с®
Pregledni znanstveni članek (1.02) Besedilo prejeto: 27. 11. 2013; sprejeto 16. 12. 2013 UDC 821.163.6.09:929 sv. Ciril in Metod
Marija Stanonik
Kronološki pregled motivike o svetih bratih Cirilu in Metodu v slovenskem pesnjenju II
Povzetek: Kronološki prerez motivike o svetih bratih Cirilu in Metodu v slovenskem pesnjenju od leta 1832 do leta 2007 zajema čez osemdeset enot. Če upoštevamo v cikle združena besedila, je vseh blizu 100. Največja pozornost je posvečena motiviki in deloma duhovnemu sporočilu, medtem ko oblikovna in stilna vprašanja čakajo na večjo poglobljenost pri podrobnejših analizah. Razprava v II. delu obravnava izdaje po letu 1900, in to do leta 2007.
Ključne besede: Ciril, Metod, Rastislav, Kocelj, Slovani, Sveto pismo, beseda, luč, himna, tisočletnica, 20. stol.
Summary: Chronological overview of the motifs of the holy brothers Cyril and Methodius in the Siovenian poetry
Chronological intersection of the motifs of the holy brothers Cyril and Methodius in the Slovenian poetry from 1832 to 2007 covers over eighty units. If we consider texts combined in cyles the total number of these texts is close to 100. Most of the songs originated in the 19th centuly to commemorate the 1000th anniversary of the arrival of SlavicApostles to Moravia and Lower Pannonia (863) as well as in between the creation in memory of the holy brothers never dried up. Maximum attention is devoted to the motifs and partly to the spiritual message while the formative and stylistic questions wait for a greater depth in the detailed analyses. Due to the extensive material the contribution has been divided into two parts.
Keywords: Cyril, Methodius, Rastislav, Kocelj, Slavs, Bible, word, light, anthem, millennium
Uvod
20. stoletje se še ne poslovi od epske motivike. Ta predvsem pride prav za proslave in druge javne nastope. Njihovi avtorji niso zmeraj znani širšemu krogu. To pa ne velja za pesnika Jožo Lovrenčiča, ki je motiviko o pokristjanjenju Slovanov v domačem jeziku spretno umestil v epsko pesnitev Sholar iz Trente (1939). Največ različno žanrsko zasnovanih in tudi različno kakovostnih pesmi o svetih Cirilu in Metodu vse od leta 1892 do 1938 je napisal Franjo Neubauer. Ivan Pregelj se z motiviko premakne v zasebno sfero misijonskega poslanstva. Prva moderna pesem z misijonsko motiviko je izpod peresa poznejšega ljubljanskega nadškofa Jožefa Pogačnika (1927). Na Koroškem v Avstriji se je takoj po plebiscitu začelo hudo preganjanje Slovencev, kar je povzročilo velik eksodus intelektualcev. Tedaj je individualni spomin na sveta Cirila in Metoda (Pernat 1929) krepil upanje na obstoj. Veliko bolj epsko široko, a s tragično poanto je to prikazal tržaški Slovenec Danilo Benčina — Čin čaj, ki je pod italijanskim fašizmom zasnoval obsežno pesnitev Tuja beseda (1937). Že njen naslov pove, kaj ga boli! Leta 1963 je preteklo 1100 let od prihoda svetih bratov na slovansko ozemlje. Tedaj sta na Tržaškem nastali še vsaj dve pesmi (Beličič in Janežič 1963) njima v spomin. Tako aktualna snov se ni mogla izogniti politični konotaciji. Vendar je tako samo mesto objave v stanovskem glasilu Cirilmetodijskega društva. Pesmim samim kljub temu ni mogoče očitati enostranskosti. Estetsko so celo med boljšimi. V njih se prvič pojavi slovensko poudarjen motiv Marije. Šele tujina da pravo vrednost domačemu. V Rimu sta nastali vsaj dve pesmi (Silvin Sardenko, 1941; Tine Debeljak, 1949) na tukajšnjo témo, presenetljivo, da sta posredno obe povezani z II. svetovno vojno. Prvi rod ameriških Slovencev gotovo še pristno doživlja hrepenenje po materini besedi (Stanek 1937), ki jo zastopata sveta brata. Zadnja obravnavana pesem iz ciril-metodijskega opusa je iz leta 1998. Objavil jo je na Japonskem delujoči slovenski misijonar Vladimir Kos v Argentini. Nanaša se na sedanje slovenske razmere. In smo na izhodišču. Zavest slovanske verske in jezikovne ter narodne razdeljenosti je bila zelo očitna na začetku tega opusa, potem je zbledela. Zdaj pa, kot da se je strnila in zbila zgolj na slovenska tla.
8. Prvo desetletje 20. stoletja
»Velegrajska učenika!« je nov naslov, ki sta ga sveta brata dobila v Pesmi med obednjo na čast svetemu Kirilu in Metodu (Andrejevič Ternovec 1901, 297—298). Prvi hip nastane vtis, da gre za zdravico, toda mednaslovi (Uvod, Slava, Blagovest, Vera, Darovanje, Povzdigovanje, Popov%dignenji, Jagnje božje, Pričest, Zvršetek) pričajo, da »obednja« ne pomeni navadnega obeda, temveč sveto evharistijo. Takšna razčlenjenost besedila z različno dolgimi kiticami in vrsticami pomeni svežo novost, ki pa ne odtehta težav z ubesedovanjem. Le-to je obremenjeno še z grško (»Hristos«), staroslovanskimi (»Otče«, »stvoritelj«), ruskimi (»vsemir«, »vlast«, »spasitelj«) in drugimi slovanskimi (»dika«, »dviže«, »jedini«, »ne ostave«, »vičemo«, »v osobah«) besedami in rabo zvalnika (»Kirile in Metode/«), ki v slovenščini že tedaj ni bil več v navadi. To še ne pomeni, da je avtor pripadnik ilirizma ali celo panslavizma. O jezikovni nebogljenosti pričajo koseskizmi, tj. na silo okrajšane (»stanek«, »zmer«) ali do nerazumljivosti skovane besede (»nice«, »novoj rizo«, »/p/ovzyisé na stožernik«, »stog« — težko da je avtor tu mislil na kmečki kozolec; »zvrgšignjilosti««). Jezikovna pestrost ni dosegla vzvišenega cilja.
Za pesem ob prazniku svetih bratov se zdi nenavaden naslov Vihar. Z njim se ponazarja trd boj za slovenstvo na Koroškem pod Avstro-Ogr-sko (Neubauer 1901, 105). Zato kresove, ki so ob prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje pred praznikom svetih bratov Cirila in Metoda goreli v tej pokrajini, izjavni osebek primerja z blagoslovljenim lesom, ki so ga včasih zažigali pred hudo uro, »da ne bi se mu vsula toča / na njivo in na vrt« // Takó se zdi mi, da iz krésov / proseče dim puhti, / naj Bog varuje dom slovenski / pogube, ki preti« (3., 4. k.). Druga pesem pod istim naslovom kresove enači z že iz Svetega pisma znano žgalno daritvijo: »Naj dim puhti proseče gori, / kjer sta Metod, Ciril, / da Bog na njuno nas priprošnjo / grozečih reši sil.« (18. k.)
V raznokitični pesmi Vigilija sv. Cirih in Metoda (—l— 1901, 209) je enak motiv kresov tematiziran nenavadno domiselno. Noč se pritožuje, kam naj zbeži, ker jo vsepovsod preganja ognjena svetloba. Bog ji navihano zagotavlja prostor »/v/ naročju morja tihega« (3.). »Slovanske noa« (2. k.) je konec. Zamenjuje ju dan, »ki sta prižgala ga / Slovanska blagovestnika« (4. k.).
