hhsja vukdM rasen sebot. nadel] »n pra*a>kov. Ssturdays. Sund»y« »nd HoliOiJS. ,ETO-YEAR xxviii. T Urrdniiki in upravnllki prostori: 1067 S. Lawmlslt Avt. - - Off k« of Publicatlon: GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE swi—uuiii.ii imriimi* n»r, Telephone, Kockvvell 4004 *M«#NMf|MMMMMMMiMMIM«MMfA t Cena liata je 10.00 Enterad se MOond-clAM natUv Januerjr 1«. lMt. »t tbe poaUoffle« •» Cht«mo. llliBo«. unomeni svobodno orišt anje reporterjev, ured-"V in kolporterjev, ki ao na-ino otroci ali starčki—tiakar-"večinoma organizirani. Zdaj "lantill misel na izstop iz kar so nameravali storiti b renči, ki je bila aklica-januarja. Preklicali so J t*" Jijetlsednikovi od- uk delavskega odl>ora Biddte je sicer rekel, da remrnja odl*orov*ga «d--nningsovi zadevi. Kljub p« Jennings skoraj go- KA. J« vim odvetnikom svetovali slično proceduro kakor zvezno vrhovno sodišče. Odvetnika VValsh in Finerty sta se pa odločila, da naj prvo poskusita pred zveznim vrhovnim sodiščem na podlagi njegovega odloka v znani scotts-borški zadevi. Državni Juštični Ujnik U. 8. Webb ni hotel komentirati kritike, a katero ga je vrh. sodnik Hughes ošvrknU. Njegov urad je le namignil* da bo vzel priziv, če državno sodišče ukaže izpustitev Mooneya iz ječe. Mooney sam je dokaj optimističen. Intervjuvi s poročevalci so mu sicer zabranjenl, toda njegova Žena je po obisku rekla, da oba veliko upata v uspeh nadaljnjega boja kot posledico stališča vrhovnega sodišča. Tudi prominentni odvetniki v Ban Franciacu so mnenja, da državno vrhovno sodišče zdaj ne more storiti drugega kakor odrediti novo obravnavo. Governer Merriam je naznanil. da ne bo storil nobenega koraka. dokler je legislatura v zasedanju. On je edini, ki bi ga lahko pardoniral. ampak ni skoraj nobena upanja, da to stori, l/egialatura bo v zasedanju do juniia. ketom nabirat premog in v bli žini bornega bivališča, v katerem je sam pečlaril, je padel in ni mogel več vstati. Našli so ga mrtvega in zmrznjenega. Čez dve leti je bil brez dela in trpel je na rudarski naduhi. Bil je član SNPJ, toda že dve leti jiasiven. Kolikor je znano, zapušča v starem kraju sestro Terezijo, omoženo Blažič. Pet novih grobov v Clevelandu Cleveland.—Tu so umrli zadnjo soboto in nedeljo: Jos. Su-štaršič, star 49 let, doma iz Po-žarčev pri St. Janžu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 24 let in tu zapušča ženo, štiri otroke in brata. Član SNPJ.—Jos. Zni-daršič, star 54 let, samec, doma iz Stare Sušice pri Košani na Notranjskem. V Ameriki 29 let in tu zapušča dve sestri. Član SNPJ.—Anton Piškur, samec, star 60 let in doma iz Gorenje vasi pri Zatični na Dolenjskem. V Ameriki 32 let.—Stan-ley Modic, star 23 let in rojen tu. Zapušča mater, dva brata ih štiri sestre.—Rudolf Poš. star naseljenec. Zapušča hčer. Mladenič umrl na zapadu Pueblo, Colo.—Tu je umrl Jos. Kolbezen, star 28 let in ro-jen v Ameriki. Zapušča starše in več bratov ter sester. RUSKO-KlTAJSkl PAKT NAPERJEN PROTI JAPONSKI Sanghaj, 80. ian. — W. W. Yen, bivši kitajski poslanik v VVashingtonu in sedanji poslanik v Moskvi, je nepričakovano naznanil, da se bo takoj vrnil na svojo poticijo; v Sovjetski u-niji. Sovjetske avtoritete so mu dale na razpolago parnik, ki danes odpluje is Sanghaj a v Vladivostok. S ton so mu omogočile, da mu ni treba potovati preko Mandžurije, ki je pod kontrolo Japoncev. Grupa, ki se bo vozila na i-stem parniku, uldjučuje slavnega kitajskega igralca Mei Lan-fanga in njegovo! skupino trideset igralcev ter veliko število kitajskih profesorjev. Nenadni odhod poslanika Vena v Moskvo je presenetil japonske vladne krog*. Vzdržuje se mnenfje, da sta sovjetska Rusija in Kitajska sklenili nov pakt, ki predviduje obnovitev medsebojnih odnoiajev na podlagi širše kooperacije. Kitsjske avtoritete so silno zainteresirane >fo-brambne militarlstične priprave sovjetske vlade ob sibirski meji. Kitajsko časopisje posveča veliko pozornost Izjavi Vekosla-va Molotova, predsednika sovjetskega sveta ljudskih komisarjev, katero j* Izrekel ha sedmem vsesovjetakom kongresu v Moskvi. Molotov je v tej izjavi poudaril, da je Sovjetska unija za integralnost Kitajske in po-Ipolno nadvlado nankingške vlade nad kitajskimi teritoriji. Ta izjava je očitno naperjena proti japonskemu prodiranju v kitajska ozemlja. Odhod poslanika Yen* v Mo- januarja zmranUv Sel je * bo- -akvo je bH naznanjen v trenut- ku, ko so dospeli v Nanking predstavniki japonske vlade minister Akira Arijoši, general Suzuki in polkovnik Kagesa, poveljnik japonske armade v Mandžuriji. Dasi obe vladi, kitajska in japonska, zanikata poročila o nameravani sklenitvi pakta glede ekonomskega in finančnega razvoja Kitajske pod pokroviteljstvom Japonske, se govorice v tem smislu vzdržujejo. Dve državi porazili amendment glede otroškega dela Albany, N. Y., 30. jan.-Jus-tični odsek višje državne zbornice, ki je pod kontrolo demokratov, je včieraj soglasno odklonil ratifikacijo amendmenta, ki prepoveduje otroško delo. To se je zgodilo kljub apelu ptudsed-nika Roosevelta in governerja liehmana, v katerem sta urgi-rala ratifikacijo amendmenta. Austin, Tex., 30. jan.—Državni senat je včeraj z 19 proti 10 glasovom odklonil ratifikacijo amendmenta k federalni ustavi glede prepovedi otroškega dela. Cheyenne, Wyo. — Nitja državna zbornica je v torek odobrila skupno resolucijo za ratifikacijo amendmenta o otroškem delu. Reaolucija je bila potem l>oslana governerju Mlllerju In pričakuje se, da Jo bo podplati. Cikaš k o predavanje o »ocialnem zavarovanju Chkago. — V Tomanovi podružnici javne knjižnice na vo- Mehika odkrila sklad za financiranje rebelev Mežico City, 30. jan. — Mehiška vlada je včeraj aretirala nadaljnjih 13 oseb na obtožbo, da so bili aktivni v gibanju za strmoglavljenje mehiškega re- ............ ^______ _____________| žima, Vojni department Je tudi ] jJJJ Cratrford ave'. in 27. ulica odkril sklad $300.000 za finan-t ,K) ^jh^nji p^k, I. februarja, ciranje revolucionarnih aktiv- lVečer predaval r boljšo (Avstrijo bodočnosti." IZPRAŠEVANJE HAUPTMANNA ZAKLJUČENO Flemington. N. J.. 80. jan.— Včeraj popoldne je glavni tožilec VVilentz zaključil izpraševanje Bruna Richarda Hauptmanna. Celih deset ur je trajalo to Izpraševanje, med katerim se je nemški mizar mnogokrat zapletel v protislovja. Danes ga je ponovno zaslišal njegov branitelj Rellly, da popravi omenjena protislovja in kozle, ki jih je Hauptmann u-strclil, kolikor se bo dalo. Tožik* VVilentz je proti koncu izpraševanja predložil poroti v pregled dvoje pisem, ki Jih je Hauptmann pisal sorodnikom u-tnrlega Fischa, svojega "finančnega partnerja". Obtoženec Je prej pričal, da sta s Flschem vred špekulirala na borzi vse leto 1982, is teh pisem je razvidno, da je Hauptmannova finančna zveza s Flschem začela Šele na pomlad 1988. Najvažnejše je pa to, da v nobenem teh pisem Hauptmann ne omenja kakega denarja, ki ga je dobil od Fischa ln katerega je samo hranil zanj, kakor je pričal. Namesto tega je Hauptmann pisal Fi-schevemu bratu (plamo je datirano 4. maja 1984), da še vedno hrani dva Izidorjeva kovčega. v katerima pa ni nobene vrednosti in ko obišče Nemčijo v prihodnjem letu, vzame kovčega s seboj. Prihodnja priča na vrsti Je Hauptmannova žena Ana, ki bo pričala v prilog svojemu možu. Zanimivo vprašanje Je, kdo plačuje za Hauptmannovo o-brambo. Hauptmann Ima štiri odvetnike, ki so pripravili okrog 60 prič, vse to pa stane veliko denarja. Vse njegovo l-met J* je sapienjano In sam nI ms ničesar več. Kakor poročaj« zbirajo zanj denar neke nemške organizacije v Ameriki. Urugvajski rebeli naskočili vojaške barake Pet ubitih v bitki med vledniini četami in rebeli JEKLARSKI DELAVCI SE PRIČELI SPETGIB ATI Tighe je zagrozil vsem "rank and file" postojankam z izključitvijo KONFERENCA V PITTSBURGHU lluenim Alrea, 30. jan.