Nova (meterska) mera in utež. 0 tem se je že veliko pisalo in govorilo tistim, ki znajo brati in pisati. Takim ni ravno posebno težko dopovedati kaj novega ali nenavadnega, ker njih um je že kolikor toliko zbistren, ako pa vendar le ne razumo, kar se jim pripoveduje, jim pa pravimo: kupite to ali uno knjigo, kupite si na pr. razmere med staro in novo mero, in potem bote vse vedli, kar poglejte v te bukve! tam je vse zapisano; a koliko je pa ljudi, ki ne znajo ne brati, niti pisati, a vendar kupčujejo in barantajo, in kupujejo, kar potrebujejo v vsakdanjem življenji. Takira bo treba stvar, kakor navadno pravimo, bolj po domače povedati, treba jim bo novo mero na podlagi stare razjasnovati, da to razumo in se obvarujejo škode pri kupčiji. Koledar družbe sv. Mohorja ima tudi letos, kakor je imel lani, poduk o novi meri v prav domači in umevni obliki; želeli bi, da bi se ta poduk v vsaki hiši, v vsaki veški kerčmi bral, ker le tako je mogoče, da se narod privadi nove mere. nTov." se je naraenil, poglavitne točke iz tega poduka posneti in podati švojim č. bralcem v prosti besedi, da se ta nauk, kolikor je nad učitelji, širi med prosto ljudstvo, ki ne utegne veliko brati, pa se tudi ne rado ukvarja s teoretičnimi nauki, marveč vsako reč djansko preudarja, in kedar se mu n. p. kaj pripoveduje od nove mere, precej zastavi praktično vprašanje, koliko je to po naši stari raeri, in po čem boino posihmal prodajali iu kupovali to reč, katero smo po starem tako in tako kupovali? Tedaj k stvari. A. Dolgostne mere. Mera za dolgost je meter; ž njim se bode merilo po novem, kakor se je poprej merilo s sežnjem ali ldaftro. Toda meter je na pol krajši, tako dolg je kakornaš navadni pašet, s katerim namerimo tri čevlje ('), le za dva palca (") ali dve coli (natanko 1 palec in 11 y2 čertic) je daljši kakor sedanji pašet, in ima skoraj 38 palcev sedanje mere. — Kedar si to dobro zapomnimo, potem je lahko zraeriti kako drevo po starem pašetu. Ako pridenemo, kedar drevo merimo, k vsakemu pašetu še dva palca, imamo dolgost drevesa po metrih; n. p. Antonovec je premeril hrast po stari meri in je najdel, da meri 6 pašetov in 1 čevelj, tedaj je bil hrast dolg, 3 sežnje in 1 čevelj. Potem je hotel vediti, koliko je to po novi meri. K pervemu pašetu je dodal 2 palca, in že je imel pervi meter, ravno tako drugemu, tretjernu, četertemu, petemu in šestemu; sedaj je videl, da je hrast dolg 6 mtr. Urneje bi bil pa A. to opravil, ako bi bil, ne oziraje se drugo, hrast premeril z navadnim pašetom, in preden bi bil prišel do konca, dodal še tolikrat po dva palca, kolikor je hrast meril pašetov — 6 X 2 rr 12" = 1'. — Deset metrov se bode zvalo dekameter, meril bo tedaj dekameter 10 metrov. Zemljemerci ali inženirji nosijo s seboj verigo, s ktero zemljo merijo. Ta veriga je dolga deset sežnjev ali klafter. A po novi postavi bodo imeli ti gospodje verigo, ki bo merila deset metrov ali 1 dekameter. Ta mera pa ne bo pol krajša od perve, ker bi bila prekratka za „20 palcev". A to se pa lahko tako preračuni: 1 meter meri tri čevlje ali 1 pašet in dva palca; deset metrov ali dekameter meri tedaj deset pašetov in 20 palcev. Deset pašetov pa je ravno 5 seženj, toraj polovica verige, ki je po starem merila 10 sežnjev. A na 20 palcev se ne sme pozabiti, ti se morajo dodati verižni polovici. Kako pa bode pri denarjih, pri splaCevanji dnine? Recimo, da je težak iztrebil graben, ki je dolg 6 dekametrov; na dekametre je pri dolžini ložej meriti, kakor pa na metre, ker se ni treba tolikrat pripogovati. Ako je irael težak po 2 kr. od metra, tako je irael od 6 dekametrov 12 desetic. Meter velja 2 krajcarja, toraj velja dekameter dve desetici; dva metra veljata dvakrat toliko, to je štiri desetice, 6 dekametrov, 6krat dve, tedaj 12 desetic. Kaj pa, če človek ne bo imel dekametra, kako si bode potem pomagal ?