GOSPODARSTVO LETO XVII. ŠTEV. 447 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. SOBOTA, 18. maja 1963 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II Con supplemento dedicato al turismo in Jugoslavija TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933 Skupni problemi našega denarništva Naši denarni zavodi na Trža- , Med ogledom vzorno urejene škem in Goriškem, ki jih je I tovarne so se prepričali, da je llnirill fočiriovi' r/\ i nnln/vn „ X: “ 1 1 uničil fašizem, se zdaj polagoma zopet utrjujejo sprič/ zaupanja, ki ga uživajo med slovenskim ljudstvom sploh in v slovenskih gospodarskih krogih še posebej. V Trstu in Gorici imamo dve slovenski banki, ki svoje poslovanje usklajata s posebnimi potrebami trgovine in mestnega poslovnega sveta, medtem ko je delovanje naših posojilnic na deželi v skladu s potrebami predvsem podeželskega prebivalstva, zlasti kmetov In obrtnikov Slovensko gospodarsko združenje v Trstu, ki budno sledi razvoju slovenskega gospodarstva, je uvidelo, da sporedno s tem razveseljivim razvojem naših denarnih zavodov nastajajo zanje nova vprašanja in nove potrebe ,ki so od zavoda do zavoda morda nekoliko različne, vendar v bistvu skupne vsem. Ni dvoma, da bi se v skupnih razgovorih in medsebojnem posvetovanju dala rešiti ■ marsikatera vprašanja, ki jih sproži poslovanje denarnih zavodov. Zato je dalo Slovensko gospodarsko združenje pobudo za nov sestanek predstavnikov naših denarnih zavodov na Tržaškem in Goriškem, do katerega je prišlo preteklo soboto popoldne v Mirniku (v Brdih na italijanski strani) .Ob čaši rebule so predstavniki naših denarnih zavodov v družbi s člani predsedništva Slovenskega gospodarskega združenja izmenjali svoje misl’ o vsakdanjih potrebah našega denarništva in obravnavali možnosti uresničitve novih pobud na tem področju. Do izraza je prišla zlasti želja, da bi se stiki med predstavniki denarnih zavodov na Goriškem in Tržaškem še bolj utrdili; pa tudi bolj pogosta izmenjava misli predstavnikov .bančnih zavodov in posojilnic bi bila v korist razvoju našega denarništva. V domači tovarni pohištva Na poti v Mirnik so si naši bančniki ogledali tovarno po-ištva I. Prinčiča v Krminu. * h: podjetni Prinčič pokazal pot, po kateri bi morali hoditi Slovenci, da bi si poleg trgovinskih podjetij ustvarili tudi lastno industrijo. CENE NA LESNEM TRGU Na podlagi pojasnil g. Prinčiča navajamo nek Vi cen na lesnem trgu; Iverka, ki stane okoli 50.000 lir kubik, je v zadnjem času pocenila za. 20 odsto. Prihaja iz italijanskih tovarn. Zaradi visoke carine (24 odsto) ji jugoslovanska iverka ne more konkurirati na italijanskem trgu. Parjena bukovina stane okoli 4C.000 kub. meter, prometni davek (IGE) in carina znašata okoli 10 odsto. Hrastovina ne prihaja samo iz Jugoslavije, temveč v zadnjem času tudi is Poljske in stane okoli 50.000 lir kubik (merkantil 52.000 do 53 tisoč, III. 36.000 do 38000); javor okoli 48.000. To so cene franko meja, ki jim je treba dodati okoli 10 do 11 odsto carine in stroškov za carinjenje. Jelovina stane okoli 28.000 lir (carina znaša 12 odsto). Uvozniki so dosegli, da se davek na poslovni promet (IGE) na mehki les plačuje zdaj samo nuna tantum», to je samo pri prvi kupčiji in ne več pri nadaljnjih preprodajah po Italiji,- V tovarni g. Prinčiča izdelujejo zdaj pohištvo samo serijsko, in sicer v prvi vrsti tipično samsko sobo in jedilnico. Prinčičeve izdelke bodo razstavili tudi na III. razstavi pohištva, Ki bo v Milanu meseca septembra. Zanimala nas je strokovna revija pod naslovom «Italian Trade Topics», ki smo jo opazili na mizi in ki jo izdaja italijansko poslaništvo v Washing-tonu kot reklamni časopis za razpečevanje italijanskih izdelkov v Ameriki. V njej smo našli celo ilustrirano stran posvečeno Prinčičevim izdelkom. Sam nam je pojasnil, da je prejel revijo iz Amerike in da je uredništvo objavilo to stran na lastno pobudo. Na podlagi te reklame je njegova tovarna že prejela neko ponudbo iz Amerike. V zadnjem času je Prinčičeva tovarna izvozila nekaj pohištva tudi v Hamburg FRANCIJA (z De Gaullovim nosom): Ne vem, ali ga bom lahko kdaj poljubila. Krščansko demokratsko.i stranka je določila za svojega kandidata za kanclersko mesto sedanjega ministra za gospodarstvo prof. Erharda. Ta je bolj vnet za prijateljstvo in sodelovanje z Anglijo in Ameriko kakor s Francijo; sedanji kancler Adenauer pa se vnema za politično in gospodarsko sodelovanje s Francijo. Prof. Erhard je s svojim uspešnim posredovanjem za poravnavo spora med kovinarji in industrijci mnogo pridobil na ugledu med zahodn onemško javnostjo. Pred VII. beograjskim velesejmom tehnike Na VII. mednarodnem velesejmu v Beogradu (od 24. maja do 2. junija) bo jugoslovanska industrija navzoča skoraj v celoti. Poseben paviljon bo namenjen težki industriji, ki bo svoje dosežke razstavila v sklopu Združenja za trgovsko poslovanje. Pod tem nazivom so na osnovi načela o gospodarskem varčevanju in' rentabilnosti združena številna podjetja, ki poslujejo na domala vseh eko-nomsko-industrijskih področjih. Ta podjetja so na visoki ravni usposobljenosti in lahko izvedejo bodisi posamič bodisi združena katerokoli gospodarsko pobudo. Sejma se bodo udeležila tri naslednja združenja: PROGRES IN VEST, ki skrbi za načrtovanje, gradnjo in opremo energetskih, rudniških in kompleksov za vodno ekonomijo; MAŠINO-UNION, ki izdeluje strojno o-rodje in ALAT (orodjarstvo). Med drugimi bodo na velesejmu navzoča tudi ta-le podjetja: HIDROMONTAŽA iz Maribora (elektroindustrijska oprema), TRIGLAV iz Tržiča (svedri), PRVOMAJSKA iz Zagreba (elektromehanika), GOŠA iz Sm. Palanke, DJURO DJAKO-VIč iz Slavonskega Broda (obe bosta razstavljali železniške vagone). Močno bo zastopana tudi oprema za gradbeništvo. Poslovni obisk iz Ljubljane Pretekli petek je prišlo v Trst iz Ljubljane odposlanstvo Narodne banke, v katerem so bili dr. Štefan Šoba, generalni ravnatelj centrale za Slovenijo; dr. Hugo Skala, direktor direkcije za devizno kontrolo, in Cveta Žorž, direktor direkcije za plačila s tujino. V Trstu so bili na poslovnem obisku. Obiskali so zavod Banca dTtalia, in to zlasti v zvezi z izvajanjem sporazuma o sejmu «Alpe-Adria», denarni zavod Credito Italiano, Tržaško kreditno banko in Cas-sa di Risparmio di Trieste. GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE Ugoden gospodarski razvoj Ljubljana, maja 1963 Meseci hite drug za drugim kmalu bomo delali polletno bilanco letošnjega gospodarske-Sa razvoja, ki mu sledimo iz mesepa v mesec, ker se zavedamo, da pomeni vsak mesec, če je uspešen ali ni, za končni rezultat važno postavko. Zato je razumljivo, da so letošnji meseci hude zime, ki so imeli negativne posledice zlasti v gospodarstvu, ki ni napredovalo tako, kot je bilo predvideno, povzročili bojazen za nadaljnje napredovanje gospodarstva in za dosego predvidenega cilja. r -.... UGODNO POROČILO IZVRŠNEGA SVETA Brez dvoma pa je olajšilno vplivalo poročilo Zveznega izvršnega sveta, ki pravi, da se je gospodarstvo do aprila letos, to je do meseca do katerega so zbrani podatki, «razvijalo ugodno in v skladu s planskimi pred-yidevanji». Podatki namreč kažejo, da sta v tem času naraščala proizvodnja in izvoz in da so se krepile dejavnosti na vseh drugih področjih proizvodnje, prevoza in storitev. Tudi Ocena Zveznega izvršnega sveta za nadaljnji razvoj gospodarstva je ugoden. Taka ugotovitev je brez dvoma spodbujajoča, ker pomeni napredek na vseh področjih gospodarstva krepitev družbenega Sistema in nenehno boljšanje Življenjske ravni, kar je treba P' sebej poudariti. To kažejo tudi podatki, ki govore o stalnem večanju realnih prejemkov delavcev, česar ne morejo zanikati nekatera nesorazmerja med Prejemki in cenami, kar velja zlasti za kmetijske pridelke. Računati moramo, da se bo položaj postopno tudi na tem področju zboljšal, in to s povečanjem proizvodnje v kmetijstvu; na to je dan vedno večji poudarek, pa tudi vedno večja sredstva. etatistično prikazano se je .Proizvodnja v prvem četrtletju detos dvignila za 11 odst., za 'Prav toliko promet in trgovina, dočim je gostinski promet celo za 23 odst. višji kot lani v istem času. Pri tem je treba poudariti, da je industrijska proizvodnja dosegla posebno veliK .Uspeh v marcu, s čimer je sko-ro pokrila znižanje prejšnjih niesecev. Gradbeništvo in gozdarstvo pa seveda iz razumljivih razlogov nista mogla doseči večjih in tudi ne predvidenih rezultatov in zato lahko opazimo sedaj na teh področjih izredne napore, da bi nadomestili zamujeno Posebno velja to za gozdarstvo, od katerega |je odvisna vrsta drugih dejav-''‘tisti. Omenimo naj, da je po- sebno uspešen start v letošnjo turistično sezono in podatki kažejo, da je zlasti obisk tujih turistov letos kljub hudi žimi bil v prvem četrtletju za 36 % večji kot lani v istem času. če naj bo to znak in uvod v letošnjo sezono, potem bo ta rekordna in spet obstaja bojazen, da nismo v celoti nanjo pripravljeni. MNOGO DENARJA 2)A NABAVO VAGONOV Med težavami, ki so se letos izrazito pokazale, moramo vsekakor omeniti težave v železniškem prometu zaradi pomanjkanja vagonov. Izkazalo se je, da manjka na tem področju tudi več tisoč tovornih vagonov raznih vrst, kar seveda vpliva na vse gospodarstvo, katerega uspešen razvoj je odvisen od dobrega prometa. Ker pomanjkanje vagonov ni samo sezonskega značaja, so bili dodeljeni železnici izredni in visoki krediti za nabavo novih, obenem pa se sama železnica trudi, da tudi z lastnimi sredstvi čimprej poveča in obnovi svoja osnovna sredstva v celoti. O-menimo naj, da znaša povpreč- na starost tovornih vagonov na območju ljubljanske železniške skupnosti kar 40 let. če k temu prištejemo še premajhno število teh vagonov, potem je jasno, da je stanje kritično. Vzroki za to so različni in utemeljeni. Računati je treba namreč, da je morala železnica v času izgradnje države prispevati v ta namen svoja sredstva, pri čemer je sama nujno zaostala. Sedaj je seveda prišla tudi ona na vrsto in problem obnove in modernizacije železnice ne trpi nobenega odlašanja več. Kot vidimo, veliki politični dogodki, ki se odvijajo v državi niso zameglili ali potisnili v ozadje gospodarskih vprašanj. Sprejem nove ustave in postopek pred tem, ko je lahko vsak državljan sodeloval pri njenem sestavljanju, sedaj priprava na volitve v vse nove oblastne organe od občin, preko okrajev, republik do zveze, pa notranji problemi gospodarskih organizacij, ki se pripravljajo na sprejemanje svojih statutov kot svojih temeljnih aktov, vse to in drugo ni in ne more vpli- Laskavo mnenje o Fanfanijevi gospodarski politiki (Nadaljevanje na 2. strani) O dosežkih gospodarske politike Fanfanijeve vlade prinaša zahodnonemški list »Deutsche Zeitung* pregledno poročilo svojega dopisnika iz Rima. Glede na razne kritike na račun gospodarske politike vlade levega centra, ki prihajajo od desničarjev sploh pa tudi od samega desnega krila v krščanski demokraciji, je priznanje nemškega lista, ki se zlasti ba-vi z gospodarskimi vprašanji, toliko bolj pomembno. Kljub vsem političnim krizam, ki jih je morala prebroditi Fanfanijeva vlada, pravi poročilo, zapušča ta vlada precej ustaljeno gospodarstvo. Res je, da so se državni dolgovi od leta ‘961 povišali za 292 milijonov lir (prej so znašali 343 milijard), toda na drugi strani so se devizne rezerve od leta 1961 do konca 1962 povzpele od 2137 na 2.150,6 milijarde lir. V letu 1962 je bilo ustanovljenih 16.480 novih podjetij, med tem ko je ustavilo svoje obrate 11 tisoč 418 podjetij. Nova podjetja so nastala zlasti na področju mehanike. življenjski stroški so se konec lanskega leta dvignili na raven 74,52 (osnova 1 leta 1938) ter narastli za 5,8 odsto. Cene na debelo so se v primerjavi z letom 1961 dvignile za 3 odsto. K temu je pripomoglo zlasti dviganje cen živil: decembra 1962 se je olivno olje podražilo za 5,8 odsto, jajca za 4,7 odsto, sadje in zelenjava za 2,8 odsto. Nazadovale so cene železnih odpadkov za 2,3 od-s^o. V trgovini na drobno so se cene v primerjavi z letom 1953 dvignile za 23,3 odsto, v primerjavi z letom 1961 za 4,7 odsto. Industrija se splošno razvija ugodno. Indeks industrijske proizvodnje leta 1962 kaže 221,6 (osnova leta 1953 — 100). Tovarniška industrija je napredovala za 10,2 odsto, proizvodnja plina in elektrike za 6,8 odsto v primerjavi z letom 1961. Proizvodnja volnenih tkanin je lani sicer napredovala, vendar ni pravzaprav posebno donosna, ker se je poslabšal položaj na zunanjih trgih; pač pa je Italija izvozila vendar več trikotažnih volnenih izdelkov in nogavic (za 43,7 odsto), volnenih tkanin za 9,6 odsto, toda izvoz volnenega prediva je nazadoval za 15,2 odsto. Lani je sicer bila slaba letina, vendar se je pridelek krompirja in zelenjave od leta 1949 podvojil, pridelek limon se je dvignil za 104,6 odsto. Od leta 1957 do 1962 je Italija izvozila za 41 milijard lir zelenjave in 91,9 milijarde sadja (medtem ko je izvoz v razdobju 1954-57 dosegel 31,8 oziroma 58,5 milijarde). čeprav nastopa v državah Evropske gospodarske skupnosti Francija kot močan tekmec, so postojanke Italije na kmetijskem področju ugodne. Lani je bilo investiranega v italijanska podjetja 30 milijard lir tujega kapitala, in sicer v veliki meri v industrijo za -izdelovanje zdravil (6 milijard), industrijo stekla (4,7), železa in jekla (3,7), elektromehanično industrijo (3,2), v petrolejsko industrijo (2,2) in živilsko industrijo (1,9). Lani je 12 tujih podjetij odprlo v Italiji svoje podružnice. NEMŠKI ZDRAVNIKI ZA ZNANSTVENO SODELOVANJE. Zvezna zdravniška zbornica v Koelnu je zavrnila priporočilo zveznega ministrstva za zdravstvo, naj bi nemški zdravniki ne sodelovali na sestankih s svojimi tovariši v Vzhodni Nemčiji. Zbornica je proti temu, da bi se medicinska znanost cepila po političnem merilu. Posledice takšnega ravnanja bi se prevrgle samo na bolnega človeka, ker bi ovirale napredek zdravniške znanosti. (Aquila» se je prelevila v «Total ^Compagnie Francaise des Petroles» bo razširila tržaško čistilnico? Da so delnice tržaške petrolejske čistilnice «Aquila» po večini v rokah velike francoske družbe »Compagnie Francaise des Petroles* je bilo v Trstu že davno znano. V resnici je do sedaj finančna skupina francoske petrolejske družbe imela v rokah 86,4 odst. vseh delnic družbe «iAquila». Za Trst je vsekakor novost, da je francoska petrolejska družba sklenila preimenovati tržaško čistilnico v «Total». To se je že zgodilo in «Aquila» je bila po vseh bencinskih črpalkah na Tržaškem in drugod po Italiji zamenjana s »Totalom*. Dosedanja «Aqui la» se zdaj imenuje «Total», Societa italiana per azioni (italijanska delniška družba). Pod imenom «Total> se po vsem svetu prodaja tekoče gorivo francoske petrolejske družbe, ki posluje v Italiji pod gornjim imenom («Total»), s sedežem v Rimu. Ravnatelj družbe dr. D. Albonetti je v Rimu napovedal, da bodo zmogljivost tržaške čistilnice povečali, in sicer v prvi vrsti oddelka za proizvodnjo mazivnih olj, ki naj bi se dvignila od sedanjih 30.000 na 60.000 ton na leto. Povečanje zmogljivosti naj bi bilo v zvezi z izvedbo načrta o speljani naftovoda Trst-Dunaj; pri izvedbi tega načrta bo sodelovala tudi družba «Total» oziroma Compagnie Francaise des Petroles. Družba «Aquila» je imela v Italiji posebno družbo za razpečevanje svojih proizvodov pod imenom »Societa commerciale petroli Aquila di Milano, poleg tega pa tudi posebno družbo na Dunaju pod imenom «iAquila Au-stria». Družba «Total» je pridobila tudi družbo »Compagnie Francaise Globepetroles*, ki i-ma petrolejsko čistilnico «ICIP» v Mantovi. Družba «Total» (Compagnie Francaise des Petroles) ima po svetu veliko število petrolejskih čistilnic, ki so lani predelale 21 milijonov ton surovega petroleja, letos pa naj bi proizvodnja dosegla 25 milijonov ton. Ležišča Hassi R’a Mel naj bi obsegala 1.000 milijard kubičnih metrov surovega petroleja. «Total» ima tudi lastno petrolejsko ladjevje, katerega tonaža znaša 575.000 ton. Nekatere ladje že dosežejo tonažo 48.000 ton, medtem ko se za družbo gradi nova petrolejska ladja s tonažo 85.000 ton. PREGNANI ŽIDJE USTANOVILI AQUILO Družba «Aquila» je bila ustanovljena leta 1934, njena čistilnica je pričela obratovati dve leti nato. Pravijo, da so pri njeni ustanovitvi imeli glavno besedo Židje, ki so se morali izseliti iz Nemčije za časa Hitlerjeve strahovlade. Prav oni so torej dali pobudo za graditev najmodernejše čistilnice v Italiji. Že tedaj so bili povezani s Parizom. Compagnie Francaise des Petroles je po 20 letih kupila 50 odst. delniške glavnice, medtem ko znaša njen delež (po zadnjem biltenu, ki ga je izdala pariška petrolejska družba) 86,4 odst. — po drugih virih naj bi ta dosegel 93 odst. — ostale delnice pa pripadajo koncernu FIAT. Med