Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
45. kos.
V LJUBLJANI, DNE 31. MARCA 1930.
Letnik I.
Vsebina;
205. Zakon o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami.
206.	Zakon	o	položajih in zvanjih, pogojih za njih	pridobitev,	postavljanju, razporejanju, napredovanju,	plačah
in ostalih prejemkih uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo.
207.	Zakon	o	ustroju socialne in zdravstvene uprave.
208.	Zakon	o	izpremembah zakona o banski upravi	z dne
7. novembra 1929.
209. Uredba o ustanovitvi uprav policije.
210. Popravek k pravilniku za poslovanje računovodstvenih oddelkov finančnih direkcij in za računovodstveno-blagajniško poslovanje davčnih uprav.
211. Pravilnik o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov v mestni občini mariborski.
212. Pravilnik o pobiranju občinskih taks v mestni občini mariborski.
213. Pravilnik, s katerim se izpreminja naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921. glede pobiranja občinske davščine na vozila v mestni občini mariborski.
214. Pravilnik o pobiranju občinske davščine na gostilniške račune v mestni občini mariborski.
215. Pravilnik o pobiranju občinske davščine na nezazidane parcele v mestni občini mariborski.
Zakoni in kraljevske uredbe.
205.
Mi
Aleksander I.,
p« milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, Našega ministra za notranje posle,
Zakon
o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami.*
I.	Imena krajev1.
Člen 1.
Vsak naseljeni kraj (mesto, trg, vas) mora imeti samo svoje uradno določeno ime.
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije® z dne 25. februarja 1930., št. 44/XVI. — V slovenskem besedilu so se vpoštevali popravki, priobčeni v »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije® z dne
18.	marca 1930., st. 62/XXII.
O imenu novega kraja in o izpremembi imena za kraj odloča minister za notranjo posle.
Nova imena krajev se objavljajo v «Službenih Novinah®.
Člen 2.
Upravni oddelek ministrstva za notranje poste je pristojen, določati imena krajev. Ti predmeti se pretresajo po potrebi tudi v zboru starejšin ministrstva za notranje posle.	,
Člen 3.
Določeno ime -kraja se vpiše v matico za imena krajev, ki jo vodi ministrstvo za notranjo posle.
Matica obseza: ime kraja, v kateri občini je ta kraj, in pripombo (za vpisovanje izpremembe občin ali za opozorilo, da je ime kraja izpremenjeno — z označbo številke in leta). Matica ima: dele za vsako banovino (banovine, urejene po abecedi); od-delke za vsak srez poedine banovine (srezi vsake banovine v enem delu, urejeni po abecedi). Kq se rezervirani oddelek kakšnega sreza izpolni, se postavi ob koncu tega oddelka označba, na kateri strani je nadaljevanje. — Matica mora imeti kot dodatek posebno knjigo: abecedni register krajev. V ta register so vpisujejo imena krajev v abecednem redu po začetni črki imena; v njem so razpredelki za irno kraja, v kateri občini jo ta kraj, v katerem srezu, v kateri banovini in pripombo (za vpisovanje izpremembe občino in sreza ali za opozorilo, da jo ime kraja izpremenjeno — z označbo številke in leta).
Člen 4.
Na cestah ob vhodih v naseljene kraje pritrdi občina na skrajnih hišah ali na posebnih drogih pločevinaste (pocinkane) ali kovinsko tablice ali tablice iz drugega trpežnega materiala (okoli 65 X 40 cm), ma katerih mora biti vrezano ali reliefno izdelano ime kraja, občine in sreza.
Tablice z imeni krajev nabavlja in postavlja občina ob svojih stroških. Zasebno oznamenovanje po tem členu jo prepovedano.
II.	Imena ulic in trgov.
Člen 5.
Občinsko oblastvo daje in izpreminja po potrebi imena ulicam in trgom. Sklep predloži nadrejenemu državnemu občemu upravnemu oblastvu, ki je pri-• stojno zri presojo, ali jo ime primerno. Dokler državno oblastvo imena ne odobri, ne sme občina izvršiti svojega sklepa.
če bi bilo v krajih, kjer že obstoje ulice z imeni, kaj ulic ali trgov brez imena, se mora tudi njim dati ime.
Prepovedana so imena ulic in trgov, ki se ne skladajo 'z zgodovinsko minulostjo ali z zunanjimi odnošaji ikraljcvine ali z nacionalnimi nameni.
Člen 6.
\ krajih, ki imajo ulice z imeni, sc označi na začetku in na koncu vsake ulice na pločevinasti (pocinkani) ali kovinski tablici (okoli 50 X HO cm) ime dotične ulice. Ime mora biti vrezano ali reliefno. Tablica jo tudi lahko iz drugega trpežnega .materiala. Tako se označijo tudi imena trgov.
V mestih, ki imajo nad 25.000 prebivalcev, st* postavijo take tablice tudi na vsakem križišču. Poleg tega se mora označiti v teh mestih na tablici mestni okraj, h kateremu spada ta ulica, njen del ali ena njena stran, odnosno trg.
To tablice se pritrjujejo na hiše, po potrebi pa na droge. Hišni lastniki ne smejo ovirati pritrjanja teli tablic na hiše.
Tablice z imeni ulic in trgov nabavlja in postavlja občina ob svojih stroških. Zasebno oznamenovanje po tem členu je prepovedano.
III.	Številke posestev — hiš.
Člen 7.'
V reguliranem kraju mora imeti vsako posestvo v mejah izgrajenega reguliranega dela svojo zaporedno številko.
V nereguliranem kraju mora imeti vsaka hiša svojo zaporedno številko.
Če ima en lastnik v'okolišu svojega posestva več Stanovanskih zgradb, dobo vse te zgradbo samo eno številko.
Hiša po tem zakonu je vsaka zgradba, kjer stanujejo ljudje stalno ali začasno, kjer je postavljeno hišno ognjišče in kjer je moči prenočevati.
Vsaka hiša mora spadati li kraju." ki ima svoje ime.
Posestva — hiše oznamonuje s številkami občinsko oblastvo na licu 'mesta z lastnikovo pomočjo; občinsko upravno oblastvo prve stpnje pa nadzira, da se izvede oznamenovanje s številkami pravočasno in točno.
Člen 8.
Posestva — hiše se oznamenujejo s številkami posebe v vsakem kraju, ki ima posebno ime. in sicer z arabskimi številkami.
Številke jo treba izdelati na pločevinastih (pocinkanih) ali kovinskih tablicah 'ali na tablicah iz drugega trpežnega materiala (okoli 20 X 15 cm), številke morajo biti vrezane ali reliefno izdelane.
Te tablice nabavlja občinsko oblastvo ter jih oddaja lastnikom posestev — hiš za nabavno ceno.
Lastnik posestva — hiše mora sprejeti tablico in njemu odrejeno hišno številko od občine ter jo pritrditi ali pa dovoliti, da se pritrdi na vidnem kraju njega hiše — posestva nad glavnini vhodom ali zraven glavnega vhoda, da jo od zunaj jasno vidna.
Lastniki posestev — hiš morajo skrbeti, da so te tablice čiste. Če se tablica poškoduje ali uniči, mora lastnik to takoj prijaviti občinskemu oblastvu, ki obnovi tablico ob svojih stroških, če so no ugotovi, kdo je zakrivil poškodbo.
Čo lastnik, me izvrši prejetega naloga za oznamenovanje s številko, ga izvrši občina ob lastnikovih stroških.
Občina na kmetih sme skleniti, da se oznamenujejo v vasi številko namesto s tablicami kar na zidu z barvo (toda tako, da je to oznamenilo trajno).
Člen «).
Božji hrami vseh veroizpovedanj, priznanih z zakonom, ne dobivajo številk; toda to številke dobivajo hiše, v katerih stanujejo uslužbenci božjih hramov. Številke dobivajo samostani, tekije, kasarno, vojaška stanovanja, bolnice, sirotišča (zavetišča), kazenski zavodi itd.
Železniške postaje, šole in druge javne zgradbe vsekako dobivajo številke, najsi nihče ne stanuje v njih.
Hiši;, v katerih stanujejo ljudje samo začasno, kakršne so; planinske koče za čuvanje živini* poleti, letovišča, hiše, ki so oddajajo v najem samo v sezoni (n. pr. v kopališčih), (vernice, v katerih se bavijo ljudje samo v delovnem času, dobivajo hišno številko.
Kmetijske zgradbe za spravljanje hrane in ležišča za živino (hlevi itd.) ne dobivajo hišne številke, če ni v njih stanovanja za lastnika, čuvaja, voznika itd.
Člen 10.
V reguliranih krajih sme imeti posestvo bodisi z licem na dve, bodisi na več ulic, samo eno številko.
Če ima posestvo vhod iz dveh ali več ulic, dobi samo številko ulice, kjer je vhod iz glavncjšc ulico.
Člen 11.
ulice, konča pa se na drugem. Pri tem dobe vsa posestva na levi strani smeri ulice, kjer se ozname-novanjo začne, lihe Številke, pričenši s številko 1 in navzgor; posestva na desni strani pa dobe sode številke, pričenši s številko 2 in navzgor.
