In kaj se je zgodilo? Nekateri kolektivi so precenili svoje zmogljivosti, površno so ocenili tržišče in ob koncu leta so se znašli v nenavadnem položaju. Vsi izračuni so namreč pokazali, da niso ustvarili predvidenega dohodka. Če hočejo o redu zaključiti poslovno leto, morajo zmanjšati osebne dohodke ali sklade. To pa seveda ni v skladu z našimi težnjami po povišanem standardu, bo morda kdo porekel. Res je, da to ni v skladu z našimi željami in hotenji, no manjšati gospodarsko osnovo, pomeni nesmotrno gospodariti, kajti že bližnja bodočnost bo pokazala ose slabe posledice. Poleg podjetij, ki so površno ocenila svoje zmogljivosti in precenila plačilne sposobnosti, se pojavljajo nekatera nova, majhna podjetja, ki so nastala iz komunalnih pobud — imeti za vsako ceno industrijo — ki pa ne premorejo nobenih sredstev za sklade. Ukinitev pavšalnega obdavčenja in druge olajšave so pokazale, da ta podjetja niso sposobna, da s trenutnimi zmogjivostmi rentabilno gospodarijo. Če za ta podjetja ne bomo v najkrajšem času poiskali ekonomskih rešitev (ne pa različnih olajšav in združitev), bodo ti kolektivi po krivdi drugih tudi v prihodnje prikrajšani pri dohodkih. -vim RAZMIŠLJANJE PRED ZASEDANJEM ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE PLANIRANJE IN SAMOSTOJNOST KOMUN V teh dneh bo začela Zvezna ljudska skupščina | | razpravljati o predlogu zveznega družbenega plana | | za leto 1962. S tem bodo prešle razprave o pred- | | loženem osnutku plana za naslednje leto v svojo | 1 zaključno fazo. Naš najvišji predstavniški organ | 1 bo razmotril predlog plana, proučil in pretehtal bo | | ugotovitve, zapažanja, predloge in pobude, ki so | | vznikle že doslej v razpravah in ki jih bo še ob- | | rodila skupščinska razprava, se o njih izjasnil in | | sprejel ustrezen plan za naslednje leto. Iu!Ulllilllil!!llllllllllllllllll!!lin!!!lllllllll!!l Že dosedanje razprave o predlogu družbenega plana kažejo na to, da je pričakovati v skupščini zelo živahno, temeljito in poglobljeno razpravo. Opaziti je namreč, da razgovori o predlogu plana za naslednje leto vse bolj preraščajo v širše razprave o pojmovanju plana, o njegovi funkciji, o metodi planiranja, o skladnem razvoju planiranja z djnamiko v naših družbenih odnosih in podobno. Nobenega 4yoma ni, da je prav zaradi teh obeležij razprava o predlogu plana še bolj zanimiva kot običajno, ker so se v njej pojavila po vsebini, nova, širša družbena in ekonomska merila za presojo dor ločil, proporcev in ukrepov, ki jih predlog plana vsebuje. Zakaj pravzaprav gre? Osnutek plana je, skupaj z nekaterimi spremembami v mehanizmu sistema delitve sprožil, čim je bil izdelan, nekaj načelnih vprašanj. Med temi vprašanji so bila tudi naslednja. Prvo tako vprašanje zadeva problematiko gospodarskih investicij. Sredstva iz splošnega investicijskega sklada naj bi bila namenjena izključno dolgoročnim naložbam, se pravi, potrošila naj bi se izključno za investicije v ba- zične gospodarske dejavnosti. Ostale gospodarske investicije naj bi prešle v pristojnost podjetij, komun in republik. Tak razvoj investicijske aktivnosti je verjetno v redu, ker se je doslej pokazalo, da ni najbolj srečno, če se federacija neposredno ukvarja z investiranjem, da ni dobro, če se udomači mišljenje, da mora za razvoj bazičnih gospodarskih dejavnosti skrbeti izključno federacija in podobno. Ustrezna sredstva za take investicije je vsekakor možno zbrati tudi na drug način. Toda, istočasno ko se bistveno menja struktura vlaganj iz splošnega investicijskega sklada, ostaja ta po svojem obsegu nespremenjen. To pomeni, da morajo poskrbeti za gospodarske investicije v druge dejavnosti podjetja, komune in republike. V tem pogledu se odpira za komune in republike tudi izvor sredstev. Ta sredstva pa ne prihajajo iz splošnega investicijskega sklada, temveč se bodo formirala z višjo udeležbo komun in republik v sredstvih za gospodarske investicije podjetij. S tem pa se nujno razširja udeležba investicij v splošni potrošnji in kar je še bistvenejše, gledano s stališča podjetij, se povečuje družbena aku- DVA UTRINKA IZ NASE ZUNANJETRGOVINSKE MENJAVE VEČ IZVOZIŠ - VEČ DOBIŠ! Izvoz v tujino, ki predstavlja nujnost in trdnost nacionalnega gospodarstva za Slovenijo, bo po predvidevanjih plana v letu 1962 za 18,2 % višji. To pa pomeni velik vzpon 'h mobilizacijo novih zmogljivosti. Toda ob tem, ko se za-v^damo nujnosti povečanega izvoza, ne moremo mirno l^eiti nekaterih togih administrativnih predpisov, ki ne ?Podbujajo izvoza, ki ne nagrajujejo najbolj prizadevnih 111 uspelih izvoznikov, ampak tista podjetja, za katera milijo nekateri uradniki na pristojnih mestih, da so deviz najbolj potrebni. Če za naše gospodarstvo lahko trdimo, si prizadeva uveljaviti socialistična načela nagrajevanja Po delu, potem za izvoznike ta princip ne velja. Odgovor na to prepuščamo tistim, ki so takšna merila uveljavili. v Povsem normalno in pravič-P° se nam zdi, da bi bilo podjetji ki izvaža, za to nagrajeno, ^krati pa naj bi mu ta nagrada L^ogočila, da bi v bodoče lah-l o še več izvažalo in se tako čim manjših olajšav (ki jpdo vedno na račun nekoga ?Ogega) vključevalo v medna-kjOno delitev dela. O tem so k116 načelne besede že poveda-v in sprejete z odobravanjem. Pa jih trenutna praksa ne-ra- V čem je stvar? f. ,2 novimi instrumenti in ob-(jj^nnom dolarja smo znižali bo-ba e Posameznih izvoznikov. s je bilo znižanje potrebno, rli'6rr' se vsi strinjamo. Vpraša-- Pa je, če je bilo ustvarjeno 15?” razmerje, če smo z prispevali k iskanju no-j^hjih rezerv, k pocenitvi, ali n6 srno šli predaleč in posamez-Proizvode postavili pod tak °Zni režim, da se jih podjet- V . - !^Pika -Stol« Duplica, ki je ob neugodnih instrumentih ^ ne izplača več izvažati. .Uftier našega poznanega iz- letos izgubil polovico svojih skladov in začel preusmerjati proizvodnjo upognjenega pohištva na ravno, kajti izvoz le-tega je na osnovi predpisov za njih ugodnejši. Za nekatera druga podjetja je spet ugodnejše, da se trenutno preusmerijo na domači trg). Toda težišče instrumentov je na administrativnih merah, ki jih novi gospodarskih sistem negira, v izvozu pa imajo žal še odločujočo besedo. Izvoznik dobi namreč kljub zadnjemu povečanju na razpolago samo 7% deviz. To je po oceni gospodarskih in finančnih strokovnjakov premalo. S takšno udeležbo namreč ni mogoče zagotovili redne dobave reprodukcijskega materiala, še manj pa sodobne, moderne opreme, ki je edini stvarni pogoj za uspešno mednarodno trgovanje in vključitev v mednarodno delitev dela. Administrativna togost onemogoča proizvajalcem lastno, hitro in primemo nabavo surovin. še mani na opreme. C« pa bi proizvaj alci-i^vozniki sami razpolagali — recimo z 20°/i ustvarjenih deviz, bi se njihova zainteresiranost in • sposobnost za izvoz znatno povečala. Namesto davčnih olajšav, premij, ki sd vse administrativen instrument, bi kazalo v bodoče težiti k udeležbi ustvarjenih deviz. V tem naj bi bila glavna nagrada in stimulacija. V sedanjih pogojih pa se dogaja, da bi podjetje z nabavo enega samega stroja zvišalo produktivnost in rentabilnost. Toda pogoji za nabavo so zapleteni, rok nabave tudi dve leti in dalj. S takšnimi ovirami res ni mogoč hiter razvoj;. ALI PROIZVAJALEC — ALI POSREDNIK To vprašanje se postavlja pred podjetja, ki del svojih izdelkov tudi izvažajo. Nekatera večja so se osamosvojila, ker so ugotovila, da preko svojih predstavnikov predvsem bolje proučijo tržišče, da se tako lahko hitreje prilogodijo novonastalim položajem, da je tako manj nevšečnosti in iznenadehj. Poleg tega pa je tak način zamenjave tudi cenejši za gospodarsko organizacijo. Ta usmeritev pa seveda ni pogodu nekaterim izvoznim podjetjem, ki trde, da jo lahko uspešno upravlja le izkušeno podjetje, da neposredno trgovanje odpira apetite po številnih potovanjih v inozemstvo (to je res) in da je njihova provizija v skladu z doseženim uspehom. Ali naj potemtakem izvozna podjetja j?klju$iiao,ia ;«i!S5jsve? Nikakor ne! Samo njihovo nadvlado je treba zmanjšati. Potrebna so predvsem za specializirane izvozno-uvozne naloge, za manjše izvoznike in tudi za ostale — če bodo prevzemale vloge solidnih posrednikov. Ne pa da skušajo preraščati v monopoliste, ki so se dvignili nad proizvajalce. VINKO TRINKAUS mulacija v splošni delitvi dohodka med podjetji in ostalimi družbenimi skupnostmi. Enostavno povedano, to pomeni določen premik v korist gospodarskih investicij in določen premik v udeležbi podjetij in ostalih družbenih skupnosti v delitvi dohodka v škodo podjetij. Nastane vprašanje, ali je taka orientacija plana v skladu z našimi družbenimi in ekonomskimi in-tencijami, ki izhajajo iz težnje po nadaljnjem razvoju in gospodarskem uveljavljanju delavskega samoupravljanja? Drugo vprašanje zadeva metodo zajemanja sredstev v gospodarstvu za federacijo. Poleg nekaterih kvantitativnih sprememb pri določanju obresti na vložena sredstva, pri prometnem davku, ki povečujejo dohodek federacije, naj bi tudi za naslednje leto ostal kot važen izvor dohodka federacije tako imenovani prispevek iz izi*d-nega dohodka podjetij, ki je bil ob prehodu na sedanji sistem delitve uveden izrecno le za eno leto. V svojem dosedanjem delovanju se je ta instrument dobro kompromitiral. Kompromitiral se je praktično, ne samo načelno, to je, ker jemlje po nekem ključu del čistega dohodka, ne glede na to, kako je nastal. Prispevek iz izrednega dohodka je prinesel obdavčitev nekaterih izrazito nizko akumulativnih podjetij, zasegel je del dohodka iztrošenih podjetij, krat-komalo prelil je del ekonomsko potrebne amortizacije v izreden dohodek, ker taka podjetja ne ustvarjajo v primarni delitvi ekonomsko zadostne amortizacije, posegel je po fondih tistih podjetij, ki z visokimi delovnimi napori do-segaj.o večji dohodek in potrebujejo za to tudi nadpovprečno količino sredstev za osebne dohodke, da bi mogla izplačati dosežene delovne in gospodarske 'učinke itd. Ob tem se porodi vprašanje: ali je mogoče v nekem daljšem razdobju trpeti v našem gospodarskem sistemu instrument, ki predvsem ne dosega to, kar smo od njega pričakovali, da bi zajemal dejanske posebne dohodke, ki pa negativno deluje na podjetja, ki napačno usmerjajo njihovo ekonomsko pozornost, ki bi prej ali slej povzročil večje preglavice v notranji delitvi čistega dohodka, ki daje pod videzom »zaščite« nizko akumulativnih podjetij ekonomsko potuho tudi nizko produktivnim nerentabilnim podjetjem, da pri obstoječi nizki ekonomski učinkovitosti vendar životarijo? In končno, predlog plana je načel tudi vprašanje skladne dinamike realne osebne potrošnje in produktivnosti, ali bolje rečeno, gospodarskih uspehov podjetij. V predlogu plana je namreč predviden dosti večji porast pro- duktivnosti dela (6 do 7 %) od realne osebne potrošnje (okrog 4 %) v odnosu na preteklo leto. S tem naj bi dosegli, kot je v planu navedeno, vzporedno dinamiko produktivnosti in realne osebne potrošnje za dve leti skupaj, to je za leto 1961 in 1962. Nobenega dvoma ni, da je nujno potrebno zasledovati odnos med produktivnostjo in realno osebno potrošnjo v daljših razdobjih, ker šele to dejansko pokaže realno sliko gospodarske politike, ki se vodi na področju potrošnje. Toda, v letu 1961 smo komaj uvajali sedanji način delitve dohodka, v podjetjih pa je vsa zadeva celo šele v dobrem teku in se bo vpliv sistema na dinamiko gospodarstva in delitve pokazal le do neke mere konec leta 1961, v večjem obsegu pa šele v letu 1962. Zaradi tega bi ne bilo priporočljivo, če bi v prvem letu delitve po novih pravilnikih zahtevali od delovnih kolektivov, da pokrijejo tista nesorazmerja v delitvi, gledano s stališča planskih proporcev, ki so nastala v dinamiki produktivnosti in osebne potrošnje in ki so posledica več vzrokov, pa tudi dosti takih, ki nanje kolektivi neposredno sploh niso mogli vplivati. Ne glede na vse to se odpre ob tem naslednje vprašanje: ali ne pomeni pravica delovnih kolektivov, da sami razdeljujejo čisti dohodek pravico na to, da sami odrejajo odnos med osebno potrošnjo ter obsegom in tempom gospodarskega podjetja, ki ga upravljajo? Seveda, to ne pomeni, da družbeni organi ne bi smeli ali mogli vplivati na politiko delitve dohodka v kolektivih. Gre le za to, kako svoj vpliv izvajajo? Vprašanje je, ali je določen odnos v delitvi čistega dohodka na sredstva za osebno potrošnjo in sredstva za gospodarski razvoj podjetja posledica ekonomske nujnosti, na katero vplivajo seveda družbeni organi, ali pa je posledica administrativno predpisanih meril, nivojev, proporcev delitve. Seveda, če gre za instrumente druge vrste, potem se nujno odpre vprašanje, kaj je s samostojnostjo delovnih kolektivov pri delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij? Ta in še nekatera druga vprašanja so nas opozorila na to, da se kažejo občutne vrzeli med pojmovanjem plana, med razvojem metode planiranja in med razvojem družbeno ekonomskih odnosov pri nas. Pri sestavljanju osnov plana še vedno izhajamo predvsem iz predpostavke, kaj bi vse hoteli zgraditi z neposrednimi investicijami s strani federacije, republike itd. Teh želja običajno ni malo, ker so potrebe zelo velike. Na osnovi tako ugotovljenih potreb pa (Nadaljevanje na 2. strani) ■■■UBUKHI ■BSBRSBa-. — Kaj se nismo zmenili, da bomo letos kompozicijo zamenjali? — Seveda smo se, ampak to je bilo že lani... ....... --- Karikatura: MILAN MAVER _ iO 't. • š .............................. ' ' •• OBISK V TOVARNI POLJEDELSKEGA ORODJA IN LIVARNI MUTA Naš davek na produktivnost Nič kolikokrat smo že ugotovili, da je 25-odstotni izredni prispevek dohodka izrazito fiskalni instrumen, ki prizadene predvsem kolektive, ki dobro gospodarijo. Zato nič čudnega, če se je tega instrumenta sedanje delitve dohodka oprijelo ime — davek na produktivnost. Primer tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta je v tem pogledu še posebej zgovoren. Podjetje je zelo staro, saj je bilo ustanovljeno še pred štiri sto leti. Pred leti, ob gradnji dravskih hidrocentral, so enega obratov — livarno preselili v Sosednjo Vuzenico. Postavili so novo stavbo, porabili Pa stare stroje in druge naprave. Zdaj je iz knjigovodskih podatkov razvidno, da je v podjetju kot celoti že odpisano ISVo vrednosti sredstev. V starem obratu, ki prispeva več kot polovico reali-racije in čistega dohodka podjetja, pa so še na slabšem. Dosegli so nič kaj zavidanja vredno številko: 99 V«! Razna preračunavanja elementov delitve dohodka po starem in sedanjem načinu delitve dohodka nikakor ne morejo posredovati realne podobe, lahko pa nudijo informativno sliko. V tovarni poljedelskega orodja m livarni Muta so prav zavoljo tega lanskoletni bruto produkt preračunali po letošnjih instrumentih. Ugotovili so, da bi lani (pri realizaciji 1020 milijonov in za 12 Vo višji produktivnosti kot leta 1959) podjetje moralo plačati 31 milijonov izrednega prispevka po stopnji 25 °/o. Od tega bi na stari . obrat odpadlo približno -5 milijonov. Letos v prvem polletju se je produktivnost dvignila za nadaljnjih 11 “/o. Slednje pripisujejo predvsem spodbudnemu nagrajevanju po delu. Ob proizvodnem planu (za cca 10‘V* višjem kot lani), je podjetje plačalo 21,712.000 dinarjev izrednega prispevka. Samo stari obrat je to obdobje »prispeval« 8 milijonov. Sicer pa računajo, da bo moralo podjetje do konca leta vplačati še nekaj manj kot 20 milijonov. Številke so dovolj zgovorne in povedo vse. Kajti nikakor niso. sprejemljive razlage, tistih, ki pravijo: kaj bi se razburjali za tistih nekaj milijonov, ko pa ste že pri prvi delitvi bolje odrezali. Toda ugodni gospodarski rezultati so predvsem posledica dobrega dela, visoke produktivnosti na iztrošenih strojih. To se pravi zasluga izrednih naporov. Tako ob takih primerih, kot ga omenjamo, postane šo bolj očitna misel, izrečena v naslovu: gre z davekma 'produktivnost, ki zajame dobršen del ali celoto, sadov boljšega gospodarjenja z delom. Ob vsem tem pa se znova porodi misel, da je treba vztrajati na drugačnem načinu zajemanja družbene akumulacije, izredni prispevek pa zajemati samo tam, kjer zaradi izredno ugodnih okoliščin nastaja. -mG Pripomba uredništva: Ko je bil prispevek pripravljen za tisk. se na odboru za gospodarstvo Zvezne ljudske skupščine sklenili, da bodo podjetja z nizko vrednostjo osnovnih sredstev oprostili plačevanja izrednega prispevka iz dohodka. Zelo smo veseli, da potemtakem objavljamo zadnji prispevek o tem problemu. BOLJŠA POT DO *U;V O 2 ENIH TEKSTILNIH SUROVIN POSLOVNE ZVEZE KOT REGULATOR UVO ZA Intervju s Slavkom Zalokarjem, predsednikom republiškega odbora tekstilcev in usnjarjev ZSJ Za intervju smo tov. Zalokarja zaprosili po ple- Govmim blago. Z večjo participacijo pri Za intervju smo tov. Zalokarja zaprosili po pie- Žoto- devizah bi se položaj bistveno narnem zasedanju Republiškega odbora tekstilcev in eene vrste bombaža in so nakupo- spremenil ne samo glede nakupa . , . ,i • • + i-sx5 s_ valci Državnega urada za material- inozemskih surovin, ampak tudi usnjarjev. Odgovori so torej vsklajem s stališči in ,,e rezerve trdili, c!a zaraiU zamu- sklepi plenuma, ki je neurejeno preskrbo z uvož6ni- jehega nabavnega roka ni mogoče - - ustreči naročnikom, so bombažarji glede izvoza. Podjetja bi bila veliko bolj zainteresirana zanj. mi surovinami prikazal kot osrednji problem, hkrati pa je priporočil, naj bi se tekstilna in usnjarska podjetja združila v poslovne skupnosti in preko teh prišla do ustreznih in zadostnih surovin. Tekstilne tovarne se že dolga leta pritožujejo nad neustreznim asortimentom uvoženih surovin, ki jim večkrat prekriža .proizvodne načrte in celo ustavi proizvodnjo posameznih vrst blaga. Zakaj menite, da bi z organizacijo občasnih, predvsem pa stalnih poslovnih skupnosti nastal večji red pri uvozu? Pri sedanji organizaciji uvoza so imela tekstilna podjetja zelo majhne pristojnosti. Samostojno so si lahko izbrala le uvozno podjetje, predložila vzorce zaželenih surovin in dajala pristanek na ceno. V vsem drugem so imela in še imajo vezane roke. Nakup surovin je večidel še centraliziran v državnih aranžmajih. Takšna nabava pa ni vedno ekonomična. Vzemimo za primer. nakup bombaža. Ta je borzni artikel, nakupni roki pa so zelo kratki. Pogosto zainteresirana podjetja ne utegnejo nakupovalcem, ki se mudijo v tujini, sporočiti niti, ali soglašajo s cenami, ki so se nepričakovano spremenile, niti, kakšne surovine naj nabavijo, če prvotno določenih ni na prodaj. Nakupovalci ravnajo po lastni presoji, žal večkrat negospodarno. Posledice tega ste že sami omenili: nenehni zapleti pri realizaciji proizvodnih načrtov. Poslovne skupnosti pa bi lahko industrijskim podjetjem v okviru objektivnih možnosti zagotovile pravočasno dobavo in ustrezen asortiment surovin. Precizirale bi kakovost, nabavne roke, tehnične in prevzemne pogoje ter cene surovin. Trenutno je to vprašanje zelo aktualno, zakaj zaloge bombaža zadoščajo kvečjemu do aprila, Razen tega prihodnje leto ne bomo več dobivali bombaža; iz ZDA, ki so bile do zdaj eden izmed glavnih virov te surovine. Predvidoma bomo dobivali: bombaž iz sedemnajstih držav, zato je treba tembolj paziti na nabavno politiko, da z nenehno menjavo surovin ne bi trpela kakovost izdelkov in z njo vred gospodarski uspeh. ' : f '' Ali bodo poslovne skupncfsti same kupovale surovine? Naročnikom surovin bi s tem zelo ustregli, ker bi bilo.konec negotovosti, ali dobe zaželene surovine ali ne. organizirali svojo poslovno skupnost in poslali sporazumno z uvoznikom nekaj .sposobnih ljudi v Združene države. Na veliko začuden je, vseh so dobili vse zaželene vzorce. Če s katerim niso bili zadovoljni, so jim prodajalci prinesli druge na ogled, tako da so v celoti zadovoljivo sklenili kupčije. Izgovarjanje nakupovalcev iz uvoznih podjetij, da te ali one surovine ni mogoče dobiti-, tore j, ni bilo vedno, upravičeno. Pač niso bili dovolj zainteresirani za to, da bi kolikor mogoče' ustregli naročnikom. Letos spomladi so tekstilna podjetja v naprej plačala bombaž. Ker Narodna banka ni pravočasno odprla akreditiva, je z bombažem naložena ladja celih pet tednov stala v newyorškem pristanišču. Bodo poslovne skupnosti lahko preprečile takšne nerodnosti? Samo v primeru, če bi nakupovalci' imeli v rokah devize. To pa je zdaj izključeno. Četudi bi tekstilna podjetja povečala izvoz in poiskala ‘nova tržišča, bi jim z izvozom pridobljene devize ne zadoščale za nakup inozemskih suro-vin. Ostaja jim namreč samo 7 »/o deviz, ki jih dobe za prodaho Ob dosedanji organizaciji uvoza najbrž samoupravni organi niso mogli posegati v to področje. Asortiment surovin je bil določen v proizvodnem načrtu, cene pa določajo borze. Razpravljali so lahko kvečjemu o uvozniku. Zdaj bodo nemara laže vplivali na nabavno politiko surovin? Vsekakor, ker bodo poslovne skupnosti določale tudi tehnične in prevzemne pogoje. Prevzem v kraju nakupa, klasifikacijo, obliko transporta ipd. O vsem tem bodo prej razpravljali samoupravni or- gani vseh podjetij, ki bodo preko poslovnih skupnosti nabavljali surovine. Seveda pri teh razpravah ne bi smeli misliti samo nase, ampak na vse člane za tisto, kar je gospodarneje. Uvoznim podjetjem preostane torej samo še skrb za takšen transport in prevzem, kakršnega bodo diktirale poslovne skupnosti, ter za pravočasno dostavo surovin. Vloga uvoznikov se s tem bistveno spreminja. Seveda in upravičeno. S to spremembo se bo končalo včasih neupravičeno kovanje dobička na račun in v škodo naročnikov surovin. Predvsem pa, kakor sem že rekel, bodo le-ti prišli do zadostnih količin naročenega blaga, kar jim ni uspelo niti potem, ko so morali surovine vnaprej plačati in tako kreditirati uvoznike. Ma PLANINANJE in samostojnost komun EKONOMSKE ENOTE SKRBIJO ZA STROKOVNO VZGOJO Preskus znanja v Metalni m I V 1.1 I I |V. 1 V1'1!, 'j'..'-;- 'll i-Ti.iU J Tako-le so mi pripovedovali v »Metalni«: »Nič ne skrivamo, da smo tudi v našem podjetju pri strokovnem izobraževanju naših delavcev, pri določanju kandidatov za inozemske prakse itd., precej gledali na lepe oči, poznanstva in tako dalje. Zdaj, ko je ta skrb poverjena ekonom-, skim enotam,. se. je vse skupaj obrnilo. V šole, na pot na tuje gt edo tisti, ki zanje prizadeta , enota sodi, da jih bo najbolj potrebovala, da imajo za to največ pogojev...« Potem sem listal po zapisnikih s sej posameznih samoupravnih organov. Predlogi, živahna razprava, sklepi in vse skupaj znova. V enem zapisnikov na primer piše: »Ob razdelitvi sredstev centralnega sklada za izobraževanje -je odpadlo na našo enoto toliko sredstev, da bi v šolo za obratne tehnike lahko poslali štiri tovariše. Kogh? Upoštevati moramo tiste, ki že več let zastonj prosijo, pa vse ostale. Prijavilo se jih je šestnajst, -Koga, po kakšnem kriteriju. In —- koliko jih zdaj in v perspektivi, sploh potrebujemo?« Nekdo je predlagal, da bi naredili nekak preizkusni izpit. S sklepom so takoj zadolžili izobraževalni center podjetja, da pripravi preskušnjo. Do naslednje seje je bilo zaporedje kandidatov glede na njihovo teoretično znanje pripravljeno. Predsednik je povzel besedo: »Prve štiri lahko pošljemo v šolo brez pripomb. To gre še iz skupne blagajne. Sredstev v našem rezervnem skladu osebnih dohodkov nimamo mnogo. Za nadomestila osebnih dohodkov za dva tovariša pa bi imeli. Predlagam...« ' Ni . dokončal, pa je bilo že sklenjeno. Potem so ugotovili, da šest novih obratnih tehnikov še ne. bo dovolj.. Naslednja dva kandidata rade volje pristaneta, da ju na lastne stroške pošljejo v šolo. Prosita le, da bi jima tako uredili delo, da bi bila vedno v dopoldanski izmeni; da bi delala kakšno uro manj. Vsaj pred izpiti. ‘ Tudi ta prošnja oziroma predlog je bil soglasno sprejet. Kaj pa ostali kandidati?. ’ ■ ; Več kot: toliko jih zaenkrat ne morejo poslati v šolo. »Če se strinjate,« pravi predsednik sveta ekonomske enote, »bi preosta- f-č A š a. &'t, « & '%.%% li tovariši imeli prioriteto V novem šolskem letu...« Nihče, tudi neposredno prizadeti, ne nasprotujejo. Potem so prišla na vrsto službena potovanja. Uprava je predlagala, da bi na prevzem raznega materiala nekam v inozemstvo odpotoval neki tradicionalni potnik. Enota je zadevo postavila drugače. »Tisti material bo za nas. Imamo inženirja, ki je konstruiral nekatere novosti, ki jih bomo naredili prav iz tega materiala. Strokovnjak je in nemara bolj kot oni .tradicionalni' ve, kakšno kvaliteto materiala rabimo, če je naročilo točno izpolnjeno itd. On naj gre!« Takšni utemeljitvi je na prvi seji pritrdil tudi upravni odbor podjetja____ Ob vsem tem dogajanju si ^ekonomske enote v Metalni počasi ustvarjajo svoj program potreb po novih strokovnih kadrih. Centralni delavski svet in izobraževalni center bosta zlagoma skrbela samo še za nedvomno potrebno koordinacijo dela. In nič drugega. Neposredno odločanje slehernega proizvajalca v zadevah glede izobraževanja je že pognalo korenine na pravem mestu — v ekonomskih’ enotah Metalne. Tem pa trstih tovarišev, ki so odšli zato, ker jim najožji sodelavci presojajo veljavo, ni prav nič žal. Naposled ■ — velja naj delo oziroma rezultat dela. Za spanje na lovorikah, na kvalifikacijah in podobno, v Metalni skoraj ne bo več prostora. , M. G. (Nadaljevanje s 1. strani) skušamo potem zagotoviti sredstva za uresničenje' dogovorjenega programa gospodarskega razvoja. Povsem naravno je, da nas tak način planiranja nujno pripelje do spoznanja, da so želje večje od možnosti in da je vsak plan zelo napet. Ta spoznanja pa nas potem prisilijo v to, da pri iskanju izvorov za sredstva zanemarimo doseženo stopnjo v družbenih in materialnih odnosih, da zanemarimo realne možnosti, koliko je mogoče gospodarskim organizacijam odvzeti sredstev ne da bi vplivali na njihov lastni razvoj negativno, da dajemo pri presoji posameznih ekonomskih instrumer: jv prednost njihovemu kvantitativnemu učinku pred njihovim odrazom na družbeno ekonomsko razpoloženje in usmeritev kolektivov. V pogojih, ko so stopili delovni kolektivi in njihovi delavski sveti ter komune v areno neposrednega gospodarjenja, ko smo s sistemom notranje delitve dohodka odprli kolektivom možnosti, da z večjo in učinkovitejšo gospodarsko aktivnostjo utirajo sebi pot do boljših življenjskih prilik in da razvijajo svoja podjetja itd., se vsako neupoštevanje družbenih posledic naših ukrepov na področju gospodarstva mora nujno odraziti na dinamiki gospodarstva, in to ne le na družbenih, temveč tudi na materialnih rezultatih gospodarjenja. Verjetno bo držalo, da se nekatere slabosti planiranja že sedaj - na svoj način odražajo v naši gospodarski dinamiki. Razgovori o predlogu plana za naslednje leto so torej tehtnejši predvsem zato, ker se v njih jasno izraža potreba po tem, da na področju planiranja storimo enako odločne korake naprej, kakor smo jih v začetku tega leta storili na področju delitve dohodka. Tak napredek pa je mogoč le, če bomo v večji meri kot doslej računali z dejstvom, da so stopili delovni kolektivi in komune kot zavestni akterji, kot zreli subjekti v sfero gospodarjenja, da imajo neposreden ekonomski in družben interes na razvoju gospodarstva in da je potem naloga družbenih činiteljev predvsem v tem, da s svoje strani podpirajo in spodbujajo aktivnost kolektivov in komun in da po ekonomski poti vplivajo na čini skladnejši ekonomski razvoj. To se pravi, da je perspektiva gospodarskega planiranja ne v tem, d® družbeni organi centralizirajo sredstva za to, da neposredno in" vestirajo v gospodarstvo, ampak morajo zbirati sredstva predvsem za to, da z njimi vplivajo na razmah pozitivnih teženj v gospodar" ski aktivnosti samoupravnih organov. Tako razglabljanje o planu io planiranju je torej sedaj pred nami. Ne glede na to, koliko idej je mogoče uresničiti že v planu za naslednje leto, sprejetje tega plana ne pomeni, da naj bi odprtf vprašanja preložili za leto dnii temveč jih je treba pričeti proučevati in iskati ustrezne praktične rešitve že takoj v začetku nasled" njega leta. To je naša neposredna naloga in o njej bo verjetno več in bližje govora tudi v skupščinski razpravi. RESNICA 0 PIRANSKIH SOLINAH Delavska. enotnost št. . 