vojno je bila Aquila sko-ro popolnoma uničena, po vojni so jo obnovili z denarjem iz Marshallovega načrta, tako da je lahko začela poslovati že leta 1947. Leta 1950 so njene naprave izpopolnili z oddelkom «reforming». ki je bil tedaj e-den izmed najmodernejših v Evropi ter je proizvajal bencin z najvišjim oktanskim številom. čistilnica proizvaja tudi najboljše vrste mazivnih olj. Pozneje so dodali obratu še oddelek «crackingx Zmogljivost tržaške čistilnice nameravajo letos dvigniti na 2,3 milijona ton letno. Lani je čistilnica «Aquila» predelala 1 milijon 210.000 ton surovega petroleja (leto poprej 1.220.000 t). Njene proizvode prodajajo v srednjeevropske države, predvsem v Avstrijo, Jugoslavijo, Nemčijo in Švico, čistilnica zaposluje navadno okoli 800 ljudi. PREDELAVA PETROLEJA V TRSTU Petrolejska industrija sloni na dejavnosti tržaških rafinerij «Aquila» in »Esso Standard Italiana*. V preteklem letu sta ti dve rafineriji predelali skupno 1 milijon 530.000 ton petroleja, od tega 1 milijon 210.515 ton Aquila in 319.613 ton Esso Standard. Lani je proizvodnja rafiniranega petroleja padla za 28.864 ton v primerjavi z letom 1961, a treba je poudariti, da je v tem letu dosegla svoj višek z 1 milijonom 558.864 ton (1 milijon 214.143 odpade na Aquilo in 344.721 ton na Esso Standard). V februarju letos sta čistilnici pridelali 128.217 ton surovega petroleja (od katerih 104.654 ton Aquila in 23 tisoč 563 ton Esso Standard), proti 132.367 tonam v januarju in 108.986 tonam v februarju lani. Čistilnici sta izkoriščali 68,4 odst. svoje zmogljivosti. COMPAGNIE FRANCAISE DES PETROLES Francoska petrolejska družba je imela lani 137,4 milijona francoskih frankov čistega dobička (leto poprej 106,9), kar pomeni, da se je njen dobiček lani povečal za 30,5 milijona frankov (prejšnje leto samo za 2,7 odst.). Iz njenega biltena povzemamo, da se je petrolejska svetovna proizvod- Avstrija med EGSin EFTA Zahteva vse carinske olajšave Okoli 55% zunanje trgovine z EGS že na konferenci ministrov EFTA (Evropskega združenja za svobodno izmenjavo) v Lizboni je postalo jasno, da se Avstrija še vedno med tremi nevtralnimi državami EFTA najbolj vneto zavzema za pridružitev Evropski gospodarski skupnosti. Avstrijci so glasovali za pospešitev znižanja carin med državami EFTA pod pogojem, da EFTA ne bo delalo nikakršnih ovir avstrijskim težnjam za pridružitvijo Evropski gospodarski skupnosti. Stavka kovinarjev v deželi Wuerttemberg se je po dveh tednih na posredovanje ministra za gospodarstvo prof. Erharda zaključila. Prav zaradi pravočasnega posredovanja bodočega zahodnonemškega kanclerja (ministrskega predsednika) je bilo možno omejiti stavko na VVuerttemberg, sicer bi se bila razširila tudi na deželo Nordrhein-Westfalen, kakor je bilo prvotno v načrtu sindikalne organizacije. Zato so zahodnonemški listi pri obravnavanju gospodarskih posledic stavke u-poštevali tudi deželo Nordrhein-Westfalen, čeprav so se tam izognili stavki. (Prip. ured.) Stavki kovinarjev v deželi Ba-den VVuerttembergu je tudi zunanji tisk posvetil veliko pozornost, ker vidi v njej znamenje, da je Zahodna Nemčija v svojem povojnem gospodarskem in socialnem razvoju stopila v novo razdobje. Že davno so za njo časi gospodarsko-socialne ustaljenosti in pravzaprav skoraj vzajemnosti med delavci in delodajalci, ki je prav gotovo v veliki meri prispevala k tako imenovanem nemškem gospodarskem čudežu. Dolgo vrsto povojnih let so Nemci ne glede na stan in sloj posameznika delali z izredno požrtvovalnostjo, da bi zopet dvignili svoje gospodarstvo ter si z gospodarsko močjo zopet pridobili ugled v zunanjem svetu, ki so ga zgu bili v zadnji vojni kot premagan narod. Velika stavka kovi- Socialno trenje tudi v Zahodni Nemčiji Po stavki kovinarjev - Erhardovo posredovanje uspelo nar jev v deželi Baden Wuert~ temberg vznemirja nemško javnost, in še posebno zahodno-nemške državnike prav zato, ker imajo občutek da se bližajo tudi za Zahodno Nemčijo bolj nemirni časi, ki bodo gotovo zahtevah tudi od prebivalstva marsikatero žrtev. HUJŠE STAVKE DRUGOD Kakor poroča sodelavec londonskega «Timesa» iz Bonna, se nemška javnost zaveda, da se je pod njo nekaj začelo majati; nemški listi ugotavljajo, da predstavlja stavka kovinarjev najresnejšo socialno preizkušnjo po letu 1945. Dopisnik pripominja, da v primerjavi s socialnimi spori v drugih zahodnih državah ta stavka ne zavzema posebno velikega obsega, toda prav glede na dosedanji socialni mir povzroča v nemški javnosti hude vznemirjenje. Lani so v Zahodni Nemčiji zgubili zaradi stavk 450.000 delovnih dni in te stavke so prizadele 480.000 delavcev. V primerjam na primer s stavkami na Angleškem ta številka pravzaprav ni visoka. V Veliki Britaniji so stavke, ki jih je bilo 2345, prizadele nič manj kakor 4,500.000 delavcev in Anglija je z njimi zgubila 5,717.000 delovnih dni. Nemški tisk je moral seči daleč nazaj, da je lahko v preteklosti odkril ostro delavsko gibanje, do katerega je prišlo v letih 1956 in 1967 v Schlesvvig-Hollsteinu, ko je stavka zajela približno 33.000 kovinarjev, zaposlenih v ladjedelnicah in strojnih tovarnah. Podobno delavsko gibanje je v južni Nemčiji zabeležila socialna kronika v davni preteklosti, to je leta 1922 in izprtje v takšnem obsegu leta 1928 KAJ HOČEJO DOSEČI INDUSTRIJCI Dopisnik angleškega lista se sprašuje, zakaj je pravzaprav prišlo do stavke, ko so si bili predstavniki sindikatov in industrijci pravzaprav že blizu kompromisa. Delavski sindikati so postavili letos nižjo zahtevo glede poviška plač, kakor lani, ko so zahtevali 10 odsto, a letos 8 odsto. Delodajalci so v začet ku odbijali vsak povišek, vendar so bili pozneje pripravljeni pristati na 4,5-odstotno zvišanje plač, medtem ko so delavci svojo zahtevo znižali na 6 odsto. Nikakor ni verjetno, da je prišlo do stavke samo zaradi te razlike, to je za komaj 1,5 odsto. Zdi se, da so industrijci imeli pravzaprav druge prikrite namene, da so se tako postavili po robu nasproti delavcem. POVEČANA BORBENOST NA VSEH STRANEH Sindikat kovinarjev, ki šteje 1.900.000 članov, vodi izredno borbeni O Brenner, ki sodi med najbolj i Aleksander Rankovič m Mijaiko I Italije pa bomo izvažali pred-™ Q3lje zunanji mmi-1 vsem stroje, nadomestne dele ! Popovič m Veljko motorna vozila in kolesa, tka-Vlahovič, tajnik Izvršnega od- nine, elektrotehnične potrebšči-bora Socialistične zveze Jugo- ne, zdravila itd. Blagovne liste slavije. Ker je Naser prispel v morajo ootrditi še pristojne ob-Jugoslavijo v času napetih od-| 'asti v Rimu in Beogradu. Z ju-nosov med Egiptom in Sirijo, j goslovanske strani si prizadeva-domnevajo dopisniki velikih ev- i0, da bi pravočasno realizirali ropskih listov, da sta Naser in j čim več kupčij, ki so bile za-Tito načela tudi to vprašanje in I kliučene na lanskem sejmu, ga prijateljsko obravnavala. Ne- v ponedeljek se na tržaški kateri tuji dopisniki domneva trgovinski zbornici sestanejo jo da je Tito svetoval predsed-1 nredstavniki oodietij, ki se naroku Naserju, naj obzirno in I meravaio udeležiti sejma, da bi previdno ravna pri ustvarjanju I razpravljali o kontingentih in razs rjene araoske republike, da drugih pogojih za udeležbo. Tr-bi evru ge arabske države ne do-1 žaška podjetja bodo sodelovala bl1.® .vtlsa: jim hoče Egipt I na sejmu na lasten račun, med- vsiliti svojo voljo. Po obisku je I tem ko bodo podietja iz Vidma bilo objavljeno dolgo uradno I in Gorice uredila kolektivno sporočilo, ki zlasti naglasa pri-1 skupno razstavo pod pokrovi-jateljstvo med obema država-1 tel j stvom trgovinskih zbornic, ma m pomen vloge nevezanih I , držav, ki v mednarodni politiki I Jubilanti kmetijski Sejem prihajajo vedno bolj do pome-1 v Movpm cafin na. Treba je doseči sporazum o I novem Odull razorožitvi in prepovedi jedr-1 Mednarodni velesejem v Noskih poskusov ter likvidirati o-l vem Sadu slavi letos 30. oblet-stanke imperializma in kolonia-1 nico obstoja. Začel se je 11., za-lizma; zato spremljata oba dr-1 ključil pa se bo 19. maja. Pri-žavnika s simpatijami osvobo- j šotnih je preko 1.500 domačih dilno borbo v Angoli in izražata Iin tujih razstavljavcev. Poseb-željo, da se v skladu s sklepi I nost letošnje prireditve pred-Združenih narodov zadovoljijo I stavi j a udeležba 32 poslovnih potrebe palestinskih Arabcev. I združenj, ki predstavljajo pod-Treba je odstraniti, razlike medi roč je, na JtaTerem deluje okoli razvitimi in nerazvitimi država-1450 proizvajalcev in 15 kmetij-mi. Napovedana svetovna kon- I sko-industrijskih tovarn, ki so ferenca o trgovini naj bi pri-1 Prikazale najsodobnejše stroje spevala k rešitvi tudi tega vpra-1 za kmetijstvo, kateri bodo pričanja ter zagotovila splošni na-1 uomogli k večji mehanizaciji ob-predek. Državnika sta tudi po-1 delovanja zemlje. Največje šte-zdravila pobude konference a I vJlo razstavilr cev (570) je na f riških držav v Adis Abebi. I področju kmetijske industrije, AMERICAN 22-KRAT OKOLI Isledijo ji Prehrambena indu-SVETA. Američan Gordon Coo: ®tnja (294), kombinati za me-per je v vesoljski kabini, ki so I nar?lč?°, p.r°^zvodrjJO za jo izstrelili z Rta Canaverala, embalažo (46). Od tujih držav napravil 22-krat pot okoli Zem 1°. navzoc,e. med, drugimi Ma-Ije ter se srečno vrnil. Kabina I hzarska, ki se lani sejma ni se je spustila v morje, kjer so udeležila m ki je razstavila prejo čakale ameriške ladje. Goo v!zn? kmetijske proizvode in per jeva kabina je bila 2,8 me I .Bol8anja s stroji za kme- tra visoka in 1,8 široka. Pred ilsk° m živilsko industrijo ter šestimi leti so Rusi izstrelili v I kemikalijami in Sovjetska zve Chiasso 1155, Ventimiglia 555, Torino 515, Bologna 1200, Como 1155, Rim 945, Verona 265. Tudi letos lesna razstava na tržaškem sejmu V sklopu XV. mednarodnega velesejma v Trstu bo tudi mednarodna razstava lesa. Obsegala bo les v naravnem stanju in v polfinalnih ter finalnih proizvodih. Med evropskimi državami so_ doslej zagotovile uradno udeležbo Jugoslavija, Avstrija in Poljska, s tropsko-ekvatorialnih področij pa bodo za gotovo navzoče Gana Slonokoščena Obala in Kamerun. Zanimivo je, da bodo uradno zastopane države prisotne s strokovno usposobljenimi odposlanstvi. Razstavljene bodo najrazličnejše vrste lesa iz donavsko-balkanskega področja, iz severnoevropskih predelov, iz zahodnoafriških tropskih gozdov, iz monsunskega dela Azije, Filipinskega otočja, Madagaskarja in Amerik. »Mednarodni dan lesa« bo 30. junija. Pod vodstvom glavnega ravnatelja za hribovsko in gozdarsko gospodarstvo dr. Pizzi-galla bodo številni izvedenci in gospodarstveniki predavali o eksotičnih lesninah. GORIŠKI OBRTNIKI BOLJ ZAPOSLENI Milanski dnevnik «11 Giorno« je te dni posvetil goričkim gospodarskim vprašanjem krajši članek, v njem se je dotaknil vprašanja industrijske proste cone in obmejne trgovine. Naglasil je, da so olajšave, ki jih dovoljuje prosta cona, pripomogle k razvoju industrije, medtem ko je sporazum o obmej- Nov gospodarski načrt - Industrijska proizvodnja v I. 1962 Češkoslovaško gospodarstvo ni pokazalo v preteklem letu enotnega razvoja. Tako je industrijska proizvodnja napredovala za 6,2 odsto, gradbeništvo za skoraj 1 odsto, javno prevozništvo za 3,5 odsto, trgovina na drobno tudi 3,5 odsto — medtem ko je nazadovala kmetijska proizvodnja. — Kljub splošnemu izboljšanju češkoslovaški strokovnjaki marsikaterega načrta niso izvedli. Na področju potrošnih dobrin in goriva ter na kemijskem področju so dosegli predvideno proizvodnjo, takšnega uspeha pa ni bilo na energetskem področju ne v metalurški in živilski industriji ne v proizvodnji težkih strojev. V kmetijstvu je bilo izvedenih le 88 odsto predvidenega načrta zaradi suše in zime. Tudi železnica ni zadovoljila vseh špedicijskih zahtev. Češkoslovaški tisk se pritožuje nad prenaglim povečanjem in površnostjo izdelave proizvodov ter prepočasnim usvajanjem pridobitev sodobne proizvodne tehnike; poleg tega kažejo načrtovalci pretirane ambicije. Navedli bomo nekaj podatkov o napredku leta 1962 v posameznih industrijskih vejah: v primerjavi z letom 1961. V proizvodnji goriva so zabeležili napredek 5 odsto, električne energije 7,5 odsto, v metalurgiji in rudnikih 5 odsto, na kemijskem področju 10,4 odsto, v strojni industriji 8,1 odsto, v proizvodnji gradbenega materiala 8,3 odsto, v proizvodnji potrošnih dobrin 5,5 odsto in v prehrambeni industriji 2 odsto. Nekaj dobrih rezultatov je bilo doseženih na področjih ke- vo proizvodnjo na področju e-nergetike in metalurške industrije ter izkopa rud pa pripisujejo pomanjkljivi organizaciji dela. Povprečna dnevna proizvodnja jekla je v primerjavi z letom 1961 narasla za skoraj ■ 2 odsto (120 kg). V valjarnah je proizvodnja padla. Sedaj so pričeli proizvajati jeklo najboljše kakovosti; uspešno so preizku- milijonov 900.000 ton, železne rude 3.477.000 ton, surovega železa 5.177.000 ton, jekla 7 milijonov 639.C00 ton, valjanega materiala 5.066.000 ton, valjanih cevi 783.000 ton, cementa 5.710.000 ton; skobeljnih strojev so izdelali 2.080, traktorjev 32.400, tovornjakov 15.500, osebnih avtomobilov 64.300, motorjev 155.700, skuterjev 30.700, te- šili in tudi že začeli redno pro-1 'evizijskih aparatov 307.500, hla-izvajati magnetno jeklo, ki ga 'onnnr' x— bodo uporabljali v strojni industriji; isto velja za novo vrsto valjanih profilov. V metalurški industriji so predvideno mesečno proizvodnjo dosegli le v maju in juliju. Letni načrt za povečanje proizvodnje surovega železa so izvedli v razmerju 97,1 odsto, jekla 96,5 odsto, valjanih izdelkov pa 95,5 odsto. Na področju kemijske industrije in industrije gumija je bil načrt v glavnem dosežen. Povečala se je proizvodnja zdravil, medtem ko je bilo v prehrambeni industriji močno čutiti pomanjkanje surovin; načrt je bil izveden le 97-odstotno, proizvodnja pa je narasla za 2 odsto. ni trgovini z Jugoslavijo prinesel več dela goriškim obrtni- I mi j ske proizvodnje in potrošnih kom. I dobrin. Krivdo za nezadovolji- Cene barvastih kovin lani in letos Cene neželeznih (barvastih) kovin so na vseh svetovnih tržiščih zopet čvrste, v zadnjem času so napredovali cin, svinec in cink, medtem ko je cena bakru ostala neizpremenjena; v primerjavi z lanskim letom pa so cene nižje. Za najvažnejše neželezne kovine navajamo cene z CIN dne 30. aprila letos v primerjavi s cenami v 1. 1962 in 1961: Če nekoliko primerjamo razvoj cen omenjenih barvastih kovin, opazimo, da je cena činu danes mnogo nižja kakor pred letom, pa tudi nižja kakor leta 1961; svinec je od leta 1961 nazadoval. To velja tudi glede cinka. vesolje prvega »Sputnika«, za I Veliko zanimanje je vzbu-tem prvim ruskim uspehom sc I dl a, tfdl. ZIvmorejska razstava, Američani napravili že 29 uspe I ?a kater.1 so, števlln® ,tuJe dr‘ lih in neuspelih poskusov, da ™ve pr,kazale crnobeI° Sove' bi dohiteli Ruse v tekmi za nad- * dm0, vlado vesolja. Za letos so Arne-■ v • i v« . ričani ustavili polete okoli Zem JNOVl KOnUIMMIUl Ije; nadaljevali jih bodo prihod | . .. nJe leto za uvoz svinjine OSTER BOJ ZA PRAVICE V | BELGIJI. Na katoliški univerzi Ministrstvo za zunanjo trgovi-v Louvamu so v veliki meri Ij® določilo nove kontingente uvedli kcA učni jezik flamščino, za dokončen ali začasen uvoz vendar so poleg flamščine ohranili pouk nekaterih predmetov udi v francoščini. Prejšnji te-en je okoli 1000 flamskih štu-ontov demonstriralo po mestu i v nekaterih ulicah razoralo n-k; vdrli so celo v stanovanja «stih profesorjev (povečini du-ovnikov), ki so se zavzemali za o, da poleg flamščine ostane se nadalje tudi francoščina kot lični jezik, ter v njih razgrajalo. Vdrli so tudi v stanovanje mons. Lemoitra, znanega zvezdoslovca in predsednika papeške akademije znanosti. MED VATIKANOM IN MADŽARSKO. Papežev odposlanec, ki se je v Budimpešti pogajal z oblastmi glede odhoda kardinala Mindszentyja, ki se je med zadnjim uporom na Madžarskem zatekel v ameriško poslaništvo, se je vrnil na Dunaj. V dunajskih cerkvenih krogih domnevajo, da so bila pogajanja ugodno zaključena in da bo kardinal v kratkem odpotoval v tujino. Tako bi bila izpolnjena želja madžarske vlade, ki se hoče iznebiti Mindszentyja, a na drugi strani zboljšati odnose s Cerkvijo. V Rim je prispel poljski kardinal Wyszynski (Višinski). Obiskal je papeža in se z njim menil o odnosih med Cerkvijo in državo na Poljskem. Kardinal je po svojem prihodu v Rim obiskal tudi poljskega poslanika VVilmana. NEMIRNA SIRIJA. Sredi aprila so se Egipt, Sirija in Irak dogovorili načelno, da se združijo v eno državo, toda pri izvedbi sporazuma nastajajo velike težave; tako se v Siriji borita za oblast dve struji, ena je za združitev z Egiptom, medtem ko prevladuje med pristaši stranke Baas nasprotno mnenje. Predsednik vlade Šalah Bi- svinjine iz držav, ki so navedene na seznamu A/Import, iz-vzemši države Evropske gospodarske skupnosti in PTOMA. Dovolilo je uvoz 7710 stotov sveže ga in zmrznjenega svinjskega mesa. Odlok velja za dobo od 1 maja do 30. junija letos. Uvozne količine bodo šle preko naslednjih carinarnic: Milano 430 stotov, Chiasso 515, Ge nova 1160 (meso argentinskega izvora), Pontebba 340, Neapelj 300, Domodossola 340, Bologna 1365, Como 115, Rim 215, Verona 215 in Trst 1715. Uvozniki bodo morali razpolagati s potrebnimi dokumenti in bodo smeli posamezne količine mesa prejemati preko zaželenih carinarnic (torej ne samo preko predhodno določenih carinar-I nic), ako bodo za to imeli tehtne razloge in pod pogojem, da taka operacija ne bo imela rezervacijskega značaja. Za države Evropske gospodarske skupnosti je ministrstvo za zunanjo trgovino določilo kontingent 7290 stotov, ki bodo razporejeni po sledečih carinarnicah: Milano 1155, Napoli 345, tar, ki je bil pravzaprav proti združitvi, je moral odstopiti pod pritiskom pristašev združitve (unionistov) in Nacionalni revolucionarni svet je postavil za predsednika dr. Samija el Džun-dija, ki je bil dalj časa pristaš združenja, a se je nato vrnil v stranko Baas, v kateri je začel svojo politično kariero. Zdi se, da zdaj koleba med obema strujama. V resnici ni Sami el Džundi niti uspel sestaviti vlado in čez nekaj dni je predsednik Nacionalnega sveta poveril mandat za sestavo vlade zopet Sala-hu Bitarju, ki je odločen nasprotnik združitve z Egiptom. 