—Porodilo iz mesta Colonia, Urugvaj, ki je dospelo sem sinoči, se glasi, da Je grupa oboroženih civilistov naskočila barake 4. artilerijskega polka v Montevideu, glavnem mestu republike. (Mi času, ko je bilo poslano ptiročilo, vojaštvo še nI razpršilo relielev. To Je prvo (Kiročilo o nemirih v glavnem mestu, odkar je izbruhnila revola proti diktaturi predsednika Gabriela Terra zadnji |Niiide|Jek, dasi se jih Je prl> čakovalo, ker imajo haltliati, o-pozlcionalna grupa, močno za-slombo meti prebivalci kapitola. Neodvisna nacionalna stranka, ki igra glavno vlogo v revolti, i« ma veliko pristašev v drugih krajih republike. Vlada Je odredila strogo cenzuro časopisnih vesti in vsled I tega je težko dobiti jasno sliko, o revolucionarnih aktivnostih Vladna poročila zanikajo, da je situacija resna, vendar pa Jej znano, da no velike skupine re j belev aktivne v mnogih krajih ( republike. Vladno vojaatvo Je vCeraJ po-, razliti dve VjSČjI grupi reln lev v i ljutib spopadih, toda razpršiti; jih ni moglo. Nekaj promlnent-j nih voditeljev rebelev je bilo U* j jetih in aretiranih, toda glavni I voditelji še niao bili prijeti. Federalne Čete so včeraj |*i I 1 nov no zasedla mesto Horlano, k* so ga v pondrljek okupirali rebeli, V bitki )e bilo |iet mtd! ubl-, tih ln voditelj vstašev Ovidloj ! Alfonso je bil triko ranjen Meti rebeli je ve/je število visokih vojaških častnikov in nepotrje na |*#ročila se glase, da več od- ( delkov federalnega vojaštva j »impatmra z uporniki. Plttaburgh. — (FP) — Moti jeklarskimi delavci vstaja zopet podobno "rank and file" gibanje kakor Je bilo pred enim letom, ko je industriji grozila generalna stavka. Kakor, Je znano, je bila lanska stavka preprečena z raznimi manevri s strani administracije in VVillla-ma Greena, kateremu se čaa ni videl ugoden za stavko v tej industriji. Da Je imel Green v tem prav, je pokazal drastičen padec produkcije. ki je prošlo jesen dosegla skoraj najnižjo točko v vsej krizi. Zdaj te industrije zopet obratujejo nad 50'^ kapacitete. In z oživljenjem Industrije se je med jeklarskimi delavci zo-|wt pojavilo "rank and file" gibanje, ki stremi sa organiziranjem in mlločnim spopadom z jeklarskimi magnatl, Za prihodnjo nedeljo, 8. februarja, je v Pittsburghu sklicana večja "rank and file" ali članska konferenca. Sklicana Je bila po nedavni konferenci plttabur-škega okrožja, katere se je udeležilo 180 zastopnikov. Zdaj Je predsednik mednarodne unije jeklarskih delavcev Mi-ehael F. Tighe zagrozil v odprtem pismu, objavljenem v zadnji številki unijskega glasila, s Izključitvijo vseh krajevnih unij. ki poiUŠjo zastopnike na to zborovanje. Z izobčenjem na debelo je zagrozil tudi posameznim članom, ki so aktivni v tem gibanju. VVilliam Hpang, predsednik 1. distrikta, ki uključnje vaozapad-no PemisylvaniJo, Je na to grožnjo odgovoril z izjavo, v kateri pravi, tla Tighe s tem le hoče pokazati, da "tvorijo unijo glavni voditelji in ne članstvo." "Članstvo je pa v revolti proti Tfghevi pasivni poliHki In proti večnim zavlačevanjem Jeklarskega tlelavskega odbora, ki dopušča družbam graditev In u-trjevanjc kompanijsklh unij". Hpang Je tudi rekel, ds je namen nedeljske konference uata-novltev narodnega odbora, "ki naj stopi v stike z eksekutivo Ameriške delavske federacije v svrho obnovitve zavlačevsne or-ganlzatorlčne kampanje". Mednarodnemu predaednlku Tlgheju, ki Ima nad 70 let, Je pa to odveč In Je zagrozil z "»»čiščenjem" unije vseh "zdražlmr-Jev", On Je za majhno in šibko orgnnlzat ijo med Jeklarskimi delavci, za tako, ki prinaša dovolj dohodkov za plače uradnikom in katero lahko on kontrolira. Tepejo se, kdo bo prosekutiral komuniste Kan Franclsfo. —. Med poraženim diatriktnlm prosekutor-Jem Neil MrAlllsterJem, ki mu je preganjanje komunistov naj ljubši posel, in novim prt»*eku-torjem Otlsom Babeockom J« bila dalj '»Ma Isirbe, k'bi bo prosekutiral 17 komunistov, ki šo obtoženi kriminalnega siridikali-zma. Zdaj je posegel v ta spor državni justični tajnik U. H. VVebb, ki ja odredil« naj proaekueija o-sto« v rokah MrAllisterjevih pomočnikov, od vrt ni k a C. Johnso-na In l.loyda liurhlerja, češ, da j«* zadeva njima še znana, novemu proaekutorju pa ne. Proces proti komunistom isvi-ra is lanske gonje proti "rdeč-karjem", v kateri Je bilo po generalni stavki v, Han Franciacu prijetih nad 370 "rdečkarjev". PB08 VETA prosveta THK KNMGHTENMENT GLASILA) |N LASTNINA BLOVBNSBt na kodne jbdnots orim W iN »«Miafca4 fcr t k« MU««m« NmUmmI NmmTN ImMt NmtiNmIm*: m ZdruAro« drla.« (»!»•» chlcmfm) Im kanada H 00 m lato, |l 0U M M«. II M m ttrt kU, u CfcU*«« 1» Ctnlx |T4« m »Ob Nu, .JI 71 m |wl M«, m Immm(>« NN. Subar rifrfIum raUas for iIm UmiU4 BLaUa <•*<•»* ( hmg*i m»d C«iN« K-Ml ymr >a*r. CUkmt« »ad CU*Tu |7»« |«r y«Mr, turrifn muiiUm |lr M p*r yaar. O«« U«!**'<» P* 4u««vory IfekvpUi 4taov la MMmllllli m »»aia>u Nflfc'vW iiUr«f1Ht inUm (iruaa. »aati. dramr. iuI / m »ri.«Jo imiUimlmlJu te « Ntiaju. 40 Ja etMmNI A4»«rtitf»« r«ua UM MEMr««TiC- nan^ar ripu o# ommimmimU cmUui« am4 una«J*4M Mrtlatea »»11 m* b« r«turM*4. OUm* iMOuarnpU. atfch M šLvrtm. pUf. »MM. «te . wui U r«twrMtf l" a»M4»r U«lr «rhrn br —U-AAdf—«d ar>4 atai»»aS M »•». kar UM Mik ■ UMUmmt PROSVETA M4T-M B*. L*«m4*1« Ata.. CMiift, IU»m«to. MKMBKB of TNK rKDKBATBU PBESS Glasovi iz naselbin 138 Oalum v uttetaju. m prl«>«r 'Da«. ||, IU4). IfAam valava lm«Ma i.a riMafevu »«Ma«i, da vam )« • Um datuma. »uirltU M*. rudnina l'unu.l!« Ju prMVMi«aiwu, da m »mm liat m «aUvl, Drobiž Detroltski župnik Coughlin, "socialni apostol," je grmel dva tedna proti Rooseveltovemu priporočilu, naj Senat sprejme resolucijo, da se Združene države pridružijo mednarodnemu razsodišču v Haagu. Zadnjič je bostonski kardinal in nadškof 0'Connell pečVal "fathra" Coughli-na, naj ne meša cerkve ln vere s svojo politično propagando, toda "father" si misli: V uho me piši, kardinal! Baš to bom delal/ Česar ti ne maraš!—In tako je "father" Coughlin zadnjo nedeljo apeliral v radiu na Boga—razume se, da v nebesih Imajo radio prejemnik!—-naj oču-va Združene države pred njih sovražniki (med katerimi je tudi predsednik Roosevelt!), ki bi radi porinili našo "kontro" v mednarodno sodišče, od tam pa v Ligo narodov . , . Dan poprej smo pa čitali, da je "father" Cox v Pittsburghu v svojem govoru v radiu apeliral na senat, naj se ne ozira na aovražnlke Roose-velta (torej tudi na "fathra" Coughlina!) in naj čim prej sprejme resolucijo za vstop Amerike v mednarodno razsodišče . . . Torej dva "fathra," ki pobijata drug drugega! In katerega bo Bog isjslušal? Tom Mooney, sankventinski Jetnik in bivši delavski voditelj, o katerem Je ves delavski svet prepričan, da je bil po krivem obsojen v dosmrtno ječo, je končno enkrat dobil priložnost, bo zdaj gotovo pomagalo, da se MooneyJu čini prej odpro vrata v svobodo. Vsa ameriška Javnoet Je pred kratkim pela slavo letalki Ameliji Kerhartovi, kl je sama preletela Pacifik s Havajev do San Francisca. To Je bil prvi solopolet v onem delu sveta. Le-tslko bo nazvali "lady Llndy" in drugih komplimentov kot največji junakinji našega časa še danes ni konca. Zdaj Je pa prišlo na dan, da Je bila "junakinja" najeta po sladkornih baronih na Havajih, ki so jI plačali za ta polet $10,00<). Polet je bil torej sladkorna reklama! Afera je bila razkrinkana zadnji teden v ro-vljl "The Nation" in uredništvo te revije komentira. da Amelija je sicer zaslužila $10.000 ZN svoj "atunt" iu riziko svojega življenja, ampak za propagando sladkornih interesov je bil ta polet preplačan baš za deset tisočakov. Res junakinja! Vsaka sleparija, ki se |K»kriva s plaščem *ere, je dovoljena! Tako je razsodil sodnik John A Hornby v Davenportu, lowa, ko je po-> licija aretirala skupino špiritistov, kl so klicali "duha." Policija je pričala, da no špiritiati goljufali; "duh," ki se je prikazni in govoril z neko stranko, je bil AH-letna F.va lligginn, pokrita z belo rjuho. Hodnik je pn rekel, dn je špiritizem vem in vsnki veri je zajamčena svoboda po ustavi. Vsaka slejmrljn, ki ne ode-ne z vero, Je torej (tostavna, vsaj po sodbi tega modrega sodnika. < V drvi* t nvtom po ulici In prelomiš prometno pontavo, knr povej iiolicaju. če te uaUvi, dn grfi v—cerkev, Morda ho držalo, Drtnlo je pred neknj dnevi v mestu Ne* . Vorku, ko no nretirnlr nekega AVarrena A l^vetta, ki Je dirjnil }mi ulici kakor tN*aeii. Kotniku Je |»ove-dal. da se mu je mudilo v-cerkev k maši in sodnik gn je oprostil rekoč: Težko jj- obsoditi človeka. če hiti v cerkev, ker s tem bi opl«*U druge od cerkve" ... To je liiln jnko mridobivanje naročnikov Prosve-;i. Obenem je izdala na društva apel, da vsako društvo naroči dvem, trem ali več svojim brezposelnim članom dnevnik *rosveto. Federacija je pristopila tudi Prosvetni matici, obenem pa na tej seji sprejela več važnih zaključkov glede delovanja v bodoče. Društva ao izvolila same agilne in delovne člane kot zastopnike ter s tem jasno pokazala, da članstvo v polni meri upošteva pomen federacije. Natančnejše poročilo bo priobčeno prihodnji uradni številki. Fr. Novak. ae Pravica je priMtramtka Elizabet h, N. J.