35, z dne 2 septembra t. 1. je objavila članek pod naslovom »Zgodba Iz Piranskih solin — kadar ni sloge«, ki je zaradi težkih in neresničnih obdolžitev direktorja tov. Jožeta Žižka, objektivno predstavljal njegovo diskreditiranje. Na omenjeni članek je odgovoril tov. Žižek v št. 37, z'dne 16. septembra 1961. Ker je bita na ta način opozorjena na probleih Piranskih solin in njihovih odnosov s piransko občino široka slovenska javnost, smatra posebno komisija OK ZKS Koper, ki ie proučila celotno situacijo v podjetju in odnose med predsedstvom piranske občine in podjetjem oz. njegovimi vodilnimi ljudmi, da je prav, če s svojimi ugotovitvami seznani tudi širšo javnost. Podoba o razmerah m sporih v Piranskih solinah in v piranski občini v zvezi s Solinami, je v osnovnih črtah sledeča: Ce se gleda in oeehjuje celota, in splošna prizadevanja vodilnih ljudi v piranski občini in v podjetju, po-- tem je treba reči, in predvsem poudariti, da vsi težijo, za ksr največjim gospodarskim in splošno družbenim napredkom. Se posebej pa se je tov. Žižek kot direktor Piranskih solin zagrizel v probleme Solin. In sicer tako s stališča obstoječega stanja,-kot tudi glede na edino možno perspektivo podjetja, ki le ^ predvideni sodobni rekonstrukciji. Pri vsem tem .je pokazal pplnp iniciative in veliko požrtvovalnost in mu je v tem pogledu moči dati te priznanje, in sicer tako glede pravilnosti poslovanja, kot tudi glede uporabe sredstev, vštevši utemeljeno potovanje strokovne komisije v Brazilijo. Kar zadeva rekonstrukcijo, ni mogoče lov. Žižku očitati, da bi mimo sli preko občinskih-joru-mov hodil na vrije forume, še’ Zlasti pa so neutemeljene razne trditve vn namigavanja v zvezi z rekonstruk-cijo, ki so se pojavila v že omenjenem prvem članku v Delavski enot- nosti. Tako je komisija ugotovila skupno z vsemi prizadetimi vodilnimi tovariši v podjetju ih v občini, da ni točno; da organi samoupravljanja o rekonstrukciji niso bili dovolj in pravočasno obveščeni, temveč je rejnica prav nasprotna, namreč, da je kolektiv bil z rekonstrukcijo ne samo seznanjen, ampak je pri njej množično sodeloval, iz česar izhaja, .da je tudi očitek tovarišu Žižku, da je bila rekohstruk-njegova privatna zadeva, po Otn,i ‘r eija w-.JV» --u —o- - -* t— ----- :* P polnoma 'neutemeljena. Prav tako ni res, da bi tov. Žižek živel samo za rekonstrukcijo in da bi zaradi rekonstrukcije zanemarjal svoje ostale dolžnosti. Se posebej pa komisija poudarja, da je povsem netočna in zlonamerna trditev, da je tov; Žižek, ki je, ne sam, temveč kot član strokovne komisije; potoval v Brazilijo, tja potoval, čeprav je vedel, da z rekonstrukcijo ne bo nič. Kes je nasprotno, da je to potovanje bilo potrebno in tudi priporočeno od vseh forumov, ki so imeli s to zadevo kaj opraviti. Prav‘tako zlonamerna in tendenciozna trditev 'je, da Je' to potovanje stalo 3 milijone, v tem ko Je v resnici veljalo le 1,5 milijona din. V zvezi s t. Poleg tega smatra komisija di, da ni bila vedno opravičena smotrna njegova praksa hitrega dicevanja upravnega odbora, pa tudi je v takih primerih največ-'at šlo le za obveščanje UO o re~ Itatih potovanj v zvezi z rekon-tukcijo. Seveda pa je na drugi tani res tudi to, da so bile glede 1 sestav kolektiva, zlasti glede na stav delavskega sveta, ko je v ,em določeno število čisto preproda solinarjev, širše obrazložitve di objektivno pogojene in potreb-v gotovih primerih pa. zlasti ede nekaterih važnejših proble-ov, bile v neki meri povzročene 'dl z ozirom na zelo različna sta- lišča, ki so o teh vprašanjih obstojala, zlasti še, ker so nekateri vodilni tovariši v podjetju v teh razpravah pokazali prav tako preveliko trdovratnost, ki je šla vse do neupoštevanja sklepa delavskega sveta. Ne glede na zgornje ugotovitve pa je potrebno poudariti, da je pri reševanju stanovanjskega vprašanja, v pogledu strokovne izobrazbe itd. tov. Žižke pokazal veliko skrb za ljudi in polno razumevanje za vsakogar, ki je potreboval pomoč. Kot je bilo že omenjeno, pa so nekateri vodilni tovariši v Solinah, ki so tudi članiZK, in ki so si sicer prav tako prizadevali, da bo podjetje čimbolj še poslovalo in se razvijalo, šli v tej svoji akciji proti tov. Žižku, ki je — kot je bilo že povedano — imela sicer določeno vzročnost v njihovih medsebojnih odnosih, odločno predaleč, tako daleč, da so pozabili ne samo na to, da so komunisti, ampak tudi na osnovna etična pravila, ki bi morala veljati v odnosih med ljudmi nasploh, kar Je glavni vzrok, da se je celotna stvar toliko zaostrila In zapletla. V tej svoji akciji se ti tovariši, nekateri bolj, nekateri manj, niso ustavili niti pred podtikanjem neresničnih dejstev in očitnimi neresnicami, niti pred organiziranjem določenega pritiska na posamezne člane kolektiva, ki so pokazali odpor proti takšnemu ravnanju proti direktorju. Takšnih in podobnih nepravilnosti je bilo še več. Komisija pa zlasti zameri predsedniku delav-skaga sveta in sekretarju podjetja, n junci sodelovanje pri že navedeni časopisni kampanji, ko sta v bistvu novinarja Delavske enotnosti in Vjestnika u srijedu dezinformirala in ga pustila glede nekaterih- važnih vprašanj v zmoti, čeprav sta vedela, da stvari stojijo drugače. Tipičen primer v tem oziru je vprašanje že omenjenega potovanja v Brazilijo, ke nista novinarju odločno in jasno povedala, da je bil odhod v Brazilijo povsem umes£en in predvsem tudi odobren od vseh organov samoupravljanja. Značilno pri vse tem pa je — in to je eden od glavnih vzrokov, da Je sploh prišlo do takih problemov Menda ni gospodarske panoge, ki bi preživela toliko reorgani-. zacij in administrativnih posegov v njeno dejavnost, kot jih je trgovina. Komaj preboli eno, že se ukvarja z drugo reorganizacijo, enkrat centralizacijo, drugič decentralizacijo. Bilo bi pričakovati, da so se tovariši, ki delajo v trgovskih podjetjih ali pa se v občinah in okrajih ukvarjajo s trgovino, iz vsega tega marsikaj naučili in da te svoje izkušnje s pridom uporabljajo pri najnovejši reorganizaciji, ki je zdaj na dnevnem redu trgovskih podjetij. Se pravi, pri prizadevanju, da bi razdrobljena sredstva, namenjena za modernizacijo trgovine, koncentrirali in jih kar najbolj preudarno uporabljali. Toda marsikdo še vedno gleda na trgovino skozi administrativna očala; zanj trgovina ni gospodarska panoga, enakopravna z drugimi panogami, pač pa nekaj posebnega. V tem je vzrok vseh napak, vseh administrativnih posegov za združevanje trgovskih podjetij (prisiljevanja in groženj), ki jih danes srečujemo v mnogih občinah. Ni slučaj, da so na zadnjem razširjenem plenumu Republiškega odbora sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev, ki je bil 15. decembra v Ljubljani, v glavnem govorili o združevanju trgovskih podjetij. ZAKAJ ZDRUŽEVANJE? Znano je, da je trgovina doslej močno zaostajala za splošnim družbeno-ekonomskim razvojem. Hiter gospodarski napredek in naraščanje industrijske proizvodnje pa terjata, da jima trgovina sledi, kajti v nasprotnem primeru postaja ozko grlo blagovnega prometa. Nekaj podatkov: leta 1939 je bilo na Slovenskem 10.300 prodajnih obratov z 257.000 kv. metrov prodajnega prostora. Leta 1951 je bilo le 4220 prodajnih obratov. V zadnjih desetih letih se je število prodajaln povečalo na 5006, ki imajo približno 220.000 kv. metra prodajne površine, torej za eno petino manj kot leta 1939. Zmogljivosti trgovskih podjetij so zdaj znatno bolj izkoriščene kot pred leti, predvsem zaradi neprekinjenega obratovanja, racionalnejše prodajne tehnike, seveda pa tudi na škodo kakovosti postrežbe. Od leta 1957 do leta 1960 se je na primer število zaposlenih v trgovini na drobno povečalo za 9 %>, promet pa za 56 %. V trgovini na debelo se je v tem času zmanjšal prodajni prostor za 4 %, promet pa povečal za 60 »/c. Dosedanja sredstva, porabljena za razvoj trgovine, so bila v primerjavi s sredstvi, vloženimi v druge gospodarske panoge, zelo majhna. Največ teh sredstev je bilo porabljenih za gradnjo skladišč in 38 samopostrežnic, manjši del pa za adaptacijo starih lokalov in nabavo opreme, ki se je dokaj zboljšala, čeprav še ne zadostuje sodobni tehniki prodaje. Nov gospodarski sistem je precej izenačil pogoje ter zagotovil enakopraven položaj z ostalimi panogami. Gospodarjenje po tržnih pogojih in decentralizacija delavskega upravljanja sta postavila trgovino na nove temelje in ji dala jasnejšo perspektivo. Tem prvim korakom pa morajo slediti še popolnoma izenačeni pogoji trgovine z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi. Trgovina naj bb gospodarska organizacija, ki mora poslovati po tržnih pogojih ter ustvarjati z lastno akumulacijo, da bo sposobna skrbeti za svoj razvoj, za lastno razširjeno reprodukcijo, modernizacijo, za urejevanje življenjske ravni zaposlenih. Iz polletnih obračunov je moči razbrati, da je nov gospodarski sistem ugodno vplival na gospodarjenje v trgovskih podjetjih. Le-tem bodo letos ostala znatno večja sredstva kot v preteklih letih. Trgovina na drobno bo povečala svo- je sklade za 90 "/o, trgovina na debelo pa za 140%. Hkrati so se povečale tudi obveznosti trgovskih podjetij, saj morajo razen vlog v osnovna sredstva zagotoviti iz lastnih skladov tudi vloge v obratna sredstva in odplačevanje anuitet za kredite. Skupno je trgovina v prvem polletju letošnjega leta akumulirala kakih 5500 milijonov več sredstev; od tega odpade na sklade 3208 milijonov nasproti 1594 milijonov v prvem polletju 1960. Ta sredstva pa so v glavnem razdrobljena med številna manjša trgovska podjetja, ki sama niso sposobna tako hitro napredovati, kot zahteva naš splošni razvoj. Male trgovine s šibko materialno osnovo, s slabo organizacijo in tehnično opremljenostjo ne morejo zadostiti potrebam sodobne prodaje. Združevanje sredstev in naporov za modernizacijo trgovine postaja življenjska ' nujnost. Le močno in sodobno urejena trgovska podjetja, ki bodo sama skrbela za svoj razvoj, bodo sposobna izpolniti pričakovanja proizvajalcev in. potrošnikov. SLEHERNO ADMINISTRATIVNO PREDPISOVANJE JE ŠKODLJIVO Zdaj gre za to, kako zagotoviti tak napredek trgovine. Samo združevanje majhnih podjetij v kraju ali občini, ni pravilna pot. Tehnokratski in administrativni ukrepi nekaterih občin za združevanje trgovin in trgovinic, ki so plod razprav nekaj ljudi, ne pa zavestna odločitev delovnih kolektivov trgovskih podjetij, le škodujejo našim stremljenjem, povzročajo krajevni monopolizem in so tuji osnovnim načelom našega gospodarstva. Ne gre za kampanjsko združevanje trgovin, pač pa bi morali predvsem skrbeti, da bi sredstva, ki jih imamo za razvoj trgovine, uporabljali tako, da bi spodbujali koncentracijo. .Torej ne gre za združitev trgovskih podjetij, takšnih kot so, pač pa za združitev naporov za modernizacijo trgovine, za ustvaritev takšnih ekonomskih pogojev, v katerih se bo vprašanje združevanja trgovine reševalo normalno na tržišču, ne pa v pisarnah, pa naj bodo občinske, okrajne ali zvezne. Ko se bo tak proces začel, ne bo več vprašanja, ali naj se nek kolektiv pridruži ali ne. Odpadle bi številne jalove razprave s poslovodji in direktorji, kajti kolektivi bi kaj kmalu spoznali, da imajo samo dve možnosti: ali naj se vključijo v splošno prizadevanje za napredek trgovine^ ali pa zaprejo »štacuno«. Pri tem ima zelo pomembno vlogo tudi občina. Znano je, da je doslej malo ljudskih odborov vlagalo svoja sredstva (pravzaprav vračalo sredstva, ki jih trgovina daje njihovim skladom) za razvoj trgovine. Teh sredstev ni malo. Podatki nam govore, da komuna nima od nobene gospodarske organizacije toliko neposrednih koristi, kot prav od trgovine. Zdaj pa, namesto da bi se ljudski odbori potrudili, da bi vsaj del teh sredstev vrnili trgovini, marsikje predvsem razmišljajo, kako bi vsa bremena za razvoj trgovine prenesli na delovne kolektive, češ ko bomo združili vsa podjetja v komuni, bomo imeli eno samo močno podjetje in le-to bo moralo samo skrbeti za svoj razvoj. Dogaja se, da delovni kolektivi trgovskih podjetij bolj razumejo, kaj je treba storiti za napredek trgovine, kot pa razni odgovorni uradniki občin-. skih ljudskih odborov. V Vranj- skem je na primer kolektiv tamkajšnjega trgovskega podjetja ugo-tovil, da bi lahko boljše posloval, če bi se priključil večjemu trgovskemu podjetju v Celju, torej podjetju, ki ima sedež v drugi občini. Kaj hujšega! Poklicali so jih na občino in jim povedali, da zbor proizvajalcev ne bo odobril takšne priključitve, da jim bodo odpovedali lokale itd. Podobnih primerov je več. Gre pa tudi za pojave, ko nekatera detajlistična podjetja, ki so doslej dobro gospodarila, povečevala promet, uveljavljala dosledno samoupravljanje in se organsko razvijala, silijo, da se morajo združiti z grosistom, ki ne dosega rentabilnosti in ekonomske moči detajlističnega podjetja. Vsako administrativno odrejanje, kakšna naj bo organizacija trgovine v občini, okraju ali celo v zvezi, je škodljivo. Zavzemati se je treba za organsko rast močnih podjetij, nikakor pa ni moč podpirati predlogov, da bi združevali trgovino neodvisno od razmer na posameznih področjih. V današnjih pogojih se je mogoče zavzemati le za postopen razvoj močnih trgovskih podjetij, za proces, ki se je že začel in ki bi ga z administrativnim predpisovanjem, kakšna naj bo organizacija trgovine na določenem področju, samo zavirali. Pri vsem tem pa nikakor ne bi smeli pozabiti, da je treba hkrati krepiti neposredno upravljanje zaposlenih, da je treba še nadalje in še bolj kot doslej skrbeti za rast ekonomskih enot in novih samoupravnih organov. Ponekod so namreč zadnje čase, ko toliko govore o združevanju, čisto požabill na samoupravljanje, namesto, da bi prav zdaj, ko gre za takšne pomembne odločitve, toliko bolj skrbeli za uveljavljanje neposrednega odločanja trgovskih delavcev. Kajti, veliko trgovsko podjetje nam bo več škodovalo kot koristilo, če v njem ne bo dosledno uveljavljeno delavsko samoupravljanje. J. V. EKONOMSKE ENOTE V PODJETJU VELETKANINA MARIBOR »Zakaj bi iskali, če imamo sami?« in zaostritev v Piranskih solinah — da so vodilni komunisti, v podjetju več ali manj pozabili na svojo OOZK, oziroma na sindikalno organizacijo in niso smatrali za potrebno, da bi v teh organizacijah sproti razčiščevali vsa tista vprašanja, ki so se postavljala bodisi v medsebojnih odnosih med njimi, bodisi v podjetju samem. Tako je komisija ugotovila, da je OOZK v Solinah, to isto pa velja, tudi za sindikalno organizacijo, ostala ob strani najvažnejšega dogajanja v podjetju in da so vodilni ljudje smatrali, da razčiščevanje njihovih medsebojnih vprašanj, pa tudi važnih načelnih vprašanj, spada bolj v kompentenco strokovnega kolegija ali pa njih samih. čeprav je šlo za vprašanja, ki bi jih morala razčiščevati osnovna organizacija ZK, pa tudi sindikalna organizacija že od samega začetka in postaviti stvari na svoje mesto. Tako pa je bila OOZK šele v zadnjem času in potem, ko so se zadeve tako zelo zaostrile in nakopi-.čile, seznanjena s temi problemi in je bila večina članov ZK postavljenih pred težko nalogo, da rešijo in razčistijo tisto, kar razgledanejši in vodilni člani ZK in sindikalne organizacije v podjetju niso mogli med seboj rešiti v preteklosti. Zato ni čudno, da politične organizacije v podjetju tej nalogi niso bile kos, saj je še sama komisija okrajnega komiteja uspela priti stvarem do dna in zadevo razčistiti šele po dvomesečnem intenzivnem delu in šele potem, ko je govorila z mnogimi člani kolektiva, bodisi posamezno, bodisi na sestankih. Na koncu komisija še poudarja; da sta o tej stvari razpravljala na skupni seji tudi sekretariata okrajnega in občinskega komiteja Piran, ki sta zgoraj podano analizo oz. oceno stanja v Piranskih solinah in -v piranski občini soglasno odobrila. To pa je storila tudi OOZK Piranskih solin na svojem nedavnem sestanku, ki je hkrati nekatere najbolj prizadete vodilne tovariše iz Piranskih solin tudi ostro kaznovala. Komisija okrajnega komiteja ZKS KOPER Kratek obisk v mariborskem grosističnem trgovskem podjetju VELETKANINA. Pogosto pripovedujejo zgodbo o godoku, ki se jim je zgodil letos poleti, prav takrat ko so začele delati ekonomske enote. V ekonomski enoti, ki skrbi za nakup in prodajo konfekcije in pletenin, je vodja enote odpovedal službo. Brez njega niso mogli biti, pa je uprava podjetja odločila po starem: poiskali ga bomo z razpisom v časopisu. Toda — ne. Za zadevo je izvedela prizadeta ekonomska enota. Sklicali so sestanek in po razpravi sklenili: upravi podjetja in centralnemu delavskemu svetu je treba sporočiti, naj ne iščejo nove moči. Vodjo enote imamo sami, zaupamo vanj; vemo, da je (tovarišica) pridna, vestna in sposobna. Njihova volja je obveljala. Eden prvih primerov ukrepanja ekonomskih enot v VELETKANINI, ki so pomagali omajati, čeprav še ne docela ovreči dvome v smisel decentralizacije samoupravljanja in odločanja. Sicer je treba povedati, da v tem podjetju glede decentralizacije samoupravljanja in odločanja doslej niso storili nič takega, da bi bilo tudi za druge kolektive kaj bistveno novega. So pa zato sebi, zase, poskrbeli za obilje novosti, za pot, na kateri že zbirajo izkušnje. Pa vendar — tisto, kar povedo, kar tudi dokažejo, ni ravno malo za — začetek. Na kratko: z obema pravilnikoma (o delitvi CD in OD) je centralni delavski svet predpisal osnovna merila za razdelitev sredstev. V podjetju so osnovali 3 ekonomske enote — vsako skladišče zase. Za upravo podjetja (vključuje upravno, komercialno in računovodsko službo, ekspedit in transport) ekonomske enote sorazmerno prispevajo za stroške poslovanja in za osebne dohodke. Zato pa je na ekonomske enote »razbit« operativni načrt podjetja — realizacija, dohodek, čisti dohodek in razdelitev na sklade, stroški itd. — Vse to se ločeno ugotavlja po enotah, vendar ima za letos podjetje še skupno »blagajno«. Sveti enot imajo za zdaj prvi »prvi delitvi« in uporabi sredstev skladov zgolj posvetovalni glas. Nekoliko drugače je pri razdeljevanju osebnih dohodkov. Glede na sistemizirano število zaposlenih je centralni delavski svet razdelil med enote sklad osebnih dohodkov. Za razdeljevanje osebnih dohodkov uporabljajo točkovni sistem (razpon 1 :3,33). Vrednost točke se spreminja vsak mesec, pač po tem, kako sta dosežena promet in dohodek podjetja, kakšen je koeficient obračanja, kakšni so stroški in kolikšen čisti dohodek in kolikšen je — glede na gornje elemente — sklad osebnih dohodkov v vsaki enoti. In še — manj je zaposlenih, več je vredna točka, oziroma obratno. Omenili smo, kako je ena ekonomskih enot sama izbrala novega vodjo. Istočasno je predlagala novo točkovanje za nekatera delovna mesta, ker se je pokazalo, da so bila nesorazmerno ocenjena. Potem: ker je zaslužek vsakega posameznika odvisen predvsem od čim-boljšega poslovanja njegove enote, v končni posledici pa tudi celotnega podjetja, se je kolektiv zagnal v delo. Planirani stroški še zdaleč ne bodo doseženi, koeficient obračanja, predviden s 7,5, je bil do konca oktobra dosežen z 8,13. In naposled tisto, kar najbolj zgovorno priča o prizadevanju tega 80-članskega kolektiva: za letos so predvideli 3,8 milijar- de dinarjev prometa. To bodo tudi dosegli, čeprav so zavoljo znižanja cen in opustitve prodaje nekaterih vrst konfekcije za milijardo dinarjev na slabšem! To, kar omenjamo, so le nekateri rezultati niti ne polletnega dela ekonomskih, bolje povedano obračunskih enot v VELETKANINI, ki so pravzaprav še vedno brez dejanskih pristojnosti. Toliko je dal in toliko pomeni za to podjetje prvi korak v decentralizaciji upravljanja in odločanja. Zdaj razmišljajo o nadaljnji poti. V podjetju je že izobešen pravilnik o upravljanju in poslovanju ekonomskih enot. Z njim je predvideno, da te enote — poslej bodo res ekonomske — gospodarijo in samostojno odločajo praktično o vseh zadevah. Skupaj s centralnim delavskim svetom bodo odločale zgolj še o planu in perspektivni politiki podjetja ter o uporabi sredstev rezervnega sklada podjetja in sklada skupne porabe. V zvezi s tem na primer predračunska enota »uprava« razmišlja, da bo treba še bolj decentralizirati razdeljevanje osebnih dohodkov s tem, da bodo ustanovili več obračunskih enot. V vseh enotah pa iščejo odgovor na vprašanje, kako od sedanjega nagrajevanja po kolektivnem uspehu preiti na pravično nagrajevanje dela vsakega posameznika. Nagrade, oziroma premije iz re-zarvnega sklada osebnih dohodkov (2 °/ood celotnega zneska ustvarjenih osebnih dohodkov), ki jih lahko dobe posamezniki (saldokonist za zniževanje dni vezave terjatev, šoferji . za prihranek na gumah, potem dodatek za stalnost itd.) so namreč po mnenju kolektiva upravičene, vendar premajhna spodbuda še za večjo prizadevnost slehernega posameznika. Ob vsem tem pa povedo, da si še ne upajo pritrdilno odgovoriti na vprašanje, ali so že prek najhujšega, ali je začetek za njimi! Res, zavidanja vredna skromnost pa tudi znak resnosti in zrelosti tega kolektiva. -mG Kalejdoskop PABERKI IZ POROČIL IN ZAPISKOV Zaplet te zgodbe — če že sploh lahko tako rečemo — sega tja nekam v prvo polletje. Zato bo morda kdo rekel, češ, kaj pa pogrevate stare stvari. Vendar o tem primeru le ni čisto tako. Razplet namreč — če sploh lahko govorimo o njem — šele pride na koncu letošnjega leta, natanko na 30. decembra. Toliko za uvod, zdaj pa k stvari! Upravni odbor Šolskih delavnic ljubljanskih tehniških šol je tam nekje ob koncu prvega četrtletja zaprosil ustanovitelja, naj poveča odobreno dotacijo, kajti osi njihovi izračuni so kazali, da bodo dodeljena sredstva zadoščala samo do oktobra. Tako približno je bilo zapisano o njegovi prošnji. Ustanovitelj pa se je hotel najprej prepričati o upravičenosti te prošnje in je poslal v Šolske delavnice posebno komisijo. Pregledala je finančno poslovanje in napisala med drugim v poročilo in priporočilo ustanovitelju: ... >komisija je skupno z upravo zavoda ugotovila potrebna sredstva za redno poslovanje, in sicer za osebne izdatke v letu 1961 — o čemer pa niso zajete potrebne nove namestitve in morebitne novoletne nagrade — 48 milijonov dinarjev in za mateiralne izdatke 23,200.000 dinarjev, kolikor bodo znašali predvideni lastni dohodki delavnic. Tedenske informacije občinskega sindikalnega sveta okrajnemu svetu Zveze sindikatov, 16. nov. 1961: »V akcijo za izdelavo pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah se je aktivno vključil tildi zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora, ki je na dveh svojih sejah odločno nastopil proti nepravilnostim pri delitvi osebnih dohodkov in se postavil na stališče, da je treba te anomalije energično odpraviti.« * ■ > 'i Iz zapisnika prve seje zbora proizvajalcev: Predsednik: »Prehajam na deveto in obenem zadnjo točko dnevnega reda: Delitev dohodka v gospo-darskih organizacijah s posebnim ozirom na delitev osebnih dohodkov in na nesorazmerja, rezi. Preda- gospodarskim organizacijam, naj mu posvetijo ustrezno pozornost.« Zbor proizvajalcev sprejme naslednje priporočilo: »Ker se v zadnjem času pojavljajo razne anomalije pri delitvi osebnih dohodkov, pri- Mi smo že pred mesecem dni govorili 0 tem problemu ter sprejeli ustrezne zaključke. Zdi se mi, da z ozirom na budnost, ki smo jo pravočasno pokazali, ne bi bilo treba sprejemati kakšnih novih zaključkov. Predlagam pa, da bi sprejeli resolucijo, s katero bi opozo- BlIDMOST ki nastajajo v tej zvezi, jam besedo tovarišu poročamo gospodarskim organizacijam. da budno spremljajo rast prejemkov s posebnim ozirom na razlike med najnižjimi in najvišjimi.« ^ Iz zapisnika II. seje zbora proizvajalcev: Referent pojasni, da je od 38 gospodarskih organizacij, ki morajo imeti pravilnike o de- rili gospodarske organizacije na priporočilo naše zadnje seje.« Direktor tovarne klobukov, tehnični direktor tovarne kravat, sekretar podjetja za izdelovanje rokavic in direktor ra-čunsko-gospodarskega sektorja tovarne dežnikov podprejo predlog predgovornika in zbor proizvajalcev sprejme naslednjo resolucijo: »Na svoji seji (dne tega in tera nesorazmerja in anomalije, analiziral situacijo, ki je na- Komisija smatra, 'da je primerno vse lastne dohodke prepustiti zavodu za kritje materialnih izdatkov, da bi s tem stimulirali zavod pri iskanju večjih dohodkov, čeprav so o preteklih letih lastni dohodki presegali materialne izdatke.* In ob koncu komisija še pripominja: ilz navedenih razlogov komisija priporoča Svetu za šolstvo, da skuša povečati dotacijo delavnicam tehniških šol za leto 1961 na 48 milijonov dinarjev. Komisija pa pripominja, da ima zavod znatne rezerve še v obratnih sredstvih, in to o dolžnikih per 31. X1L 1960 4,800.000 dinarjev, v drobnem inventarju 6,905.000 dinarjev, o surovinah in ostalem materialu na zalogi 5,944.000 dinar jev, v sredstvih v banki iz leta 1960 3,605.000 dinarjev. Skupna obratna sredstva ca. 20 milijonov dinarjev znatno presegajo potrebe zavoda in bi z znižan jem teh sredstev lahko zavod kril primanjkljaj pri rednih stroških.