31. dec. 1961 15. marca 1962 30. aprila 1963 London 940,— 962,50 892,50 New York 120,25 123,62 115,— London 229,75 234,50 234,25 New York 31,— 31,— 29,80 London 60,36 60,50 57,75 New York 10,25 9,50 9,45 London 71,87 69,12 74,87 New York 12,50-13 12,50-13 11,- CNIK Valute: London — funt šter-, York — stotinka dolarja ba ling za 1 tono (1016 kg); New | funt (453 kg). Zaradi hude suše so izvršili le 88 odsto načrta. Dvignila se je samo proizvodnja ječmena, ki ga je bilo 25,2 stota na hektar, kar pomeni 1,7 stota več kakor v prejšnjem letu. Količine ostalih pridelkov so se v primerjavi z letom 1961 skrčile takole (mera na hektar): žita za 24,3, rži za 20,3, ovsa za 20,1 stota. Krompirja so pridelali 103 stote na hektar, sladkorne pese pa 248,7 stota na hektar. Iz teh podatkov je razvidno, da kmetijstvo močno zaostala za industrijo Odgovorne oblasti predvidevajo, da bo mogoče zamudo nadoknaditi v 7 letih. Okoli 16 odstotkov denarnega sklada je namenjenih izboljšanju kmetijstva; od tega pojde 10 odsto za strokovno usposabljanje kmetijskih tehnikov. Letos bodo zaposlili v kmetijstvu 16.000 traktorjev, prihodnje leto pa 23.000. Sploh si prizadevajo, da bi kmetijstvo čimbolj mehanizirali in v ta namen izšolali kadre. Češkoslovaški gospodarstveniki so pripravili 7-letni načrt (od 1964 do 1970), ki posveča zlasti veliko pozornost razvoju kmetijstva. To je namreč v primerjavi z razvojem industrije, ki daje danes 70 odstotkov narodnega dohodka, močno zaostalo. Navajamo nekaj zanimivih podatkov o češkoslovaški proizvodnji v preteklem letu: proizvodnja črnega premoga je lani znašala 27.200.000 ton, rjavega premoga 65.200.000 ton, lignita 3.700.000 ton. koksa 8 dilnikov 182.000, kožne obutve 47.735.000 parov, gumijaste o-butve 37.043.000 parov, bombažnih tkanin 477.894.000 metrov, volnenih tkanin 875.000 metrov, svilenih tkanin 74 milijonov 756.000 metrov in piva 1.570.000.000 litrov. POMORSTVO LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «:Bled» je 8. maja prispela v Takoradi,. odkoder se je preko Teme in Lome j a odpravila v Apapo, kamor bo priplula 23. maja. Ladja «Ze-iengora» je na poti v Ancono, kjer bo 20. maja; zatem bo preko Benetk in Trsta odplula na Reko, kjer se bo zasidrala 2. junija. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Oclhoui iz Trsta) Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: «Romanija» 25. maja. P toga Jadransko morje — Daljni vzhod: «VelebiU 20. maja; «Lika» 25. maja. Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: «Nikola Tesla« 16. junija. Proga Jadransko morje — ZDA: «Novi Vinodolski» 21. maja; «Trebinje» 21. junija Proga Jadransko morje — Severna Evropa: «Sloboda» 23. maja; «Ivan Mažuranič» 21. maja. Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: «Risnjak» 18. maja; «Platak» 24. maja; «Plavnik» 30. maja. ^ttTMNKi Ugoden gospodarski razvoj (Nadaljevanje s 1. strani) SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 8-i. - TELEFON ST. 37-808 SPOmRSKEGA ZDRUŽENJA! Draginjska doklada za obrtnike S 1. majem se je zvišala draginjska doklada za obrtnike, in sicer za štiri točke. .Vsled tega poviška bo treba izplačati uslužbencem sledeče draginj ske doklade na uro. V oklepaju je o-značena draginjska doklada za ženske. Specializiran delavec: 157,56 (131.12); kvalificiran delavec nad 20 let: 148.81 (131,12); kvalificiran delavec od 18 do 20 let: 142.93 (108.31); specializiran rokodelec preko 20 let: 144.62 (127.68); specializiran rokodelec od 18 do 20 let: 136.18 (105.37); specializiran rokodelec od 16 do 18 let: 107.50 (94.50) ; specializiran rokodelec izpod 16 let: 78.18 (77.62); navaden rokodelec preko 20 let: 140.12 (122.62); navaden rokodelec od 18 do 20 let: 132 (101.18); navaden rokodelec od 16 do 18 let: 104.31 (90.93); navaden rokodelec izpod 16 let: 71 (70.87). Omenjeni povišek ne pride v poštev v smislu veljavnih delovnih pogodb za kategorije fotografov in mizarjev. Nove plače na trgovinskem sektorju Od 1. marca 1963 do 31. decembra 1964 bodo v veljavi sledeče plače (v lirah mesečno): VAJENCI (uradniška kateg., starost) I. leto iznad 21 let 20-21 19-20 18-19 17-18 16-17 izpod 16 let II. leto iznad 21 let 20-21 19-20 18-19 17-18 16-17 izpod 16 let moški: 31.730 31.400 29.350 28.700 25 250 24.980 17.410 moški: 34.480 34.210 32.160 31.460 28.050 27.730 20.160 ženske: 30.150 29.830 27.890 27.270 23.990 23.740 16.540 zenske: 32.760 32.500 30.560 29.890 26.650 26.350 19.160 III. leto moški: ženske: iznad 21 let 37.240 35.380 20-21 36.970 35.130 19-20 34.920 33.180 18-19 34.270 32.560 17-18 30.810 29.270 16-17 30.490 28.970 izpod 16 let 22.920 21.780 NEURADNIŠKO OSEBJE (Vajenci) na teden: I. leto moški: ženske: iznad 20 let 18-20 16-18 izpod 16 let II. leto iznad 20 let 18-20 16-18 izpod 16 let iznad 20 let 18-20 16-18 III. leto izpod 16 let 7.630 7.080 6.140 4.310 moški: 8.390 7.840 6.870 5.080 9.140 8.470 7.620 5.820 7.250 6.730 5.840 4.100 ženske: 7.970 7.450 6.530 4.830 8.690 8.050 7.240 5.530 ŠVICARSKI POŠTARJI ZAHTEVAJO VIŠJO PLAČO, švicarski pismonoša prejema danes okoli 900 frankov (128.970 lir) mesečne plače, in sicer brez otroške doklade; po odtegnitvi prispevka za pokojnino in zavarovanje mu ostane 823 čistih frankov (117.935 lir). Ti podatki veljajo za poštarja v starosti 35 let. Dne 1. aprila so bile pismonošam zvišane plače, in sicer do največ 938 frankov (866 čistega). Sindikalna zveza poštarjev zahteva zdaj napredovanje poštarjev za dva razreda in ne za enega kakor je vlada določila 1. aprila. Po tej premestitvi bi se zaslužek dvignil na 997 (913 čisto) frankov. BOLEZNI, KI POŽANJEJO NAJVEČ LJUDI. Osrednja švicarska zavarovalnica je objavila zanimive podatke o boleznih, ki povzročajo največ smrti V zadnjih petih letih (od 1955 do 1959) se je število ljudi, ki so umrli za srčnimi boleznimi, dvignilo od 11,6 na 13,o odst. Zavarovalnica opozarja na obolenja za naduho (angina peetoris). Ta napade ljudi že v mladih letih. Naglo se širi tudi arterioskleroza, število u-mrlih za to boleznijo se je povišalo skoraj za dve tretjini širi se tudi med mlajšimi ljud mi (med 40 in 50 letom). Rak razsaja vedno bolj. V omenjenih uetih letih je število umr lih za rakom narastlo od 23,2 na 25,5 odst. število umrlih za rakom se je od leta 1501 do 1952 dvignilo za 90 odstotkov; v omenjenem razdobju je na 10.000 živečih umrlo za rakom 16,5 (poprej 12,3) ljudi. vati na vlaganje vseh naporov na gospodarskem področju. To se kaže tudi v zunanjetrgovinski aktivnosti, ki je taka, kot je do sedaj še ni bilo. Ta se kaže zlasti na nenehnem večanju števila tujih držav, s katerimi Jugoslavija vzdržuje e-konomske odnose, na boljšanje teh odnosov in na poglabljanje že obstoječih gospodarskih stikov. Pri tem igrajo odnosi z Italijo posebno in dominantno vlogo. ZAOSTRITEV V ODOBRAVANJU KRATKOROČNIH KREDITOV Narodna banka je v skladu z načeli letošnjega zveznega družbenega plana in v skladu z načeli, ki jih je objavil Zvezni izvršni svet, izdala podrobna navodila za odobravanje kreditov za obratna sredstva. Ta navodila pomenijo nadaljnjo zaostritev pogojev, pod katerimi lahko prejmejo gospodarske organizacije kratkoročne kredite, kar je vsekakor v skladu s splošnimi ekonomskimi načeli, ki se uresničujejo v našem gospodarstvu. Temeljna načela, ki veljajo za te vrste kreditiranje, vsekakor niso nekaj novega. Denar naj prejme tisti, ki ga bo lahko najbolj učinkovito uporabil in ekonomsko utemeljeno vložil, ki ga bo lahko v določenem roku vrnil, ki je skratka kreditno sposoben. Vendar banke tega načela niso dosledno izvajale in so cesto odobravale kredite takim, ki bi sicer ne bili upravičeni. Ker pa se je tudi položaj bank kot poslovnih partnerjev posojilojemalcev v mnogem spremenilo, jim ne bo vseeno, komu dajo sredstva, ker gre morebitni riziko odslej v breme njihovih sredstev. To bo seveda imelo neposredne posledice, ker bodo banke same pazljiveje obravnavale vsako vlogo za kredit, in to z vseh gledišč obravnavale kreditno sposobnost prosilcev. ŽIVLJENJSKI STROŠKI IN CENE Končno še o važnem vprašanju kot so cene in življenjski stroški. Pri tem omenjamo, da so se cene potrošnega blaga v prvih štirih mesecih letos dvignile za 2 odstotka, kar je nekoliko manj kot v istem času lani in je po mnenju gospodarstvenikov znak ugodnejšega gibanja. Večji napredek kažejo cene kmetijskih proizvodov, in to za 13 odstotkov, od tega proizvodi kmetijstva 15 odstotkov, proizvodi živinoreje pa 10 odstotkov ; posebno so poskočile cene zelenjaye in sicer, za 22 odstotkov, kar je spričo zimske sezone in ’ slabe založenosti razumljivo, ne. pa opravičljivo-Na podlagi omenjenih podatkov so se življenjski stroški v prvih štirih mesecih letos dvignili za 5 odstotkov, od tega največ hrana (8 odstotkov), kar pomeni blažji porast kot lani v istem času. —žj— škodovati socialistični stranki. Značilno je, da v Zahodni Nemčiji ni nobene ustanove, ki bi bila za to tu, da posreduje med delavci in delodajalci v primeru spora in skušala doseči poravnavo. Tudi zakonodaja je r tem pogledu pomanjkljiva, Ven. dar pride včasih med sprtimi do poravnave, ki je pravzaprav bolj zasebnega značaja. KOLIKO ZASLUŽIJO NEMŠKI KOVINARJI Plača kovinarja v deželi Nor-drhein-Westfalen znaša povprečno na uro 4,10 (635 lir), v deželi Baden-Wuerttemberg 3,65 nemških mark (465 lir). Tudi po drugih tovarnah so se nlače gibale na tej osnovi (okoli 4 majv ke na uro). Lani so bile te plače povišane za 12 odsto, hkrati se je proizvodnost v vse industriji povprečno povečala za 4,3 odsto. V deželi Nordrhein-West-fallen zgubijo kovinarji med stavko po 28,5 milijona mark na dan, v deželi Baden-Wuerttem-berg 10,2 milijona. Delavci, ki so organizirani v strokovnih organizacijah, prejemajo podporo, ki se suka med 30 do 60 odsto njihovega zaslužka. Za te podpore morajo strokovne organizacije izplačati dnevno okoli 10 mili j onov - nemških mark (1 marka velja 155,45 lire). »Deutsche Zeitung« pripominja, da predstavlja stavka v deželah Nordrhein VVestfallen in Eaden Wuerttemberg zgubo 1,700.0000 delovnih dni vsak dan. En dan stavke v deželi Nordrhein Westfallen pomeni zgubo na proizvodnjo 152.4 milijona marke, v deželi Baden-Wuerttemberg pa 77.7 milijona mark, skupaj torej 230 milijo-nov mark na dan. Vse lansko leto je znašala zguba na proizvodnji zaradi stavk samo 47 milijonov mark Listi pripominjajo, da stavka v kovinarski industriji prizadene tudi druge industrijske panoge, ki uporabljajo kovinske izdelke. Daljša stavka na tem področju bi v veliki meri prizadela tudi izvoz. VISTfl 1RS1 — Ul Uarducci 15, telefon 29-656 Bogat., izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal tn potrebščin za višje šole. toplomerov in fotografskega materiala Socialno trenje tudi v Zahodni Nemčiji (Nadaljevanje s 1. strani) di socialistični stranki. Industrij cem je sicer že tako neprijetno, ker je krščanska demokracija pri deželnih volitvah zaradi svoje neodločnosti utrpela precejšnje izgube. Sindikalni voditelj Brenner je v svojih zadnjih izjavah zahodnemu nemškemu tisku zahteval podržav-Ijenje tovarn in s tem postavil zahtevo, ki je niti ni v skladu s programom socialistične stran ke, ki je bil postavljen v Go-desbergu med dvema letoma; kajti socialisti so iz svojega programa izločili nacionalizacijo podjetij Po računih industrij-cev utegne Brennerjev nastop AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACCIO, 3 Tei. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu m inozemstvo. — Po Strežba hitra — Cene ugodne Hnivl 1*0 Š I A Trg Uberdan 1 (v centru mesta) Tel 24 157 - Vse udobnosti mrzla m topiš tekoča voda centralna kur Java, telefon v sobah Cene od 750 Ur dalje UDARNA IN ZLATARNA MIKOIJ KABEL i U h I Č ampo s tiiairumo j lei 95 881 Ure najboljših znamk, velike izbira /latih ok ra-I411 v /a vse on like Gornje plače zamenjajo prejšnje, ki so bile v veljavi od 1. januarja 1983 na podlagi dogovora z dne 19. decembra 1962. TRIESTE BANCA Dl CREDITO Dl S P A - D D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov; BANKRED IMPEXPORT UVUZ - IZVUZ /ASIUKSIVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Lil. del Hosco 2U Tet. 50010 Telegr-; lmnexnnrt - Trieste OhMhIVT liV liHAD-M h SO iN /IVINO U V A A : VSAHIJVBSTNV I.KS BKNl MA I KHIAI IZVAJA: ThUNlONI MA I KIHAL - HA/N L SIH0.IL TEH Sl II 8(11 div | a | M) HI Alil) Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po trobent ,r £»oriskeir sporazumu KOBILI 9IAIIALONKO TRST - TKIESTE, ul. XXX Ollubre vogal ul. l orrehian« a, tel. 35.740 Pohištva dnevne sobe oprema šičtbme za urade - vozički - unsloliine |Iil 1*111 ililGX Razsluve: Ul. 1 aliiirivo. 29 Ut. F. Filzi. 7 C IL TURISTA I TALI AN O IN JUGOSLAVIA Alcuni appunti pratici - Centri turistici e luogi di cura - Strade e comunicazioni | Come si entra in Jugoslavia II turista straniero che inten-de visitare la Jugoslavia deve provvedersi di un visto d’en-trata e di uscita. Esso gli viene rilasciato dai consolati jugosla-vi di Trieste, strada del Friuli n. 54, e Milano, via Pirandel-lo n. 3, o dal reparto consolare delVAmbasciata jugoslava a Roma, via dei Monti Parioli, 20-22. Rilascio del visto I visti richiesti vengono ge-neralmente rilasciati entro lo stesso giorno o un giorno dopo. Le tasse per i visti sono e-spresse in dollari USA, ma vengono pagate in valuta del paese dove il visto e rilasciato, in base al corso di cambio, e sono le seguenti: VISTI TURISTICI: per uno e tre viaggi (650 lire) per sei viaggi (1300 lire) per dodici viaggi (1950 lire) VISTI ORDINARI: per un viaggio d’entrata ed uscita (1950 lire) per 2 e piti viaggi (3900 lire) VISTI DI TRANSITO transito semplice (650 lire) transito doppio (1300 lire) I visti turistici per 3, 6 e 12 viaggi sono validi per un anno, e permettono altrettanti sog-giorni di 30 giorni. II visto e necessario anche per i ragazzi fino ai 14 anni, che pero non pagano alcuna tassa e non riempiono il module, anche se m possesso di un passaporto individuale. La validita del visto turisti-co per un viaggio 6 di tre mesi per i paesi d’Europa e di sei per tutti gli altri, decorrendo dalla data del rilascio. Entro questo termine il viaggiatore pu6 soggiornare in Jugoslavia tutto il tempo concessoli dal visto — col visto ordinario al massimo 30 giorni e con quel-lo turistico al massimo 30 giorni. PROFOGA DEL VISTO Il visto pud essere prorogato in Jugoslavia dietro pagamento di un’uIteriore tassa. La validita del visto di transito e di sette giorni. In ogni capoluogo di distretto, pagando un’ulteriore tassa, esso pud essere trasformato in visto turistico d’ingresso e uscita. 7 viaggiatori che attraversano la Jugoslavia in viaggi di linea o in crociere, in piroscafo o in aereo, possono fermarsi e sosta-re nel Paese 72 ore (3 giorni) senza aleun visto. Nei porti e negli aeroporti verra loro ri-lasciata un’apposita tessera la-sciapassare. Importazione ed esportazione di valute 1. Ogni turista pud importare in Jugoslavia non piu di 1500 dinari in banconote da 100 di-nari o di taglio inferiore. Le stesse preserizioni valgono per 1’esportazione. 