Pri reguliranem kraju z. dvema ali več ulicami, ki so vse brez imena, je treba razdeliti ta kraj m levo in na desno stran, po ozuainenovanju s številkami v glavni ulici ali ob cesti ali po smeri potoka ali reke, če teče slkozi kraj. V tem primeru dobo vsa posestva na levi strani glavne ulice, odnosno ceste, potoka ali reke, lihe številke, pričenši s številko 1; vsa posestva na desni strani pa dobo sode številke, pričenši s številko 2.
če so naleti pri tem oznamenovanju stranska ulica, jo treba vstopiti vanjo in oznamenovati v nadaljevanju številk posestva na levi strani te stranske ulice; potem se nadaljuje oznamenovanje na desni strani te stranske ulice proti glavni ulici in nato se nadaljuje oznamenovanje v glavni ulici. Tako je treba postopati tudi, če imajo stranske ulice svoje stranske ulice.
Tako se vrši oznamenovanje samo v mejah izgrajenega dela reguliranega kraja.
Člen 12.
Če ima v reguliranem kraju vsaka ulica svoje ime, se oznamenujejo posestva s številkami za vsako ulico posebe. Pri tem dobe vsa posestva na levi strani v smeri ulice, kjer se oznamenovanje začne, liho številke, pričenši s številko 1 in navzgor, posestva na desni strani pa dobe sode številke, pričenši s številko 2 in navzgor. Pri tem se začne oznamenovati s številkami vsaka ulica na onem koncu, ki je bližji glavnemu delu kraja, ter se nadaljuje v smeri periferijo kraja. Tako so vrši oznamenovanje samo v mejah izgrajenega dela reguliranega kraja.
Ko se oznamenujejo posestva na trgih, je treba paziti, da dobe tudi hiše sredi trga svojo številko tega trga. Oznamenovanje s številkami na trgu se začno od ogala, ki je najbližji glavnemu delu kraja, in od tega začetka se določi leva in desna stran do točke, nasprotne začetku. Leva stran dobi lihe, desna pa sodo številke.
Člen 13.
Če se posestvo ene številke pareelira. obdrži prvi del do posestva z neposredno nižjo številko prej odrejeno številko, sosednji deli pa dol*- isto številko z označbo a. odnosno b, c, itd.
Člen 14.
Če je kraj reguliran,'pa jo kaj hiš tudi izven ulice (izven reguliranega dela), se oznamenujejo te hišo s številkami posebo za vsak meregulirani del, ki ima svoj naziv. To oznamenovanje se vrši kakor v nereguliranih krajih, pričenši s številko 1.
Člen 15.
Hiša ki se je zgradila po izvršenem oznamenovanju s’številkami med dvema obstoječima hišama,
oznamenovanima s številkama, v nereguliranih delih reguliranega kraja, dobi številko prve sosednje lahko dostopne hiše manjše številko z dodatkom a, odnosno b, c, itd.
Člon 16.
V mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev, mora biti označeno na tablicah za številke pod številko ime ulice.
Člen 17.
V nereguliranih Ikrajih se vrši oznamenovanje s številkami hiš (no tudi posestev) s številkami v oni vrsti, ki je najprimernejša za najkrajši -in najnaravnejši prehod od številko do številke.
Če se naleti ob oznamenovanju hiš s številkami hiša, ki se šele gradi, ki pa bo služila po dovršitvi za stanovanje, jo treba tudi njo takoj oznamenovati s številko.
Hiša, .ki se je zgradila po izvršenem oznamenovanju s številkami med dvema obstoječima hišama, oznamenovanima s številkama, v nereguliranih krajih. dobi številko prve sosednjo lahko dostopne hišo manjše številke z dodatkom a. odnosno b, e, itd.
Člen 18.
Popolnoma novo oznamenovanje s številkami (t. j. obnovitev oznamenovanja s številkami) v po-edinem kraju ali v celih delih kraja odobri dokončno zbogv ugotovljene potrebe obče upravno oblastvo druge stopnje, za občino mesta Beograda pa minister za notranje posle.
IV.	Kazenske odredbe.
Člen 10.
Kdor sname,'uniči, poškoduje ali zamaže tablico, ki ima številko ali ime kraja ali ulice, ali kdor uniči hišno številko, napisano z barvo, ali kdor ne naznani oblastvu tega, kar mora. naznaniti po tem zakonu, se kaznuje zaradi prekrška v denarju od 10 do 200 dinarjev, če pa ne plača denarno kazni v odrejenem roku, z zaporom od enega do štirih dni. Denarna kazen se izreče v korist državno blagajne.
Kazni izreka oblastvo, pristojno za kaznovanje prekrškov.
V.	Seznamki posestev hiš.
Člen 20.
Vsaka občina mora sestaviti seznamek hiš po številkah. če je kraj nereguliran; če pa je reguliran, mora sestaviti seznamek posestev in hiš po ulicah in številkah z dodatkom o številkah hiš v neroguli-ranih delih.
Ti seznamki obsezajo . raz predelke za zaporedno številko posestev, odnosno hiš, na nereguliranih del,h ali v Dereguliranem kraju; ali obstoji na posestvu v reguliranih delih kaj hiš ali ne; in pripombo za oznako, čo prestane hiša obstajati ali če se hiša obnovi.
Seznamke hranijo občine, prepise pa pošiljajo na zahtevo pristojnih oblastev.
V seznamek se vpisujejo tudi vse izpremembe.
-
Cini lastnik sezida novo hišo ali parcelira posestvo v reguliranem delu kraja, mora to naznaniti občinskemu oblastvu, da so to vpiše v seznamek posestev — hiš in da se pritrdi številka na hišo — posestvo. Prav talko mu mora naznaniti zaradi izpre-membe v seznamku, če hišo podre.
VI.	Prehodne in končne odredbe.
Clen 21.
Dosedanja določena imena krajev se vpišejo v matico za imena krajev. Vsa nova imena in izpre-membe se vpišejo naknadno.
Clen 22.
Ce ima več krajev isto ime, so izvrši potrebna izprememba imena tako, da se določi dodatek k obstoječemu imenu, ali pa da se da popolnoma novo ime.
Clen 23.
Do dne 1. julija 1930. morajo biti vsa posestva — vse hiše po predpisih tega zakona oznamenovana (oznamenovane) e številkami.
Seznamki posestev — hiš morajo biti izdelani do dne 1. avgusta 1930. Prepis seznamkov se mora poslati na prvo zahtevo oblastvu,'pristojnemu za popis prebivalstva.
Do Ikonca leta 1930. morajo biti imena krajev in ulic označena s tablicami po predpisih tega zakona.
Clen 24.
Občina, ki smatra, da nima izvršeno oznameno-vanje posestev —. hiš s številkami, kakor ga je zatekel ta zakon, velikih odstopkov od oznameno-vanja, kakršno zahteva ta zakon, mora predložiti v 15 dneh od dne, ko stopi ta zalkon v veljavo, neposredno nadzorstvenemu oblastvu obrazloženo poročilo, v katerem mora navesti, v kakšnem stanju je takrat to oznamenovanje glede na oznamenovanje, kakršno bi moralo biti po predpisih tega zalkona. To oblastvo odloči, ali je treba takoj popolnoma postopati po tem zakonu. Zoper odločbo tega oblastva se smo pritožiti občina v treh dneh na višje upravno oblastvo.
Dasi se na ta način občina oprosti dolžnosti, izvršiti oznamenovanje, zahtevano z zakonom, takoj <t. j. do dne 1. julija 1930.), mora vendarle postopali po predpisih iz člena 5., drugega odstavka, členov 7., 8., 9., 10., 13. in 15., člena 17., tretjega od-stavtka, in člena 20. in to stanje mora ostati, dokler ne nastopi potreba za uporabo člena 18.
Clen 25.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v «Služ-benih Novinah*.
Našemu ministru za notranje posle priporočamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje,
oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj so mu pokoravajo.
V Beograd u, dne 18. februarja 1930.
Aleksander,s. r.
Predsednik	Predsednik
ministrskega sveta,	ministrskega sveta,
minister	1	minister
za notranje posle,	za notranje posle,
častni adjutant	1	častni adjutant
Njegovega Veličanstva i | Njegovega Veličanstva kralja,	ti,	kralja,
divizijski general:	k	divizijski	general:
Peter Živkovič s. r.	Peter Živkovlč s. r.
Videl in pritisnil	U
državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
206.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o položajih in zvanjih, pogojih za njih pridobitev, postavljanju, razporejanju, napredovanju, plačah in ostalih prejemkih uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo.*1
Obče odredbe.
§ 1.
Za uradnike ministrstva za trgovino in industrijo v ministrstvu in pri kraljevskih banskih upravah veljajo glede postavljanja, razporejanja, napredovanja, kretanja v službi, plač, stanarine, stalnih mesečnih in ostalih doklad in prejemkov v aktivni službi in v pokoju odredbo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in drugih uredb, odločb in predpisov, izdanih na podstavi zakona, kolikor niso s tem zakonom izpremenjene in dopolnjene.
§2.
Za uradnike I. kategorije v ministrstvu se določajo zvanja in njih razporejanje tako-le:
«
1.) Ministrov pomočnik se postavlja po členu 13. zakona o ureditvi vrhovno državne upravo v 2. skupino I. ‘kategorije; po 4 letih, prebitih v 2. skupini, pa se sme postaviti, odnosno sme napredovati, v
2. a) skupino 1. kategorije.
