H2 Članki in ra/.prave ARHIVI XXII 1999 UDK 025.7"f>4/14' Razvoj struktur v srednjeveških rokopisu h vezavah JLD1CRT VODO PIVEC Uvod Prtccjšan del .srednjeveškega rokopisnega gradna, ki ga hraniio arln i ¡11 k.iji/.nicc, te nastal v onliki kodeksa, lo je v obliKi vezane knjige, ki je kompleksen, (udimcnzionalcn oh jekl z mnogoštevilnimi prvinami, mnogo več kol samo skupi d a I'slov, povezanih v hrhlncm delu in ; 'šeilena s pialmeo. Čeprav je pozornost strokovne in laiene javnosti najpogosteje osredotočena na knjižni hlok, ki zaradi dragocenosti svojega nosili a per-gamenla ali papirja - ¡11 zaradi dragocenosti svoje naloge - da ohrani zapis, sporočilo ponavaoi zasenči vse drugo, je srednjeveška knjiga mogla ohran.ti svojo vsehino pogosto prav zarad: tega, ker jc knjižni hlok bil povezan in zavarovan s knjižno vezavo Dragoccno okrašene platnice so bile zaradi uporabljenih žlaiitnih kovin, dr igega kamenja, slo nove kosti, prefi njene 1 zdel a ve, ikonografskih molivov, žc od nekdaj predmet zanimanja ti razprav, šele v zadnjem času pa se je strokovna pozornost obrmia tnd k vezavam, v kakršne so najpogosteje odele srednjeveške knjige. Te na videz, standardne in za nevešče oko kemaj kuj različne vezave, so /govorne priče kulturnega nivoja dobe in okolja v katerem so nastale. Za srednjeveško knjigo jc značilne predvsem sozvočje med tehniko izdelave, strukturnimi elementi in uporabljenimi maleri.ili, kar je pripomoglo zlasti k Irpcžnosti ili praktičnosti knjige v obliki kodeksa. Spremembe, ki so se na materialni podobi knjige pojavile po znajdh' uska, so večinoma poenosta"itvc, k. so knj:gi dale privlačnejšo zunanjo podobo, ji pa zam praviloma zmanjšale praktičnost ¡11 trpeznost med uporabo Zii raziskavo o razvoj 11 .struktur v vezavah srednjeveških rokopisov sem se odločila pred vsem zato ker jc lo področje v Sloveniji še povsem neraziskano in ker jc poznavanje zgradbe in zgodovinski ga raz.vojti struktur i.i mate rialov v slareiS. knjigi eden od osnovnih pogojev za uspešno konservatorsko-restavratorsko delo tudi na področju novejših knjižn.h vezav. Z nalogo sem poizkusila predstaviti oris zgodovinskega raz.voia posamezni 11 struktur ¡11 tehnik vezanja od najstarejših spomenikov do konca 15. stol. v Zahodni Evropi in poiskati vzporednice na slovenskih tleh ter shilezno predstaviti posamezne strukture tel) ni k c vezanja iii materiale na ohranjenih slovenskih srednje veških kodeksih Temelj raziskave predstavlja popis ohranjenih srednjeveških kniigovcških spomenikov ki vključuje razvid vseh ugotovljivih podatkov, skice, grafitne odtise in fotografije, poleg tega pa raziskava vključuje tudi terminološki slovar specifičnih strokovnih izrazov v povezavi z vezavo kot segmentom knjige. Pregled stanja v slu venskih javnih zbirkah Glavnina slovenski 1 srcdnjevcŠKih rokop:sov so kodeksi, ki pripadajo zahodnoevropski, t, i lalinsk kulturi in so nastali 11," Slovenskem ah hiii del fonda slovenskih srednjeveških knjižnic oz. arhivov Lvidentiiar.ih je sk.ipno 3b! koilck sov, od katerih je 179 vezanih v trde platnicc 111 imajo t. i trde vezave .1 182 vezan.,1 v mehke platnice in imajo t. i mehke vezave. Poleg teh jc danes v naši znirki še 5 glagolskih in 8 eirilsku kodeksov, k. so prišli k nam v sklopu Kopi tarjeve ¡11 Zoisove zapuščine ob koncil 18. stol.1 Večina srednjeveških kodeksov je danes hra njenih v Narodni i 1 univerzlctm krjižniei v Ljubljani, ikolljskem arhivu Maribor, Pokrajinskem arhivu Koper - Lnota Tiran ¡11 Nadiko fijskern arhivu v Ljuhbaia. Poleg teh ustanov hranijo manjše fonde še Frančiškanski samostan v Ljubljani, Frančiškanski samcsti:n v Novem Mestu, Arhiv Republike Slovenije, Stohu arhiv Koper Semcinšk.! knjižnica Ljubljana, Pokrajinski arhiv v Mariboru in Univerzitetna knjižnica v Manborti Večina kodeksov (159 enot), vezanih v trde platnice ic popisana v Kos-S te leto ve m popisu i.; leta 1931, Ta popis pa ne zajema arhivskih vezanih rokopisov (npr. vkedomske, notarske kij gc, urbariji m .siatuti) ter knjižnic in arhivov pri morskega dela Slovenije, k; jc bi