2. AlVatto di ingresso in Jugoslavia il viaggiatore ha l’obbli-go di denunciare e di conse-gnare agli organi doganali tut-t: i dinari che superano il detto importo e le banconote di taglio superiore a 100 dinari, salvo a ritirare Vimporto depositato, alla sua uscita dal Paese (entro 60 giorni). AlVuscita dalla Jugoslavia il viaggiatore ha 1’obbligo di con-segnare agli organi doganali tutti i dinari che superano lo importo di 1500 dinari. Se il tienaro proviene dal cambio di valuta estera, importata in Jugoslavia, il viaggiatore pud ri-volgersl direttamente alla Narodna banka FSRJ. L’importa-zione di dinari e, come noto, limitata a 1500, in tagli da 100. L’importazione di mezzi di pagamento esteri (in contanti, in assegni, travellers cheques, lettere di credito, ecc.) e li-bera. 11 viaggiatore pud pero cambiarli (venderli) sclamen-te tramite la Narodna banka, altre banche e eambiavalute autorizzati, agenzie di viaggi, ecc. che si trovano anche a tutti i valichi di frontiera. Non e permessa la vendita di mezzi di pagamento esteri a per sone private. OORSO DEL CAMBIO In Jugoslavia si effettua il cambio dei mezzi di pagamento esteri ai corsi seguenti : Dinari 100 lire italiane 120 1 dollaro USA 750 I sterilna 2 100 100 franchi fr. (nuovi) 15.191,22 100 franchi belgi 1.500 100 franchi svizzeri 17.151,40 100 scellini austriaci 2.284,61 100 corone danesi 10.858,35 100 drachme greche 2.500 100 fiorini olandesi 20.718,25 100 marchi Ger. Occ. 13.750 100 corone norvegesi 10.500 100 corone svedesi 14.497 Formalita doganali AlVingresso in Jugoslavia la procedura doganale e ridotta al minimo. II viaggiatore che entra nel Paese o e in transito nella zona doganale jugoslava, pud essere richiesto dagli organi preposti, di fare denuncia orale, degli og-getti che porta con se, ed even-tualmente di farli vedere. D viaesdatdre pud introdurre in Jugoslavia senza pagare aleun dazio i seguenti oggetti: 200 sigarette o 20 sigari o 250 grammi di tabacco, una macchi-na fotografica, con una quan-tita corrispondente di rotoli di pellicola, un apparecchio da ri-presa cinematografica a passo ridotto fino a 16 mm, con una ouantita corrispondente di bo-bine di pellicola, un fonograf o portatile, una macchina da seri-vere portatile, un apparecchio radio portatile, un registratore, uno strumento musicale, una carrozzina per barabini, attrezzi da pešca, una motocicletta, una bicicletta con motore ausiliario di cilindrata non superiore ai 50 cc, una barca a motore, un giamento da campeggio, attrezzi sportivi, ecc. Il fucile da caccia deve essere notificato nel passaporto da parte della rappresentanza di-plomatica o consolare jugoslava che ha rilasciato il visto. All’uscita dalla Jugoslavia il viaggiatore ha 1’obbligo di rie-sportare tutti gli oggetti impor-tati. Per i cani 6 necessario a-vere ed esibire agli organi doganali un certificato rilasciato da un veterinario (in data non anteriore a 15 giorni), da cui risulti che l’animale 6 sano. Il turista pud esportare dalla Jugoslavia in franchigia doganale oggetti ricordo in quan-tita limitata, purche slano sta- ti acquistati in Jugoslavia con mezzi di pagamento esteri rego-larmente importati nel Paese. Il turista straniero che entra in Jugoslavia con il proprio automezzo pud varcare il con-fine ai seguenti transiti di frontiera: dallTtalia: Albaro Vescovti (Trieste) - škofije, Pese (Trieste) - Kozina, Farnet-ti (Trieste) - Ferneče, Časa Rossa (Gorizia) - Rožna dolina, Stupizza - Robič, Passo del Predil - Predel, Fusine Laghi (Tarvisio) - Rateče. In Jugoslavia sono validi i documenti internazionali per le automobili ed altri autovei-coli ad uso pri vato (carnet, trittico o trittico rosa), pero tali documenti non sono obbli- kayak, una tenda con equipag- A monte di Gorizia la pittoresca Valle delFIsonzo LTsonzo nasce tra le maesto-. inerpicano attraverso il passo se cime alpine di Prisojnik Vršič nella Gorenjska (Slovenia (2547 m), Mojstrovk (2332 m), superiore). Anche da Tolmin vi Jalovec (2643 m) e Pelec (2437 vi sono strade, sebbene non m). Nel suo lungo percorso dal- | asfaltate, che per Podbrdo (Pie- «11 turismo e oggi senza dubbio una delle leve che piu efficacemente contribuiscono allo svilup-po economico di molti Paesi ed ancora piu ad un avvicinamento ed alla reciproca collaborazio-ne tra i diversi popoli». (Alberto Folchi, ministro per il turismo) le sorgenti (990 m) fino a Sol-cano presso Nuova Gorizia (101 m), forma una meravigliosa valle che ora si riduce ad angu-ste gole, (Trenta, Kobarid ecc.), ora gioiosamente si allarga, sU-perando un dislivello di 890 m. in poco piti di 100 km. Piti ol-tre esso scorre tra ciliegi e frutteti che rallegrano la vista col loro fiorire. Lungo la valle o nelle sue immediate vici-nance troviamo i prineipali centri turistici della zona: Bovec, Kobarid, Tolmin, Most na Soči (il ponte suIVIsonzo), Kanal e Nuova Gorizia; le' colii-ne di Brda, feraci di vigne, e 1’esteso altipiano bbscoso di »Trnovski* con Lokve (965 m). Questi centri, tante volte de-seritti e cantati dalla nostra ed altrui letteratura, sono an-oora poco sfruttati turistica-mente, sebbene il numero dei turisti — da 14.020 delVanno 1952 — sia salito nel 1961 a 42.481. Ai cittadini italiani non sono certo sconosciute le strade che, costeggiando 1’Isonzo, si dimonte) e passo Petrovo Brdo conducono alla Gorenjska, al fiume Sava e, volendolo anche a Bohinj. Tolmin - Most na Soči Nella parte meridionale delle Alpi Giulie, a non piti di 50 km. dalVAdriatico, Tolmin (m. 201 e Most na Soči (m. 179), sorgono sulla «Grande Rotta Alpina*, nella valle della Soča-Il loro clima singolare unisce la freschezza delle montagne e il fragrante tepore mediterra-neo. Da Most na Soči verso Tolmin si estende un meravi-giioso lago , color turchese che si prest- a tutti gli šport d’ac-qua. La rinomata »trota della Soča* alletta i pescatori, e il caldo fiumicino Idrijca, presso Most na Soči, attrae numero-sissimi bagnanti. Molti monu-menti culturali e storici risa-lenti ai tempi antichi ed alle due guerre mondiali meritano una visita: un monumento gotico raffigurante la peste del quattrocento, una chiesetta romana dell’undicesimo secolo a Volče (km. 3), una costruzione commemorativa militare a Ja-vorica (km. 9), ecc. I dintorni pittoreschi invitano a passeg-giate ed ascensioni: per dei millenni, il fiumicello alpino Tolminka ed il ruscello Zadla-ščica h anno incavato le famose gole Tolminska korita («Trogo-li») e Skakavci («Rapide») km. due, accesso per carrozzabile — paesaggio davvero unico di bel-lezza selvaggia. Inoltre ci sono: 1’ospitale rifugio sulla Planina Razor (m. 1333), il rifugio sul M. Krn (m. 2245) e il Bogatin. Tolmin e Most na Soči si rag-giungono dallTtalia per Gorizia (Gorica), Udine o Tarvisio, e dalVAustria (per strada o fer-rovia) per Villach (Beljak) o Klagenfurt (Celovec). Tolmin e Most na Soči, con i loro buoni alberghi e ristoranti, offrono ai gitanti e villeggianti riposo e svago, e sentitamente danno ai turisti il benvenuto. In volo da New York a Belgrado Questo mese č stata inaugu-rata la nuova linea aerea che collega New York con Belgrado. Gli apparecchi della nota socie-tti americana Pan American volane attorno al mondo e fanno scalo quattro volte alla settima-na al nuovo aeroporto di Belgrado (Surčin). STAGIONE OPERISTICA ESTIVA DI LJUBLJANA 9. VII — Wolf-Ferrari: IL CAMPIELLO 10. VII — Wolf-Ferrari: IL CAMPIELLO 11. VII — J. Gotovac: ERO 12. VII — J Gotovac: ERO gatori, mentre e richiesto il possesso del libretto nazionale di immatricolazione. Gli auto-veicoli in servizio pubblico de-vono essere muniti dei documenti internazionali. Si richiede la patente di gnida. E’ sufficiente quella nazionale. Secondo le disposizioni di legge ogni autoveicolo deve disporre del triangolo per la sosta su strada aperta. Nientt e dovuto per la benzina che (Continua in 4. pagina) Altri rinomati centri turistici BOVEC (Plezzo) — E’ il centra turistico della Valle Superiore dellTsonzo (Soča), la qua-le proprio 11 s’allarga alquan-to, permettendo al fiume, del color turchese, di scorrere con maggiore liberta. La contrada e circondata da un anfiteatro grandioso di vette (Giulie, Ca-nin, Rombon, Svinjak). Bovec e il punto di partenza per nu-merose escursioni a piedi o in vettura: per Čezsoča, alla ca-scata di Plužna, nella valle della Koritnica e nel regno del Mangart, nelle valli di Lepenja e Trenta, sul Passo del Vršič. 11 clima e alpino. Bovec si rag-giunge dallTtalia per 1’autostra-da da Gorizia (Gorica), Udine, Tarvisio, e dalVAustria per Tarvisio. Comunicazione dirette (con autocorriere) con Ljubljana, Gorica, Koper (Capodistria) e con la stazione ferroviaria di Most na Soči (km. 44) per i treni; durante la stagione con Portorož, Opat j a, e — per il Passo del Vršič —- con Kranjska gora e Bled. TRENTA: una perla fra le valli alpine, immortalizzata dal celebre serittore alpinista dott J. Kugy, il cui monumento si eri ge sulla strada del Vršič. La Soča, del color di ghiaccio ver-dastro, brulica di «trote della Scča», le foreste abbondano di caprioli, e le pareti rocciose di camosci. Vi esistono innumere-voli ascensioni nelle Alpi Giulie: sul Triglav; da per Soča la valle di Lepenja al Lago del Krn, sul Bogatin, ecc. A Log si trava un interessante Museo Alpino, e un po’ innanzi l’Orto Botanico Alpino «Juliana» e le gole della Mlinarica. NelValber-go, 122 letti. Informazioni: Turistično društvo Bovec. KOBARID (m. 235) sul con-fluente della Valle della Soča e del »Staroselski kot*, ai piedi delle Alpi Giulie (Krn. Matajur, Stol). Curiosita: monumento del poeta Simon Gregorič, monumento del componista H. Volarič; al di sopra: ossario dei caduti nella guerra mondiale. A Livek (m. 813) ottimi terreni da sei: la ne ve vi dura fino la primavera sulle pendici del Kuk (m. 1243) e Matajur (m. 1643). La localita ha una locanda e delle camere private. Informazioni. Turistično društvo Kobarid. UNO SCORCIO PANORAMICO DELLA VALLE DI TRENTA; Nei PRESSI NASCE LTSONZO. La pešca nei dintorni di Idria IDRIJA ( m. 331) 6 posta nella regione prealpina, in una conca circondata da pittoresche alture boscose; la sua famosa miniera di mercuno 6 in atti-vita fin dall’anno 1493. Idrija e un iuogo di villeggiatura gradevole, con alberghi e ristoranti bene attrezzati e un NOVA GORICA (NUOVA GORIZIA). Il monumento all’ardi-mentoso pioniere delVaeronau-tica jugoslava Rusjan, figlio della citta stessa, tragicamente pe-rito durante un volo di prova a Belgrado. macadamizzate m costruzione valichi di frf'*'-her« campeggi grotte celeferiche -'vv-V/ i—X_a-A_/ IL TURISTA IT ALTANO, APPENA VARCATO IL CONPINE ORIENTa-_, HA DAVANTI A SE’ LA S LOVEN 1.1, M QUALE E UNA DEJ.:,E SEI REPUBBLICHE CHE FORMANO LA REPUBBLICA FEDERATIVA SOCIALISTA JUGOSLAVA. DA QUI HA A SUA DISPOSIZIONE DELLE STRADE DISCRETE CTTE ATTRAVERSANO LA SLOVENIA. LE ARTERIE MAGGIORI CHE ATTRAVERSANO LA SLOVENIA LUNGO DUE GRANDI DIRETTRICI (NORD OVEST — SUD E ST E SUD OVEST — NORD EST) COLLEGANO I CENTRI MAGGIORI DELLA REGIONE: SONO RICOPERTE DA UN BUON MANTO ASFALTATO campeggio. Vi sono bellissime collezioni nel Museo Municipa-le, e una celebre industria di merletti. Idrija alletta i villeggianti estivi e gli appassionati degli šport invernali. Nel suo territorio sorgono otto rifugi ad altitudini superiori ai 1000 metri, con affascinanti vedute del paesaggio alpestre e del Carso, ricco di curiositti sotter-ranee. Il fiume Idrijca e i suoi affluenti abbondano di pešce (salmonidi), e tutto il distretto offre riserve di caccia ricche di selvaggina (caprioli, lepri). Dal 1.4. al 15.9. 6 consentita la pešca alle trote. I TEMOLI si possono pescare dal 15.5. al 31.12. Limite minimo per la pešca delle trote 6 di 26 cm, dei te-moli di 30 cm. Permessi giornalieri di pešca ai pescatori nazionali che sono in posseso del regolare permes-so annuo della RPSJ 500 dinari. Per i turisti nazionali che non sono iseritti in alcuna parte e per tutti i turisti stranieri 2000 dinari. In possesso del solo permes-so giomaliero non si pud pescare per piti di 3 salmoniadi (trote, temoli). Per i ciprinidi non c’č limite nč di numero ne di misura, ne si intendono compresi tra i pre-cedenti. I permessi giornalieri di pešca possono essere ottenuti presso: 1) Auqario Levstikova, l Idria 2) Damski Salon «Kolakovič Ljubo#, Idria, Piazza T Maggio 3) Trattoria presso «RIBIČ» Zelin, posta Cerkno. La grotta di Postojna e la piii suggestiva fra le cavita naturali carsiche La cittadina di Postojna (Po-stumia si trava a metti strada tra Trieste e Ljubljana, ed č accessibile sia in treno che per autostrada. E’ il centra di una regione ricca di classici fenomeni carsici. Famosissima per le sue meravigliose grotte, stra-ricche di stalagmiti e stalattiti che vanno formandosi da milio-ni di anni e che mandano ri-flessi di tutti i colori. 20 km di comode stradicciole sotter-ranee portano in tutti gli angeli delle affascinanti grotte; parte del percorso č fatto in un treno elettrico. In fondo alla cavita rumoreggiano le ac-que del fiume Pivka, che ri-compaiono dopo 9 km di igno-to cammino, nella grotta di Planina, presso il villaggio Planina, sotto la torre medioevaie Ravbar. Iti auesta grotta il fiume Pivka confluisce nel tor-rente Rakov Škocjan. Nelle immediate vicinanze, accessibile per strada asfaltata, si trava 1’omonima dolina e quivi il torrente percorre un breve trat-to in superficie. E’ una zona, questa, ricca di naturali bel-lezze carsiche: due ponti na turali, sotto le acque che si im-mergono in voragini, sorgenti, lmmense grotte e precipizi; il tutto e opera intatta di madre natura. Quattro chilometri piti a est della dolina Rakov Škocjan si estende il grande lago Cerkniško jezero, famoso per i suoi prosciugamenti periodici. Nove chilometri a nord di Postojna si staglia a picco su nuda ed alta roccia il casteiio Predjamski grad, abitato da tempo immemorabile da ogni sorta di genti, nel medioevo da ladreschi cavalieri e piti tardi dalle famiglie feudali. Nei dintorni ricchez^p archeologiche, interessanti e misteriosi intrec-c: di grotte carsiche con un fiu-miceiio di cui i carsologi non conoscono ancora il nercorso. Posti ideali per il campeggio nelle solatie radure dei boschi Paesett' con chiesette barocche e pnpolazioni dal modo di vita patriarcale. A sud-ovest di Postumia, nei rressi del confine italo-jugosla-vo, a 2 km da troviamo altre grotte: Škocjanske jame, immenso labirinte di 5 infini-te grotte, in fondo alle quali rumoreggia il fiume Reka. Le grotte sono illuminate da un esteso impianto elettrico, e la-sciano in tutti coloro che le visitano una indimenticabile impressione. Postojna e Divača sono collegate da una magnifi-ca strada. Nei pressi di Postojna ci' s» no altre grotte carsiche di note vole importanza, come: črna jama, Otok in Pivka jama. Tutta questa varieta di fenomeni carsici, con al centra quelli di Postojna, forma un insieme a se stante, collegato da una vasta rete stradale. Lo splendore e la magnificenza di questo mondo sotterraneo, con le preziose stalattiti, i ramo-reggianti fiumi, le cascate, i ponti naturali e le enormi cat-tedrali sotterranee, contrasta con la pace degli immensi boschi che ricoprono gran parte della superficie sovrastante. Tutto questo parco naturale dei fenomeni carsici puč essere visitato in due giorni: sia con la propria automobile, sia con gli autobus che le societti turistiche pongono sempre a di-sposizione. Alle estremiti di questo mi-sterioso mondo carsico giaccio-no le citta di Trieste e, nella parte orientale, il centra bal-neare di Opatija (Abbazia). Istituzione del Comilalo per il turismo 11 governo jugoslavo ha dediča to negli ultimi anni maggiore attenzione allo sviluppo del turismo, conscio della sua importanza per 1’eeonomia nazionale ed in special modo per il man-t.enimento dell’equilibrio della bilancia di pagamento. Oltre allo stanziamento di maggiori somme destinate a modernizza-re e completare 1’attrezzatura alberghiera e a perfezionare le vie di comunicazione, si stti riorganizzando pure il sistema amministrativo — turistico. A questo scopo 6 stato recente mente istituito un comitato spe-ciale (a livello di competenza ministeriale) per il turismo, mentre finora queste mansioni erano di competenza del mini-stero per il commercio. Questo importante portafoglio e staro affidato alla signora Milka Ku-frin. Il comitato per il turismo e composto dai re.ppresentanti dei ministeri delle finanze, del-1’intemo, degli affari esteri, del commercio, delle comunicazioni, della salute pubblica, nonchč dai rappresentant: della Federazio-ne turistica jugoslava e dellTsti-tuto per la propaganda turistica, che 6 in corso di istituzione. Sono stati istituiti comitati per il turismo anche presso le singole repubhliche che formano le repubblica toderative. BIHAČ POSTOJNA MOSTAR. rijeka. CRtlCVENICA O PAT O A KNIN GOSPti