—Mnogo piše, govori in debatira o Haupt-immnpvl obravnavL.Kakor. zna« no, je Hauptmann obtožen u-grabljenja in umora Lindber-jerghovega otroka ter da je dp-bil vsoto $60,000 kot odkupnino. Obtožnica govori, da je ugrabil dete, ga umoril, oziroma, da je dete umrlo na posledicah dveh zadobljenlh ran ko je ugrabitelj padel z lestve, nakar je izterjal omenjeno odkupnino. Vsa pozornost ameriške javnosti je obrnjena na obravnavo otroškega ropa, umora in odkupnine. Na tisoče dolarjev bo ik>-trošenlh za razpravo, ki je sedaj v teku v Flemingtonu, N. J. Prav s rast jo, da se na nepošten in nečloveški -način pridobi denar Kajti glavno vlogo v vseh slič nih dogodkih y aeje j igra le de nar! Takih početij pa je Jtriv sedanji krivični sistem. Na svetu je vsepolno tudi dru gih krivic, ki so večje ali manjše od omenjene, za katere se pravica ne zmeni. Pravica je na vadno slepa, kadar gre za kaz novanje morilcev delavcev in nj hovih družin, kar se često doga ja v stavkah. Mesto tega pa se če#to dogaja, da so nedolžni de lavci vrženi v ječo samo zato ker so zagovarjali delavske pra vice. Mooney in Billlngs sta ječi že dolgih osemnajst let. Pa tudi na stotine drugih delavcev trpi krivico v zaporih. Pravica bi morala videti tudi te krivice in jih izravnati. Toda pravica je zelo rada pristranska. Žalostno, ampak vendarle res nično, da se dobe tudi med slovenskimi in hrvatskimi družina mi ljudje, ki so sicer socialističnega in komunističnega prepri čanja, pa odobravajo in podpirajo HearHtoyo, časopisje, ki pro pagira fašizem v Ameriki. iPo-leg tega sili ameriško vlado, da gre z oboroženo silo v Mehiko kjer naj pomaga katoliški hierarhiji upostaviti njen suženjski sistem. Mislim pa, da se Hearstu in njegovim kričačem ne bo posrečilo pri njihovi nakani. Cas gre naprej in polagoma bo odklenkalo vsem despotom in zatiralcem ljudstev. A-meriško ljudstvo ne bo sledilo kričačem kapitalizma, zakar bodo skrbeli delavci v mestih in kmetje na deželi. Daai je leto 19CM minilo že pred mesecem dni, vseeno še nisem pogruntal in izračunal mojih dohodkov pod Niro. Vem pa, da dohodninskega davka mi ni treba plačati, zato je pa vedno več davkov. Sedaj pa nam naš dobri governer Hofman, republikanec, ponuja še prodajni da vek ali sales tax in dohodninski davak na plače ali zaslužek. Ce ne življenskim potrebščinam so zelo poskočile, mezde pa so osta le na istem klinu. Dne 27. jan. sta se tu poročila Anton Pezdirc in Mary Pasa-rič, članica in blagaj niča društva št. 540. SNPJ. Svatba se je vršila na domu nevestinih staršev, Joaepha in Agnes PasariČ. Novoporočencema obilo sreče! Prvi veliki snežni \1har Ln hudo zimo smo dobili v dneh 23. in 25. januarja. Lokalne delavske razmere so bolj slabe, tako je tudi po vsej okolici mest Newark in Nevv je, da pravica skuša izslediti sto-| York. Zato nikomur pripo- f Slovenska Matica izda v kratkem prvo oh monografijo Slovenije, to je v*ch knr^ kjer žive Slovenci strnjeno. ' —Federated Picturaa Charles Evans Jiughsg, načelnik zveznega vrhovnega aodIMa. ročam, da bi šel sem za delom, posebno ne sedaj v zimskem času. Mnogo delavcev pobira po a-lejah na smetiščih zavrženo hrano, da se za silo preživi. Mnogo revnih delavcev in delavk tava od tovarne do tovarne za delom mrazu, pa zaman—dela ni. Iz tega se lahko vidi, da je prosperiteta še daleč od nas, u-panja pa je tudi prav malo, da se bi kmalu vrnila. Andrew Sprogar, 540. Naitim peveem V Johnstownu Johnstown, Pa. — Cenjenim pevcem in pevkam zbora "Jugoslavija" naznanjam, da se bo vršila ponovna seja dne 3. feb. ob 7.30 zvečer v Slovenskem delavskem domu na Moxhamu, tako da se bomo pogovorili o na£em delu, katerega nismo skončali na seji dne 20. jan. Obenem prosim prizadete, da oproste nepri-ikam, ki so se pojavile na pro-šli seji. Torej m na-sejo pev« ;ga društva "Jugoslavija" dne 3. feb.! Posebno stari pevci in pevke tega zbora naj se potru dijo, da bodo gotovo navzoči. U krepali bomo o obnovitvi pevskih vaj, izvolili odbor in imenoval pevovodjo. Vabljeni so tudi pev zbora "Rodoljub" in pevci društva "Bled", da z nami sode ujejo. Anthonv Ukmar. Veselica državljanskega kluba Struthera, O.—Tukajšnji novoustanovljeni hrvatski držav-janski klub bo priredil zabavo v irvatski dvorani dne 9. feb Dvorana se nahaja na 109 Lo-wellville rd. Začetek zabave ob zvečer. Vstopnina 15c. Uljud-no vabimo vse Slovence in Hrvate. Imeli bomo dobro muziko n izvrstno postrežbo.—Odbor. Kk»n SHIel amrritka rir>a%Iinnkn, je bil« *e*eln oh svojem prl»n*ti v Nam \ ack knmor re prttb. if Nemčije, kjer je hiln de^el Sni * tnporu nn ohtoibo, dn je raslaHln k smetar*. Hitlerja Zahvala za prijeten večer Detrolt, Mich.—Na 12. jan. zvečer sem šla zdoma, da z drugimi presenetim prijatelja. Ko sem stopila v hišo. so me sprejeli pri vratih moji otroci, prijatelji in prijateljice s itevilnimi vzkliki: "Vesel rojstni dan!" Bila je velika skupina domačinov, ki so mi želeli še nadaljnjih 60 let življenja, "ker mi slana še ni pobelila las." Na mizi je stala ogromna košara svežih cvetlic, okrog nje razne dobrote (nekaj «em jih tudi sama spekla za prijateljico), na sredi pa običajni kolač ali kejk z napisom: "Veseli 50. rojstni dan, mati!" Kako sem se takrat počutila, tega ne morem povedati. Rada bi rekla: "Moja prisrčna zahvala vsem. dragi otroci, prijateljice in prijatelji!" in bi rada vse hkrati objela, pa mi ni bik) mogoče storiti ne prvo ne drugo. Moji iivci že itak zrahljani od udarcev depresije mi tega niso dopustili in vzelo je precej časa. ds -em jih za silo spet obvladalu. Najisknjiejša zahvala moji hčeri in zetu. sinovom in sinahi ter prijateljicam in prijateljem za tako lep večer Ako bi bili vsi tnki. pot« m bi želela, da se vaše voščilo izpolni. Posebna zahvala mr. In m rs. A. Skofic. ki sta dala na razjiolago svoj dom. v katerem se je prireditev vršila. Kdor želi imeti kakšno stvar dobro napravljeno, naj gee pn navodilo k mrs. A. Skofic. Mar> I ter nik. (121). Lani je napovedala Matica Slovensko ^ eučili^j va$np knjige, ki j.o pripravlja naš M in najboljši strokovnjak zenS? Or., Anton Melik že več let: mono^r: T* profesor ven i je. monografija ^ Toliko, govorimo o .Jem, da sna« Slovenci n. rod, fla imamo sv^jo literaturo, .svojo tnJZ svojo kulturo itd., kar je zicer vse re s a1 je vendarle v sramoto,.da doslej nismo nobenega dela o svoji lastni pokrajini ki >r bivamo na njej že stoletja, nobene knjj t ,bi nam opisovala vse pokrajine, ki bi namLl! jala vse potresne številke našega.življenjaT bi nam z besedo in slikami in statistikami 1 kazala zemljo, na kateri živimo Slovenci £ je izšlo že nekaj knjig, ki ao obravnavale 1 samezne pokrajine, a te knjige so bile omeji na opis izključno tiste pokrajine in povedi M te knjige že zastarele. Tako je izdala Slove* ska Matica pred vojno celo vrsto knjig 0 Go. riški in Iijtri, o Koroški,, o -Spodnji Štajerski in Prekmurju (to po vojni), o Savinjskih alpah itd.