Raznokitična pripovedna pesem Sveta brata Ciril in Metod (Pregelj 1903, 193) je opremljena z datumom 5. julija 1903; to pomeni, da meri na
1040. obletnico prihoda svetih bratov na slovansko ozemlje. Njena novost je premik motivike v zasebno sfero misijonskega poslanstva. Za sinovoma joče njuna mati, ki ju zavezuje, naj ob morebitni smrti enega od njiju drugi poskrbi, da bo pokopan v rodni zemlji. Njena želja se za nobenega od njiju ni uresničila. Za psevdonimom skriti avtor v poanti obnavlja motiv slovanske hvaležnosti za njuno poslanstvo s pomočjo številčne metafore: »Za tvoja velika sinova / premajhna sta le dva grobova. / Karkoli bije src slovanskih, / grobovje njima izkopanih / in toliko je na grobovih / ljubečih jima lučic vaganih.« (5. k.).
Čez eno leto Danica spet spomni na njun praznik s pesmijo 5. VII. Slovanskima blagovestnikoma 1904 (Merhar 1904, 200). Tokrat je veličina njune slave količinsko izražena s številnimi cerkvami in kresovi po slovenskih vzpetinah. Ogenj pa je simbol za notranjo gorečnost:
Komur vera
je največja dota	Kaj ne vnemal
in najboljša	bi ga dnu srca ?
Kaj ne bosta
draga mu povsod: Kaj ne vžigal	Sveta bata —
Ciril in Metod? (4., 5. k.)
Kurnikova pesnitev Kralj Rastislav in sv. Ciril je leta 1910 znova izšla v Ljubljani samostojno v knjižici 11,5 x 18,5, za kar je poskrbel Vojtehov brat Fortunat Kurnik. To prepričljivo dokazuje notranja naslovnica.1 Verjetno je njegov tudi Uvodni sestavek h Kurnikovipesnitvi Kraj Rastislav in sveti Ciril.2 Naslovljen je Slovencem! kot nekakšna poslanica: »Pesem, ki jo Vam podaja ta knjižica, je iz dobe, ko je bilo slovensko pesništvo še malo razvito. Sredi minulega stoletja je skromno število rodoljubnih mož gradilo poslopje slovenskega slovstva; njim se je pridružil samouk — kolar, pozneje stolar Vojteh Kurnik (rojen 9. dne velikega srpana 1826 v Tržiču na Gorenjskem, umrl 3. dne listopada 1886) v Ljubljani.«
Po navedbi, da je pesem zložil Vojteh Kurnik, sledi pojasnilo: Izdal, založil in daroval 'družbi sv. CIRILA IN METODA' povodom petindvajsetletnice njenega obstanka. FORTUNAT KURNIK. V LJUBLJANI 1910, TISKAL MAKS ŠEBER V POSTOJNI.
To bibliografsko pojasnilo je zvezčiču dodano pozneje in ni prav jasno, ali je For-tunatovo ali bibliografovo.
Da bi se v Slovencih nekoliko osvežil spomin na pokojnega pesnika in hkrati z izkupičkom kolikor toliko pomnožil obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda, prihaja na dan pesem 'K r a l j R a s t i s l a v in s v. C i r i l ', ki je prvotno izšla v 'Zgod. Danici' leta 1856.3 Urednik Luka Jeran je »/n/a sv. Cirila in Metoda dan leta 1910 pripisal: »Hvala za lepo pesem, s katero ste spodobno počastili Slovenov za Bogam narveči-ga dobrotnika sv. Cirila apostelja'. — Naj se razširi po njej in utrjuje v Slovencih slava naših slovanskih blagovestnikov in zanimanje za šolsko družbo, ki nosi njuno častito ime!«
Pod naslovom Ciril — Metodov kres (Starogorski 1910, 195) sta objavljeni dve narodnostno angažirani pesmi. Ni znano, kdo je njen avtor, zato tudi ni mogoče zanesljivo trditi, ob kateri cerkvi sv. Urbana je zagorel kres, eden od »tisoč« »v čast Cirilu«: »Inplamteli in žareli / so Metoda kresi, / plahi, trepetaje skrili / so se besi« (6. k.). Druga pesem s sedmimi štiri-vrstičnimi kiticami se prav tako začne z impresijo večera in noči in s slovansko primero preide v angažirano držo:
Po dolinah, bregovih	»V čast Ciril-Metoda
In vrhovih gora	Narod jih zažgal je,
Pa je zamigljalo	Tujcu, zemlje lačnem
Kresnic, glej, brezbroja . . .	S tem naznanje dalje:
Aj — to niso muhe,	Da na boj pripravljen
Muhe, ki svetijo,	Caka na mejdani,
to so ognji, kresi,	Da si zemljo, jezik
ki nocoj gorijo.	Svobodo obrani — « (5., 6. k.)
Po dolgem času se s štirimi osemvrstičnimi kiticami spet pojavi klasična himnična pesem Slava Cirilu in Metodu! (Berlec 1910, 195): »O hvala vama, tisočera hvala: [...] o blagovestnika, Ciril Metod! / v jeziku našem sveto mašo brah, / kazala v raj edino pravo pot. Spremlja jo motiv samokritičnosti: Nesloga nas mori, razkol in črt.« (2. k.). V melodiji je zaznati vpliv Simona Gregorčiča.
Kralj Rastislav in sv. Ciril. Zložil Vojteh Kurnik. Izdal, založil in daroval družbi sv. Cirila in Metoda povodom petindvajsetletnice njenega obstanka Fortunat Kurnik. Nekdo je kar na zunanjo naslovnico napisal: Cena s pošto 30 f(orintov?). Naroča se v pisarni Dr. C. M. v Ljubljani. Prva objava: Zgodnja Danica (Katoliški cerkveni list), Tečaj IX, list 14, 15 in 16. Zmeraj na naslovni strani.
Ni znano, kdo je v resnici avtor štiridelne deklamacije Sveta brata Ciril in Metod na Slovenskem (Ciriljev 1910, 190-192).4 Leta 1897 in 1898 so jo poslušali v Jarenini in 1903 pri Sv. Barbari (Korena) pri Vurbergu. Uvod iz trinajstih šestvrstičnih kitic povzema zgodovino pokristjanjevanja na slovenskih tleh. Predkrščansko obdobje metaforizira »tema«. »Toda dobri naš nebeški Oče, / ki otroke svoje ljubi vroče, / sklenil rešiti je vse Slovane, / strastne pokristjanitipagane««. (2. k.). Deset kitic predstavlja slovansko misijo, naslanjajoč se kolikor mogoče na zgodovino in seveda na legendarno izročilo. Le skovanka »Ciril-Metod« (3., 10. k.) se zdi nenavadna in nepotrebna, saj sta zelo dobro opredeljeni vlogi obeh bratov: »Vrejeval Metod je vse razmere po načelih Kristusove vere, / Svete knjigeje Ciril prestavljal / in za službo božjo jepripravjal« (11. k.):
Oj to bili so radostni časi,
ko Slovencem se v domačem glasi
so oznanjevala božja dela,
ko v jeziku našem seje maša pela!
To storila sta Ciril-Metod,
Tako proslavila naš sta rod. (10. k.)
Ena kitica vmes namreč pojasnjuje, da oznanilo v tujem jeziku ne učinkuje: »Nemci k nam poprej so že hodili / in nas vere svete so učili. [...] Toda česar človek ne ume / tudi nikdar k srcu mu ne gre« (7. k.). Zadnje tri kitice tematizirajo odpravo svetih Cirila in Metoda v Rim, da bi papež potrdil knjige, ki sta jih pripravila za bogoslužje v slovanskem jeziku. Kakor so po zaslugi verouka v domačem jeziku sprejeli krščanstvo »ogrski Slovenci« (9. k.), se zdaj obeta prebivalcem tistih slovenskih pokrajin, koder se ustavljata na poti v večno mesto (12., 13. k.).
