\ VOLITVE V novoizvoljeni ds je prvič zasedal 28. 4. 1969 Od 25 kandidatov za DS je bilo 15. 4. 1969 izvoljenih 17 novih 2lanov in sicert 1. Knafelj Slavko 2. Potočnik Janez 3. Janc Valentin 4. Šiško Rajmund 5. Babič Franc - TO 6. Kralj Anton 7. Kolman Alfonz 8. Markelj Janez 9. Omejc Vinko 10. Kozamernik Stane u. Grm Janko 12, Jerala Vinko 13. Ferikolj Janez 14. Knavs Alojz 15. Jamšek Majda 16. Urh Jože 17. Gašperin Antonija dci Iz prejšnje mandatne dobe 30 še za 1 leto ostali v DSi 1. Jesenko Marjan 2. Lazar Tadej 3. Lebar Roman 4. Šlibar Avgust 5. Šmid Janez 6. Robi5 ing. Andrej 7. Tonej c Jože 8. Mrak Janko O ____ Na zasedanju 28. 4. 1969 se je izvolilo za novega predsednika DS tov« Knafelj Slavkota, za podpredsednika pa tov. Jamšek Majdo. Sprejelo se je poročilo o 2-letnen delu samoupravnih organov, ki ga je podala dosedanja predsednica UO tov« Hribar Francka. Po potrjeni razrešnici se je izvoli- lo noV 6-6lanski UO (direktor je že po položaju član) in namestnike članov UO in sicer: Upravni odbori 1. Hribtr Francka 2. Legat Marjan 3. Mencinger Oton 4. Perkovič Franc 5. Renko Branko 6. Šiško Rajmund Namestniki* 1. Arh Silva 2. Ferkolj Ivan 3. Golčman Anton 4. Justin Stanko 5. Legat Franc 6. Vidic Anton DS je uvodoma soglasno sprejel sledeče sklepe, ki naj omogočijo funkcih- nalno delo samoupravnih organov: lt Od članov DS se bo zahtevala brez pogojna udeležba na zasedanjih. Člani DS iz popoldanske izmene naj predčasno zamenjajo šiht. 2. Udeležba članov kolegija podjetja je na zasedanjih obvezna. 3» Vsakokratna redna z&eedanja naj trajajo največ 3 ure. 4, Obvezno je najmanj 3 dni pred zasedanjem poslati članom vabila in pismeno obrazložitev dnevnega reda, 5» Zapisnik mora biti gotov najkasneje v 10 dneh po zasedanju. Skle_ pi se objavijo članom kolektiva. 6. Pred sprejetjem važnejših sklepov se bo z v$akim članom DStematika obravnavala na zasedanjih osebno ih konkretno. / 7. Zaradi boljšega-dela organov upra vljanjc je v pismeni obliki izdelati izvleček okvirnih nalog, pra vice in dolžnosti ločeno za člane DS in UO. 8. Istočasno je v isti obliki pismeno razmejiti naloge vodenja podje_ tja od nalog upravljanja (delo direktorja, kolegija, itd.) 9. Modernizacija podjetja in proizvodnje zahteva tudi modernizacijo upravljanja in vodenja, ne samo ideološko, temveč tudi finkciona_l no. S tem ciljem naj se v najkrajšem času nabavi magnetofon z ozvočenjem družbenega centra, kjer se vodijo zasedanja DS. ZAVIHAJMO ROKAVE ______________ ing, Jurij Hoče^ Proizvodnja je glede na izkoriščam nje kapacitet trenutno v zelo ugodnem položaju, ker so v tem času kapa citete res 100 % zasedene in to z mnogimi rezervami, ki jih v tehnologiji in organizaciji odkrivamo, V tem obdobju se ureja stanje v obra tu smuči, ki v prvi četrtini leta ni intenzivno obratoval. Kupci vse bolj in bolj odlagajo z dokončnimi naročili in preizkujejo ponudnike in išče jo najnižje cene. Izgubljeni proizvodni čas bomo s težavo nadomestili. Preostali del letnih proizvodnih nalog bomo morali za isvoz izpolniti V šestih mesecih. S tesnim sodelovanjem komercialne in planske službe je narejen letni' dina-' mični plan po nalogih, kar nam nudi točen pregled možnosti. Naloge obrat11 so točno opredeljene z dnevnimi in mesečnimi r.bvozaofstmi. Obrat telovadnega orodja je začasno premeščen v prostore razreza - mora pri omejenih delovnih prostorih in p°, gojih izpolnjevati največje proizvodne naloge. V splošnem porastu povpra- sevanja po telovadnem orodju iti lestvah je organizi-rana proizvodnja.v o-beh izmenah in s povečanim