takrat pod italijansko zasedbo. To gradivo jc evidentirano v inventarjih posameznih ustanov, in sicer: +V Pokrajinskem arhivu Koper jc v starem pnanskem arhivu IK2 kodeksov, k: so vezani v mehke pialnice ¡11 predstavljajo v Sloveniji naj bogatejšo zbirko t. i. mehkih vezav, poleg tega hranij) še 8 kodeksov, vezanih v trde platnice, ki pa so vsi prevezani ali restavrirani. Ud starega koprskega arhiva je žal osla! Ic popis F. Majcrja iz leia 1904. Gradivo je bilo med drugo svetovne vojno odpeljano v Italijo. Danes ji Se vedno v zabojniki 1 v pritličnih prostorih beneški knjižnice Marci a ne in čaka na 1 Ziiklmli NUK, l'JK2, Mr. IS. arhivi xxi] ¡yyy ]/ arhivskih hirakrv m zbirk j-iKrcšilcv dogovorov o sukccsiji ir.ed Italijo ni bivšo Jugoslavijo oz„ danes Slovenijo."1 ""V Arhivu licpuhl'kc .Slovenije hranimo danes poleg dveh. kodeksov, ki sta vključena v Kos StcStov popis (št 79 in št. 80), še 7 kodeksov, vezanih v trde platnice, in en evidentiran kodeks /. mehkimi platnicami. V izvirni vezavi jc danes le urbar v mehki vezavi. ^V Stolnem arhivu Koper hranijo 4 srednje-y:Skc kodekse, vez/me v trde pl,'itniec, od katerih je samo eden v delno izvirnem Stanji* v,si ostali so prevezani. *V Nadškofijskem arhivu hranijo poleg tistih, ki so vključeni v Kos-Slcletov popis, še 3 k( Jeksc: NŠAL Ms 7.5, NŠAL Ms C7 in gor-njegrajski urbar ¡z. leta 1426. Med ustanovami, zajetimi v Kos Stclctovcm Popisu, ki hranijo rokopise z izvirnimi vezavami, so: ""j Kofijski arhiv Maribor, ki ima vseh 49 kodeksov v srednjeveški vezavi, med Jijimi sta 2 vezana v mehki vezavi. '"Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hrani 78 kodeksov, od katerih jr 31 v srednjeveški vezivi, od lega 2 v mehki ■Nadškofijski arluv v Ljubljana hrani kodeksov, od katerih jc 21 v srednjeveški vezavi, "icd temi pa 4 v metiki. Scmemska knjižnica v Ljub jam hrani 3 kodekse, od katerih sta 2 v srednjeveški vezavi, ''d lega I v mehki. ^Univerzitetna knjižnica Maribor hrani 2 kodeksa in oba sla v srednjeveški vezavi s trdimi Platnicami. ï'rc^led domače iu tuje liteniture Med slovenskimi avtorji, ki so obravnavali K ¡ige ali knjižnice, so se med obravnavo do EkuiJi vezav le tisti, ki so se poglobili v srednjeveško knjigo. Milko Kos in France Stclc v Popisu srednjeveških rokopisov AI Ion/ Gspan v lydiji Inkunabule v Sloveniji in učbeniku Konzerviranje in restavriranjc b'bliotcènega gradiva 'n nr,iizèrpncjc Nataša Golob v študijah o srednjeveški kodeksih: Srednjeveški kodeksi iz. Stične. 12 stoletje. Gotika 1 Sloveniji, De Civitate iz Bistre, Biblije na Slovenskem. Kos in Štele sla se v popisu srednjeveških r°kop:sov omejila le na navedbo najosnovnejših značilnosti vezav, npr. "sodobna vez., lesene z, Usnjem prevlečene platnice, hrbet pokvarjen gumbi in sklepa odpadla, m m a nji strani planik. Polcpljcni s pcgiimcntuinu listi, na katerih je Jnirističcn tekst 1.4. stol.1 S pomočjo njunih pi Pisov sem si olajšala delo pri ugotavljanju ohr,:_ njenil- vezav, na osnovi njunih opomb p,t sem si "stvarila sliko o časovnem in krajevnem izvoru vir Mamin Ziifrailnik, ilirtklnnVa t*i ikriij inskt^.i .1 it i v.i t i> 3 !E Kiis-S'cle, l'j'ÎI Mr. UMI. posameznih kodeksov. Gspanovi knjigi sta bili izhodišče za reševanj: začetnih terminoloških zagat, poleg tega je uvodni del študije o inkunabnlah pomemben vii ¡formacij in podatkov o srednjeveških knjižnicah in usodi Knjige v Sloveniji Študijf: Nataše Golob, zlasti razprava o stiskih rokof:,;ih- p» so dogradile Kos Sletclov popis, predvsem pa m; pomagale osvctl-ti širše zgodovinsko in umetnostno ozadje nastanka n izvora najpomembnejših slovenskih rokopisov in mi bile skupaj s ptevodom razprave Cliristophcrja Clarksona "Varno ravnanje s srednjeveški mi rokopisi n prvotiski in njihovo razstavljanje' 4 v slovenščino v veliko pomoč p.i pripravi osnutka glosarija. Med drugo, v slovenščini dostopno literaturo, ki obravnava področje knjižne vezave, so pomembni tudi prevodi člankov Carta Fcdcricija in Konstantina Honlisa v zborniku razprav mednn-rodnea smpozPa o konseriranju krug in pa