II. del Sv. Metod poučuje ljudstvo v veri se začne s karakterističnim pozdravom »'Pohvaljen bodi Jezuskrist!'« (1. k.) in na koncu se iz Metodovih ust prvič pojavi vabilo k češčenju »nebes Kraljice« (15., 16 k.). Večina od osemnajstih štirivrstičnih kitic katehezira versko resnico o troedinem Bogu, njegovi dobroti, križu kot znamenju Kristusa Odrešenika in seveda spoštovanju lastnega rodu:
V opombi pod črto je napotek, kako je mogoče pesnitev izvajati — »Uvod in Konec lahko deklamujeta tudi dve mladenki««, in priporočilo, naj izobraževalna društva to počno tudi na prihodnjih »Ciril-Metodovih« slavnostih.
Kristjan v dejanju bodi vsak in zvest, neomahljiv Slovenec!
Takó le priborimo si
To vere prava so načela. Tedaj češčen bo narod vaš In bo Slovenija slovela (18. k.).
tu srečo — tam nebeški venec. (14. k.)
Slovenci, dragi, ljubljeni! (17. k.)
Pri tej pesnitvi je treba upoštevati, da je bila namenjena živemu stiku z navzočimi poslušalci. Vendar so v II. delu najprej zajeti v množinski samostalnik »ljudstvo«; šele po napotkih o ljubezni do bližnjega in samega sebe (10., 11. k.) se pojavi 2. oseba množine, medtem ko vseh devetnajst kitic v III. delu Sv. Ciril poučuje ljudstvo v ljubezni do jezika in naroda, ves čas ohranja neposredni stik: »Pozdravljam vas v Gospodovem imeni, / Slovenci mili...« (1. k.). Spoštljivo se naveže na bratov nauk in njegovo rabo domačega jezika pri tem pastoralno utemelji. Tudi vsak jezik je Božji dar: »In govorica ta nam je z nebes poshna, / da lahko hvalili Boga bi z njo, / a vsaki materi zapoved dana, / da otroače v njej uči lepó« (5. k.). Ciril navdušuje posebej mladino5 k poglabljanju krščanskega poklica v ljubezni do slovenskega jezika in trdemu delu za narod in domovino:
Kaj more biti slajšega na svetu,	Kdor zvesto cerkvi, domovini služi,
kot Bogu posvetiti vse moči,	prijeten vsem ljudem je in Bogu (11. k.) za narod delti v ljubezni vneti
in domovini služiti vse dni? (14. k.)	V čast Bogu, v slavo domu le delujte:
Materinščina je »sladka« kakor materino mleko in v naklonjenosti do slovenske besede sveti Ciril preroško napoveduje, »da bo z oltarjev se enkrat glasila« (7. k.). V ta namen je bil že pripravil »slovensko« »knjigo mašno« in se veselil, kako bo razen treh drugih jezikov (hebrejščina, grščina, latinščina) odmevala v cerkvi tudi »slovenščina« (10. k.). Na to je bilo treba počakati 1100 let, čeprav je že kazalo, da se bo to uresničilo za njega dni: »Usliši ppapežprošnjo res — / osupnjen skoraj svet je ves — / da i slovenščina se mila / je na oltarje povzdignila. // S tem jezik naš postal je svet / in žeje več kot tisoč let. / To vajinoje, brata delo, / ki bo do konca dni slovelo« (5., 6. k.). IV. del ima
Slovenska vsaka in slovenski sin,
Z ljubeznijo do Bóga lepo druži Ljubav se do jezika in rodu.
svetinje rodne čuvajte, varujte,
in večen bode vaših del spomin! (19. k.)
Iz člankov pred pesnitvijo in za njo se vidi, da je bil Naš dom, ki ga je tiskala tiskarna sv. Cirila (!) v Mariboru, namenjen mladim iz gibanja »Slovenska straža«.. Vloga pesnitve se da razbrati tudi iz rubrike Govorniške vaje, v katerih je bila objavljena.
deset štirivrstičnic z naslovom Konec. V prvih dveh upesnjuje nadaljnjo pot svetih bratov v Rim, v treh njuno srečanje s papežem in se konča s slavospevom v njun spomin.
9.	Drugo desetletje 20. stoletja
Naslov pesmi Občutje na praznik sv. Cirih in Metodija (Berlec 1918, 185) nakazuje osebno doživljanje, vendar ga frančiškan p. Evstahij obvladano preoblikuje v kultivirano hvalnico Bogu za sveta brata in vse, kar sta dobrega storila za katoliško Cerkev in »Slovene«: »Seme sta blage resnice sejala« (4. k.); »Pismoprinesla sta, blatena brata, / pismo Najvišjega«; »rajapradedom odprla sta vrata« (2. k.). V skladu z zgodovinsko in pastoralno motiviko sta prvi dve sedemvrstični kitici v pretekliku in drugi dve z motivom osebne hvaležnosti, v sedanjiku — skrita za osebkom »duše« (3. k.) — njima in njune prošnje »Večnemu«, pred katerim se »dviga« »sladko kadilo«. »Srce Zveličarja, blaženih knjiga: / 'Zgodi se vama — , Ciril in Metodij!'« (4. k.)
S podobnim namenom je prazniku na ljubo natanko čez eno leto isti avtor objavil pesem Apostola Slovenov (Berlec 1919, 113). Njena posebnost je, da množinski izjavni subjekt »zbor sinov« — morebiti kor redovnikov — na prvem mestu časti Metoda, očeta »pradedov vernih« (1. k.) in na drugem Cirila, »modrosti ogledalo« (2. k.).
10.	Tretje desetletje 20. stoletja
Goriški slavček (Gregorčič 1925, 28) se je obregnil ob prestavljen god svetih bratov, vendar tega za življenja ni objavil (pesem so našli v njegovi zapuščini), medtem ko je Vrtec prinesel Premrlovo skladbo »nove budnice v spomin 1100 letnice rojstva sv. Cirila z naslovom Ciril-Metodov mladi rod (Sardenko 1927/28, 7). Za današnji okus je besedilo preveč samovšečno, čeprav — ne ekumensko! — vabi k »edinosti«. Druga pesem istega avtorja (Sardenko 1927, 30) je bolj osebna. Cirilova slovesno molitev / 14. februarja 869 na dan njegove smrti v prvi kitici počasti Boga kot stvarnika, v drugi ga prosi, naj »ohrani čredo«, ki mu je bila zaupana. Vendar tu skozi zgodovinsko kopreno sili na dan položaj vernih v 20. stoletju. Tretja kitica se spet obrača Nanj bolj osebno, toda namesto da bi ga prosil blagoslova, mu ga sam podeljuje v smislu zahvale. Oblikovna slovesnost je prikazana z dolgimi vrsticami, vendar kljub temu bralca pusti hladnega.
Prva moderna pesem z misijonsko motiviko je izpod peresa poznejšega ljubljanskega nadškofa (Pogačnik 1927, 9—10). Navzven v osmih še zmeraj v standardnih štirivrstičnih kiticah, vendar rimana le sem in tja, se motivno poglobi v duševnost mladega Cirila. Tega ne premami šum solunskih ulic ne očetovo bogastvo ne prigovarjanje osebja (Leon, Teoktist, Teodora) na carigrajskem dvoru. »Nije sile silne ko Ljubezen (3. k.), »zaročila z njim se je Modrost« (2. k.). »Kdor duha spoznal je, vzljubil,« (4. k.), mu »večne vonja svet« (3. k.). Le prošnja iz »daljnih krajev« »carju« za posredovanje »Duha« ga je spet prestavila vanj. Od tod naslov pesmi Naš duhonosec. »Ni Ciril le vere kruha lomil, / z njim dajal nam je duha sladkost!« (7. k.). Od njega smo prejeli tudi nauk: »Nič ne bodeš mogel svetu dati, / ako nisi prej se z njim razstal!« (8. k.). Brezsnovna metaforika (»pota sinja«, »modra je zavonjala sladkost«, »čudežno dehtijo božje loke«) priča o značilnem stilu katoliškega ekspresionizma.