—Nekdo proda 56 metrov lesa, in bi skupil za vsak meter 6 krajcarjev, koliko bi potegnil za vseh 56 metrov? Iz raetrov se narede dekametri, prav tako, kakor se narejajo iz krajcarjev desetice. 56 metrov je 5 dekametrov in 6 metrov. Ce velja meter 6 krajcarjev, velja dekameter 6 desetic, 5 dekametrov velja tedaj 5X6 = 30 desetic in pa 6 metrov po G krajcarjev, je tedaj vsega skupaj 3gl. 36 kr. Tukaj se tedaj tako računi, kakor pri krajcarjih. 50 kr. je pet desetic; 50 metrov je 5 dekametrov, ker dekameter tudi ni druzega od desetice, samo, da ta desetica nima deset krajcarjev, ampak deset metrov. Vsak dekameter velja toliko desetic, kolikor krajcarjev velja meter. Deset dekametrov, drug za drugim, nareja en hektometer, ki raeri ravno 100 metrov. Kako bomo računili, če bomo prodajali ali kupčevali po hektometrih? Prej smo djali, kolikor krajcarjev velja nieter, toliko desetic velja dekameter, a pri hektometrih porečemo: Kolikor krajcarjev velja meter, toliko goldinarjev velja hektometer. Kilometer ima tisoč in miriaineter deset tisoč metrov. 2 kilometra sta tedaj 2000 metrov i. t. d. Kilometer je nekaj več od 527 sežnjev (natanko 527-2916 sež.) in miriatneter je lOkrat toliko, tedaj 5272-916 seženj. Poprej smo merili na milje. Poštna milja je imda 4000 sež.; kilometrov pa iraa poštna milja 7-58593 tedaj nekako 7 kilometrov in 500 metrov. Poglejmo si sedaj bolj na tanko novi pašet, ki meri en meter. Sestavljen je iz desetih kosov, stari pašet jih je imel šest, a deli ali kosovi na novem so krajši, kakor na starem; tak del se imenuje decimeter, in kar sino poprej raerili na čevlje, bomo merili sedaj na decimetre, se ve, da je decimeter krajši, kakor je bil prejšni čevelj, še več kakor na pol krajši, ker tak decimeter ne meri po stari meri še štiri palce ne (1' ~ 0-316 mtr.), vsaj dve čerti je krajši. Decimeter je razdeljen na deset večih kosov, ki se imenujejo santimetri, in vsak santimeter na deset še manjših koščekov, ki se imenujejo milimetri. V decimetru je toraj 10 santimetrov; v decimetru je pa tudi 100 milimetrov, namreč onih malih koščekov, kojib je v vsakem predalu po deset; v vsakem santimetru je deset milimetrov. Za cel meter je treba 10 decimetrov, in ker ima vsak decimeter po deset santimetrov, treba je za cel meter 100 santimetrov, milimetrov pa je treba 1000, ker so tako mali. Ker je 1 palec stare mere = 0-026 ali 2 ctmtr. in 6 mltr., se lahko reče: ako se palec ali cola stare mere razreže na tri enako dolge kosce, tako je en kosec skoraj tako dolg, kakor novi palec ali santimeter. Ostaja nam še, da nekaj spregovorirno o vatlu, ker postava tirja, da se ne bode smelo prodajati, niti kupovati drugače, kakor po metrih; a tukaj je treba pomniti, da je vatel za celo četert krajši, kakor meter (1 meter — 1-28347) ali 1 % dunaj. vatlov, ali 1 mtr. = 1 vatel V^ in Vb šestnajstine vatla. Vatel meri štiri četerti ali firkelce, meter jih meri pa pet. — Ako tedaj velja vatel kacega blaga 80 kr., bode veljal 1 meter 1 gl., kajti če velja vatel 80 kr. velja vsaka četert 20 kr. Meter pa ima pet četert, tedaj velja 1 meter 5 X 20, t. j. 1 goldinar ali 100 kr. — Koliko bode veljal meter, ako vatel velja 40, 60, 70 kr.? Prihodnjič hočemo slišati, kako bode po novem z mero za ploskev (štirjaško mero). santimeter ¦LU-UJiiU deoimeter. milimetri.