pirv V tuji literaturi jc zlasu v zadnjem času na temo knjižne vezave dostopne razmeroma veliko literature. V starejši literaturi se za mnogim, na slovi, ki napovedujejo obravnavo knjižni vezav, pravzaprav pojavlja le zgodovina knjižne deko racije. Med takimi deli je tuui nekrj pomembnih kutalogov razstav, ki v uvodnem delu temeljiteje obravnavajo tudi zgodovine? kodeksa in v katalog vezav vključujejo osnovne podatke o strukturi posameznih vezav npr The history of bookbinding, Baltimore 1957, EMi] Goldsehmidt, Gotlti': and Rena.iissanec Bookbindings, Amsterdam 1967, Paul Necdham: Twelve centuries of bookbindings; 400-1600, New York lvL-nijc, Ljubljana IW7. fi 6 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXII \'J99 ture srednjeveški 11 vezav, sc v večini primerov omejujejo na predstavitev posameznih skupin kodeksov in skoraj vse obravnavajo predvsem karolinške in romanske vezave, Gotsko obdobje zaenkrat šc ni cclovilo raziskano. Vse obravnave se nanašajo le nI trde vezave, mehke so v nekaterih primerili le omenjene, Do sedaj je edina ohjavljena raziskava mehkih vezav Clark -sonova študija o mehkih vezavah Ifi. m 17, stol/' Največ temeljnih člankov o strukturiuh elementih in n-ilioveni medsehejnem vplivu oz. povezanosti s konservalorskmi problemi na področju srednjeveške knjige je prispeval C, Clark son. V čil su pisanja razprave, med objavami Se ni bilo dela, ki ilii sinteziio predstavilo razvoj vezav v posameznih obdobjih in h' vključeval pregled in primerjavo za širši zahodnoevropski prostor. Verjetne je prva tovrstna knjiga J. Szirmai K The Arehaelogy of Medieval Bnokbmdiiig", ki je izšla šele pnzno spomladi !eta 1999.7 Večina objavljenih del zajema le liri lanske, francoske, belgijske, nizozemske, nekatere nemške in delno italijanske vezave pretežno iz karolinškega n romanskega obdobja. Zelo redke so objave o strukturi vezav iz iberskega polotoka, iz Avstrije, Mndžarske in Hrvaške. Izjema ¡e le Italija n objave Pcderic:ja i i sodelavcev z inštituta za patologijo knjige, vendar (udi le vključujejo le najstarejše kodekse. Zalo sem se pri pripravi opisov posameznih vezav naslonila predvsem na način, ki ga podajajo avtorji v člankih: C Clarkson: Hi rt her Studies m Anglo Saxon and Norman Bookbindings .... v "Roger Powell Hie Compleal Binder"; J. Szirmai: Caroling! a n Bindings in I he Abbey Library of Si Gall, v ' Making the Medieval Book: Techniques of Production" in C. Icdcrici. F. Pasealicehio: A Census of Medieval Bookbindings: Early Exs amples, v: ''Ancient and Medieval Book Materials and Techniques". Na področju terminologije srednjeveške kuj. gc ima pomembno vlogo terminološki slovar Denisa Mnzcrella. k' je v Tnincošeiiii izšel 1981,, v italijanskem prevodu pa 19%. leta. V posa mezniii priblikac'jali in člankih so kol dopolnitev navadno lud i glosai ji. Najizeipncjše je pripravil C. Clarkson. Pomemben lerminolosk prisme vek glede strukture vezav ju leta 1997 ohjavlien ni/ozcmsk term i no los k. slovar.* Pripnive mi obr;ivn;ivd Po pregledu srednjeveških rokopisov sem sc glede na sedanje stanje, postavljene cilje in dosegljivo literaturo odločila, da se z razisk;:vo Clarksnn: Limp Vellum Rej'iwi Cnnnol uf .ilnary Kisnurees, Wash in tili m HC, ]'J7l). J. A. -S/i ni i:ii, The Ari'hcnli'^y nf Me (lic val IlimUimilmj;, Alilershirt IWI Gnirrep. Gumbe»; Svinn.it: Knecp en liinilint; l'J'J7 omejim le na kodekse, vezane v irde ohranjene srednjeveške vezave. Cirilskc n glagolskc rokopise sem izpustila predvsem zato. ker niso del srednjeveškega knjižnega fonda, ki bi h d zgodovinsko in s kulturnim vplivom vezan na slovensko ozemlje, poleg tega sodijo zlasti ciri'sk. rokopisi v sklop bizantinskih vezav n se kot tik i strukturne razlikujejo od tipa vezav, ki se je razvil v osrednjem delu Evrope, kaicrcmu pripada slovensko ozemlje, Kodekse, vezane v t. i. mehke platniec, katerih glavnino predstavljajo viccdoir.skc knjige piranskega arh'va, sein sprva nameravala vključiti v obravnavo, vendar sem med popisom ugotovila, da lr zahtevale posebno terminološko in strukturno