Ljudsko šolstvo in učitelj- stvo v Trstu in njegovi okolici. I. Zgodovinski obris. Prvega učitelja, ki ga je plačevala tržaška občina, omenja kronika v letu 1328. Bil je to nekak ,,magister gramaticae", ki je poučeval tržaško mladino v latinščini. Nekoliko kasneje (1342.—1365.) se omenja že nekega ,,rectorja scholarum". Za tema so prišli v lepi vrsti še drugi magistri, večinoma donia iz Italije. L. 1500. se je tržaško šolstvo razširilo ter postalo dostopno tudi nižjim slojetn. V tej dobi je prejemal magister letne plače 100 dukatov. L. 1620. preide tržaško šolstvo v roke Jezuitov, ki so ustanovili šestrazredno gimnazijo, skrbeli kolikortoliko tudi za elementarni pouk ter poučevali okoličanske poljedelce kdajpakdaj v kmetijstvu, slednje bržkone v slovenskem jeziku. Poleg njih je učil od 1. 1628. naprej na prošnjo nekaterih patricijev zopet od občine z letnimi 150 dukati plačani magister, in to vkljub protestom Jezuitov, ki so zahtevali zase monopol mladinske odgoje. L. 1773. pa se razpusti jezuitski red, in vlada nadomesti njegove šole v Trstu z netnško gimnazijo, ki ji je bila pridejana tudi nemška glavna normalka (1775.). Benediktinke pa ustanove nekaj let kasneje (1784.) prvo dekliško šolo v Trstu, seveda tudi nemško. Ta dekliška normalka se je kmalu razvila v večrazrednico. Nji se je 1.1854. pridružila še ženska preparandija, ki je obstajala 18 let. V tem razdobju so ustanovili tudi prvo redno ljudsko šolo v naši tržaški okolici, in sicer na Opčinah 1. 1798. Francoske okupacije niso mnogo izpremenile na tržaškem šolstvu, če izvzamemo začasno uvedbo francoščine kot šolski predmet o priliki tretje okupacije Trsta po Francozih. Ustanovile so sevtejdobi tri druge okoliške šole, in sicer na Katinari (1804.) v Barkovljah in Bazovici (1805.). Po odhodu Francozov odpre avstrijska vlada zopet prejšnjo normalko (1. 1818.) v starem mestu ter štiri trivialke v drugih delih mesta, ki so jih pa zaprli, ko so leta 1826. ustanovili še drugo normalko v novem mestu. Sicer pa je tedaj in še pozneje cvetela v Trstu cela vrsta privatnih šol. Med slednjimi je spomina vredna še zdaj obstoječa srbska zasebna šola, ustanovljena 1. 1787. ter vzdrževana od srbske cerkvene občine. Plače učiteljev tedanjih c. kr. normalnih šol v Trstu so znašale 400 letnih gold., javnatelj šole pa je užival letno 450 gold. Šolsko nadzorstvo so preskrbovali kanoniki; šola je bila pod vplivom duhovstva. Učiteljstvo je sprejemalo svojo stanovsko odgojo v polletnih tečajih, pridodanih normalki. Leta 182 7. so ustanovili šolo v Škednju, sedaj najmočnejšo šolo v okolici ter prvo slovensko ljudsko šolo v okolici, ki se je (1. 1902.) razširila v petrazrednico. Leta 1842. so se pričele tržaške ljudske šole nacionalizovati, t. j. uvedli so v mestne šole italijanski učni jezik. Tedaj je bilo v mestu pet javnih ljudskih šol, ki so bile pod vodstvom katehetov. V tej dobi se uvede šolsko petje in telovadba v šole. V svrho šolske telovadbe se je postavila leta 1846. provizorna lopa, ki se je umaknila pozneje moderni stavbi občinske telovadnice, v kateri še danes otroci mestnih ljudskih šol uživajo pouk v telovadbi. Pri tej priliki omenjam, da na okoliških šolah telovadba še danes ni učni predmet. Ljudske šole v tržaški okolici so še danes brez telovadnic. Okoliško učiteljstvo žrtvuje tupatam svoj prosti čas, da proizvaja s šolsko mladino vsaj mladinske igre. Od leta 1849. do 1854. je sijala nada, da postane ljudska šola lajična. Nada je kmalu izginila. Vendar so se v teku teh petih let tržaške trivialke razširile v triraz- rednice, normalke pa v štirirazrednice; latinski jezik je izginil iz ljudskih šol, uvedel se je pa pouk v realijah. Učit. preparandija je postala 1. 