št. 25 (2183) Leto XLII Novo mesto,	četrtek,
20. junija 1991
Cena: 25 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom
ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
DOLENJIH LISI
YU ISSN 0416-2242
EaujumiEn EHEMBSi
EHSEjgEEfl
23JU33
Ul
»-
oc
h-
Ul
>o
BEBUF
v.V.
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
B3323n2E31
B3SS2EEIIIS3I
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
V'''l'^vvvvvvvvw\
tl

^rajufa naročnik• volonjakoga fiata
gCrnomauskega GASILSKEGA društva
K bo A MELJ — V n«1«1!0- 23.juni-Ptcki "Homaljsko gasilsko društvo ^vljajo 110-letnico dela. Ob 10. le ygasilska povorka od osnovne šo-4uP®nčičevi ulici v juijevanjsko Prc» ’ *Jer bo proslava s kulturnim terj*1®n'0tn. Sledila bo veselica, na ka-za zabavo skrbel ansambel
Kamione
hočejo
nazaj
Delavci Evrotransa na izsiljenem sestanku
RIBNICA — Izsiljeni sestanek so imeli delavci Evrotransa minuli ponedeljek, 17. junija. Udeležila sta se ga tudi predsednik občinskega izvršnega sveta Janez Henigman m direktor Dušan Čuk.
Delavci so izražali predvsem nezadovoljstvo zaradi prodaje oziroma oddaje kamionov podjetja v najem, in to predvsem vodilnim delavcem podjetja in njihovim sorodnikom. Opozarjali pa so še na razne druge nepravilnosti, ki naj bi jih zakrivili vodilni. Direktor je skušal vse pojasniti, a mu delavci niso veijeli. Zahtevali so njegove pisne odgovore, da se bodo imeli pri svojih protestih in zahtevah na kaj opreti. Te odgovore so zahtevali že večrkat prej, a jih niso dobili.
Direktor Dušan Čuk je bil po sestanku utrujen in ni dajal izjav. Sicer smo o njegovem mnenju o tej zadevi že dvakrat poročali. Stane Stupi, predsednik sindikata Evrotransa, kije vodil izsiljeni sestanek, pa je med drugim dejal, da so zaradi razprodaje podjetja delavci ostali bre osnovnih sredstev in dela. Od 120 kamionov jim jih je ostalo le še 21, od 94 šoferjev pa jih je 52 na delu, 42 pa na čakanju. Njihove delavnice so ostale skoraj brez dela, ker zasebni lastniki oziroma najemniki njihovih avtomobilov ne popravljajo vozil v delavnicah Evrotransa itd. Skratka, delavci so izrazili nezaupanje trem najodgovornejšim v podjetju in zahtevali vzpostavitev stanja pred razprodajo oziroma oddajo vozil v najem. Seveda pa bo dokončna sodba o vsej zadevi možna le na osnovi zanesljivih podatkov o stanju in dogajanju v Evrotransu, ki pa jih še zbirajo.
J. PRIMC
Po 26. juniju bo sprva slabše
Prof. dr. Jože Mencinger o možnostih Slovenile: »Zmagal je radikalni ________osamosvajanja, ki bo v pol leta zvodenel v pritlehno politiko«
OTOČEC —»Ljudje ne vedo, kgj vse pomeni osamosvajanje, da kratkoročno pomeni padec življenjskega standarda. Šele v drugi polovici leta 1992 bi stvari lahko šle na bojje, če se bo politična situacija umirila,« je dolenjskim in belokranjskim zasebnim podjetnikom v uvodu prvega občnega zbora njihovega združenja v soboto na Otočcu med drugim povedal prof. dr. Jože Mencinger, donedavni podpredsednik slovenske vlade. Podjetniki so na zboru sprejeli tudi letošnji program dela bi kodeks, zbor pa zaključili s spoznavnim večerom.
Po razlagi gospodarske politike in ukrepov slovenske vlade, dokler je bil
model
pa tudi ni tragično. Na vprašanje, kdaj zares bo 26. junij, je odgovoril, da v ekonomiji ni razloga za postavljanje datumov, dejanska samostojnost pa ob vsem drugem pomeni tudi ureditev odnosov z Jugoslavijo, razdelitev dolgov.