* Ob koncu tega poročila še podpis komisije. A vse kaže, da še je komišiji pri podpisovanju strašansko mudilo, kako hi sicer prezrla celo vrsto stvari: Zakon o finansiranju šolstva pravi, da je ustanovitelj dolžan zagotoviti ustanovi sredstva za njeno osnovno dejavnost, kar pa je nekaj več kot samo sredstva za osebne dohodke. Zato tudi ne more biti nobena usluga Šolskim delavnicam, če se komisiji in morda tudi ustanovitelju zdi ^primerno ose lastne dohodke prepustiti zavodu za kritje materialnih izdatkov*. Tudi s tistim o drobnem inventarju ni mogoče o nobenem primeru soglašati. Ta drobni inventar so namreč prepotrebna učila, orodje, ki ga potrebujejo pri pouku o delavnicah. A prodajati to — menda res ni potrebno še posebej pripovedovati, da bi bilo več kot nespametno. Za tiste tri milijone in pol, kolikor jih imajo šolske delavnice n banki, pa je edina sreča, da so tam. Z njimi bo namreč lahko računovodja ob koncu decembra izplačal osebje, kajti ustanovitelj ni v letošnjem letu v svoji dotaciji zagotovil niti vseh sredstev za osebne izdatke. Primanjkljaj pri rednih stroških bo tako sicer poravnana iz čistega dohodka ustanove, a to ho pomenilo, da bodo stroji o delavnicah še naprej muzealije. Res škoda, da Zakon o finansiranju šolstva še ne velja za vse! H KRONIKI TEDNA JE PRISPEVAL: j. Referent: »Naši najvišji forumi so v zadnjem času posvetili precejšnjo pozornost delitvi osebnega morajo imeti praviimiie o ae- dohodka v gospodarskih orga- »č . . litvi dohodka, le-te sprejelo 1-, nizacijah in opozorili na neka- tega) je naš zbor temeljito V šestih gospodarskih organi- - zacijah so pravilnike že sestavili in zdaj razpravljajo o njih, v ostalih pa so šele na začetku poti. »Pri sestavljanju pravilnikov se pojavljajo naslednji problemi: — počasnost, ki je posledica neodgovornosti in nepoznavanja bistva notranje delitve ali pa špekulativnih teženj, — nesodelovanje širokega kroga proizvajalcev s komisijami za izdelavo pravilnikov, — nesorazmerja med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki, ki povzročajo negodovanje v delovnih kolektivih in kalijo notranje odnose ter so P ' 7. Ijiva. Hotel stala v zvezi s prevelikimi ne* sorazmerji pri izplačevanjil osebnih dohodkov, in sodi, da je s svojim priporočilom, sprejetim na zadnji seji, pravočasno pozval vse gospodarske organizacije na budnost ter svetuje vsem zainteresiranim, naj njegovo opozorilo vzamejo na znanje.« Za resolucijo so glasovali vsi navzoči. Iz tedenske informacije občinskega sin-v dihalnega sveta okraj- nemu svetu Zveze sindikatov, dne 16. decembra 1961: »Kar zadeva anomalije pri delitvi osebnih dohodkov, sme po temeljiti analizi ugotovil® da je nekaj vodilnih tovariše* neposredno prizadetih. Med nji11 mi so: direktor tovarne klobukov, ki je dobival v zadnje® tromesečju povprečno po 10» tisoč dinarjev na mesec... teh' nični direktor tovarne krava' s 97.000 dinarji... sekretar podjetja za izdelovanje rokavic s 102.500 dinarji... direktor ra-čunsko-gospodarskega sektori8 tovarne dežnikov s 93.000 dl' nar ji... Prosimo vas, da nam sporo' čite, kaj naj konkretno storim0 z zgoraj navedenimi primeri* olitično in gospodarsko škod- -t:‘[ 7 OLO Ljubljana — B. SAMARIN iniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii bi opozoriti prav na ta zadnji problem in zdi se mi, 1 da bi mu morali v razpravi po-| svetiti največ pozornosti.« V razpravi so sodelovali; 1 Direktor tovarne klobukov: »Problemi, ki jih je nakazal §f tovariš predgovornik, so res 1... | sopisov in radijskih poročil je I ■ da ne povsod - da jih je nujno m treba odpraviti ter zagotoviti 1 normalno rast prejemkov, ki 1 naj bodo odvisni od proizvod- | nosti dela.« Tehnični direktor tovarne | kravat: 1 »Strinjam se s tovarišem predgovornikom in predlagam, 1 da se vsi zavzamemo za uredi- § tev tega vprašanja ter pri tem upoštevamo socialistične molj ralne norme, na katerih naj 1 temelji naše nagrajevanje.« Sekretar podjetja za izdelali vo rokavic: »Zadnji čas je, da odkrito spregovorimo o tem tako po-( membnem vprašanju, ki nas že 1 dolgo teži, pa zanj nismo našli |j ustrezne rešitve.« H Direktor računsko-gospodar- 1 skega sektorja tovarne dežni- 1 . kov: »Zato, ker je to vprašanje 1 tako važno, predlagam, da zbor [lilij proizvajalcev priporoči vsem »Takrat, ko sem dovolil, da ste hodili leto za letom na ra- 1BM ed uradno pošto, ki jo je Poskušal se je braniti. Re-|f I zjutraj našel na pisalni snico je razsekal na koščke mizi, je bilo pismo z ži- in svojim sodnikom postregel gom občinskega ljudskega od- samo s tistimi, ki so govorili bora naslovljeno nanj. njemu, v prid. Njegova obram- »Končno,- je zamrmral. Ze ba so bili očitki, klavrni očit-dalj časa ga je pričakoval in ki. Toda zdaj je prepozno, da nestrpno iskal med novimi do- bi karkoli popravil. V rokah piši. ima vabilo na občinski Ijud- V pismu je bilo kratko, ski odbor, kjer mu bodo pove-uradno vabilo: Zglasite se te- dali, naj na željo kolektiva ga in tega dne pri načelniku poišče drugo službo. Pred sa-oddelka. Čemu, ni pisalo. mim seboj in pred ljudmi ga Nasmehnil se je načelnika- ie sram tistega, kar je govoril vi obzirnosti. Najbrž mu je na seii-hotel za nekaj dni prihraniti . klofuto, ki jo je pravzaprav že dobil. Vse, kar še pride, bo samo registracija udarca, ki so mu ga dali njegovi ljudje. Bila je dolga, mučna seja delavskega sveta na kateri so mu delavci prali glavo in mu nazadnje rekli, naj gre. ».. .včasih smo te imeli radi, Ti si spravil podjetje sku-■. paj, ti si našel prostore in 7 zbral-delavce, ‘ hvaležni ~smo ti .za to. Zdaj pa; sam' veš; si po-■:T>ustil. Tvoje nekdanje zasluge nas ne morejo, rešiti pred polomom ...k Počasi in utrujeno mu je pogled drsel čez vitrino š skrbno zloženimi uradnimi listi na fam podjetja letovat, sem bil stojalo za rože. Fikus mu je dober, kajne? Zdaj me ne ma-pred leti prinesla prejšnja taj- rate več, ker se je to nehalo, niča za rojstni dan. S seboj Za opremo in stroje bi lahko ga vzamem, je pomislil. Edino, pprabil denar, pa ste pritiskali kar smem vzeti s Seboj, je da- name, dokler nisem poparilo mrtve tajnice. stil... Ce se podjetje ni raz- Včasih bi bil ob te) misli vilo, je prav tako vaša kot razbijal, preklinjal, pošiljal k. moja krivda. Razen tega, ko-vragu vsakogar, ki bi mu pri- ga niso prizadeli novi gospo-šel blizu. Zdaj pa sedi za mizo darski predpisi? Vprašajte v kakor prazen nahrbtnik, ki se drugih obrtnih podjetjih.*' ohlapno poveša čez pleča. Ni lagal, to ne. Toda če bi ... »Ekonomika ne pozna bil sam bolj mislil naprej, ne sentimentalnosti,*> so mu rekli bi bil dovolil, da bi denar razna seji, »zabredli smo v takš- sipali za brezplačno letovanje, ne težave da nam drugega ne Upravičeno so mu oponesli, da kaže, ko da poiščemo novega ni preudaren in gospodaren, človeka... Zadnja leta nisi nič Njemu samemu je godilo, da napravil za razvoj podjetja, je hodil z družino zastonj k Nikamor se nismo premakni- morju, dokler je šlo. In jalovo U...« izgovarjanje m gospodarske SLOVO predpise' Ge bi res skrbel za delo, bi bilo drugače. Toda postal je gospod. GOSPOD UPRAVNIK, ki je prihajal ob desetih v pisarno, na hitro preletel službeno pošto, poklical k sebi mojstra ali računovodkinjo, prikimaval njihovim poročilom in gledal, da so drugi delali namesto njega. Sam pa je dremal na majavem vozu, prepričan, da ima zaradi svojih nekdanjih zaslug pravico do počitka ... Modra ovojnica z žigom občinskega ljudskega odbora je še vedno ležala na pisalni mizi. Počasi jo je stlačil v žep in polotil se ga je nerazumljiv mir, kakor bi se z ovojnico končala negotovost, ki ga je od zadnjega zasedanja delavskega sveta hromila in spravljala v malodušje. Znova je treba začeti, si je rekel. In drugače, čisto drugače. Če bo še zmogel. Pred petnajstimi leti, ko je organiziral to podjetje, je bil še mlad in poln neukrotljive želje po ustvarjalnosti. Zdaj pa... Stopil je k oknu in se zagledal proti delavnici. NoiH vajenec je nesel čez dvorišče vrečo' žime in si požvižgaval-Med vrati se je prikazal pomočnik in mu nekaj namršče-no rekel. Nemara ga je oštel, ker se je v skladišču zaklepetal, zakaj fant je kakor podlasica smuknil mimo njega in izginil v delavnico. Ne pomočnik ne vajenec nista mislila na to, da se on, njihov upravnik, poslavlja. Stal je ob oknu in spodnja čeljust mu je drhtela. Roka v žepu, kamor je bil spravil modro vojnico, se mu je stisnila v pest. Bilo je nemo, boleče slovo od nečesa, kar je postalo sestavni del njegovega življenja in kar zdaj po lastni krivdi izgublja. MARIOLA KOBAL KAKO PREPREČITE NESREČO VSI, KI SO DOLŽNI SKRBETI 2A VARNOST PRI DELU, NAJ SE CIMPREJ SEZNANIJO Z DELOVANJEM SUHE VAROVALKE KI JE NOVI IZDELEK IFA INDUSTRIJA FIHOMEHANIČHIH APARATOV CELJE - VUGOSLAVIA TO ZAŠČITNO SREDSTVO LAHKO NABAVITE PRI VSEH GROSISTIČNIH IN DETAJLISTTCNIH PODJETJIH, POSEBEJ PA SE PRI KOVINOTEHNA Celje, Mariborska cesta 17 METALKA Ljubljana, Titova 24 JEKLOTEHNA Maribor, Partizanska 34 EKSPLOZIJE JEKLENK, NAPOLNJENE S KISIKOM IN ACETILENOM, SO POVZROČILE GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM ŽE VEČKRAT PO VEC MILIJONOV DINARJEV ŠKODE, RAZEN TEGA PA TERJALE TUDI NEKAJ ŽIVLJENJ DELAVCEV. DO TAKSNIH IN PODOBNIH NESREČ PRIDE NAJVEČKRAT ZARADI POVRATNEGA UDARA PLAMENA V JEKLENKO. VSE TE NESREČE LAHKO PREPREČITE S S U HO V AR 0 VALKO j RAZMIŠLJANJA O RENTABILNOSTI IN NAŠI MLEKARSK« PROIZV«'i............. ■ ■ • . -■ ' '________ t ;................ ' ■.." :....f MLEKO NA TEHTNICI Ali bomo tudi drugo leto kupovali mleko po letošnjih cenah — je vprašanje, ki v enaki meri zanima proizvajalce in potrošnike. Prvi niso zadovoljni, ker sodijo, da je prepoceni. Drugi pa prav tako, ker mislijo, da je že sedaj predrago. Pristojni zvezni organi te dni napovedujejo: — zvišanje cene mleka, do česar bo vsekakor prišlo, ne bo pa prizadelo potrošnika. — V prihodnjem letu spet — regresiranje. Polovico regresa naj bi prispevala komuna, drugo polovico federacija. — Tako bi zagotovili ne samo večjo proizvodnjo, marveč tudi sedanjo raven potrošnje mleka v mestih in industrijskih središčih po sedanjih cenah. Ob tej rešitvi se vendar zastavlja najmanj dvoje vprašanj: — Kako dolgo bo še mlekarska proizvodnja nerentabilna in kaj vse pravzaprav vpliva na njeno izgubo? — Ali je takšna oblika regresiranja res edino najboljša in trajna rešitev za zmanjšanje proizvodnih stroškov? Prednost sodobne industrij-sko kmetijske proizvodnje mle-mesa in drugih prehrambenih proizvodov je v tem, da trg nenehno zalaga z velikimi količinami. To je med drugim ena ’znied zagotovil za stabilnost trga za daljše obdobje. Seveda in ob tem prav tako pomembno, po kakšni ceni nudi takšna pro-|zvodnja potrošniku svoje proizvode. Za razliko od individualne proizvodnje, je sodobna ^nietijsko industrijska proizvodnja prehrambenih proizvodov ®^oraj vedno nekoliko dražja, jo velja predvsem za njen za-Cetni razvoj, ko se še ne da do-®nči največja možna mera produktivnosti in s tem rentabilnost, ko na primer obremenju-Injo lastno ceno proizvodov fbrva velike investicijske vloge, ^i se obrestujejo šele čez leta. In tako je sedaj tudi z našim družbenim sektorjem kmetij-stya. Tokrat, ko je na vrsti razmišljanje o rentabilnosti in naši mlekarski proizvodnji, se bežno °2rimo, kako je proizvodnja na-mščala doslej. KOLIČINSKA PROIZVODNJA NARAŠČA... Družbena kmetijska gospodarstva (posestva, kmetijske delovne zadruge, splošne kmetijske zadruge in ekonomije), so poslale (v merilu vse države) na trg 1957. leta 118,772.000 litrov mleka. Občutne j ši porast proizvodnje je bil leta 1959 z 220,241.000 litri in še večji lani z 237,773.000 Utri. S tega vidika (količinskega) torej industrijska proizvodnja mleka uspešno izpolnjuje zastavljene naloge. Mleka j§ dovolj, kmetijski proizvajalci včasih celo trde, da preveč, da ga ne morejo prodati, niti mleka niti mlečnih proizvodov. To trditev seveda velja proučiti še z druge plati. Toda to pozneje. Žal je povsem drugače s produktivnostjo industrijske proizvodnje mleka in z njeno rentabilnostjo. Rentabilnost mlekarske proizvodnje je odvisna od mlečnosti, to je — koliko litrov mleka daje krava — in kakšni so proizvodni stroški, to je kolikšna lastna cena za liter. Na tem področju pa opažamo povsem obraten pojav. ...PROIZVODNOST — MLEČNOST — UPADA Lani, ko je bila dosežena največja proizvodnja mleka (v primerjavi zadnjih štirih let) je bila mlečnost — najnižja. Na družbenem sektorju kmetijstva so letno namolzli od ene krave povprečno 2103 litre mleka (1957. leta 2297, leto nato 2386 in 1958. leta 2224 litrov). Te ugotovitve so še bolj zaskrbljujejo, če primerjamo število krav in brejnih telic na posestvih, recimo samo v letu 1959 in 1960, in količino mleka, ki naj bi ga dobili s temi »novimi investicijskimi vlogami.« Družbeni sektor kmetijstva je imel 1959. leta 147.734 in lani 198.057 krav in brejnih telic.Primerjava med številom dokupljenih glav (50.323) in koiočino namolženega mleka (53.5321) pove, da je družbeni sektor kmetijstva pridobil od vsake nove glave v tem enoletnem razdobju nanjo nekaj več kot liter mleka. Boj za število repov, ne pa hkrati tudi boj za večjo produktivnost — mlečnost, — je eden od vzrokov za manjšo rentabilnost mlekarske proizvodnje. Krivično bi bilo, če družbe- Pred dvema, tremi leti, so Ljubljančani pili mleko, ki so ga namolzli v Pomurju, na Tolminskem in v drugih oddaljenih krajib. Dane« pa ga dobivajo večji del iz bližnje okolice — z novih družbenih kmetijskih posestev večjo nerentabilnost in višjo ceno tega proizvoda), kajti zaradi nje se že pojavljajo težnje: • da nekatera kmetijska gospodarstva teže k zmanjšanju števila molznic (težnje v Pomurju); • da zmanjšujejo osnovo za podmladek; • ne izkoriščajo že odobrenih kreditov za gradnjo hlevov in nakup živine (težnje v Pomurju in verjetno tudi drugod). Vsekakor pa posvečajo premalo pozornosti vsem tistim činite-Ijem, ki bi vplivali na večjo mlečnost in hkrati s tem na večjo rentabilnost. Na tem področju kmetijstva, torej gre za začetek novih pojavov, ki jih velja v vsakem primeru preprečevati, seveda z ustreznimi ekonomskimi in ne administrativnimi ukrepi. Nerentabilnost mlekarske proizvodnje prihaja do izraza ob proizvodni lastni ceni in prodajni ceni posestva za liter mleka. Iz statističnih podatkov je moči razbrati, da je znašala povprečna proizvodna lastna cena za liter mleka na družbenem sektorju kmetijstva lani 42.78 dinarjev (v Sloveniji 37.54) in povprečna prodajna cena posestva za liter 30.28 dinarjev (v Sloveniji 31.11). To so seveda povprečne lastne proizvodne in prodajne cene posestev. Na posameznih posestvih pa je bistveno drugače. To trditev podprimo z nekataremi podatki, ki jih je zbral Zavod za ekonomiko kmetijstva Slovenije ob tem, ko nemu sektorju kmetijstva ne bi je anketiral proizvodnjo mleka -to cl n rt -to r-v-ir-o cf __1 i —J vi z mlečnostjo previsoki. Redko katero posestvo si »privošči izdatek« za laboratorijsko raziskavo, kakšne je vrednost sena, silaže, v kolikšnih količinah naj jo poklada, da bo doseglo potrebno mlečnost itd. Primerjave med posestvi opozarjajo, da so ponekod porabili na glavo 0,9 kg koncentratov, drugje 2,9 kg, nekje 2 in pol krat več škrobnih vrednosti, čeprav je proizvodnost mlekaric izredno nizka, recimo samo 3,5 litra dnevno. Nepravilno razmerje v porabi koncentratov lahko v ve- vinorejo niso vsklajene; premajhna je bila usmeritev na pridelovanje krmskih rastlin in sploh povečanja krmske osnove. — V pomanjkanju mehanizacije, bolje rečeno, primitivnostjo v modemi industrijski proizvodnji. V sicer dokaj sodobnih hlevih se srečujemo naravnost z najbolj zaostalo kmečko primitivnostjo. Od vseh anketiranih posestev je le v dveh odprtih hlevih vpeljana strojna molža, v vseh ostalih pa molzejo ročno. Odvoz gnoja, dovoz stelje, krme priznali zaslug za porast mlečnosti. Leta 1956 so pri nas kmetovalci namolzli od ene krave 1062 litrov. Lani, v merilu vse države 2218 litrov in pri nas na družbenih posestvih Slovenije 2240 litrov. V primerjavi z mlečnostjo v tem času je to vsekakor precejšen porast, z mlečnostjo, ki jo dosegajo recimo v Egiptu (618 litrov), Pakistanu (730 litrov) itd., je to izrazit skok. Toda v primerjavi s povprečno mlečnostjo, doseženo leta 1959 v Holandiji (3890 litrov), Belgiji (3760 litrov), Danski (3420 litrov), Švici (3150 litrov) itd., pri nas recimo samo na teh posestvih precej, precej zaostajamo in smo le za malenkost na boljšem kot v Italiji (2150 litrov). Doseči večjo rentabilnost mlekarske proizvodnje pri nas pomeni, doseči večjo mlečnost. Tako bi se sedanji proizvodni stroški porazdelili na več litrov mleka in s tem bi se znižala lastna cena. Posledice sedanje nerentabilnosti napovedujejo namreč še večjo škodo (in s tem na 11 kmetijskih obratih od maja do septembra letos (na njih rede skupno 2208 krav ali približno 12 “/o vseh krav-molz-nic v družbenem sektorju Slovenije). Razčlenitev ankete kaže, da je na omenjenih kmetijskih obratih povprečna dnevna proizvodnja 7,1 liter na glavo, povprečna lastna proizvodna cena 47,5 dinarjev in povprečna prodajna cena posestva 39,1 dinar za liter mleka. Samo eden od anketiranih obratov je imel v omenjenem obdobjp dohodek od mlekarske proizvodnje, vsi drugi so delali z izgubo (v povprečju za 11,632 dinarjev na glavo). Vzroki za nerentabilnost mlekarske proizvodnje so po razčlenitvi ankete na teh obratih (tako je verjetno tudi drugod) med drugim tile: — v še nedognani, nepravilni in predragi prehrani. Kljub temu, da zavzame krma v strukturi potrošnje relativno nizek odstotek, so stroški prehrane, zlasti v primerja- Ročno molzenje ni redkost na naših sodobnih družbenih kmetijskih posestvih liki meri vpliva na podražitev prehrane. Na pocenitev lahko vplivajo koncentrati samo na tistih posestvih, kjer imajo svoje mešalce. V Beltincih jih stane n. pr. mešanje močnih krmil samo dinar za kilogram. Doma zmešana krmila jih stanejo le okoli 40 dinarjev kilogram; če pa bi jih kupili, bi jih stalo krmilo okoli 90 dinarjev. Značilno je, da imajo največ izgub prav tista posestva, ki so v zadnjih letih največ invensti-rala, posebno investirala v živinorejo. Investicijske vloge v ži- Fodobne hleve, kot so jih zgradili v Zadobrovi pri Ljubljani, grade tudi y Pomurju, na Dolenjskem in Kočevskem in podobno je skorajda povsod takšno kot v najbolj zaostalem gospodarstvu — vile in samokolnica. Statistika nikjer ne govori, koliko mehanizacije odpade na mlekarico, vzrejo bekona ali baby beffa. Značilno je, da je odbor za kmetijsko in gozdarsko tehniko pri Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo LRS šele te dni razpisal študije, s katerimi naj bi ugotovili, kakšna mehanizacija je potrebna za nakladanje in odvoz gnoja, za dovoz silaže, kako mehanizirati preskrbo vode, skratka kako transportirati material v hlevih, kjer rede, recimo več tisoč mlekaric ali bekonov. — Različni porabi delovnega časa za liter mleka Povprečno porabijo na anketiranih posestvih za oskrbo krave letno 184 delovni ur. Na posameznih obratih porabijo samo 50 delovnih ur. So posestva, kjer potrošijo 5 in pol delovnih ur na 100 litrov mleka, drugje 12 delovnih ur. Ponekje oskrbuje 1 delavec 7 krav, drugje 19,1 kravo. Nekje znaša vrednost proizvodnje na delavca 419.230 dinarjev, drugje 1,030.849 dinarjev. — Premajhni ekonomičnosti, to je razmerju med vrednostjo proizvodnje in stroški Na anfcetfeanih posestvih znašajo posredni stroški v povprečju vseh stroškov 12,3'‘l/o, oziroma povprečno 6 dinarjev na liter mleka. Posredni stroški (upravno prodajna režija itd) so na kravo zelo različni, in sicer od 3200 do 14.000 dinarjev, oziroma na liter mleka od 3,5 do 12 dinarjev. To so subjektivne slabosti, ki vplivajo na visoke proizvodne stroške in marsikaj od tega bi lahko na družbenih kmetijskih posestvih zboljšali in tako vplivali na nižjo proizvodno lastno ceno. Temu pa se pridružujejo še objektivne okoliščine, ki prispevajo svoj delež k manjši rentabilnosti mlekarske in sploh kmetijske proizvodnje. ANUITETE OBREMENIJO LITER MLEKA TUDI S 14 DINARJI Skoraj vsa kmetijska posestva morajo odplačevati precejšnje anuitete za investicijske kredite. Ti so v glavnem kratko in srednjeročni. Jasno je, da traja hlev dlje kot deset let in njegova oprema prav tako. Toda kmetijska gospodarstva morajo odplačevati kredite za to in za nakup živine, kot pravijo recimo v Pomurju, povprečno v štirih letih. Te anuitete obremenjujejo polno lastno ceno za liter mleka z 8 do 14 dinarji. Ker prodajajo recimo v tem kraju kolektivi mleko po 34 do 36 dinarjev, subvencionirajo že sami liter mleka s 4 do 6 dinarji iz drugih dejavnosti. Zaradi tega je razumljivo, da nastajajo v ekonomskih enotah (ne samo v teh krajih, verjetno tudi kje drugje) težnje, zmanjšati mlekarsko proizvodnjo in hkrati seveda tudi zdrava razmišljanja, kaj vse zmanjšuje njeno donosnost. Kot vidimo, sedanja industrijska proizvodja mleka sicer zalaga trg z velikimi, bolje rečeno, zadostnimi količinami, toda sporna je cena takšne proizvodnje. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je najugodnejša in trajna rešitev za to, da bo mlekarska proizvodnja rentabilna, mleko regresirati. REGRES ALI DAJŠI ODPLAČILNI ROK ZA KREDITE? Regres, pa naj bo v takšni ali drugačni obliki, za ta ali oni proizvod, zmanjšuje prizadevanje kolektivov, da bi dosegli rentabilnost v svoji proizvodnji,, Regresiranje je administrativna oblika reševanja kmetijske pno-izvodnje, prav tako kot dotacija. Zdi se, da bi morali tako na tem kot na vseh drugih področjih vse bolj uveljavljati ekonomske ukrepe. Zato je bolj sprejemljiva misel, ki so jo izrekli proizvajalci v Pomurju, da bi veljalo za rentabilnost mlekarske proizvodnje ubrati drugo pot. Ta naj bi temeljila na ekonomski podlagi, in sicer v tem, da bi družbena skupnost podaljšala odplačilne roke za investicijske kredite ter bi tako čim manj ohranjali iluzijo pri proizvajalcih, da bodo kar naprej dobivali regres s tega ali onega »foruma«. To bi med drugim hitreje usmerilo kmetijske proizvajalce k odpravljanju tistih subjektivnih slabosti, ki zvišujejo lastno proizvodno ceno mleka in s tem povečujejo oziroma ohranjajo nerentabilnost mlekarske proizvodnje. PETER DORNIK Čeprav j« dejavnost delavskih univerz danes zelo široka, naj bi bila ena njenih osrednjih nalog predvsem kompleksna in sistematična vzgoja upravljavcev, ker za to področje so pravzaprav delavske univerze edina izobraževalna institucija. In da je pri tem prav družbeno ekonomsko izobraževanje še posebno važno, ni treba posebej poudarjati. Uspeh tega izobraževanja pa je odvisen od različnih faktorjev, ki so medsebojno tesno povezani. Če je doslej družbeno ekonomska vzgoja temeljila predvsem na razlaganju in pojasnjevanju splošnih družbenih in gospodarskih ukrepov in premikov, če je bila doslej namenjena v prvi vrsti vodilnemu kadru v podjetjih in samoupravnim organom, je za nadaljnji učinkoviti razvoj nujna razširitev tega koncepta. Gre predvsem za to, da bosta program in vsebina tovrstnega izobraževanja temeljila na konkretnem dogajanju in problematiki nekega podjetja in da bo v izobraževanje zajet čimširši krog proizvajalcev in upravljavcev. Zato pa je za sestavo programa potrebno v prvi vrsti, da se čimpodrobneje proučijo in analizirajo vsi problemi in pojavi v podjetju in na podlagi zaključkov izdela program, ki bo tako ob specifičnih problemih prikazal seveda tudi splošno gospodarsko problematiko. Že dosedanje izkušnje nekaterih delavskih univerz so pokazale, da je edino po taki poti moč priti do nekega res konkretnega, širokega in sistematičnega izobraževanja. Res je, da so pri takem delu v podjetjih nastale ponekod deločene težave, ko so se podjetja branila, po njihovem mnenju vsiljivega, vmešavanja v njihove »notranje« razmere. Taki primeri nastajajo predvsem tam, kjer samoupravni organi in sindikati še niso dovolj angažirani pri urejevanju problemov v podjetju, na-drugi strani pa nekatere anomalije in nepravilnosti pri razdeljevanju osebnih dohodkov, površno in nerazumljivo sestavljeni pravilniki ter podobno naravnost opozarjajo, kako potrebne bi bile podrobne analize, ki bi res lahko odkrile vse pomanjkljivosti in katerih proučevanje in obravnavanje pred vodstvom in kolektivom bi povzročilo, da se te nepravilnosti hitreje odkrijejo in razčistijo. Izobraževanja na taki podlagi, ne da bi pri tem zanemarili osnovno splošno družbeno ekonomsko vzgojo, prav gotovo ne bi nihče več zavračal, seveda pa mu mora nujno botrovati temeljitost, resnost in predvsem kvaliteta. Kjer so razumeli to pot, kjer so našli prave oblike, stik s podjetjem, so že s prvimi poskusi uspeli podreti pregrado nezaupanja. Tako so na primer uspeli v Mariboru in Ljubljani, da navedemo samo nekatere. IVAN BITENC, Delavska univerza Maribor-Center: Že lansko leto smo imeli razmeroma kar dober odziv za družbeno eko- Petintrideset novih skladb j 29. novembra se je zaključil g natečaj za mladinske zborovske g skladbe, ki so ga razpisali odbor = Mladinskega pevskega festivala o s Celju, RTV Ljubljana ter Zveza g Svobod in prosvetnih društev Slo- g venije. Zrno, zasejano na letos- H njem festivalu o Celju, je rodilo, g svoj prvi sad. Ne le, da so taki g konkurzi vzpodbudni za ustvar- g jalce — potrebni so tudi razvoju g naše zborovske kulture. Ob tem g natečaju pa velja opozoriti še ha g Otekaj: razpisale so ga tri popolnoma različne institucije, g Ta ali ona izmed njih bi lahko zmignila z rameni, češ, kaj g nas to briga — pa vendarle ni. Tako so stroški, razdeljeni g na več ramen, postali znosni in sprejemljivi, ideja pa se je g brez ovinkov spremenila o stvarnost. Zdaj ji bo priskočil na g pomoč Prosvetni servis ter kolikor mogoče hitro izdal na- g grajene in odkupljene skladbe, da jih bodo lahko naši mla- g dinski zbori predstavili že na občinskih in okrajnih revijah g ter 1963. leta na ponovnem festivalu o Celju. Taka je pra- g va pot! g Natečaj je obsegal dela za predmutacijske in pomutacij- g ske mešane, ženske in moške mladinske zbore (s spremljavo g klavirja ali brez nje). Prispelo je 98 skladb, med katerimi g jih je žirija izbrala za odkup in nagrado kar 351 Že ta po- g datek. predvsem pa izjava žirije (Ravnik, Srebotnjak, Simo- g niti, Škoberne, Kunej) nam pričajo, da se poslana dela pri- g bližujejo našim najboljšim mladinskim kompozicijam, neka- g tera pa jih celo presegajo. Med slednje sodi gotovo >Uspa- g vankat Vilka Ukmarja, ki ji je žirija prisodila prvo nagrado, g -i = nomsko izobraževanje po podjetjih, predvsem po zaslugi sindikalnih podružnic, ki so nam omogočile, da smo s svojim programom zainteresirali vodilno osebje in samoupravne organe. Vedno bolj pa smo videli, da naši programi ne ustrezajo, ker za podrobnejše analize podjetij nismo dovolj zanimali. Tako so sindikati zastopali eno mnenje, gospodarska organizacija je poudarjala svoje probleme, mi pa smo prišli spet s svojimi predvsem načelnimi stališči. Zato zdaj za osnovo sicer še vedno ponudimo naš okvirni program, vendar pa se potem temeljito pomenimo s predstavniki podjetij, samoupravnih organov in političnih organizacij, delamo ankete, proučimo pravilnike in podobno. Po takem proučevanju se prvotni program spremeni skoraj za 90°/o. Izključno načelne teme odpadejo in če n. pr. govorimo o perspektivnem planu, vključimo tudi perspektivni plan podjetja. Trudimo se, da so vsa predavanja v čimbolj preprostem jeziku, ker to je eden glavnih pogojev za uspeh. Seveda je ob takih pogojih delo precej daljše in težavnejše in potrebujemo za priprave vsaj tri tedne. Te priprave opravlja