KOPER DUBPOVNk MAKARSKA SPLIT, ŠIBENIK ZADAR ZAGREI ‘MESTO .NOVSKA .CR1KVENIC/ 1E0GRAD 's._____ ,v plana. .ZADAR Sarajevo >PLITx, fckOMIŠ: TITOGRAD DUBROVNIK SKOPJE ITOV VELES GEVGELL Eccellenti cure termali a Portorose Sono passati 130 anni da quando giunsero i primi ma-lati di reumatismi alle saline di S. Lucia, presso Portorose (.Portorož). Allora la cittadina non aveva che poche čase ru-rali sparse nelVestesa pianura. I pazienti facevano bagni nella acqua di mare e si immergeva-no nel fango salato. NelVanno 1879, con 1’arrivo del dottor Lu-gnano, ebbero inizio le prime cure mediche. Dopo undici anni si costrul a Portorose il primo, modesto stabilimento di cura balneare, intorno al qua-le si e andato poi sviluppan-do il noto centro turistico. Qui-vi giungevano turisti dalVAu-stria, dalVUngheria e dalllta-lia. Cosi il turismo si andava e-stendendo alle coste settentrio-nali delllstria ponendovi pie-de con un centro di cura, dap-prima imperfetto, poi man mano sempre piti consono alle esigenze turistiche e terapeu-tiche degli ospiti. Anteriormen-te alla prima guerra mondiale, nelVanno 1908, sorse quale «de-pendance* delVhotel »Palače* un apprezzatissimo stabilimento balneare e terapeutico, che la seconda guerra mondiale ha raso completamente al suolo. Da allora Portorose e rimasta unicamente un centro turistico, che di anno in anno attira un numero sempre maggiore di turisti jugoslavi ed un numero ancor maggiore di turisti provenienti da altre nazioni eu-topee ed extra europee. Nel 1961 venne iniziato il restauro del centro terapeutico-balneare di Portorose, amplian-do a tale scopo l’area sulla qua-le sorgeva quello antico presso Vhotel «Palace»; 1’anno scorso vennero gia accoltt i primi pazienti. Con il restauro del reparto i termale delVhotel »Palače*, Portorose si schiera nuvamente tra i piu importanti luoghi di cura d‘Europa. Con installazioni tecnicamente perfette rinnova il suo antico nome e le sue tradizioni rimontanti alla prima guerra mondiale. Le cabi-ne per bagni recentemente co-struite nel nuovo reparto of-frono agli ospiti salutari bagni caldi di acqua marina e di ac-qua dolce, bagni di fango e inalazioni, L’efficacia curativa di questi bagni risiede nella aensa acqua marina. Quest’ac-oua contiene il cloruro di so-dio allo stato libero, il quale, pertanto, e in grado di com-binarsi molto facilmente, for-mando per es. cloruro di ma-gnesio. bromuro di magnesio e solfato di magnesio. Le cure termali comprendono anche lo impiego del fango marino, ab-bondante sedimento delle saline. Questo fango ha le stesse proprieta della densa acqua marina ed in piu contiene pic-cole quantita di sostanze orga-niche, che ne aumentano la forza terapeutica. L’efficacia dei bagni di fango non e solo meccanica e termica ma anche chimica. Le terme di Portorose sono indicate principalmente per: malattie muliebri, infiammazio-ni croniche e disturbi nevral-gici, malattie reumatiche, ca-tarro nelle vie respiratorie (asma, bronchite, sinusite), malattie linfatiche ed infine per la convalescenza dopo opera-zioni e malattie lunghe e de-bilitanti. Il centro termale e presie-riuco da un balneologo autoriz-zato. Programma degli spettacoli ad Opatija (Abbazia) 28. VI. — Complesso di dan-ze e canzoni popolari URES. 12. VII. — «Georgi Dimitrov« — Complesso folkloristico bul-garo Sofia. 20. VII. — «Lučnica» — Complesso slovacco di danze e canzoni Bratislava. 26. VII. — Complesso del Ti-rolo. 30. VII. — «Rapsodia» — Complesso folkloristico romeno Bu-carest 16. VIII. — Cantanti del Me-diterraneo. Agosto — Complesso scozze-ze — Danze e canzoni africane. grad; «Itacin» — Skopje. Ogni settimana in prima vi sione uno dei migliori film di produzione jugoslava e stra-niera. DANZE E CANZONI POPOLARI DELLA JUGOSLAVIA Partecipano i complessi fol-kloristici: ((Branko Krsmanovič - Beograd; «Lado» — Zagreb; »Taneč« — Skopje; »Kolo« — Beograd; »Zora« — Opatija; «1. L. Ribar« — Beograd; «Orce Nikolov« — Skopje; »Polet« — Beo- IIIV. festival del folclorc jugoslavo 29. VII — 3. VIII 29. VII PIRANO — Inaugura-zione del estival «11 Paese — 1’uomo — La danza« — Gruppi folkloristici originali. 30. VII PORTOROSE E ISO-LA — I migliori complessi di-lettanti jugoslavi. 31. VII ANCARANO — Finale dei gruppi dilettanti »Gioventti — Ritmo — Danza — Canto« — (200 partecipanti). 1. VII CAPODISTRIA — »Rap-sodia«, complesso nazionale romeno Bucarest. 2. VIII PORTOROSE »Lado« Zagreb; ANCARANO »Kolo« Beograd; IZOLA »Taneč« Skoplje. 3. VIII KOPER »Danze e canzoni della Jugoslavia« — Finale del IV Festival »F. Marolt« Ljubljana, »Lado« Zagreb, »Kolo« Beograd, »Taneč« Skoplje LA NOTTE DEL FOLKLORE LTNC ANTE VOLE LAGO DI BLED TRA LE MONTAGNE DED LA GORENJSKA. Rinomanza mondiale delle opere d’arte di Hrastovlje Manifestazioni musicali e sportive a Bled Per lunghi secoli nessuno si e accorto dei valori architetto-nici ed artistici che la chiesa istriana di Hrastovlje, piccoio paesetto nella valle di Rižana, a 18 km da Capodistria, nascon-deva. Per lunghi secoli un sot-tile strato di calce ha cor.ser-vato affreschi medioevali, oggi universalmente riconosciuti co-me capolavori artistici. Essi fu-rono scoperti, appena dopo la seconda guerra mondiale, dano accademico pittore Giuseppe Po hlen. Il prezioso rinvenimento e passato, quindi, sotto le cure del Collegio delle belle arti di Ljubljana, che ha scrostato la calce e restaurato gli affreschi. Da allora si e scritto gid molto di Hrastovlje. La rivista americana »Life*, dalla tiratura di 4 milioni di copie distribuite a 97 nazion:, ha dedicato ben quattro pagine a Hrastovlje con documentazioni fotografiche a colori. Cosl la farna di questo piccoio paesetto ha oltrepassato i confini di tutte le nazioni e sono molti i turisti amantl del-1’arte che vi si recano ogni anno. Non siamo in grado di pre-cisare come e quando fu co-struita questa chiesa; certo e che appartiene al secono 12 . Ce lo conferma la sua archi-tettura post-romanica ricca di elementi locali. Fatto partico-lare 6, che nonostante la sua piccolezza, 1’edificio consta di tre navate come le antiche ba-siliche. Fino al secolo 16° stava allo scoperto, poi, per pro-teggerla dalle incursioni dei tur-chi, venne circondata con alte mura, e fu trasformata co.V, in foitezza. Molto piu tardi le fu mcorporaia 1’attuale sacrestia; non si sa ancora a quando da ta la copertura degli affreschi. L’origine degli affreschi 6 co-nosciuta nei suoi minimi par-iicolari. Questi sono stati ver minati l’anno 1490, 1’inizio av- L’Istria va trasformandosi in una regione turistica Dal 1957, anno in cui ha avu-to inizio in Istria un sistema-tico svimppo del turismo, alla fine del 1»62, ristria si e an-data trasformando in una regione turistica sempre piu importante, visitata oitre che da jugoslavi da centinaia e mi-gliaia di stranieri. Mentre nello anno 1957 i turisti stranieri fu-rono 270.000, Vanno scorso que-sti affuirono in numero di ben 850.000. Tutti i locali turistici furono occupati per il 95 per c-ento solo da turisti stranieri; mentre i turisti nazionali do-vetterp accontentarsi degli al-loggi recentemente costruiti dalle cooperative operaie oppure di quelli presso privati. Nei predetti 5 anni sono stati spesi 3 miliardi e 600 milioni di di-nari a scopi unicamente turistici. In questa cifra non 6 compresa la parte del Quarnaro istriano. nel circondario di Fiu-me. Recentemente il numero com-plessivo dei posti-letto a dispo-slzione dei turisti e aumentato di 18.000. Contemporaneamente vennero aumentate anche le possibilita finanziarie dei vari centri, coal che per la stagio-ne turistica di quest’anno si disporra in essi di altri 2.500 posti-letto. Per ampliare le zo-ne turistiche verranno versati altri 3 miliardi e 500 milioni di dinari. Sempre per incre-mentare il turismo si costrui-scono in questi ultimi anni degli alberghi di categorie A e B e si adattano dei terreni a weekend e camping. Gli alberghi sono per lo piu concentrati a Capodistria (Koper), Portorose, Rovigno, Pola e Rabac, i weekend, invece, ad Ancarano, Lucia di Portorose, Poreč ed altri posti dove non si e ancora sviluppato il turismo. Si potrebbe dire che tutta la co-sta istriana va trasformandosi in zona turistica. Maggiori ancora sono i pro-getti per il futuro. Secondo il piano settennale che šara pošto in opera il prossimo anno, sono destinati al turismo nelle zone di Pola e Capodistria inve-stimenti per circa 30 miliardi di dinari, mediante i quali au menteranno di 22.000 i posti letto e verranno eseguite altre opere, come: negozi, Industrie, collegamenti stradali ed altre opere comunali. Da cič ci si ri-promette un maggior afflusso di 60 milioni di dollari. A di-rnostrare ben fondati questi pro-getti giungono incessanti solle-citazioni dei centri turistici vicini che, con i mezzi attual-mente a disposizione, si trova-no impossibilitati a soddisfare tutti i turisti di provenienza europea ed anche extraconti-nentale. Alcuni alberghi sono gid ora prenotati fino al 15 ot-tobre. venne probabilmente molto prima. L’opera e stata progettata e diretta dal pittore Giacomo di Kastvo, coadiuvato dai suoi aiscepoli. Cio attestano scritt? in latino e in cirillico. Lo stile delle pitture č gotico antico m-fluenzato dalla pittura dell’Eu-ropia centrale, ricco di originali elementi centro-istriani, co-nosciuti gid a Pazin e a Skrilj, presso Beram. Traggono pure lontane ispirazioni {lalle pitture parietali dei centro-balcani, le quali. a loro volta, si ispirano a quelle di Bisanzio. La chiesa 6 affrescata da cima a fondo complessivamente da 62 tra quadri e gruppi vaii. La rivista «Life» la denomina »pittrice della storia«; infatti vi sono rappresentati i piti var. episodi delVantico e nuovo testamente, la vita profana di allora, i costumi. Sono dipinti i simboli del sole, della luna e dei mesi solari; il piti interes-sante 6 il ciclo de «il ballo della morte», che abbraccia 23 n-gure umane raffiguranti tutte le categorie di persone allora esistenti e la morte nei simbo-lici scheletri. Affinche il complesso fosse piti armoniosamen-te intonato nei colori, nelTan-no 1518 pavimentarono la chie- sa in rosso con calce e matroni tritati. Il Comune di Capodistria, cui appartiene Hrastovlje, ha pro-gettato la costruzione di una strada asfaltata che dal parco di Rižana porti a Hrastovlje; nel paesetto, poi, vi šara un ampio spiazzo per il parcheggio delle automobili e degli auto-bus, saranno costruiti degli al-loggi per ospitare i turisti. Nonostante le ancora esistenti de-ficienze logistiche, aumenta quo-tidianamente il numero dei turisti. Gli alberghi del Monic Učka L’Agenzia' per il turismo «KVARNER-EXPRESS» ha este-so la sua attivita' ai due alberghi situati sul monte Učka, i quali dispongono di 100 letti e di un ristorante per ospiti' di passaggio. I due alberghi, di-stanti 1’uno dall’altro 150 metri, sorgono a 1000 metri sul livello del mare, in un punto da cui si gode il magnifico panorama del golfo di Quarnero, con la citta di Rijeka e le isole. Al lago di Bohinj quiete salutare Bohinj 6 una vallata alpi-na con un grande lago, posta ai piedi delle Alpi Giulie, a 525 m sul livello del mare. Da oitre sessanfanni, dagli ini-zi cioe del turismo alpino, fer-ve per Bohinj 1’antico amore delle cittti italiane nord-orien-tali — specialmente di Trieste e di Gorizia — e di aleune altre citta del Veneto. Ora, come mezzo secolo fa. sono identici i motivi che at-traggono a Bohinj turisti dalle calde coste mediterranee e dai centri industriali; a Bohinj essi trovano la pace, fanno delle belle passeggiate lungo il lago e attraverso i tipici villaggi alpini, si dilettano a bagnarsi in quelle acque cri-stalline e ristoratrici, oppure praticano il canottaggio o pe-scano i salmoni. Due comode strade portano alle vicine Alpi ed ai valichi montani. Non mancano sentie-ri inerpicantisi fin sul sovrano Triglav (2864 m). Per recarsi a Gorizia e Trieste ci sono la ferrovia e varie strade in ottime condizioni. Bohinj, pertanto, 6 il centrg turistico alpino piti vicino alle citta del Friuli e della Vene-zia Giulia. Tre alberghi sulle rive del lago calmo e silenzioso sono sempre a dispozizione dei turisti. Il piti antico, e pertanto il piti fedele alle vecchie tradizioni alpine, e 1'Hotel »Zlatorog*, Si trova presso il fiume Savica in un segreto angolo tra le radure ed il calmo lago. Il suo nome romantico, immortalato dalla leggenda, suscita ancor oggi sentimenti romantici, dando la illusione che esso sia tuttora il custode del regno alpino di Zlatorog e dei suoi sette laghi. Sulla riva orientale, tra le soleggiate radure, si erge qua-le guardiano bonario Vhotel »Jezero*. Le sue belle e comode stanze, le terrazze dall’am-pio orizzonte contribuiscono a rendere piacevolissimo ed m-delebile il ricordo del mirabile lago, che pare inviti ad im-mergersi nelle acque o a get-tarvi la lenza per cogliere i guizzanti pešci. Il gotico antico della chiesa di San Gio-vanni completa con l’arte lo incanto di questi luoghi. II Festival della canzone slo-vena dal 5 al 7 luglio IV Festival deilo jazz jugoslavo a partecipazione internazio-nale dal 6 al 9 giugno II Raduno degli scouts dal 27 al 30 giugno Ljubljana - base di partenza per il turista Ljubljana si presentera alla inaugurazione della stagione turistica 1963 con un aspetto del tutto nuovo. Per il 1“ maggio sono state effettuate varie opere di abbellimento, che hanno dato a Ljubljana un’aria di fe-sta. Tutto cič contribuira al turismo; infatti siamo orrhai alle soglie della nuova stagione che vedrti indubbiamente potenziato 1’afflusso dei turisti. Le possibilita di alloggio verranno aumentate, nella imminente stagione, di altri 610 posti letto, distri-buiti tra il nuovo albergo »Na Jami« nella šiška, 1’albergo ristorante »Pri Urški« na Prulah ed alcuni alloggi recentemente costruiti. Parallelamente sono in piena fase di preparažione, nelVambi-to delle singole agenzie e so-cieta turistiche, le giste per que-sto anno. Oitre 100 gite sono sta-ste organizzate per gli abitanti di Ljubljana da effettuarsi nei pomeriggi dei giorni feriali. Questo tipo di gite aumenta di anno in anno; infatti non mancano alla periferia di Ljubljana centri turistici dotati di singo-lari attrattive. Vi e la Šmarna Gora, tradizionale centro di ri-trovo dei Lubianesi, le calcaree Dolomiti, Vattraente Katarina; Pohorje (Mokreč, Kurešček, Krim); le Alpi di Kamnik; i vicini ,erti colli della Dolenjska; il romantico lago di Zbilje sol-cato da pigre barche. Cosl si e preparata Ljubljana alla nuova stagione. Presso »Figovec«, nel cuore di Ljubljana, saranno dati concerti e spettacoli folcloristici. Sulla Ljubljanica si svolgeranno gare di canottaggio. Presso Križanke verranno eseguite rappresenta- zioni. Non rimarra deluso chi visitera Ljubljana in questo periodo. Manifestazioni turistiche Dal 25 al 30 aprile si e avu-ta a Ljubljana la settimana turistica di Bihač. Fu inaugurata il 25 aprile alle ore 18 con la mostra «Bihač in Una v sliki», nei locali del magistrate. I giorni successivi vennero iilu-strate con proiezioni di diaposi-tive a colori- le bellezze e le attrattive di Bihač e di Pounje nel quadro dei centri turistici di Ljubljana Rožna dolina e di Prale. Indubbiamente questa iniziativa influira positivamen-te sui rapporti turistici tra Ljubljana e Bihač. La settimana e. stata organizzata dal eomita-tc propagandistico della socie-ta turistica di Ljubljana. Il lago di Zbilje e il Polhov Gradec Alla citta di Ljubljana che conta 170.000 abitanti vanno ag-giunte, oitre le perle turistiche del Pohorje (Kurešček, Krim, Iški Vintgar, Rakitna), due altri attraenti centri: il lago di Zbilje e Polhov Gradec. Il lago di Zbilje (305 m) gia-ce presso il leggiadro paesetto di Zbilje, vicino a Medvode, a 14 km da Ljubljana. Il lago, lungo 3 km, 6 formato dalVar-gine di una centrale elettrica. Dispone di molte barchette pet giterelle sul lago. Vi si puč pescare dopo aver ottenuto facilmente il permesso ulVafficio turistico, che e sulle rive del LA JUGOSLAVIA FA’ NEGLI ULTIMI ANNI GRANDI SFORZI PER MIGLIORARE LA SUA RETE STRADALE. SI COSTRUISCONO STRADE NUOVE E SI MODERNI Z ŽANO QUELLE ESISTENTI. EN-TRO IL MESE DI OTTOBRE SARANNO ULTIMATI GLI ULTIMI TRONCHI — QUELLO DA BEL-GRADO A OSIPAONICA E DA TITOV VELES A GEVGELIJA (SUL CONFINE GREGO) — DELLA MODERNA STRADA »UNITA’ E FRATERNITA’«, CHE COLLEGA LE ESTREME REGIONI DI NORD OVEST CON QUELLE SITUATE ALLA FRONTIERA MERIDIONALE. IL 20 OTTOBRE, GIORNO DELLA LIBERAZIONE DI BELGRAD3, SARA’ SOLENNEMENTE INAUGURATA TUTTA LA STRADA. NON MENO IMPORTANTE PER LO SVILUPPO DEL TURISMO SARA’ L’AUTOSTRADA LITORANEA LUNGO LA COSTA DALMATA. Sopra Vhotel »Jezero*, su di un colle dominante il