še sam v njej, seje dr. Mencinger osredotočil na tisto, kar se nam obeta v prihodnje, po 26. juniju. Rekel je, da je zmagala radikalna struja. Radikalni model pa zahteva, da so stvari narejene precizno, ker se jih ne da popravljati, Slovenija za to nima potrebne administrativne moči. »Prepričan sem, da se bo to v pol leta izrodilo v zelo pritlehno politiko, ko se bo treba mučiti za vsako stvar,« je napovedal dr. Mencinger.
Po 26. juniju — za katerega je dr.
Mencinger izrekel željo, da v gospodarskem smislu ne bi bflo nič drugače, ker bi bilo lahko le slabše. Slovenija začenja z za 13 odstotkov manjšo proizvodnjo od lanske, kar ni tragično. Tudi njeni izvozni rezultati niso slabi. Inflacija se bo še povečala, prav tako brezposelnost, saj se očitno potrjuje Mencingerjeva napoved izpred let, daje v slovenskem gospodarstvu 30 odstotkov preveč zaposlenih. V letu 1992 se Sloveniji obeta velik proračunski primanjkljaj, ki ga bo slovenska država verjetno prisiljena pokrivati s tiskanjem denarja, kar
PROSLAVLJANJE DNEVA D
Kočevje, ribnica - z
vrenjem, kresom, dvigom zasta-jl’ Hovorom predsednika občinske nim'^'ne’ zasaditv‘i° kultur-Pfpgramom in veselico bodo v v/"“?Yiu proslavili odločitev o slo-samostojnosti. Podobna slav-stihv°tucE P° krajevnih skupno-ko. Vse t0 bo dogajalo tisti dan, k republiška skupščina razglasi-. samostojnost Slovenije, se pravi jjT^feje 26. junija. O datumu, uri jJGaju slovesnosti bodo občani še obveščeni. Podobno velja O*«občino Ribnica.
ČERNOBILSKI OTROCI V METLIKI—131 otrok iz krojev v Sovjetski zvezi, oddaljenih od 50 do 100 km od Černobila, ki letujejo na Debelem rtiču, so pretekli konec tedna v organizaciji Rdečega krila Slovenije in Zelenih Metlike obiskali to belokranjsko mesto. Metličani so se pred časom izkazali le z dobrodelnim koncertom za černobilske otroke, s katerim so zbrali okrog 100 tisočakov. S tem denarjem so gostom kupilijogginge. Sicerpasojim v petek pripravili prisrčen sprejem s kulturnim programom, gostje so si ogledali osno vno šolo ter Metliko, prenočili pa pri svojih metliških vrstnikih. (Foto: M.B.-J.)
KAKŠNE SO MOŽNOSTI SLOVENIJE — V pogovoru z dolenjskimi in belokranjskimi zasebnimi podjetniki, ki ga je vodil Marjan Bauer, je donedavni podpredsednik slovenske vlade prof. dr. Jože Mencinger (levo) napovedal izboljšanje razmer v Sloveniji za drugo polovico leta 1992, če se bodo umirile politične razmere.
premoženja itd. Sicer pa je Slovenija po Mencingerjevem mnenju od vse Vzhod-
• Ker je bil med zasebnimi podjetniki, se dr. Mencinger seveda ni mogel povsem izogniti temu področju. Po pjegovem bo država še ngjveč naredila zanje, če jih bo pustila čimbolj pri miru, sgj možnosti, da jih finančno podpre, skorgj ni, ker denarja manjka na vseh koncih, davčnega sistema pa tudi ne bi smeh spreminjati, sgj je končno tak kot v razvitem svetu. Same stopnje pa se dgjo popraviti. Speljati bo seveda treba tudi načrtovan prenos večjih davčnih bremen na posredne davke, ki so zdgj še v zvezni pristojnosti.