obravnavo. Zaradi pomanikaiija referenčnih podatkov in objavljenih študij i*a tem pjdročju srednjeveških vezav bi bile neenakovredno vključene v obravnavo skupaj z kodeksi, vezanimi v trde platnice, katerim je posvečena glavnina vseh dosedanjih raziskav. Iz obravnave sem izpustile tudi vse delne in popolne preveza ve. ki so nastale od začetka 16. stol, dalje. Z« run pomanjkljive dokumentacije in v večini pri men)v popolnoma izgiibljcndi srednjeveških struktur sem izpustila tudi skoraj vse reslavriranc kodekse. V obravnavo sem vključila le štiri, na katerih so strukture ohranjene do tolikšne mere. da se je .še dala rekonstruirati glavnina prvotnega slama ali je o njih ohranjena popolna konserva to rsko-restavratorska dokumentacija. Tako je med vsemi evidentiranimi srednjeveški m i kodeksi 96 primerov ohranjenih sred-njcveškfh vezav kodeksov, kar je neki'j več kot pokiviea (53'/0 vseh v jpvmh > lirkali ohranjeni i kodeksov s Irdinn vezavami. Številka ni velika, če primerjamo s podatkom, da je imel samo Žički samostan leta 1487 kakih 2000 in več z. vez k o v.lJ Pa drugi strani pa je presenetljivo velika, ee jo primerjanju s podatkom, ki ga navaja Paul Ca na rt"' za vatikanske bizantinske vezave. kj"r je med 4700 gršk.mi kodeksi ohrn nilo izvirno vezavo le 94 primerkov, ali s podatkom, ki ga navaja Jenniler Sheppard" za cislcrcianski samostan Buildvvas v Angliji, kjer je med 49 ohranjenimi srednjeveškimi kodeksi le 9 s srednjeveško vezavo. Med 96 kodeksi z ohranici-nn vezavami niso hili v času popisa dosegljivi 4 rokopisi Škofijskega arhiva Marihor, zalo so iz obravnave izpuŠLCiii, vanjo pa so, kot že omenjano. ¡Bilju čem lud. 4 resi a vri ivini Skupina 96 kodeksov se je že oh prvem ogledu stanja izka/aEa za razmeroma heterogeno Die Ktiw-lsigehliclier des l'aiiln Sanlnninn, 14Ki-14K7, Kla-teiifurl l'J47, Mr.17? Lejialure bi/,mline v,i1ii',inc, I9NX, Mr. y. 11 V: *R. lTn«eII The Cmnpktc Hinder". l'J%. Mr. 1K2. ARHIVI XXT1 1999 Iz arhivskih londov in zbirk 87 druščino Ici sej; bolj ah manj naključno izogni In un čenju ali odtujitvi. Zalo je bila razmeroma težavna luui razporeditev v skupine Kodekse sem sprva razvrstila po ustanovah v zaporedju, ki ga v popisu navajala Kos ir. Sle le. Po končanem popisu, ko sem podatke dopolnila, ■icm kodekse zaradi lažje nadaljne obdelave razporedila v skupine, pri čemer sem izbrala na slednje osnovne kriterije: * vrsto pi; ne podlage, * paleograf^ko oz. kodikološko dat a ci jo, * podobnosti med posameznimi siru ki uram in i h razvrstila v 10 skupin. n (rije stiski rokop.si 12 stol drugi zgodmegolsk. kodeksi 2 pergamentn kodeksi iz konta 14 stol. in 1. pol. 15 stol. 3 pergamentn i kodeksi Iz Bi pol. 15 stol. 4 posebnosti: veh K. kodeksi, kodeksi z usnjem in lepenko kol oporo c pap rni kodeksi iz konca 14. slol. in začetka 15. stol papirni kodeksi do sredine 15. stol. papirni kodeksi i/, sredine 15. stol. 8 papirni kodeksi iz 2. pol. 15 stol s posebnosti mi v šivanju preostali p;ipirn. kodeksi iz 2. pol. 15. sto) opisni olmizue Raziskava temelji na izvirnem gradivu, ki J(-ni ga popisovala po enotnem sistemu, ki je vključeval vse temeljne in variantne prvine v slru!;turi .ircdnjcveških trdih vezav. ithemo za popis sem pripravila ob upošteva iju objavljenih opisov in popisov, ki so jih objavili kodikologi in konservatorji. Principi pc-pisovanja so podobni, vendar je vsak od načinov "pc-riiccn. prilagojen raziskavi in raziskovanemu gradivU. Pri pnpra/i popisa sem poizkusila iz Irifor naei/ ¡-/luščiti zlasti rezultate raziskav tistih a [orj.;v, ki so sc poglobdi v strukture srednjeveških vezav. Na samem začetku mi je bil v Pomoč popis italijanskih srednjeveških rokopi siv, ki gaje pripravil Federici s sodelavci. Vendar Jc ta shema za popis, kakršnega sem želela izvesti n'r< slovenskih kodeksih, preobširna in zajema sjf.ilr.e elemente, ki jih na naših vezavah ni. tega italijanska raziskava ni obravnavala * Vgovcškfh prvin glede na izvir oz. časovno obdobje 1/. nje sem uporabila predvsem osnovr rineip razdelitve strukturnih elementov in ga polnila z opisi strukturnih elementov, ki so jih obir.vili Vezin. Clarkson. Hnuhs. Federivi. fizirmni. tej osnovi in na osnovi doknmentac jske sheme, ki sem jo pred leti izdelala za pnpn vo ►■"«nservatorsko - restavratorske dokumentacije. j 3 uporabljamo v konservatorsko - restavra !nr.