številom delavcev. Proizvodnim nalogam pa ni kos! Pri lesnem in kovinskem obratu, ki jih v tem oziru lahko pogledamo z istega vidika, pa pomenijo posebno "težavo mala naknadna naročila izven Plana, z rokom nujno, čimprej, ali pa že moralo biti. Taka naročila zajema po obračunu tudi do 1/3 proizvodih ur. Od tod tudi tdžave pri izpo_l njevanju plana. Enako kot lesni obrat tudi kovinski , ter sedla^^ obratujeta z najviijimi ' doslej, ker so proizvodne naloge velike. Za omenjena naročila,- ki naknadno pri hajajo, bomo morali organizirati poseben oddelek za izven-serijsko proiz^ vodnjo. Naročila so.taka, da jih ni mogoče odklanjati, Gre za dopolnilna orodja, garancijska dela, popravila, vzdrževanje, itd. Naročila telovadnega orodja in opremljanje telovadnic rastejo, ker se vedo več in bolj zbirajo sredstva za oove telovadnice. Obrat plastike se enako z vso vneto-,stj o bori v neugodnih delovnih pogojih za.čim tpčnejšo izpolnitev delov-nih nalog in za izboljšanje kvalitete. Tudi v tem obratu so zmogljivosti izkoriščene in so uporabljene materialne in časovne rezerve ža doseganje čim boljših rezultatov. Obrat je v povezavi s švedskim konstruktorjem čolnov pristopil uspešno k originalnemu oblikovanju čolnov, izde_ lavi modelov in prototipov. Vse pomožne tehnične službe so prisiljene slediti razvoju in tempu, ki ga proizvodnja nalaga. Sušiibnica bo odslej obratovala neprekinjeno v vseh dneh. Remont pa mora spričo povečanega parka strojev in vedno bolj zapletenih sistemov strojev skrbeti za dobre kvalificirane in visoko kvalificirane kadre. Skladiščna služba ne more v obstoječih prostorih izpolnjevati povečanih nalog in je nujno, da dobi ob rekonstrukciji dod&tne prostore. Tehničnih - strokovnih kadrov pa nam manjka in bi z novimi kadri dosegli boljšo in učinkovitejšo organizacijo dela in predvsem pocenitev proizvodnje in manj težav. Tudi za nadomesti- lo nimamo nobenih kadrov. Razvojna služba inštituta ni osredotočena več zgolj na razvoj smuči, tem več na razvoj telovadnega orodja, col. nov iz plastike in nekatere rekvizite športa in telesne vzgoje, izboljšanje obstoječih konstrukcij in artiklov* Enostavna je za dosedanji in pričakovani obseg nalog premalo le prototipna delavnica za smuči. Rabili bi jo za telovadno orodje, čolne in drugo opremo. J lepo je b PRVOMAJSKI PRAZNIKI SO ZA NAMI. SPOMIN PA NAM KAJ RAD UHAJA NAZAJ, NA \ TISTE LEPE, DELA PROSTE SONČNE INI, EL SMO JIH PREŽIVELI V VESELEM ‘RAZ- | ZADNJI PAN DELA PRED PRAZ-NIKI, 30. | APRILA SMO IMELI NA KONCU ŠIHTA MAJHNO PROSLAVO V ČAST 1. MAJA NA PROS- j TEM, PRI VHODU V TOVARNO. I PO POSKOČNIH VIŽAH "BRATOV TACMAN" JE O POMENU PRAZNIKA SPREGOVORIL SE- l KRETAR OOZK tov. JANC JANEZ: Praznovanje 1. im ja sega nazaj v tiste čase, ko se je praktično uveljavil mezdni odnos med delodajalci in delojemalci. Dolga desetletja so naši delovni in delo-vni ljudje vsega sveta ta dan praznovali kot simbol za uveljavljanje njihovih pravic. Res, da tiste čase ilegalno, vendar je prav to dar- lo praznovanju svoj revolucionarni pečat. 