lago, si trova Vhotel «Bellevue», che riserva alVospite le piti ampie vedute del lago ed una atmosfera piti intima dovuta alla sua altezza. Tre ospitali čase di amici vi attendono sul lago: gli alberghi »Zlatorog*, »Jezero* e «Bel-levue* vi invitano a soggiorna-re nelle toro comode stanze ed assaggiare le specialita del-la cucir.a alpina (alquanto piti piccante di quella italiana, secondo i gusti - gastronomici jugoslavi). ad usufruire di tutti gli immaginabili confort, dalle piscine ai garage per le automobili dei turisti. Parlando di Bohinj e dei suoi alberghi non possiamo non accennare alVHotel »Pod Voglom* ai piedi delVomonimo monte, situato sulla riva destra del lago. Recentemente 6 stato ampliato con nuove co-strazioni. Le bellezze naturali e Fattrezzatura moderna vi invitano a Bled lago. I prezzi d’alloggio sono modici. Il luogo e accessibile a tutti i mezzi a motore.. Non mancano collegamenti di auto-bus con Ljubljana. Polhov Gradec (397 m) e il piti importante centro di vil-leggiatura delle Dolomiti, a 18 km da Ljubljana. Tutti i confort nella časa del turista. Sog-giomo, weekend, importanti re-sti storici e bellezze naturali. Regolari comunicazioni con Ljubljana. Ottima cucina. Prezzi modici. Atmosfera intima. Riduzioni nei negozi per i turisti Innovazioni nelle linče aeree jugoslavc Čeme si entra in Jugoslavia (Segue dalla 3. pagina Bled, centro turistico alpino sulle rive delVomonimo lago, fu valorizzato turisticamente nelVanno 1855 dallo svizzero Arnold Rikli che era rimasto colpito dalle bellezze naturali del luogo, simili a quelle of-ferte dalla sua patria Svizzera. Giace alValtezza di 501 m tra due catene montuose: le Alpi Giulie e le Karavanke, in una pianura soleggiata in mezzo a ruscelli, colline, boschi e villaggi alpini dai bizzarri cam-panili barocchi. Nei suoi cento anni di vita turistica Bled ha raggiunto farna mondiale, dapprima come centro di villeggiatura frequen-tato dalle popolazioni delVEu-ropa centrale e negli ultimi quarant’anni come soggiorno tradizionale dei diplomatici jugoslavi nei toro rapporti con i rappresentanti di Paesi e-steri. I suoi piti famosi alberghi sono: »Toplice*, »Park hotel*, »Jelovica*,- «Krim,> e »Triglav*, che di anno m anno vengono ampliati per sopperire alle sempre crescenti esigenze. Il servizio, la comoditži e le attrattive hanno farna internazio-nale; offrono infatti, un casi-nč, dei locali moderni, dei caf fč e dei locali notturni; un continuo susseguirsi di compe-tizioni sportive, festivals, fol-clore ecc. La villeggiatura a Bled č pia-cevole anche per i numerosi altri divertimenti che esulano dalla vita in albergo. Ovunque si incontrano piccoli buffet, o-sterie, ristoranti. I paesetti sperduti sulle pendici montane attirano per 1’originale archi-tetura alpina delle čase e i ca-ratteristici modi di vita dei loro abitanti. Bled e punto di passaggio obbligatorio per molte escur-sioni alle vicine regioni alpi-ne. disseminate di monumen-tali castelli e artistiche chie-se mirabilmente costruite in stile gotico e barocco. Ogni giorno il turista puo andare in gita da solo o in comitiva sulla costa adriatica oppure ai vicini laghi della Koroška. Una bellissima strada con-giunge Bled con Ljubljana, uno dei maggiori centri culturali dellTSuropa centrale. Da molti decenni giungono a Bled i turisti italiani attratti dalle bellezze alpine, tanto fa-miliari al gusto e al modo di vita italiani. Il verdeggiante quadro che si presenta a chi arriva a Bled e un vero balsamo alla ten-sione nervosa delVuomo m demo. I LAVORI PER LA COSTRUZIONE DELLA GRANDE ARTERIA LITORANEA CHE DA FIUME CONDURRA’ FINO A DUBROVNIK E NEL MONTENEGRO SONO ARRIVATI UN PO’ OLTRE OMIŠ ENTRO QUEST’ANNO SI ARHIV ERA’ OLTRE MAKARSKA PER UN TOTALE DI 83 CHILOMETRI A SUD DI OMIŠ. PER COLLEGARE LA LITORANEA CON LE REGIONI CONTINENTALI DEL PAESE E’ PREVISTA LA COSTRUZIONE DI IMPORTANTI TRONCHI DI AUTOSTRADE E L’ULTIMAZlONE DI QUELLI GIA’ IN COSTRUZIONE. COSI’ PER ESEMPIO SARA’ IN BREVE ULTIMATA LA STRADA CHE DA PETROVAC, IN RIVA AL MARE, CONDUCE A TITOGRAD E PIU’ AVANTI A KOLAŠIN. si trova nel serbatoio degli au-tomezzi; quella trasportata in recipienti e invece soggetta al dazio doganale. I turisti che, con il proprio autoveicolo entrano in Jugoslavia per un soggiorno non supe-riore ai 90 giorni non pagano tasse di circolazione, a condi-zione che nei loro paesi venga concessa reciprocamente la stes-sa agevolazione agli automobi-listi jugoslavi. in pratica, pero non se ne esige il paga-mento anche se non sussiste la reciprocita. I torpedom turistici che entrano in Jugoslavia sono sog-getti al pagamento della tassa di circolazione, che viene ap-plicata in ragione di dinari 0,625 per ogni passeggero/km, con un minimo di dinari 1250 al giorno tranne nei časi in cui ešista un accordo speciale m matefia. La velocitti massima per le automobili e di 80 km e per gli autobus di 70 km orari; negli abitati la velocita e limi-tata a 50 km per le automobili ed a 40 km orari per gli autobus, se non vi sono altre se-gnalazioni. Su aleune strade di grande comunicazione la velocita massima va dai 100 ai 120 km orari per le automobili e fino agli 80 km orari per gli autobus. La benzina ed il gasolio pos-sono essere acquistati al mer-cato libero e in quantita illi-mitate, al prezzo da 72 a 80 dinari il jitro. I lubrificanti vanno da 300 a 1000 dinari il chilogrammo. Lung0 le strade principali vi sono numerosi motels. In Jugoslavia 1’assicurazione degli autoveicoli non e obbli-gatoria. L’automobilista che de-siderasse assicurare il proprio autoveicolo per la responsabi-lita verso i terzi puč farlo presso qualsiasi succursale delle Comunita d’assicurazione. Entrando dallTtalia, le piti vicine succursali si trovano: a Nova Gorica, Sežana, Koper, Postojna. Pula e Rijeka. La Jugoslavia e membro del-1’organizzazione internazionale di assicurazione per il rilascio del foglio verde ed ha conclu-so con le compagnie nazionali di assicurazione degli altri paesi un accordo di collaborazione per i časi di responsabilitti per i danni provocati a terzL I turisti stranieri che acqui-stano prodotti industriali e li pagano con valuta estera godo-no in Jugoslavija di una ridu-zione del 20 per cento sul prezzo. di vendita. Il pagamento de-ve essere effettuato in assegni o in valuta estera. Il comprato-re dovra presentare anche i do-cumenti di viaggio. Sono esclu-si dallo sconto i viveri, il tabac-co e la benzina. La Banca nazionale jugoslava e stata autorizzata a permette-re la vendita di prodotti industriali a turisti stranieri verso pagamento in valuta straniera, anche nei porti ed aeroporti della Jugoslavia. I negozianti che desiderano ' vendere con lo sconto contro pagamento in valuta estera, do-vranno richiedere una speciale autorizzazione alle b anche nazionali delle singole repubbliche. Queste autorizzazioni verranno concesse ai negozi dei centri turistici piti importanti. Per ora hanno gia usufruito dell’auto-rizzazione le seguenti citta: Postojna, Koper, Nova Gorica, Portorož, Rovinj, Poreč, Pula, Opatija, Reka, Crikvenica, Zadar, Šibenik, Rab, Hvar, Split, Makarska, Korčula, Dubrovnik, Kotor, Budva, Hercegnovi, Cetinje, Mostar, Jajec, Ohrid, Niš, Titovo Užice, Kraljevo e Novi Sad. Avranno diritto allo sconto non solo i turisti che si tratter-ranno per un certo tempo in Jugoslavia, ma anche i turisti che vi saranno di passaggio. Per la stagtone 1933 la JAT (Jugoslo venski aerotransport) ha immesso nelle sue lmee nuo-vi tipi di aerei ed istituito nuovi collegamenti fra TItalia e la Jugoslavia. Agli esistenti tre voli settimanali fra Roma e Belgrado, di cui due via Za-gabria ed uno via Dubrovnik, e stato aggiunto un quarto volo via Dubrovnik con aereo tipo Ca-ravelle 'čhe da la possibilita dl raggiungere la jugošlavia in m««-niera piti celere e confortevole.. Inoltre una nuova linea, a co-minciare dal 3 giugno 1963, col-.eghera Venezia con Dubrovnik mentre fra le altre nuove ii-nee internazionali ce ne šara anche una da Dubrovnik ad Atene (martedi e venerdi). Fer informazioni rivolgersi alla JAT, rappresentanza per la Italia, Roma, via del Tritone 62. ■M ' Luoghi di pešca e di cura della Slovenia Inferiore (Dolenjska) | Nel volgere degli anni la Slo-i venia ha avuto un forte incrc-itiento turistico. Bisogna sotto-lineare che non solo i laghi suggestivi di Bled e Bohinj, con le splendide zone limitrofe, han-no attirato ingenti masse di turisti da ogni parte del mondo. ‘Utre regioni, sino ad ora turi-sticamente meno sfruttate, ma eionondimeno bellissime si stanco facendo avanti di prepoten-ta. E’ il caso della Dolenjska 'Slovenia inferiore). Essa si tro-^a nella parte sud-orientale della Slovenia. Le sue pittoresche z°ne boschive, montane e colli-j?ari sono att.raversate dal fiurne Krka, che costituisce il vanto aei contadim che vivono nella tegione. Nel Krka — la cui lun I Shezza e di circa 85 chilometi' " vivono molte specie di pešci ®he rappresentano una vera fon-J? di delizie per gli appassiona-S della pešca e per i buongustai. e questa la ragione per la 'luale le sponde del fiume, du-rante la stagione della pešca, co-•tantemente brulicano di pesca-•°ri non solo locali o Jugoslavi ln genere, bensl anche Italiani. "tistriaci, Svizzeri e Francesi. Kssi hanno facolta di scegtiere, cosi dire, tra 25 specie di Pešci. Presso la localita di Žužemberk, c’č un lungo specchio Ž acqua letteralmente zeppo di irote, tra le quali e particolar jdente interessante la «Salmc ■fidens«, W. Gibson«, dal peso ] ?i 4-7 ettogrammi. Altri pešci nteressanti sono il »Thymallus %mallus, Grayling», il salmo-5® del Danubio (Hucho-hucho), "'ver Shar) — se ne trovano e-empiari fino a 17 chilogram-jei ,il luccio (Esox lucius, Pike', ; . siluro (Silurus glanis, Sheat ‘Sch), il cui peso raggiunge tal : '0lta i 25 chilogrammi. Data la gran quantita di pešci pee i0 popolano, li fiume Krka ! particolramente idoneo aha Pešca in tutte le stagioni. Gli '"teressati possono ottenere i Permessi giornalieri presso i se-F*enti jndirizzi: sig. Kodre Srefi-Ž° a Žužemberk n. 41; in Sa-eatorio di Dolenjske toplice al-Ufficio di ricevimento; nella Izlita Straža presso il , sig. "ezcjova Ivan, al n. 69; a Novo esfo nelPHotel Metropol, pres-; 0 1’TJfficio turistico «Kompas« PUnione della Societa dei pe- eatori, che si trovano nella Qlazza principale; nella localita n;°čec sulla Krka i permessi si ‘tengono nelVUficio di ricevi-l .®ht0 della’lbergo omonimo ^Ibergo Castello); presso VUf-j,Cl° di ricevimento del Sanato-jP nella cittadina di šmarješke So^ce’ Presso l’Unione della ,jj '6tži dei pescatori nel paese Sn ^ostanievica; ed infine pres-1’omonima Unione a Brežice. ttiportiamo ora alcuni dati “be maggiormente possano inte-ressare i pescatori Italiani e di 'tri paesi, cioe i periodi stagio-U di pešca e le tasse giorna-e£e concernenti i fiumi Krka jjgKadešica per la tagione 1963- d Da stagione delle trote va l.o maggio al 15 settembre, Plentre le localita piti proficue ?er la pešca di detto pešce soji0 Zagradec - Žužemberk (sul ‘"tile Krka) e Podturn-Dolenj-e® Toplice (sul fiume Radeši-,b); il t o m o 1 o si pešca dal maggio al 31 dicembre, pre-dbiimente nella zona di žu-emberk-Straža; il luccio dal UN FESCATORE ALL’OPERA NELLA PACE DELLA KRKA PRESSO IL CASTELLO DI OTOČEC. l.o maggio al 31 gennaio 1964 a Novo Mesto-Brežice; li s i-1 u r i o dal l.o aprile al l.o dicembre a Novo Mesto-Brežice; tutti i pešci della specie bianca dal l.o maggio al 31 gennaio ’64 a Žužemberk-Novo Mesto; il salmone del Danubio dal l.o ottobre al 31 gennaio 1964 a Žu-žemberk-Brežice La tassa giornaliera varia dal- le 1.000 allc 3.000 lire. Per la pešca dei salmonidi e d’ob-bligo 1’accompagnatore, la cui tariffa giornaliera e di 2.500 di-nari. Da notare che la tassa di accompagnamento per il s a 1-m o n e del Danubio varia a se- situati confortevoli ristoranti ed alberghi, la cui cucina e provvi-sta delle migliori specialita ga-stronomiche (di pešci partico-larmente) della regione. fornia-mo 1’elenco di alcune tra le piu importanti pensioni turistiche: ŽUŽEMBERK: «Trattoria alla piazza« con pensione giornaliera di 900-1.200 dinari; DOLENSKE TOPLICE: »Sa-natorio di Dolenjske Toplice« (1.8002.000 dinari); NOVO MESTO: Hotel Metropol (1.540-1.650 dinari); OTOČEC: Albergo-Castello sul fiume Krka (2.350-.2.850 dinari); KOSTANJEVICA: «Trattoria sotto i Gorjanci« (1.400-1.700 dinari); ČATEŠKE TOPLICE: »Sana-torio di čateške Toplice« (1.650-1.800 dinari). Le suddette localita hanno messo a disposizione della clien-tela (per comitive non superio-ri alle 7 persone) delle automo-bili (cosiddette «Cambi») per il trasporto dalFalbergo alla zona di pešca ad una tariffa di 90 dinari per chilometro; per grup-pi fino a 3 persone sono inve-ce a disposizione dei tassame-tri ad una tariffa di 70 dinari per chilometro. Le sopraelencate localitš, sono facilmente raggiungibili grazie alle favorevolissime comunica-zioni stradali e ferroviarie. Ci sono due ottime autostrade che collegano la cittži di Novo Mesto con Zagabria e con Lubiana. Ci sono inoitre delle importanti stazioni ferroviarie quali Krško e Brežice e delle linee ferroviarie che collegano Lubiana con Novo Mesto e Karlovac, Zagabria (Zagreb) con Spalato (Split) e Zagabria-Fiume (Rijeka). Per ulteriori informazioni gli interessati si possono rivolgere Nel boschi della Slovenia troverete il rimedio al logorio della vita moderna conda della lunghezza del pešce (da 80 a 100 cm. sono richie- j all’Agenzia turistica di Novo Mesti 10.000 dinari). sto — cassetta postale N. 58, Lungo le zone di pešca sono I Slovenia. ::::::::: Alle fonti di salute della Radenska L’importante stazione idromi-nerale di »Radenska Slatina« si trova presso il fiume Mura, nella parte nora orientale dei vi-niferi colli sloveni, in prossi-mita del confine tra la Jugo-slavia e 1'Austria. Il luogo e accessibile ai turisti italiani prendendo l’auto-strada Ljubljana - Maribor e deviando gli ultimi 45 km su strada asfaltata fino a Radenci, sia prendendo il treno per Ljubljana, Zidani most e Pragersko. Gli ospiti che si recano a Radenci per curarsi o a villeggiare, possono veramente riposarsi, non essendo per largo raggio in questa regione alcuna intiu-stria. Qui si puč pescare, cac-ciare, praticare gli šport acqua-tici .oppure passeggiare negli sconfinati boschi e sui colli fe-raci di vigne, completando cosi salutari benefici della »Radenska Slatina« e rinvigorendo il corpo. Le saluberrime venti fonti di acqua minerale, scoperte 130 anni fa, sono da ottanfanni a disposizione dei turisti in un moderno luogo di cura. Tre di queste sorgenti vengono sfrut- tate per imbottigliare l’aequa minerale posta in vendita sotto il notissmo nome di »Radenska« e contrassegnata da tre cuori rossi sulVetichetta. Quest’acqua medicamentosa e giustamente apprezzata come piacevole rin-frescante bevanda in molti Paesi europei ed anche in Italia. Tre altre sorgenti a contenu-to eminentemente carbonico sono impiegate per la balneotera-pia; le acque delle rimanenti sono imbrigliate ad usi potabili oppure scorrono liberamente sul suolo. Tutte le sorgenti della Radenska sono ricchissime di com-posti minerali, specialmente di acido carbonico (H2C03). La composizione chimica della »Radenska Slatina« e aata dagli stessi elementi che ren-dono mondialmente famosa la acqua minerale di Vichy in Francia, con questa differenza pero: che la »Radenska« ha una concentrazione di anidride car-bonica albergo «Union» (Cat B): 0-2200 dinari per tutto l'an-BLED, albergo ((Toplice# 'Lat. A): 1350-2700 dinari, alber-2° «Jadran# (Cat B): 1350-1700 „toari; KOBARID, albergo .fvezda#: 600 dinari; OPATIJA, albergo «Kvarner» (Cat. A): fOO-3600, albergo «Slavija» (Cat. ?