ekipa treh ekonomistov. Po končanih seminarjih pa skupno z udeleženci ocenjujefno predavanja. Tu pride do odkritih mnenj, kateri predavatelj je. dober, kateri slab, kaj si še želijo in česa ne več. Pazimo tudi, da ne bi v program enega seminarja natrpali preveč snovi ^ STANE BENČIČ, Maribor-Center: Pri tem našem delu pri podjetjih v glavnem nismo naleteli na nerazumevanje. Povsod so nam odstopili vse potrebne podatke, čeprav je potem tudi prišlo v nekem podjetju do konflikta, ko so nam sporočili, da našega predavatelja nočejo več, in to zato. ker si je upal trditi, da so njihovi korekcijski faktorji slabi. Vendar pa so pri nas kolektivi že prišli do prepričanja, da je taka oblika dela in izobraževanja za njih samo koristna in tako tudi pri plačevanju ni bilo nobenih spornih vprašanj. Sodelovanje političnih organizacij, kolektiva podjetja, zlasti pa sindikalnih organizacij je za širši razvoj družbeno ekonomske vzgoje nedvomno eden prvih pogojev. Ob tako razširjenem izobraževanju se seveda pojavi kot eden najbolj perečih problemov vprašanje kadrov in nagrajevanja. Jasno je, da brez stalnih sodelavcev za to vrsto izobraževanja — in tega danes še zelo veliko delavskih univerz, zlasti manjših, nima — ne bo šlo. Prav tako bo potrebno boljše nagrajevanje. Ugovori, zlasti manjših DU, so: nimamo denarja, tako izobraževanje bi bilo predrago in kdo ga bo plačeval. Vendar — če v redu deluje organizacija dela, če se odločimo za boljše nagrajevanje, se bo formiral stalen krog strokovnjakov s primernim zaslužkom, s tem bo nedvomno zrasla tudi kvaliteta izobraževanja. DU bo imela vse pogoje za večjo afirmacijo in za primerno kvaliteto se tudi gospodarska organizacija ne bo branila pla- čevati večjih vsot. Izkušnje tistih, za sedaj resda samo večjih delavskih univerz, ki so šle po tej poti, to v celoti potrjujejo. MILENKO ROS, DU »Boris Kidrič«, Ljubljana: V naš predavateljski aktiv smo poleg nekaterih starejših uspeli vključiti tudi 20 mladih ekonomistov, s katerimi imamo stalne sestanke in jim nudimo vso potrebno metodološko vzgojo. Stalno pa sva na družbeno ekonomskem področju zaposlena dva. Stroški za en seminar s približno 30 urami znašajo 150.000 din, avtorski honorar predavanja pa je 5000 dinarjev. Kljub tem razmeroma visokim številkam se podjetja ne branijo stroškov. Seveda pa so naše priprave za posamezne seminarje precej obširne. Programe gradimo na podlagi podatkov in poročil iz podjetja, ki jih zberejo posamezni predavatelji. Te podatke dobimo v kadrovski službi, kakor tudi v razgovorih s predstavniki DS, sindikatov, ZK. Razen tega se poslužujemo še testov in anket, kjer pridemo na podlagi mnenj udeležencev seminarja do ugotovitev in zaključkov o uspehu seminarja, dobimo podatke o tem, kako sodijo udeleženci o organih samoupravljanja, sindikata, kje so pomanjkljivosti in kaj si želijo. precej večje in ne drži, da bi se podjetja branila takega izobraževanja. Resda povsod še nismo prodrli — doslej je bil po en seminar v petih podjetjih. Trudimo pa se, dl so predavanja čimbolj preprosta in vsakomur ra- Družbeno ekonomsko izobraževanje ima glede na razvoj gospodarskega sistema in vedno širšega družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja vsak dan večjo in pomembnejšo vlogo. In čeprav so delavske univerze, zlasti v zadnjem letu, že precej na široko odprle vrata tovrstnemu izobraževanju, so sama vsebina in programska načela ponekod še premalo izrazita in izdelana. Da bi spoznali in se pogovorili o nekaterih problemih in izkušnjah s področja družbeno ekonomske vzgoje, je Zveza delavskih in ljudskih univerz skupno z Republiškim svetom sindikatov in uredništvom Delavske enotnosti organizirala pred dnevi posebno posvetovanje. Na tem posvetovanju so se zbrali predstavniki delavskih univerz in vodij družbeno ekonomskega izobraževanja ter predstavniki sindikatov iz vse Slovenije. Razen teh so na posvetovanju sodelovali tudi tovariši Rado Miklič, pomočnik sekretarja pri sekretariatu LRS za delo, Boris Šajina ter Stane Marinič, člana strokovnega sveta pri Republiškem svetu sindikatov, ki so v kratkih predavanjih obravnavali nekatera aktualna vprašanja naše gospodarske politike. Vse te ugotovitve opozarjajo na nepravilnosti in pokažejo, kje so še nove potrebe za izobraževanje. Tako so na primer v nekem podjetju udeleženci seminarja ugotavljali, da se premalo skrbi za izobraževanje mladine in posledica je bila ustanovitev šole za življenje. Vse te ankete, katerih podatke damo na razpolago vodstvu podjetja, nam dajo osnovo za temeljito obdelavo posameznega podjetja in organizacijo tistih vrst izobraževanja, ki so najbolj potrebne. Nekatera podjetja so že' pristala na to in s tremi se že dogovarjamo, da bi za njih izdelali program izobraževanja. Odkar smo se naslonili pri družbeno ekonomskem izobraževanju na konkretne probleme v podjetjih, je zanimanje zumljiva, po vsakem seminarju pa predavatelj naredi zaključno poročilo. Za sedaj so ti seminarji še vedno namenjeni predvsem vodilnemu osebju, nameravamo pa dejavnost razširiti na ekonomske enote. Primerov, ko so delavske univerze z družbeno ekonomskim izobraževanjem neposredno našle pot do delovnih kolektivov, je doslej v Sloveniji še razmeroma malo. Prav gotovo je bilo še premalo sistematske skupne akcije delavskih univerz, sindikatov in političnih organizacij in so še marsikatere delavske univerze v teh prizadevanjih preveč prepuščene same sebi. Seveda je bilo kljub temu storjenega precej, prav naš novi gospodarski sistem pa postavlja pred delav- ske univerze na področju druž* beno ekonomske vzgoje še posebno odgovorne naloge. Tudi pomanjkljiva družbeno ekonomska izobrazba je vzrok za različne pomanjkljivosti in deformacije, predvsem na področju razdeljevanja osebnih dohodkov in izdelave pravilnikov v posameznih kolektivih. Kjer je notranja organizacija dobra, kjer se uspešno razvija sistem delitve dohodkov in samoupravljanja, ni problema prevelikih razponov v dohodkih. Zato ima prav tu delavska univerza lahko zelo pomembno vlogo, če uspe prodreti v podjetje in s pogovori, prikazovanjem in pojasnjevanjem opozori kolektiv, da bodo znali razpravljati o tem, da bodo razumeli in se sami pogovarjali o razponih in uvideli upravičenost ali neupravičenost le-teh na osnovi stvarnih ekonomskih možnosti in pokazateljev. In prav tu je področje, kjer lahko delavska univerza z razširjenim družbeno političnim izobraževanjem, z analizo konkretnega stanja, ugotavljanjem negativnih in pozitivnih pojavov ter nepravilnega in pomanjkljivega razumevanja vloge in pomena pravilnika ter drugih notranjih ekonomskih problemov, pomaga pri premagovanju težav, pri osveščanju delavca kot upravljavca, opozarja na vse te probleme in skuša čimširšemu krogu približati vse komponente novega gospodarskega sistem« ter mu pomagati, da jih bo pravilno razumel. Posvetovanje, s katerega smo objavili le nekaj najznačilnejših misli in odlomkov, je vsem udeležencem nedvomno pokazalo v vsej svoji pomembnosti današnjo vlogo družbeno ekonomskega izobraževanja. Tako predavanj« kot diskusija pa so lahko izredno koristne spodbude vsem, ki se s tem ukvarjajo. Postopoma bodo nove oblike in vsebina družben« ekonomskega izobraževanja v celoti privedle to področje vzgojo na tisto stopnjo, ki jo današnji proizvajalec in upravljavec vedno bolj zahteva in potrebuje. V. SAMIDE »Pesem« Lani je bil dramatiziran roman Oskarja Daviča »Pesem« na poletnih gledaliških igrah Steriji-nega pozorja prijetna novost in doživetje zaradi svoje življenjske neposrednosti in pristnosti. Pred kratkim smo se z delom srečali v našem Mladinskem gledališču, kjer pa ni doživelo tolikega uspeha. In slednjič lahko o delu razpravljamo in razmišljamo ob njegovi realizaciji na filmskem platnu. Film je nastal v jubilejnem letu revolucije in je njej tudi pokvečen. Daoičev roman je bil po svoji vsebini filmu sicer povsem ustrezna osnova, kljub temu pa se sprašujemo, če je moči tako litearrno delo zadovoljivo prenesti na filmsko platno. Idejno močna, dovolj življenjska in hkrati zgodovinsko aktualna zgodba okupiranega Beograda, je o filmu postala preveč akcijska in premalo psihološka drama. Odkritosrčno in do kraja predano žrtoooanaje ljudi, prepleteno z ljubezensko idilo glavnega junaka, se ob nejasnih dialogih, ob često nasilno skonstruirani napetosti in bolj ali manj nespretno se prepletajočih detajlih razblini o splet prizorov brez usta-. Ijenega, psihološkega in poetično močnega dogajanja, ki je v romanu osnova vsega. Glavni junak, mladi skojevec Mica v svojem večnem beganju in iskanju samega sebe nima tiste moči. široke človečnosti, junaštva in ljubezni, ki je osnovna karakteristika njegove podobe in hkrati tudi gonilna sila romana. Tudi lik mlade, erotično vznemirljive Ane je vse preveč okoren in hladen. Najbližji delu je pesnik Vekooič. Marsikaj tega je pripisati režiserju in njegovemu konceptu in zaradi tega je Daoičev a »Pesem< na filmskem platnu postala pretirano ihtiva, akcijska drama brez globljih umetniških dosežkov. Veopravičljivo zaostajanje RAZPRAVA SEKRETARJA SVETA ZA KULTURO LRS TOV. BENA ZUPANČIČA NA H. PLENUMU GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE !llill|||||!llllllllllll!lll!lllllllllllllll!il IlllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllU V tej razpravi, posvečeni temeljem našega družbenega in političnega življenja, želim spregovoriti nekaj besed o deležu kulturnega in znanstvenega življenja v komuni, o deležu kulturnih dejavnosti v tem organizmu,, katerega rast ne more biti drugega kot dolgotrajen proces v naših socialističnih prizade-! vanjih po napredku. Ce se lahko oprem na podatke, kot jih navaja po-| ročilo o komunalnem sistemu, ki nam je bilo dano, in na druge pokazatelje, ki so mi znani, lahko strnem svoja opažanja v nekaj grobih ugotovitev. Kulturna in znanstvena prizadevanja v komuni so na splošno | deležna najmanjše materialne (dostikrat tudi moralne) skrbi, ka-i kršna je v sorazmerju z drugimi področji sploh možna. To pa i vendarle ni vsepovsod najhujše, temveč predvsem to, da ta skrb 1 ne raste hkrati z gospodarsko in splošno družbeno rastjo, da torej | izrazito in neupravičljivo zaostaja. Razmere med neznatnim deležem, ki ga za kulturne dejavnosti 1 v vsej Sloveniji prispevajo komune, in precej večjim deležem | republike še zmeraj pospešuje razlike med središčem in tako ime-| novano provinco, poraja administrativno-proračunske težnje po | vzdrževanju kulturnih in znanstvenih dejavnosti »od zgoraj« in | daje potuho primitivnemu načelnemu in praktičnemu podcenje-| vanju teh dejavnosti v komunah samih. | Takšna minimalna mera skrbi poleg drugega potiska kulturne iflll delavce ponekod na raven nekakšnih podložnikov, jih sili v izo- lacijo, h kateri so že tako in tako nagnjeni in iz katere si potef^ — namesto da bi si našli življenjski prostor, kakršen jim po nji" hovem delu gre —■ velikokrat prizadevajo za nekakšne izjem11® pravice ali celo privilegije. Kulturni delavci so na podlagi takšne materialne in morali1 skrbi, ki se zdi še bolj pomanjkljiva zaradi razlik med nagraj®'-vanjem v gospodarstvu in nagrajevanjem na drugih področji*1’ nujno pogosto nagnjeni k obrambi centralizma, k obrambi star®’ vame, preživele proračunsko-administrativne ureditve svojih d®' javnosti ali institucij, h kulturniškemu in drobnjakarskemu nef' gaštvu oziroma vdajanju nekakšni brezperspektivnosti. Zakaj o0' sedanja celotna skrb komune za rast kulturnih dejavnosti jim glavnem ne vzbuja posebnega zaupanja v to, da bi lahko v z3.. dostni meri poskrbeli zanje brez strogih zakonskih predpisov aH prisiljevanja »od zgoraj« — kar pomeni republiko ali celo fe^®' racijo. Kulturni delavci v komuni so prevečkrat prepuščeni predvsefj1 administraciji, in sicer naši kulturno precej gluhi administracij ’ in »nepreklicnim« dejstvom, pred katera jih nenehoma postavi) • Administracija pa jih seveda ne more mobilizirati kot družben delavce, ki so vendarle sposobni doseči več, kot se to kaže formalnih pokazateljih proračuna ali plana. Ob vsem tem pa se dostikrat uveljavlja nekakšna spokorni^ težnja občin, izpolniti kulturni dolg, ki se je nabral, s kaksT izredno investicijo, kakor da bi bilo mogoče z investicijami nad mestiti premajhno splošno skrb. v Odraz takšnega stanja kulturnih institucij in dejavnosti komunah so potem tudi kvaliteta, zavzetost in objektivne m° . nosti družbenih in samoupravnih organov, da vplivajo na kultnz-razvoj. Njihove naloge se še zmeraj prevečkrat omejujejo na 1 RAZMIŠLJANJE OB RAZŠIRJENEM PLENUMU ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE: KLUBI: IZ OZKO DRUŠTVENEGA V ŠIROKO DRUŽBENO OKOLJE Zadnji podatki so razveselji- o dveh vrstah klubov pri Svobo- o posameznih vejah umetnosti. vi: Svobode in prosvetna društva dah in prosvetnih društvih, ki se Podobno tudi klubi^v Trbovljah, so doslej osnovala že 208 klu- med seboj razlikujeta že po raz- ~ bov. In čeprav je večina med lični družbeni vlogi in LE SODELOVANJE VSEH prostore brez težav opremili. In ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV pravijo, da je žiyljenje v njih Celju, Ljutomeru, Postojni. LAHKO ZAGOTOVI NAČRTNO že tako zelo razgibano, da že DRUŽBENO VZGOJO nekaj časa primanjkuje prostora BREZ NESTRPNOSTI V našem družbenem življenju za vse obiskovalce. . „ , Bilo bi povsem nesmiselno sm0 usvojili stališče, da naj bo Še prav posebm vendarle lahko govorimo tudi že deželskih klubih, ali klubih na idealizirati sedanjo razvojno ]j0muna tista, ki bo zagotovila to sodelovanje pri programira- o prvih rezultatih tega klubske- vasi — kakor jih pač že 1 ^---—;-------------'l~ -■J"; |a življenja, kot smo ga pred hoče imenovati — ter na Analizirati dosedanji razvoj in poiskati silnice, ki oblikujejo ali bi naj oblikovale vsebino in oblike klubskega življenja, to je bil namen razširjenega plenuma — pravzaprav posveta — Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije minuli četrtek. Aktualnost in družbena pomembnost te problematike pa naravnost terjata, da se nekoliko dlje pomudimo ob njej. nov. in čeprav je večina med lični družbeni vlogi in pomenu njimi začela delovati komajda za neposredno okolje. Tako lah-pred dobrim letom dni in pol, ko po eni strani govorimo o po- _ ___ tem lahko ugotovimo, da se v ŠeVrav posebno pa postane njem skrivata pravzaprav dve nri nrmrrnmira- 1°™! klubskega Življenja. Po časom poimenovali. Da, o rezul- strani s tatih, saj smo tedaj, ko smo o skih, ku klubih samo še razmišljali, re- : kdo stopnjo klubov in reči, da je zdaj enovit družbeno-ekonomski raz- nju in izvajanju programov nuj- HnHie zbiraio b? če postavimo, klube v te no tedaj, kopovsod v družbenem §™St0dr’užbJenih organizacij, kl\- vsebinsko in formalno obogatijo, prosvetnem društvu ________r_______ , Rekli smo, da naj bodo klubi zaradi tega prebivalstvu hkrati zelo pogosto samo oblika med-tista oblika družbene aktivnosti, košček gledališča, koncertne dvo- sebojnega spoznavanja prebival- eni strani namreč klub pomeni tor, kjer se ljudje zbirajo, družbenih organizacij, kul-i dom, kot ga pač hočemo uovati. V teh domovih pa mo- 1 ,P,1TTjmu- al’ ";a prihodnosti potrebno odgovoriti sov, spremenjemn noienj. toaa IT;n‘družbene oraanizaciie diu-lel klubov se zelo na marsikatero vprašanje, da bo v čem se razkriva tisto novo, uvel javiti6čimbolj pestre J Potrebno razčistiti še to in ono drugačno in spremenjeno, tega ohlil:-/živlieJni,, da bod0J pPriteg- i spet o klubih v industrij- kulturna vzgoja in estetsko izo- žirše družbene relacije, potem si življenju kulturnih središčih. Medtem braževanje najširšega kroga pre- moramo priznati, da bo v bližnji vih nazo odkrivamo človeka no- dom druŽbenih organizacij - „ . ko je klub na vasi največkrat bivalstva. Kar priznajmOv si, da piihodnosti potrebno odgovoriti sov, kli, da naj poživijo amatersko edina kulturno-piosvetna insti- je dobršen del 1'1"1— •’ “ * ’ ' kuliurto-rro.vetno dejavno«!, jo tacij. - ..ved. ob do„«.m ffijj P«™XgSdS “ “ “ “• kjer bo lahko človek današnjega rane, galerije, kinematografa, stva... Pa, mar je v tem kaj j?,. jjV. jjžjj1 jra * to ^agre ^za ba prav to vedeli in prav to spo- r,a iŽ nhiT Časa zadostil vsem svojim željam predavalnice in družabnega pro- slabega? Mar je zaradi tega ze kjjcne ali za amat’erskeSinsti- znati z najrazličnejših zornih življenja pa je vaša zaoosin vsem svojim zeijam preaavainice in uruzaonega pro- siaoegu. mar je zaioor i.o6a vi. p amaterske insti- znati z najrazncnejsin zurum in potrebam po kulturni vzgoji štora, pa mora klub v kulturnem upravičena nestrpnost nekaterih. P .. _ •• pnntnem in kotov, če že hočemo pri komur in estetski izobrazbi, kjer si bo središču, kjer so najrazličnejše Smotrna in načrtna kulturna Hružhenimi rmtrebami poeofe- koli vplivati pri oblikovanju nje-lahko svoje znanje o problemih kulturno-prosvetne ustanove, kjer vzgoja in estetska izobrazba naj- ^ T,Tn!n.arllP Kmični PnaSmen gove družbene osebnosti, umetnosti in kulture nasploh si- se v kioskih ponuja obilica revij širšega kroga prebivalstva ja stematično poglabljal in razširjal na vedno nova področja, odvisno pač od interesov posame- televizorjev, zadovoljiti povse znikov. A priznati si je treba, da drugačne interese prebivalstva, moremo ob uspehih zaslediti tudi Po drugi strani pa spet klub pomeni obliko združevanja ljudi po skupnih interesih. Tudi tu se ponuja stotero možnosti kje, kako in na kakšen način organizirati klubsko življenje. Samo en primer: mar ne bi mogli v gledališču vzgajati svoje publike preko kluba obiskovalcev, v kon- BOJAN SAMARIN ,e nem programu. Končni namen g°ve in časopisov/kjer je že razme- bržčas še Stvar "prihodnosti. V V ORGANIZIRANJU roma na gosto razpredena mreža dobrem letu in pol kolikor e J k n| loh p0giabljanje KLUBSKEGA ŽIVLJENJA Revizorjev, zadovoljiti povsem pac od tedaj, ko so Svobode n • ih gstg/kih inJ SE PONUJAJO STOTERE i^acne interese prebivalstva. prosvetna društva resneje začela nizacija njegove osebnosti MOŽNOSTI lis IS! »1 iSii Pii! Ijenja terja, dl bi nanje žlzdav- posvetnega društva Vrh nad naraščale tudi potrebe državlja- društvo zase n namesto medse- vrednotiti vse te pojave. In če se A ne samo mogli bi, celo mo-naj odgovorili. Rovtami imajo v skromno oprem- nov po kulturnem življenju ki bojne RMno« in sodelovanja na j klub ozremo s tega rah bi. J S Ijenem prostoru samo televizor, pa jih ne bodo mogle v celoti Icas^i LPrnH c/ra širšeSa družbenega aspekta, po- RA7VTTOST IN NERAZVITOST program kluba pa je zaradi tega zadovoljiti ne profesionalne ne p RAZVITOST IN NEKA^VUUbl zreduciran samo na posamezne amaterske kulturno-prosvetne ^ spet druga skrajnost, zanaša Ce bi hoteli podati sintezo do- televizijske oddaje in na more- institucije, saj ljubiteljski odnos nje na pom ne oga J P • sedanjega razvoja klubov in živ- biten komentar tamkajšnjega do umetnosti in kulture nasploh Ali z dru|,m besedam poveda-Ijenja v njih, potem bi morali učitelja. Toda kljub temu priha- postavlja vse drugačne zahteve no: mladinska organizacija se najprej povedati, da so se klubi jajo nekateri obiskovalci celo iz v vsebini in oblikah dela. In ce nremalo nomoči od dru v različnih krajih in različnih dobro uro hoda oddaljenih kra- nekdo danes ob televizorju v mladine premalo pomoči od -družbenih okoljih razvijali zelo jev. Nasprotno pa so na primer klubu spremlja kulturne dogod- 0 \ d k raznoliko in dl imamo tako v t klubu jeseniške Svobode pre- ke v svetu, če se recimo sezna- ^obod ne ve .za načrte gledah-razmeroma kratkem času njiho- nesli že dobršen del življenja nja s televizijsko dramo mar to < nbratnn6— SoJcialistič- vega obstoja opraviti z zelo raz- društvenih sekcij v klubsko oko- ne pomeni, da se hkrati tudi po- nrezre akciie društev Uovrstno stopnjo razvitosti, pa Ije, že imajo stalne klubske ve- glablja njegov odnos do kulture tem oaPvsak sam dosega vsai naj si že bo to v programskem čere po vnaprej začrtanem pro- nasploh? za oobvico slabš^fekl kot bi ali oblikovnem smislu njihove gramu, že pripravljajo v klubu In ce v ničemer drugem, so za polovico slaosi etekt, Kot m darle lahko govorimo v glavnem jajo posebne cikluse predavanj in pol svojega obstoja. Motiv s klubskega večera najbolj primerno obliko poglabljanja in širjenja družbene razgledanosti državljanov, potem le-ti ne morejo biti izključno skrb ene same organizacije, društva. Prizadevanja tako družbenih organizacij kot amaterskih društev in tudi profesionalnih kulturno-prosvetnih ustanov bi se morala prepletati v klubskem življenju. Dokaz za to trditev je v tem. da so klubi dosegli najbolj sistematično in najbolj na široko razpredeno vzgojno in estetsko izobraževanje, da so se razvili v najvišjo obliko klubskega življenja prav tam, kjer sodelujejo pri sestavljanju programa in njegovi izvedbi vsi či-nitelji v družbenem življenju komune. Tako je na Jesenicah, v Trbovljah, Ljutomeru, Postojni. In o nečem podobnem pripovedujejo tudi v Metliki: pobudo za ustanovitev kluba sta sicer dala prosvetno društvo in mladinska organizacija, vendar bi bila to zanje prevelika finančna obremenitev, ko pa so zainteresirali tudi druge družbeno-noli-tične organizacije, so klubske RAZGOVOR Z UPRAVNIKOM ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA MIRANOM PETROVClCEM 40 let Šentjakoba Čeprav časopisi ne poročajo na dolgo in široko o jilo čisto svojo publiko iz predmestja in jo potem usmerilo v najvišji hram gledališke umet- šentjakobskem gledališču, n0sti. Samo publika iz »pobelje-pa je njegovo kulturno po- ni notranjščini železniškega poslanstvo velikega pomena, za« podobne dvorane v Flori-m iiv janski ulici bila tista, ki si To polpokhcno gledališče je pQ prvl /etouni V0jni drz. namreč že vseh štirideset nila delati druščino košatemu let svojega obstoja opravlja purgvrjv?'v parterju narodnega zato gledališča.* — Tako pripoveduje prijatelj in režiser Šentjakoba prof. Mirko Mahnič. Tovariš upravnik, kakšni so po vašem mnenju odnosi med da izvršijo, kar jim ukažejo, da reprezentirajo, kadar se to zdi ljudskemu odboru potrebno, in da so po možnosti neinformirani, kadar bi bilo treba seči globlje, v osrčje problemov, kadar bi bilo treba stopiti pred celotni ljudski odbor, kadar bi bilo treba reči kakšno kritično besedo na primer o družbenem planu in deležu kulture v njem. . Redkokdaj in redkokje imamo opraviti s formirano kulturno Politiko, s formiranim programom za daljšo dobo, s programom, ki bi ne bil vezan samo na proračunska sredstva in ne samo na Uradno priznanje institucije ali dejavnosti, s programom, ki bi enako upošteval potrebe kot zmogljivosti. V tabelah, ki v priloženem poročilu omenjajo znanost in °bčinska sredstva, imamo samo črtice, kar pomeni toliko kot nič. Te ugotovitve so seveda posplošene in ne morejo veljati za Vsak primer posebej, predvsem pa ne za nekaj komun, in sicer Pe najbolj bogatih, kjer so vsi prizadeti činitelji storili več, kot se je zdelo mogoče. Kljub temu torej, da te ugotovitve ne upošte-Vajo ne izjem in ne različnih objektivnih in subjektivnih, materialnih in kadrovskim razmer v posameznih komunah — vendarle tahko veljajo v precejšnji meri za vse. Ob vsem tem je mogoče reči, da gre pravzaprav za takele raz-hke: ponekod smatrajo znanstvene in kulturne dejavnosti in seveda kulturno življenje državljanov za nekaj, kar terjajo čedalje hitreje naraščajoče potrebe, ponekod pa več ali manj za obsedenost nekaterih, za nekakšno nujno zlo, ki je uporabno kvečjemu *a, statistiko. Ponekod smatrajo, da so tudi kulturne dej'avnosti v nekem Smislu produktivne in rentabilne in da jih je treba v skladu z njihovim učinkom plačevati, drugod spet samo za nekakšno občinsko dekoracijo, ki se lahko vzdržuje od tistega, kar hač zanjo ostane. , t ^ j * Kakor ie namreč odnos posamezne komune do teh dejavnosti Odvisen od njene dejanske materialne in kadrovske zmogljivosti, iako je odvisen tudi od načelnih gledišč, ki se v tej ali oni varianti Uveljavljajo pri večini odločilnih činiteljev v komuni. Eden takih odločilnih činiteljev v komuni je Socialistična zveza. Da bi ne zapeljal razpravljanja na stranski tir da bi ga ne °bremenieval s podrobnostmi, naj omenim samo nekaj stvari, za katere se mi zdi zdaj in pri nas, da so glede kulturnega življenja Nasploh in še posebej v komuni njena prvenstvena naloga. Osnovno nalogo vidim v nenehnem in nepopustljivem prizadevanju za nadaljnjo demokratizacijo našega dru/tbj3g8 J/ ts®.* v®da tudi kulturnega življenja, to pa pomeni: v aktivni zavestni, božični podpori objektivnemu toku vsega našega razvoja. Samo taka prizadevanja bodo morala naplaviti najrazličnejše birokratične koncepcije kulturnega življenja — katerih nosilci so večkrat ravno kulturni delavci sami. Samo taka prizadevanja bodo morala zmeraj znova sproščati nove in nove progresivne — med njimi v precejšnji meri mlade sile. Samo tako bodo morale prej ko slej pogoreti vse težnje, ki iz kakršnihkoli razlogov branijo staro-buržoazno, česar je manj, in administrativno-socialistično, česar je neprimerno več. Samo v takem prizadevanju bomo lahko v vrstah kulturnih delavcev sami odpravili danes precej prevladujočo indiferentnost. Ta-indiferentnost nam je danes, ko se trudimo za hitrejši in kva--litetnejši kulturni razvoj, ko imamo tudi ugodnejše materialne pogoje zanj, ena poglavitnih subjektivnih ovir. Uredniška indife-, rentnost predvsem glede dogajanja, ki presega profesionalni okvir kulturnih delavcev ali izobražencev nasploh, provincialna vdanost navidezno nespremenljivim razmeram, oportunistično umikanje pred usodnimi vprašanji našega materialnega in duhovnega življenja _ češ saj odločajo tako in tako drugi, izvirajo iz objektivnega zaostajanja, o kakršnem sem govoril, iz občutka nemoči, pregledati dejanski položaj, iz občutka, da gre življenje tako in tako večidel mimo njih, iz občutka zapostavljenosti ali celo nedemokratičnega ravnanja z njimi takrat, kadar bi bilo potrebno slišati tudi njihove izkušnje, njihova mnenja — ne glede celo na to, ali imajo objektivno prav ali ne. Prepričan sem, da nam bodo samo taka prizadevanja, v katerih se bodo kulturni delavci morali spopadati tako s seboj in z vsem tistim, kar nosijo s seboj starega, kakor s tistimi težnjami, ki jih iz kakršnihkoli razlogov z njihovo dejavnostjo vred ne priznavajo, ne upoštevajo, omalovažujejo ali skušajo omejiti na kakšno skupino ali klub nekakšnih ljubiteljev — da nam bodo samo taka prizadevanja omogočila, da bodo lahko prevzeli polno odgovornost za delo kulturnih institucij ali dejavnosti, da se bodo za uspeh teh dejavnosti čutili odgovorne predvsem sami. To pa tudi pomeni, dati vsem tistim činiteljem na področju kulturne politike' ki so poklicani javno delovati (sveti za kulturo, družbeni organi v kulturnih institucijah, kulturna društva, klubi, organizacije itd.), veliko več življenjskega prostora in dejanskih možnosti sodelovanja, vplivanja m odločanja, naslonjenih na po-trebe, možnosti in javno mnenje v komuni. Drugih možnosti za uspeh prizadevanj, sredi kakršnih smo in s katerimi bi radi bistveno spremenili odnos družbe do kulturnih dejavnosti in seveda kulturnih dejavnosti do družbe, ne vidim. BENO ZUPANČIČ nič kaj hvaležno, tembolj plemenito nalogo: v svojo hišo vabi preprostega človeka zato, da kasneje obiskuje druga svetišča bo- občinstvom in gledališčem? ginje Talije. — Publika nam je naklonje- na, je blaga do nas. Stik med »Kmalu po prvi svetovni voj- ln PaJe izred"0 ®v; ni - leta 1920 - se je zbralo f^ejo nam, predlagajo, hvalijo nekaj mladih ljudi, ki so čutili in seveda kritizirajo. In željam ljubezen do gledališkega ustvar- obiskovalcev poskušamo ustreči, janja, in ustanovili so v Sent- kot le moremo. Seveda si pn jakobskem okraju Gledališki tem poskušamo vselej zagotoviti oder. V Florijanski ulici št. 27, kvalitetno raven, v prostorih otroškega vrtca so Ali naj bi se po vašem mne-se zbirali večer za večerom in nju v prihodnje kakorkoli spre-pridno študirali. Čez dan so bili menila vloga Šentjakobskega gle-šolski prostori polni otrok, saj dališča? je bit to edini vrtec v obsežnem — Mislim, da bo prva naloga Šentjakobskem okraju, zvečer naše gledališke hiše tudi v pri-pa so bile v istih prostorih skuš- hodnje predvsem pridobivanje nje in priprave za predstave, ki nove publike za gledališko umet-so bile redno vsako soboto in nedeljo od septembra pa do nost. Zato tudi ne predvidevamo nobenih sprememb v repertoarni maja. Vrtčeva šolska soba se je politiki. Postopoma pa bi radi v soboto in nedeljo spremenila naše gledališče preusmerili v v gledališko dvorano.