1848. enoletna, 1849. pa dveletna. Med predmeti preparandije dobimo tudi pouk v slovenščini. V tem razdobju se ustanove tudi okoliške ljudske šole v sv. Križu (1. 1845.), v Sv. Ivanu (1854.), na Proseku (1854.) in v Rojanu (1. 1862.). Te šole, devet na številu s prejšnjimi so bile enorazrednice; učni jezik je bil slovenski. Novi šolski zakon z dne 14. maja 1869. izpremeni tudi tržaško šolstvo temeljito. Šole se rešijo duhovskega nadzorstva in vpliva. Tržaška občina dobi v tem tudi ljudske šole v svoje roke. Ljudske šole dobe naslov: občinske ljudske šole. Tržaški magistrat stavi vse dosedanje učit. osobje v disponibiliteto in razpiše natečaj za nova imenovanja. Učiteljem se določijo plače od 550 do 700 gold., učiteljicam od 350 do 450 gold. letno. Dne 16. septembra in 9. oktobra 1868. imenuje tržaški občinski zastop v svoji seji 74 učiteljev za ljudske šole v mestu in dne 13. oktobra 1868. pall učiteljevza okoliške slovenske ljudske šole, ki jih je bilo po ustanovitvi ljudske šole v Trebčah (1868.) deset; število, ki se do danes ni izpremenilo. Novoimenovani okoliški učitelji so bili: Anton Valentič, Ed. Tavčer, Jur. Bonin, Mat. Masten, Mih. Urbančič, Jož. Toros, Ed. Mozetič, Karel Kaligar, Jak. Cenčur, Jož. Jančar, Iv. Šlunder. Ti okoliški učitelji so uživali letno plačo 450 gold. Naloženo jim je bilo, da se tekom dveh let usposobe^ v italijanskem jeziku kot predmetu na tržaškem učiteljišču. Tržaška preparandija se je namreč z novim šolskim zakonom izpremenila v učiteljišče. To učiteljišče je bilo leta 1875. premeščeno v Koper, njegov slovenski oddelek pa leta 1909. iz Kopra vendar enkrat v Gorico. Leta 1875. se v področju tržaškega občinskega sveta ustanovi stalna šolska komisija. Istega leta se izdela na podlagi novega šolskega zakona. podrobni in splošni učni načrt za mestne ljudske šole, štiri leta kasneje za okoliške. V desetletju 1870—1880. je omeniti še sledeče uredbe: Dosedanje javne preizkušnje učencev ter njih obdarovanje in vse s tem činom združene slavnosti se opuste. Odpravi se šolnina z ljudskih šol (1871.). Odpro se peti razredi na mestnih Ijudskih šolah (1875.), 1. 1877. pa se razširijo te šole v osemrazrednice. Odpravi se »nedeljska" šola v mestu. Poročenim učiteljicam se ne dovoli nadaljno službovanje (1880). Slednji ukrep je prišel 1. 1909. zopet na dnevni red v neki občinski seji, in zdi se, da se ga bo odpravilo vbodoče. V najnovejših časih se zidajo v Trstu velikanske, moderno opremljene ljudskošolske stavbe; v okolici pa so šolska poslopja tuintam še pomanjkljiva, osobito kar se tiče notranje opreme. Leta 1898. se ustanovi v Trstu šola za gluhoneme. Leta 1905. pa se uvede v tržaške okoliške šole zopet šolska maša vkljub protestu in začasni opoziciji učiteljstva. Zaradi napredujočega ljudskega šolstva se je število analfabetov v Trstu izdatno znižalo, od 34°/o leta 1875. do 14°/o leta 1900., odstotek je pa še vedno precej visok. Sklepčno omenjamo še, da je mesto Trst z okolico še danes brez deželnega šolskega zakona. II. Sedanje stanje ljudskih šol. V svoj proračun je stavila tržaška občina leta 1909. postavko 2,557.470 kron za pokritje stroškov, ki jih provzroča njeno šolstvo, v prvi vrsti ljudsko šolstvo. Stanje tržaškega ljudskega šolstva je bilo v letu 1908./09. sledeče: 1. V mestu imamo 16 šol, od teh je 9 samo ljudskih šol, petim ljudskim šolam so pridružene meščanske, dve meščanski sta samostojni. V vse te šole je bilo vpisanih 16.429 učencev. Poučevalo je na njih 332 učnih oseb ter 22 katehetov. 