>'■ 1700 2400 1200-1900, pensio-h® ((Ermitage# (Cat. I): 850-1600; 8,®Ograd (per tutto 1’anno) ibergo «Palace» (Cat. A): 1800-lu00, albergo ((Metropol# (Cat. 3850-4400, albergo «Astorija» Lat. B): 1900, pensione «Beo-|rad» (Avaal) Cat. I, 1750; SA-Mjevo, albergo «Evropa»: HpO-1700, pensione «Istra» (Cat. 1300; DUBROVNIK, alber-Fp «Excelsior» Cat. A): 2800-albergo «Splendid» (Cat. } 1200-1900 dinari. , N prezzo della pensione (vitto alloggio per una persona) nei ^htri turistici piu freguentati aria a seconda della categoria yejl’albergo e della rinomanza centro turistico; come se- sUe; ,30Va GORICA: da 1500 a i'00 dinari; LJUBLJANA: da a 5200; BLED: da 1900 a 1Q0; NOVO MESTO: da 1550 1 1650; OTOČEC: 2500; CRI- vENICA (sulla riviera del BRONIK: da 1700 a 7500; ZAGREB: da 1200 a 7500; SPLIT (Spalato): da 3000 a 5500; BEOGRAD: da 2850 a 7150. Edizioni turistiche concernenti Ljubljana Anche guesfanno il program-ma delVAssociazione turistica di Ljubljana e perfettamente consono al significato turistico di guesta citta Durante le trar dizionali XIV serate turistiche, essa ha avuto modo di offrire al pubblico intervenuto un nu-trito susseguirsi di conferenze, di films e di proiezioni di stu-pende diapositive a colori, il 'ut.to a carattere didattico-turi-stico. L’Associazione organizze-ra anche delle visite guidate (tudi to'so njegove besede), potem bi bilo treba že »a. priori# uničiti sleherno umetniško ustvarjalno klico krogu poslušalcev; ti niso samo pri tem pomnožili svoje znanje, temveč so se tudi zabavali. O NOVI JUGOSLOVANSKI USTAVI. »Revue de la Politigue Internationale# < Beograd) prinaša v francoščini razprave jugoslovanskih politikov o jedru nove jugoslovanske ustave, in sicer ekspoze’ Edvarda Kardelja: »Ustavne osnove socialističnih socialno gospodarskih odnosov in družbenega samoupravljanja; razpravo Petra Stamboliča: »Oblike političnega sistema 'n organizacije federacije; Veljka Vlahoviča: Vloga bistvenih čini-teljev socialne zavesti# in Mi-lentije Popoviča: »Samouprav- zanimiva, dovršena in čista. Ima številne emotivne vrednote, ki so prišle do izraza spričo doživete izvedbe Lukeša, Sar-dočeve, Caharijeve, Nakrsta, Kobala in Rodoškove. K izrednemu uspehu predstave sta v obilni meri pripomogla slikar Cesar z mojstrsko scenografijo in Martinuzzi s prepričevalnimi tonskimi učinki. G. mmmm V mali dvorani Verdijevega gledališča v Trstu je pisatelj dr. J Tavčar na povabilo kulturnega krožka (Circolo di Cultura ed Arte) predaval o sodobni sZo-| ljanje delavecv in načrtovanje venski umetnosti. Že velika u- (Naslov: Beograd, Ivanova 16), deležba je bila znamenje veli-! poštni predal 413). IrdjtMuM^uu. Kopit*, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 - TELEX= 03-517 * Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd. Zagreb. Ljubljana. Rijeka, Maribor, Sarajevo. Sežana. Subotica. Novi Sad. Zrenja^ nin, Jesenice. Nova Gorica. Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče • Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 RIJEKA . Jugoslavija Nove In udobne ladje »Jadrolimjei (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l eOrebiča in m/l eOpatija# odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Juga slovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Pairas, itej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik eLastovo# odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Herakllonu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo v. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst arii direktno na Jadrolinijo-Hijeka SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI IX). VORNO-POTNISKIMI ladjami REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA, HODNA AFRIKA (Rijeka . Split . Neapelj - Genova • Marseille-Casablanca . Dakar • Conakry • Tacoradi . Tema, Rio de Janeiro - Santos . Montevideo • Buenos Aires), kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indone-zijo, Japonsko ZDA . Zahodna afriška obala, sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovor, mmi ladjami od 8.000 do 18 000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA#, PIRAN. Župančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22. 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naš« AGENTE PO VSEM SVETU ■ i « - CJ LJ C O I— I M I v-J A Održava osam linija i to: SJEVEHNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za London i Huli. Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg, Rotterdam i Antvverpen. Hrza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za „ UulI, Hamburg, Rotterdam Antwerpen SJED1NJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Rl-jeke do New Yorka Philadelphie , Baltimora JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa. LEVAN'1 (svakih 7 dana) tz Jadrana do Lattakije Beiruta i Alexandrije. lRAQ (svakih. 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra. INDIJA, PAKISTAN. BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna. UALEKl ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do tapanskih luka. UALEKl ISTOK — brza pruga (svakih do dana) iz Jadrana do Kine I Japana. Na svim prugama piovl 40 brzih l modernih brodova, noji imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan- gama pi< 280.000 kove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE KUBU BRODOVIMA eJUGOI INUE* TRZNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskih trgih se zaloge žitaric lanskega pridelka manjšajo; cene se držijo čvrsto. Zelenjavni trg je še vedno dobro založen, vendar pa so kupčije precej slabe. Nekatere vrste zelenjave, kot grah, buče, paradižniki in suh česen, so še nekoliko drage, razne vrste solat, radie, krompir in špinača pa so že bolj poceni. Na trgu z govejo klavno živino vlada za krave in vole precejšnje zanimanje; slabše se prodajajo prašiči za zakol. Kupčije z živino za rejo so sicer umirjene, vendar pa se cene držijo čvrsto. Na trgu z jajci prevladuje ponudba, in to domačih kot tudi uvoženih jajc. Cene maslu so ostale neizpremenjene, medtem ko so cene siru čvrste. Kupčije z oljem niso ugodne zaradi manjšega povpraševanja. Slab je še vedno trg z vinom, cene so nizke. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče 150-200, rdeče pomaranče 160-280, jabolka deii-cious extra 95-170. I. 65-100, Imperator 35-70, renette extra od 85 do 140, morgenduft 50-80, hruške 120-180, limone 150-200, nešplje 100-180; beluše 270-350, suh česen (neto) 250-500, pesa 70-100, zelje 110-130, karčofi 15 do 25 (lir kos), korenje krajevnega pridelka 80-160, repa 50 do 100, čebula 40-60, dišeča zelišča (neto) 200-350, rdeča pesa 50-115, rdeč radič 40-100, cikorija domačega reza 100-250, solata Trokadero 100-200, krompir Bintje uvožen 60-68, paradižniki 400-800. peteršilj 300 do 700, grah 90-110, zelena 500-1100, špinača 70-100, bučice 180-450 lir za kg. VINO 340, uležan 540-570, taleggio svež 340-360, uležan 460-490 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA OREMONA. Klavna goveja živina: voli I. 370—400 lir za kg žive teže, II. 300—330, biki I. 340—380, II. 280—310, krave I. 290—330, II. 220—240, junci I. 350—400, II. 300—320, teleta I. 560—610, II. 480—530; konji za zakol: žrebeta eno leto stara MILAN. — Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 605-645 lir za stop/stot, Barbera superior 13- 14 stop. 725-775, Oltrepo pa-vese 600-640, mantovansko rdeče vino 10-11 stop. 500-530, Val-policella Bardolino 10,5-11,5 stopinje 630-690, Soave belo 11 stop. 580-700, Raboso 10-11 stop. 520-570, Merlot 11-12 stop. od 640 do 670, Reggiano 10-11 stop. 520-550, modensko vino 10-11 stop. 520-590, belo vino iz Ro-magne 10-11 stop. 505-535, rdeče 10-11 stop. 505 535, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 570-700, Aretino belo 10,5-11,5 stop. 550-670, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 520 560, rdeče 10,5-11,5 stop. od 520 do 560, Barlettano extra 14- 15 stop. 520-550, navadno 13 do 14 stop. 505-525, Sansevero belo 11,5-12,5 stop. 540-560, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 530-540, rdeče 13,5-14,5 stopinje 530-550 lir za stop/stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. — živi domači piščanci 1000-1250 lir za kg, zaklani 1100-1350, navadni živi piščanci 320-350, zaklani 370-450, uvoženi zmrznjeni piščanci 450 do 520, žive kokoši I. 450-500, zaklane 600-750, žive domače kokoši 800-810, zaklane 1050 do 1200, uvožene zmrznjene kokoši 450-600, zaklane pegatke 1400 do 1600, uvožene zmrznjene pegatke 750-800, zaklani golobi I. 1300-1450, uvožene pure 550 do 650, zaklani uvoženi purani od 550 do 650, zaklane domače gosi 800-850, uvožene zmrznjene gosi 450-500, živi domači zajci 660-670, zaklani s kožo 850-900, brez kože 900-1050, u-voženi zmrznjeni zajci 750-800 lir za kg; sveža domača jajca I. 22-23, II. 21-22, navadna jajca 20-20,50, ožigosana uvožena jajca 21-21,50 lire za kos. MLEČNI IZDELKI LODI. — Cene veljajo za kg prodaje na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana. Maslo iz centrifuge 830-840, u-voženo maslo 800-820, lombardsko maslo 780-790, domače maslo 790-800, emilijsko maslo od 770 do 780, maslo iz sladke smetane 700-720; sir grana proizvodnje 1960 850-900, proizv. 1961 730-770, proizv. 1962 680-720, sir grana iz Padske nižine 800-850, sir grana svež 435-455, Uležan 465-480, sbrinz svež 470 do 500, uležan 560-600, Emmen-thal svež 590-600, uležan 690-720, originalen švicarski Em-menthal 860-880, nemški Em-menthal 660-680, provolone svež 550-570, uležan 600-620, italico svež 400-420, uležan 480-520, crescenza svež 330-360, uležan 400-430, gorgonzola svež 320 do VALUTE V MILANU Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt. št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) — drobni 76-78 6.5.63 620,10 573.50 155.50 126,65 143,35 24,- 1738,25 6250,— 5750,— 710,— Trst debeli 16.5.63 620,60 573,50 155,65 126,70 143,40 24,— 1739,50 6300,— 5750,— 712,— 73-75 BANKOVCI V CURIHU 16. maja 1963 ZDA (1 dolar) Anglija (1 funt št.) Francija (100n.fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.) CSSR (100 kr.) Nemčija (100 DM) Belgija (100b.fr.) Švedska (100 kr.) Nizozemska (100 gold.) Španija (100 pezet) Argentina (100 pezo v) Egipt (1 eg. funt) Jugoslavija (100 din) Avstralija (1 av. funt) 4,30 12,00 87,25 0,694 16,60 13.00 107,50 8.50 82,50 119.00 7.10 2.50 6.10 0,53 9,55 370—400, neodstavljena žrebeta 500—530, konji 230—310; prašiči za rejo: neodstavljeni prašiči domače vzreje 630—790, od drugod 690—710, prašiči od 40 do 20 kg težki 610—660, 60 do 40 kg težki 530—580, 80 do 60 kg 470—510, 100 do 80 kg 440—460, 125 do 100 kg 400—410, odrasli prašiči pristne pasme 146 do i60 kg težki 395—400, 161 do 180 kg težki 400—405, čez 180 kg 400—405 lir za kg. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165-175, v škatlah po 1/2 kg 200-210, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 175-190, v škatlah po 1/2 kg 210-220, v tubah po 200 g 62-72 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 125-135 lir škatla, v škatlah po 500 g 65-72 lir tuba ; grah v škatlah po 1 kg 150-160, v škatlah po 1/2 160-170, droben fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 240-260, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500-2800, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 250-270, kumar-ce v kisu 300-320, paprika 210-230, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 210-230 lir kg, breskve v Sirupu v škatlah po 1 kg 250-300, marelice v sirupu 270-280, češnje 260-280; tuna v cljčnem olju 1100-1240, tunina 650-680, skuše 640-670, sardine v škatlah po 780 g 490-520 lir | škatla, polenovka (slana) tipa A 245-255, tipa B 220-230. OLJE MILAN. Cene veljajo f.co grosist, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčno olje extra z ne več kot l-odstotno kislino 860-880 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto kisline 840-860, oljčno olje 3 odsto kisline StO-840, olje s 4 odsto kisline 750-770, oljčno retificirano 780-800 lir za kg. ŽITARICE VERCELLI. Navadna mehka pšenica 6800—7000 lir stot, hibridna koruza 4000—4300, navadna domača koruza 4600— 4800, marano 5100—5300; neolu-ščen riž: navaden 6400—6800, Pierrot 6300—6500, Balilla 6100 do 6500, G. Rossi 6700—7200, Maratelli 6500—6900, Rizzotto 6100—6600, Razza 6100—6600, R. B. 6700—7200, Arborio 8300— 8800; oluščen riž: navaden 10.300—10.600, Pierrot 10—10.300 G. Rossi 12—12.400, Maratelli 11.400—11.900, Rizzotto 11.000— 11500, Razza 11.400—11.800, R. B. 12.100—12.400, Arborio 15.500 do 16 000; pšenična moka tipa «00» 9700—9800, tipa «0» 9000— 9200, tipa «1» 8500—8600, presejana koruzna moka 5200—5400 lir za stot. KRMA GREM ONA. Seno majskega reza 3300—3500 lir stot, seno II. reza 3100—3400, III. reza 3200— 3500, detelja 2900—3300, slama 1000—1100; mešana krma za krave mlekarice 5400—5600, krma za suhe prašiče in svinje 5700—5900, koruzne krmne pogače 5200—5400, krmne pogače iz pese 5900—6100, koncentrirana krma za govejo živino 6000 do 6200, za prašiče 8700—8900 lir za stot. KOZE MILAN. Krave z glavo in parklji do 30 kg 180—200, čez 30 kg 180—200, voli z glavo in parklji 40 do 50 kg 185—195, biki čez 40 kg 150—160, goveji hrbti do 40 kg 330—350, čez 40 kg 320—350, goveja ramena do 40 kg 230—250, goveja ramena čez 40 kg 130—140, boki 140— 150, teleta brez glave in parkljev do 4 kg 540—570, 4 do 6 kg 670—700, 6 do 8 kg 580—600, 8 do 12 kg 460—480, junci brez glave in parkljev 2 do 20 kg 350—380, 20 do 26 kg 280—300, žrebeta 6 do 12 kg 300—320, konji 210—220, mule 90—100, osli 60—70, jagnjeta «berger» 1300— 1320, jagnjeta z belo volno 50 do 60 kg za 100 kož 1050—1100, kozice 2600—2700 za 100 kož, koze 120—140 za 100 kož. Eksotične kože: B. Aires 5 do 10 kg 380—400, Addis Abeba 0—4 funtov 370—390, Bahia suhe 9 do 11 kg 340—360, Vzhodna Afrika 0—4 funtov 610—630. KAVA MILAN. Cene veljajo za kg, f.co grosist. IBC 1070—1090, St.ntos superior 1260—1290, Santos extra 1280—1300, Santos Fancy 1300—1320, Pernambuco 1220—1240, Kolumbija 1310 do 1330, Ekvador extra sup. 1230— 1250, Venezuela 1440—1460, Peru naravna 1210—1220, Salvador 1330—1370, Gvatemala oprana 1360—1380, Kostarika 1370 do 1400, Nikaragva oprana 1330 do 1350, Haiti 1230—1250, Portoriko 1400—1420, Kamerun 1130 do 1150, Kongo naravna 1020 do 1040, Slonokoščena obala 1130 1150, Gimma 1230—1250, Harrar 1260—1290, Kenija 1400—1430, Java 1180—1220 lir za 1000 kosov, strešniki marsejskega tipa 32—34 000 za 1000 kosov, gašeno apno 850—950 lir za stot, cement 1045—1075, pesek in prod 1100—1200 lir kub. meter, pesek iz Ticina 1400 do 1500 lir kub. meter. r-1 Sadje in zelenjava r-1 na tržaškem trgu Tržaški trg na debelo je zelo dobro založen, še posebno je dosti zelenjave; ta predvsem prihaja iz tržaške okolice in z Goriškega. V zadnjem tednu so prišli na trg tudi prvi domači šparglji iz Gorice. Cene pomarančam so precej visoke, ker so te zadnje; visoke so še tudi cene prvim češnjam. Navajamo cene za kg prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno): špinača 25-60 (48-98), blede 40-70 (70-100), grah 40-180 (68-260), paradižniki 60-150 (120-280), solata 80-120 (160-200), krompir 50-100 (70-160), čebula 40-55 (80-90), karčofi 60-90 (SOHO), zeleni šparglji 200 (280), beli 280 (320), pomaranče 160-240 (220-360), jabolka 40-120 (60-180), češnje 120-200 (180-320), hruške 180 (280) lir za kg. fcSEnlk, KMEČKE ZVEZE Da bo vinski pridelek čim boljši Iz prastarih izkušenj je nastal že star vinogradniški rek: «Trta med redmi redi». Po naše bi rekli: «Trta rodi med plantami». Povsem resnično in pravilno! Kakor molzemo kravo pri gobcu, tako rodi trta pri svojem «gobcu» — pri koreninah, ki iščejo med redmi hrano in jo dovajajo rastlini — materi. Dodajajo pa jo toliko, kolikor je prejmejo. To pa je odvisno od vinogradnikove prizadevnosti, predvsem od pravilnega gnojenja. Cim več rastlina rodi, tem več mora tudi dobiti. To pravilo velja za vsa živa bitja. Izmed hranin, ki sestavljajo rastlinski (in tudi živalski) organizem, manjkajo zemlji — in kot se to stalno ponavlja — v glavnem dušik, kalij in fosfor, ki so glavne prvine (elementi). Važno je pri tem poznati to-le «uganko»: Za rastlino je najbolj odločilna ona prvina (hrana), k&tere je v zemlji najmanj, kajti rastlina lahko razvije svoje organe (korenine, Italijanska bombažna industrija v ospredju Ugodna konjunktura na domačem trgu, slabša na tujem ., Malezija AP 1120—1130, Hodeidah 1310—1330, Sanani 1330—1350 lir za kg. GRADIVO MILAN. Cene veljajo f.co tovarna Milan. Opeka tipa «Milan* 13—13.400 lir za 1000 kosov, navadna polna opeka 11— 12.000, votlaki 8x12x24 11-500— 12.500, 4.5x15x30 12.500—13.500 MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 25. 4.63 6.5.63 16.5.63 Pšenica (stot. dol, za 60 funtov) 'e • 2101/, 208 ‘A 203 7s Koruza (stot. dol. za 56 funtov) .• .• 117 % 119 'h 121.— NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . > 'p ;• 31.— 31,— 31.— Cin (stot. dol. za funt) . . . • • 114.62 116,87 117,50 Svinec (stot. dol. za funt) . . » ,• > 10.50 10,50 10,50 Cink (stot. dol. za funt) . . » f p 11.50 12,50 12,50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . .• !• 22.50 22,50 22,50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . • • 79 — 79,— 79,— Živo srebro (dol. za steklenico) 185 — 185,— 185,— Bombaž (stot. dol. za funt) . . 35.95 35,95 32 7, 35,95 Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) . 32 % 32 % LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . ? •• f * 234 Vi 234 V, 234 % Cin (funt šter. za d. tono) . . 