2.) Načelniki ministrstva so postavljajo v 3. skupino I. kategorije. Če so prebili 4 leta v 3. skupini I. kategorije, se smejo postaviti, odnosno smejo napredovati, v 3. a) skupino I. kategorije, po nadaljnjih 4 letih, prebitih na tem položaju, pa v 2. skupino 1. kategorije. Čo prihajajo z zvanja, ki je v višje od najnižje skupine, določene za načelnike, so postavijo s to skupino; za nadaljnje napredovanje pa velja določeni rok 4 let.
3.) Inšpektorji ministrstva se postavljajo v 4. a) skupino I. kategorije; če so prebili 4 leta v 4. a) skupini I. kategorije, se smejo postaviti, odnosno smejo napredovati, v 3. skupino I. kategorije; če so prebili nadaljnjih 6 let v 3. skupini I. kategorije, se smejo postaviti, odnosno smejo napredovati, v
3. a) skupino 1. (kategorije.
4.) Svetniki ministrstva se postavljajo v 5. skupino I. kategorije; po 4 letih, prebitih v 5. skupini I. kategorije, se smejo postaviti, odnosno smejo napredovati, v 4. skupino I. kategorije; po 4 letih, prebitih v 4. skupini I. kategorije, pa se smejo postaviti, odnosno smejo napredovati, v 4. a) skupino I. kategorije.
5.) Tajniki ministrstva se postavljajo v 7. skupino I. kategorije; po 3 letih, prebitih v 7. skupini 1. kategorije, smejo napredovati v 6. skupino I. kategorije; po 4 letih, prebitih v 6. skupini T. kategorij), pa smejo napredovati v 5. skupino 1. kategorije.
6.) Pristavi ministrstva se postavljajo v 8. skupino 1. kategorije;-.po '4 letih, prebitih v 8. skupini, se smejo postaviti, odnosno smejo napredovati, v 7. skupino 1. kategorije.
7.) Pripravniki ministrstva se postavljajo v 9. skupino I. kategorije.
S tem se ne izpreminjajo odredbe § 47. zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929.
§ 3.
Čas, ki ga prebije uradnik v enem zvanju v skupini, v kateri je določeno tudi višjo zvanje, se mu všteje za napredovanje v višjo skupino tega višjega zvanja.
§4.
Uradniki II. kategorije v ministrstvu in prr kraljevskih banskih upravah imajo zvanja in se razporejajo tako-le:
Šolski referenti in bančni revizorji se postavljajo v 1. skupino II. kategorije; po 5 letih, prebitih v
1.	skupini, se smejo postaviti, odnosno smejo napredovati, v 1. a) skupino II. kategorije.
Pomožni tajniki se postavljajo v 8. skupino II. kategorije; po petih letih, prebitih v 3. skupini II. kategorije, so smejo postaviti, odnosno smejo napredovati, v 2. skupino II. kategorije; po 3 letih, prebitih v 2. skupin' II. kategorije, se smejo postaviti, odnosno smejo napredovati, v 1. skupino II. kategorije;
po 5 letih, prebitih v 1. skupini II. kategorije, pa se smejo postaviti, odnosno smejo napredovati, v 1. a) skupino II. kategorije.
Pomožni pristavi se postavljajo v 4. skupino
II. kategorije.
Pripravniki se postavljajo v 5. Skupino II. kategorije.
§ 5-
Šolski referenti in bančni revizorji morajo imeti najmanj popolno srednjo strokovno šolo s predpisanim strokovnim izpitom (srednjo tehnično šolo, višjo žensko obrtno šolo, učiteljišče, odnosno trgovinsko akademijo) v državi ali v inozemstvu.
§ 6.
V l.a) skupino II. kategorije smejo priti samo oni uradniki, ki so absolvirali katerokoli fakulteto v državi ali v inozemstvu ali so dovršili specialno višjo strokovno šolo nepopolne fakultetne veljave v državi ali v inozemstvu ali kakšno šolo, navedeno v § 5., ter opravili poleg tega izpit za učitelja dvo-razrednih trgovinskih ali meščanskih šol, odnosno ki imajo dvoletno bančno prakso, če imajo v poslednjih treh letih oceno «odličen».
§ 7.
Uradniki III. kategorije v ministrstvu imajo zvanja in se razporejajo tako-le;
Glavni arhivar se postavlja v 1. skupino III. kategorije.
Arhivarji se postavljajo v 1. in 2. skupino III. kategorije.
Arhivski uradniki se postavljajo v 2. in 3. skupino III. kategorijo.
Arhivski pripravniki se postavljajo v 4. skupino
III. kategorijo.
Arhivarja sineta biti vsega skupaj dva.
Položajne plače za 2. a), 3. a) in 4. a) skupino I. kategorije, določene v §	2., znašajo;
za 2.	a)	skupino	45.000	Din	na	leto,
za 3.	a)	skupino	39.000	Din	na	leto,
za 4.	a)	skupino	18.000	Din	na	leto.
§ 9.
• Prejemki 1. a) skupine 11. kategorije so isti kakor prejemki uradnikov 5. skupino I. kategorije.
§ io.
Uradniki ministrstva za trgovino in industrijo v ministrstvu in pri kraljevskih banskih upravah dobivajo glede na posebni pomen službe stalno službeno doklado, in sicer na mesec:
A.	v 1. kategoriji:
1.)	v	1. skupini....................... 3500	Din,
2.)	v	2. a) skupini	3100	Din,
3.)	v	2. skupini....................... 2700	Din,
4.)	v	3. a) skupini	2120	Din,
5.) v	3.	skupini............. 1720	Din,
(S.) v	4. a) skupini	 1320	Din,
7.) v 4., 5. in 6. skupini .... 020 Din,
8.) v	7.	in 8. skupini............ 520	Din,
9.) v	0. skupini	 200	Din;
B.	v II. kategoriji:
1.) v	1.	skupini.............. 600	Din,
2.) v 2. skupini...............'.	.	.	450	Din,
3.) v	3.	skupini.............. 300	Din.
Ta doklada gre tudi uradnikom na razpoloženju.
§ H-
Od specialne službene doklade, določene v § 10., Iki jo je prejemal uradnik ministrstva za trgovino in industrijo v ministrstvu in pri kraljevskih banskih upravah v trenutku, ko je bil upokojen, dobiva: če je upokojen po dovršenih 20 letih efektivno državne službe 50 %; po dovršenih 25 letih efektivne državne službe 60 %; po dovršenih 30 letih efektivne državne službe 70 % te doklade; po dovršenih 35 letih efektivne državne službe pa celotno doklado.
§ 12.
Arhivski (pisarniški) uradniki, ki imajo 25 let efektivne državne službe, se smejo prevesti v 2. skupino II. kategorije, če so se odlikovali v službi ter so bili ocenjeni v poslednjih 3 letih z oceno «od-ličen*.
Prehodne odredbe.
§ 13.
‘Načelniki v ministrstvu in pri kraljevskih banskih upravah s šolslko izobrazbo za I. kategorijo, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v
3. skupini I. kategorije, se smejo postaviti, odnosno smejo napredovati, v, 3. a) skupino I. kategorije, če so prebili 4 leta v 3. skupini, vštevši leta, prebita prej v tej skupini, in če imajo 20 let efektivne državne službe, načelniki pri ministrstvu pa v 2. skupino I. kategorije samo, če so dovršili 20 let efektivne državne službe in če so prebili v ministrstvu za trgovino in industrijo 8 let na načelniškem položaju.
Inšpektorji v ministrstvu in pri kraljevskih banskih upravah in višji svetniki pri kraljevskih banskih upravah s šolsko izobrazbo za I. kategorijo, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v
4. skupini I. kategorije, so smejo postaviti za inšpektorje, odnosno višje svetnike v 4. a) skupini I. kategorije, če so prebili 4 leta v 4. skupini ter imajo 15 let efektivne državne službe; v 3. skupino I. kategorije se smejo postaviti, odnosno smejo napredovati, če so dovršili 20 let efektivne državne službe, izmed teh najmanj 4 leta v 4. skupini.
Zgoraj določena roka 15 in 20 let no izključujeta rednega napredovanja po § 2. tega zakona, za katero se všteje tudi čas, doslej prebit v isti skupini.
§ 14.
Uradnikom, ki se zatečejo na. dan, ko se razglasi ta zakon, v službi ministrstva za trgovino in indu-
strijo in ki so bili razvrščeni ob prevedbi in razvrstitvi leta 1923./1924. v 1. kategorijo tor so prebili v njej najmaj 10 let, gredo vse pravice uradnikov I. kategorije.
§ 15.
Uradniki, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, na kakršnikoli podstavi v I. kategoriji, za katero nimajo šolske kvalifikacije, zahtevane po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, obdrže zvanje, skupino in kategorijo, v kateri so.
Ce se zatečejo talki uradniki v 4. skupini I. kategorije, smejo napredovati samo še v neposredno višjo skupino; če pa se zatečejo v 5. ali 6. skupini I. kategorije, smejo napredovati redno do vštete
4.	skupine, ko dovrše 5 let v 5., odnosno v 6. skupini.
§ 16.