1. maj je postal in ostal -in bo tudi v bodoče največ ji delavski praznile! V mnogih krajih svobodoljubnega sveta jo to praznovanje že dobilo lega^-lni značaj. Ta dan je z največjimi rdečimi črkami napisan Vnjihovem koledarju, Povsod tam se praznuje spon tono in veselo. Povsod tam z raznimi shodi, akademijami, športnimi prireditvami in drugim dajejo duška priborjenim delavskih pravicam, Marsikje v svetu pa se še vedno v mračnjaštvu, zatiranju in s pendriki kroji usoda delavca, tistega, ki se trudi in dela in si v potu svojega obraza trdo in brez osebnih pravic težko slu ži svoj vsakdanji kruh. O D O O O Q O mm i! \X— .Pri nas je z osvoboditvijo postalo vse drugače. Delavski razred je vzel sam usodo v svoje roke, 1, maj je več ali manj tisti dan, ko pre1ver jamo naše delovne uspehe^ ko se teh uspehov veselimo in ko si postavljamo nove načrte za lepšo bodočnost. Letos, po 24 letih svobode še posebej praznujemo 50-letnico ustanovitve ZKJ sindikatov in SKOJ-a, kar daje praznovanju 1. maja poseben značaj. Zavedamo se, da so prav te politične organizacije v najtežjih trenutkih našib narodov vzele nase najtežje breme za osvoboflitev in nov družbeni red, Zmnr’ ga na vojaškem področju je bila izvo-jevana. Zmaga za nov družbeni sistem priborjena. Nenehno pa se še vedno odvija naš boj s težavami, s katerimi se borimo pri razvoju za čim lepše in čim boljše živi jenje "\seh naših delovnih ljudi. Za nami je že mnogo blestečih uspehov, pred nami pa še mnogo zaprek, ki jih moramo z našo gospodarsko reformo doseči, da bodo naši dnevi še lepši, svetlejši in boljši. Naš samoupravni sistem sam hudi vse pogoje j da bomo tudi uspeli. 4 Elan, ki je bil rojen v svobodi, je v teh letih postal eno največ jih podjetij te vrste, ne samo v Jugoslor-viji, temveč v svetovnem merilu, Nad 600 zaposlenih, kar nas je, smo si zagotovili'dober -sos kruha v tem predelu Gorenjske, Z žulji svojih rok smo si sami ustvarili in si še ustvarjamo boljše življenje in standard, Prav je, da se tega za naš delovni prazhik spomnimo še posebej, Elan, ki ga pravkar dograjujemo, nam bo tudi v bodoče naš drugi dom, Vezani smo nanj z vso našo prizadevnostjo in moralo, To, kar si bomo zna- li ustvariti sami z žulji svojih rok, to bomo tudi imeli in imeli bomo več in bolje, če bo vsak izmed ■nas doprinesel k temu svoj delež. To je tudi naš cilj in namen. Če bomo enotni, delovni in disciplinirani de lavci, potem se nam bodočnosti ni bati, potem bomo lahko odstranili vse zapreke, ki nam stoje na tej poti, Potem bomo še bolj slovesno praznovali vsak 1, imj. Priključimo se letošnjemu praznovanju 1, maja na terenu. Prireditev in slovesnosti je povsod dovolj. Odpo-čijmo se za nekaj dni od naših naporov, da se bomo po praznikih lažje zopet spoprijeli ;z našimi delovnimi nalogami. V imenu uprave, samoupravnih organov, sindikata in družbenih organizacij v podjetju vam še enkrat vošim. ZA PRAZNIK D E L A 'HtAD' v Evropi HEAD Z LASTNIM OBRATOM V OBERSTEINACHU Head Ski £ unpany iz ZDA bo v kratkem otvoril lastno tovarno smuči v Nemčiji. Le-ta leži v Obersteinachu in obsega delovne prostore, v katerih je Karl Pfliiger (južnonemški veletrgovec iz Fellbacha) svoj čas izdeloval po licenci Kastle smuči. Karl Pfliiger, ugledni strokovnjak smučarske branže, bo prevzel vodstvo nemške Headove tovarne . Obrat bo začel svojo proizvodnjo z no vim Headovim modelom "Killy 606”, vse_ stransko smučko s plastmi ojačanih steklenih vlaken in z raketnim materialom, kar predstavlja nosilne elemente zgradbe smuči. Nove tovarniške prostore bodo v prihodnjih letih še razširili, tako da bodo tukaj kasneje izdelovali še druge modele. Tudi servisno delavnico že gra dijo, tako da bo le-ta že v pozni pomladi in v poletju sprejela v popravi- lo vse Headove smuči. V Munchnu je Head„Company ustanovila • prodajno firmo. Predstavlja se kot Head Ski Germany GMBH in pomeni hkrati tudi glavni prodajni center za Zve, zno Republiko. Istočasno pa je to tudi mednarodni Headov biro za prodajo po vsem svetu. Vodja tega nemškega prodajnega centra je Chuck Powers. ha A fr 'j “..toda zakaj j ne boljše ? I Za 1« maj je znano, da so si delovni J ljudje hoteli priboriti že pred mno-I gimi leti sVoj delavski praznik. Uspe_ li so šele v revoluciji 1941 - 1945. I Spominjam se še pred vojno v Kranju, I ko so delavci imeli razna zborovanja na večer pred praznikom. Na sam dan * t 1. maja so zgodaj prišli ob spremlja- vi harmonike iz Smarjetne gore v me— I sto. Prepevali so domoljubne pesmi. I Gornji uvod sem omenil zato, ker mi zdaj, ko imamo naše delavske pravice I priborjene, premalo zavestno prosla-I vljamo 1, maj. Prejšnje leto ga v po-I djetju sploh nismo, kot da ga ne bi i bilo. Nekaj let preje pa smo v bore I pol ure zborovali pred kovinskim obra-I tom, kjer je stalo polovico delavcev na enem in polovico delavcev na dru-I gem bregu potoka Zgoša, vmes pa je bi_ la še javna cesta. To ni bil za to I primeren kraj. Letos je bilo malo boljše, vendar še vedno na tovarniš-I kem dvorišču. I Predlagam, da bi vse naslednje prosla ve bile na manjšem prostoru, bolj kon I centrirane, da bi sindikat iz vsake proslave imel slike in jih vlagal v I album, kot dokument praznovanja največ jega delavskega praznika. n 0 ing.A.R. o atpi na 7-maja ---------------------- POSVET S TEKMOVALCI ALPSKIH DISIPLIN Kot vsako leto smo se tudi letos sestali s tekmovalci, da bi se pomeni- li o našem sodelovanju. Posveta so se udeležili poleg tekmovalcev: Jakopič Blaž, Gazvoda Jože, Gašperšič Miro, Kavčič Marko, Židan Marko, Kli nar Andrej, Štravs Cena, Javnik Dušan, Pesjak Boris, Cizej Tanja in Žuraj Draga tudi sekretar smučarske zveze Slovenije Miloš Rutar in zvezni trener Marjan Magušar ter trenerja Bernik in Gartner. Od Elana pa so sodelovali: Hočevar ing. Jurij, Robič ing. Andrej, Pet-riček ing. Peter, Finžgar Miha in Me žek Minka. je T1 uvodnih besedah ing.Hočevar prikazal koristnost takih posvetov in važnost vrhunskega smučanja v razvoju našega podjetja. Stekla je razprava o finančnih in te hničnih problemih. Največ smo govori, li o smučeh. Na osnovi izjav poedin-cev lahko zaključimo, da smo v primer, javi nekaj let naredili velik korak naprej. Sev la ni manjkalo tudi kritike: - Naše smuči so po izgledu nepreciz— , no izdelane* - Nismo izdelali dobrih ženskih slalom smuči. - Žleb pri 'smučeh naj bi bil globlji« - Slalom v krivinah je bil pretrd. 6 Se bi lahko naštevali razne pripombe ta razprave, vendar so te čisto teoretično narave o katerih se danes koliko govori. Se dopolnimo to-naše udejstvovanje v Vrhunskem športu z odpravo drobnih naprJt? bomo v bodoče mi. in tekmoval-°i se bolj zadovoljnii Ta način sodelovanja med nami, proiz Vajalci in tekmovalci f-liteto. To dokazuje tudi velika razlika med posameznimi lepilci, ki delajo pri istih pogojih. Prepričan sem, da bi lepilci na nočni izmeni z vestnim delom lahko dosegli isto kva liteto kot na dnevnih izmenah, Vsled neodgovornosti do dela in kvalitete pa je stanje tako porazno. Krivda za slabo kvaliteto je pripisovati delno tudi stiskalnicam, ki niso vedno v redu in ostalim materialom. Dostikrat pa ti drugi vzroki služijo le kot izgovor za nekvalitetno delo. Pri naših proizvodnih zadolžitvah je skrajni čas, da prizadeti storijo vse potrebno za izboljšanje stanja. 21. MAJ ----- dan letalstva 25.MAJ-------- elan mladosti to m Franc Valjavec STANJE 'DELOVNE SILE DNE 30. 4. 