Na Koroškem v Avstriji se je takoj po plebiscitu začelo hudo preganjanje Slovencev, kar je povzročilo velik eksodus intelektualcev. Zato je še toliko bolj vredna pozornosti in spoštovanja pesem iz petih štirivrstičnih kitic Ciril in Metod (Pernat 2007, 117), ki je nastala v Bistrici pri Šmihelu leta 1929. Zunanji povod zanjo so bili lahko kresovi na tedaj jugoslovanski strani zvečer pred praznikom svetih Cirila in Metoda: »Veroprinesla v slovanski sta svet, / v slovanskemjeziku učila...«. Zato »vriskajo fantje, dekletapojo« (2. k.), medtem ko pri njih »vladata tema in mrak« (1. k.). Lirski osebek bridko doživlja zgodovinske posledice »Vajhunovih čet« (3. k.) in pozgodovinja sodobne razmere: »Križ so poslali nam tuji Bavarci. / Z mečem so nas pokorili... / Pomagali naši sojim izdajalci. / Na križ so naš narod pribili... « (4. k.). Kljub skrajni bolečini zmore ponosno dvigniti glavo:
Minilo od tega nad tisoč je let, odkar so nam rane odprli ... Inpotujčujejo naroda cvet... A — nikdar jim bomo umrli! (5. k.)
11. Četrto desetletje 20. stoletja
V osmih štirivrstičnih kiticah je pesem Slovanska apostola (Neubauer 1934, 152), pač s predpostavko, da je vsakomur jasno, da se nanaša na sveta Cirila in Metoda, saj v besedilu samem nikjer nista omenjena. Razen motiva morja, ki je tokrat privzeto v njuno slavo, drugih novosti v njej ni
opaziti. Motiv misijonske gorečnosti in »križa« jo navezuje na pesemsko ciril-metodovsko tradicijo. Najdražji zaklad (Neubauer 1934, 152) pa niti z naslovom ne usmerja bralca v medbesedilno kontinuiteto, temveč zgolj z dvojino in mestom objave za pravkar omenjeno pesmijo: »Med dede vidva in očete / prinesh resnice sta svete. / Zdaj hrami cerkva / budé vrh gora / in sredi dolin / na vaju spomin, / ki prva uala moliti Boga sta in prav ga častiti« (5—12 v.).
Slovanski pravnik (Neubauer 1934, 3) je nedvomno času ustrezno objavljena pesem, toda zakaj anonimno? Iz nekolikanj starega besedišča (»»spominprekrasen«, »Slovàn«, »ljubav«, »od solnca« itn.) je mogoče sklepati, da utegne biti iz 19. stoletja; mogoče iz časa, ko so začeli ob prazniku svetih bratov kuriti kresove. Himna spretno izklicuje njuno gorečnost, ki sta jo prenesla slovanskim narodom za krščansko vero: »Prinesla sta ogenj / v slovanske zemljé / razgrela, razvnela / duha in srcé. / Zagledal v svetlobi / Boga je Slovàn, / ki drugi so prej ga / kazali zaman.« (1. k.: 7.—14. v.) Naj je praznično zvonjenje še tako mogočno, ne more prav ponazoriti pomembnosti njunega oznanjanja: »Vdomačemjeziku / našdedjo slavil/ Devico, ki Bog se / iz njeje rodil.. / In križ seje dvigal / visok in svetal« (1. k.). To je druga pesem, ki vključuje Božjo mater v pesništvo o Cirilu in Metodu.
Domoljub (Vovk 1936, 401) objavlja Himno sv. Cirilu in Metodu kot »pesem zmagovito« (1. k.) v želji, naj »od Vzhoda do zahoda« (2. k.) »vera ena le živi« (3. k.). Tri štirivrstične kitice se končujejo s pripevom: »Rod slovanski varujta / v cerkev eno združita.«
Glede na to, da ameriški Slovenci gotovo nimajo priložnosti za kresove v živo, je uredništvo njihovega glasila Ave Maria poiskalo pesem iz šestih štirivrstičnih kitic Sv. Ciril in Metod (Stanek 1937, 17), v kateri se je motiv kresa prelevil v stilem: »O vera, večna luči / Sta brata bratom jo vkresala, / v mogočen kres se je razžgala, / postala nam nebeški ključ« (1. k.). V drugi in tretji kitici se motiv svetlobe z »ognjeno« metaforiko nadaljuje in prestopi v nadrealnost. Zadnja kitica iz nje izstopi z zelo konkretnim opisom oltarne slike s svetima bratoma v enem od ameriških svetišč, koder se zbirajo Slovenci.
V Stempiharskem koledarju za leto 19386 je Danilo Benčina (1911) — Čin čaj objavil pesnitev Tuja beseda. Prvi del z naslovom Smrt sv. Metoda se-
Trst, 1937. Izdali in založili Fjok-Šču-Jajci. Ime je sestavljeno iz šaljivih študentskih vzdevkov Fjoketo, Ščuka Čin-čaj.
stavlja petnajst večinoma osem- vmes pa tudi desetvrstičnih kitic in se konča s tremi trivrstičnimi. V Velehradu v Svetopolkovi kraljevini je izdihnil »vzvišeni pastir« [sveti] Metod. »V Božji hram se tujec je nastanil, / Vjeziku tujem oznanjuje; / Besedo rodno k Bogu je zabranil, / Izgnal učence je Metoda« (3. k.). toda /n/a domu Dragotina« »/s/o zbrali mladi se junaki / Videč okove, kijih kuje / Vsem Slovenom tujec, ki z vere znaki / Mori besedo vsega roda« (4. k.). Zaobljubili so se, da se bodo temu uprli. Dragotin / Drago je prepričan, da jim bo papež dal prav: »Nam braniti ne more oče sveti / To, kar pred njim so potrdili / Sam Bog in predniki pred leti« (5. k.). Sam se odloči iti k njemu. Poslovi se od somišljenikov, tudi od brata njegovega dekleta. Skrbi ga za njo. Tedaj se mu približa kakor »prikazen bela« in se mu vrže v naročje. Strah jo je ostati samo, saj so ji enega brata ugrabili Vikingi,7 enega so prodali Madžarom za sužnja in mlajšemu tudi pretijo. Ljubega prosi, naj se iz ljubezni do nje premisli in ne odide na pot. Toda on moško drži besedo in ji razloži smisel lastne odločitve. »Kot Bog daje besedam priča, / Se žarki zarje zasvetijo / In z lučjo zlato napojijo / Polagoma domovje z griča« (16. k.). Avtorju je tu za zgled znamenita 49. kitica iz Prešernovega Krsta pri Savici.
Drugi del — Na poti v Benetke — je sestavljen iz treh šestvrstičnih in desetih štirivrstičnih kitic. Na ladji, ki jo poganjajo sužnji, Drago prepozna Vidinega brata. Komaj ta še utegne zaupati junaku, — ki ne prenese, da tudi po njem udrihajo z bičem, zato krvniku vrne udarec — svojo slutnjo in zadnjo željo: »Ce kdaj se snideš z bratom mojim, / Mi vročo željo srce voli, / Da eno mašo v jeziku svojem / Za mojo dušo naj izmoli...« (9. k.), že »meč zabliska se« in tudi »Dragotina vseka«. (10. k.). Hudo ranjenega ga surovo vržejo na dno ladje, Radota pa »s kletvo« »črez krov / In mrko morje se peneč / V kremplje sprejme ga valov« (12. k.).
Tretji del — V Benetkah — je najobsežnejši, saj vsebuje šestindvajset osem-vrstičnih ali enkrat toliko štirivrstičnih kitic, če kdo takó razume obliko, ker je vsaka od njih na sredi prepolovljena. Prve tri žanrsko upesnjuje-jo vrvež v benečanski luki s številnimi ladjami. Tam je pristala ladja s slovanskimi kristjani, ki so naprodaj za sužnje. Mednje je zdaj uvrščen tudi Drago. »/M/ ed junake, kot kipi nage / Kupec stari že prihaja« (6. k.) in
Vikingi so seveda pesniška zamenjava za Germane oz. Nemce. Zakaj se je zdelo Danilu Benčini že leta 1934 umestno zavarovati pred zgodovinskim poimenovanjem Metodovih nasprotnikov?
se odloči prav zanj. Judova hčerka je preprosila očeta, naj mu odpnejo spone. To je bila zanjo rešitev, saj ji le tako lahko reši življenje, ko čoln po nesreči zadene v ladjo in ona pade v morje. Pri tem se Drago hudo rani in omedli. Odnesejo ga na lastnikov dom. Iz hvaležnosti se mu obeta prostost.