Uradniki II. kategorije, ki ,se zatečejo v službi na dan, ko se razglasi ta zakon, in ki so absolvirali do leta 1912. pravne in politično-ekonomsko nauke na domači ali na inozemski univerzi ter so bili v vojni, se smejo postaviti do dne 31. marca 1930., in sicer iz 2. skupine II. kategorije v 6. skupino 1. kategorije, če imajo najmanj 10 efektivnih službenih let, prebitih v ministrstvu za trgovino ih industrijo, in če so ocenjeni v poslednjih 3 letih z oceno «odličen»; napredovati pa smejo redno tudi do vštete 4. skupino I. kategorije po 5 letih, prebitih v vsaki poedini nižji skupini I. kategorije.
§ 17.
Uradniki v skupinah, v katerih so zvanja po tem zakonu izpremenjena, obdrže skupino in dosedanja zvanja.
Ob napredovanju se morajo njih zvanja prilagoditi temu zakonu.
§ 18-
Letna ocena «odličen», izdana pred uveljavitvijo tega zakona, se smo vzeti v poštev po §§ 6., 12. in 16. tega zakona samo, če je mnenje strokovnega sveta ugodno.
§ 16.
Za arhivske (pisarniške) uradnike pri banskih upravah veljajo odredbe, ki se nanašajo na isto osebje v ministrstvu, dokler ne preidejo po § 201. zakona o notranji upravi s proračunskim letom 1930./1931. v resort ministrstva zn notranje posle.
§ 20.
Pri upravi za zaščito industrijske svojine, pri državnem zavodu za pospeševanje industrijo in obrtništva in njegovih podrejenih ustanovah in pri osrednji upravi za mere in dragocene kovine imajo koncept-ni in strokovni uradniki I. kategorije, izvzeinši šefe omenjenih ustanov, ista zvanja (kakor uradniki I. kategorije v ministrstvu, pomožni uradniki II. kategorije kakor taki uradniki v ministrstvu, knjigovod-stveno-računski uradniki II. kategorijo kakor taki
uradniki v ministrstvu za finance in arhivski uradniki III. kategorije kakor taki uradniki v ministrstvu. Zvanja se odrejajo glede na dotične skupine.
To se nanaša tudi na strokovne uradnike 1. kategorije pri kontrolah mer in dragocenih kovin.
Razen omenjenih z vanj pri državnem zavodu za pospeševanje industrijo in obrtništva in njegovih podrejenih ustanovah obstoji tudi zvanje strokovnega učitelja.
§ 81-
Vso odredbe tega zakona veljajo tudi za uradnike, imenovane v njegovem § 20., in sicer: Odredbe, ki so nanašajo na načelniko ministrstva, veljajo tudi za šefe omenjenih ustanov, odredbe, ki se nanašajo na uradnike v poedinih kategorijah in skupinah, pa veljajo tudi za uradnike omenjenih ustanov v istih kategorijah in skupinah, nadaljo za kontrolorje mer; vendar pa smejo priti ti poslednji in knjigovod-stveno-računski uradniki II. kategorije največ v 1. skupino II. kategorije.
Glede razvrščanja kontrolorjev mer, žigosačev in strokovnih učiteljev pri omenjenih ustanovah velja uredba o razvrstitvi hi porazdelitvi civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev.
§22.
Minister za trgovino in industrijo odredi s svojim odlokom službeno doklado po § 10. uradnikom, zatečenim v službi na dan, iko se razglasi ta zakon, glede na kategorijo in skupino, v kateri so.
Pri rednem postavljanju, odnosno napredovanju, so odreja ta doklada že z aktom postavitve, odnosno napredovanja.
§ 23.
-Komisar Narodne banke ima najmanj čin in prejemke načelnika ministrstva, če pa prihaja s položaja 1. skupine I. kategorije ali s še višjega položaja v aktivni službi' ali iz pokoja, dobiva redno prejemke položaja, na katerem je naposled aktivno služil, a draginjske doklado I. krajevnega razreda, odnosno tega višjega položaja, po odločbi ministrskega sveta o draginjskih dokladah aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem.
Co je komisar Narodue banke v 1. do 3. skupini I. kategorije, dobiva tudi službeno doklado, odrejeno po § 10. tega zaikona.
(Prejemki komisarja Narodne banke obremonjajo Narodno banko po členu 38. zakona o Narodni banki kraljevine Jugoslavije.
§24.
Ta zakon se ne nanaša na uradnike odseka za pouk ministrstva za trgovino in industrijo, ki jih obseza zakon o plačah, stalnih mesečnih in ostalih dokladah in prejemkih, napredovanju in pokojninskih prejemkih učiteljev na srednjih strokovnih šolah v resortu ministrstva za trgovino in industrijo
I.	br. 32.288/0. z dne 4. novembra 1909. (»Službene Nevine* z dne 7. novembra 1929., št.. 201/CV*).
§25.
Prejemki po tem zakonu začno teči z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo.
Prejemki, zvišani po tem zakonu, se izplačujejo za tekoče proračunsko leto v breme prihrankov po proračunu ministrstva za trgovino in industrijo za leto 1929./1930. V ta namen smo vršiti minister za trgovino in industrijo virementiranje po vseh osebnih partijah tega proračuna,
§ 2(5.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvozno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah*.
V Beograd u, dno 15. marca 1930.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino	Predsednik
in industrijo:	ministrskega sveta,
Juraj Demetrovič s. r.	minister
....	za	notranje	posle,
Videl in pritisnil	častni	adjutant
državni pečat,	Njegovega Veličanstva
čuvar državnega pečata,	kralja,
minister pravde:	divizijski	general:
dr. M. Srškič s. r.
Peter Živkovič s. r.
(L. S.)
207.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o ustroju socialne in zdravstvene uprave.*
1.	p o g 1 a v j e.
Ministrstvo.
§ 1.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je vrhovni urad za socialno in zdravstveno upravo v državi, ki ga upravlja minister za socialno politiko in narodno zdravje.
V pristojnost ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje spadajo vsi posli socialne politike in zdravstveno uprava in službe, nadzorstvo nad vsemi socialnimi in zdravstvenimi ustanovami in uradi kakor tudi pripravljanje zakonskih predlogov, ki se nanašajo na resort ministrstva.
§2-
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje so deli na oddelke, odseke in razdelke (referate).
* Uradni list z dne 10. novembra 1929., št. 452/114.
Oddelki so trije, in .sicer:
obči oddelek (I.);
oddelek za socialno skrbstvo (IT.);
sanitetni oddelek (DL).
Razdelitev oddelkov na odseke in razdelke (referate) kakor tudi področje oddelkov, odsekov in razdelkov predpiše z uredbo minister za socialno politiko in narodno zdravje v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
§
Vsakemu oddelku načeluje načelnik. Načelniki so podrejeni ministru ter so mu odgovorni za vse posle oddelka. Vodijo posle svojega oddelka, nadzirajo podrejene odseke, odnosno razdelke (referate), in skrbe, da se vrši delo'v oddelku zakonito, hitro in pravilno.
Odsekom načelujejo šefi odsekov (višji svetniki in svetniki), ki so neposredno podrejeni načelniku in so mu odgovorni za vse posle odseka. Nadzirajo posle odseka, razdeljujejo posel med podrejeno uradnike ter jim dajo navodila za delovanje; skrbe za to, da se vrši delo v odseku pravilno in hitro.
Razdelke (referate) upravljajo referenti, ki imajo glede svojih razdelkov (referatov) iste dolžnosti kakor šefi odsekov ter so podrejeni neposredno načelniku.
Na načelnike oddelkov sme prenesti minister pooblastitve za izdajanje izvestnih odločb in rešitev iz njegove pristojnosti, za katere ni izrečno pristojen minister sam po veljavnih zakonslkih predpisih.
§ 4.
Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se ustanavlja položaj generalnega inšpektorja za higieno.
Generalni inšpektor za higieno je podrejen neposredno ministru. V ministrovem imenu in po njegovih neposrednjih navodilih vrši strokovno nadzorstvo nad higienskimi ustanovami ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ter podaja ministru poročila o delovanju in potrebno predloge.
II.	poglavje.
Organi in ustanove.
§ 5-
Organi in ustanove, neposredno podrejeni ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, so:
1.) centralni higienski zavod v Beogradu;
2.) šola za narodno zdravje v Zagrebu;
3.) vse javno bolnice v okolišu uprave mosta Beograda;
4.) dom slepih v Zemunu;
5.) inšpekcija dela in inšpekcija parnih kotlov v Beogradu; in
6.) izseljenslki komisariat v Zagrebu.
§ 6.
Organi in ustanove socialno in zdravstvene upravo kraljevskih banskih uprav so:
1.) higienski zavodi na sedežu vsake kraljevske banske uprave;
2.) zdravstveni domovi;
3.) zdravstvene postaje;
4.) državno bolnice;
5.) invalidski domovi;
6.) dečji domovi;
7.) zdravilišča; in
8.) strokovni referenti pri občili upravnih ob-lastvih.
§ 7.
Z zakonom o bolnicah so predpisane odredbe o javnih bolnicah.
PristojTTDst in področje inšpektorja dela in parnih kotlov sta predpisani z zakonom o inšpekciji dela m parnih kotlov in z zakonom o zaščiti delavcev.