ne Evrope dežela, ki bi lahko najbolje uspela.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
V novomeškem Revozu ena največjih naložb v Sloveniji
trgu nov model, ki pa je za sedaj še Enako število delavcev naredi več
Leta 1993 na skrivnost -
NOVO MESTO — V letu 1993 bo novomeški Revoz pričel proizvajati nov model. Ta ne bo nadomestil nobenega od dosedanjih programov R4 in R5, ampak bo le-tem dodan. Že letos bo start investicije, po vrednosti ene največjih v Sloveniji. Njena vrednost bo okoli 100 milijonov dolaijev, krita pa
ma
SLOVENIJA1991
Slovenski dan D
Tako, smo tik pred datumom, ki je bil ob plebiscitu prebivalcev Slovenije za samostojno in suvereno državo Slovenijo določen kot dan, ko bodo dokončno uresničene slovenske stoletne sanje o samostojnem urejanju svojega življenja v svoji državi Dočakali ga bomo brez urejenih meja, brez lastnega potnega lista, lastne valute, denarne samostojnosti deviznih rezerv, z J(L)A, ki bo še kar nekaj časa na slovenskem ozemlju, ne nazadnje brez lastnih simbolov in tudi ustave. Glede na to, da je bil za tako zahteven in v bistvu dolgotrajen projekt določen le polletni rok. drugega ni bilo pričakovati Tudi odnosi z ostalo Jugoslavijo niso urejeni, delitvena bilanca ni dogovorjena, kako bodo naši nekdanji bratje in tujina reagirali na slovenski dan D, bomo pač videli Od tega bo v marsičem tudi odvisno, ali bomo in kdaj bomo izrabili položaj tiste dežele v Vzhodni Evropi ki je v najmanjšem blatu in bi lahko najbolj uspela (trditev dr. Jožeta Mencingerja). Da bo takoj po osamosvojitvi vse drugače in bolje, ni bilo pričakovati. Veliko je, da si za to sploh ustvarimo možnosL In da druge poti ni bilo, je jasno, razlike v Jugoslaviji so prevelike, da bi se dalo kdaj dogovoriti in vzpostaviti za vse primeren enoten sistem, o čemer lepo priča tudi vse dogajanje zadnjega leta.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ i
bo delno z lastnimi sredstvi, delno z dodatnim vložkom Renaulta, delno pa s tujimi in domačimi krediti. Več o tem generalni direktor Revoza Matjan Anžur še noče povedati, vse pa kaže, da bo šlo za enega manjšjih modelov, o katerem se med poznavalci avtomobilske industrije že dolgo govori.
Kot pravi direktor, se bo takrat, ko bo nova proizvodnja stekla, število proizvedenih avtomobilov od sedanjih 300 do 330 povečalo na 450 dnevno, pri čemer se bo proizvedena količina sedanjih modelov zmanjšala. Vse to bo možno narediti s sedanjim številom zaposlenih, kar pomeni prehod na novo tehnologijo. Investicija naj bi bila končana v teku leta 1993, serijska proiz-
• Predsednik poslovodnega odbora korporacije IM V in generalni direktor Revoza Marjan Anžurje v razgovoru za Dolenjski list tudi povedal, da bo v kratkem, najkasneje pa v enem mesecu, že znana rešitev za tovarno prikolic Adria Caravan. Sedgj potekajo zelo intenzivni pogovori z nekaterimi partnerji in vse kaže, da se bodo za Adrio pozitivno izšli, se pravi, da bo dobila podporo za izhod iz trenutno zelo zamotanega položgja.
vodnja novega modela pa naj bi stekla predvidoma v drugi polovici leta 1993. Pretežni del investicije bo vlaganje v tehnologijo, ki jo bodo instalirali v obstoječo proizvodno halo, po potrebi pa tudi v prizidek. Glavni del investicije bo posodobitev lakirnice, kar bo nov doprinos k še boljši kvaliteti pa tudi ekologiji.
»Revoz je v letošnjem letu dosegel kvaliteto na ravni pričakovanj. Ta ni samo visoka, ampak je tudi stabilna, kar pomeni, da je Revoz v industrij-
(Nadaljevanje na 2. str.)