Četrti del ima naslov Na poti v domovino. Šele po sedmih letih se vrača Drago na rodno Moravsko. Nič ne ve, kaj je z Vido, domovjem in rojaki. Na ladji sam trpko premišljuje, kako je papež Štefan prelomil besedo, ki jo je njegov prednik Janez dal svetima bratoma.
Petemu delu po nesreči manjka naslov, po vsebini sodeč se nanaša na vrnitev. Ob sončnem zahodu sonce obseva »/h/ram božji na griču«, v njem pa se »mlad junak««, zahvaljuje, da je našel rojake žive in je njegov dom ostal cel. Trepeta le, kako je z Vido in prosi Boga za svobodno domovino. »Zdaj tiho nekdo se k njemu skloni«. (7. k.): »'O hvaljen, Stvarnik tam v višini, / Da vidim spet te Dragotin, / Tolažba zadnja v boleäni, / Ki težko sam jo prebolim!'«« (8. k.). Brat Rado je mrtev, prav tako njegova sestra Vida. On, duhovnik se je suženjstva rešil z obljubo Vikingu, da ne bo več maševal: »Maševal v jeziku svojem, / Metoda knjige vse sežgal; / V tujem zdaj rojaku mojem / Jeziku bode nauke dal.«« (11. k.) Njegovi rojaki se spet pripravljajo na boj, in prosi Draga, naj prevzame vodstvo, tokrat proti Madžarom, ki so bili pregnali Vikinge. Izroči mu »plavi trak«. (18. k.), ki mu ga je za spomin pustila do smrti mu zvesta Vida. Prost vseh obvez do bližnjih se odpravi v boj. Zadnjih pet od devetnajstih različnih kitic živo spominja na Prešernov Krst pri Savici.
Šesti del — Na bojišču — s po dvema šestvrstičnima in dvema štirivrstič-nima kiticama se delno zgleduje po Uvodu v Prešernov Krst; le da ima baladni konec. Nasprotno od Črtomira je po hudem boju, v katerem so vsi njegovi padli in so »/m/ adžarske krvi okoli potoki«. (2. k.), smrtno ranjen tudi Drago: »Levica junaku počasi se zgane, / Se k ustom približa... / Trak plavi v njej se zasveti. — / Že legajo sence na smrti poljane / In sonce se niža. — / Ž njim dano junaku je umreti ...« (3. k.)
Benčini prav gotovo ni šlo za obnavljanje stare slave, temveč je v zgodovinsko snov skril stisko slovenskih ljudi pod italijanskim fašizmom. Vzporednic med epsko zgodbo in aktualnim dogajanjem ni težko odkriti. Skrivna odločitev za upor proti tujcem je bilo tako z orožjem podkrepljeno gibanje TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka) (Rejec et al., 2002) kakor
duhovniki v Zboru svečenikov sv. Pavla (Pelikan 2002). Razočaranje nad papežem Štefanom, ki se ni držal odloka prednika Janeza v Metodovem času, je enako papežem v času fašizma, ki so bolj popuščali totalitarnemu sistemu, namesto da bi upoštevali božje zakone.
Sv. Ciril in Metod je žensko ljubka pesem (Neubauer 1938, 244) v šestih kratkih štirivrstičnih verzih po meri in stilu ljudske pesmi in z apologeti-ko slovanstva: »Pradedje so davni / zaslišali kic, / sledili mu verno / kot reda ovac. // Saj bil kakor lipa / slovanska mehak, / ko materin spev je / ob zibki sladak.« (3., 4. k.). Motiv dedov je znan že iz pesmi leta 1934.
Ali je 5. julija leta 1938 Slovenec res objavil iz sedmih štirivrstičnih kitic sestavljeno pesem Sv. Cirilu in Metodu (Neubauer 1938, 3) zgolj zaradi njunega godu. Kaj pa če je že meril na nemško invazijo na Poljsko? Kako razumeti verze: »Na sever nosita svobodo in miri / Tam narod prebiva sred širnih poljan« (3., 4. k.). Motiv morja se pojavi že v eni zgodnejših Neubauerjevih pesmi, medtem ko se motiv Marije, ki jo Poljaki zelo častijo, poimensko prvič pojavi šele tu.
Podobno kot Benčina je svoje prepričanje o vrednosti slovenskega jezika skril v snov iz daljne preteklosti, prostorsko pa v neugledno samostansko biblioteko njegov rojak Joža Lovrenčič (Lovrenčič 1939, 98—108): Pater in sholar Joannes sta se dan za dnem »trud^la / sfolianti in fascikli, / z manuskripti, inkunabli / in z vso šaro zapraséno, / ki se nije bil dotaknil, / kdo ve, koliko let nihče.« (98. k.) Še sonce se je posmehovalo njuni zagnanosti. Mar bi uživala življenje na toplem v lepi (primorski) naravi z oljkami, lovorjem, smokvami in grozdjem (98—99 k.). Sholar bi ne imel nič proti, toda skuša ustreči patru. Ta se je čudil, kako da pri prelaganju in pregledovanju »sto in sto foliantov tenkih, / sto in sto sva manuskriptom in knjig ne naletita na en sam »list« »vjeziku / ljudstva tvojega, Joannes, / ljudstva, ki poznam ga dobro / in sem se o njem prepričal,, / da je umno, da je bistro« (99. k.). Da ni »rodilo / še moža, ki bi vaš jezik / v pismo pravil in pokazal-, / da v družini je jezikov / brat med brati iste cene / po lepoti svojih zvokov, / dà jih celó prekaša, / kar uhó mi pravi moje, / ko poslušam ljudstvo todi.« (100. k.) Njegovo izobraženost potrjuje uporaba latinščine in zvedavost o preteklosti okolja, v katerem prebiva.
Sholarju je godilo patrovo vnemanje »za slovensko govorico« in odtlej je še bolj skrbno listal , »da bi našel vsaj sledove / kje domačega pisanja« (101 k.). Končno mu je prišla pod roke »knjiga zaželena — / Chronicon aràs loàque /
a temporibus antiquis / usque adaetatem nostram.« (101 k.) Zamaknil se je vanjo, bral o argonavtih, Jazonu in zlatem runu, Emoni in Devinu, Evga-nejih, Ilirih, Galih, Rimskih legijah, Akvileji, Cezarju, kako »Augustus / in Tiberius in Drusus / širili so tod imperij, / ko je v daljnem Betlehemu / Kraj rodil je nad vse se kraje, / ki po smrti je na križu / svet premagal in zavladal / tudi srcemje ob Soči...« (102—103 k.), bral o Langobardih in Slovencih za njimi (103—104 k.), o devinskem gradu »»na mogočni sivi skali, / da deželi bil bi v brambo« (104. k.), o njegovih pobožnih grofih, cerkvi sv. Janeza Krstnika in samostanu in božji poti v Štivan. Največ da je bilo Slovencev, ki so imeli navado poljubljati »Markov sveti evangelij« in se vpisovati v njegovo evangeljsko knjigo. »So bili med njimi knezi, / za primer naj tu navedem / Svetopolka iz Morave / in še Borisa, ki prišel / k nam je iz bolgarske zemlje. / S knezi velmoj bili so in bilé družine z njimi: / Bojan, [...] / Žitomir in dolga vrsta / drugih še, ki na platnicah / in na robu svete knjige / danes še lahko poiščeš / njih imena ...« (104—105 k.)