« Tako pri- komedijski oder. To so vse naše poveduje o Šentjakobu njegov ambicije. režiser in igralec Milan Košak. Se morda pri tem svojem Tovariš upravnik Petrovčič, delu srečujete s težavami, ki bi v čem vidite kulturno poslanstvo vam kakor koli delale prihod- Šentjakobskega gledališča? — Mislim, da je njegovo po- nest negotoVo? Tiste drobne zadrege slanstvo predvsem v pridobiva- težave, brez katerih pa najbrž nju novih ljubiteljev gledališke ni nihče, nas seveda tarejo iz umetnosti. V svoji preprostosti dneva v dan. Vendar ni nobena se namreč mnogim ljudem zde tolikšna, da bi nas posebno ovi-osrednje gledališke hiše preveč rala pri delu. Imamo svojo dvo-tuje, da bi hodili vanje, pa če- rano, svoj oder, delavnice. Pri prav nosijo v sebi močno željo finančnih sredstvih, pravzaprav pri vsem je ustanovitelj doslej razumevanje za našo po gledališču. Ti prihajajo k nam. In ko se pri nas nekako pokazal privadijo gledališča in vzdušja hišo. v dvorani, se veliko laže odlo- »Eden ustavi stružnico, drugi čijo za Dramo, Opero, Mestno zapre knjigo, iz katere se je gledališče. Ali pa je vpliv vašega gle- učil zapletenih matematičnih formul in zavitih paragrafov. dališča omejen samo na mestno Uradnice skrbno zapro pisalne publiko? mize... matere urede dom in — Nasprotno, k nam priha- potem smo vsi pozno v noč tu: jajo obiskovalci tako rekoč iz v garderobah, za zavesami, na vsega okraja in še dalj. A tudi odru... Je to konjiček? Prav gledališče večkrat gostuje. Tako radi svoje delo tako poimenuje-smo v minuli sezoni imeli kar 35 mo. Hočemo pa, da bi bilo naše gostovanj. Dolsko, Hrušica, No- delo še nekaj več! tranje gorice, Horjul, Zadvor in Ljubimo ljudi in jim v pro-Dobrova so kraji naših stalnih stem času služimo. Živimo med gostovanj. dvema skrajnostima: dajemo In kakšna so hotenja tega va- občinstvu, »kar mu je všeč« in Šega občinstva? — Predvsem lažji žanr. Komedija je zanje najbolj pri- si prizadevamo, ohraniti raven. Občinstvo v nas zatipa, a vsako nehote storjeno zlorabo čuti. vlačna. Sicer pa ljudska igra in Avditorij reagira, čeprav nikoli filozofsko ter psihološko manj silovito — vendar iskreno. Daje zahtevna dela. »šentjakobsko nam zagon, zanos. Potrjuje nas.« gledališče je Tako pripoveduje šentjakobski eno redkih gledališč, ki je vzgo- igralec Peter Ovsec. S. B. p V' ■ M NAŠI1 KOM(\ e IZ USIH KOKON O IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN Danes praznuje kolektiv podjetja »Žito-« pomemben uspeh. Kolektiv tovarne testenin »Pekatete«, ki je ekonomska enota tega podjetja, je dobil ključe od nove, povsem avtomatizirane tovarne. Pri gradnji je uspelo »Žitu« doseči svojevrsten rekord. V šestih mesecih so zgradili in povsem opremili kar celo tovarno. V njej bo v 16 urah (dve izmeni) 50 zaposlenih izdelalo 11 ton testenin, se pravi isto število zaposlenih še enkrat toliko, kakor doslej v stari tovarni. Na sliki: zaključna dela pri montaži avtomata za praznjenje ter rezanje suhih testenin. V Lendavi so nedavno tega uredili novo tržnico. Čeprav je bil tržni dan, je bila skorajda prazna. Okolica Lendave je sicer kmetijska, vendar je tod težko dobiti jajčka in povrtnino. Ce pa potrošnik vendarle kaj dobi, je cena enaka kot v ostalih industrijskih središčih Slovenije. Minuli teden so na Gospodarskem razstavišču odprli doslej največji novoletni sejem trgovine. Med velikim številom podjetij razstavlja svoje proizvode tudi tovarna Tomos iz Kopra. Veliko pozornost obiskovalcev vzbuja razstavljeni moped Coiibri, s katerim je letos predsednik Turističnega društva Kranj tov. Tavčar brez okvare na vozilu prepotoval deset dežel Azije, Afrike in Evrope. Minulo soboto so v poslopju OLO v Kranju odprli razstavo tiska in novinarske fotografije. O namenu razstave tiska na Gorenjskem je ob tej priložnosti spregovoril predsednik komisije za tisk pri ObO SZDL tov. Jože Pogačar. Razstava prikazuje, kako je mogoče s tiskano besedo obveščati državljane o vseh komunalnih problemih, obenem pa oblikovati njihova pozitivna stališča in jih idejno usmerjati. Kronološka urejenost razstave prikazuje p rt'e začetke tiskane besede na Gorenjskem do široko zasnovane mreže tiska danes. V ponedeljek so izročili prometu novo tovorno postajo Ljubljana—Moste. V skladiščno halo s 5500 kvadratnimi metri pokrite površine so speljani štirje železniški tiri, na katerih obratujejo Diesel lokomotive. Prvi objekt novega ljubljanskega vozlišča je začel obratovati. S tem pa bodo odpadli vsi zastoji v tovornem prometu, saj bodo z novo postajo lahko krili vse potrebe mesta Ljubljane. • LENDAVA: »Mizarstvo« bo v novih prostorih Mizarstvo v Lendavi je obrtno podjetje s številnimi dejavnostmi: mizarstvom, pleskar- stvom, tapetništvom. Njegovi obrati so raztreseni domala po vsem mestu. Zato, da bi dobili primerne delavnice, so začeli graditi novo upravno in poslovno zgradbo z okoli 1.000 kvadratnih metrov prostora. Nova poslovna in upravna zgradba bo veljala nekaj nad 22 milijonov, za 8 milijonov pa bodo nabavili strojev. V novi zgradbi bodo začeli obratovati . v prvi polovici prihodnjega leta. Nameravajo razširiti še sodelovanje z LIP v Murski Soboti in izdelovati za to iskane garaže za osebne avtomobile in we-ekend hišice. Za te hišice imajo tudi izvozne ponudbe. V novih prostorih naj bi bilo za 60 odstotkov več zaposlenih, dohodek pa naj bi porasel za 150 odstotkov. Kolektiv Mizarstva doslej ni imel obrata družbene prehrane. Toda tudi na to niso pozabili. Takoj, ko se bodo vselili v nove prostore, bodo skupno s Plinarno uredili obrat družbene prehrane. Kolektiv Mizarstva šteje nekaj nad 50 članov, vendar je kljub temu v lanskem letu dosegel 36 milijonov realizacije. V letošnjem letu računajo, da bo realizacija presegla 60 milijonov. Tolikšen porast dohodkov pripisujejo spodbudnemu načinu delitve osebnih dohodkov. Prejemki delavcev niso visoki, kajti kolektiv se je odločil, da bo imel nekaj časa nižje prejemke, več sredstev pa bodo naložili v sklade. Samo v lanskem letu so dali v sklade 6 milijonov dinarjev. s. s. • TRŽIČ: Občinski izobraževalni center Predstavniki manjših in srednjih podjetij, zastopniki Delavske univerze ter občinskega sindikalnega sveta so pred dnevi razpravljali o ustanovitvi izobraževalnega centra, ki naj bi začel delovati v okviru Delavske univerze. Potreba po neki instituciji v občinskem merilu, ki bi skrbela za strokovno izobraževanje in usposabljanje kadrov v srednjih in manjših podjetjih, kjer nimajo svojih centrov, se kaže že dalj časa. V teh podjetjih hamreč za izobraževanje nihče ne skrbi, če pa se nekdo odloči za tečaj ali seminar, ga mora obiskovati največkrat v drugih krajih, kar izobraževalno dejavnost tudi precej podraži. Zato so se predstavniki podjetij izrekli za čimprejšnjo ustanovitev centra, ki pa ne bi skrbel ie za dobro strokovno izobraževanje, ampak tudi za splošno ter predvsem za družbeno-ekonomsko vzgojo delavcev. VE • KRANJ: Kaj terjajo od invalidske komisije? Pred dnevi je bila v Kranju seja odbora za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov okrajnega zavoda z socialno zavarovanje. Odborniki so razpravljali o nekaterih vprašanjih invalidskega zavarovanja, o sklepanju pogodb o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, o poročilu invalidske komisije itd. Ugotovili so, da problemov invalidskega zavarovanja ni mogoče reševati administrativno, temveč je potrebno sodelovati z organi izven okvira OZSZ. Vsestranska povezava bo potrebna predvsem v bodoče pri rehabilitaciji in zaposlovanju delovnih invalidov in pri rehabilitaciji otrok zavarovancev. Od invalidskega zavarovanja se ne bo zahtevalo samo to, da invalidske komisije hitro in dobro obravnavajo posamezne primere, temveč predvsem to, da bo .zavarovanec čimprej napoten na rehabilitacijo, oziroma na delo in da bo brez odlašanja dobil potrebne dajatve, ki mu po zakonu pripadajo. Odbor je predvidel in potrdil ustrezne roke za posamezne faze dela invalidskih zadev, Ciril Rozman • JESENICE: Železorji delajo že za leto 1962 Ko so jeseniški plavžarji, jeklarji, valjavci v začetku letošnjega leta sprejemali planske naloge, so se v polni meri zavedali, da si bodo morali zelo prizadevati za izpolnitev obveznosti. Z boljšo organizacijo dela, izkoriščanjem vseh razpoložljivih proizvodnih kapacitet in koledarskega časa, z novimi delovnimi in tehnološkimi postopki dela, z racionalizacijami ter izrednim prizadevanjem vsakega posameznika so svoje načrte v nekaterih obratih že izpolnili. Med njimi so jeklovlek, ki je dosegel letni načrt že sredi meseca novembra. Temu so sle- dile konec meseca novembra še # RAKEK: livarne, ki bodo do konca leta prekoračile letni načrt za 1.500 ton sivega liva, jeklolitine in kovne litine. Valjarna tanke pločevine 1.300 je bila tretji obrat v jeseniški valjarni, ki je presegla letni načrt in bo izval-jala do konca leta še 2.000 ton pločevine. Tudi obrat cevarne se je uvrstil med te in bo do konca leta izdelal še 800 ton vseh mogočih cevi. V preteklem tednu so se tem obratom pridružili še žična valjarna, ki bo presegla letni načrt s 3.000 tonami valjane |iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii| g • ZLIT TRŽIČ: g Odgovornost | članov izvršnega | odbora | Pred mesecem je občin- || == ski sindikalni svet sklenil, == =E naj se člani predsedstva = H udeleže sej izvršnih odbo- == = rov vseh podružnic. Seje H = so v vseh podružnicah do- = =£ bro uspele z izjemo ZLIT, = = kjer je predsednik sklical = == sejo dvakrat, pa vendar ni- = = koli ni prišlo toliko članov = == odbora, da bi bili sklepčni. = šr Delo takih članov vsekakor SE nima v kolektivu priznanj. == == Žalostno je, da se tako ne- ^ == delavni člani ne zavedajo, == E= da ni samo predsednik == = podružnice tisti, ki naj s = skrbi za delo v sindikalni še š= organizaciji. Prav tako se == še član predsedstva ObSS in =5 š£ plenuma ObSS, ki je zapo- še EE slen v tem podjetju, vse le- == = to ni udeležil niti ene seje še = tega političnega vodstva v = ee občini. == H VE g Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii žice, šamotarna pa bo do konca leta z 800 tonami presegla letni načrt za 4 %. Tudi elektro peč, kjer proizvajajo plemenita nerjaveča, brzostružna in medicinska specialna jekla, bo do konca leta izdelala še 400 ton jekel nad planom. U. Z. • CELJE: Priprava za plenum Gospodarska komisija pri občinskem sindikalnem svetu Celje je analizirala devet mesečno gibanje osebnih dohodkov na območju celjske občine. Pokazatelji osebnih dohodkov povedo, da v marsikaterih podjetjih procentualno rastejo osebni dohodki vodilnih ljudi, kot fizičnih delavcev, oziroma delavcev najnižjih grup. Tudi razponi se v primerjavi z lanskim letom večajo v prid vodilnih ljudi. V gospodarstvu na območju celjske občine so se osebni dohodki povečali za 11,9 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, tako da sedaj znašajo 24.000 dinarjev. Najbolj so porasli v komunali (32,1 %), tako, da je povprečje 28.850 dinarjev, medtem ko so najnižji osebni dohodki v kmetijstvu, in sicer 17.424 dinarjev. Razprava komisije je pokazala, da bo moral plenum ob- Hotel v Rakovi kotlini in kaj je še potrebno? Težko bi našli na Notranjskem lepši kraj kot je Rakova kotlina. Mnogi trdijo, da v nekem pogledu celo presega Postojnsko jamo. Vendar je kotlina vse do dandanes ostala skoro neznana. To ni nič čudnega, saj razen nekaj obledelih markacij na Rakeku in Cerknici, nič ne opozori tujca na velike naravne lepote v neposredni bližini. Pred leti so dogradili cesto Cerknica —Rakova kotlina, ki jo pa večinoma uporabljajo le gozdni delavci ih domačini. Sele lani so pričeli graditi hotel v osrčju kotline. Sedaj je objekt v grobem dograjen in bo prihodnje leto že sprejel prve turiste. Vendar bo treba za popularizacijo kotline storiti še marsikaj. Tudi en sam hotel bo kmalu premalo. 2e sedaj bi morali misliti na izboljšanje prometnih zvez in modernizacijo cest. Sedanje enosmerne ceste kmalu ne bodo več zadostovale. Proučiti bo treba tudi možnosti za graditev rekre-cijskega centra, saj bi težko našli primernejši kraj za to. -an- • KOPRSKO: Mladina daje prednost družbenim nalogom Te dni zaključujejo na Koprskem z občinskimi konferencami Ljudske mladine, kjer v nasprotju z dosedanjo prakso osebnih, čestokrat ozkih notranjih organizacijskih odnosov, tokrat uspešno načenjajo številna druga vprašanja, n. pr. o decentralizaciji v podjetjih. Osnovo za takšne razprave so omogočile predvsem vsebinsko bogate konference tovarniških aktivov v minulih dveh mesecih. Najbolj pozitivne rezultate so pokazale osnovne organizacije mladine v kolektivih izolskih podjetij Mehanotehnika in Gradbenik, v podjetju Javor v Pivki in v Sežanskem obratu Iskre — skratka povsod tam, kjer je mladina že v minulih letih soodločala o vseh važnejših vprašanjih proizvodnje, decentralizacije in podobno. V omenjenih kolektivih uspešno delujejo tudi aktivi mladih proizvajalcev kot sestavni del mladinskih organizacij. -sky- • CELJE: Razvitje prapora V soboto je bila svečanost vseh sindikalnih podružnic celjske občine, na kateri je občinski sindikalni svet razvil svoj prapor. Komorni zbor Svobode je nastopil s pevskimi točkami, igralci Slovenskega ljudskega gledališča pa z recitacijami. ŽE • POSTOJNA: Modernizacija trgovskih lokalov Trgovsko podjetje na drobno Oskrba v Postojni spada med tista, ki se hitro razvijajo. Doslej so imeli težave z zastareli- kolektivu. Osnovali so 11 ekonomskih enot, kar bo gotovo še pospešilo razvoj podjetja. Izdelali so tudi pravilnik o delitvi čistega in osebnih dohodkov, s čimer bodo dobili zaposleni tudi večjo pobudo za delo. Na kmetijskem posestvu v Zadobrovi so te dni zaključili montažna dela na novem zemljišču. Z najsodobnejšimi napravami bodo lahko naslednje leto dnevno pomolzli šti sto krav, za to opravilo bodo rabili za polovico de-lavcev manj kot doslej. Poleg izmolzišča so na kmetijskem posestvu zgradili tudi mlekarno, kjer bodo mleko avtomatično hladili. činskega sindikalnega sveta Celje te in druge podatke in pojave temeljito analizirati. 2E • STEKLARNA HRASTNIK: Izdelana merila za delitev dohodka V hrastniški steklarni so že izdelali merila za nov način delitve osebnega dohodka. Najnovejši predlog računa z oblikovanjem prejemkov po enoti proizvoda, t. j. kosih. Za odgovorne osebe v podjetju predvidevajo, da bo višina osebnih dohodkov odvisna od dohodka, loma, realizacije itd. Osnove so določene tako, da jih bo mogoče preseči le z organiziranim delom in strokovnimi nasveti. -k- mi lokali, kjer so potrebni veliki stroški za modernizacijo. V letošnjem letu je prenovilo vrsto prodajaln, največ v Postojni. Sedaj pa modernizirajo trgovino v Planini pri Rakeku. V Postojni, kjer zaradi hitrega naraščanja prebivalstva ponudba ne more zadovoljiti povpraševanja, je Oskrba pred mesecem odprla sodobno avto-trgovino na Ljubljanski cesti. Lepo napreduje tudi gradnja samopostrežne trgovine, ki bo stala okoli 40 milijonov dinarjev. Gradijo jo v novem delu Postojne, kjer doslej ni bilo nobenih prodajaln. Predvidevajo, da bo pričela poslovati v začetku poletja. Pred kratkim pa so začeli urejati odnose tudi v samem • POMURJE: Če petrolejke dogore... Petrolejke so dogorele v poslednjih vaseh in zaselkih Pomurja. Z električno lučjo se je razgibalo vaško življenje. V Pomurju je sedaj prijavljenih 13.120 radioaparatov, oziroma na vsakih 9 prebivalcev en radio-aparat. Registriranih je že tudi 161 televizorjev. J. P. • AJDOVŠČINA: Razprave o higiensko-tehnični zaščiti Na zadnji seji plenuma sindikalnega sveta v Ajdovščini so odborniki razpravljali o higiensko tehničnem varstvu pri delu. Pregled v 36 gospodarskih organizacijah opozarja na določen napredek. Tako velja med drugim pohvaliti sadno likerski kombinat »Fructal« v Ajdovščini, ki je do nedavnega v higiensko tehnični zaščiti dela precej zaostajal, zdaj pa je storil v teip velik korak naprej. Za potrebe zaposlenih so uredili v podjetju osrednjo pralnico in krpalnico, nabavili nove gumijaste škornje, preuredili sanitarne prostore za delavke in kar je najvažnejše: kupili stroj • za pranje steklenic. To delo so do zdaj opravljali ročno. Toda, čeprav se je izboljšal položaj v večjih podjetjih, je še precej pomanjkljivosti v manjših podjetjih, kjer marsikje še ne delajo komisije za tehnično zaščito dela ali pa so te več ali manj samo na popir-ju. Zato, da bi bilo delo v bodoče uspešnejše, so ustanovili občinsko komisijo za higiensko tehnično zaščito, ki šteje 11 članov in bo občasno obiskovala podjetja. T. M. • ObSS TRŽIČ: Nova podružnica Pred dobrim mesecem so delavci Slovenija-ceste začeli pod Ljubeljem delati- novo moderno mednarodno cesto. Tod so si uredili naselje in bodo dalj časa ostali v tržiški občini. Zato so ustanovili tudi lastno sindikalno podružnico, ki ima sedaj okoli 50 članov. Na spomlad, ko se bo začela živahnejša gradbena sezona, pa bo tu nad 200 članov podružnice. VE ® RADOVLJICA: Samo dve komisiji delavni Vodstvo ObSS Radovljica je sklenilo po združitvi z blejskim in bohinjskim sindikalnim svetom predvsem pomagati sindikalnim podružnicam. V ta namen je imenovalo razne komisije in odbore. Pred dobrim mesecem so na predsedstvu izdelali podroben program dela in zadolžili posamezne člane plenuma, da se udeležujejo sestankov v podružnicah. Posamezne komisije in odbore so zadolžili, da zberejo problematiko s svojega področja in j° posredujejo predsedstvu. Na zadnji seji je bilo ugotovljeno tole: Do sedaj so člani predsedstva prisostvovali na sestankih 50 sindikalnih podružnic ter razlagali stališča plenuma v zvezi z delitvijo dohodka, izdelavo novih pravilnikov, decentralizacijo in podobno. lz poročil posameznih članov je videti, da so neposredni stiki 3 podružnicami koristni in da ie treba s takim načinom dela še nadaljevati. Ugotovljeno 3® namreč, da sindikalni odbori, niso znali najti pravega načina za uveljavljanje svojih stališč-Sindikalna vodstva se razen redkih izjem še po večini ukvarjajo z izleti, organizacij® letovanja, zabave in podobno. Od 11 komisij in odborov, kolikor jih ima sindikalni svet, sta samo dve komisiji res d®' lavni. Komisija za socialna vprašanja ima že zbrano problematiko o varnosti pri del® na področju občine in je n3 svoji seji o tem že razpravljala-V kratkem bo o problemih varnosti pri delu razpravljala na širši konferenci in celotno Pr0' blematiko predložila v obrav' navo plenumu. Komisija za oddih in rekreacijo je zbrala P°' datke s tega področja in obravnavala na svoji seji delo počitniške skupnosti. Ko bodo to obravnavali tudi na plenarne^’ sestanku, bodo celotno probl®' matiko s konkretnimi predlo®1 predložili občinskemu zbor11 proizvajalcev v razpravo. N. B. iv J a Š P Besede in dejanja Poslušati nenehne tožbe smučarjev zaradi nemogočih gmotnih razmer, o katerih delajo, je postalo že dolgočasno. Prav tako kot neprestano poudarjanje, da je smučanje šport št. 1. Med besedami in dejanji zija ogromen prepad. Največ je smučarsko društvo pri nas, ljubljanska Enotnost dela že leta in leta v nerazumljivo slabih gmotnih pogojih, ki se prav nič ne izboljšujejo, kvečjemu le slabšajo. Za 900 članov je edini društveni prostor, velik dvakrat tri metre, le nekoliko premajhen. V društvu nimajo kje spraviti niti smučarske opreme. Ta problem so rešili ta- ko, da so si omislili skladišča po zasebnih stanovanjih. Nimajo pokritih prostorov, kjer ki se pripravljali za smuško sezono, niti denarja, da bi si privoščili kaj več kot sJčrom-ne tekmovalne pogoje. Tudi tu niso redki primeri, da si tekmovalci sami kupujejo drago tekmovalno opremo. Skratka, primer našega največjega društva kaže, da smučanju pri nas (kjer smo ga proglasili za naš narodni šport) ni z rožicami postlano. Kdo bi se čudil potem, če tekmovalno smučanje ne more z mrtve točke... Kje je pet milijonov? Na koncu se je vendarle vse srečno končalo ... Judoisti težkoatletskega kluba Ljubljana so četrtič osvojili naslov državnega prvaka, njihovi klubski tovariši — dvigalci uteži pa so ta podvig ponovili celo že petič. Razen nespornega športnega priznanja pa hvalijo tekmovalce o obeh panogah tudi zaradi požrtvovalnosti, saj vadijo o več kot skromnih razmerah, potovanje na državno prvenstvo pa so si plačali kar iz svojega žepa. Zares resnični športniki! Treba pa je pogledati še drugo stran medalje. Po po,-datkih okrajne zveze za telesno kulturo je namreč športno društvo Ljubljana dobilo največjo podporo iz sklada za kvalitetni šport o okraju: 5 milijonov dinarjev. Odborniki težkoatletskega kluba zagotavljajo, da od tega niso dobili niti dinarja. Ne trdim, da so judoisti in dvigalci uteži edini vrhunski športniki v tem ljubljanskem društvu. Upal pa bi si trditi, da bi morali od omenjene vsote dobiti za svoje delovanje precejšen delež. Vsaj tolikšen, da bi lahko trenirali v boljših razmerah in da bi jim pred odhodi na tekmovanja ne bi bilo potrebno prosjačiti na vseh koncih in krajih. Kam je društvena uprava razporedila pet milijonov dinarjev? Čeprav ne morem odgovoriti na to vprašanje, se bržčas ne motim, ko trdim, da so bila vrhunskemu športu namenjena sredstva porabljena za povsem povprečne športne storitve. Koristne zamisli (sklad za vrhunski šport so o okraju ustanovili šele letos) propadajo zaradi . neodgovornosti posameznih športnih delavcev! ŠILO ZAPISKI S POSVETA O DELAVSKI ŠPORTNI AKTIVNOSTI NA HRVATSKEM ZA IISPESNEJSI RAZVOJ ŠPORTNIi REKREACIJE Republiški odbor za delavske športne igre LR Hrvatske je imel v Zagrebu 9. in 10. .decembra četirto redno konferenco. Ker je tej konferenci prisostvovalo preko 120 delegatov gospodarskih ustanov, ki se ukvarjajo s problemom izkoriščanja prostega časa in športne rekreacije delovnih ljudi, ter so podali v razpravi več koristnih misli in predlogov, povzemamo in objavljamo nekaj najvažnejših ugotovitev s tega posveta. V nedeljo je bil poluraden začetek letošnje sezone za smučarje — tekače. Zbrali so se na preglednem tekmovanju v Planici in preizkusili svoje sposobnosti na 8 km (člani in starejši mladinci) ter 4 km (članice, mladinke in mlajši mladinci). Med najmlajšimi je dosegel izvrsten čas Krpač iz ravenskega Fužinarja. Kljub temu, da ima naša sosedna republika daljšo tradicijo in več izkušenj na področju industrijske športne rekreacije (letos so proslavljali 15-letnico prvih delavskih športnih iger), so delegati na konferenci ugotavljali, da so na tem področju še vedno v zaostanku in da z uspehi še vedno ne morejo biti zadovoljni. Vzroki za takšno stanje so predvsem v pojavih nerazumevanja pomena športne rekreacije in v podcenjevanju potrebe po aktivnem oddihu, ki je v današnjih pogojih dela in modernega načina življenja nepogrešljiv. Še vse preveč se precenjuje in posveča pozornost tekmovalnim oblikam športnega udejstvovanja, po drugi strani pa se zanemarja svobodna neobvezna telesno-vzgojna aktivnost delavcev in uslužbencev vseh starosti. Praksa je pokazala, da so odbori za delavski šport delali v glavnem na principu tekmovanj. To je onemogočilo udejstvovanje velikega števila ljudi, ki niso; imeli nekega posebnega predznanja na tem področju ih telesnih dispozicij. Odbori so pozabljali na one ljudi v delovnih kolektivih, ki niso imeli nikoli priložnosti, da bi postali vidni športniki, si pa vendar želijo naučiti se plavati, smučati, odbojke, namiznega tenisa ali preprostega igranja z žogo, ne da bi pri vsem tem postavljali v ospredje rezultate. Organizatorji športa v delovnih kolektivih so preveč posnemali tekmovanja verificiranih športnikov. Potrebno pa bi bilo uvajati nove oblike športnega udejstvovanja, ki bodo vsem pristopne. Ni tako težko organizirati take akcije, kjer odpade vsaka klasifikacija. V ta namen se lahko organizira skupen odhod na kopanje, drsanje, sankanje ali izlet v prirodo poleti in pozimi. Tudi zaostajanje v gradnji majhnih, cenenih, predvsem pa pristopnih športnih objektov in igrišč pomeni, da ne gremo v korak s časom, in da še ni razumevanja in pogojev za množično športno rekreacijo. Ker pa morajo biti ti objekti namenjeni množicam, jih moramo solidno graditi ter skrbno in stalno vzdrževati. Seveda tu ne smemo pozabiti na slačilnico in ustrezne sanitarne naprave. Naš družbeni razvoj nas danes usmerja v stanovanjsko skupnost, v okviru katere je treba razvijati vso aktivnost. Nedvomno je, da se bo vsak interesent posluževal možnosti za razvedrilo in oddih v nepo- Objekti so - kadrov pa ni! Ob podpori občino in tovarne »Impol« bo Slovenska Bistrica že v kratkem dobila moderno telovadnico -Kaj pravi o telesnovzgojnem življenju v tem kraju predsednik »Partizana« inženir Branko Karner ^ ‘'-/i 'iiBi V Slovenski Bistrici so takoj po osvoboditvi ustanovili fizkulturno društvo in tako obnovili telesnovzgojno življenje, ki je med okupacijo zamrlo. Toda nekdanji športni objekti niso več ustrezali zahtevam novega časa. Po vojni je v Slovenski Bistrici zraslo več podjetij, močno se je razširila tovarna »Impol«, ki zaposluje danes nad 1200 delavcev. Skratka — po starih poteh in na predvojnih objektih ni bilo več mogoče graditi novega telesnovzgojnega življenja. Nekaj let po vojni je sicer fizkulturno in- pozneje partizansko društvo še kolikor toliko uspešno delovalo, potem pa je začelo vse bolj .zamirati. Vzroki? Ni bilo primernih objektov, kar je že itak redkim športnim delavcem jemalo veselje in voljo do dela. Tako je pred nekaj leti »Partizan« skrčil svojo dejavnost na nekaj kampanjskih prireditev in na nenačrtno delo s pionirji, vrh tega pa so še nekaj znakov življenja pokazali odbojkarji, nogometaši in rokometaši. Toda pravega poleta n! bilo, življenje je v resnici vse bolj usihalo. NAD 20 TISOČ PROSTOVOLJNIH UR Sele predlanskim so se redki preostali športni delavci v Slovenski Bistrici zganili. »Tako ne gre dalje,« so ugotovili, »tako bomo zdrknili prav na dno. Potrebni so nam objekti.