Področje in organizacijo higienskih zavodov na sedežu kraljevskih banskih uprav, zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj predpiše v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta minister za socialno pojit.iko in narodno zdravje z uredbo. Ko stopi ta uredba v veljavo, se sme izpremeniti samo z zakonom.
'8 s-
Posle socialne in zdravstvene uprave pri kraljevski banski upravi opravljajo oddelki za socialno politiko in narodno zdravje, ki jim načeluje načelnik (§§ (i. in 7. zakona o banski upravi). Pristojnost in področje tega oddelka sta predpisani s § 41. zakona o banski upravi.
Za opravljanje poslov dodeljuje ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje teinu oddelku potrebno število uslužbencev.
Če je treba, sme dodeliti minister za socialno politiko in narodno zdravje občim upravnim oblastveni T. stopnje strokovnega referenta za enega ali za več srezov.
III.	p o g l a v j e.
Uslužbenci.
§ 9-
V konceptno in strokovno službo socialna in zdravstvene uprave spadajo uradniki I. kategorije, ki so redno dovršili fakulteto v državi ali v inozemstvu ali višjo strokovno šolo, ki ustreza fakulteti, s predpisanim končnim izpitom.
V manipulativno službo socialne in zdravstvene upravo spadajo uradniki IT. in lil. kategorije.
§ 19.
Kategorije, skupino in položaji uradnikov socialne in zdravstvene uprave se določajo tako-le;
I.	kategorija: zvanje	‘	skupina
a)	v ministrstvu:
1.)	pripravnik	!).;
2.)	pristav	8.;
3.)	višji pristav	7.	in	6.;
4.)	svetnik (šef odseka)	!j.,	4.	in	4.	a);
zvanje	skupina
5.) višji svetnik (šef odseka),
inšpektor	4.	a). 3. in 3. a);
6.) načelnik, generalni inšpektor
za higieno	3.,	3.	a) in 2.;
b) pri kraljevskih banskih upravah in ustanovah, neposredno podrejenih ministrstvu:
1.) pripravnik	1).:
2.) pristav	8.;	-
3.) višji pristav	7.	in	<>.;
4.) svetnik, upravnik invalidskega zavoda, upravnik šolske poliklinike, upravnik zdravstvene postaje, upravnik sanatorija, upravnik kopališča, upravnik okrevališča (1.. 5. in 4.;
5.) višji svetnik (šef odseka), šef ortopedskega zavoda v Beogradu, šef izseljenskega komisariata v Zagrebu, šef oddelka centralnega higienskega zavoda v Beogradu, šef oddelka za šolo narodnega zdravja v Zagrebu, upravnik doma slepih v Zemunu, upravnik doma narodnega'zdravja, upravnik invalidskega doma, upravnik sanatorija, upravnik kopališča, upravnik okrevališča —	vseh	I. reda 5.,	4.	in	4.	a);
6.) inšpektor (šef odseka), direktor higienskega	zavoda	4„	4.	a)	in	3.;
7.) načelnik oddelka pri kraljevski banski upravi, direktor centralnega higienskega zavoda v Beogradu, direktor šole za narodno
zdravje v Zagrebu	4.,	3.	in	3.	a).
II. kategorija:
zvanje	skupina
1.) pripravnik	)5.;
2.) administrativni uradnik, računski uradnik, tehnični uradnik, elkonom, ekonomov pomočnik, vzgojitelj, statistik, lekamarski pomočnik, dentist. strežnica, sestra, laborant	4.	in 3.; ■
3.) upravnik invalidskega doma, upravnik dečjega doma, šef ortopedske delavnice, pomožni tajnik, administrativni uradnik, tehnični uradnik, ekonom v ustanovi I. reda. knjigovodja, statistik, lekarnar-
ski pomočnik, dentist, laborant	2. in 1.
III. k a lego r i j	a :
zvanje	skupina
1.) arjiivski pripravnik	4.;
2.) arhivski tehnični uradnik, arhivarjev pomočnik, skladiščnik, registrator, protokolist, statistik, vzgojitelj, babica, bolničar, sestra, strežnica, laborant	3,-
zvanje	skupina
3.) arhivski uradnik, šef arhiva ministrstva, arhivar oddelka pri kraljevski banski upravi, ekonom, skladiščnik, blagajnik, poslovodja delavnice, vzgojitelj, babica, tehnični	uradnik, bolničar, sestra,
strežnica, laborant	2.	in 1.
§ 11.
Zvaničniki se razporejajo v skupine od 3. do 1. Služitelji se razporejajo v skupini 2. in 1. Pogodbeni uradniki in dnevničarji se postavljajo po uredbi o pogodbenih uradnikih in dnovničarjih.
§ 12.
Položajne plače konceptnih in strokovnih uradnikov socialne in zdravstvene uprave v skupinah
3.	a)	in	4.	a) I. kategorije so te-le:
v	3.	a)	slkupini I. kategorije .	.	.	39.000,
v	4.	a)	skupini I. kategorije .	.	.	18.000
dinarjev na leto.
§ 13.
Uradniki 1. kategorije socialne in zdravstvene uprave prejemajo službeno doklado, in sicer:
V	2.	skupini ....		 2700.
v	3. a) 3.	....		2120.
v				 1720.
v	4. a)	., ....		 1320,
v	4.	....		 920.
N'	5.			 920,
V	(>.	B ....		 920.
V	7.	„ ....	. 520.
V	8.			 520,
V	9.			200
dinarjev na mesec.
Uradniki II. kategorije socialne in zdravstvene uprave prejemajo službeno doklado, in sicer: v 1.	skupini	.	.	.	.	.	.	.	.	.	.	600,
v 2.	„	........................... 450.
v 3.	„	...........................300
dinarjev na mesec.
Ta doklada gre uradniku tudi, če jo na razpoloženju.
§ 14.
Službene doklade iz predhodnega paragrafa se računijo v pokojnino, in sicer: s 50% po dovršenih dvajsetih; s 60 % po dovršenih pet in dvajsetih; ■ s 70% po dovršenih tridesetih in s 100 % po dovršenih pet in tridesetih službenih letih, ki jih je uradnik efektivno prebil v državni službi.
Izjema od tega so uradniki zdravniki, ki umro ali se onesposobijo	pri	zatiranju	nalezljivih	bolezni;
njim se odreja pokojnina po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni in po zakonu o epidomijskih zdravnikih.
§ 15.
Načelnikom oddelkov pri kraljevskih banskih upravah, strokovnim uradnikom I. kategorije v istih oddelkih kakor tudi strokovnim referentom I. kategorije pri občih upravnih oblastvih so odrejajo po-
—	G 5 2	—
ložaji in zvanja po § 47. zakona o banski upravi, odnosno po § 10. tega zakona.
Tudi za vse strokovne uradnike velja, če umro ali če st? onesposobijo pri zatiranju nalezljivih bolezni, odredba poslednjega odstavka v predhodnem paragrafu.
Zdravniki-uradniki socialne in zdravstvene uprave ne smejo prejemati istočasno tudi doklade po § 13. tega zakona in doklade po zakonu o epidetnijskih zdravnikih. Prejemati smejo samo eno doklado, in sicer ono, ki je večja. Za pokojnino pa se jim računi samo doklada, navedena v § 13., ob pogojih iz § 11. tega zakona.
Sestre, strežnice in laboranti s kvalifikacijo, ki se zahteva za II. in III. kategorijo uradnikov v službi v higienskih zavodih, šoli za narodno zdravje in higienskih ustanovah, imajo pravico do prejemkov v naravi, ki jih ima tako osebje v javnih bolnicah.
§ 16-
Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme odrediti sporazumno z ministrom za finance povprečnine kot dnevnice uslužbencem higienskih zavodov in higienskih ustanov kakor tudi strokovnim referentom pri oblastvih obče uprave, če opravljajo nadzorstveno ali zunanjo službo. Uslužbenci, ki uživajo to povprečnino, nimajo pravice do dnevnice in do povračila ostalih stroškov po občih zakonskih predpisih, ki veljajo za civilno uradnike in ostalo državne uslužbence.
§ 17.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje predpiše uredbo o ocenjanju uradnikov socialne in zdravstvene uprave, ki službujejo v ministrstvu samem in v ustanovah, ki so mu neposredno podrejene. Vsi ostali uradniki se ocenjajo po predpisih, ki jih izda za to minister za zunanje posle sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje (§ 23. zakona o banski upravi).
Ocena se glasi: »odličen*, «prav dober*, »dober-, »slab*.
Za odličnega se sme oceniti samo uslužbenec, ki se s sposobnostjo, marljivostjo in uspehom v službi odnosno s strokovno-literarnim delovanjem, vidno odlikuje tudi med onimi uradniki, ki imajo oceno »prav dober*.
Ocena »odličen* velja za uradnike samo, če jo potrdi minister na predlog strokovnega sveta in po izčrpno obrazloženih poročilih, ki mu jih predloži komisija za oceno.
§ 18.
Za napredovanje, odnosno postavljanje iz nižje skupine v višjo skupino, veljajo roki, določeni v zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, po skupinah do vštete 4. skupine 1. kategorije. pričensi s 4. skupino, pa se smejo vršiti napredovanja, odnosno postavljanja iz ene skupine v drugo skupino iste kategorije, po štirih letih, prebitih v skupini, iz katere uslužbenec napreduje.