Na patrovo željo sholar Joannes bere naprej
In seje še to zgodilo,	ko je Konstantin izumil
da pprišla sta v onih časih	znake za slovensko pismo...
in v Devinu se mudila	Tu v Stivanu Konstantin je,
sveta brata iz Soluna,	kakor gre še zdaj beseda,
kiju Rastislav Moravski	mašo bral iz knjig slovenskih.
iz Bizanca je priprosil,	In potem izvedeli smo,
da v državi bi njegovi	čez dve leti je biló to:
med Sloveni nauk Kristov	papež Hadrijan potrdil
širila in utrjevala	je slovenske svete knjige
v govorici le domači.	in najvišjo čast dovolil
V Rim je takrat pot vodila	je slovenskemu jeziku —
Konstantina in Metoda	v njem so smeli mašo brati
sta s seboj imela učence,	na Moravskem in Panonskem,
petdeset vseh po številu,	kjer postal je škof in nadškof
in s seboj sta še imela	in apostol bil Slovenov
evangelije in liste	sam Metod, ko bratje v Rimu
in obredne svete knjige,	si izvolil bil meništvo
ki sta jih lepó prevedla	et accepto nomine Cyrilli
prva na slovenski jezik,	AJexandriensis obiit... (105—106 k.)
Pater je strmel in navdušeno ugotavljal, da je potemtakem slovenski / slovanski »jezik najstarejši, / kar nam jih je danes znanih / in prišli so v svete knjige. / Le pomisli, šest sto let je / že minilo, kar vaš jezik / sveta brata sta pisah / in vam prve knjige dala! / O, kakó bi rad jih videl, / če že ne typis impressis / tamen saltem manu scriptos!« (106—107 k.). Še naprej sta brala o križarskih vojnah itn. (108 k.), toda Kronika se je hitro končala, »in sholarju je in patru / žal biló, da skrbni pisec / je peró odložil spretno / in da dolge vrste listov, / ki ostali so še v knjigi, / ni poslej nihče popisal« (108).
Liberalno Jutro je objavilo pesem V spomin solunskih bratov (Koritnik 1940, 3). V sklenjenem besedilu je odlomek, ki pojasnjuje, zakaj »sta s v et a nam na večni dm«:
Zato, ker sta ljubila, ne meneč se zase,	ker tlačeno branila sta resnico
Slovenski rod, za prid njegov trpela,	pred licemerstvom, silo in krivico,
]led za večne čase,	ker dvigala sta prapor dela in vesti,
ko k Luči in Pravici sta hlepela,	zato sta s v e t a nam na večne dni (20—27 v.).
12. Peto desetletje 20. stoletja
Sonet Na grobu sv. Cirila (Sardenko	1941, 44) iz pesniške zbirke Roma je ena najbolj kultiviranih in dodelanih pesmi v pričujočem opusu:
Ciril je sebe kakor dar Slovanov	Metod je šel iz Rima; z njim edina
Izročil v tiho sveto last Rimljanov:	Izgube bratske šla je bolečina.
srce mu v srcu svete Cerkve spava.	Za vse Gospodu bodi čast in slava! (1. 2. k.)
Izjavni subjekt se zamisli ob razdalji med grobovoma dveh nekdaj ljubečih se bratov. Prikaže jo s pesniškima primerama morskih obrežij in najlepšega ter najbolj otožnega meseca v letu. Nov je tu motiv družbene diferenciacije: oba zaradi njunih zaslug proslavljajo od gradu do najbolj uborne koče.
Iz časa II. svetovne vojne je zaenkrat znana ena sama zadevna kitica — »da ena bo misel / družila ves rod, / kot sta nas uala / Ciril in Metod.« (Kocelj 1942, 1.) — ki končuje članek Ciril-Metodova ideja pri južnih Slovanih v časopisu Pobratim, ki ga je izdajala jugoslovanskemu kralju podložna vojaška formacija. Značilno, da se je avtor skril pod ime panonskega kneza Koclja iz Metodovih časov. Podobno se je prostorsko utrnila misel nanj odličnemu slovenskemu pesniku z naslovom pesmi Na Blatnem jezeru (Gradnik 1944, 15). Ta melanholično in ironično tematizira,
kako slovenski rod nazaduje tako po zemljiški posesti kot po socialnih razmerah: »Kakó drobila si se vsa ko kruh, / slovenske zemlje rahlomehkaplast! [...] Imeli gore smo in jezer prod / in smo jim dali vsem imena prva; / zdaj nam ostala je le zemje mrva / in smo vratarjev, slug in dekel rod.«
Po II. svetovni vojni je slovenski begunec v Rimu napisal pesniško krščansko veroizpoved »v Boga Psalmistom in Sina, »kakor ga potrjujejo Pisma sveta / Evangelistov«, apostoli in številni drugi:
sveti Avguštin, ki Ga našel je v grehu in kesanju, sveti Tomaž, ki Ga dognal je v premišljevanju, sveti Frančišek, ki Ga objel je v Ljubezni z objemom trpečim, sveti Ignacij, ki Gaje branil s knjigo in mečem žarečim,
sveta Ciril in Metod, ki sta Ga prva oznanjala v našem jeziku (Debeljak 1949: 93). 13. Šesto desetletje 20. stoletja
Dobre deset let pozneje so v stanovskem glasilu Cirilmetodijskega društva izšle štiri pesmi iz cikla Naša Blagovestnika. Prva ima naslov Uslišana prošnja (Sekovanič 1953, 347-348). Pesem je s 5-vrstičnimi kiticami in različno dolgimi vrsticami oblikovno moderna. Negotove razmere niso zgodovinsko opredeljene, metaforizirajo jih pojavi iz narave, kot so »težki oblaki«, »sikajoče strele groze...« in lahko merijo na sodobnost. Motiv brezen je res lahko zgolj naključen, lahko pa zelo zavestno vpleten v besedilo:8 »V temo gre naš korak: / brezna se nam pod nogami režijo.« (3. k.) Lirski osebek prosi za »sončnega moža, / da v temo nam luči božje da!« (3. k.) V ozadju prošnje je svetopisemski odlomek o Samarijanki in živi vodi (Jn 4,7-15). Zgodovinsko gledano, je resničen in posrečen odgovor: »/K/je je živa voda. / Dobili smo Cirila in Metoda!« (5. k.)
Himnična pesem Sveta brata (Sekovanič 1953: 348) je posvečena njunemu godu. Tokrat niso različno dolge le vrstice, ampak tudi osem kitic. Lirski osebek njune zasluge omejuje izrecno na »slovensko besedo« (3. k.), teološko in antropološko pa jima da najvišje priznanje doslej: »O blažena apostola! / Dala sta nam življenje — / (brez vere ni življenja).« (4. k.). Njegova utemeljitev za takšno oceno je izjemna: »V božjem Srcu sta nas rodila. / V božji krvi sta nas umila« (5. k.). Prvič se v tem kontekstu pojavi slovensko poudarjeno Marija: »In Mater Marijo sta nam dala, / Njo, ki je naših src
Če to drži, je bil avtor zelo pogumen, še toliko bolj glede na mesto objave. Ali pa je upal, da bo s tem kolikor toliko zavarovan?!
Kraljica, / Njo, ki je vernih Slovencev Vodnica.« (5. k.) Zahvalo na koncu spremlja — glede na tedanje okoliščine — pretresljiva prošnja, da bi »v naših dneh« (6. k.) njuno delo znova oživelo.
Naslov Vladiki Cirilu — sjavcu (Sekovanič 1953, 348—349) meri na svetopisemskega sejalca (Mt 13,1-9), vendar v globoki zavesti ničevosti (1 Kor 3,7): »'Gospod — nič nisem jaz, / ki sejem — / vse si Ti, / ki daješ rast« (3. k.). Ob tej pesmi kakor tudi sicer ob ciklu se poraja vprašanje, ali je njen avtor imenovan s pravim imenom ali je psevdonim za kakšno bolj zveneče pesniško ime, morda iz kroga katoliškega ekspresionizma. Brezsnovna metaforika in pozlata spominjata na Antona Vodnika:
Sejalje...	v sončni dan... (1. k.) Kot bi sipala bakla
iskre preko nočnih poljan —	In je sejal,
zlato zrnje mu je iz rok polzelo	da so mu kaplje srebrne
in gorelo	zagorelo čelo oblike (2. k.)