« Resne zahteve redkih športnih delavcev so razumeli in podprli tudi na občini, v šoli, v podjetjih. Zedinili so se, da je Slovenski Bistrici potrebnih najprej nekaj urejenih odprtih športnih objektov. »Tako smo se predlanskim lotili dela na gradnji osrednjega športnega stadiona,« je začel pripovedovati mladi predsednik partizanskega društva inž. Branko Karner. »Pri gradnji stadiona so veliko prispevali s prostovoljnim delom pripadniki »Partizana* in JLA kakor tudi šolska mladina in pripadniki predvojaške vzgoje. Skupaj smo v dveh letih na tem objektu prispevali z udarniškim delom najmanj 20.000 delovnih ur.« Danes je novi stadion že skoraj stvarnost. Urejeno je igrišče za nogomet in veliki rokomet, zasejana je trava. Atletska steza olimpijskih dimenzij (400 m) je dograjena na pol. V perspektivnem občinskem planu je nadaljnja izgradnja igrišč za košarko, odbojko in mali ro- komet, vendar trenutno za to primanjkuje v občini denarja. ZDRUŽENE SILE — TELOVADNI DOM »Seveda je stadion samo na pol rešil pereče probleme pomanjkanja objektov,« je nadaljeval inženir Karner. »Zato smo lani začeli graditi še telovadnico.« Telovadnica je bila za Slov. Bistrico prav tako važna kot igrišča in stadion. V kraju sta namreč danes dve osemletki in še obrtna šbla, ki jih obiskuje nad 1500 šolske mladine. Vsa ta mladina pa je bila doslej brez telovadnice. K temu prištejmo še pripadnike »Partizana«, ki so se morali lani pripravljati v neki leseni, napol razpadli lopi. Razumljivo je, da tudi brez nove telovadnice ni bilo računati na načrtno delo in razmah telesnovzgojnega življenja. Lani so novo telovadnico spravili pod streho. Pri tem sb tudi v Bistrici ravnali po načelu, da je treba sile združevati. Levji delež sredstev je seveda prispevala tovarna »Impol«, precej sredstev pa je primaknila tudi občina. »Nova telovadnica bo, tako vsaj pravijo v »Elanu«, ki nas bo opremil z vsem orodjem,« je nadaljeval predsednik partizanskega društva, »najsodobnejša in največja, kar smo jih po vojni zgradili v Sloveniji in na Hrvatskem. Glavna dvorana meri 30 X 15 m, visoka je 7 m. Tako bo v njej možno igrati vse glavne športne igre, ki danes pri nas najbolj privlačijo mladino— odbojko, mali rokomet in košarko. Vsa južna stran bo zasteklena, od tam pa mo zelo kratko pot čez bodoče letno telovadišče na stadion m vsa igrišča.« Telovadnico te dni zasteklu-jejo, slepi pod je že postavljen, zdaj pride na vrsto- rše parket. ZDAJ SMO PRED NOVO TEŽAVO — KADRI ,, »Partizan« v Slov. Bistrici in z njim--tudi vse* športno življe-;“itje v .šblah in kolektivih je to-rej .-v glavnem rešilo osnovni problem 'pomanjkanje objek-\ tov. Toda kako pa bo v prihod-■ nosti, ko bo telovadnica usposobljena in ko bodo športna igrišča urejena? »Resnično, zdaj smo pred drugo težavo, ki je morda še težja, kot so materialne ovire,« -je nadaljeval inženir Karner. »Kadri, kadri — to nas muči. Na tiste, ki so se dolga leta zaman trudili, ne moremo več računati, morali bomo poiskati nove kadre. Smo pred proble-jmom, kako dobiti v partizansko društvo 20—25 vodnikov in vodnic.« Malo je pomolčal in spet nadaljeval. »Veste, problem je vedno težji. V vseh organizacijah — od prosvetnih in kulturnih, od delavskih in ljudskih univerz do raznih avto-moto krožkov in drugih društev — so strokovnjaki že nagrajevani za svoje delo. Tu dobijo nekaj več, tam manj, toda povsod nekaj dobijo. Resnično vam povem, v našem kraju je samo še »Partizan« tista organizacija, kjer se vse dela amatersko. To je sicer zelo lepo in idealno, toda življenje je pač takšno, da skoraj vsak še išče tu in tam vsaj skromne dodatne vire zaslužkov.« . »In kako mislite rešiti ta problem?«, me je zanimalo. »Vsekakor bomo morali dobiti na šolo sposobnega telo-. vadnega učitelja, ki bo lahko pomagal . tudi partizanskemu društvu. Seveda pa tudi v društvu verjetno ne bo več šlo vse s samim amaterizmom« Zasukala sva pogpvor na življenje v »Partizanu«. V društvu so precej agilni odbojkarji, ki so osvojili 2. mesto v II. republiški ligi, začeli pa so z delom tudi košarkarji in rokometaši. »Skušali bomo razširiti športne igre še v sosednje vasi — v Oplotnico, Poljčane, Makole in Črešnjevec. Tako bi lahko osnovali lige v več panogah. Samo stalno tekmovanje namreč pri-) vabi ja mladino. - V našem društvu ne računamo več na generacijo, ki je prekoračila 20. ali 25. leto. Zato pa bomo skušali čim bolj pridobiti najmlajše — pionirje in mladino,« je pripovedoval predsednik. »Kako 'pa je špoH razširjen V tovarni »Impol«?«, me je zanimalo. delavci iz sosednjih vasi, ki se vsak dan vozijo na delo v tovarno, po končanem delu v tovarni pa. takoj hitijo domov. To je polproletariat, kot mu "pravimo. Seveda, pa se tudi tu po-; žna pomanjkanje objektov in seveda strokovnih kadrov.« O tem, da lahko strokovnjaki kljub vsem 'težavam vendarle marsikaj dosežejo, pa dokazuje tudi primer mladih judoistov. Predlanskim je mladi judoist — domačin, Franc Pliberšek, ki študira srednjo tehnično šolo v Mariboru in goji judo pri Kovinarju, začel kar »na lastno pest« navduševati mladino iz Slovenske Bistrice za ta šport. V kratkem je zbral okrog sebe kakih 30 mladincev, večji del vajencev iz tovarne in tudi srednješolcev. Pred kratkim so mladi judoisti iz Bistrice nastopili v II. republiški ligi, kjer so osvojili prvo mesto, tako da se bodo zdaj potegovali za vstop v I. republiško ligo. »Morda bo prav judo tista panoga, ki bo pognala globje korenine v tovarni,« je zaključil inž. Kamer. »Materialni pogoji so zdaj ustvarjeni, lelovad-• nico smo dobili. Nadaljnji razvoj pa bo odvisen od naših ka- drov.« I. P. sredni bližini stanovanja, ne da bi mu bilo treba pri tem zapravljati čas za obisk oddaljenih tovrstnih objektov. Veliko število delavcev ni športno aktivnih prav zaradi tega, ker stanujejo preveč daleč od mesta, kjer delajo. Ko pridejo domov, se ne morejo vrniti zaradi pomanjkanja časa na športne objekte, ki so običajno v bližini podjetja oziroma na področju občine, kjer je središče delovnega kolektiva. Vse to nam narekuje, da gradimo športne objekte tam, kjer stanujemo, to je v stanovanjskih skupnostih. Kombinat »Borovo«, »Železarna Sisak«, podjetje »Ju-gotuibin« iz Karlovca in še nekatera druga podjetja so že zgradila posamezne športne objekte poleg stanovanjskih naselij, kjer stanujejo njihovi delavci. Aktivnost v okviru stanovanjske skupnosti bo doprinesla k zbližanju in boljšemu spoznavanju med sostanovalci ter spoznavanju delavske, srednješolske in študentske mladine. Pomembno je, da sindikalne organizacije in sveti v komuni natančno poznajo svoje pogoje in želje delavcev in da svoje akcije s tem vsklajajo. Nenehna in konkretna aktivnost sindikatov v zvezi s problemom prostega časa je za nas silno pomembna, ker sestavlja nepogrešljiv del boja za višji življenjski standard delovnih ljudi in povečanje proizvodnje. Tudi na področju vzgo je kadrov, za oiganizacijo delavske športne aktivnosti lahko trdimo, da posvečajo Hrvatje prav temu vprašanju posebno pozornost. Leta 1959 se je na seminarjih izšolalo 290 organizatorjev in"’ vodnikov, leta 1960 251, leta t961 pa 117 organizatorjev in vodnikov. Pohvalno je, da velik del šolanih kadrov dela po tečajih v odborih za delavsko športno aktivnost in v praksi s pridom uporablja na tečajih pridobljeno znanje. ANDREJ ULAGA ŠpcMne igre v Kopru Na pobudo Občinskega sindikalnega sveta so v občini Koper organizirali delavske športne igre v počastitev obletnice revolucije in dneva JLA. Velika športna prireditev, na kateri sodeluje 29 kolektivov gospodarskih organizacij, vsebuje tekmovanja v domala vseh športnih panogah. V času od 29. novembra do zaključka prireditve 22. decembra je sodelovalo v tekmovanjih več kot 500 tekmovalcev, 'med njimi tudi pripadniki JLA. Največjo pozornost je med številnim občinstvom, ki spremlja to športna manifestacijo kolektivov, je vzbudil mali nogomet, v katerem so se zastopniki kolektiva Primorski tisk z vrsto zaporednih zmag prebili v finale m v odločilni tekmi porazili moštvo JLA z rezultatom 8:3. Koprski grafičarji, tekmovalci Tomosa, Autocommercea, podjetja Vodna skupnost itd. dosegajo lepe rezultate tudi v ostalih športnih, disciplinah kot v odbojki, namiznem tenisu, streljanju, balinanju itd. ' D. C. .Inž. Karner-zatrjuje,_■ da-se bo - »Bolj slabo. Večina •'delav-v Hmvi nnirvvici ianiiaria že za- cev — r.n.(if)o/ft ima doma še kakšno krpo zemlje. To so v drugi polovici januarja že čela redna vadba. Največje presenečenje na. letošnjem slovenskem članskem namiznoteniškem prvenstvu je zmaga 18-letne dijakinje iz Kranja Eme Čadež. V finalnih partijah je Čadeževa vse tri nasprotnice — Plutovo, Pirčevo in Petračevo — premagala s 3:1, mimo tega je skupaj s Krajgerjevo (na sliki) osvojila tudi naslov v ženskih dvojicah. DRŽAVNIŠKI SESTANEK Otroci, ki gredo v smrt. Otroci, ki se z ročicami pred jamo krčevito držijo, za krila nesrečnih mater. 40.000 Ciganov, 40.000 udarcev z železno palico in noži. Tudi poslednja skupina je pripravljena na smrt. Skupina Ciganov glasbenikov, skupina majhnih virtuozov na violinah. Priredili so ciganski koncert, koncert pred cigansko smrtjo. — Cigani, je rekel nekdo iz uprave taborišča. Nocoj koncert! Cigani so kdo ve koliko dni igrali ustašem. Igrali so, medtem ko so pijani ustaši bili starega violinista in mu ruvali lase. Igrali so lačni in žejni, da bi živeli, in peli so, da bi živeli in ko so peli, so jokali, da bi živeli, ker niso imeli močnih mišic, pa so zategadelj igrali v tej strašni ciganski noči. Edini akord je bila glasba za življenje in pesem za življenje. Pa vendar niso ostali živi. Žalostno je nedeljsko pred-doppldne, žalostno, čeprav je slišati cigansko glasbo. Cigani igrajo, medtem ko druge vodijo v smrt. Kriki nad jamami. In vsakokrat potegne Cigan močneje, da mm srce ne poči za bratom in vsakokrat se jok violine pomeša s krikom brata, dekleta ali matere tistega, ki prebira strune.. Zaporniki so gledali Cigane. Glasba se je oddaljevala. Igrali so ti mali vituozi in stopali proti jamam, igrali nad jamami vse dotlej, dokler jih nista železna palica ali nož podrla drugega za drugim. Peli so s solznimi očmi »cigansko slovo«. Peli so to znano rusko romanco in rdso videli ne železa ne noža. Medtem ko so violine padale druga za drugo, je daleč od Jasenovca, na Brdu Hisar pri Leskovcu odmevalo še enkrat »cigansko slovo«. Nikogar več ni. Ni Šefketa, ni Mustafe, ni Ramadana, ni Faika. Tudi Me-faina ni. Mefail je odšel prej. Ostala pa je pesem o mrtvem muzikantu, ki ga ni več in o mrtvih tovariših. Tudi tistih ni več, ki bi nadaljevali pesem. Muzikanti iz Radana je ne znajo. V Vibarcu sem jih vprašal, pa nihče se je ne spominja. V Satmali: so jo pozabili. Niti Hodža Rifat' si ni zapomnil pesmi niti drugi Hodža Ibrahim. Tretjega dne se je pe- smi spominjal Tota, sin Mustafe, ki ga ni več: pesem poje n smrti 6. decembra 1941 in o sto, dvestotih, tristotih, več kot štiristotih (nihče se ne spominja števila) odpeljanih na hrib Hisar. Rekli so mu Sefket. Ali ste slišali za Šefketa? In za Ramadana, ki je igral violino? Tudi Mustala je igral violino. In Mefail. Raznesla ga je bomba. In Falk je igral violino. Šestnajst let je bil star. Mu-stafa je brenkal na kitaro. Jaz pa sem pihal v klarinet. Niste nikoli poslušali? Nikdar niste slišali za Šefketa? Niti za tisto o mladi nevesti: »Temije borije?« Potem so prišli Nemci. In mi nismo igrali. Nihče ni mislil na svatbo. Nosili smo rumene trakove na. rokah in govorili smo, kako nas bodo ustrelili ali pa odpeljali v Nemčijo. Niso nas odpeljali v Nemčijo. Rekli so nam, da gremo na železniško postajo, da bomo nato var j ali sladkor. Spet drugi so nam rekli, da ne gremo na postajo, temveč v vas Pertate, kjer bomo popravljali most. Vedel sem, za kaj gre, pa sem vzel klarinet s seboj. Mustafa je vzel violino in vsi so vzeli inštrumente. Vse so nas odgnali: »Vse so nas odpeljali, tudi najmanjšega. Dete iz zibke. In z njim slavnega Šefketa«. To sem bil jaz. Odvedli so tudi mojega sina Rašida, ki je bil malce čuden in ni ničesar razumel. Najprej so nas odvlekli v zapor in nas bili. Nekateri so jokali. Nekateri so prosili, naj nas izpustijo, jaz pa sem hotel zaigrati na klarinet. Nekega dne so prišle žene in otroci pod okno, pa so jih odgnali z udarci pušk in z udarci nog. Nekateri so mislili, da nas bodo odpeljali na delo v Nemčijo, jaz pa nisem verjel, ker je bil z nami tudi Vasiljko, ki je bil nesposoben za delo, brez nog. Ko je minilo pet . dni, so nas odpeljali v šolo poleg reke. Med potjo smo prosili, naj nas rešijo, da jim bomo spet .igrali V šoli smo ostali nekaj dni. Eden izmed stražarjev nam je povedal, da nas bodo postre-Ijali. Rekel je, naj pustimo denar in suknjiče kar v šoli, da jih bo že on izročil ženam in družinam. Bežati nismo mogli in vzeli smo inštrumente. To je bilo zvečer. Zjutraj so nas streljali. Nikoli nismo imeli ničesar, samo inštrumente in pesmi. In, ‘preden so naš postrelili, smo vsi želeli, da nekdo sliši to pesem, da si jo nekdo zapomni, da. pe-. sem ostane, ker mi nismo ostali. — Igrali smo do jutra. Potem so nas zvezali in nagnali v . tovornjake. Cez nekaj časa sp zapovedali s tovornjakov in nas odgnah na Hisar. Moj sin Raški je bil malce čuden in na hribu so mu ukazali, naj poje. Ničesar ni razumel in je pel. Nas pa so streljali. . Snežilo je. • Nihče ni ostal živ. Neka ženska je od daleč vse to videla in pripovedovala je, kako smo umrli. Padali smo poleg poti. Moj sin Rašid. pa nas je nosil V jame. Devet jam je bilo. Potem so mu rekli, naj beži. Bežal je. Vendar, ko je prišel do prve hiše, so ga podrli streli. Vse so nas ubili. Še je snežilo. Vsi smo bili mrtvi. Naslednji dan so nas pokopali. Tu je zdaj hrib. Pravijo, da nam bodo postavil spomenik. Na devetih jamah raste trava. Snežilo je, mi pa smo želeli, da po vsem tem ostane naša pesem, ki smo jo peli nad jamami tisti večer, ko je padal sneg. (KONEC) Taktika, super sila in Bermudi Na Bermundih sta si včeraj segla v roko predsednik ZDA Kennedy in predsednik britanske vlade Macmillan. Sedla sta za mizo, za katero je predviden precej obširen dnevni red. Preden pa bosta pravzaprav začela obravnavati številna pomembna vprašanja, sta se lotila najprej vprašanja pod rimsko ena: razčlenitev taktike in strategije proti Moskvi. To je najvažnejše, kajti v nekem smislu oba na Bermundih le predstavljata Zahod, čeprav pri vsem tem nista pozabila misliti na Pariz in Bonn. Stališče do Berlina, razorožitev, odnos do neangažiranih dežel in še nekatera akutna svetovna vprašanja bodo nedvomno v središču pozornosti v razgovorih obeh državnikov. Kajpak pa bo stekla beseda tudi o anglo-ameriški solidarnosti in o nekaterih nejasnostih v zahodnem svetu. Sicer so številne manifestacije že večkrat potrdile neomajno trdnost, vendar vselej navdušenju ni zaupati. Vse kar smo našteli bo približen dnevni red na Bermudih. Marsikdo bo mislil, da gre v teh naštetih vprašanjih le_za formalno potrditev istih stališč. Nikakor ne. Avtomatične soglasnosti ni niti v enem vprašanju, pa zato komentatorji pišejo, da Bermudi ne bodo manifestacija enotnosti, temveč neobhodna vmesna postaja na poti soglasnosti med zavezniki. Amerikanci so že nekajkrat izjavili, da smatrajo za eno svojih najvažnejših nalog: priprave za uresničenje ustanovitve nove supersile Združene Zahodne Evrope. Zategadelj so z nekaterimi akcijami zmanjšali pomen zveze Washington-Londoh in celo prisilili Veliko Britanijo, da je potrkala na vrata »male Evrope«. Ustanovitev druge zahodne supersile je za Amerikance, kot vse kaže, trenutno važnejše kot razgovori z Moskvo. Glede morebitnih angleških pripomb o tem, je neki angleški časnik napisal, da je za Veliko Britanijo bolj pametno, če se drži Zahodne Evrope kot pa ZDA, ker s tem lažje brani svoja stališča in mišljenja pred ZDA ter močneje uveljavlja lastno voljo. To pomeni: predsednik Kennedy je že na začetku leta postavil primerno distanco med ZDA in manjšimi zahodnimi deželami, pa tudi med Veliko Britanijo. Te sile so _ tako postale svobodnejše pri razvijanju lastne politike, saj nobena od teh ne more pričakovati kakšne posebne naklonjenosti ZDA. Z drugimi besedami povedano: predsednik Ken-nedy ne bo moral voditi ves Zahod kot brezpogojni šef, temveč le kot predsednik komiteja zahodne zveze. Macmillan kajpak posluša vse to le z enim ušesom in kot pravijo, bo poskušal razmišljati na Bermudih o vstajenju ameriško-angleške zveze, kar bo pa bržkone misel zaman. Časi Eisenhowerja so mimo, Kennedyju pa je všeč ukrepati po premišljenem konceptu. Ko bosta obravnavala prihodnje razgovore z Moskvo o Nemčiji, bosta Kennedy in Macmillan morala upoštevati francosko abstinenco in nekatera zahodnonemška razmišljanja. Upoštevati bosta morala najprej seveda tudi razlike med stališčema ZDA in Velike Britanije do berlinskega vprašanja. Amerikanci pravijo, da se želijo z Moskvo pogovarjati na podlagi priznanja svoje moči in pravic, Britanci pa bi vodili razgovore izključno s stališča surove stvarnosti. Angleži težijo celo h kompromisu. Tega zidajo na priznanju te stvarnosti in čeprav bi s tem prizadeli tudi nekatere zahodne pravice. In prav to razliko bosta morala oba državnika na Bermudih upoštevati in kajpak zgladiti. Razen razorožitve, Konga in Goe se bosta v razgovoru lotila tudi odnosa do neangažiranih dežel. Pred Beograjsko konferenco je bilo videti, da imajo Amerikanci več razumevanja za njo kot pa Angleži. Kennedy je poslal pozdravno brzojavko, Macmillan tega ni storil. Po konferenci pa so bili Amerikanci jezni, ker oideleženci niso najbolj ostro obsodili sovjetske obnovitve jedrskih poskusov, Angleži pa so trdili, da je potrebno vse skupaj gledati z več ravnodušnosti. Ko je izbruhnila katanška kriza so Angleži obsojali akcijo OZN in vpliv oziroma pomoč neangažiranih dežel. Amerikanci pa so to akcijo branili in zagovarjali. Ko je prišla na vrsto Goa, zdaj pred nekaj dnevi, je naposled prišlo do anglo-ameriškega ravnotežja. Obe sili sta obsodili Indijo in nodprli Portugalsko. Ze samo teh nekaj kolebanj kaže, da si bosta morala oba predsednika na Bermudil začrtati pot, po kateri naj krene njihova politika v odnosih do neangažiranih dežel. Na nasprotnih koncih sta obe sili tudi glede LR Kitajske, da jo sprejmejo v OZN,' nemimi so, ko slišijo, kako Angleži mirno in hladnokrvno trgujejo s Pekingom, prek vseh ovir, ki jih je postavil pokojni John Dulles. Angleži so pred dnevi namreč začeli Kitajcem prodajati celo letala. Skratka: na Bermudih je gradiva za razgovore dovolj. Vprašanje je, če bo tudi dovolj časa in dobre volje, predvsem pa ne kompleksov, ki sta jih obe strani polni. PRIPOVEDOVANJE SPIJ0MA IJilIMjiliMT Spet y Nemčiji Zahvaljujem se vam, da ste »X« rešili iz Kolna. To je bilo v resnici dobro organizirano in odlično ste storili, da ste ga izvlekli. Domnevam, da se je med begom precej neotesano vedel, vendar verjemite, zelo vam je hvaležen Vrnili ste mi človeka, ki sem ga že zbrisal iz svojega seznama. Se nekaj! Preden odidete, mi je rekel dolgin, naj vas pohvalim za vašo pobudo, ko ste izkoristili priložnost in odšli na Hitlerjev sestanek, kljub možnosti, da bi vas spoznali. Se enkrat je dokazano, kar vedno govorim: predrznost se vedno izplača. Vedno je bolj varno izbrati pogumno, odprto pot, kot pa strahopetno. Nasprotnik vedno išče . skrivnega, potuhnjenega sovražnika. Očitno je bilo, da sva na koncu razgovora. Rekel sem: — Gospod, če bo kdaj koli spet potrebno, da grem v Nemčijo, ne vem ... Prestar sem za takšne akcije na vrat na nos. Želel bi se mirno spustiti v neki kraj, ki bi ga sam predlagal; potem bi se moral znajti. Dogovorili bi se, kam bi prišli pome. Mislim, da bi najbolj ustrezal helikopter. Gospod Senior je nekaj časa okleval, potem pa rekel: — Kajpak, povezal se bom z letalstvom. To je misel, ki jo morajo oni uresničiti. V tem trenutku sem Vedel, da se bo tudi z menoj povezal. Glede na takšen konec najinega razgovora, nisem bil presenečen, ko sem marca 1940 prejel povabilo, naj se spet oglasim na številki 222 a v Slepi ulici v Londonu. Ta velikan v središču britanske špi-jonaže je bil moj šef v vojni. Čudno je delovala njegova osebnost. Nisem si mogel kaj, da si ne bi že vnaprej vizualno predstavljal razgovora z njim. Vendar stvari se niso nikdar tako odvijale, kot sem pričakoval. ' Tokrat ni bilo nikakršnega uvoda. — Stvar je zelo enostavna. Tako, da mi je skoraj neprijetno zahtevati od vas, da izpolnite to nalogo, je rekel. Za kaj gre? Neki visoki uradnik v nemškem štabu v Frankfurtu nam je naklonjen, in sicer iz osebnih in proti-nacističnih nagibanj. Dostop ima k načrtu za nemško kampanjo. Kadar koli hoče vzame en izvod tega dokumenta iz nemškega uradnega arhiva. Medtem pa, zahvaljujoč neki čudni logiki v njegovi glavi, sam tega noče, čeprav nima ničesar proti, da zamiži in to omogoči nekomu drugemu. Mi vemo, da vi, če boste prišli v njegovo pisarno ob določeni uri, ko je on sam, recimo okrog 12.30, lahko vzamete ta dokument. Ničesar vam ni treba reči, lahko se vrnete v treh dneh. Ti papirji so zelo dragoceni in precej je odvisno od njih. — Dobro, sem rekel. Denimo, da je vsa, kar naj storim to, da oblečem uniformo polkovnika, vstopim v glavni štab v Frankfurtu in se povežeirv.s tem uradnikom. Vendar, kako bom Zvedel, da je to človek, ki ga iščem? — Enostavno, je odgovoril gospod Senior. Ce boste rekli: ,Danes ne bo deževalo,* bo on odgovoril: ,Lepo vreme bo trajalo.* Glede na druge misije, moram priznati, da se mi je zdela ta naloga precej enostavna. Sicer pa je gospod Senior znal skoraj vsako nalogo pričarati enostavno. Bilo je potrebno samo še skleniti, kako naj potujem v Nemčijo. Domneval sem, da so me pripravljeni spustiti s padalom nekje v okolici Frankfurta, nad neko vasjo, za katero še nikdar nisem slišal. ■ Zato sem rekel: — Če je potrebno, da se spustim na okupirano ozemlje, potem bi želel tja, kar poznam. Mislim, da bi bilo najbolje spustiti.se s helikopterjem nekje v okolici Kolna, v coni Lindenthala, ki jo prav tako dobro poznam kot Charing Gross v Londonu. Od tamkaj bi se sam prebil do Frankfurta. Naposled so bili zato, da grem po svoji poti. SPET V NEMČIJI Skozi Francijo sem potoval v zaprtem avtomobilu, in sicer do nekega letališča. od koder me je helikopter odpeljal do kraja, ki sem si ga sam izbral. Pilot, drugače znani boksar, je bil eden tistih čudovitih ljudi, ki jih. ja moč srečati v takšnih akcijah. Ob slovesu mi je rekel: — Na svidenje ma tem kraju, 4. ob treh zjutraj. Vedite, jaz ne čakam! Odgovoril sem mu: — Če ne bom ob določenem času tu, nima nikakršnega:šmisla, da nienakate' Tako sva se 'razšla; oh je odletel nazaj v Francijo, jaz pa sem zakoračil po Nemčiji. S padalom sem dobro skočil. Brez kakršnih koli incidentov, sem prispel v Kolji. Tam sem potrkal na vrata moje gospodinje, ki mi je pomagala, ko sem se pred tedni mudil v tem mestu. Zelo je bila vesela. Ko je zagledala mojo uniformo, je. rekla: — Čestitam, gospod polkovnik. Vidim, da ste napredovali. — Da, sem rekel. Sam sem se povišal v višji čin. To je dobra misel! In zdaj še nekaj: ali mislite, da bi bil lahko tu pri vas dan, dva, kajti zgodi se lahko, da mi boste zelo potrebni. Pokimala je, in se nasmejala. Mila, pogumna starka. Z zgodnjim jutranjim vlakom sem odpotoval iz Kolna v Frankfurt, čeprav takšno potovanje ni bilo najbolj priporočljivo, vsaj med vojno ne. V Frankfurt sem dopotoval ob enajstih. Imel sem še poldrugo uro časa, da se umijem in da obedujem. Ob 12.30 sern se pojavil v Glavnem štabu, pokazal dovolilnico, kakršno smo imeli vsi štabni oficirji, in se povzpel po stopnicah. Čim manj ljudi me vidi, tem bolje. Načrt je bil odlično pripravljen. Našel sem pisarno in človeku, ki je stal pred omarami, rekel, da danes ne bo deževalo. Strinjal se je, da bo vreme stanovitno. Tedaj je z glavo pokazal v smeri precej velike kuverte, ki sem jo zganil ih stlačil v žep. Nobene. besede več nisva rekla. Odšel sem iz, poslopja,, z načrti p. skorajšnji nemški ofenzivi pod pazduho. . Vlak v Koln je odpeljal ob 12.50. To ni bil brzovlak. Ker sem vedel, da ni moč imeti vsega, sem odpotoval na peturno potovanje. Mogoče je bil to instinkt samoohranitve. V vsakem primeru nisem bil presenečen, ko sem opazil, da sta dva gospoda, precej krepka in visoka, ki sern ju že prej opazil, hotela vstopiti v isti kupe I. razreda, v katerem sem sedel. Ignoriral sem ju, ko sta vstopila, kot bi vsak polkovnik v Nemčiji ignoriral civilne osebe. Prepričan sem bil, da n® bosta poskušala zasliševati višjega oficirja samo zato, ker nekaj sumita. In smatral sem, da bi se v primeru, da razpolagata s čim drugim, kot samo s sumnjo, tisto za gotovo že zgodilo, kar bi se moralo. , „ v [SVINJSKE KOZE l/a £ 200 din kg ■ .v:'. MAST OSTRGAJTE! odkupuje KOTEKSj OD MLINOV DO KOMBINATA »ŽITO« Kolektivi Mlinske industrije Ljubljana in Domžale, Mlinskega podjetja Lesce in podjetja »Klasje« iz Kranja so leta 1958 spoznali nepravilnosti svoje drobnjakarske in loka-Ustične gospodarske politike in škodo, ki jo povzroča nesmiselna konkurenca med njimi. Uvideli so, da takšne razmere povzročajo škodo tako enim kakor drugim in so zato na množičnih sestankih vsak zase sprejeli sklep, da se združijo skupaj v enotno podjetje »ŽITO«. oglavitna dejavnost Živilskega f kombinata Žito je nakup in pro-A daj a žit in moke, predelava žit v mlevske izdelke, prodaja lastnih in od drugih prevzetih mlevskih izdelkov, oplemenitenje in čiščenje ter predelava mlevskih izdelkov v kruh, pecivo in testenine. Organizacijska struktura podjetja Žito je zelo razvejana, saj so obrati raztreseni po zelo obsežnem območju (Ljubljana, Gorenjska,. Notranjska, Dolenjska), razen tega pa se posamezne poslovne enote ukvarjajo z različno dejavnostjo. V bistvu se podjetje deli na šest delovnih skupnosti oziroma ekonomskih enot. Te enote so glede proizvodnje in internega gospodarjenja povsem samostojne. Upravlja jih delavski svet delovne skupnosti. Poslovno skupnost Vrhnika sestavljajo mlini: Vrhnika, Logatec in Bistra, poslovno skupnost Domžale mlini: Vir, Homec, Bistrica, Domžale skladišče na železniški postaji 'ter sušilnica in razkuževalnica za žito in embalažo. Tretja skupnost obsega Gorenjsko z mlini: Breg, Zapuže in Globoko ter skladiščema v Kranju