-,ki delavnici Arhiva Rcpuhlikc Sloveniji sem vdelala obrazec, ki sem ga uporabila za začetek popisovanja. Po približno tretjini popisanih kodeksov seje «/.kristalizirala oblika, ki sem jo z man širni dopolnitvami uporabljala do konca. 1 -brazce je narejen kot pppomočck za popis srednjeveških vezav in je zasnovan tako. dr. sc lahko z razčleni'vi jo posameznih strukturnih elementov razvije v izpopolnjen obrazec za konservatorsko - restavratorski popis. Razdeljen jc v dva dela. Najprej so navedeni: - osnovni podatki o kodeksu, nato sledi - opis struktur, poškodbe, posebnosti posameznega kodeksa, kratek opis vezave in stanja, v katerem sc nahaja kodeks. V drugem delu jc podan podrobnejši opis glavnih struktur: knjižnega bloka, spoinin 1'oliicv, - vezir, - sistema šivanja, - kapitala. - povezave vežic s platnicama, opor v platnicah. - prevleke, hrbta, zaklepov in - ščitnikov. Za posamezne strukturne elemente so podani opisi z merami, skicami, grafitnimi odt.si in fotografijami. Določene izmcrc so zlasti pri manj poškodovanih kodeksih bolj ocena velikosti kakor natančne izmcrc Res natančen popis in ¡/.mere jc praviloma mogoče opraviti le med konservatorsko- restavratorskim posegom Take strukture «o npr. debelina vežic in sukanca, prevleke, hrbtnih podlog, desk, širina kapitalske obreze in talonov. dolžina vbodnih zarez. Zato so mere za vse take primere, čeprav so merjene z mikrometrom ali kljunastim merilom pogosto premalo natančne in jih jc potrebna jemal kot oceno reda velikosti. Skice so narejene prostoročno in so samo dopolnitev opisa oz foto grafijc. Kadar ic bilo mogoče pc.incti informacijo (np\ ' graiitnim odtisom), jc Ic-ta priložena. V popisu so kodeksi označen! z zaporedno številko popisa vezav (npr. 1/1). s kratico ustanove (npr NUK). številko rokopisa v posamezni ustanovi (npr Ms 33), z zaporedno številko, ki jo imajo v Kos - Stclctovem rokopisu (npr. 35). naslovom in palcngralsko dalacijo. Dataeija vezave je navedena samo takrat, ko odstopa od palcografske oz. ko jo je hilo mogoče ugotoviti (npr. l/l. NUK Ms 33. 35 Kos-Stclc. Summa dc mre cano ni eo, 1 tretjina 14. stol., vezava 1 pol 15. stol.). V Uikslu n preglednicah pa so kodeksi zaradi preglednosti označeni samo s kratico ustanove, številko rokopisa in zaporedno št. v popisu vezav (npi v tekstu: NUK 33 (1/1). v preglednicah' 1/1 NUW 33). 88 Iz arhivskin fondov in zbirk ARHIVI XXII 1999 Navedena številka rokopisi j: usla,*s katero |e označen kode k; in s katero je tudi naveden v posameznih inventarjih ustanov. Izjema so le kodeksi mariborskega ¡konjskega arhiva, kjer takega inventarja ni, zalo v tem primeru uporabljani zaporedno številko Kos-Sleletovcga popisi (nnr.: 1/2. AM Ms 40. 112 K ns-Štele v tekstu navajam: SAM 112 (1/2), v tabela it pa 1/2 ŠAM 112) ter lisli kodeksi, ki niso zaobjeti v Kos l(clc(o\£»iR {-¡opisu npr. NSAL urbar M26 (2/11). Ugotovitve Popis in analiza se v predstavljeni raziskavi otnejujela le na srednje\ eške rokopisne kodekse s trdimi vezavam-. Prva ugotovitev je, da ima med 179 evidentiran.™ kodeksi približno polovica (96) ohranjeno izviri*! vezavo, kar je v p-imerjav' z ob segoin našega fonda in s podal k1 o stanju drugod po Evropi razmeroma veliko število, Nujbogntejšo zbirko 49 kodeksov z. ohranjenimi srednjeveškimi vezavami hranijo v Škofijskem arhivu Maribor Poleg le ustanove hrani pomemben Tond 29 kodeksov tudi Narodna in univerzitetna knjižnica in Nadškofijski arhiv v Ljubljani s 17 kodeksi. Med ostalimi ustanovami pp hrani rokopise z ohranjenimi srednjeveškimi vezavami še Univerzitetna knjižnica Maribor z. dvema kodeksoma in Scmeuiska knjižnica v Ljubljani ter Stolni arhiv v Kopru s po enim kodeksom. Med slovenskimi kodeks1 imajo skoraj vsi gotske vezuvt iz 14. in 15. stol. Izjema so trije poznoromanskih stiskih rokopisi; NUK 35, NUK 24 in NUK 29, od katerih je verjetno povsem sočasna le vezava na NUK 35, ostr.li dve sta zagotovo do/i veli vsaj delni p reveža vi, naj verjetneje ob konen 14. stol, «li v 15. stol. Večina vseli vezav kaže strukture in tehnike vezanja, ki so značilne ,/.