Tudi figura ponavljanja ni mehanična, temveč prepleta celotno pesem iz šestvrstičnih razgibanih kitic kakor zelenje »polje Slovenov v sveži pomladi« (6. k):
Sejal je... (1. k.)
In je sejal,, (2. k.)
In je sejal (3. k.)
In je sejal in sejal — (5. k.)
In koje setev končal (6. k.)
»je šel v večni Rim / inje tam mirno zaspal« (6.) Zaspal pa je tudi njegov brat. Metod ni umrli (Sekovanič 1953, 349—350). Čeprav to sporočajo »/g/oz-dovi« in »vetrovi«. Metod je tu prvič počaščen kot »oče« (1. k.), »naš oče« (9. k.= 29. v.). Cvetje tu prvi hip deluje motivno, v resnici pa gre za razsno-vljeno metaforiko: »Naš veliki apostol / še vedno za Kristusom hodi / preko slovenskih gora / za rožami, ki vzklike so / iz božjega srca ...« (5. k.) Otožnost, ki praviloma preveva ciril-metodijsko motiviko, tokrat preveva vedro razpoloženje. »Kristus« je »dahnil vanj mladosti večne pečat« (6. k.). »In srce mu je veselo« (8. k.):
'Ali se vam nisem dal vsega?	Metod seje nasmehnil
Ali vam nisem prinesel evangelija? /	In šel mimo nas
Ali niste pili iz keliha /	Kot senca tihe skrivnosti... (11. k.)
božje Modrosti?'« (10. k.).
14.	Sedmo desetletje 20. stoletja
Leta 1963 je preteklo 1100 let od prihoda svetih bratov na slovansko ozemlje. Zato se je vsaj glasilo Krajestvo božje čutilo dolžno objaviti hvalnico (Beličič 1963, 32) njima v spomin. V sicer standardni obliki štirih štirivrstičnih kitic in besedni zvezi »vere luč« se množinski lirski osebek veseli tako častitljive obletnice. Novost pa je »pogum«, ki ga pri tem poudarja. Za (slovensko) besedo iznajde enkratno metaforo: »In dala sta nam zlati ključ: / Besedo — za vse brate vez, / A zoper tuje roke jez.« (4. k.)
Že na naslednji strani iste revije je bratoma Sv. Cirilu in Metodu (Markuža 1963, 33) posvečena lirična impresija z metaforiko iz narave.
Slovanska apostola (Janežič 1963, 34—36) je »zborna recitacija« za zbor fantov in deklet v slovenskih narodnih nošah. Besedilo je na videz preprosto in učinkuje predvsem s ponavljanjem posameznih besednih zvez, kar v tem primeru ni toliko estetsko kot pedagoško načelo: da bi temeljne zasluge svetih bratov prišle mladim čim bolj do živega. Pozornosti vredno je, da je poleg Velike Moravske tu omenjena tudi »širna Panonija« (14. v.), ki se v obravnavani motiviki na splošno spregleduje. Glede na okolje Slovencev v zamejstvu, v katerih je bila pesnitev izvajana, je še kako pomemben in tehten poudarek o enakopravnosti narodnosti in jezikov: »Vsi smo enakipredBogom, / sta srčno učila« (24—25 v.) »Injezik vseh ljudstev / je kakor kelih za sveto daritev.« / Svet kelih za sveto daritev. / Jezik vseh ljudstevje svet« (27—29). Je pa to prvo besedilo, ki se ne ozira samo v preteklost, temveč tudi v daljno prihodnost: »Za novih tisoč sto let / nam bodita rešnjapot;, / sveti Ciril in Metod.« (80—82 v.)
15.	Deveto desetletje 20. stoletja
Leta 1985 je preteklo 1100 let od smrti svetega Metoda. Verjetno zato sta bili že v 1. številki Mladike objavljeni dve pesmi. Sveti Metod (Miklavec 1985, 63) je dokaj priložnostno besedilo, vendar je po dveh desetletjih le obudilo spomin nanj, ki je »ualljubezen do Boga, / do naroda in vseh ljudi.« (3. k.). V celotni pesmi je predmet nagovora, šele pred koncem se po zaslugi primere lirski osebek spretno predstavi v prvi osebi množine: »Ljubili bomo jezik svoj, / krščansko vero, kakor ti« (4. k.). Sonet Hvala, sveti Metod (Miklavec 1985, 67) je oblikovno neoporečen, vsebinsko pa ne presega večine besedil te vrste.
Sklep
Zadnja pesem iz ciril-metodijskega opusa Svetima Cirilu in Metodu, pogo-lobjipošti (Kos 1998: 179) je bila objavljena v Argentini. Napisal jo je slovenski misijonar, ki se je podal še veliko dlje, kakor sta to storila njegova prednika. Lirski osebek se vanju ozira z zadoščenjem, da »svobodni živimo v slovenski državi — /povejta, če ni to Ljubezni povest!««, (1. k.). Nanaša se na sedanje slovenske razmere: teži ga vprašanje slovenske razdeljenosti:
Nasproti sovražniku skupaj stojimo. Nasproti preteklosti naši — pa ne. Kot da se celotne resnice bojimo... In vendar se — %anjo do smrti borimo, za to, kar v resnici Slovenija —je! (2. k.)
Po japonsko obzirno — »v zahvali je prošnja in v prošnji je up!« — (3. k.) se jima priporoča za Svetega Duha, da bi se stare zamere poravnale.
In smo na izhodišču. Zavest slovanske verske in jezikovne in narodne razdeljenosti je bil zelo očiten na začetku tega opusa, potem je zbledel. Zdaj pa, kot da se je strnila in zbila zgolj na slovenska tla.
Pripis 1. Rokopisi
Kršovščak (Mala Nedelja, avgust 1995) je besedilo neznanega avtorja, ki se ozira na folklorno pripoved, da je ime vasi nastalo ob spominu na sveta brata, ki da sta tam krščevala, zato je posebno cenjena voda »/i/ z vira Kršovščak« (9. k.): »Kot pravi izročilo / Z davnine tu rodov, / Naj brata iz Soluna / Delila sveti krst.« (2. k.) Izjavni osebek želi, da se to sporočilo predaja naprej: »'Z devetega stoletja / Kristjani tu žive. / Spomin, zahvala bodi / Metodu svetemu.'««.
2. Uglasbitve
Nekaj pesmi o svetih bratih Cirilu in Metodu je bilo uglasbenih. Eno od besedil O sveta brata slavljena zanje je napisal Gregorij Pečjak.9 Enako besedilo, ki mu je dodana še ena kitica,10 je zapisal Herman Jerkič iz
Letnica ni znana. Pesem mi je poslal 6. 5. 1994 Florijan Božnar, župnik na Vrhniki. Hrani se v osebnem arhivu.
Del svetlih vama plačal ni / minljivi svet, / junakom dobrot deli / samo Bog vojnih čet. / Dodeli jima, o Gospod, / naj ljubi te slovenski rod.
Dobravelj na Vipavskem (Cesta, 5. 6. 1994). Opevajmo junaka dva je pesem iz štirih štirivrstičnih kitic, pridobljena kdove kdaj brez vsakršnih podatkov. Le dejstvo, da je zapisana na notnem črtovju, dokazuje njeno funkcijo. Vsekakor je mednarodno, vendar še predkoncilsko zasnovana; njena tretja kitica se glasi: »Bolgar in Ceh in Moravan / nebeške lua vživa dan, / in v Petra Cerkev radostne / hite neštete množice.«
Ob obletnici, ko je Janez Pavel II. proglasil sveta brata za zavetnika Evrope, je bilo uglasbeno besedilo Sveti Ciril in Metod iz dveh petvrstič-nih kitic.11 Zaenkrat ni znano, kdo ima zasluge za njeno besedilo in uglas-bitev. Najbrž se prav tako poje pesem Sv. Ciril in Metod, ki jo je v treh štirivrstičnih kiticah zapisal v letih 1938—1939 Franc Žižek—Hrašenski.12
Odnosnice - Objave (po kronologiji) II
30.	Andrejevič, Matvej. 1901. Pesem med obednjo na čast svetemu Kirilu in Metodu. Zgodnja Danica LIV: list 38, 297-298.
31.	Neubauer, Franjo. 1901. Vihar. Mir 20: št. 27, 105.
32.	—l— . Vigilija sv Cirila in Metoda. Zgodnja Danica LIV: list 27, 209.