in Lescah. Ljubljansko delovno skupnost sestavljajo Centralno skladišče, mlina Vič in Fužine ter obrat Luščil-nica (izdelovanje ovsenih kosmičev). Sem sodi zlasti po strukturi decentraliziranega delavskega samoupravljanja tudi osrednja uprava in centralni farinološki laboratorij. Peta ekonomska enota je Tovarna testenin Pekatete, šesta pa skladišče v Novem mestu. Od letošnjega oktobra je bila formalno pripojena kot sedma ekonomska enota k podjetju Žito tudi tovarna Sumi. Nesoglasja pa so prav zdaj pripeljala do tega, da so kolektivi ostalih ekonomskih enot sklenili naj se Tovarna Sumi odcepi od podjetja Žito. Vse nadaljnje opisovanje se nanaša zgolj na šest ekonomskih enot, oziroma na podjetje Žito brez Tovarne Sumi. 17 o je bil pred tremi leti uresničen la sklep o ustanovitvi združenega podjetja Žito, so se morali seveda najprej postaviti temelji za skupno delo. Ustvarjene so morale biti trdne vezi med posameznimi obrati in ekonomskimi enotami, hkrati pa se je morala zagotoviti vsakemu posameznemu kolektivu tudi določena samostojnost na gospodarskem in družbenem področju. Samostojnost je morala biti dana v tolikšni meri, da je bila izpodbudna za delo posameznega obrata in hkrati za napredek celotnega podjetja. Razen uspehov na gospodarskem področju nam zlasti uspehi delavskega samoupravljanja (delo centralnega delavskega sveta in delavskih svetov delovnih področij) dokazujejo, da so ubrali pri podjetju Žito pravo pot. Osnovna sredstva; ki jih je prevzelo združeno podjetje, so bila ne samo skromna, ampak tudi zelo iztrošena. Prva skrb kolektiva je bila, da najracionalneje izrabijo svoja sredstva in z lastnimi močmi povečajo in izboljšajo proizvodnjo. Koliko jim je to uspelo, nam najbolje pokažejo številke. Leta 1958 je bila realizacija 3 in pol milijarde dinarjev (plan presežen za 2,5 %>). L. 1959 je bila realizacija že 4 milijarde 100 milijonov dinarjev (plan presežen za 16 %), leta 1960 je bila realizacija 3,8 milijarde dinarjev (plan presežen za ll°/o), v letošnjih prvih devetih mesecih pa so realizirali že 3,2 milijarde ali za 28 % več kakor so pričakovali. Ustrezno temu se je seveda gibal tudi čisti dohodek (1958 leta 119 milijonov, 1959. leta 196 milijonov, 1960. leta 220 milijonov in v prvih letošnjih devetih mesecih 257 milijonov dinarjev). Poudariti pa moramo, da je leta 1960 začela veljati uredba o sproščenem trgovanju z žiti in mlev-skimi izdelki na vseh območjih FLRJ. To je seveda povzročilo nekatere premike v trgovanju in hkrati tudi večjo konkurenco. Uspehi pri gospodarjenju in trgovanju podjetja Žito so prav zato še toliko večji, zlasti viden je iz tega zornega kota ustvarjeni čisti dohodek v letošnjih prvih devetih mesecih. Delavski svet je v začetku leta sicer predvidel, da se bo čisti dohodek delil med osebne dohodke in sklade v razmerju 90:10 v korist osebnih dohodkov. Pri konkretni delitvi pa je kolektiv sklenil, da da samo 70 % za osebne dohodke in je 78 milijonov dinarjev prenesel v sklade. Ta denar bo predvsem porabljen za modernizacijo podjetja. Za še jasnejšo predstavo — zlasti še, da se ne bi nehote pojavilo mnenje o nerealnem planiranju — poglejmo še gibanje proizvodnje. Leta 1958 so planirali 35.483 ton proizvodnje, realizirali so 37.549 ton ali za 7,60 odstotkov več kakor so pričakovali. Leto kasneje so planirali že 43.782 ton proizvodnje, proizvedli pa so 49.485 ton ali 13 % več kakor so pričakovali. Tudi leta 1960 so presegli plan za 14,88 %> in proizvedli 50.738 ton. V letošnjih enajstih mesecih pa so presegli plan proizvodnje za 10,54 %. »Monterji opravljajo še zadnja dela pri opremi proizvodne hale nove tovarne testenin v Ljubljani« ¥ zredno velik porast proizvodnje v ■ omenjenem obdobju, zlasti pa ne-nebno večanje vrednosti dela, dokazuje pravilno usmerjanje proizvodnje in rekonstrukcij v posamez-dile pa so maksimalne uspehe. Zanimivo, je da je bil proizvodni, plan njihovih mlinskih obratov povečan kar za 6799 ton, čeprav so že v letu 1959 ukinili proizvodnjo v enem' obratu (Javornik). Realno planiranje na eni strani, na drugi strani pa uspešno gospodarjenje, kažejo tudi odstotki povečanja planov in njihove realizacije. Leta 1959 so proizvodni plan povečali za 19 % napram 1958. letu, izpolnili pa so ga za 13°/o preko pričakovanj. Podoben uspeh pričakujejo tudi v letošnjem letu, saj so že 24. novembra proizvedli tpiiko, kolikor so bili zadolženi po pllanu. Na vestno izpoljenjevanje nalog in na kar največjo zavzetost pri delu, je seveda najbolj vplivalo stimulativno nagrajevanje po enoti proizvoda. Ta vpliv se zlasti kaže pri ustvarjanju večje' vrednosti proizvodnje, to se pravi pri proizvodnji kvalitetnejših ■ in bolj iskanih izdelkov. Čeprav je vrednost njihovih proizvodov predvsem odvisna od kvalitete kupljenih surovin, jim je kljub temu uspelo izdelati v omenjenem obdobju prav tiste izdelke, ki so, ekonomsko gledano, več vredni in ki so na trgu bolj iskani. V letu 1958 so surovine izkoriščali povprečno 79,41 °/o, pri čemer so dobili 28,56 % belih mok. V letih 1960 in v letošnjem letu pa se je izplen iskanih in vrednih belih mok povečal že na 35,95 % oziroma 38,66 %. V letošnjem oktobru jim je uspelo pridobiti kar 40,67 % belih mok. /k dstotek izplena bele moke, ki so IP ga dosegli v zadnjem času, je lahko primerljiv z uspehi, ki jih dosegajo sodobni mlini v razvitejših državah, se pravi modernejši mlini, tehnološko povsem drugače urejeni kot njihovi. Žito pa je dobil mline s povsem zastarelimi strojnimi napravami in s povsem nesodobnim tehnološkim procesom. Vsaj delna modernizacija teh strojnih naprav je zahtevala od kolektiva marsikakšno odpoved, vrnila pa mu je možnost nadaljnjega širjenja in modernizacije podjetja. Podatki o povečanju proizvodnje in povečanju njene vrednosti nam hkrati tudi kaže občutno povečanje delovne storilnosti, saj se število zaposlenih v vsem obdobju ni bistveno spremenilo. Vso ekonomiko spodbudnega nagrajevanja po enoti proizvoda in večanje storilnosti pa nam lahko dokaže njihova tovarna testenin »Pekatete«. Ko je prišel k podjetju Žito leta 1959 ta žastareli obrat za izdelovanje testenin, je na dveh strojih 72 zaposlenih izdelalo 5,5 ton testenin. Kmalu po uvedbi spodbudnega nagrajevanja se je pokazalo, da je v obratu dovolj samo 50 zaposlenih. To število zaposlenih lahko celo preseže večje proizvodne plane. Podobne uspehe lahko ugotavljamo v vseh njihovih obratih. Razvoj podjetja, zlasti pa še uveljavitev uredbe o sproščenem trgovanju z mlevskimi izdelki in žiti, je zahtevalo tudi reorganizacijo komercialne službe. Podjetje se je pojavilo na tržišču kot enakopravni trgovski partner vsem številnim podjetjem iste stroke in grosistom. Ta enakopravnost pa je bila le navidezna in močno dvomljiva, saj niso imeli enakih ekonomskih osnov. V tem trenutku se je v celoti pokazala njihova pravilna pot pri gospodarjenju in trgovanju. Organizacija prodajne mreže in izpopolnitev prevoznega parka jim je omogočila tržišče stabilizirati in v določenem območju povsem navezati nase. ¥T spehi v trgovanju in gospodarje-11 nju pa so podjetju omogočili hi-^ trejše uresničevanje zamisli o modernizaciji podjetja z zgraditvijo novega modernega živilskega kombinata za potrebe mesta Ljubljane in njene širše okolice. Začetna dela na realizaciji te zamisli so tekla vzporedno z urejanjem vsakdanjih problemov. Najprej so si morali zagotoviti kader, ki bo sposoben prevzeti odgovornejše naloge v prihodnosti. Podjetje je v ta namen vložilo precej sredstev. Njihovi ljudje so se šolali in usposabljali v strokovnih centrih v Subotici, Novem Sadu, Zagrebu ter na univerzi v Ljubljani. Letos poseča strokovne šole deset ljudi. Z željo, da bi njihovo delo v bodoči modernizirani proizvodnji potekalo na znanstvenih temeljih, so si organizirali najmodernejši laboratorij te vrste v Jugoslaviji. Dosedanji kontrolni značaj dela v laboratorijih bodo prekinili. Laboratorij bo dajal predvsem napotke za izboljšanje proizvodnje, za večje izkoriščanje surovin in za proizvodnjo kvalitetnejših izdelkov. To bodo uresničili takoj, ko bo začel obratovati prvi moderni objekt za izdelovanje testenin v Mostah. Zamisel postavitve živilskega kombinata, ki je poglavitna točka njihovega perspektivnega plana, že dobiva svojo podobo. Živilski kombinat naj bi sestavljalo več objektov tovarna testenin, pekarna, keksarna, skladišče izdelkov, mlin, silos in več drugih pomožnih objektov Pri izdelavi projektov so stremeli za tem, da bodo novi obrati čim bolj moderni, njihova proizvodna zmogljivost pa vklenjena z dejanskimi potrebami našega tržišča. Pričakujejo, da bo nova tovarna testenin izdelala v 16 urah (odpade dosedanje nočno delo) 11 ton izdelkov, pekarna 25 ton, keksatna z vafel proizvodi 1825 ton letno, mlin 60 ton v 24 urah, silos bo imel zmogljivost 1500 vagonov, skladišče izdelkov pa 2000 ton. Prva stopnja gradnje tega kombinata je skoraj zaključena in prav na današnji dan, to je 23. decembra 1961, začenja poskusno obratovanje nova tovarna testenin -Pekatete«. Ko govorimo o novem objektu, o tovarni testenin, v katerega se bo preselil kolektiv zdajšnje tovarne Pekatete, pa moramo omeniti skoraj gotovo edinstven rekord v Jugoslaviji. Na kraju, kjer stoji danes obrat, je bilo do 16. junija še polje. Da so v tako kratkem času zgradili in opremili celo tovarno, gre razen graditeljem, dobaviteljem in monterjem opreme zasluga predvsem vodilnemu osebju in - vsemu kolektivu Žita, ki je samoiniciativno in z veliko prizadevnostjo naglo reševal vse pereče probleme. Večino investicijskih sredstev je dal kolektiv sam. Za drugo etapo gradnje, za pekarno, pa je že letos vložil 69 milijonov dinarjev. Precej denarja — 16 milijonov dinarjev — so dali še za avtomatski pakirni stroj za drobno pakiranje mlevskih izdelkov, ki bo rešil problem preskrbe Ljubljane z mlevskimi izdelki na drobno. 17 sa prizadevanja za gospodarski W napredek podjetja in uspehi na tem področju pa niso dali v pozabo skrb za delovnega človeka. Kolikor so le mogli, so vložili v družbeni standard. Kupili in uredili so počitniška domova v Crikvenici in na Pokljuki, vzporedno s tem pa urejali pereči stanovanjski problem. Od leta 1958 so v-ta namen vložili 42 milijonov dinarjev in ima zdaj podjetje že več kakor 100 svojih stanovanj. Delavski svet je sklenil, da bo v prihodnje predvsem kreditiral posamezne graditelje, kajti s tem se bodo sredstva vračala in omogočala postopno obsežnejše urejanje stanovanjskega problema. Zelo dobro imajo urejene tudi družbeno prehrano delavcev, saj imajo kljub raztresenosti in številnosti vsi zaposleni možnost za mal denar dobiti močno toplo malico. To je le skromen opis razmeroma kratkega, a zato tembolj uspešnega in vidnega razvoja podjetja Žito. Prepričani smo, da bomo kmalu spet lahko pisali o še večjih uspehih tako pri večanju podjetja kakor pri njegovem notranjem utrjevanju. 1 O BANK LJUBLJANSKIH OBČIN Uredba o bankah in hranilnicah, ki je bila objavljena januarja 1954. leta, je dala temelje za prehod s centralističnega, administrativno vodenega enobančnega sistema na večbančni sistem s popolnejšim družbenim upravljanjem. Med prvimi v državi je marca 1955. leta tedanji Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana ustanovil svojo Mestno komunalno banko. estna komunalna banka je začela poslovati aprila 1955. leta s štirimi podružnicami na območju mesta Ljubljana. Z odlokom o ustanovitvi je bil imenovan tudi upravni odbor in nadzorni odbor. Z imenovanjem organov družbenega upravljanja je dobila banka svoje vodstvo, ki je bilo glede na sestav — člani so bili iz raznih gospodarskih, družbenih in drugih ustanov — trdno in stalno ter neposredno povezano z gospodarskim in družbenim dogajanjem nastajajočega komunalnega sistema. S tem je bančno poslovanje dobilo tesnejšo povezavo z vsem družbenim dogajanjem, hkrati pa se je približalo gospodarskim organizacijam in komuni, vendar ob doslednem upoštevanju kriterijev pri enotnem vodenju denarne, kreditne in celotne gospodarske politike. Ker se je utrjevala bančna notranja organizacija in izboljševala strokovnost bančnih uslužbencev, so kmalu nastale tudi kvalitetne spremembe v opravljanju bančnih poslov. Vse to je povzročilo postopno odpravljanje vseh elementov administrativnega poslovanja. Za komitente (naročnike bančnih uslug) ožjega središča Ljubljane je bila že julija 1955. leta ustanovljena nova, to je peta podružnica komunalne banke. Ko je Narodna ban- , ka pričela opuščati podružnice po okraju, so v letu 1955 pričele postopoma poslovati nove podružnice Mestne komunalne banke na Vrhniki, y Medvodah, na Grosupljem, v Litiji, na Rakeku in v Kamniku. Razvijajoči se komunalni sistem je zahteval natančnejšo teritorialno organizacijo banke kakor tudi ‘njeno notranjo ureditev. Posledica tega je bilo tudi preimenovanje Mestne komunalne banke v Okrajno komunalno banko decembra 1955. leta. Leta 1956 je bila ustanovljena še šesta podružnica, in sicer za območje ljubljanske občine Rudnik ter za komitente z desnega brega Ljubljanice iz občine Center. Mreža podružnic pa se je povečala še s podružnico v Domžalah in v letu 1958 v Kočevju. Po ukinitvi samostojne okrajne komunalne banke v Trbovljah so nastale še podružnice v Hrastniku, Zagorju in Trbovljah. 17 omunalna banka je morala v M svoji razvojni dobi premagati ve- like težave v pogledu razmejitve poslov in kreditnega razmerja z Narodno banko. Glede tega ni bilo dovolj predpisov, hkrati pa je bila potrebna skrajna previdnost pri kreditiranju gospodarstva in popolna likvidnost banke. Samoupravljanje v banki, vedimo bolj izpopolnjena notranja organizacija ter teritorialna razširitev so precej pripomogli k bolj smotrnemu in hitrejšemu razdeljevanju sredstev, kar je precej povečalo tudi rentabilnost poslovanja in poslovni uspeh. Strokovni sestav uslužbencev je bil v tem času še dokaj šibak. Da bi bili uslužbenci sposobni opravljati svoje delovne naloge, zlasti pa še oblikovati vedno bolj zahtevna poročila, analize in predloge za organe upravljanja, družbene organe, Narodno banko in gospodarske organizacije, so začeli sistematično prirejati tečaje in seminarje. Velike potrebe so bile tudi glede izboljšanja in razširjenja poslovnih prostorov posameznih poslovnih enot. To je zahtevalo povečanje dela banke same, hkrati pa tudi skrb za delovne pogoje človeka. Mehanizacija je bila pomanjkljiva, razen tega pa zastarela in izrabljena. Iztrošeno so morali nadomestiti, hkrati pa nakupiti nove stroje, da so se nekatera opravila še bolj mehanizirala. Veliko pomanjkanje stanovanj je zahtevalo precej vlaganja v stanovanjsko, graditev. Da bi se uslužbenci Komunalne banke kar najbolje počutili v svojem podjetju, pa je kolektiv dal precej sredstev tudi za ostale oblike družbenega standarda. Precej Sredstev je bilo recimo potrebnih za pri- jetno ureditev počitniškega doma v Strunjanu. Rast in razvoj Komunalne banke v Ljubljani je odraz prožnosti njenega izpopolnjevanja po smernicah novega družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja v bančništvu. Svoje delo šo začeli brez posebnih izkušenj, vendar so se kot nova oblika bančne organizacije uveljavili v takšni meri, da so postali vzpodbuda in pomoč pri delu, utrjevanju in razvoju drugih komunalnih bank v Sloveniji. Komunalna banka se je vedno. aktivno in neposredno vključevala v gospodarska dogajanja na območju občin in okrasja in se tako tudi sama vraščala v komunalni sistem. ■7 o je bila Komunalna banka Ljubiš Ijana organizacijsko utrjena, je začela oblikovati organe družbenega upravljanja pri vseh njenih podružnicah. Na te organe je upravni odbor prenesel posamezne pravice iz svoje pristojnosti, zlasti pravico odobravanja kreditov. Ta decentralizacija in vedno večja samostojnost podružnic sfa pripomogli, da je bila razmeroma hitro in brez večjih motenj opravljena konec leta 1960 nova reorganizacija. Ukinjena je bila Okrajna komunalna banka Ljubljana, ustanovljene pa so bile samostojne občinske komunalne banke vseh prejšnjih podružnic izven Ljubljane, v Ljubljani pa je bila ustanovljena Komunalna banka ljubljanskih občin, ki jo je decembra 1960. leta sporazumno z ostalimi ljubljanskimi občinami ustanovil Občinski ljudski odbor Center. Občinske komunalne banke v ljubljanskem okraju so začele poslovati pred uveljavitvijo novega zakona o bankah, ki je bil objavljen letos marca. Novi zakon o bankah In zakon o kreditnih ter drugih bančnih poslih uveljavljata nove elemente v pogledu samoupravljanja, pri-: stojnosti in delokroga občinskih komunalnih bank, ki poslujejo podobno kot gospodarske organizacije. Tudi Komunalna banka ljubljanskih občin, ki posluje za območje mesta Ljubljana ter za območje kasneje ponovno vključenih komunalnih bank Vrhnika in Grosuplje, ima sedaj poleg upravnega in nadzornega odbora še svet delovnega kolektiva, ki je organ delavskega samo-^ upravljanja. Zaradi ■ opisanih stalnih organizacijskih in teritorialnih sprememb, kakor tudi zaradi novih določil o razmejitvi poslov med Komunalno banko, Narodno banko in drugimi bankami ni moč. s številkami prikazati razvoja in uspehov sedanje Komunalne banke ljubljanskih občin. Poglavitni predmet poslovanja Komunalne banke ljubljanskih občin je še nadalje ostalo kreditiranje gospodarstva, s to razliko, da opravljajo zdaj kreditne posle za vse gospodarske organizacije, dočim so poprej v okrajnem merilu kreditirali zlasti celotno obrt in trgovino na drobno, od drugih gospodarskih panog pa le manjše gospodarske organizacije. številne gospodarske organizacije, ki so bile komitenti Komunalne banke Ljubljana, so večkrat povečale obseg svojega poslovanja. Vsa možna pomoč in razumevanje sta bili posvečeni zlasti trgovini na drobno in obrtni dejavnosti. Taka kreditna politika je rodila pomembne uspehe. Iz majhnih obrtnih delav- nic so nastale močne gospodarske organizacije. IT ratkoročno kreditiranje je bilo v §4 preteklosti večkrat spremenjeno. v začetku se je vse gospodarstvo razvijalo samo na bančnih kreditih, po letu 1957 pa so gospodarske organizacije pričele prehajati v manjšo odvisnost od bank. Dobile so namreč večjo možnost oblikovanja skladov obratnih sredstev iz lastnih virov in iz virov družbenih investicijskih skladov. Ker pa ti viri niso vselej zadostovali, je tudi banka odobravala posojila za povečani obseg poslovanja z večletnim odplačevanjem iz čistega dohodka gospodarskih organizacij. Ta sprememba je zahtevala od Komunalne banke Ljubljana, da se je morala prilagoditi novemu kreditnemu sistemu ter zagotoviti njegovo uveljavljanje, pri tem pa vendarle skrbeti, da bi prevelika togost predpisov ne zavirala nadaljnjega razvoja gospodarskih organizacij, zlasti še, ker možnosti vračanja posojil iz čistega dohodka niso bile povsod enako velike. To velja zlasti za področje blagovnega prometa, kjer ostanek čistega dohodka ni zadoščal za plačevanje anuitet od posojil, ki so bila potrebna za znatno povečani obseg poslovanja. Po zbranih podatkih za obdobje od leta 1955 do leta 1959 je bilo gibanje virov obratnih sredstev in bruto produkta v delu gospodarstva, ki ga je kreditirala Komunalna banka v Ljubljani, popolnoma skladno. V tem obdobju so se obratna sredstva povečala od 11.295 milijonov na 25.161 milijonov dinarjev, se pravi za 123 Te, bruto produkt pa od 52.114 milijonov na 140.942 milijonov dinarjev, to je za 127 ck. Komunalna banka Ljubljana je opravila in še opravlja pomembno delo pri oblikovanju investicij in obratnih sredstev iz skladov občinskih ljudskih odborov in Okrajnega ljudskega odbora. Iz investicijskih skladov občin je bilo največ sredstev porabljenih za razvoj obrti in opremljanje trgovin, iz okrajnega investicijskega sklada pa sta polovico dobila industrija in rudarstvo, četrtino trgovina, vse drugo pa ostale gospodarske panoge. Upravni odbori banke in njenih podružnic sicer neposredno niso upravljali s sredstvi stanovanjskih skladov, vendar so poslovne enote sprejemale prošnje, preverjale njih stvarnost, lastno udeležbo prosilcev, način porabe, hkrati pa vodile tudi anuitetno službo. Največ koristi so -seveda od tega imeli upravni odbori stanovanjskih skladov, ki so syojo dolžnost do družbe lahko v na j več ji meri izpolnili. Veliko pozornost posveča Komunalna banka tudi denarnemu varčevanju in poslovanju z vlagatelji. Zbiranje prostih denarnih sredstev prebivalstva je pomembna družbena dejavnost. Z uspešnim propagiranjem in splošno aktivnostjo so dosegli tudi na tem področju velike uspehe. Za hranilne vloge pri komunalnih bankah jamči po novih , predpisih država. Del hranilnih vlog pa se sme uporabljati tudi za naložbe v objekte splošne koristi. IT omunalna banka ljubljanskih obli čin bo letos zaključila prvo leto “svojega poslovanja po predpisih novega zakona o bankah. Oblika njenega upravljanja je široka samouprava z upravnim odborom, nadzornim odborom, svetom delovnega kolektiva, direktorjem, kolegijem, kreditnimi odbori in raznimi komisijami. V njih opravljajo svoje delo ljudje, ki so neposredno povezani z gospodarstvom, družbenimi organi in organizacijami. Svoj delež ima komunalna banka ljubljanskih o"in zdaj že v novi stavbi v Šubičevi ulici. Tam posluje za vse mestne občine in za ponovno vključene komunalne banke Vrhnika, Rakek in Grosuplje,' razen za občino Moste, kjer ima podružnico. Na območju prejšnjih ljubljanskih in priključenih iz-venljubljanskih poslovnih enot pa je organizirala izpostave, ki opravljajo samo določene posle. V ta sestav spadajo tudi posli bivše Zadružne hranilnice, na temelju novih predpisov pa bo priključena k tej banki tudi Mestna hranilnica ljubljanska. Med obsežno dejavnostjo Komunalne banke ljubljanskih občin velja omeniti, da zbira od družbenih pravnih oseb, civilnih pravnih oseb in posameznikov prosta denarna sredstva, daje kredite družbenim in civilnim pravnim osebam v skladu z določili splošne kreditne politike in v skladu z razpoložljivimi sredstvi, daje potrošniške in druge kredite posameznikom, opravlja plačilni promet v državi za civilne pravne osebe in posameznike, daje bančne garancije, sprejema v varstvo vrednostne papirje in predmete, opravlja posamezne devizno-valutne posle, za katere jo pooblasti Narodna banka. Razen tega opravlja ta banka še več drugih, v to stroko spadajočih opravil. Kolektiv Komunalne banke ljubljanskih občin je pripravljen in sposoben, da pod vodstvom svojih organov družbenega in delavskega upravljanja opravlja zahtevne ter odgovorne naloge socialističnega družbenega in ekonomskega dogajanja na svojem delovnem področju skladno s potrebami in določili lokalne ter splošne kreditne politike. besedami, ki mu prihajajo na misel, in nimamo kaj preiskovati. To ne sodi V motni syetl(?^ st°j1utg g” o^aS' močno spodbuja delo. v mojo pristojnost.« vata s pogledi, drug drugega opazuje Striok gleda za zaboji. Čeznje vidi Strick postane odločnejši in zahteva; ta, kot se opazujemo v zrca , železniško Spasta j o tik za vzhodnim bo- besede padajo ostro, kot ukazi. Od vseh čepico, da bi se lahko natančno ogle jiščem In porumenelo, izmaličeno dm-c. strani zbadajo lagodnega narednika, dala. ..... “ « '«x —• Pri zadnjici ga stisne. Nazadnje vzame. telefonsko slušalko,, da bi zahteval od predstojništva navodila.. Oglasi se častnik vojnega orožništva; najbrž ga je zmotil pri razburljivi večerji, zato je osoren, Govori o prividih, frontni ko- go obličje z režečimi zobmi. Nič ni. slišati,- ne, nič. Podoba, nema kot • spomenik. Zamiži in nato pogleda po praz nem peronu in se ustavi pri napisni deski, na kateri piše z drobnimi,- nepravilnimi črkami »Vojna orožniška pravilnimi crKami »vojiid uj.usuicni- vjwvv^±..i '-' *'**'*/“**“> —*— postaja«; Gre v smeri, ki jo kaže napis, leri in večni domišljiji nekaterih ljudi Ko vstopi, hoče narednik vojnega orožništva vstati. Strick odkima in se približa svetlemu krogu, ki ga meče zeleno zasenčena namizna luč. Narednik ne vidi njegovega obraza; na desni ki v vsakem zavojčku zaduhajo tihotapstvo. In odloži slušalko. Naredniku je pri srcu kot dijaku, ki so ga ozmerjali. Neprijetno mu je, ampak žal. Pristojnosti, predstojniki,- predpisi, škrat- mk ne vicu njegovega ooraza, na ueaiu sjiojnuau, h*.rr prsni strani človeka, ki stoji pred njim, ka: vojna. Vojna dokazuje in opraviču -,1 +4 vi nrvn clz-i Ir vi v mr« i n nn lovi. 7P— VRP Rn^inla VSeh boginj. TO 16 OClt »Še kaj?« bi rad izvedel Wolf. Hopf-ner odgovori, kot bi pričakoval nov ukaz: »Gospod stotnik, bova očistila Prostor za novega častnika, ki prihaja?« — »Kdo, midva?« — »Vogel in jaz.« — »Vi nikakor, Hopfner, vas potrebujem zase. Vogel pa lahko zaradi mene čisti. Ne bo mu škodovalo, če bo nekoliko razgibal svoj trebuh.« — »Tudi meni se zdi tako, gospod stotnik.« »Sicer pa,« pravi Wolf, kot da se je Pravkar domisli, »poročnik Strick je že Prišel. Bržda se je zadržal na postaji. Obvestil me je postajni poveljnik. Lahko mu gresta naproti in prineseta njegovo prtljago. Poročnik Strick bo za zdaj stanoval s podporočnikom Kabajem. Uredite to, Hopfner.« Hopfner strumno pozdravi in pohiti iz sobe. Čim dlje se bom obotavljal, si misli Hopfner, toliko več bo prišlo staremu na misel. In to zdaj, ko je že Pozno zvečer. S tem bi mi samo motil težko prisluženo zasebno življenje. Nobenega pravega razumevanja ni za izpopolnjevanje človeka v prostem času. Torej, kar se dd daleč proč od tod! Izmuzne se skozi vrata, po stopnicah in po hodniku. V sobi reče Voglu: »Vse je v redu. Takoj moraš na postajo; poročnik Strick te že čaka. S prtljago.« — »In mojih petindvajset mark?« — »Jutri jih boš dobil,« odgovori Hopf- ner, ki se še prav čas spomni, da mu ie dal Wolf bankovec za petdeset mark. Najprej ga mora zamenjati. Zaradi tega bo moral v* pivnico in mogoče se mu bo Posrečilo' po drugi četrtinki vina, da bo čustveno potrepljal čvrsto Barbaro po zadnjici. . Vogel se pri priči prapravi, da bo Sel v mesto na postajo. Hopfner se ne more dovolj načuditi njegovi naglici, čeprav so njegove misli pri Barbari, ki ie od vseh strani tako lepo zaokrožena. Naj neki je z njim, pomisli Hopfner, menda ne bo postal prizadeven. V teh 'ineh in tu, prav tu v Rehhausnu? No, Če že hoče...! Če si eni prizadevajo, Sive pač drugi toliko udobneje. In videti je, da Vogel prav to hoče. Gez dvorišče pohiti hitreje kot po napadi. »Zapni si suknjič, Vogel,« mu reče stražar. Vogel samo zamrmra: »Drži gobec, človek!