1969 ' j V podjetju z obratom družbene preh- I rane jo bilo skupno zaposlenih 587 delavcev, od tega: 319 moških 268 žensk V inštitutu pa je bilo zaposlenih 2P delavcev, od tega: 25 mriških 4 ženske ! GIBANJE DELOVNE SILE V podjetje smo sprejeli sledeče nove delavce: ' 1 FINŽGAR Janez -• orodjar KV, se je za, poslil na delovnem mestu kovinska dela v kovinskem od-delku, JTJSTIN Janko - mizar KV, se je zaposlil na delovnem mestu modelarja v obratu plastike, MURŠEC Ciril - tapetnik KV, se je za, poslil na delovnem mestu sedlarska dela v sedlarskem oddelku. Iz podjetja pa so odšli: ^ILIH Rudolf - električar KV, zaposlen na delovnem mestu električar ska dela v pomožnem obratu - po sporazumu, O aprila BERGANT Terezija ml. - delavka 'NK j zaposlena na delovnem mestu skladiščna delavka v skladišču gotovih izdelkov - po sporazumu, POŠTRAK Jakob - delavec PK, zaposlen na delovnem mestu skladiščni delavec na skladišču lesa — samovoljna zapustitev dela, LAVTAR Alojzija - delavka NK, zaposlena na delovnem mestu izdelo vanje izdelkov iz plastike v obratu plastike na Fortuni -po sporazumu, DEBELKAJ Antonija - delavka PK, zapj) slena na delovnem mestu mizarska dela v obratu smuči - po sporazumu. Iz podjetja v inštitut pa sta bila^_s^ premeščena: --------------------------f ŠLIBAR Avgust - mizar KV, zaposlen na ročnih mizarskih delih y obrar* tu smuči na novo delovno mesto izdelovalca prototipov v inšti tut, // KOSELJ Filip - kolar KV, zaposlen na rezkarju v obratu smuči na novo delovno mesto izdelovalca prototipov v inštitutu# O ROJSTVA! Rodili so sej VAVT0T1Č Olgi KRANJC Pavli ŽEMVA Ange1i - Srečnim mamicam čestitamo! deček deklica deklica O POROKE ! Poročili so se s KOLMAN Lea kuharica v obratu družbene prehrane PAVLIČ Anica delavka na skladišču lesa Iskreno čestitamo in želimo veliko zadovoljstva na novi živijenski poti! (T J A ZAHVALA ! Ob težki izgubi očeta JANEZA DOLARJA se zahvaljujem vsem za sožalja. Predvsem pa se zahvaljujem sindikatu in sodelavcem telovadnega orodja za podarjena venca. Žalujoči sin Filip in ostalo sorodstvo ZAHVALA! Ob osmi obletnici smrti našega očka ANTONA POTOČNIKA, ki se ga vedno spominjate, se Vam naj lepše zahvaljuje Družina Potočnik Mošnje (nadaljevanje s str. 9 ) In še in še, vse to vodi v propagandno aktivnost, pomeni sestavni del celotnega tovarniškega življenja. Vsak naj bo na svojem področju strokovnjak pravi mojster dela, vsi pa složno, 2 roko v roki usmerjamo korak k še večjim delovnim uspehom. 12 jubilanti' (Sf m F.V* v APRILU SO PRAZNOVALI JUBILEJ, SKUPNE DELOVNE DOBE V PODJETJU:. 1. I.iohorič Rok 16 let 2. Košir Elizabeta 13 let 3. Kralj Nevenka 13 let 4* Bohinc Marija 12 let ' 5. Burnar Franc 12 let 6. Cerar Anton 12 let 7. Dragan Milan 12 let 8. Hrovat Vida 12 let 9. Mrak Janko 12 let 10. Prašiček Janez 12 let 11. Šiško Rajmund 12 let 12. Lunar Janez 11 let 13. Gogala Valentina 10 let 14. Kolman Janez st. 10 let 15. Korošec Julijana 10 let 16. Mali Ana 10 let 17. Razinger Terezija 10 let 18. Čufer Filip 10 let 19. Mulej Stanko 9 let 20. Benedičič Jože 8 let 21. Kralj Anton 8 Ut 22. Matjašič Vlado 8 let 23. Svetina Alojz 8 let 24. Špiclin Jožefa 8 let 25. Vavpotič Ela 8 let 26. Švab Franc 8 let 27. Potočnik Janez TO 7 let 28. Lavrič Ivanka 6 let 29. Murnik Jože 6 let 30. Feternel Janez 6 let 31. Plemelj Verena 6 let 32. Potočnik Pavel ml. 6 let 33. Smolej Emil 6 let 34. Strunkovič Franjo 6 let 35. Volk Milena 6 let 36. Čakš Ivan 5 let 37. Jakopič Mihaela 5 let 38. Lukežič Ljudmila 5 let 39. < Mavrer Marija 5 let 40. Painkicher Matevž 5 let 41. Špindler Bernard 5 let 42. Ravnik Janez 5 let Vsem jubilantom iskreno čestitamo in želimo ■ mnogo uspehov pri njihovem nadaljnem delul I 13 ra n a g Slavko Khafelji POMEN TEHNIKE MREŽNEGA PLANIRANJA Hitor razvoj tehnike in znanosti v za dnjem času