« germanske vez; i ve Lc 10 kodekso" ima vezave z italijanskimi zna čilnostmi, od leh so 4 iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani, 2 iz N u odne in univerzitetne knjiž.iv,ce m po eden iz. Škofijskega arhiva v Mariboru, Stolnega arhiva v Koprn in Semeniske kn ižnfee v Ljubljani. Kodeksov s pcr^aniciitnuii knjižnim blokom je v zhirKuh 44. kodeksov s papirnim knjižnim blokom 51, eden, NLK 4fi i2/6), pa ima knjižni blok sestavljen j z. pergaiiientnih folijcv ir papirnih listov. Glavni 11,1 papirnih kodeksov jj nastala in bila vezana v J . stol, i med njimi m nobene prevezave Prevezavc za sledrmo le na pergamentnih kodeks in in med temi so skoraj vsi pomembnejši iiumnirani rokopisi, npr. NUK 2, NUK 33. UKM 136, ŠAM 149, N5AL 19, NSAL 7, Pnivcnienee vezav na osnovi slriiklurnih cle mentov ni mogoče zagotovo ugotoviti Za lo so potrebne še dodatne kodikološkc raziskave in primerjave, Med kodeksi pa je 16 takih, knlcrih vezave izstopajo po kvaliteti tehnike vezanja, slrukUtri.ih elcmcu1 ih in uporabljen.h materialih. Sodeč po strukturah najverjetneje izhajajo iz. različnih ecnlrov z daljšo tradicijo in razmeroma veliko produkcijo. Med njimi bi s knjigoveškega in kanservatarskega stalisea izpostavila /.lasti dva kodeksa: * Kodeks ŠAM 112 (1/2), ki je kodikološko datiran v sredino 13. slol. v alzaško področje in ima sočasno vezavo, izstopa po kvaliteti perga-menla, uporabljenega za izdelavo kn;ržncga bloka, .n po tehnik' vezave. Vezava izstopa predvsem zalo, ker so skoraj vji strukturni elementi poseb.iosti, npr. število vežic, način šivanja, s «kanec, spojin loliji, lirhtne podloge, povezava glavnih m kapitabk.h vezie, oblika nlatiue m število zaklepov', 119 (4/U1), ki ga Kos in Slele palec gralsko datirata v konce 14. ah začetek 15 slol. Kodeks ima vezavo, ki je, sodeč po strukturnih elementih, lahko sočasna 7. nastankom knjižnega bloka, V platnicah sla namesto desk debelejši usnjeni opori, ki dajeta kodeksu izjemno gibljivost, posicdica tega pa je "zjenino dobra ohranjenost vezave, brez. poškodb. Na obravnavanih kodeksih nisem opazila več jih poškodb, k5 bi nastale zaradi klimatsko nečist rezilih pogojev hrambe. So pa na 29 kodeksih opazne mehanske poškodbe, k. so v večini primerov izrazite v hrbtnem delti, zlasti ob ka pitalu ■ -i pregibih. Razmeroma pogoste so indi poškodbe bukovih desk, k' so v večini primerov vsaj delno načete zaradi ervojenme, S lesenih desk pa je tudi prelomljenih. Izrazite mehanske poškodbe, zlasti poškodovane vežice, podloge in pregibe UHifi tudi v.;i zelo veliki kodeksi. Knjižni bloki so na večini rokopisov dobro ohranjeni, izjeme so lc 3 kodeksi (NUK 27, .ŠAM 137 in UK A 137), katerih knjižni bloki kažejo izrazi cjšc poškodbe prepi-relosli folijev_ oz listov zatrdi vlage, 5 kodeksov (NUK 23, SAM 114, NŠAL 17 ii 18 ter SAK anliionar) pa imajo znvzileišc poškodbe knjižnega h loka zaradi pogoste uporabe. Poškodovani kodeksi, razen koprskega anl. lbnarja, ne potrebujejo restavratorski Ii posegov, v nekaterih pruncr Ji so potrebni le mnm.->i koiiservatarskili posegov, nujno pa potrebujejo ptnnernc zaščitne škatle, hrambo v vodoravnem :n ne v navpičnem položaju, usrezno rokovanje in v i^čini primerov boljše klimatske pogoje hrambe, pri čemer je izjemno pomembno da niso hranjeni v prostori n ogrevanih s centralno kuria-vo. Prt analiziranju vezav sem ugotovila, da so za določitev veza™ najbolj zanesljivi sledeči .strukturni elementi * vrsta in po", vezi :, * vrsta kapitala, * način šivanja vzdolž voznika n obšiva vezie. akhlvr hi ¡999 b.arliivskiu fondov in zbirk vrsta spo|iiega folija Do sredine i5. stol. nisem opazila razlik med načini vezanja pergamentnili In papirni!: Mile k sov. Odstopanja (id .srcdnjcvcskc tradiciji so med