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
•	Koliko Nemcev še ž
na 3. strani:
•	S šiponom v suvereno'
na 4. strani:
e Prekiniti moramo razpad
na 5. strani:
e Brez jasnih navodil in den
na 6. strani:
e Za plin se ogreva velika večinj
na 7 strani:
e Kakovost petja Dolenjcev se
na 8. strani:
e Novinarji Dolenjskega
na 11. strani:
e Bodočnost so »zeleni« a
na 12.
e tl
strani:
isoč mark v podarjenem not
O EKOLOGIJI ČLOVEKA — Dr. Marjan Sef, dr. Alojzij Šuštar in Milo Trefalt (z leve proti desni) na javni tribuni s tem naslovom v Črnomlju.
Dan hvaležnosti
ČRNOMELJ — Najavili tribuni o ekologiji človeka, ki so jo pretekli teden pripravili črnomaljski krščanski demokrati, je o ekologiji duha spregovoril nadškof dr. Alojzij Šuštar, o ekologiji spomina dr. Maijan Šef ter o ekologiji telesa Mito Trefalt.
Dr. Alojzij Šuštarje poudaril, da ima ekologija duha osem razsežnosti. Prva je dostojanstvo človeka, zato mora biti odločen do samega sebe, osebno svoboden ter svoboden v družbi. Najpomembnejša zahteva v ekologiji duha je, da človek ravna po svoji vesti, ki mora biti pravilno oblikovana, to pa je odvisno od vzgoje. Sledi odgovornost, čeprav je beg pred osebno in družbeno odgovornostjo danes najpomembnejši pojav, zato je tudi vse manj zaupanja med ljudmi. Človek je po svoji naravi družbeno bitje, med seboj se morajo ljudje pogovarjati, vendar mnogi ne znajo izraziti svojih misli, zato zgubljajo na duhovnosti. Zadnje tri razsežnosti pa so človekova ustvarjalnost, zorenje človeka, predvsem modrost ter nesmrtnost, saj, kot je dejal dr. Alojzij Šuštar, po krščanskem prepričanju in zdravi filozofiji s smrtjo ni vsega konec.
Dr. Matjan Šef je govoril predvsem o intelektualnem in čustvenem spominu. V našem spominu je veliko podatkov, ki nas ovirajo v rasti in medsebojnih odnosih. Ranjen spomin ustvarja v človeku tudi dvom, s tem pa je ranjen tudi čut odgovornosti in solidarnosti. Vse to smo po besedah dr. Šefa doživeli v preteklosti, zato smo ranjen narod, to pa se, kot pravijo psihiatri, kaže v narodnem značaju. Mito Trefalt pa je opozoril na skladnost duha in telesa.
Črnomaljci so gostom tribune po- . stavili številna vprašanja o tem, kako vliti ljudem optimizem, kako si predstavljajo boga in posmrtno življenje, kaj menijo o posegu nad lastnim življenjem, kaj o razvezi zakona ter kako ocenjujejo scenarij za proslavo ob dnevu D. Na slednje je dr. Šuštar odgovoril, naj bi bil dan D dan veselja ih hvaležnosti, čeprav se vsi zavedamo, da je z njim povezanih tudi veliko skrbi. »In če na ta dan ne bomo mogli dvigniti zastave, bodo temu krivi ravno tisti, ki danes pravijo, da gre za scenarij za cirkuško prireditev,« je k temu dejal Trefalt in požel aplavz.
M. BEZEK-JAKŠE
eopflCK
PAKIRNI STROJI TEL 065 31 766

V drugi polovici tedna sončno in toplejše vreme.
V TOPLICAH IN V KRKI — Zaradi muhastega vremena je kar precej zakasnila letošnja kopalna sezona. Kopališča v dolenjskih zdraviliščih so oživela šele minuli teden, ko je nastopijo prava vročina. V Dolenjskih Toplicah (na sliki) so si opečeni kopalci minulo soboto iskali prostor v senci dreves okoli bazena, prvi kopalci pa so se opogumili in skočili tudi v ta čas še mrzlo Krko. Tako so si osnovnošolci iz Zagreba na otočcu poleg vožnje s čolnom privoščili še mrzlo kopel (Foto: J. Pavlin in S. Dokl)

:V; republike nočejo pristali, da bi se ta /iiiit obveznost spremenila v javni dolg.