vse bolj komplicira in ote_ žuje probleme upravljanja in vodenja. Yse več delitve dela in ožja specializacija v proizvodnji so posledica porasta produktivnosti dela in pobolj_ Sanja kvalitete. Istočasno pa je to■ .povzročilo probleme v pogledu vsklajo-vanja in koordinacije dela, predvsem, ■ kadar jo vprašanje po kompleksnih posegih, ki v sebi zadržujejo istočasno ' rutinsko in inventivne dejavnosti. V proizvodnji so manjkale metode planiranja, s katerimi bi se moglo kompleksno zajeti vse dejavnosti, od prvih pristopov k poslu pa do izvršitve in oddajo gotovih izdelkov. V zadnjem času so se razvile nove tehnike planiranja poznane pod imenom TEHNIKA MREŽNEGA PLANIRANJA, ki daje odgovor na ta vprašanja. 'Važnost.in prednost tohnike mrežnega planiranju, je. potrjena že s tem, da je ta tehnika danes že predpisana kg obvezna v vrsto državah tako na zahg^ du, kakor na vzhodu. Jugoslovanski inštituti, kot inštitut za organizacijo dela in avtomatizaci-jo poslovanja v sodelovanju z inštitutom za inženerske in zaščitne konS-trukcije, inštitutom za prostorno tehniko in inštitutom za znanstveno tehnično dokumentacijo in informacije - že dalj časa delajo na proučevanj11 in uvedbi nove tehnike planiranja v delovnih in drugih organizacijah. Tehnika mrežnega planiranja (TMP) je zlasti efikasno v slučajih, kadar se -planirajo procesi, ki se enkratno vijajo, to so znanstveno raziskoval*# dela, osvajanje novih proizvodov, projektiranje investicij sitih objekt^1 investicijske opreme, itd. V našem primeru bi se je koristno po služili pri razvojnem institutu (IE Elan) in pa pri naši novi investiciji - dograditvi tovarne. Po moji presoji bi se bilo za ti dve dejavnosti nujno poslužiti prednosti, ki jih metoda nudi., Kakšne so te prednosti; Mreža ni samo sredstvo za predstavljanje plana, ampak žo samo po sebi predstavlja matematični model, ki se lahko detaljno in tožno analizira, na kom lahko dcsperimentarno in do kakšnih rezultatov nas lahko pripelje naša konkretna misal. S tem se točno uoči probleme v toku trajanja posla že vnaprej, pokaže se na kritična dela in,na tiste, ki lahko vplivajo na krajni rok izvršitve naloge. Še več. Mroža strogo po-kazuje na tiste elemente, s katerimi se mora iskati optimalno in hitro reševanje in verodostojnost zamisli. Ona omogoči izboljšanje planiranja in išče logične zveze poedinih aktivnosti pri realizaciji plana, ocene stroškov in omogočuje vodenje projekta s ciljem, skrajšanja rokov in zmanjšanje stroškov realizacije. j V praksi se uveljavljata dve metodi i I mrežnega planiranja: I I I 1. CPto metoda, katera se posebno obnese pri tistih projektih, za katere se lahko čas za izvršitev misli normira in točno odredi (novogradnja). 2. PERT metoda, ki omogoča, da se | računa in planira z odrejenimi j elementi slučajnosti (raziskova— | nje). Kot tretje bi za'"Elan" prišlo v po— I I i štev tudi operativno planiranje redne proizvodnje po priricipu tehnike | I mrežnega sistema. Posebno kampanjska 1 dela (primer naročilo Quelle), kjer I je treba X variant priprave proizvo- I I dnje do popolnosti obdelati in pripraviti do absolutno kratko odrejo- l nih rokov v medsebojni odvisnosti. Od naročila smuči, naročila materi-I alov z absolutno obveznimi roki do- i bave (ABS, robniki, lak, vijaki, itd. , vskladitev kapacitet od lep- | I . 