886 i/2 904,— 907 1/2 Cink (funt šter. za d. tono) . . p • 745/ s 74 7, 76 V s Svinec (funt šter. za d. tono) . • • 57 % 57 Vi 59 Ve SANTOS Kava «Santos D> (kruzeirov za 10 kg) 1274,— 1274,— 1262,— Cene na svetovnem tržišču so v prejšnjem tednu v glavnem ostale neizpremenjene, z izjemo sladkorja, ki se je spet močno dvignil in preskočil že rekordno kotacijo iz preteklega tedna. Cena se je dvignila tudi svincu, cinku, litemu železu, volni in delno tudi bakru ter antimonu. KOVINE Cena cina se je na londonskem trgu utrdila. Britanske zaloge so se skrčile za 443 ton in znašajo 3.828 ton. Svinec in cink sta v Londonu občutno napredovala. Poraba cinka v Veliki Britaniji se je v prvem tromesečju letos povečala na 82.438 ton proti 81.121 tonam v istem času lani. KOTACIJE. (Tečaji 10. maja; v oklepaju so zebeležene kotaci-je prejšnjega tedna). LONDON (1 funt šterling za 1 tono 1.016 kg): baker proti takojšnji dobavi je ohranil ceno iz prejšnjega tedna: 2341/2; cin proti takojšnji izročitvi prav tako ostal ne-izpremenjen: 905; svinec 59 (57 3/4); cink 75 1/4. N. YORK (stotinka dolarja za 1 funt): baker v I. terminu 29,95 (29,82); svinec ostal pri 10,50, cink Saint-Louis neizpremenjeno pri 11,50; aluminij v ingotih pri 22,50: antimon Laredo (1 dolar za 1 tono) 36,25 (28-28 1/2); lito železo 63 (63,33); Buffalo neizpremenjeno pri 63,50 VLAKNA Bombaž se drži čvrsto v New Yorku .Ameriški pridelek je v preteklem letu znašal 14.867.000 bal proti 14.318.000 balam v letu 1961. Trgovina z volno zlasti dobro uspeva v Avstraliji, najboljši kupec je Japonska. Tečaji za terminsko prodajo so zelo ugodni. Južna Afrika je v razdobju od julija 1962 do marca 1963 prodala 265 milijonov funtov volne. Francija zavzema s 36,4 milijona prvo mesto med kupci. BOMBAŽ — New York (sto- tinka dolarja za 1 funt) proti takojšnji izročitvi je ohranil staro ceno 35,95. Sao Paulo (državna pogodba št. 5, v kruzejrih in stotinkah za 1 kg): proti takojšnji izročitvi 256,70. VOLNA: New York (stotinka dolarja za 1 funt) vrsta Suint proti takojšnji izročitvi 132 (131,5), vrsta Tops proti takojšnji izročitvi 168,5 (167,5). London (vrsta 64’sB, penij za 1 funt): 113,5 (111,5). Antvverpen (avstralskega tipa, 1 belgijski frank za 1 kg): 144 (1411/2). Roubaix: 14,70 (14,55). JUTA: London 1 funt šterling za 1 tono) vrsta First marks ostala pri 114. ŽIVILA Cena sladkorju se je tako v Londonu kakor v New Yorku spet močno dvignila. ZDA so kupile 600.000 ton sladkorja in to je povzročilo veliko vrzel v svetovnih zalogah, ki so se tako začele krčiti. Kuba se je obvezala, da bo v treh letih dobavila Maroku 1 milijon ton sladkorja. NEW YORK (stotinka dolarja za 1 funt): kakao proti izročitvi v maju 26,80 (27,25), proti izročitvi v juliju 27,27 (27,77); kava v pogodbi «B» proti izročitvi v maju 32,66 (32,66); sladkor proti takojšnji izročitvi 9,35 (8,50). KAVČUK LONDON (1 dolar za 1 funt): vrsta R.S S. proti takojšnji izročitvi 22 3/16 — 22 5/16 (22 1/16 — 22 1/18); vrsti fume’ in co-tele’ proti takojšnji izročitvi 22 5/8 — 22 3/4 (22 1/2 — 22 9/16). SINGAPUR (1 dolar za 1 funt): 75 1/8 — 75 3/8 (74 7/8 — 75 1/8). NEW YORK (stotinka dolarja za 1 funt): 26,85 (26,95). ŽITARICE CHICAGO (stotinka dolarja za 1 bušel): pšenica proti izročitvi v maju 209 3/8 (208 1/4); koruza proti izročitvi v maju 120 1/4 (118 3/4). Navzlic neugodni konjunkturi, ki je leta 1962 vladala v bombažni tekstilni industriji v mnogih državah, med temi tudi v Franciji in Nemčiji, je bil lanski položaj Italije v bombažnem gospodarstvu na splošno zadovoljiv. Po podatkih, ki jih je nedavno objavil italijanski bombažni zavod (Istituto Cotoniero Italiano), je italijanska bombažna industrija v primerjavi z letom 1961 napredovala skoro na vseh področjih, tako glede količine proizvodnje kot glede vrednosti prodanega blaga. Edino glede uvoza surovega bombaža, zadevna števila niso dosegle ravni iz leta 1961; to velja tudi za Francijo in Nemčijo. Na splošno moremo sicer ugotoviti, da je do stabilnosti bombažnega gospodarstva pripomoglo v prvi vrsti povpraševanje na domačem trgu, za kar najdemo razlago ,če že ne utemeljitev, v dejstvu, da je bila Italija glede povečanja dohodka in zaposlitve prebivalstva med vsemi državami v Evropi na prvem mestu, če presojamo razvoj italijanske bombažne industrije ločeno po posameznih odsekih, bomo ugotovili, da je bila stopnja prirastka v primerjavi z letom 1961 sicer več ali manj omejena, kar pa spričo splošno šibke tekstilne konjunkture v Evropi pač ni pojav, ki bi ga bilo treba posebej pojasnjevati. POVEČANA PROIZVODNJA PRI SKRČENI ZMOGLJIVOSTI Proizvodnja prediva v italijan ski bombažni industriji se je v letu 1962 povečala za 4 odsto, proizvodnja tkanin pa za 6,6 odsto, in to kljub nadaljnji o-mejitvi proizvodne zmogljivosti. Ob koncu 1. 1962 je bombažna industrija razpolagala s 4,461.335 predilnimi vreteni, z 967.828 nit-nimi vreteni in 91.067 statvami. Med lanskim letom so število predilnih vreten skrčili za 69,097 enot, število nitnih vreten za 20.659, število statev pa za 2682 enot. Naravno da niti v letu 1962, kakor tudi ne v prejšnjih letih, ni bila izkoriščena vsa razpoložljiva zmogljivost, marveč je bilo v obratu le 3,894.141 vreten in 82.121 statev, kar pomeni, da so bila p redilna vretenca izkoriščena za 97 odsto, tekstilne statve pa za 90 odsto razpoložljive proizvodne zmogljivosti. Pri proizvodnji prediva je bil prirastek posameznih vrst prediva zelo različen. Dočim se je proizvodnja bombažnega prediva nasproti letu 1961 povečala le za 0,8 odsto in je uporaba čistega bombaža nekoliko nazadovala, je narastla poraba celuloznih vlaken. Količina pri proizvodnji prediva uporabljenih surovin se je v letu 1962 napram letu 1961 skrčila od 81 odsto na 78 odsto v škodo čistega bombaža. NAJVEČ PREDIVA IZ ČISTEGA BOMBAŽA Prikazana po sestavnih surovinah, je bila proizvodnja naslednja: predivo iz čistega bombaža predivo iz celuloze predivo iz sintetičnih vlaken mešano predivo grobo predivo ostalo 1961 1962 193.110 ton 194.635 Sprememba nasproti letu 1961 ton 4- 0,8% 29.094 » 35.223 » + 21,1% 338 » 700 » + 107,0% 11.410 » 12.753 » + 11,8% 4.932 » 4.968 » + 0,7% 431 914 + 112,0% deblo, veje, itd.) le toliko, kolikor dopuščajo zaloge one hrane, ki je v manjšini. Zato nič ne pomaga močno gnojenje z eno hranilno snovjo, recimo z dušikom, če istočasno nismo gnojili z ostalimi hranilnimi snovmi. Na srečo si rastlina v tem primeru pomaga in se reši iz zagate tako, da manjkajočo hranino bolje izkoristi, ali pa jo delno nadomesti druga hranilna snov. Dušik pospešuje rast listja in mladja ter poveča pridelek grozdja, to je sestavina rastlinske beljakovine, ki je nosilec življenja in preide v jago-godo. Posebno vlogo pa igrata pri trti kalij in fosfor. Kalij je v vseh delih trte, največ pa se ga nabere v soku jagod; pospešuje rast listja, mladja in grozdja, a tudi vpliva na boljšo kakovost vina, ker poveča odstotek sladkorja in zmanjšuje kislino (to so opazili že naši prednamci in so zato gnojili trte s pepelom in ponekod — na štajerskem — s snopi rož j a, ki vsebuje dosti kalija — kot pepel in drva). Tudi fosfor je v vseh rastlinskih delih, a največ v se- menu (v pečkah), v soku in jagodni kozici, v listih in evet- 239.315 ton 249.193 ton + 4,1% Kar zadeva tkanine, je bil rezultat proizvodnje nekoliko bolj ugoden. Dočim se je celotna tekstilna proizvodnja povišala za 6,6 odsto, se je proizvodnja bombažnih tkanin povišala za tkanine iz čistega bombaža mešane tkanine tkanine iz celuloze in umetne svile tkanine iz sintetičnih vlaken ostalo 4,3 odsto. Potemtakem odpade 70 odsto celotne italijanske tekstilne proizvodnje na tkanine iz čistega bombaža. Statistika o proizvodnji tkanin nam pove naslednje: Sprememba nasproti 1961 1962 letu 1961 131,198 ton 136.809 ton + 4,3% 5.172 » 5.870 » + 13,5% 21.146 » 24.359 » 3.932 » 4.868 » 20.751 » 22.240 » 4- 15,2% + 23,8% + 7,2% 239.315 ton 249.211 ton + 4,1% Iz gornjih podatkov sledi, da je italijanska bombažna industrija med vsemi večjimi industrijami te vrste v Evropi edina dosegla v letu 1962 nadaljnje povišanje proizvodnje na vseh področjih bombažnega gospodarstva. Italijanske predilnice so v letu 1962 dobavile 245.500 ton prediva nasproti 236.700 tonam v letu 1961, tkalnice pa 195.200 ton tkanin nasproti 185.700 tonam v letu 1961. Napredek je potemtakem znašal 3,5 odst. odnosno 5 odst. Manj zadovoljivo se je razvijal izvoz, pri katerem je bilo predivo v letu 1962 zastopano z 19.734 tonami, kar predstavlja nasproti letu 1961 nazado- Nižje pristojbine za les v Genovi Ravnatelj luškega Avtonomnega konzorcija v Genovi je pred nedavnim izdal dva nova odloka za znižanje taks v tranzitnem prometu hlodovine. Odlok z dne 26. aprila, ki velja od 1. maja, določa 10-odstoten popust na ta. kso za varstvo in skladiščnino za hlodovino, na osnovi čl. A/l seznama št. 10. Omenjeni popust velja od 31. do 60. dneva skla-diščnine. Od 61. dneva dalje pa se uveljavi 20-odstotni popust. Odlok z dne 27. aprila (na osnovi čl. A/l seznama št. 10), ki prav tako velja od 1. maja dalje, pa je začasnega in preizkusnega značaja ter predvideva 10-odstoten popust za takso na ležarino hlodovine od 31. dneva dalje. vanje za 24,5 odst. Tkanin pa je bilo v letu 1962 izvoženih za 9.248 ton, ali za 17.8 odst. manj kot v letu 1961. Nasprotno se je pa izvoz tkanin in kemičnih vlaken (24.389 ton) povečal nasproti letu 1961 za 8 odst. Kakor smo že omenili, je izvoz surovega bombaža nazadoval in uvožena količina (219 tisoč 715 ton) je bila manjša od količine, ki so jo v letu 1962 predelale italijanske predilnice. To pomeni, da so le-te krile svojo potrebo deloma iz starih zalog, ki so se ob koncu preteklega leta skrčile za 60.246 ton. Skrčenje uvoza je najbolj prizadelo bombaž iz ZDA, kajti uvožena količina je bila nasproti letu 1961 za okoli 50 odstotkov manjša, nasprotno pa se je povečal uvoz iz Mehike, Grčije, Sovjetske zveze, Brazilije, Argentine, Srednje Amerike in Sudana. nem prahu. Pravijo, da botruje oploditvi (oprašitvi) — pomeni, da čim bolj je zemlja s fosforom založena, tem bolje se trta oplodi (ocvete). Fosfor pospešuje boljši razvoj očes in grozdja, zorenje lesa in grozdja ter zboljša kakovost vina, ker jih napravi bolj ubrana in buketna. Tudi je dokazano, da trte, ki so dobile dovolj fo-sfora (in tudi kalija), mnogo laže prenesejo mraz. Najnovejša raziskovanja zemlje ugotavljajo predvsem količino humusa. Humus pa sestavljajo organski odpadki rastlin in živali; humusa naj bi bilo v zemlji 3 do 5 odstotkov. U-speh v pridelovanju rastlin je odvisen od stalnega dobavljanja humusa zemlji. Zato je za vsakega kmetovalca najvažnejše humufikacija zemljišč. Hu-mufikacija pomeni spreminjanje (pretvarjanje, razpadanje) svežih organskih snovi (hlevskega gnoja, komposta, zelene rastline), ki ustvarjajo z rudninskimi sestavinami zemljišča organske spojine. Glavni čini-telji (tvorci* humufikacije so glivice in bakterije, glavni viri organskih materij, iz katerih nastane humus pa so hlevski gnoj, kompost in zelene rastline. V zemlji, ki nima humusa, umetna gnojila nimajo učinka. Naša zemlja ga ima na splošno premalo, ker je slabo gnojena. A je zraven tega še ta nedostatek, da ji — kot smo rekli — navadno primanjkujejo vse tri glavne hranine, ki so trti tako neobhodno potrebne. Še je čas, da jih zemlji preskrbimo v obliki pomožnih (u-metnihj gnojil. Mislimo, da je vinogradniška zemlja toliko raz gnojena, da, lahko ta gnojila učinkujejo. Gnojenje izvršimo med pletvijo tako, da potrosimo na vsakih 100 kvadratnih metrov po 2 kg čilskega solitra (če trte slabo rastejo), kakih 6 kg kalijeve soli in enako količino superfosfata. Rajši trosimo nekaj več gnojila kot manj, in to zaradi izpiranja hranilnih snovi. Posebno hitro odnese voda čilski soliter, zato bi bilo pravilneje, če bi ga trosili v dveh obrokih, in to v presledku kake 3 tedne. j- f. KDAJ ŠKROPIŠ SADNO DREVJE Sadno drevje škropimo prvič preden začne drevje odganjati (konec februarja in v začetku marca) z 2-odstotno modro galico, drugič po cvetju z 1-odstotno modro galico in tretjič z 1-odstotno, ko je sadje že za oreh debelo, pri breskvah in občutljivih žlahtnih jabolčnih vrstah škropimo drugič in tretjič s 3/4-odstotno raztopino. V splošnem naj omenimo, da je modra galica najučinkovitejše sredstvo proti glivicam, ki ga uspešno uporabljajo že vrsto let proti perono-spori vinske trte. KAKO PRIPRAVIMO MODRO GALICO Pri pripravi modre galice moramo biti zelo natančni. Samo modra galica bi zažgala listje in naj nežnejše dele drevja sploh. V njej je namreč tudi žveplena kislina, hudičevo o-lje, ki je zelo jedka. Da zmanj- šamo samo škodljivost te kisline, je treba galici primešati apna, ki ji vzame kislino. V ta namen raztopimo modro galico v čebru vode, in sicer tako, da jo namakamo v zaviti vreči pod površino vode. Ako bi jo vrgli na dno čebra, bi se raztopila prepočasi. Ko je galica raztopljena, raztopimo v drugem čebru svežega apna, ne starega, in tega apnenega be-leža prilijemo potem k tazto-pini modre galice toliko, da pomodri. Pravilno napravljeno raztopino pustimo še nekaj časa v posodi, da se nekako sesiri. Potem jo zopet premešajmo in prelijemo v škropilnico ter takoj porabimo. Pred vsar kokratnim polnjenjem moramo raztopino v čebru zopet temeljito pomešati. Tudi ne sme o-stati tekočina dalj časa v škropilnici. Porabiti pa jo moramo vsaj v dveh do treh dneh. Starejša raztopina ne učinkuje več. Dokler pa ni primešano apno, se ne pokvari raztopljena galica niti več mesecev. POBIJANJE 2AJEDALCEV RASTLINSKIH KULTUR V okviru pobud, ki jih predvideva »Zeleni načrte je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo stavilo na razpolago potrebno vsoto za zaščito rastlin pred živalskimi rastlinskimi zajedavci. Izvajanje se v glavnem nanaša na donosnejše kulture, kot so povrtnine, cvetlice in sadje, ki odpirajo večjo možnost razvoja in za katere je tudi potrebna večja oskrba; državni organi in ustanove, ki so odgovorni za kmetijstvo v pokrajini, dajejo vso tehnično in finančno pomoč. V letu 1963 naj se zatiranje osredotoči predvsem na cvetličarstvo in vrtnarstvo (glivične bolezni, zemeljski škodljivci, polži), vrtnice (uši, grizlice), trta (rumeni pajek), oljka (oljčna mušica), krompir (krompirjevec, perono-spora). Tukajšnje opazovališče za rastlinske bolezni je v dogovoru s pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom pripravilo zadevni načrt za pobijanje zajedavcev omenjenih kultur s strani vseh zainteresiranih kmetoval- cev. Za vsa potrebna pojasnila o-brnite se na pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo v Trstu — Ulica Ghega, št. 6-1. ad italijanski trg .GOSPODARSTV O** Izhaja trikrat mesečno - Uredništvi ž in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel, c 38-933 - Cena: posamezna številki t lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.-- ; Naročnina: letna 1000 lir, polletni 500 lir - Fošt. tek. račun ((Gospodarstvo# št. 11-9396 - Za Jugoslavijo $ letna 900 din, polletna 450 din. Ni- v roča se pri ADIT, Državna založbi r Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul, h 3/1, tek rač. 600-14-603-86 - Za ostalo 9 inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založniki Založba »Gospodarstva# Tiskarna Založništva trža- škega tiska (ZTT) - Trst KMEČKA BANKA r. z. z o. j. GORICA, Ul. Morelli 14 - Tel. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 v v i; OBIŠČITE KMETIJSKO TRGOVINO A GRARIA OPČINE, Narodna ul. 53 — Tel. 221-321 TRST, Ul. Udine 23 — Tel. 36-258 KONCENTRIRANA KRMILA ZA ŽIVINO PO NIZKIH CENAH, SREDSTVA PROTI RASTLINSKIM ZAJEDAL-CEM, RAZNA SEMENA, SADIKE, UMETNA GNOJILA IN KMETIJSKI STROJI. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE EA GORIZIANA Gorica • Via D. d'Aosta N. 180 • Tel. 28-45, 54-00 * Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRANS- TRIESTE Societa a r. 1. TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele . Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Trunsmlria S. F. A. IMPORT.EXPORT TRST — Ul. Cicerone 8-11 _ Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa - eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile • laminate stroje in druge artikle za tesno industrijo « D. SEJMU MOTORJEV IN MOTORNIH VOZU _____^^(dnevno^od 9. do 19. ure) na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v LJUBLJANI sf lahko ogledate osebne avtomobile, avtobuse, kamione, prikolice in polprikolice; razna specialna vozila kot so hladilniki, sanitetni in gasilski avtomobili, avtomobili za prevoz goriv, cementa; terenska in komunalna vozila, motorne čolne in motorje za čolne in ladje, kakor tudi vrsto drugih izdelkov domače in inozemske industrije. TRGOVCI PRIDITE SKLEPAT KUPOPRODAJNE POGODBE. IZKORISTITE 30% POPUST NA ŽELEZNICI! NJ op & o ero & P> 2* St £<2 o era t*ro C* S2 ____ u sr o. » V n o aa