« in se spusti po pobočju briba, na katerem stoji vojašnica. Na Postajo, Stričku naproti. Kaj je postalo iz tega človeka, premišlja Vogel. Bil je čuden tič. Nepopisan list, ki je hrepenel, da bi ga popisali. Ni treba pri priči vzeti za slabo kamenje, če so ga povišali v poročnika. Tudi generali so lahko sposobni ljudje. Posebno kadar slečejo uniformo; čeprav samo simbolično. Ni vse prašeč, kar se sveti. Naj bo kakor koli že, obadva, Strick in on, sta se nekoč igrala na pesku, prepisovala sta drug od drugega, igrala na cerkvene orgle valčke, se pretepala zaradi pekove hčerke, ki se je spremenila v velikanski in pre-nažrt primerek z dvema otrokoma in soprogom, ki ji uradno pripada, in obesila profesorjevo sliko na stranišče. Potem je izbruhnila vojna. Pet let splošnega počitka za njuno prijateljstvo. Počitek brez častne besede: videla se bova, kaj bova dovolila, da bodo naredili iz naju. Nobenih srečanj v tem času, nobenih pisem, nobenih sporočil. Nič. Videli bomo, premišljuje Vogel, kaj je postalo iz njega. Videli bomo. V teh zabojih, premišljuje poročnik Strick, ni dokumentov. Vzdigne enega izmed njih. Težak je. Toda papir ni, listine niso. Za njim stoji major, postajni poveljnik. »Kaj hočete z zaboji?« pravi. — »Zanima me, kaj je v njih,« odvrne Strick. — »Nimate nobenih drugih skrbi?« — »Trenutno ne.« »Major sem,« reče postajni poveljnik. Zveni tiho in grozeče. — »Opazil sem.« — »Torej se vedite, kot se spodobi!« — »Prizadeval si bom, gospod major.« »Videti je, da ste se zunaj na bojišču marsičemu odvadili. Pomanjkanje dostojnosti, pomanjkanje zglednosti. Z bojišča prihajate, kajne?« Major si dovoli nekoliko dobrodušnosti in spregovori svoje besede z miligrafnom razumevanja, da bi dokazal velikodušnost. »Rusija,« reče Strick, »tri leta zapovrstjo.« In čez čas: »Gospod major!« No prav. Potem lahko razume. Moj bog, Rusija, in to polna tri leta. Neprenehoma. Lahko se zgodi, da razpoka lak, da pozabimo na predpise in da vzdignemo roko k glavi samo tedaj, kadar se počešemo in ne da po predpisih počastimo s pozdravom predstojnika. Frontna svinja se mora šele navaditi na življenje v častniški menzi in na vzdušje v vojaškem oddelku. Zato postane ljubezniv: »Bi popila kozarček konjaka, gospod, tovariš?« Strick odkloni. Major se v zadregi obrne k zabojem, nadzoruje razkladanje in ukaže, naj jih prenesejo v njegovo pisarno. Polne roke dela ima. Z vidi zlati nemški križec in na levi železni križec prve stopnje, potem širok trak, značko za boje v prvih vrstah, več trakov odlikovanj in rdeč trak železnega križca druge stopnje. To zbudi narednikovo spoštovanje. In samoto. »Imate pooblastilo, da smete zapleniti utajeno vojno premoženje?« bi rad. izvedel Strick. »Vsekakor,« pohiti z odgovorom narednik in doda, »če so dokazi neoporečni. Tega predpisa, ki ga predvidevajo službena pravila in službena navodila, ni mogoče obiti. Pogledati je treba pod »Oznaka dejanskega stanja«. »Postavimo,« pravi poročnik, »da so poslali zaboje, v katerih naj bi bile zaupne listine. V resnici pa je v njih vse kaj drugega.« — »Kaj na primer?« — »Odprite zaboje, pa boste izvedeli.« — Narednik si prizadeva misliti v duhu predpisov: »Najprej moramo imeti dokaz, potem šele smemo odpreti zaboj.« — »Dokaz boste našli, ko boste odprli zaboje.« To mora narednik temeljito premisliti. Lista po uradnih spisih s; priloženimi navodili, dopolnilnimi navodili, odločbami o izpolnjevanju in. navodili za posebne primere. Navsezadnje reče: »Tudi sum je dovoljen, če je utemeljen.« — »Moj sum je utemeljen,« odgovori Strick. Stričkova odlikovanja se bleščijo pred narednikovimi očmi in pospešijo njegovo odločitev. Čuti, da ga tih glas, ki počasi postaja ostrejši, drega v rebra. Navadno se pri njem najprej oglasi želodec. »Prav,« reče in vstane. »Kje so zaboji?« — »V pisarni postajnega poveljnika.« — Narednik se spet počasi usede! Se nikoli ni preskočil plota, ki ga obkroža. »Potem ie tako in tako vse v najlepšem redu. Primer je jasen je vse. Boginja vseh boginj. To je očitno pri slehernem koraku. Strick pozna te stvari. In naglo odide. Mrači. se. Trg pred. postajo bi bil lahko pokopališče, če bi stali na njem križi. Motna, zatemnjena svetilka jiad vhodom, meče široko po pločniku, črto, kot bi jo potegnil z umazano kredo. Tam stoji vojak. Strick gre k njemu. Zdi se, da ga čaka. Senca, ki čaka, sname čepico, kot bi hotela zbrisati svoje obrise. »Vogel!« reče Strick. Stegne roko. Vogel stopi na svetlo in obraz se mu široko razleze. Pretirano razleze kot klovnu, da bi bil odmev čim boljši, morda pa tudi zato, da bi prikril, kar v resnici čuti. Krinke na obrazih in z njimi preproste, nepomembne in po večini lažnive besede — to so dandanašnja srečanja. »Videti je, da me gospod poročnik Strick pozna,« ugotovi Vogel nekoliko posmehljivo. Strick, kot bi se hotel osvoboditi neprijetnega, presenečenja z glasnejšim govorjenjem in živahnostjo: »Kako je? Kako da si ti tu?« — Vogel se strumno zravna, se izprsi in oglata pokveka spomenika junaku zatrobi na ves glas v noč, ki se spušča: »Desetnik Vogel se javlja kot sluga na voljo gospodu poročniku Stričku.« Strick se iz srca zasmeje. Popolnoma nepričakovano srečanje. Kam pelje pot skozi gosto meglo? Vogel! Človek! Resda že od nekoč prebrisan, predrzen pes, toda vendarle del domovine, nekaj mladostnih let, žive preteklosti. Ta ozka, pobešena ramena nosijo svet, ki je izginil, kot bi ga zbrisal kot računsko nalogo na tabli. Strick se zares iskreno veseli. »Vogel,« kar naprej ponavlja, »kaj počenjaš in prav tu? Kaj si še živ — kako da so te pozabili?« Umazana črta svetlobe leži po vsej dolžini na obeh. Upadla, razorana, ujedljtva obraza. Obličji starih lopovov na petindvajsetletnih telesih. Krinki — kot bi jih.zlepili iz papirja. Ni se mnogo spremenil, si misli Vogel. Res se ni mnogo spremenil, si misli Strick. Za Vogla pomeni: še vedno stari, bedasti mozgač, romantik in osre-čevalec človeštva! In za Strička: vedno stari, potuhnjeni Eulenspiegel, posmeh-Ijivec in sramežljivi prijatelj vseh, ki jih usoda tepe in brca v zadnjo plat. Tako se ogledujeta, kot bi bila na operacijski mizi svojih spoznanj. »Kje imaš prtljago?« vpraša Vogel. »Dovoli, da odnesem vojni plen preizkušenega junaka in nekajkrat odlikovanega branilca domovine.« — Vogel se počasi dotakne Stričkovih odlikovanj. »Niti ne cingljajo,« se nezadovoljno kuja- Strick se zasmeje. — »Naj naročim tovornjak, da bom lahko odpeljal tvoje zaboje, gospod poročnik?« Zaboji. Spomnil ga je. Strick preide pri priči k stvari. »Kakšen človek je poveljnik?« vpraša. In Vogel po kratkem premišljevanju, potem ko se je zaman vpraševal, od kod tako nagel skok misli: »Ugleden gospod, to drži.« — »Lahko v tem času govorim z njim?« — »Zdaj? Seveda ne. Ob tem času povsod spoštovani gospod poveljnik navadno , spi, po večini v dvoje. Ne pozabi, da tukaj nisi na bojišču.« — »2e vidim, da je tukaj krasen svinjak.« — »Saj prav zato: dobrodošel!« Strick odvleče Vogla do klopi, kjer je spustil nahrbtnik, »Ti poznaš tukajšnje razmere bolje kot jaz. Kdo bi uničil postajnega poveljnika?« — Vogel ču-je samo »postajni poveljnik in uničiti«. — »Kako dolgo si že tu?« — »Eno uro.« — »Kaj ti ne pride na misel v šestdesetih minutah!« Vogel potežka Stričkov nahrbtnik. »Natovoril se pač nisi,« ugotovi. »Ali pa bodo kovčki šele prišli?« — »-To je vse, kar imam.« — »Za pet let vojskovanja ni ravno mnogo.« — »Kar naprej . so nam pritrgovali.« — »Takšno je pač življenje,« zine Vogel, kot bi bil zamišljen. — »Če bi potoval kot desetnik, bi potoval samo z veliko prtljage. Nasprotno bi bilo sicer razumljivo, čeprav ne pravilneje.« znamenje, če so ga povišali v poročnika, govo pisarno. Polne roke dela ima. Z v___L:______ Spored RTV Ljubljana za teden od 25. do 31. decembra 1961 PONEDELJEK 25. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan Siasbeni spored) — 8.05 Drobni Jpzori iz Sneguročke — 8.30 Obdala in zabavni vokalni an-s»tnbli — 8.55 Za mlade rado-leOneže — 9.25 Zabavna glasba Ja dobro voljo — 10.15 Od tod k ondod — 11.00 Kmečka god-^a v gosteh — 11.15 Naš pod-•'stek — 11.35 Antonln Dvoran, cpnata za violino in klavir — ,‘•05 Nekaj skladbic Borisa Ko-'dčija _ 12.15 Radijska kmec-univerza — 12.25 Melodije Jd 12.25 — 13.15 Obvestila in Jabavna glasba — 13.30 Začela se čas novoletnih razgled-li« — i4.oo zvočni kaleidoskop k, 11.35 Naši poslušalci čestl-SJd in pozdravljajo — 15.20 ^adateljski profil Dmitrija bltakoviča v komorni glashi k 15.40 Literarni sprehod. -;!'00 Vsak dan za vas — D.Oo J minut za ljubitelje operne pisbe — 18.00 Poročila — ak-iBainosU doma In v svetu — •MO Mladen Pozajlč: Malikon-;ert _ 18.30 Nekaj slovenskih ®QPevk — 18.45 Radijska uni-vfrza — 19.00 Obvestila — 19-95 mladi izvajalci — 19.50 TOREK 20.00 Iz- - 20.45 Kul-globus — 21.00 Glasbena dedlgra — 21.00—22.50 S festi-v Montreuxu — 22.50 Lite-»dl nokturno — 23.05 Popev- ke th plesnt ritmi — 24.00 Zad-poročila in zaključek od- 2G. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Zenski zbor »Svobode« Laško — 8.25 Po svetu jih poznajo — 3.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Dueti Iz Puccinijevih oper — 10.15 Izberite melo-dijojtedna — 11.00 Violina, klarinet in klavir — 11.15 Utrjujte svojo angleščino — 11.30 Dve orkestralni skladbi Leoša Janačka — 12.05 Pozdrav Iz Slavonije — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Skladbe Petra Liparja — 13.50 Delovni kolektivi za Novo leto — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Tri romantične uverture — 15.20 Orkester Stanley Black — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbene upodobitve slovenskih ljudskih likov — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 s knjižnega trga — 19-00 Obvestila — 19.05 Vrtimo vam ploščo za ploščo — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Poje zbor Berlinskega radia — 20.30 Radijska igra — 21.30 Zabava nas pianist Josš Tordesillas — 21.45 Četrt ure s pevcem Ivom Robičem — 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja — 23.05 zaplešite z nami! — 24.00 zadnja poročila in zaključek oddaje SREDA 27. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 plesni ritmi z opernega in koncertnega odra — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Lepe melodije — 10.15 Od tod In ondod — 11.00 Stephen Forterje-ve ponarodele ameriške pesmi — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Iz oper, ki jih redko srečujemo — 12.05 Zadovoljni Kranjci s pevci — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Kolektivi vam pošiljajo čestitke za Novo leto — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Minute komorne glasbe — 15.20 Koncert po željah poslušalcev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Šoferjem na pot — 17.50 Ansambel Jožeta Kamplča — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Mauri-ce Ravel za solo in za ansambel — 19.30 Radijski dnevnik —, 20.00 Naš variete — 20.40 Rugglero Leoncavallo: Glumači — opera v dveh dejanjih — 22.15 Po svetu jazza — 22.45 Godala v noči — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jugoslovanski plesni ansambli in orkestri — 24.00 Zadnaja poročila in zaključek oddaje ČETRTEK 28. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Obisk pri jugoslovanskih skladate-. Ijitr — 8.30 Veliki orkestri — znane melodije — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25. Stevan Hristič: Simfonlčr na fantazija za violino In orkester — 9.40 Pet minut ža novo pesmico — 10.15 Novoletno, voščilo — 11.00 Tri arije iz oper Georga Friedricha Hand-la — 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 11.30 V svetu operete — 12.05 Slavko Korošec; »Za našo vasjo« — venček narodnih — 12.15 Kmetijski na- ■ sveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 43.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.50 Od klavirja do big banda — 14.10 Jean Stbelius: Kralj Kristijan, simfonična suita — 14.35 Naši poslušalci čestitajo In po-. ■ zdravljajo — 15.20 V ritmu cha' cha — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas------ 17.05 Poje Ljubljanski oktet.— 17.20 Sedem in ena Chopinova mazurka —* 17.35 Novoletno voščilo 'za vas — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 W. A. Mozart: finale 2. dejanja opere Čarobna piščal — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila — 19.05 Novo in vedro — 19-30 Radijski dnevnik — . 20.00 Četrtkov vet čer domačih pesmi in napevov — 20.45 Zabavni orkester Frank Pourcell «— 21.00 Literarni večer, PETEK 29. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8,05 Od majhnega ansambla do big band orkestra — 8.40 Slovenske narodne — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.15 Kolektivi vam za Novo leto — 11.00 Claude Debussy: • Mala suita — 11.15 Naš podlistek— .11,35 Iz gjasbenih fantazij Roberta Schumanna — 12.05 »Ples s pogačo« in dve gorenjski — ■ 12,15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Melodije bb 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna ■glasba — 13.30 Pojeta mezzosopranistka Cvetka Ahlin in tenorist Rudolf Franci — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — '14.35 Radi bi vas zabavali 45.20 Novoletna razglednica — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Portreti iz stare italijanske. muzike — 17.35 Mihajlo Vukdrago-vlč: Vokalna lirika — 17.50 Majhni zabavni ansambli —, 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Švedske ljudske melodije — 18.25 Zbor in narodni ansambel »Jože Vlahovič« — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila 19.05 Za Novo leto so vam izbrali ... — 49.30' Radijski dnevnik — 20.00 Orkester George Melachrino — ■ 20.15 Tedenski Zunanjepolitični. pregled — 20.30 ■' »Romantični trio« za klarinet, violončelo In klavir Gaetana Corticellija — 20.45 Štiri sto let klavirske glasbe — 21.15 Od-daja ' o morju in' pomoščaki.h : " ' >. ' ;V '■ ' ".T * ■ ■' • SOBOTA 30. decembra 5.00—8.00 Debro jutro (pisan glasbeni spored — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 8.05 Po-štarček V mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Popevke se vrstijo — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Koncertni plesi — 9.45 Novi posnetki srbskih narodnih pesmi — JO.15 Novoletni pozdravi — 10.45 Zvoki iz naših krajev — 11.00 Orgle in orglice — 11.15 Angleščina za mladino — 11.30 Jac-ques Offenbch: Drugo deja- nje opere Hoffmannove pripovedke — 12.05 Veseli hribovci z nekaj skladbicami — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Čestitajo vam... — 14.00 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja — 14.15 Veliki zabavni orkestri tega tedna — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki za turiste -15.25. Češka, . poljska in sovjetska zabavna glasba — 15.40 Planinski oktet iz Maribora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Poje Lola Novakovič — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncertira violinist Henryk Sze-ryng — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.00 Obvestila — 19.05 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Hitri prsti — 20.20 Zabavna radijska igra — 20.50 Za prileten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence NEDELJA 31. decembra 6.25—7.00 Veliki zabavni orkestri z vedrimi melodijami — 8.00 Mladinska radijska igra — Matjaž Kmecl: Odločilni dan v mačji zgodovini — 8.40 Novoletni pozdravi iz Izraela — 9.05 Matineja zabavnih zvokov — Trije samospevi Karola Pahorja — 10,00 Se pomnite, tovariši ... — 10.30 Pisan glasbeni dopoldan — 11.30 Milenko Šober: Ozka vrata v širni svet — 11.55 Pet minut s kvintetom Jožeta Kampiča — 12.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo 13.30 Za našo vas — 14.00 Slovenske narodne —14.15 Čestitke za Novo leto — 15.15 Našim mladim poslušalcem za Novo leto — 18.00 Zabavne melodije za vas — 19.05 Nedeljska panorama — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Na Silvestrovo — 20.30 Vedri zvoki — 20.45 Ob kaminu na Silvestrovo — 23.05 Radi ste jih poslušali — 23.55 Novoletna poslanica predsednika Tita — 24.00 Srečno 1962! — 24.05—5.00 DRUGI PROGRAM 16.00—19.00 ZA PRIJETNO • RAZPOLOŽENJE DELAVSKA ENOTNOST — št. 51 — 23. decembra 1961 »V ROKAVICAH...« BREZ BESED — Ne zamerite, ampak rekli so mi, da je treba z vami postopati v rokavicah! — Doslej sem bil obziren, toda gorje, če me prisilite, da bom z vami grob !!! — Tole vašo kritiko ponudite raje kakšni fini industriji rokavic ... DRAGO GERVAIS: ZAČARANILOIAl Nahaja se preko ulice, vidim ga iz svojega stanovanja. Nič posebnega ni na njem. i.okal je lokal. Nobene, kot pravimo, skrivnostnosti ni v njem, duhovi se ne prikazujejo, ne plaši in ne straši, a vendar .. . Začelo se je povsem normalno. Loal je bil do pred šest let izven proizvodnje; okna so bila zaprta, rolo spuščen, v njem ni bilo nikogar in nihče ga ni pogledal. Toda nekega dne so prišli delavci, razširili vrata, razširili okna, kopali in razbijali, podirali in zidali. Ko je bilo vse opravljeno, so prinesli knjige in police, na vratih se je pojavil napis: »Knjižnica-«. Progres, si mislim, ni kaj reči. Iz neproduktivnega lokala so napravili prvorazredno kulturno ustanovo. Resnica je bila, da ni nihče prišel po knjige, niti jih ni nihče izposojal, ker knjižnica ni poslovala. Nekaj časa sem mislil, da pripravljajo svečano otvoritev in da tovariš ki bi moral sestaviti referat, še ni z njim gotov. Referata ni nihče prebral. Zopet so prišli delavci, odnesli knjige in police, jih zložili na voz in odpeljali. Nato so zopet začeli zoževati vrata, zoževati okna, kopati in razbijati, podirati in zidati. V lokal so prinesli pulte, pisalne stroje, mize in stole. Takoj sem videl, da se bo vselil nek urad. In res, na vratih se je pojavil napis: »Statistika-«. Za pisalnimi mizami so sedeli uslužbenci, mazali papir, zijali skozi okno, brskali po nosu in neprestano žvečili nekega vraga kot pre-stradancL Lahko si mislite, da sem sočustvoval z njimi. Težko sem gledal te ljudi, ki so se skoraj uničili pri delu, ko so popisovali vrag vedi kaj. Toda figo, moje veselje je kmalu minilo. Nekega jutra sem odprl okno in statistike ni bilo več. Izginila je preko noči. Prestrašil sem se in vznemiril. Mislil sem si, da jo vmes nek kriminal in sem stvar prijavil. , — Stvar je taka in taka — sem rekel, — preko ceste je bila neka statistika, še včeraj sem jo videl z lastnimi očmi, na licu mesta, kot pravijo, toda danes zjutraj, ko sem se zbudil, je ni bilo, izginila je preko noči. Diši po kriminalu, statistiko so nam ukradli in kdo nas bo zdaj neki popisoval. — Nikar ne kriči tako, dragi tovariš, — so mi rekli, .— nikar ne širi alarmantnih vesti, vrag te po-citraj. Kar se statistika tiče, je ni nihče ukradel. Preselila se je. Pravijo, da je v tem lokalu slaba akustika. Lahko s! mislite, da mi je bilo lokala žal. Soseda sva si, sam sem družaben človek, a lokal je bil prazen. Nisem imel «7eč česa gledati in pri tem uživati. To je trajalo precej Časa in nato so prišli zopet delavci. Hitro so se zasukali. Izginila so vrata in okna, namesto oken so postavili steklo ob vsem lokalu. Vrata so bila vdolbljena in zopet nekako izbočena, neko čudno steklo je bilo na njih in sploh so bila neka čudna morbidna stvar. Znotraj so zopet kopali in razbijali, kot še nikoli doslej, rušili tla, rušili stene, zaškripala je cela ulica. Ko je bilo po dolgem času vse opravljeno, je bilo v lokalu,kot y katedrali. Vanj so nanosili naslonjače in preproge. Vse je bilo obloženo z mahagoni-jem. Nato so prinesli razne slika kot pejsaže in tihožitja. Na vratih pa napis, ki je bil v celoti sama estetika. Napis je povedal da je to tak in tak klub. Nisem se mogel pritožiti, lokal je oživel in se razgibal. Luči so svetile pozno v noč, bučal je radio, slišala se je pesem, konferirali so v njem močno in glasno, da se je slišalo še v peti ulici. Meni se je zdravje nekako poslabšalo in spanec me je minil. % Začel sem verjeti, da je lokal začaran. Pesem je umolknila, radio ni bučal več, tudi konferiraJo se ni več glasno in močno, sneli so estetičen napis in meni se je povrnil spanec. Nekega dne so ' prišli delavci in prinesli i/ lokala sliko na VODORAVNO: 1. nebesno telo, spremljevalec, 7. medicinska mast, 13. mesto in pristanišče v Alžiriji, 14. blaznež, 16. svetovno znano kopališče pri Benetkah, 17. popust pri prodajni ceni, 19. teniški lopar, 21. sukanec, 22. efekt, 24. razpredelnica, 27. riževo žganje, 28. papirnat ovitek, 29. vas ob cesti Ljubljana—Kočevje, znana iz bojev med NOB, 31. očesna mrežnica, 34. grobo orientalsko sukno, 35. prostor, kjer cepimo drva, 37. tekmec, 39. glavno mesto južnoameriške države, 41. izumitelj dinamita, 43. otok, na katerem leži glavno mesto Indonezije, 44. homogen, celovit, 45. nočno zabavišče, NAVPIČNO: 1. pritok Save na Gorenjskem, 2. naplačilo, 3. prepovedano dejanje, 4. aritmetično znamenje, 5. veznik, 6. dan v tednu, 7. zdravilo, 8. sol ocetne kisline, 9. vrsta piva, 10. okenca, 11. slika mirnega, preprostega življenja, 12. glasbeno znamenje, 15. pregovor, 18. na- kateri se je širila velika črna packa, dva usnjena naslanjača, ki sta se spremenila v čudno ropotijo. Tudi steklo na vratih je bilo razbito. Potem je bil nekaj časa mir, nato se je pojavil nov napis: »Društvo upokojencev-«, starci so zelo oprezni, zaradi dolgoletnih izkušenj. Nič niso prinesli in nič odnesli, nič niso zoževali in nič razširjevali, ne vrat ne oken, niso kopali, niti razbijali, ne podirali in ne zidali, a namesto estetičnega napisa so obe* siii navadno lepenko. Zelo pametno so napravili ti starci, ni kaj reči, ker so že po nekaj dneh brez sledrt izginili. Njim je bilo lahko. S sabo so odnesli samo tisto lepenko. Potem se je začela prava norišnica. Tudi vrag se ne bi mogel znajti. Težko sem spremljal čudne dogodke v začaranem lokalu in vse spremembe, ki so se v njem dogajale. Prišli so nepoznani ljudje, niti napisa niso obesili, posedeli so v lokalu dva tri dni in izginili. Nato so prišli zopet drugi, razširili okna, prinesli mizo in stol in zopet brez sledu izginili. Nato so prišli zopet drugi, razširili okna, prinesli mizo in stol in zopet brez sledu izginili. Nato so prišli neki tretji in zopet četrti... in nazadnje ... Vse kaže, da je začaranost prenehala. 2e cela dva meseca visi na lokalu napis: »Buffet««. Ljudstvo prihaja veselo v lokal, tam popiva, razpravlja in pripoveduje, poje in razgraja. Vsi se odlično počutijo. Lahko si mislite, da je tudi lokal srečen in ponosen. Kot, da bi vsem hotel reči: »Nazadnje sem pa le tudi jaz prišel v gospodarstvo.«« silnik, 20. južnoameriški in arijski kopitar s kratkim rilcem, 23. naklepi, 25. pokrajina na Hrvatskem, kjer je 1941. leta izbruhnil upor proti okupatorju, 26. vrsta dragega kamna, 28. vrsta rečne ribe, 29. kazalni zaimek, 30. sklep med roko in trupom, 31. presečišče d\7eh ploskev, 32. Ober, 33. cekin, 36. glas, 38. pozdrav starih Rimljanov, 40. okrajšana, stara pesniška oblika veznika (Prešeren), 42. nota v solmizaciji. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. galebi, 1. Ro-dopi, 11. rr, 12. havarija, 15. od, 16. bar, 18. tegobe, 19. Ero, 20. Ikar, 22. roža, 23. opal, 24. top, 25. Ni, 26. kri, 27. ivak, 29. pica, 31. okop, 34. lar, 39. terakota, 41. As, 42. Rebeka, 43. minuta. Križanka 1 2 3 4 5 6 ? !» 9 10 11 I* 13 H 14 15 @1 16 v 18 BI 19 20 m 21 ■ 22 23 m 24 ' 25 n 26 ■ 27 m 28 m m 29 30 H 31 32 ■ 33 31« H 35 36 ■ 3? 38 39 40 ■ 41 42 m 43 f 45 Obveščamo vse potrošnike, da smo odprli: NOVI BENCINSKI SERVISNI POSTAJI za oskrbovanje motornih vozil z gorivom in mazivom 1. v Celju - na Ljubljanski cesti in 2. v Kočevju - na Ljubljanski cesti Servisna postaja v Celju posluje neprekinjeno od 6. do 20. ure, servisna postaja v Kočevju pa neprekinjeno v dnevnem in nočnem času. Na novih servisih dobite vse vrste motornega bencina, plinsko olje ter popoln asortiman maziv, potrebnih za motorna vozila. Nova servisa sta opremljena z modernimi napravami za oskrbovanje motornih vozil z gorivi in mazivi ter napravami za polnjenje vode v hladilnike in polnjenje gum z zrakom. PRIPOROČA SE TRGOVSKO PODJETJE PETROL V LJUBLJANI VSEM NAŠIM POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1961! Cenjene potrošnike električne energije obveščamo, da smo ustanovili Delavnice za popravilo vseh vrst električnih strojev in aparatov v sledečih krajih: Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož, Ljutomer, Gomja Radgona, Murska Sobota, Lenart in Lendava. V teh delavnicah, ki se pričele obratovati s 1. januarjem 1961, popravljamo tudi vse ostale vrste električnih gospodinjskih aparatov. Za naročila se vljudno priporoča kolektiv podjetja Eiektro-Maribor okolica 71. Nekdo se je res uštel. Nemci so žgali po oknih in Binč je čutil, kako je v škripcih. Merili so dobro in le kdaj pa kdaj jim je lahko poslal rafal. Bojanu se je godilo še slabše. Potem se je Binč domislil, da bi se lahko prikradli v hišo. Skočil je proti stopnicam, v tem pa je začutil pekočo bolečino v desni rami. S skrajnim naporom je pritisnil na petelina. 72. Videl je, kako se Nemec počasi ruši. V tem pa je eksplodirala bomba. Vrglo ga je ob tla. Zbudil se je, ko ga je nekdo močno stresal: »Binč, me slišiš. Binč. Spoznal je Bojanov glas. Z muko je odprl oči. Videl je še več partizanov. Nekdo mu je potisnil steklenico z žganjem pred usta. Zapeklo ga je, posilil ga je kašelj, vendar se je počutil bolje. »Kje je Tomo,« je vprašal. 73. Zdaj šele so se partizani domislili, da eden trojke manjka. Stekli so pred hišo in klicali: »Tomo! Tomo!« Dolgo so čakali zaman, potem pa videli, kako se deska pri gnojni jami dviguj®’ kako se polagoma dviguje iz jame postava knie*4’ ki je bil videti mutast. Stekli so k njemu in pomagali z jame. Potem pa so se odmaknili daleC vstran in ga vpraševali. Ni jim odgovarjal. 74. Ko se je prvo razburjenje poleglo, je nekdo rekel. »Še sreča, da si bil v tej jami. Tako se vsaj drugi duhovi ne čutijo.« Šele zdaj se je Tomo razgovoril: »Vam je lahko, gobezdavci, ko ste prišli na likof. Jaz, ki sem pa zdržal ves prvi naval samo z devetimi naboji, jaz sem figa. Kdo mi je pa povedal, da je trideset Nemcev v vasi, Samo o petna jstih ste gobezdali in čakali.« 75. Čeprav se je Tomo še tako jezil, smeh ni polegel. Zbrali so se na dvorišču. Osem Nemcev se je predalo, šest jih je bilo ranjenih, trije, ki so bili na straži, so ušli. »Binč, ti si opravil svojo dolžnost,« je rekel komandant. »Računali smo nate ...« »Brez Bojana in tudi Toma, ne bi ničesar opravil. Še vsi trije smo komaj...« Tomo si je utrl solzo, potem pa je skočil k Binču. 76. Objel ga je in se razjokal. »Pripravite nosila za v bolnico,« je naročil komandant. Binč se je ozrl okrog sebe. »Kdo pa bo šel v bolnico?« »Ti vendar,« je rekel komandant. »To prasko mi lahko bolničar preveže. Hodim lahk«, in ne bom vam v napoto.« Komandant je še vztrajal pri svojem, ko pa je naposled uvidel, da Binča ne bo pregovoril, se je udal, da ostane v četi in svoji desetini. 77. Preden so zapustili vas je vodnik rekel Boj®' nu: »Zelo lepo, da si zaplenil brzostrelko. Pfa nam bo prišla. Zdaj dobiš mojo dobro mavzeri®?’ jaz pa bom vzel tvojo brzostrelko.« Bojan g® j nekaj časa pisano pogledoval, potem pa je re*e l »Ce moram iti pred sodišče, te brzostrelke ne u®' biš. Sam sem jo zaplenil in sam jo bom nosil- ® veliko Nemcev jo ima pa si jo vzemi ob prilik' DELAVSKA ENOTNOST — St. 51 23. decembra 1961