1jenj a do robnič6nja) ugotovitev 1 ozkih grl, itd. V tem primeru bi ta mreža predstav- | Ijala skelet - okostje vsega obveznega dogajanja s sodelovanjem vseh | targiranih služb do posameznih za— J dolžitev in odgovornosti. Ta skelet i (mreža) bi morali imeti v rokah vsi, V . ki na tem proizvodu delajo. S toro! \ bi odpadlo prenašanje odgovornosti I od enega na drugega, nevednost, ne- | / obveščenost, pozabljivost, itd, in r bi bilo tekoče razvidno izvajanje nalog po posameznih službah in far- I zah dela. /5 I Andrej Resman 0 Dne 30. 4. 1969 je ob 17 uri nastal požar v kotlovnici. Goreli so odpadki lesa pomešani s P-tex oblogami in odpadki papirja; Te odpadke je pol ure pred nastankom požara pripeljala v kotlovnico čistilka Mikičeva. Požar je opazil direktor podjetja Osterman ing. Jože. Takoj je obvestil dežurnega gasilca tov. Malovrha, ki je z aparatom na peno požar pogtw sil. - .; ; Vzrok tega ^oža^a je bila neprevidnost. Po vsej verjetnosti je nekdo vrgel v zaboj z odpadki še goreči ogorek •in 'Vsled tega so se odpadki vneli. ' r • w • • • j . ' - V -. ' ■. * *1' • • • Pri tem zadene del krivde tudi kurjača tov. Kupljenika, ki v tem času ni bil na svojem delovnem mestu. D NA POMOČ -M- Dne 1. 5. 1969 to je 1. maja, ko smo vsi praznovalij je nekako ob 5*25 uri izbruhnil požar v silosu za žagovino nad kotlovnicoc Dežurni gasilec,je že ponoči čutil vonj po dimu^ vendar ga je zamotilo kurjenje kresov, predvsem odpadlih gum, V okoliških hribih. Prvi je požar opazil tov, Pristavec Alojz, delovodja eloksirnice, ki je obvestil gasilce, fji so takoj stopili v akcijo. Tri gašenju požara je sodelovalo: 12 prostovoljnih gasilcev, 6 industrijskih gasilcev, 2 poklicna gasilca* Skupno je bilo porabljenih za gašenje 130 ur. Razen nekaj pogorele odpadne žagovine v silosu, ni bilo materialne škode. En član našega gasilskega drur* štva si je lažje poškodoval roko. Zaskrbljujoče je predvsem to, da je to že drug-5- požar v silosu, V prvem primeru je bil vzrok požara znan, rced tem ko se vzrok sedanjega požara še raziskuje, čeprav se sumi na samovžig* Ta požar nas opozarja na nujnost, da se poiščejo taki požarno-vamostni ukrepi, ki bodo v bodoče preprečili} da se podoben primer ne bo več ponovil . IIWIII«WIMlMIMHIIHMM)WIMIIW»illlllii.lWIIIHWWIIIIIHIIMMI' >.č&m direktor, ipd. Smatramo, da je to vprašanje, potrebno konkretizirati, Navajamo tudi nekaj primerov za katere mislinlo, da veljajo za večino delovnih organizacij, čeprav smo prepričani'," da bodo morali posar* , mezni kolektivi prikrojiti vsebino teh določil svojim razmeram, ;(>■ ' . L \ j Vendar je tu nekaj odprtih vprašanj. Eno takih je n.pr, ali ima posanjez— "■ nik pravico zahtevati .direktno od .,u '’’ 1 strokovnih služb analize1 o•poslovanju, stroških,,, ipd. Menimo, da ima pjo sameznik od strokovnih služb pravico zahtevati direktno le pojasnila, ki se nanašajo na njegov osebni položaj v podjetju (plača, dopust, ipd.) pa le preko snmoupravnih organov. Nadalje mislimo,',da je treba posebno pozornost posvetiti razumijivosti vsakovrstnih obvestil. Vsak, v katerega pristojnost čpada obveščanje’ drugih mora zagotoviti celovitost, to je popolnost in, razumljivost infor macij. Pri tem mora paziti, da vsebuje informacija glavne podatke, značilnosti in sestavine .problema, ter da so poddne oz, napisane v preprostem, slehernemu članu kolektiva razumljivem je ziku, torej prilagojene razli— čnim nivojem izobrazbe posameznih I.skupin delavcev. I ■ . 