Uradnikom 1. skupino III. kategorije, (ki imajo pet in dvajset let, efektivno prebitih v državni službi, se smejo priznati po povoljnem mnenju strokovnega sveta prejemki 2. skupine 11. kategorije, če so se posebno odlikovali v službi in če imajo v poslednjih treh letih oceno »odličen*.
§ 10.
Kolikor ne urejajo službenih razmerij, pravic in dolžnosti uradnikov; socialno in zdravstvene uprave ta zakon ali drugi zakoni ali predpisi, izdani na podstavi teh zakonov, veljajo tudi zanje predpisi zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
§ 20.
.Število uradniških mest v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje določi z uredbo minister za socialno politiko in narodno zdravje sporazumno z ministrom za finance.
Uradniška mesta v poedinih kategorijah se smejo popolnjevati samo z uradniki, ki imajo potrebno kvalifikacijo za določeno kategorijo.
§ 21.
Predpisi VIII. poglavja zakona o notranji uprav i »Odgovornost* veljajo povsem tudi za uradnike socialne in zdravstvene uprave, samo da je pristojen, izdajati vse odločbe in rešitve, minister za socialno politiko in narodno zdravje, kjer je določena pristojnost ministra za notranje posle.
IV.	p o g 1 a v j e.
Prehodne in končne odredbe.
§ 22.
Uradniki socialne in. zdravstvene uprave, ki se zatečejo na dan, ko	stopi ta	zakon	v; veljavo, v I.	kategoriji, za katero	nimajo	šolsko	izobrazbe,	zahte-
vane s tem zakonom, obdrže skupino in kategorijo. Ce se zatečejo taki uradniki v 4. slkupini, smejo napredovati samo še v neposredno višjo skupino; če pa se zatečejo v 5. ali 6. skupini, smejo redno napredovati do vštete 4. skupine, ko do.vrše pet let v 5., odnosno v G.	skupini	in če	so ocenjeni	v	poslednjih dveh letih	za »odlično*.
§ 23.
Načelnik oddelka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje s fakultetno izobrazbo, Iki se zateče na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v 3. skupini I. kategorije, v kateri je prebil nad 4 leta, sme napredovati v 2. skupino I. kategorijo, če ima najmanj 25 let, efektivne državne službe ali najmanj 8 let državne službo na položaju čina ministrskega načelnika.
§ 24.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje izvrši s svojim odlokom, Ikolikor je treba, prevedbo uradnikov socialne in zdravstvene uprave na zvanja po tem zakonu.
Prevedeni uradniki uživajo doklado iz § 13. tega zakona od dne, ko stopi ta zakon v veljavo.
Oh prevedbi na zvanja po teni zakonu ne sme dobiti prevedeni uradnik no višje 110 nižjo skupine od one, v kateri je že.
Po izvršeni prevedbi na zvanja po tein zakonu v zmislu prednjega odstavka se smejo vršiti napredovanja po prvem odstavku § 18. v označenih rokih tako, da se šteje za napredovanje tudi čas, prebit pred prevedbo v skupini, iz katere uradnik napreduje.
Letne ocene «odličen», odrejene, preden stopi ta zakon v veljavo, veljajo za ocene, dobljene po tem
zakonu.	„	_
S? 25.
Ortopedski zavod v Beogradu in protezna delavnica v Ljubljani spadata v sestav državnih bolnic v teh mestih.
Ortopedska bolnica in ortopedska delavnica (zavod) v Zagrebu spadata v sestav zakladne bolnice v Zagrebu.
Ortopedska delavnica (zavod) v Trebinju spada v sestav banovinske bolnice v Trebinju.
Sedanji upravniki teh ustanov dobivajo zvanjo šefa.
Dečji dom-postaja v Beogradu spada v sestav zavoda za zdravstveno zaščito mater in otrok s" Beogradu.	§	^
Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše sporazumno z ministrom za finance nove specialne doklade zdravnikom po zakonu o opidemij-skih zdravnikih.
§ 27-
Prejemki, zvišani po tem zakonu, se bodo izplačevali v breme doseženih prihrankov v vseh kreditih, odobrenih za osebne razhodke po proračunih raz-hodkov in doseženih prebitkih dohodkov ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje za leto 1929./1930.
§ 28*
Dokler se ne predpiše uredba o razdelitvi oddelkov na odseke in razdelke kakor tudi področje oddelkov, odsekov in razdelkov; ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje po § 2. tega zakona, veljajo členi 1., 2., 3. in 4. uredbe o ustrojstvu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dno 27. junija 1929., O. br. 2794.
§ 29.
Vsa disciplinski kazniva dejanja, storjena pred razglasitvijo tega zakona, so sodijo po kazenskih odredbah dosedanjih disciplinskih predpisov, kolikor niso kazenske odredbe tega zakona milejše.
§ 30.
Odredbe tega zakona veljajo za vso uslužbence socialne in zdravstvene uprave; z dnem, ko stopi v veljavo, se ukinejo vse odredbe prejšnjih zakonov in zakonskih predpisov, ki mu nasprotujejo.
§ 31.
Natančnejše odredbe za izvrševanje tega zakona sme predpisati minister za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 32.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se. razglasi v »Službenih Novinah*.
V B e o g r a d«u, dne 19. marca 1930.
Aleksander s. r.
Minister	Predsednik
za socialno politiko	ministrskega sveta,
in narodno zdravje:	minister	za notranje posle,
dr. M. Drinkovič s. r.	častni	adjutant
 ................ Njegovega Veličanstva
Videl m pritisnil	^
državni pečat	divizijski	general:
čuvar državnega pečata,	„	' , .
minister pravde:	Peter ž.vkov.c s. r.
dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
208.
Mi
Alehsandep I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, ,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle
Zakon
o izpremembah zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929.*
§ i.
§ 26. se izpreminja ter se glasi:
»V vsaki banovini se ustanavlja banski svet kot banov posvetovalni organ.
V banski svet se postavlja po en član za vsak srez; razen tega se postavljajo: za vsako mesto od 3000 do 15.000 prebivalcev po en član, od 15.000 do 30.000 prebivalcev po dva, od 30.(XX) do 50.000 pre-Irivalcev po trije, za vsa mesta s preko 50.000 prebivalci pa po štirje člani.
Člane banskega sveta postavlja in izmenjuje minister za notranje posle.
Pravilnik o organizaciji, delovanju, poslovnem redu in izdatkih za delovanje banskega sveta predpiše minister za notranje posle.*
§ 2.
Ta zakon stopi v voljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih Novinah*.
* »Službeno Novine kraljevine Jugoslavije* z
dno 28. marca 1930., št. 71/XXV. — Zalkon o banski upravi glej v Uradnem listu z dne 20. novembra 1929., št. 1/1.
Predsedniku Našega ministrskega sveta, Našemu ministru za notranje posle, priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, obiastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beograd u. dne 24. marca 1930.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
209.
Na podstavi člena 55. zakona o notranji upravi predpisujem
Uredbo
o ustanovitvi uprav policije.*
§ i.
Ustanavljajo se uprave policije v Ljubljani, Zagrebu, Banjilu.ki, Splitu, Sarajevu, na Cetinju, v Novem Sadu, Nišu in Sik opiju.
§ 2.**
V območje uprave policije v Ljubljani spadajo: okoliš občine mesta Ljubljane in okoliši občin Most, Zgornje šiške in Viča.
§ 3.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Služ-bonih Novinah*.
V B e o g r a <1 u, dne 22, marca 1930.;
IH.	br. 15.209.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Peter Živkovič s. r.
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 20. marca 1930., št. 69/XXlV.
V tem paragrafu jo priobčeno tukaj samo ob-
Popravek k pravilniku za poslovanje računovod-stvenih oddelkov finančnih direkcij in za računovodstveno-blagajniško poslovanje davčnih uprav.*
V tem pravilniku (Uradni list z dne 22. aprila 1929., št. 178/42) naj so nadomesti v četrti vrsti zadnjega odstavka člena 107. beseda: «potrošuega» z besedo; «nepotrošneg'a».
Banove uredbe.
U. No. 6922/1.
Razglas.
Na podstavi § 75. Statuta mestne občino mariborsko razglašam nastopno pravilnike, sprejeto s sklopom mestne občine z dne 19. decembra 1929. in odobreno z odlokopi ministrstva za finance z dne
11.	marca 1930.. No. 0701—I, o pobiranju samostojnih občinskih davščin, odnosno talk s, v območju mestne občine mariborske.
V L j u b 1 j a n i, dno 21. marca 1930.
Bariov pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
močje uprave policije v Ljubljani.
211
Pravilnik o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov v mestni občini mariborski.
člen 1.
Mestna občina mariborska jo upravičena, pobirati na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov posebno davščino, s katero se pokrivajo splošno potrebe mestne občine mariborsko.
Člen 2.
Občinsko davščino, na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov morajo plačevati obiskovalci gostiln, kavarn in barov, Iki so po 22. uri v gostilnah in po 23. uri v kavarnah in barih.
Davščina znaša 1 dinar za osebo.
člen 3.
Davščino mora pobirati podjetnik, ki izvršuje obrt; na njegovo odgovornost pa ga smejo zastopati tudi njegovi uslužbenci.