—toda knjiga, ki bi opisovala vse slovenski pokrajine, je čakala na svojega avtorja do zdaj. Zdaj javlja Slovenska Matica, da bo izdal, to knjigo marca ali aprila. Morala bi iziti» za božič, a.so razne težkoče izid zakesnile. ^ čudnega: že t»sk sam je težak, kajti v knjigi bo okrog 140 slik, več tabel in geografskih kart, obsegala pa bo knjiga okrog 370 strani! Pred-sta vi j a torej mnogo dela in ie več truda, če po. mislimo, da se ni imel dr. Melik opirati na skoraj nič drugega, kakor le na lastno proučen nje zemlje, ki jo opisuje, in lastno zbiranje po, datkov. Izšel bo zdaj prvi del knjige, ki je celota zase in obsega vse, kar upada k pregledni sliki slo-vernike zemlje, in sicer vsega ozemlja, kjer pre bivajo Slovenci strnjeno, ne glede na država ' meje. Obsegala bo torej tudi opis PrUnerJi ii Koroftke. Drugi del monografije, ki izide ke> neje, pa bo obsegal opis posameznih pokrajin. Ta prvi del bo imel okrog 370 strani veliki osmerke in bo bogato ilustriran: okrog 140»lil in več geografskih kart. Knjiga izide ob 70-let- j niči Slovenske Matice. Knjiga se deli na naslednja poglavja: Uvod. a) Lega Slovenije, v zemlji prehodi, stikov in razpotij; b) Naša zemlja v zrcalu zgodovinskih dob. Površinsko lice: gorski sistemi; razvoj kot-., lin: oblikovanje naših tal; hidrografski razvoj; kraški pojavi; opis ledene dobe; sodobno pre> oblikovanje površine; alpska jezera. Podnebje: Značilnosti našega vremena, t zvezi: rastlinski in živalski svet. Zgodovina poselitve: prvotne jase v gozdu in kontinuiteta naseljenosti; Iliri, Kelti, Rimska doba; slovenska naselitev; nemška in notranja kolonizacija; germanizacija in razvoj narodnih meja v starejši dobi; razvoj slove«-ske narodne meje v 19. in 20. stoletju (vlop slovenskega jezika v zasebnem,^ družinakeni javnem in kulturnem življenju, narodni preporod, nesoglasje med etnografskim in etnopoli-tičnim stanjem, narodna borba med Slovenci in Nemci pred in po 1. 1918). Gospodarstvo: prirodni pogoji, prebivalutve po poklicu, kulturne kategorije zemljišča, pi* nine in planinsko gospodarstvo, gozdarstva tipi zemljiške razdelitve, obdelovanje zemlje nekdaj in sedaj, posestne razmere, kolonati« viničarstvo, veleposest, agrarna reforma, rud« in rudarstvo, od stare obrti do industrije, izrs-ba vodnih sil, promet, trgovina. (Dalje jutri.) Kako nastanejo prehladi Prof. Wilson Smillie s Harvardskega učilišča v Bostonu se že dalj časa a »^P* požrtvovalnih sodelavcev bavi z vprašanj prehladnih bolezni, in sioer v zvezi z geološkim položajem kakšnega kraja. S svojimi » delavci je prepotoval že celo vrsto dežel in f povsod napravil zanimive poskuse in »l^ vanja. Najzanimivejše rezultate pa je i"* menda v visoki Arktidi, na Grumantih. Tja je prišel jeseni predlanskega leta. ko/ med kakšnimi 500 osebami, ki so zaposlen'1 tamkajšnjih premogovnikih razsajal nahod i« druge prehladne Uilezni kakor le kje na ^ A čim je novembra odšla zadnja lati j a m f bilo otočje zaradi zaiedenelega morja no od sveta, so vse te bolezni mahoma pr*«*" hale. To je bilo tem bolj čudno, ker živijo radarji na Grumantih zelo nezdravo življenK — za naAe pojme — nezdravem podnebju I Njih stanovanja so pregreta in vlažna. dsn morajo možje v skrajno mrzlem in ^ trovnem vremenu na delo In z dela, a dek> premogovnikih je tudi zvezano s skrsjn« ugodnimi temperaturnimi razmerami. tem Idealnim okoliščinam » prehlad. P* bilo, kakor rečeno, vso zim«) niti enega PT* ra kakšnega obojen ja. V maju pa j«' Pr prva ladja. Prof. Smillie je preiskal P<* Našel je enega samega moža. ki )* bil ■prebUjen. To je zadostovalo, da je še i •bolel poštni sel, ki je prilel na ladjo i»< in (takete. V nekoliko dneh je imeio F vse prebivalstvo nahod in premnogi r»dar bili za nekaj časa ne*(*t*ebni za delo . < .P* .sad* I rs* Al. . gfl I JM* 1 . T I mM FTPTFK 31. JANUARJA Obnovitev boja pro (Izvirna poročila Jufoalavijr.) | je, da ae bo zdaj sladkor po vae j državi pocenil. Seveda pa ne ka- hč" rni-mti f1- l-: - .M— t rt >yr PONAREJEVALCI I)E-NAKJA • Klkar smo narnestu bankov-eg, za njim pa stražnik, Ka je aretiral. Defraudant je etni brezposelni čevljarski po-čnik Viljem G., rojen na istfalskem. Pri njem so našli nekaj ponarejenih kovancev, njegovem domu blizu Ljub-rie pa so našli modele za vli-»je 10, 20 in 50 dinarskih ko-lcev. Priznal je, da je spra-v promet kakih 10 kovancev 50 Din. Sovo postajališče. — Iz ma- or.sk i h predmestij Tezno, Stu-ui in Raz vanje so morali do-j hoditi na vlak v Maribor. 2e pa so ta predmestja misli-n to, .)o. 7a' pred vojno so se zavze-za to, da bi dobili na Tez-n |*>*tajališče, a šele zdaj je misel prišla do uresničenja. Teznem so zgradili lepo po-® I išče ter ^a 6. januarja iz-ili prometu. 2e prvi dan Je <>r» Mnikov vstopilo In izpilo na novem, tako potrebni po-taiališču. 'r<- i«4 fingiral napad. — Po-«li mo, da so našli na želez-ki progi v Tivoliju (Ljublja-zvezanega bivšega knjigovo-Petru Pirea. Ril je zvezan, • 't'h mu j(. tiral robec. Neza-tnega so ga popeljali v bol-"ipo, kjer se je kmalu zave-< r žarel pri|K>vedovati o za-lri< m napadu. Bil je v go-poh-rn Ka je nekdo pova-*abo. šla sta proti Tivoliju. Ka je neznanec udaril po kaj se |K>tem godilo ' • ve Našli ao ga torej 1 Ka na progi. Njegovi iz-m-o verjeli |>opolnoma. a " uvedli preiskavo, po •In h pa je Pire vendarle da sj j«, napad izmislil. ' • bjl svetal in vlegel na • Vavi, da je otipal v že-vzel ter. »am ne ve.-• •'» • a|M' vlak. ' «mre< živčno zelo pro-| rti* |»te nama močnejše knjige, ta ne pomaga nič. Pa jima je dala težjo knjigo, latinsko slovenski slovar. Za te usluge sta ji kmetici plačali v obrokih 2670 Din, 50 jajec in 3 kg suhega mesa in zabele, Voglar-jeva je pred sodnikom priznala dejanje, rekla pa je, da je te knjige drago plačala in da je i-mela celo škodo. Rea je plačala za slovar 170 Din. Sodnik je Vo-glarjevo obsodil pogojno na dva meseca zapora. Morala pa bo stopiti še enkrat pred sodnika, ker je na tej razpravi izpovedala, da je dala tudi neki tretji o-sebi brevir v* enakem namenu. Kaznovana je bila zaradi tega, ker ni dovoljeno zlorabljati lahko vernosti in vra>žjevemosti našega podeželskega ljudstva. Vsekakor pa je značilno za naše vasi, kjer so Uu.(Ue skoraj povsod pod izključnim vplivom duhovščine in nabožnih organizacij, da se najdejo v njih še ljudje, ki verujejo, da jim mojre kakršnakoli "črna bukva" ozdraviti kokoši, da bodo bolj nefcle jajca, in ozdraviti govedo.' In prapravljeni so verovati, da i majo "črno bukvo" v roki, če jim daš za drag denar v roke brevir ali latinsko slovenski slovar! Baje se aladkor poceni? — Naravnost greh, predvsem greti nad otroci je 'vršila naša sladkorna industrija. Sladkorne tovarne so združene v kartelu in ta diktira cene in jih seveda lahko svobodno navija. Sladkor, eno najpotrebnejših hranil, je pri nas tudi eno najdražjih hranil. Pridelujemo ga toliko, da Ka tudi izvažamo. In glejte, naš sladkorje v Avstriji kljub carini mnogo cenejši kakor pri nas! Po zakonu o kartelih pa je bil z novim letom sladkorni kartel likvidiran in ostala je le še zveza sladkornih tovaren. Ali je v tem kaj mnogo razločka, je seveda vprašanje. Cene določali bodo gotovo še zmerom skupaj. Toda nekoliko dobrih posledic se je že pokazalo: v Vojvodini se je sladkor za nekaj dinarjev že pocenil. — Mislim, da smo upravičeni domnevati, da se ni sladkor pocenil zaradi razpusta kartela, ampak zaradi tega, ker je lani konzum sladkorja zaradi visokih cen zelo padel. Prodale so vse slsdkorne tovarne lani le 6000 vagonov, kar je zelo malo in so ga v prejšnjih letih prodale mnogo več. Posledice sladkorne draginje se kaže tudi v zdravju kmečkih in delavskih otrok, ki stradajo sladkorja, ker si delavci in kmetje ne morejo kupiti dovolj sladkorja, da bi lahko uživali otroci dovolj oalajeno kavo ali čaj. Sladkorna draginja je bila naravnost davek na otroke in zločin nad njimi. Pričakovati kanja slad k or ja * v hrani. . i... MadAaraka pravi, da je že preiskala jttdevn 8 hrvaškimi teroristi tet je-že sestavila poročilo 0 sokrivdi madžarskih oblasti glode n»arseill*kega atentata o-ziroma o krivdi tistih madžarskih oblasti, ki so dovoljevale bivanje hrvaških teroristov na Madžarskem. Kaj je preiskava dognala in koliko bo Madžarska hotela priznati, bomo videli šele, ko bo poročilo objavljeno. Objavljeno pa bo šele potem, ko ga bo madžarski zastopnik Eckhardt prebral na zasedanju Društva narodov. Eckhardt je odpotoval ae. 7. januarja v Ženevo ter odnesel poročilo s sabo. Ne zmotimo se nemara veliko, Če pravimo, da bo v poročilu naveden kvečjemu kakšen okrajni glavar ali orožniški komandir, ki ni izvrševal svoje dolžnosti. Kaj več pa Madžari ne bodo priznali. 