'I •' -i •- Ii : : . r : : , I Se nekaj besed o zapisnikih sej sam£ 1 upravnih organov. V marsikaterem os-I nutku statuta smo srečali določila, I naj taki zapisniki vsfebujejo le ugo-I tovitve o navzočnosti, dnevni red, 1 sklepe in rezultate glasovanj. To je I seveda premalo za prikaz dejanskega I poteka seje. Mislimo," da morajo zv>-l pisniki vsebovati tudi Vsebino raz-l prave pred sprejemom vsakega sklepa, j tako da bo bralcu zapisnika jasna I tudi pot, način oblikovanja sklepa, l kar lahko bistveno pripomore k razu-I mevanju sklepa. I V nekaterih kolektivih s‘e je pojavi-, lo vprašanje ali lahko družbeno-po-l litične organizacije v delovni orga-l nizaciji neposredno zahtevajo od stro I kovnih služb razne arfalize. To vpra-I sanje po vsebini sicer spada bolj v I poglavje o odnosu med delovne organi-j zacijo in političnimi' organizacijami I kot pa v poglavja o informiranosti. I Nase stališče je, da lahko družbeno-l politične organizacije zahtevajo ra-j zne analize o poslovanju delovne or-I ga$iz£i,cije od strokovnih služb le I preko samoupravnih otfgaiiov, ne pa di-l raktno. Obenem pa ima, j o :pravico, da l dobijo vpogled V analizi, ki jih si— 1 cer obravnavajo samoupravni organi. I J ‘ ■ .1 : |. ! i i . I . . j • * 1 i ■ 1 Pričujoče teze so rezultat skupnega I dola Komisije za družbeiio samouprav-j 1janje pri Republiškem švetu sindika I tov in tovarišev, ki*se's to proble-| matiko ukvarjajo v tovarni "Sava" v I Kranju* Predstavljajo le osnutek, [ napotilo, opozorilo, kako naj bi sta | tuti obravnavali problem obveščanja ! delavcev. 1 ' i ’ '■ : ' i . ■ . .1J (nadaljevanje s str. 19 ) 14. Šlibar Avgust 0,38,0 15. Dobida Franci ;i 0,41,6 16. Pretnar Franc , 1,00,2 ■ 1 i MOŠKI IN ŽENSKE ZAČETNIKI Proga je bila dolga cca 100 m, višinska razlika 30 m, imela je 2 vratiča. 1. Polončič Franci 2. Zajc Bojan 3. Potočnik Vinko 4» Kolman Janez 5. Jamšek Majda 6« Vrhovnik Robi E. LAN 1 7 Še enkrat vsa pohVala sindikatu, ki je vzorno izpeljal tekmovanje v zadovoljstvo vseh nastopajočih, kakor gledalcev. ' ‘ i . I Škoda, da se tej prireditvi ni odzvalo še več članov kolektiva. I . 1 0,19,5 0,20,7 0,21,0 0,21,0 0,23,3 0,51,2 Konecl 2 ! KINO RADOVLJICA I LETOVANJE v {(ALIFORNIJI - aneriški j barvni zabavni film 17. 5. 1969 ob 18 uri j 18. 5. 1969 ob 16 in .18 Uri I . " I / LiANON 70 - francoski barvni film 16. 5. 1969 ob 20 uri | 1C. 5. 1969 ob 20 uri l FRANKENŠTAJNOV SIN - ameriški film l 19. 5. 1969 ob 20 uri l I RAFALI OB ZORI - angleški vojn^/film | 20. 5. 1969 ob 20 uri ' | -21. 5. 1969 ob 18 uri .1 i ! ■ r 1 *'■ DRUŽINSKE ZADEVE - ameriški barvni ! film 21. 5. 1969 ob 20 uri 25. $• 1969 ob 16 uri ] 26; 5. 1969 ob 20 uri . ŠTIRIDESET MORILCEV - ameriški bar-I vni vestern film 22. 5. 1969 ob 20 uri 24. 5. 1969 ob 20 uii 25. 5. 1969 ob 18 uri CH0K - ameriški barvni film 23. 5. 1969 ob 20 uri 24. 5. 1969 ob 18 uri 25. 5. 1969 ob 20 uri JvESTO BREZ ItfLLOSTI - ameriški film 26. 5. 1969 ob 18 uri 27. 5. 1969 ob 20 uri DVOBOJ PRI DIABLU - ameriški barvni vestern film 28. 5. 1969 ob 18 uri 30. 5. 1969 ob 20 uri 1. 6. 1969 ob 16 uri BOBNI VZDOLŽ M0HAWKA - ameriški barvni film 29. 5, 1969 ob 20 uri 31. 5. 1969 ob 18'uri 1, 6, 1969 ob 20 uri M , | RAZBOJNIKI NA OBALI - angleški barv— 'ni zabavni 30. 5. 1969 ob 20 uri 31. 5. 1969 ob 20 uri 1. 6. 1969 ob 18 uri ■ ,i v- 1 MAYERLIG - francoski zgodovinski film j . 2. 6. 1969 ob 20 uri *• ' NOČ IGUANE - ameriški film 3. 6. 1969 ob 20 uri 4. 6.; 1969 ob 18 in 20 uri . •. I 'h i. :U •* - ’ • , HONDA IN APAČ! ^ameriški barvni vo— stern film 5. 6. 1969 ob 18 uri . 6. 6. 1969 ob 20 uri- 7. .6. 1969 - ob 18 uri 'i. 8. 6. 1969 ob 18 uri KiADE IN ITALT - italjanski barvni zabavni' film 5. 6. 1969 ob 20 uri 7. 6. 1969 ob 20 uri 8. 6. 1969 ob 16 uri STARI GANGSTER - italjanski - ameriški barvni kriminalni film 8. 6. 1969 ob 20 uri 10. 6. 1969 ob 20 uri i 11. 6. 1969 ob 18 uri