33.	Cirilov [= Pregelj, Ivan]. 1903. Danica I (LVI): list 25, 193.
34.	Miroselski [= Alojzij Merhar]. 1904. 5.VII. Slovanskima blagovestnikoma 1904. Danica II (LVII): list 26, 200.
35.	Ciriljev [= ? ]. Sveta brata Ciril in Metod na Slovenskem. Naš dom X: št. 13, 191— 192.
36.	Brojan [= Berlec, Evstahij]. 1910. Slava Cirilu in Metodu! Naš dom X: št. 13, 195.
37.	Starogorski [= ?]. 1910. Ciril — Metodov kres. Naš dom X: št. 13, 195.
38.	Berlec, Evstahij. 1918. Občutje na praznik sv. Cirila in Metodija. Cvetje [z vertov sv. Frančiška] 35. št. 7/8, str.185.
39.	Berlec, Evstahij. 1919. Apostola Slovanov. Cvetje [z vertov sv. Frančiška] 36, št. 7, 113.
40.	Gregorčič, Simon. 1925. O sv. Cirila in Metoda godu. Koledar Goriške Matice. Gorica: Goriška Matica.
11	Iz Škofje Loke jo je kapucin Rafael Jenko 25. maja 1981 poslal Jožici Pizzoni in po njeni zaslugi je prišla v tukajšnjo evidenco.
12	— . Račenski Vrh, št. 42. p. Radenci. Prepisal jo je Jože Harnik, Maribor 2001—2002, št. 31 in uvrstil v Zbirko koledniških in drugih pesmi.
41.	Pogačnik, Jože. 1927. Naš duhonosec. Kraljestvo božje. Glasilo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in Bratovšane sv. Cirila in Metoda v Mariboru IV: št. 1, 9—10.
42.	Silvin Sardenko [= Alojzij Merhar]. 1927. Cirilova slovesna molitev. Kraljestvo božje. Glasilo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in Bratovšane sv. Cirila in Metoda v Mariboru IV: št. 1, 30.
43.	Neubauer, Franjo. 1934. Slovanski praznik. Slovenec 62: št. 149, 3.
44.	Neubauer, Franjo. 1934. Slovanska apostola. Bogoljub XXXII: št. 7, 152.
45.	Neubauer, Franjo. 1934. Najdražji zaklad. Bogoljub XXXII: št. 7, 152.
46.	- [= Vovk, Joža]. 1936. Himna sv. Cirilu in Metodu. Domoljub 49, št. 27, 401.
47.	Čin Čaj [= Benčina, Danilo]. 1937. Tuja beseda: I. Smrt sv. Metoda; II. Na poti v Benetke; III. Benetke; IV Na poti v domovino; V [Vrnitev]; VI. Na bojišču. Stem-piharski koledar za leto 1938. Trst.
48.	Stanek, Leopold. 1937. Sv Ciril in Metod. Ave Maria 29: št. 7, 17.
49.	Neubauer, Franjo. 1938. Sv. Ciril in Metod. Vigred XVI: 244.
50.	Neubauer, Franjo. 1938. Sv. Cirilu in Metodu. Slovenec 66: št. 151, 3.
51.	Lovrenčič, Joža. 1939. Sholar iz Trente, ep izXVI. Stoletja. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.
52.	Koritnik, Griša. 1940. V spomin solunskih bratov. Jutro 21, št. 154; 3.
53.	Sardenko, Silvin [= Alojzij Merhar]. 1941. Na grobu sv Cirila. Roma. Ljubljana: samozaložba: 44.
54.	Kocelj. 1942. Ciril Metodova ideja. Pobratim II: št. 13, 1. [Arhiv Slovenije, referat II, F 20/I].
55.	Gradnik, Alojz. 1944. Zadnje straže / Na Blatnem jezeru, »Bazovica« 4, št. 106, 9. 4. [19]44, 15.
56.	Debeljak, Tine. 1949. Crna maša. Buenos Aires: Založba Svobodne Slovenije.
57.	Franc, Sekovanič. 1953. Iz cikla »Naša blagovestnika«: Uslišana prošnja; Sveta brata; Vladiki Cirilu — sejavcu; Metod ni umrl! Organizacijski vestnik Cirilmetodijskega društva Ljudske republike Slovenije IV: št. 8—12, 347—350.
58.	Beličič, Vinko. 1963. Beseda ~ Bratska vez. Kraljestvo božje. Ob 1100-letnici prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane. Rim-Trst, 32.
59.	Markuža, Aleksej. 1963. Sv. Cirilu in Metodu. Kraljestvo božje XXI. Ob 1100-letnici prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane. Rim-Trst, 33.
60.	Janežič, Stanko. 1963. Slovanska apostola. Kraljestvo božje. Ob 1100-letnici prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane. Rim-Trst, 34—36.
61.	Miklavec, Albert. 1985. Sveti Metod. Mladika XXIX: št. 5/6, 63.
62.	Miklavec, Albert. 1985. Hvala, sveti Metod. Mladika XXIX: št. 5/6, 67.
63.	Aškerc, Anton. 1991. Za praznik sv. Cirila in Metoda. Zbrano delo VI. Ljubljana: DZS, 44.
64.	Aškerc, Anton. 1991. Sv. Ciril in Metod, Zbrano delo VI. Ljubljana: DZS, 7-9.
65.	Kos, Vladimir Kos. 1998. Svetima Cirilu in Metodu, po golobji pošti. Meddobje / Entresiglo XXXII, št. 3-4, Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, Argentina: 179.
66.	Pernat, Janez. 2007. Ciril in Metod. Ko Bistrice je%je šumel.. Izbrala, uredila in spremno besedo napisala Marija Makarovič: Mohorjeva založba.
Rokopisi
67.	— . Sv. Ciril in Metod. Zbirka koledniških in drugih pesmi. Zapisano v letih 1938— 1939. Zapisal Franc Žižek. Hrašenski — Rački Vrh, št. 42. p. Radenci. Prepisal Jože Harnik, Maribor 2001—2002.
68.	— . Kršovščak. Mala nedelja, avgust 1995. Uglasbena besedila
69.	Pečjak, Gregorij. O sveta brata slavljena. Uglasbil Anton Foerster. Poslal Florijan Božnar, Vrhnika 6. 5. 1994.
70.	Silvin Sardenko [= Alojzij Merhar]. 1927/28. Ciril-Metodov mladi rod. /Nova budnica v spomin 1100 letnice rojstva sv. Cirila. Vrtec 58: 7.
71.	— . Sveti Ciril in Metod. Cesta, 5. 6. 1994. Zapisal Herman Jerkič, Dobravlje na Vipavskem. [Varianta št. 59 + ena kitica več.]
72.	— . Opevajmo junaka dva. Uglasbil Jurkovič.
73.	— . Sveti Ciril in Metod. Ob obletnici proglasitve za zaščitnika Evrope / Pp. Janez Pavel II. Za moški zbor priredil Franc Potočnik. Škofja Loka, 25. V 1981. Jožici Pizzoni poslal p. Rafael Jenko.
Druge reference
Pelikan, Egon. 2002. Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom. Ljubljana: Nova
revija.
Rejec, Albert, Tone Černač in Jože Vadnjal. 1995. Pričevanja o Tigru. Ljubljana: Slovenska matica.