1 Vojna ladja po terorista. — V soboto 5. januarja je dospel v marseillsko luko jugoslovanski minonosec "Spasilac". Prispel je, da sprejme na svojo palubo terorista dr. Artukoviča in ga pre^. pelje v JugoslavfJoTicJer se bo v Beogradu moral zagovarjati pred sodiščem za zaščito države. Dr. Artukovič je bil član Pa\/eličeve organizacije Ustaša. V Rimu kupčujejo za nax. — Vsa pozornost Jugoslavije je te dni usmerjena v Rim, kamor je odpotoval francoski zunanji minister, da se pogaja z Mussoli-nijem. Vršijo se banketi, kakor zmerom, kadar se trudijo državniki za zbližanje. Začenja se z banketi in napitnicami in vmes kupčujejo za to in ono. Jugoslavija se zanima za rimska i>oga-janja predvsem zaradi tega, ker je znana Mussolinijeve zahteva, da se mora Jugoslavija enkrat za zmerom odpovedati Primor-ju in Istri. Le če pristane Francija na to, pride lahko do sinle-lovanja Francije In Italije. Potem takem torej te dni kupčujejo v Rimu za nas. Vse kaže, da pogajanja ne bodo rodila ja-.snih rezultatov in da bodo ostala brez pozitivnih uspehov. Razumljivo pa je, da bi jugoslovanska vlada le težko, jugoslovansko ljudstvo pa nikoli ne pristalo na Mussolinijevo zahtevo, pa čeprav bi na to pristala Francija, pokroviteljica Jugoslavije in naša velika upnica. Francosko-ju-goslovansko zavezništvo bi se lahko pretrgalo in Jugoslavija, ki je mala država, bi se morala pač nasloniti na drugo velesilo. Na katero? Najbrže na hitler jevsko Nemčijo, ki ni prijateljica ne Francije ne Italije. 8 takim korakom bi prišla v nevarnost seveda tudi Mala antanta in posebej zveza Cehoslovaške in Jugoslavije, pa čeprav sta bratsko sorodni državi. Go*|>odarski interesi gredo pač preko narodnostnih sorodnosti. C« se torej zgodi, da bo Francija v fK>gajan-jih z Rimom zaigrala primorske Slovence in istrske Hrvate, se bo izvršila v Evropi neltbeftna. važna pregrupacija držav. Upamo pa. da do tega ne bo prišlo. — Da so v Rimu res kupčevali za Pri morje in Istro, dokazuje-jo tudi brzojavna opozorila raznih nacionalnih organizacij v Jugoslaviji, ki so jih poslali vladi, dokazuje pa tudi uvodnik "Istre", glasila emigrantov it Primorja in Istre. FR08VETA ■SBSSSB TI II T7--J wtro«jreieKrnRe Laboriti v St. Paulu pričeli z novo akcijo za občinsko elektrarno St. Paul. Minn.— Hoj proti e-lektrarskemu trustu v tem mestu je stopil v noV štadij z organiziranjem akcije za zgraditev občinske elektrarne. Podvset je bil korak, da pride stvar ponovno pred volilce z referendumom. Akcijo so podprle unije, Far-mer-l^ibor Party in druge delavske ter meščanske organizacije. " Boj z elektrarskim trustom je v teku že več let. Vprašanje občinske elektrarne je tudi že bilo pred volilci lansko pomlad. Z lažnjivo propagando (imel je na strani dnevno časopisje) je trustu uspelo, da je bila propozici-ja za zgraditev mestne elektrarne poražena z malo večino. Prav tako je bil poražen tudi William Mahoney, župan farmarsko delavske stranke, ki je bil v o-spredju tega boja. Zdaj pa je bila ustanovljena nova organizacija, Združeni odbor za občinsko elektrarno, ki bo pričela krožiti peticije za nabiranje podpisov, da pride stvar ponovno na glasovanje. Ta odbor sestoji ie zastopnikov organizacij, ki so omenjene zgoraj. Načrt, za katerega bodo pobirali podpise, določa, da mesto izda za $16,975,000 bondov, ki ne smejo nositi več ko 6% obresti in prično dozorevati po treh letih. Zadnji bi dozoreli v 30 letih. S tem denarjem naj bi mesto zgrudilo novo elektrarno ali jo pa prevzelo od privatne družbe, kar bi že bilo oeneje. Bomli bi se izplačevali iz dohodkov podjetju. Med mestom, trolo starih strank, ln elektrar-sko družbo je nedavno prišlo do "sporazuma", ki določa majhno znižanje cen za prihodnje dve leti. Družbi je potekel "fren- ^. • rirtur«* Slika kale po*aarNkeg« policaja v civilni «0»lekl. ko prihaiu i/, volilne koče. Prebivalstvo Posaarja ne je pri plebiscit u izreklo za pridružitev k Nemčiji'. šča Vanderbilt. Njegova "anar-čajz" ali obratno dovoljenje žel hlja" je bila v tem—Ju je za pred ipar leti. PREDLAGA REFERENDUM O NAPOVEDI VOJNE WaHhlngton. — (FP) — Kongres je dobil v obliki zakonskega osnutka zahtevo za splošno glasovanje o vojni. Kongres bi jo smel napovedali le tedaj, če bi se večina ameriških volilce v izrekla za vojno. Izjema bi bila le v slučaju, če bi bile Združene države faktično napadene. To zahtevo .je predložil v nitji zbornici demokratski kongreanik lx>uis Ludl»w iz litdiane. •Ta antivojni predlog določa tudi konskripcijo vojnih industrij in delavcev. "Takoj po napovedi vojne mora predsednik konskribirati in prevzeti za vladne |x>trebe vse javne in privatne industrije, klavnice, tovarne in zelpge, začno z delavci, ki so potrebni za obratovanje", pravi predlog. "Določi naj odškodnino za privatne (vojne) industrije tekom vojne, ki pa ne sme presegati 4V* od davčno ocenitve v letu pred napovedjo vojne". Ta predlog je še najbližji zahtevi po "razprofitiranju" vojne. kolikor jih je bilo da zdaj sugestirenih. O določanju plač konsk ribi ranih delavcev sicer molči, bu Farmarji-najemniki v b o j u za pravico Na aretacije organizatorjev to odgovorili z akcijo proti plantažni-kom pred AAA in so- 1 • *» v -^ discem Little Ročk. Ark.—Med člani Unije najemninskih farmarjev (Tenant Farmers Union) in plantainiki v tej državi je za-divjala vojna, v katero je posegla tudi poljedelska administracija AAA. Boj jo stopil v novo fazo z aretacijo petih socialistov in organizatorjev te unije, od katerih je bil eden žo obsojen ua šest mesecev za|>ora radi "anarhije." drugI štirje pa pridejo pred sodišče 4. februarja radi "motenja" delavcev. Radi "anarhije" je bil aretiran in obsojen VVard 11. Rodg-ers, 24-letni graduant vseučili- morco In belopoltce organiziral v skupni organizaciji in prve klical t "mistrom." Za ta "zločin" je poleg šestih mesecev kazni dobil tudi $AQ0 globe, Njegova prava "anarhija" je bila v tem,- kakor tudi drugih aretiranceV, ker je hotel pomagati najemninskim farmarjem do njihove pravice, do rellfa v smislu zakona AAA. Plantužni-ki, ki obenem tvorijo okrajno vlado in relifno administracijo, ne diskriminirajo proti najemninskim farmarjem in predvsem proti članom unije samo pri delitvi vladne podpore, marveč jih i tudi mečejo na cesto. Neki plantatnik po imenu Hiram Norcross Je skušal zapoditi 25 družin, čeprav so glede aluž-bcnostl protektirane jm> 7. sekciji trojnih AAA, ki prepoveduje metanje najemninskih fnrmsr-jev na cesto. Radi tega in več drugih pritožb je šla nedavno v Washing-ton deputacija petih članov Unije najemninskih farmarjev, kjer ao vso zadevo predložili poljedelnkemu tajniku \Vsllacu in njegovim aniatentom. To je bil prvi slučaj, da so prlftti zastopniki najemninskih farmarjev v sliko z glavnimi funkcionarji AAA in jim razložili tragično sitnarijo. Posledica tega je bila. da j<* |>oljedelski tajnik (MMilal v to »iehne preiskovalec in vladno odvetnleo Mary <\ May-ers. Plantažniku Nureroaau je pa sporočil, da ne dobi nobene odškodnine za reatrlkcljo produkcije, dokler tli njegova