O plačani davščini vroči podjetnik gostu uradno potrdilo mestnega magistrata, podjetnik pa dobiva potrdila z zaporednimi številkami v obliki blokov brezplačno pri mestnem knjigovodstvu. Potrdila je uporabljati strogo po zaporednih številkah. Za pravilno zaračunavanje davščino, za vsako zlorabo po-
trdil ali za nepravilnosti sploh je odgovoren podjetnik obrta.
Izjemoma lahko pobira mestna občina davščino po nalašč za to nameščenih osebah.
Davščina se tudi lahko odmeri povprečno, če podjetnik to želi. Povprečnina je plačljiva mesečno
Davščino, pobrano v enem tednu, mora izročiti podjetnik na podstavi obračuna najpozneje do srede naslednjega tedna mestni blagajni. Za Vsak blok, ki ga podjetnik izgubi, mora plačati vso njegovo vrednost.
Člen 5.
Mestfti magistrat je upravičen, kontrolirati pravilno pobiranje davščine. Podjetnik obrta mora predložiti na zahtevo kontrolnemu organu bloke zaradi primerjanja s potrdili, ki jih je vročil gostom.
Člen G.
Za prestopke tega pravilnika je smatrati:
a) če uporablja podjetnik neuradna potrdila, t. j. taka, ki jih ni prejel od mestnega magistrata, odnosno knjigovodstva;
b) če se gost vkljub pozivu brani, plačati davščino;
e)	če plača gost sporazumno s podjetnikom davščino brez potrdila;
č) če podjetnik davščine ne pobere.
Člen 7.
Za vsak prestopek tega pravilnika sme predpisati mestni magistrat podjetniku, odnosno gostu, 110 da bi uvedel kazensko postopanje, desetkratni iznos prikrajšane davščine. Če so višina prikrajšane davščine ne more določiti ali če se pri podjetniku prestopki pravilnika ponavljajo, se določi vsota, ki jo mora plačati, od 250 do 2000 dinarjev. Če zakrivi prestopek gost sporazumno s podjetnikom (člen 6., c), sme predpisati magistrat desetkratno davščino, odnosno zgoraj določeni znesek, vsakemu in oba jamčita vzajemno za plačilo obeh zneslkov. Gosta, ki se brani plačati davščino, mora podjetnik naznaniti magistratu, odnosno magistratnemu organu.
Člen 8.
V stvareh tega pravilnika odloča na prvi stopnji mestni magistrat.
Zoper odloke mestnega magistrata je dopustna pritožba na mestni občinski svet, ki odloča dokončno.
Pritožbo je vložiti pri mestnem magistratu v 14 dneh od dne, ko se je vročil stranki odlok magistrata.
Člen 9.
Osebe, ki naznanijo mestni občini prestopke tega pravilnika, dobe za nagTado polovico plačane desetkratne davščine, odnosno polovico vsote, ki se določi po členu 7. tega pravilnika.
Člen 10.
Občinsko davščino je smatrati za javen občinski davek. Če se ne plača davščina v določenem roku
(člen 4.), jo je izterjati s politično eksekucijo. Na isti način se izterjajo tudi premalo oddani zneski, če se ne plačajo v 14 dneh od dne, ko se je vročil plačilni poziv. Prizivi nimajo odložilne moči.
Člen 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Uradnem listu kraljevske, banske uprave dravske banovine*.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dno 21. marca 1930.; II. No. 6922/1.
Banov pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
212
Pravilnik o pobiranju občinskih taks v mestni občini mariborski.
Člen 1.
Na podstavi uredbe oblastnega komisarja bivše mariborske oblasti o pobiranju občinskih taks v območju mariborske oblasti z dne 6. septembra 1929. («Samouprava» z dne 26. oktobra 1929., st. 31/9) je sklenila mestna občina mariborska, pobirati nastopne občinske pristojbine.
Člen 2.
Tarifa za občinske pristojbine v mestni občini mariborski:
1.) Za prostovoljen sprejem tozem-
skega državljana v domovinsko zvezo Din 500—.
2.) Za zagotovitev sprejema v domovinsko zvezo............................Din 1000—.
Če slede prostovoljno sprejetemu tozemcu ali inozemcu, ki se mu jo zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, obenem v domovinski pravici druge osebe, ne sme presezati skupna taksa (rodbinska taksa) štirikratne takse, določene za eno osebo. Če inozemec, ki se mu je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, ne dobi jugoslovanskega državljanstva, se mu moro vrniti plačana taksa.
3.) Za podelitev meščanstva . .	.	Din 5000—.
4.) Za vsak' razglas z nabitkom na ' občinsko desko ali z oklicem na sedežu občinskega urada ali v okrožju 4 km . Din	5-—,
za vsake 4 km večje razdaljo Din 2-— več.
5. a) Za prostovoljno dražbo premičnin ali za prostovoljno dajanje nepremičnin v zakup v opraju uradnega sedeža ali v okrožju 4 km 2 % izkupila ali zakupnine, najmanj pa vsakega pol
dne.......................................Din	25-—-,
za vsake 4 km večjo razdalje Din 10— več za vsakega pol dne.
1») Za izklicevalca so plača, če so vrši uradno opravilo na sedežu županstva ali v okrožju 4 km, za vsakega
Pol dne	  .	Din	20—,
/.a vsake 4 km večjo razdalje Etin 10'— več za vsakega pol dne.
G.) Za ogled na mestu v stavbnih ali drugih stvareh strank na uradnem
sedežu ali v okrožju 4 km.........................Din	50—,
za vsake 4 km večje razdaljo Din 3 0-— več.
7.) A. Za odobritev razdelilnega načrta (parcelacije)................................Din	200—.
H. Za določitev stavbne črte in ni-vela, čc se vrši ločono od stavbnega
dovolila,.........................................Din	250—•.
C.	Za stavbno dovolilo:
a) pri novih stavbah:
I.) v	pritličju.........................Din	150	.
2.) v	I. .nadstropju ......	Din	150-—,
3.) v	II. in več nadstropjih	.	.	.	Din	150—,
b)	pri prezidavah....................Din	100-—,
c) pri bistvenih popravah ali prenaredbtih	.	. . i .	. Din	100-	.
I). Za dovolitev stanovanja in porabo 	Din	30—■.
Ce je treba zbog elementarnih nezgod graditi nove stavbe ali prenarejati stare, so te stavbe proste taks.
8.) Za izdajo domovnice (domovinskega lista) sc plača samo tiskovina.
9.) Za poselsko knjižico se plača samo tiskovina.
10.) Za uradni prepis sejnega zapisnika ali drugih uradnih spisov, za vsako, najsi le začeto stran.....................Din	5—.
11.) Za vsako vročitev povabil ali drugih uradnih spisov, razen če gre za vročbe, ki jih je izvršiti v javnih stvareh na zahtevo drugih oblastev, uradov in občin:
v kraju uradnega sedeža .... Din	2—,
izven njega pri razdalji nad 4 km . Din	3—.
V ubožnih stvareh se taksa ne pobira.
12.) Za izdajo izpričeval, certifikatov
in drugih uradnih potrdil .	.	.	.	. Din	5-—.
V ubožnih stvareh se taksa ne pobira.
13.) Za prireditev splošno pristopnih
plesnih zabav za en dan	Din	KHV— ,
poleg- tega za vsakega godca . . Din	5-~ .
14.) Čc so gostilne in kavarne odprte čez policijsko uro, se plača za vsako
noč	    Din	100-	.
kadar se pri tem no prekoračijo tri ure, se plača za vsako uro .... Din	20—.
15.) Za. tombolo, kegljanje na dobitke, streljanje na dobitke in sploh za vsako
igro na dobitke ......... Din	100—>
IG.) Zn tekmovalno vožnjo ali tekmovalno jahanje	Din	100—.
17.) Za prireditev umetnega ognja, baklade ali za javne zabavno obhode v
preobleki .  	Din	100-	.
18.) Od godbenih avtomatov (gramofonov. orkestrionov, električnih klavirjev itd.) v javnih lokalih na leto .	. Din	200-—.
Radijski aparati so, če niso združeni z gramofonom, prosti to takse.
19.) Za prbdstave v gledališčih, cir-Ikusih in varietejih in za koncerte, od
vsake predstave	Din	100—.
Če se prirode take predstave v dobrodelne namene, so oproščene občinske takse. Vendar pa ima županstvo pravico, zahtevati dokaz, da se je čisti dohodek tudi resnično obrnil za dobrodelni namen.
20.) Za predstave posestnikov mena-žarij, vrtiljakov, strelišč, panoram, gugalnic in marionetnih gledališč, telovadcev, brzotekov, čarovnih umetnikov itd., potem za predstave z električnimi in elektrotehničnimi aparati in enalko umetniške prireditve, za vsak
dan	Din	.	100—.
21.) Za izvedenski ogled vsako živali, preden se izda zanjo živinsiki potni list:
a) za vsako veliko žival .... Din	3—,
b) za vsako malo žival .... Din	2—.
Za istočasen ogled več živinčet istega posestnika no sme presezati ogledna pristojbina desetkratne, za ogled črede
(t. j. najmanj 30 glav isto vrsto in istega posestnika) pa ne 20kratne pristojbine, ki je dovoljena v enak namen za ogled posameznih živali iste vrste.