30 učiteljev in 24 učiteljic je poučevalo v meščanskih šolah, ostali v ljudskih, in sicer 127 moških in 152 ženskih učnih oseb. Ljudske šole so z malimi izjemami štiri- ali petrazredne, meščanske petrazredne. Učni jezik je italijanski, od 4. razreda naprej pa telovadba in ženska ročna dela. Šolsko leto se pričenja 16. septembra in končava pričetkom julija. 2. V okolici štejemo danes 11 ljudskih šol. Od teh je sedem izključno slovenskih, trem so pridejani italijanski oddelki, ena (ustanovljena 1. 1907. v Sv. Ivanu) izključno italijanska. Po notranji organizaciji štejemo, kar se slovenskih šol, oziroma slovenskih oddelkov tiče, sedem petrazrednic, dve štirirazrednici, eno dvorazrednico; kar se pa italijanskih oddelkov ali šol tiče, dve petrazrednici in dve štirirazrednici. Meščanskih šol ni v okolici. V te šole je bilo vpisanih 4876 učencev, 2464 deklic, 2412 dečkov, in sicer 3725 v slovenske šole, 1151 pa v italijanske. Na vseh okoliških šolah je poučevalo 88 učnih oseb, 43 moških, 45 ženskih, od teli prideljenih slovenskim ljudskim šolam 63 (-[- 3 voditelji ljudskih šol z obema oddelkoma, izprašani iz obeh učnih jezikov, ki pa so popolnoma oproščeni šolskega pouka), prideljenih italijanskim ljudskim šolam 22. Na slovenskih ljudskih šolah se od II. razreda naprej poučuje italijanščina kot predmet. Šolsko leto se pričenja in končava kakor v mestu. Ljudskim šolam v okolici so pridejani (po 6. šol. letu) takozvani nadaljevalni tečaji, ki pa večinoma le životarijo. Mestna občina vzdržuje nekaj let sem v mestu in okolici tudi večerne šole za odrasle, osobito analfabete, toliko z italijanskim kolikor s slovenskim učnim jezikom. Vendar ti tečaji niso predobro obiskovani. Plače ljudskošol skih učiteljev v okolici (po določbi seje občinskega sveta z dne 21. decembra 1906.), ker le ta pride v poštev, če govorimo o slovenskih ljudskih šolah, znašajo: učitelji (oziroma voditelji) I. plač. razreda 2350 K letne plače II. „ „ 2000 „ „ III. „ „ 1600 „ „ podučitelji, že usposobljeni, 1200 K, ne še usposobljeni 1000 K, učiteljice: I. plač. razreda 1900 K letne plače II. - „ 1650 - „ III. „ „ 1350 „ „ podučiteljice od 800 do 1000 K. Stanarina za učitelje I. in II. plačilnega razreda v spodnji okolici letnih 700 K, onih III. plač. razreda 600 K- Za učiteljice v spodnji okolici znaša stanarina v I. in II. plačilnem razredu 560 K; v III. plačilnem razredu 480 K. V gorenji okolici znaša stanarina za učitelje vseh treh razredov 450 K; za učiteljice ^400 K. Stanarina se všteje v pokojnino. Učitelji (učiteljice) spodnje okolice so glede plač popolnoma ekviparirani z ljudskošolskimi učitelji (učiteljicami) v mestu. Petletnine, šest na številu, se računajo učiteljem v mestu in okolici od dneva izkušnje usposobljenosti in znašajo po 200 K ena; za učiteljice 150 K. Službena doba traja 35 let, delegaciji pa je dano prosto všteti v ta leta tudi službeni čas pred usposobljenostnim izpitom. Dve tretjini vseh učiteljev in učiteljic uživa lahko plačo II. razreda, plačo I. razreda uživajo učitelji (učiteljice), ki so dovršili 20. službeno leto, vračunljivo za pokojnino. Opravilna doklada v okolici znaša od 140 letnih kron do 240 kron. S to regulacijo učiteljskih plač je postalo tržaško učiteljstvo gmotno bolj neodvisno kot je bilo kdaj. III. Socialno stališče slov. učiteljstva. . BOd občine imenovani učitelji (slov.) so se izpreobrnili le prehitro v nevarne agitatorje. Oni so začeli osvojevalno politiko, ki bi imela s podporo vladnih uradnikov ugroziti položaj italijanskega prebivalstva", je izjavil