za-d^Va rešena pred sodiščem. Proti njemu je namreč Unija najemninskih farmasjev vzela sodnijsko ptopoved, s katero skuša ustaviti evikcljo 25 baj-tarskih družin, ki so delale za njega. On je tudi obtožen kršitve sekcij«; 7 AAA. Za aretirane organizatorje je bil pa organiziran obrambni odbor, v katerem sodelujeta tudi socialistična stranka in Unija za civilne svobodščlne. Za zadevo se je zavzel tudi Norman Thomaa, ki je obrambnemu od-i»mludi na novo govorniško turo med najemninske farmarje na jugu. ee BREZPOSELNOST. NO Z AV AROV A-NJE V KANADI Ottnvva. Kunada, MO. jan. — Premier Bennett je včeraj predložil svoj načrt bre*j>oselho#t-nega zavarovanja v kanadskem parlamentu, ki krije 1,500,000 mehanikov in tovarniških delavcev, Izključuje pa farmarje, ribič«, lesne delavce in kierke v bankah ter v uradih zavaroval-ninskih družb. Zavarovanje l»o prisiljeno ter določa,, da vsak delodajalec in delavuc prispeva 25 centov tedensko _y sklad brezposelnostne* ga zavarovanja, federalna vlada pa 10 centov za vsakega brez-IHiselnega delavca. Vlada bo tudi prevzela stroške upravljanja sklada. V smislu načrta bodo satnaki molki, ki izgube zaslužek, preje, mali $6 tedenske podpore, samske ženske pa $5.10, ako bodo prej prištevale v sklad najmanj 40 tednov. Za vsakega odvisnega otroka je določena nadaljnja podpora 00 centov na teden. Ta ko bo poročen moški, ki ima |h.'I otrok, prejemal ||0.50 na le-(len. Delavci bodo upravičili do podpore za 7M dni iu nadaljnji dan za vsak tedenaki 'prispevek, ki so imela svoje IMikraJimtkr urade po vaoj Kanadi . - KAKO SE JE MON-TANSKI SODNIK PO S LOV! L OD SLUŽBE mera kakor sa neodvisne operatorje, bi morala državi plačati $ 1,540,000 davka namesto *il5,-500. Kar pomeni, da je država prikrajšana nad (aildrug milijon, jo je sodnik prlsolil pa neodvisnim operatorjem. in po dvajsetih letih službovanja kot vrhovni sodnik je Cal-lovvay ni pozahil niti ob svoji |M>a(ovitvl. Njegovo mesto je zavzel sodnik Walter Sands, kateremu so monopolistični interesi poskušali odvzeti sedež, češ, da je "korumpiral" volilu«, ker Je v kampanji govoril, da vrhovni sodniki niso upravičeni do $1500 dodatne letne plač«. Sodni pro-c«s še nI končan, kor j« sodnik Stong vzel stvar v "pretr«n", med tem je pa Sands zavzel svoje mesto, Unija ae potegnila za od ulovljene delavce Nevv York. — Utvičaraka Office VVorkers unija s« j« obrnila ua predsednika narodnega delavskega odbora Franclsn Bid-dla, naj prisili Macaulay Pub-lishing Co., da vrne dHo sedmim delavcem, ki so bili odslov-I Jeni radi unijskih aktivnoatl. Družba j« pokraiiiukumu odboru obljubila, da to stori do 16. doc,, toda prizadeti ao še vedno na cest i. Mračna jetnlšelra San tjuefitln v (altf orni/t. * katero Je bil poslan Tw Moone> pred IK let L llotle. Mont, - (FP) Zad Oji akl pr< erf«ktna hrana", Vpliv mleka ua trajanj« življenja je dokazan pri raznih narodih od najbolj ranih dol» Močni, virllni narodi, osvajalni In zmagoviti, so zares posedovali krave in drugo živino, ki produ-elra mleko*; taki nansli ao zavži-vali mle^iMf produkte in rn*ao, a raztneromaf malo žitnih jedi iu bilk. Nasa |miv prečna dolgost živi je-njp Ji dan« m okoli devetilipetde-ntI let, daaf seveda mnogi živijo do mnogo |>oznejAih let. Pov pr« < na dolgoal ljudskega življenja m Je tako povečala v zadnjem |»o|stol< tju, |M»glavltno radi lailjših zdravstvenih meha! Zna»i"«t prehranjevanja |m» k it/ii j« mlaj, kako bi ae mogla «lolg«<'t življenja Se (Malaljšati. Po znaiislseniku Meričnrtttmi-ie-večlna »loMlilkiiV onih red k lit poedince*, ki dirživljajo ato bi in ve< uživala ml« « ne |»ro-dukh v velikih ki*ilčinah. Ta gla-mm 111 znanstvenik pripisuje mleku njihovo dolgo Življenje In njihovo Jako 10 zdravo atarost. Sai kolčno m m kaka sreča il-vaMi «b4go. ak«» lo življenje ni O-le »tem .igtsloo ln zadovoljno. Zakaj torej ne bi iz korist tli do akiajnosli ta Klikir ifvljenja? Četrtek, 31. jantar J£M£_ Maknim Gor bi: SOCIALEN ROMAN Na kolenih je klečal pred aamovarjem in krepko pihal v cev; nato pa je dvignil od napora zardel obraz, pogladll z obema rokama brke in vprašal: — Kako govorim? _ Kakor da bi vaa nikoli nihče ne bi bil žalil . . . Vstal je, zmajal z gi&vo in dejal amehljaje: — Kje na svetu pa je neužaljena duša? Mene ao že tako žalili, da aem se te utrdil. Kaj hočemo, če ljudje ne morejo drugače? Žalitve me ovirajo, da ne dokončam svojega dela . . . izogniti se jim človek ne more; če se dolgo ž njimi peča — izgublja po nepotrebnem čas. Tako je življenje! Prej sem se togotil nad ljudmi ... pa sem pomislil — in zdaj vidim, da imajo vsi razdvojeno srce!.. . Vsak se boji, da ga sosed ne udari, no, obenem pa se trudi, da mu sam eno priloži za uho. Tako je življenje, mamica! Njegove besede so tekle mirno in gotovo in so odrivale vsako bojazen pred hišno preiskavo; oči so se mu svetlo ln otožno smejale, in četudi neskladen, je bil zelo gibak, prav nič trd. Mati je vzdihnila in mu toplo želela: — Bog vam daj srečo, AndrjuAa! Malorus je s širokimi koraki pristopil k samovarju, pokleknil in zamrmral: — Ce pride sreča — Je ne odklanjam, prosil je ne bom. da bi si jo poiskal — ni čaaa! Potiho Je sažvttgaJ. Vrnivši se z dvorišča je Pavel uverjeno dejal: — Ne najdejo jih! — in se je začel umivati. Potem je dodobra in skrbno obrisal roke iti dejal: — Ce jim, mama, pokažete svojo plahost, si bodo mislil! — nemara pa je le kaj v tej bajti, ko ona tako trepete. A mi se nismo nič pregrešili ... nič! Saj veste — slabega nečemo nič, na naši strani je resnica, in vse svoje žive dni se bomo borili zanjo — to je vsa naša krivica! Kaj bi se torej bali? — Potrudim se, Paša — je obljubila; koj na to se Ji je izvil otožen vzdihijaj: — Da bi le kmalu bili trtcaj! Ampak to noč jih ni bilo in zjutraj se je začela rogati sama svoji plahoti, da je prehitela vse porogljive opazke drugih. X. Prišli ao tedaj, ko jih nihče ni pričakoval, skoraj mesec dni po tisti nemirni noči. Pri Pavlu Je sedel Nikolaj Vjeaovščikov, in z Andrejem so se vsi trije rasgovarjali o svojem časopisu. Bilo je pozno, okoli polnoči. Mati je ie ležala in dremaje je poslušala tihe, skrbne glasove. V tem Je šel Andrej oprezno skozi kuhinjo in zaprl duri za sabo. V veti je zaropotalo kositrasto vedro. Nato so se duri široko odprle — Malorus je vstopil v kuhinjo in glasno sašepetal: — Pozor, ostroge roiljajo na cesti t . • » Mati Je skočila a postelje, s tresočimi rokami Je pograbila obleko, ampak na vratih se je pokazal Pavel in je mirno dejal: — Vi le kar letite v . . bolni stat V veži se Je začulo rožljanje ostrog. Pavel Je stopil k vratom, jih odprl in vprašal: — Kdo Je? Neverjetno hitro se je splasila skozi vrata visoka, siva postava, za njo druga. Dva orožnika sta odrinila Pavla, se vstopHa ob njegovo stran, ln oglasil se je visok, porogljiv glas: — Tisti pač ne, ki ste jih čakali, kaj? To je govoril visok, suh, tenak častnik, s črnimi, redkimi brki. Poleg materine postelje se je vstopil predmestni policaj Fedjakin, in položivši eno roko na čepico je z drugo pokazal ng materin obraz rekoč s strašnimi očmi: — To je njegova mati, vaše blagorodje! — — In natj> je pokazal z roko na PaVla rekoč: — A to je — sin! — Pavel Vlasov? — je vprašal častnik in pomežiknil z očmi; ko je Pavel molče prikimal, je dejal vihajoč svoje brke: — Tvoje stanovanje moram preiskati . . . Stara, vstani! Kdo — pa je tisti tam? — je vprašal pogledavši v izbo in urno stopil k vratom. — Kako se pišite? — je zadonel njegov glas. — Iz veže sta vstopili dve priči — stari livar Tverjakov in njegov najemnik, kurjač Ribin, krepak, črn mužik. Glasno in globoko je dejal: — Na zdravje, Nilovna! Oblačila se je, in da se ohrabri, je vprašala potiho: — Kaj pa je! ... Ta obisk sredi noči . . . Ko so ljudje že legli spat, pa pridejo! . . . Tesno je bilo v izbi in je močno dišalo kakor po voščil u za čevtfe. Dvoje orožnikov in pa policijski pristav RUkni so jemali