22.) Za izdajo živinsikega potnega
lista, ne glede na število Živinčet, . . Din	5- .
23.) Za ogledovanje mrličev: za vsakega mrliča v kraju oglednikovega uradnega sedeža ali v okrožju 4 km . Din	5—,
za vsake 4 km večje razdalje Din 5*— več.
Člen 3.
Kdor ukoristi taksi zavezano pravice brez dovolitve (sodelovanja) mestnega magistrata ali, čo to po veljavnih predpisih ni bilo potrebno, brez prejšnjega naznanila mestnemu magistratu, plača takso v dvojnem iznosu.
Zaostale takse se izterjavajo s, politično eksekucijo.
Člen 4.
Pritožbo zoper odmero taks so morejo vlagati v 14 dneh po obvestitvi na mestni občinski svet, ki odloča dokončno.
Pritožba nima odložilne moči.
Člen 5.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v cUradnem listu kraljevske bansko uprave dravske banovine*.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. marca 1930.; 11. No. 6922/1.
Banov pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
213.
Pravilnik, s katerim se izpreminja naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921. (Uradni list z dne 27. junija 1921., št. 188/71) glede pobiranja občinske davščine na vozila v mestni občini mariborski.
4? 4. se glasi odslej:
Izmera davka:
a) za enovprežno konjske ekipaže,
tudi gige, letnih.........................Din 150—;
b) za dvovprežne iste letnih . . . Din 250—;
c) za osebne avtomobile, za vsakih
začetih 50 kg čiste teže .... po Din 70—;
č) za tovorne avtomobile z zračno pnevmatiko, za vsakih začetih 50 kg čiste teže..........................po Din 40—;
d) za tovorne avtomobile s polzrač-uo pnevmatiko, za vsalkih začetih 50 kg
čiste teže..............................po	Din	50—;
e) za tovorne avtomobile s polno gumo, za vsakih začetih 50 kg čiste
teže	po	Din	60—
f) za priklopne vozove tovornih avtomobilov in traktorjev z zračno gumo, za vsakih začetih 50 kg čiste
teže............................... . po	Din	10—,
za iste s polzračno gumo, za vsakih začetih 50 kg čiste teže .... po	Din	15-—,
za iste s polno gumo. za vsakih začetih 50 kg čiste težo .... po	Din	20.—,
za iste z železnimi kolesnimi obroči, za vsalkih začetih 50 kg čiste teže po	Din	40—;
g) za motocikle s priklopnim vozom ali brez njega, za vsakih začetih 10 kg
čisto teže , . .........................po	Din	25—.
Za čisto težo je umeti težo praznega vozila v običajnem in voznozmOžnem stanju in uradno stehtanega na eni izmed mestnih tehtnic.
§ 5.. točka 2.). so glasi odslej:
2.) če vozilo ne garažira dlje nego 20 km zunaj mariborske občinske meje. a ima lastnik svoje redno bivališče (sedež) v Mariboru.
Zvišana davščina se pobira od dne. ko se razglasi v «Uradnem listu kraljevske bansike uprave dravske banovine*.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. marca 1930.; IT. No. 6922/1.
Banov pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
214.
Pravilnik o pobiranju občinske davščine na gostilniške račune v mestni občini mariborski,
Člen 1.
Mestna občina mariborska je upravičena, pobirati na gostilniške račune posebno davščino, s katero se pokrivajo splošne potrebe mestno občine.
člen 2.
Predmet obdavčitve je vsak gostilniški račun po gostilnah, kavarnah in podobnih obratih, ki pre-seza iznos Din 5—.
Člen 3.
Izmera davščine znaša Din 0-10 za račun, ki se ne glasi na več nego na Din 100—. in Din 0-20 za račun preko Din 100-—.
Člen 4.
Davščino pobira in odvaja mestni blagajni imetnik obrta (gostilničar, kavarnar), in sicer tako-lo:
Imetnik obrta, odnosno njegov pooblaščenec, mora izdati za vsak potrošek v gostilni ali kavarni, ki preseza iznos Din 5—, stranki (gostu), pismen račun na tiskovini (bloku), kupljeni pri mestnem magistratu. Vsak posamezni listek te tiskovine (bloka) je že označen z iznosom občinske davščine. Z nakupom te tiskovine (bloka) je že plačana občinsika davščina.
Ta davščina se lahko odmeri tudi povprečno, ako podjetnik to želi. Povprečnina jo plačljiva mesečno vnaprej.
Člen 5.
Izguba tiskovine (bloka) ali posameznih listkov gre na račun imetnika obrta.
Če se obrt opusti, se že kupljene tiskovine (bloi-i) nikoli ne odkupijo.
Člen 6.
Prestopki določb člena 4. to uredbe se kaznujejo brez kazenskega postopanja v denarju do Din 5000—. Za [tlačilo denarno kazni jamčita solidarno imetnik obrta in njegov pooblaščenec, ki mu je podjetnik naložil, pobirati to davščino.
Člen 7.
Člen 8.
V stvareh te davščine odloča na prvi stopnji mestni magistrat. Zoper odloke mestnega magistrata je dopustna pritožba na mestni občinski svet, ki odloča dokončno.
Pritožbo je vložiti pri mestnem magistratu v 14 dneh od dne, ko se je vročil stranki odlok magistrata.
Člen 9.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine*.
Kraljevska banska uprava dravske banovine
Ljubljani,
dne 21. marca 1930.; II. No. 6922/1.
Banov pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
i
215.
Pravilnik o pobiranju občinske davščine na nezazidane parcele v mestni občini mariborski.
Člen 1.
Me s trpi občina mariborska je upravičena, pobirati na nezazidane parcele posebno davščino, ki se steka v gradbeni fond.
Člen 2.
Za nezazidane parcele, zavezane tej davščini, se smatrajo predvsem vse nezazidane parcele, ležeče v pomeriju mestne občine mariborske, nadalje one parcele, ki so zazidano ob ulicah in cestah s provi-zorji ali dvoriščnimi poslopji.
Člen 3.
Plačevanja te davščine so oproščene parcele, ki so last kraljevskega dvora, države, banovine, cerkvene nadarbine, mestne občine mariborske ali pa fondov, ki jih te zalagajo. Davščine so prosta tudi javna igrališča, športni prostori in parcele dobrodelnih in stavbnih društev in zadrug.
Od plačevanja te davščine so. izvzeti vrtovi in dvorišča, ki spadajo k parceli poslopja. Izvzete so tudi parcele, ki se uporabljajo kot vrtovi, če sestavljajo s parcelo hiše en ograjen kompleks; toda oprostitev velja največ do dveh parcel, vštevši parcelo hiše. Nadalje so izvzete parcele, na katerih izvršujejo lastniki obrtoma vrtnarstvo ali jih uporabljajo obrtoma za drevesnice in je ta obrt lastnikom glavni vir dohodkov.
Člen 4.
Izmera davščine znaša:
1.) pri stavbnih parcelah, ki so zazidane ob ulicah in cestah celoma ali deloma s provizorji ali dvoriščnimi poslopji:
)8 —
a) pri parcelah v I. in II. okraju in v V. okraju severno od koroške proge, kjer je predpisana po regulacijskem načrtu strnjena zazidava, po Din 3-— za ploskovni meter;
b) pri ostalih parcelah po Din 1-50 za ploskovni meter;
2.) pri nezazidanih stavbnih parcelah po Din D— za ploskovni meter;
3.) pri parcelah, ki se uporabljajo celoma ali deloma za pridobivanje gramoza, po Din 2•— za ploskovni meter.
Katere parcele je smatrati za stavbne po tem pravilniku, odloča mestni gradbeni urad na podstavi regulacijskega načrta.
Člen 5.
Zaradi odmero te davščine mora prijaviti vsak lastnik parcele, vpoštevne po členu 4. te uredbe, mestnemu magistratu ter navesti v prijavi katastrsko občino, vložek in izmero v ploskovnih metrih.
Prijavo je izvršiti v enem mesecu po razglasitvi to uredbe.
če lastnik parcele ne vloži prijave, odnosno če je ne vloži pravočasno, se odmeri davščina uradoma na podstavi pripomočkov, ki jih ima mestni magistrat na razpolago, lastniku pa se naloži brez kazenskega postopanja denarna kazen v iznosu petkratne davščine.
Člen 6.
O izmeri davka se obvesti plačilu zavezana stranka s plačilnim nalogom, iz katerega morata biti razvidna odmerna podstava in letni davčni iznos.
Člen 7.
Davščina se plačuje pri mestni blagajni v 14 dneh od dne, ko se je vročil plačilni nalog. Če se ne plača davek pravočasno, se izterja s politično eksekucijo z 10%nimi zamudnimi obrestmi vred.
Če se parcela pozneje proda ali zazida, se zaradi tega že plačana davščina ne povrne.
Člen 8.
V stvareh te davščine odloča na prvi stopnji mestni magistrat.
Zoper odločbe mestnega magistrata jo dopustna pritožba na občinski svet, ki odloča dokončno. Pritožbo je vložiti pri mestnem magistratu v 14 dneh od dne, ko se je vročil odlok mestnega magistrata.
Člen 9.
Ta davčina se pobira izza dne 1. januarja 1930.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. marca 1930.; II. No. 0922/1.
Banov pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tlaka ln zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.