Dejanje samoobrambe
Prof. dr. Jože Mencinger, donedavni podpredsednik slovenske vlade, je v soboto na Otočcu dejal da novi državi Republiki Sloveniji grozi jugoslovanska inflacija. Ta je c maju presegla kritično maso 10 odstotkov, kar obeta, da jo bomo kmalu videli v troštevilčnem diru. Toliko
bolj, ker ni nobenega upanja, da bi Markovič jugoslovanske državice, ki so se polastile carin in prometnih
ki so se polastile carin in prometnih davkov, uspel prepričati naj ta denar večinoma prepuste zvezi Dogovor o novem zveznem proračunu bo zagotovo padel v vodo, saj premier A nte Markovič gradi na preživelem ustroju države.
Medtem ko ni denarja, in tega ni že vsaj štiri mesece, si zvezna vlada, ki mora hraniti in jekleniti JLA ter skrbeti za vsaj zasilno delovanje federacije, sposoja milijarde od Narodne banke Jugoslavije. Na la način je Markovič porabil že 11 milijard dinarjev, to so sredstva iz
primarne emisije, denar brez kritja Ni treba biti ekonomist za ugotovitev, da bosta tretja in četrta delovna izmena v topčiderski tiskarni inflacijo dodatno pospešili Narejen je račun, ki kaže, da bi bila država, če bi danes nehala tiskati denar, na koncu leta centralni banki dolžna skoraj 25 milijard dinarjev. To vsoto dobite, če že omenjenim 11 milijardam dodale državine obveznosti po nekaterih drugih osnovah in obresti ki jih Markovič seveda ne plačuje.
Velik pritisk na državno blagajno oziroma tiskamo denarja je tudi zaradi padca proizvodnje. Markovič je računal da se bo ta spustila za kakšnih 15 odstotkov, v resnici pa bo prepolovljena glede na lansko. Socialne nemire nezaposlenih in slabo plačanih proletarcev mirijo in bodo mirili s sveže tiskanim denarjem. Zvezna vlada se zadolžuje tudi za kritje deviznega varčevanja, saj
Letošnji državni deficit bo okoli 1,6 milijarde dolarjev, mark od turistov ne bo, ker ne bo turistov, zdomcem ne pade na misel, da bi bili ob denar zaradi rodoljubja. Kot pomladanski sneg se topijo tudi devizne rezerve, po nekaterih napovedih jih bo čez d va meseca samo še za 2,5 milijarde dolarjev.
Ko boste brali te vrstice, bo že znano, ali je predsednik Marko vič c jugoslovanskem parlamentu dobil podporo za sveženj zakonov, ki naj bi določevali letošnjo gospodarsko politiko. Če ne bo soglasja, ne bo mogoče sprejeti niti tako imenovanih začasnih ukrepov. Državnega predsedstva, ki jih edino lahko predlaga, ni oziroma ga ne priznavamo (priznavajo). Ali lahko pade tudi Ante Markovič? Na prvi pogled da, na drugi ne. Zvezni premier s svojim (nejdelovonjem vsem v Jugoslaviji tako zelo ustreza, da bi si ga morali, če ga ne bi že imeli, izmisliti
Skratka, Jugoslavija razpada ne samo politično, ampak tudi gospodarsko. Zato politično in gospodarsko osamosvajanje Republike Slovenije ni samo izpolnitev slovenskih stoletnih sanj, ampak tudi dejanje samoobrambe v najhujši stiski
MARJAN BAUER, Delo
• Gospodarskega sistema nimamo izdelanega in ga ne znamo izdelati ker smo se šolali v sistemu, ki nam ni dal tega znanja. (Bučar)
Niso drugorazredni Slovenci
S celjskega zbora mobilizirancev v nemško vojsko
• Osamosvajanje Slovenije ne more biti alibi za nerazreševanje vsakdanjih eksistenčnih problemov njenih ljudi (Semolič)
• Stipe je dober Hrvat, zato bo lahko dober Jugoslovan. (Kučan)
• Alergičen sem na vse, kar je nacionalističnega, saj je meja med na-
cionalizmom in rasizmom zelo tanka. (Globokar)
CELJE — V veliki unionski dvorani Celjskega doma so se v soboto zbrali na prvem volilnem zboru delegati društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 — 1945. V na trenutke zelo čustveni razpravi so v imenu okrog 6000 članov društva, pretežno iz severovzhodne Slovenije in Posavja, opozorili na krivice, bodisi ko je šlo za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega ter pokojninskoinvalidskega zavarovanja, ali za brezbrižnost naših oblasti, ki niso znale ali hotele od Nemčije za svoje dr-
MOB1UZ1RANC1 — te pred volilnim zborom društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 — 1945je bila v celjski opatijski cerkvi prva maša zadušnica, ki jo je vodil opat Friderik Kolšek, pomagala pa sta tudi dekana iz Šmarja pri Jelšah in iz Slovenske Bistrice, oba bivša nemška vojaka. Na zboru so izvolili za predsednika društva Rudija Markoviča iz Celja, za podpredsednike pa Dušana Franca Medveda iz Slovenskih Konjic, Ludvika Puklavca iz Maribora in Ivana Lahovnika iz Velenja (Foto: P. P.)