knjige s police in jih pokladali na mizo pred častnika. Druga dva sta trkala s pestjo po zidu, gledala pod stole, eden je okorno splezal na peč. Malorus in Vjesovščikov sta stala drug poleg drugega V kotu. Kozavi obraz Nikolaja se je pokril z rdečfthi lisami, njegove drobne, sive oči so bile nepremično uprte v častnika. Malorus si je vihal brke, in ko je mati odšla v izbo, se je nasmehnil in ji prijazno pokimal. Prizadela si je, da zakrije svoj strah, in ni se zibala po strani kakor zmerom, stopala je naravnost, prsi naprej — vse to je dajalo njeni podobi smešen in nadut značaj. Trdo je stopala, in obrvi ao se ji tresle . . . . Častnik je urno pobiral knjige s tenkimi prsti svoje bele r<*e, jih prelistaval, pretresal in s spretno kretnjo odmetaval na stran. Sem-tertja je knjiga mehko zdrknila na tla. Vsi so molčali, slišati je bilo le težko sopenje prepotenih orožnikov, rožljanje ostrog, časi pa se je oglasilo tiho vprašanje: — Ali je tu že preiskano? Mati je stala s Pavlom poleg stene, prekrižala roke na prsih kakor Pavel in gledala častnika. Kolena ao se jI iibila oči ji je zastirala gosta megla. _ Kat se oglaal v tej tihoti rezki glas Nikolaja: — Zakaj pa je treba — razmetavati knjige po tleh? Mati je zatrepetala. Tverjakov je zmajal z glavo, kakor da b^ ga bil ohladil kdo preko za-tilnika, a Ribin je zakrehal in pazljivo pogledal Nikolaja. Častnik Je namrščil oči in jih za hip zasadil v kozavo, lisasto, nepremično obličje . . . Prsti njegovi so še hitreje listali. Časi je tako Široko odprl velike, sive oči, kakor da bi ga nekaj neznosno bolelo In kakor da bi hotel na ves glas » onemoglo jezo zakričati nad bolečino. — Sol dat! — je zopet dejal Vjesovščikov. Poberi knjige . ,. Vsi orožniki ao se obrnili nanj ln potem (ugledali častnika. Znova Je zravnal glavo in dotaknivši se široke Nikolajeve postave z ostrim pogledom Je ponovil: — No... poberite ... (Dali* prikedajli.) A. P. K.: Sama ni vedela, kako je prišla tja. Nekomu v posredovalnici je plačala pet dolarjev, poslušala racmišljeno navodila za pot in nato odšla. Z zmirom ae gibajočimi velikometrupolakimi množicami ae Je slila v eno ln Je pozabila. da je pravzaprav tujka v tem giušečem vrvežu. V down-townu je prišla z množicami na svetlo. — Kakor krti is svojih rovov, Je pomislila. In potem se je spo-4 mnila, da mora poiskati Wool-Morthovo deaetrentno verižnim. Skoro na smeh ji je šlo ob tej misli, fte nikdar nI delala v trgovini in čiato nič nI bila pripravljena na to, da jo morda rea u-postijo. Bilo ji je vseeno, eno dalo ali drugo, nobeno, kar jih je mogla dobiti, ni bilo, kar bi mogla vaa j zdaleč smatrati za svoj zaieljen poklic. Poklic, o katerem je Mtnjala še kot otrok ln potem vaa dolga leta »kosi vojne in povojne čaae, je bil zagr*t>«n v skupni gomili ciljev zgubljene generacije. Sredi takih misli ae je znaAla pred uprav i tel J ko. ki jo je s tr-govako~led«*nim t"Nrledem meri-1». od noa do glave in izpraševa-ls Julija Ji je odgovarjala kakor človek, katerega misli se ba-vijo s povsem drugimi atvarmi. Pa jo je upravitHjica vzlic tej jjiliu ii»»soi inrer»!i pualala v rad. "Vidim, da niste še nikdar de-laii v trgovini, kjer Je vse podvrženo mehanično delujočemu sistemu, toda isgledate bistra dovolj za bno pri lagoden je. Torej shoot. ispolnlte polo, ki vam jo bodo izročili v uradu in ae nemudoma zglaaite pri meni — če vaa aprejmem, pričakujem, da greste na delo takoj." "Yea. ma'am." Uro pozneje so Ji že dali uniformo s čepico in v petih minutah je stala že v tretje pred u-praviteljico. "V redu. misJ Chase." Upraviteljica Jo je zopet premerile s svojimi mrkohladnlmi očmi. "Izgledate čedno, bomo videli, kako bo šlo delo spod rok. Za menoj." Vodila jo je za dolgo, svetlo baro za prigrizke, mehke pijače In sladoled. "Preddelavka vam bo pokazala. kar je treba ln do večera bomo že vedeli. Če ste za nas ali ne." Julija se j+ aamo nasmehnila, govoriti tu, bi bilo popolnoma odveč. Preddelavka je bila videti čemerna ženska, postarana preko svojih let. "Tu imate zvezek listkov in svinčnik; pritrdite si oboje sa pred|m*nik. Listke se rabi takole: 10. 90, Ml, CIA itd Vl.rfke ae tasnamuje i začetnimi črkami. n. pr.: TtT. THWW: IIW itd. Urinim u i takega Hatka zapiti -te avoje številko." —225. se je nasmehnila Julija sama pri aebi . . . imenitno, med številke aem zašla. Vse dni bom številčils In buljila v številke, žive številke, načečkane številke. Za spremembo bom nadevala vložke, točila kavo, pritiskala na kljuke in mešala pijače ter segala z zajemalkami se«n in tja po te in one vrste sladoled. A najprej se bo treba vsemu temu priučiti, komplicirano ae zdi tole moderno prigrlskaratvo. No, in potem bo treba hiteti ... hiteti .. . hiteti. Preddelavkin glas pa je avto^ matično brenčal: •Tako registrirajte prodajo. Tako napravite to, tako ona" V teku pol ure je že bila za silo orijentirana. Doadevnost kompliciranosti je polagoma dajala mesto čisto navadni vsakdanjosti. — Menda je z vaakim delom Uko. je pomislila Julija ih naglo packala maslo na koee kruha. "Ne pozabite prepečenca na ražnju in vkižk med platami — in hitite, za božjo voljo hitite, poglejte listkov . . . hitite." Julija je hitela, da se ji Je vr-tilo v glavi in ao ji stale rosne kaplje na čelu. Ali naj je hitela še bolj. tam so zmirom ležali v vrNti IMki s tiatimi v naglici sačečkanimi velikimi začetnicami. in raženj se je aukal avtomatično in dekleta — ne, številke r- so klicale zdaj to sdsj ono naročilo. — Tu je treba držati glavo 1 skupaj ali pa jo človeku raztr- P R OSV E T A ga jo na kose, je zaključila Julija, pripravljena, da jo zvečer odslove. so ii ure in so jo zjutraj poslali k »ravniku. Tudi to je bilo Juliji novo. Zdravnik je brenčal kakor preddelavka: "Ste imeli kdaj tifus?" "Ne." ' "Tuberkulozo?" "Ne." "Kako spolno bolezen?" "Ne." Zatem je jjotegnil stran belo ogrinjalo, ki ji ga je nadela a-sistentka ih> jo začel preiskovati. Imel je nekaj smisla za humor in ji je dejal, da si naj predstavlja, da stoji na suženjskem odru. "In verjemite mi," je pristavil smeje, "za visoko vsoto bi se Vas dalo prodati." .'Toda za Woolwortha nisem vredna več ko 28 centov na uro — če znam hiteti kot stroj seveda, drugače: O." "Haha! Imenitno povedano: vrednota brez sposobnosti strojne naglice: Zero. Haha! Fine. What a girl!" S svojo mehko zdravniško dlanjo jo je oplazil po zdravem hrbtu ter jo odslovil: "Good luck." "Hvala!" Sledilo je še izpraševanje v u-radu. Tiato skoro inkvizicijsko izpraševanje, ki hoče prodreti v vso človekovo sedanjpst in preteklost. — Ne daj božec, da bi verižnice dajale živeti kakemu nevrednemu individiju . . . služiti Woolworthu je čast, na katero ne sme pasti nobena senca bizniške ali moralne neetičnosti. Julija je odgovarjala kakor se ji Je zdelo prav in je bila polna sarkazma, ko se je vrnila popoldne med številke za baro. "Potrjena?" so jo izpraševale številke mimogrede, kadar ni bilo preddelavke in upraviteljice v bližini. "Potrjena kot dobro delujoč, Še nič pokvarjen stroj dveh rok, nog, glave itd." Številke so se smejale in zae-no mehanično ponavljale: "Klobasice in zelje; puran i omaki; bananov sladoled, jagod no sodavico;.vročo čokolado" itd. Brece nehanja. In vmes s« je neprestano vsajalo tisto napol prikrito, hinav-sko-podlo brenčanje priganjalk. Roke številk pa so hitele in br-zele z vročično strojno naglico, zakaj cenjeni odjemalci, ki so sedali na stolčke pred baro, so bili nestrpni in nejevoljni, ako jim ni bilo pbstrežemo takoj. Ju lija se Je včasih bežno ozrla po dolgi vrsti mencajočih ust in po ducatih mehanično se gibajočih rok in je spoznala, da se je je polotil čuden cinizem, odkar no jo postavili, številko med števil ke, sa to svetlo-črno baro. Gotovo, sama je bila Člen in ud plemena, ki si je nadalo ime: Človek ... ali ... v vsakojake cunje našemljeno pleme je žvečilo in mencalo s ustmi in cinizem v številki ne je krohotal prešerno ln roga joče. — Ljudje, človek . . . krona atvaratva . i. podoba božja . . . bunk! En nam pogled na to dolgo vrsto mencajočih ust vseh oblik zadostuje, da pameten Človek zgubi nftpekt do vsake navlake, s katero se Je okinčalo to sračje človeštvo. Koliko jih je med temi obrazi, ki sploh eksi-utirajo za kaj drugega kot za priskutno mftneanje z ustmi? In zbog tega mencaaja morajo te uboge številke noreti kot ti vi stroji. Sveti buslness prigrizka-nja pa kopiči proflt. — "Ah. ljudje smo res krasne kreature!" * Julija je spustila kljuko in belo svetlo steno j« oškropils rjava čokolada. Številka poleg nje se je zasmeJala. "Kaj te je pičilo, 226?" "Nič. za hip sem mislila, da se je glaano spoaabil moj. well. .." "Cinizem številk ... ne. moja draga, to je oddala moja ponta-Ja." S smehom sta ae zavrteli o-krog in postregli predmetom svojega cintarna s čokolado. 