dne 1. decembra 1900. tržaški poslanec dr. Pitacco v dunajski zbornici. Tej izjavi, oziroma temu priznanju slovenskemu tržaškemu učiteljstvu nekoliko komentarja. Po hudem trpljenju, po težkih bojih si je slovensko učiteljstvo tu ob Adriji slednjič vendarle priborilo svobodo mišljenja in dejanja. Iz onega učiteljstva, ki nekoč često ni maralo, oziroma ni smelo govoriti svojo slovensko materinščino po hodnikih slovenskih šol, so se izlevili neustrašeni borilci za napredek in pravo svojega stanu, svojega naroda, najubožnejšega med vsemi. Pridobilo si je to učiteljstvo z železno značajnostjo in z resnim, moškim delom pod najneugodnejšimi razmerami splošen ugled pri svojcih, a deloma tudi pri sodeželanih italijanske narodnosti. In člani tega naroda, direktni predstojniki tržaškega učiteljstva, postopajo danes, dobro umevajoč duh in tok časa, vse drugače, rekel bi kavalirski s svojitn slovenskim učiteljstvom, ki ljubi tržaško zemljo in svoje ljudstvo, vzraslo v senci starodavne helebarde. Ce kdo kdaj danes napada slovensko učiteljstvo v Trstu, so to za grmom se skrivajoči predstavitelji najnovejše ,,cvetke" slovenske tržaške politike — slovenski krščanski socialci! — Všeč jitn pač ni svoboda mišljenja tržaškega slovenskega učiteljstva, svoboda, ki nam jo jamči zakon in tradicija našega slavnega mesta. Kakšen ugled pa uživa tržaško slovensko učiteljstvo med svojim ljudstvom, so nam pokazale slednje občinske volitve v Trstu, na katerih sta bila izvoljena kot občinska zastopnika, oziroma deželna poslanca za okolico vrla naša tovariša Josip Pertot in Štipe Ferluga. Slednji je celo od vseh izvoljenih slovenskih poslancev (12) sprejel pri volitvah največje število glasov. Učiteljstvo je dandanes v življenju tržaških Slovencev faktor, s katerim se rado računa. Intenzivno sodeluje ono skoro v vseh slovenskih društvih našega mesta in okolice, naj bodo ta društva prosvetnih, gospodarskih ali drugih stremljenj. Samostojno je pričelo slovensko tržaško učiteljstvo s prirejanjem roditeljskih sestankov; v zvezi z akad. fer. društvom -Balkan" pa je ustanovilo akcijo za javna ljudska predavanja v Trstu in okolici. Z lastnimi prispevki ter velikodušno podporo ,,Tržaške posojilnice in hranilnice" je preskrbelo vseh deset okoliških slovenskih ljudskih šol z mladinskimi knjižnicami. Kakor sanje se zdi to človeku, ki je še živel v prejšnjih razmerah, a vidi danes to smotreno gibanje. Osobito pa se je pospešil tempo temu gibanju od dneva sem, ko se je ustanovilo ,,Trž. slov. učit. društvo", eno najmlajših v krogu naše stanovske organizacije. Italijanski učitelji so združeni v svojem trž. učit. društvu že od 1. 1869. (23. marca) sem, nas pa so tlačile razmere ob tla. V zakotnih krčmah so se zbirali narodno čuteči tovariši k redkemu razvedrilu, k medsebojni vzpodbuji. Ali pred leti so se razmere izpremenile v toliko, da je bilo možno misliti na ustanovitev slov. učit. društva v Trstu. Posebno po neumornem prizadevanju tov. Ant. Germka se je ta namera tudi uresničila. Dne 6. maja 1906. je imelo slov. trž. učit. društvo svoj ustanovni shod. K. tetnu našemu društvu je pristopila ogromna večina naših učiteljic in učiteljev v Trstu in okolici. Res, da še čaka velika množica dela slov. trž. učiteljstvo. A led je prebit, hvala našim neomajljivim ,,veteranom". Res, da ni naša pot že danes postlana z rožicami. Ali v zvestem tovarištvu stoje stari bojevniki in mladi sokoli. Čist je naš namen in plemenito naše delo v prospeh našega stanu, našega šolstva, našega ljudstva. Naš prapor pa nosi napis: Svobodni sinovi svobodnega mesta! Ferdo Plemič.