L.-F.: Pisma PRKLJUB \ FRANCIKA! V ZADNJ K.M pisiuu pa stočeš. kakor bi ga hil pisal star invalid, ne pa uioja poskočna Francika. >Zima. bolezeu, šola. fižul...!« To so pa res hude reči! Olo oboudujeŠ mc zaradi mojega oclgovora! No — saj pri-. znam. da ni zraslo vse na mojem zelniku. Prrpnčala sem Te pu veudarlc, kajnc, tla so dot^i lasje za dekk* posebna lepota in slika deklicc ob koncu niojega pisma Ti je naredila skotniut'... Rada bi bila tudi li taka. in celo naslikaiia v »Anpelčku-r? To se Še lahku z^ocli. O veliki »oČi pridem. Če lx>sta dovoiila Bojf in naša mama. pa si zmeriva lasc. Bova zapisali in videli. za koliko bodo zrtisli c)o boziia. Moja tcta si jih pristriže oh vsakcm mlaju, pa ima znieraj krajše. Ti si pa na-pravi ua |>uin!ac! mazilo iz sala iu smrekovih vršieev. pa boš ohranila lase gosto in dolge. Ziina — praviš! Pa kakšna! Pod vaakim grmom cvete že teloh tn mačice prodajajo tu v Ijubtjani že kar od božiča naprej. Morda pri vas med goratui kaj bolj pritiska niraz _ Iahko se saukaš drsaš in kepas po volji. kar se mi v raestu nt* sinemo. ln po poti v Šolo iinaš zabavo, Le n\ tlrug^ga. pa lahko gleilaš trope vran in poslušašt kako se kregajo vrahci s sinicami, ščinkavci in kosi. ln vidiš zajčka, mogoče tudi volka, medvecla... Veš. Francika, strašno rada bi jaz srečala Ha potvt v Šolo medveda — sarno preblizu bi mi ne smel priii... zUciti se moraui pri mizi in izbirati fižol^, praviš. No, učenja nimaš toliko, cla bi se ti viieli možgani: fižol izbirati pa je zanu- -veselje. Tu je rumenček. kofeiar, porcelanček, fižolica, ribničan, kostanjar, čresnjevec, prepeličar, orličar, maslenec in Še druge vrste. Ali ni ta velika razlika zelo prtjetna? hi cfečki vam nagajajo na poti v išolo? Te nadloge me v Ljubljani res nimatno. ker iwamo dekhce svoje šolf- Pa gotavo tudj w uagujate dec-kom in nioja Fran-cika bržčas ni zadnja. če st1 tako rada pretepava s svojim bratom in grizo kakor mačka. Tožis tudi rada ... Ne misli jja. da so mestni dceki kaj lx>ljŠi od vasih. Poba jc poba. Tudi tukaj razgrajajo — posebiio pred-mcstni — na poti iz šole. se tepejo, kamenjajo. zmer-jajo in nbijejo marsikatero šipo. In Č-c lcatcri deČek *zašpeca-< tovarišu v Šoli, dobi domov grede po grbi. To se j»a gotovo v mestu še ni zgodilo. lj za mladhio. Posebno strupeno jc tovnrniško žganje: že niarsikdo sc je za-strupil i njim. Otrok. ki xižiya žganje ali vino. otopi na možgttiiih in zaostaja v rasti. Nadloga postane do-mačim in />)>č»ni. Kaj ni pi*i vas Mladih juttakov? To so otroei. ki se zaobljubijo. da ne bodo pokusili no-benfga alkohola. Taki otroci si' poznajo in razlot-ijo od driigib: vljudni so, pridni doma in v Šoli, ^cfanjev je pač iiaredii. kar je videl delati mlra^lc. Jt1 že res — pa kdo mu je rekel, da mora otrok za vseini ne-uinnostmi, ki jih delajo odrasli? Poglej: ueka naša sosedo je dajala svojemu Štiriletnemu otroku vina, žganja in piva. Dejala jc: Če je meni dobro. ludi otroku ne mort1 Škoditi.^ Pa sv je otrok zastrupil in je umrl. Ali se zastrupljajo tudi pri vas že šoiskr dečki s tobalcom? Danes je moje p israo bolj suhoparno. Ne vera. zakaj. Morda zaio, ker sc bojim. rla Hi mi- spet ne zafrknila. kako sem učena. O ii Francika ti franckasta) Prisrcno Te pozdravlja Fvoja Dragica. 1'ripis. Lept* pozdrave Tvojim staršem in Jan- ku (?).