kodeksi upa/na v 2 pol. 15. stol. in so pogostejša na papirnih kodeksih. Pergamenlru kodeksi pa tadi oh uradnem izteku srednjega veka v večni primerov ostajajo z.vestcjši sred ergament: ovčji, enakomerno obdelan, M=D - platnici > knjižni hi ok - spojne j'o! i ja: odie pij ena, zapolnjena z.a prvo oz. pred zadnjo lego i'ezjee: 4, snkane ga lanske, gosto obsite - šivanje: Al - kapitala: sukaai vezivi, gosto obšlu pot vežic: 01. limfni rob ■ kratki zunanji kanali tnneli notranji kanali - pot ka¡>. wzic: G/, nad ogli sceni zuna rji Žlebovi tuneli -> notranji žlebovi - deski: bukovi, p ra voko tni ro bo vi - prevleka: galnusko usnje - Z.aklep; I. rob spredaj - hrbet: raven, izbočene vežice, razpiranje: plosko POŠKODBh ¡nUrgana uit i' ve z.) liku I S., in 9. lege. natrgan kapitalski obšiv spredaj pretrgana zgornjo kapi {dska vežica od le pij-na spojna folija - prelomljena in mehansko poškodovana spod nja phnntca - ob roboilh obrabtjjott prevleka POSblllNOSTI: pokončni foi mat STANJ R KODI KSA Oil POPISU Dobro ohranjen pergaiuenhv knjižni blok II pokončnega - agenda formata, je .sestavljen iz W leg- od katerih je večina kv\ntendjev,(S! JKA }) Pergmnent je enakomerno obdelan, mesna in dlakava s itan sr. skoraj ne razlikujeta. Spojna folija sla makulaturna pergamentua fol ja zapog-njena za prvo oz. pred zadnjo lego. Danes sta oba odbpljcna. tako do je vidna notranja stran platnice in povezava vez.ic s platnico. (SUKA 2) Knjižju blok je s iron na 4 sukane g a lanske ve'Ja>, ki so v platnico umeščene preko zuna njega hrbtnega roba in kratkih ZMiicinjih kaaaiov, skozj tunele v notranje kanale. (SUkA 3) Ka-pitodtogo pn pečatenju. Od številnih udarcev je zadnja platnica dvakrat prelomljena. (SUKA 4) Gidnnska prevleka na mestin udarcev skoiaj ni potrgana, precej obrabljena m /nt slonu t potrga na pa je ob robovih. Glavne vežice so nepoškodovane, n sprednjem pregibu je pretrgana le zgornja kapitalska vcz.ica. Kapitalska o I) šiva sta natrgana, S po i na lista sta odlepi] ena. Ve "a je kljub temu da je kodeks služIl kot podlaga pn pečatenju, dokaj dobra ohranjena. SLIKA 1: Urbar Gornji grad A, f. 2, I. 1426, Nadškofijski arhiv Ljubljana. Dobro ediranjen pergauieuti, knjiuu blok pokončnega jonnata je sestavljen iz 10 leg. od kater:!/je večina kvhitcrn^ev. SUKA 2: Urbar Gornji grad A, f. 2, I. 1426, Nadškofijski arhiv Ljubljana. S/Kijnajblfa sta makiilaturua pergumentna Joliirt z.apogitjenu z.a />rvo oz, pred zadnjo lego. Danes sta (d>a odleplp'ua, tako da je vidna notranja stran plaht ce in povezava vežic s ¡datuieo. Zadnja platmea je prelomljena. ARHIVI XXII.„1999 Članki m razprave 93 'atiiHin -TKI. ,.)ino trditiuii rnini, -VSČI '^f.fVjA rt- 1. ' Iptrs Itiiipji/pt ' f»ptrwpftMc : Si M .. / ■ >>.■'>> . .. ithv i' -ti. U. f c vliKrur Tm>i -' : i j > ■ ' KI, ■im/KilfT p«nu tllfljiibjr/!:^ wn flfrrtil, ^ ¡r-,, rt,t^^^^ri^i.Vi H&crti r ' j5*fiji Kil111 >1 II1 ^ ; SI 1NM 3: Urbar SomJ grud A, f 2, 1 [426, Nadi ko!ij",k; arhiv Ljubljana. ^"J>..ui blok je. s i ran na 4 s ukane gahmske ki so r platnico umeščene ¡¡reka Z.nna-hrbtnega raba i/1 kratkih zunanjih kanalor, 1 i i tunele r notranje kanale. SLIKA 4: Urbar Gornji grad A J I. 2, 1. 1426, Nadškofijski arhiv Ljubljana. kodeks v o, ko je. odslužil rlago urbarja, sadeč pa odti ¡h na deski in prerleki, uporabljali kot ;iodlaga pri ¡iceatenjn. °PIS POSAMFZVHI STRUKTUR KNJP/N! BLOK Pcrganientni knjižni blok B rclikasti (322 .v mm) je pokončnega - a gen da formata, "'a ••{jen je iz S 71 folije r, združenih r 10 leg, od K''teril; je reči no krustentiji. Pergcnnent je orčj/, '".merama oaakoimjma obdelan, mesna tn dla-' ■'it ran se skoraj ne razlikujeta. Vhodna mesto ■Se! -5 min dolge zareze Obrez.o cd? ka]iitaln ji. "lroiui 5 mm. \POJNA FOLIJA ^¡iredaj .sta d\>a makulaturita folija zopag-''lei/a :a jn ro lega. Zunanji je. imel rlago spaj-folija in je bil prilepljen na platni' a, ' "t ran j i pa je služil kot predlist. Zadaj je sama e" >ia nsnja širim. 