226 pa je bJla radovedna številka. Ko «ta ae sopet zavrteli proti steni je vprašala: "Odkdaj pa tako misliš, He-len?" "Odkar i* me postavili za to baro." Držali sta vsaka za svojo kljuko in gledali, kako ae polnita visoka knsarra s šumečo pijačo. i Hal jotri.) —i *. ■ • , Plesna zabava newyorikih milijonarjev, na katero no povabili tudi svoje služabnike. Poskusi z enozborničnim sistemom v zakonodaji — / Ali naj države in večja ameriška mesta še nadalje posnemajo federalni sistem vlade, ki se osnuje na načelu treh oddelje-nih vladnih oblasti: zakonodajne, eksekutivne in pravosodne, ali pa naj poskusijo bolj enostavno vrsto vladne mašinerije v svrho, da se zmanjšajo stroški davkoplačevalcem in da se poveča izdatnost vladnega delovanja? Kar se tiče ameriških mest, se je zopet in zopet dokazalo, da takozvani federalni sistem je zanje preokoren in predrag. Razna mesta no že mnogo let nazaj eksperimentirala z novimi oblikami vlade — potom komisij kot nadomestil za zakonodajna in e-ksekutivna upravna telesa ali potom izbiranja mestnih upraviteljev (City Managera). V zadnjih letih se je mnogo govorilo tudi o potrebi reforme državne vladne mašinerije. Izmed drugih stvari se je predlagalo, naj se okrajne (Countien) vladne u-prave popolnoma odpravijo ali vsaj zedinijo. Država Nebraska je šla najdalj v nameri, da se državna vlada napravi bolj enostavna. Ob zadnjih volitvah so volilci te države odobrili načrt, po katerem bo država Nebraska— začenši od I. 1936 — imela legislaturo, obstoječo iz ene same zbornice.. Sodeč po komentiranju Časopisov bo vsa dežela zasledovala ta eksperiment Nebraske z največjim zanimanjem. Ako ae posreči, utegne biti začetek osnovnih sprememb v mašineriji drugih državnih vlad. Ta čas so mnenja glede morebitnega izida Nebrankinega načrta precej različna. Nasprotniki so mnenja, da leginlatura, obstoječa iz ene same zbornice brez nadziranja "zrelejše višje zbornice", utegne uvajali pregrobe zakone, narekovane od trenotne politične strasti. Bojijo se tudi, da bi taka sprememba povečala oblast governerja, ako ta nad-vladuje zbornice. Zagovorniki e-nozborničnega sistema pa pričakujejo, da bo to znižalo vedno rastoče stroške državne vlade, odpravilo mnogo nepotrebrflh u-radov in departmentov in sploh prispelo k boljšemu obratu vladne mašinerije. Dasi je mnogo Časopisov označilo Nebraskin eksperiment kot "revolucijonarno reformo", ni nihče postavil v dvom pravico te ali one države spremeniti svojo obliko vlade, dokler s** to ne proti vi splošnim načelom federalne ustave. I>rtavne ustave (konstitucije) so po pravilu izrastek neodvisnih kolonijalnih vlad. ki ao obstojale pred ameriško revolucijo. Tekom revolucije kolonljalne vlade so bile odpravljene in njihovo oblast ao prevzeli revolucionarni odbori. Kasneje so *e razne kolonije obrnile na "kontinentalni kongrea" r a (MM vet, kako naj organizirajo civilno vlado. Priporočano jim je* bilo. naj "skllče-jo polno in svobodno zastopatvo ljudat\a" in uvedejo "tako obliko vlade, ki po njihovi sodbi u-tegne najbolj pospeševati srečo ljudstva." Skoraj vsa trinaj~torira izvirnih držav si je pri sestavljanju svojih ustav itpoaojevala na de- belo ideje, zapopadene v Izjavi neodvisnosti, ali malo jih je zares sklicalo svojo lastno usta-vodavno konvencijo. Nekatere so zopet oživile svoje stare kolo-nijalne čartre, dodale k njim določbe o ljudskih pravicah (Bili of Rights) in določile uvedenje posebnih zakonodajnih, ekseku-tivnih in pravosodnih oddelkov. Tri nove države, Pennsylvania, Virginia in Vermont, so uvedle enozbornično legislaturo, ali prav kmalu so jo spremenile v dvo-zbornični sistem kakor druge države. Tekom prihodnjega stoletja so vse državne vlade doživele spremembe, zlasti kar se tiče odpra- ve verskih in posestnih on* tev, dokler ni volilna pravica stala splošna, razen kar »e zahtev o pismenosti v raznih l žavah. Osnovna načela pa, o| sojena iz federalnega sistea so ostala. Zakonodajna in ek kutivna oblast sta popolnoma čeni, kar je značilna poteza aa riške oblike vlade. Nikak m ner nima pravice razpustiti gislature, pač pa ima večinoi pravico do "veta", ki ga legi« tura pa more ovreči z dvetr j in sko veČino. Zato se vsaka sprememba sistemu vlade v eni državi zasl duje z največjo pozornostjo drugih državah. Flis. NŠROČITE SI DNEVNIK PROSVETO \ ———-—— Po sklepu 10. redna konvencija aa lakko naroči na liat Prosveta ia s šteje aden, dva, tri, štiri ali pet članov is ene družine k eni naročnini. U Proaveta atane za vaa enako. sa člane ali nečlana $6.00 ta eno letao am nino. Ker pa člani ie plačajo pri aaeament«i $1.20 ta tednik, m jia U s šteje k naročnini. Torej aedaj ni vsroka, reči, da ja liat predrag u tki 8. N. P. J. Liat Proaveta je vaša lastnina in gotovo je v vaaki druiiai mM ki bi rad čital list vaak dan. Cena listu Proaveta je: Za Zdrui. država In Kanado $0.00 Za Cicero in Chicafo je 1 tednik 2 tednika s tednike in.... 4 tednike ia.... 5 tednikov in.... HM mm 1 tednik In................ 4.80 2 tednika in............... 8.60 S tednike in............... 2.40 4 tednike In............... 1.20 5 tednikov in.............. nič Za Evropo je..............$9.00 Izpolnite apodnji kupon, priložite potrebno vaoto denarja Order v pismu in ai naročite Prosveto, list, ki je vaša laatnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha hiti član SNI ali če ae preseli proč od družine in bo zahteval aam avoj liat tednik, hi moral tiati član iz dotične družine, ki je tako akupno naročena na dnei Proaveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati doti vaoto liatu Proaveta. Ako tega ne atore, tedaj mora upravniitvo mM datum za to vaoto naročniku. ali PROSVETA. SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, III. Priloženo poailjam naročnino sa list Prosveto vsoto $.............- •> Ime.........................................ČL društva it..... Naalov ........................................................... Ustavite tednik in ga pripiiitc k moji naročnini od sledečih člssef družine: S) 4) •> ... tiesto ...............................*............Čl. druitva it..... ............................................Cl. druitra it..... ............................................Cl. druitva it.... .....................^.....................CL druitra it..... ,to ................... ........... Država .....T:............ Nov naročnik............................ n,ro#aik............... TISKARNA S. N. P.J. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deb Tiska vabila za veselic« in shode, viiitnice, k«* knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatiW slovaškem, češkem. nemSkem, angleškem jeziku in dr VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAN* S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje voditvo tiskarna Cene smerna, unijsko dalo prva vrsta Pilite po informacija na naalov: S. N. P. J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALK AVENVK Telefon Rorkwell 4904 < H!< AGO. ILL. Ta« «a doke sa ftalja tudi vaa tstOMat f)*"**