4 mm. Oh Šili in r knjdni Dlak ot sc ¡iričenju 2 m tu nad oglišČem i' kratkem zimo nje m žlebu, se. nadaljnje \kozi In ne I v notranji žleb, kjer je. na koncu pritjena z zagozdo. DESKI Bukovi leseni deski sta nekoliko večji (333 p 13! x 7,4 nun) od knjižnega bloka. rUninjt, deska je. ¡H) sredi/a' ¡točena. Poškodba 'e nastala, ker so, sculeč po okroglih odtisih na spodnji platnici, kodeks i:i>or:ibili kot ¡uidlogo za ¡¡ečatenje opravilo. Zunanji hrbtni rob je. Zpobijen. ostali robovi so pravvkotni. 7j, glavne vežice so bili na zunan strani hrbtnega roba vrezani krajši (9 x ¡3 x i nun) ¡diivi zunanji kanali, ki se nadaljujejo v tunele in nato r notranje globje (2 5-34 x ¡3x3 5mm) kanale. Zri pritrditev koi>italskih vežic so bili nad oglišči vrezan' krajši z.iaianp žlebovi (10 mm), ki se. nadalinjeio v tunele in notranje žjebove (20 .t 5 min). Zi>tijannc ploščice je bil na zunanjem robu sprednje platnice vrezan utor (27 jc 33 mm). Za umestitev zaklepnege pa sit ¡mi na stranskem robu s/iodnjc ¡datniče nekoliko krajši utor (29 .v 25 mm). PRE Vi Ji K A Kodeks je r celoti prekru z lansko siro jenini kozjim usnjem, ki je bilo na desko pri lejdjcno z dlakavo stranjo. Prevleka r ¡n^^ibih ni ¡loškodovana, obrabljena je samo ob robovi u. VAV1H KI Za vinki so ob zunanji h roben ¡a pPtvi (10-25 mm), ob glavi in pet i ¡hi srednje globoki (30-42 mm). Odrez.ani so rajneroma ravno, i1 ivgalin se ne stike jo. HRBET, RAZPIRANJE Hrbet je raven in prost (prevleka je odstopila) zato je razpiranje, ¡dosko do veznika, • ZAKLEP Kodeks se je. za/ural na sjircdniem stranskem robu. Medeninasti' oprnemne ploščice ni več. ohranila se je le .sleci, ki kaže, do je bila pritrjena .i tremi železnimi žebljički. Na stranskem robu spodnje ¡datnice se je y Morit ¡.cvl ¡irerleko ohra nil del ^ahmsko strnjenega, debelega (2 m nt) pasu širine 23 mm. Pritrjen je bil s petimi železnimi žeblji. ZUSAMMENFASSUNG Dill ENTWICKLUNG DUR STRUKTUREN IN MITTELALTERLICHEN BUCHEINBÄNDEN UNO KONSERVATOR ISCHE EINGR1ITE Der vorliegende Artikel slcllt einen Auszug dar aus den einteilende» und »CnjicieiiUoti Knpileln der l orscliuiigsarbeil "D\e der Strukturen in mittelalterlichen Üiichcinhänilen wirf kwwwlnrischc Eingrij'fe." Es werden die Ziele, Arbciisinelhodcn, das verwendete Archiv jnd BibliolheLanalerial sowie die Riehllinien für die korservalorisch-reslauratorischeii Eingriffe dargelegt. Darüber hinaus schlielll die Forschung sarbeil auch einen Überblick liber die histrrisclre Entwicklung der Hueheinb mde ein, eine detaillierte Analyse einzelner Slruklurelcinenle in den slow;ni seilen mittelalterlichen Bucheinbänden, eine synthelisebc Darstellung einzelner Strukturen, Binde und Maierialleehniken der erhabenen n..itel aller! ichcn Bucheinbände. die in ülowenisehen öffcullielien Archiven und Bibliotheken verwahrt werden, ein Glossar spezifischer Eacbicrmini. dir; sich auf den Bucheinband als Segment des Büches beziehen und einen Ka'aleg aller analysierten Bucheinbände, der einen UberblicK über die feslslellbaien Angaben vermittelt, ferner Skizzen. Graph iiabdrucke und Photographien SUMMARY TIE. DEVELOPMENT OF TIII; STRUCTURES IN MEDIEVAL MANUSCR 1PT BINDINGS IN CON NECTION WTH CONSERVATION The following article is an cxcerpl from ihr introduc lory and concluding chapters of research conducted under Hie above heading. The article pre sen Is ihe aims, method of work (he archiva1 and library materials used and guidelines for the conservation and restoration of manuscripts. The sludy alio includes a historical outline nf the development of book bindings, a detailed analysis of ihe individual structural elenienls oi medieval bind ings in Slovenia, a summarised presentalion or the indi viidual structures, binding techniques and materials fonnd in the preserved medieval dccumenls which are kept in the Slovene public archives and libraries. furthermore. it also contains a glossary oi the specific technical terms eoiinecled with ihe binding seen as a hook segment, as well as a catalogue of all ihe bindings analysed In dale, which inclades a list of the findings of Ihe study, sk etc lies, gr.iphue prints and photographs.