■»m
Mariborsko
pismo

Koliko Nemcev
V ve ■
sezm v Mariboru?
mška kolonija v Mariboru še vedno močna in niti za medvojni Maribor ni mogoče trditi, daje bil zares slovenski. Ni bilo toliko pomembno število nemško govorečih prebivalcev (predtavljali so približno četrtino Mariborčanov), temveč njihova gospodarska moč: v rokah so imeli pretežni del mestne industrije in trgovine. Toda v vsakem primeru je nedavna izjava koroškega deželnega glavarja Haiderja, da je tik pred vojno bilo v Mariboru in okolici še okoli 200 tisoč Nemcev — milo rečeno — neumna. Sporni avstrijski politik je seveda s tem hotel opozoriti, naj bi bilo po vojni na desettiso-če teh Nemcev likvidiranih in daje
to razlog, zakaj jih je danes uradno riboru tako malo.
v Mariboru tak Drži, da so veliko mariborskih Nemcev partizani po vojni pobili, mnoge kratko malo zato, ker so
Učenje nemščine ta čas spet močno cveti
imeli nemški priimek, saj je večina ali ali manj
MARIBOR — Čeprav je izjava Janeza Janše ob nedavnih mariborskih dogodkih, da se je Maribor »dokazal kot slovensko mesto«, v štajerski prestolnici doživela mešane odmeve, pa je po naključju!?) sovpadala z obujanjem še ene, po vojni tabuizirane teme: koliko Nemcev še živi v Mariboru? Zgodovinsko dejstvo je, daje bilo do leta 1918 nemško prebivalstvo v Mariboru v veliki večini, saj seje denimo na zadnjem ljudskem štetju v avs-troogrski monarhiji (leta 1910) kar 80 odstotkov Mariborčanov izreklo
za Nemce. Zgodovinaiji sicer trdijo, da je med temi 80 odstotki bilo v
resnici precej ljudi slovenskega izvora, ki so se v mesto preselili iz okolice in se kasneje ponemčili. Toda šele po razpadu monarhije se je demografska sestava mesta začela spreminjati v korist slovenstva.
Med obema vojnama je bila ne-
tistih, ki so v resnici bolj ali manj vneto sodelovali z okupatorjem, pravočasno pobegnila na sever. Toda sedanje uradno število nemških, oziroma avstrijskih državljanov v Mariboru, ki se suče okoli 200, je gotovo predvsem posledica dejstva, daje devet desetin »pravih« Nemcev zapustilo Maribor tisti hip, ko je Titova zmaga postala gotova.
Zadeva postaja zdaj zanimiva, ker so se pred kratkim mariborski Nemci organizirali v društvo, ki naj bi negovalo njihovo narodno identiteto. Prav to društvo je med drugim podvomilo, ali statistični podatki o njihovi številčnosti držijo, in je sprožilo nekaj javnih razprav. Nekaj je treba priznati: čiščenje ostankov nemške preteklosti Maribora je po vojni šlo tako daleč, da se je bilo celo kužno učiti nemščine. Nič čudnega torej, da je ta čas eden od najbolj cvetočih poslov na Štajerskem, če imaš zasebno šolo za učenje nemščine...
MILAN PREDAN
V novomeškem.
(Nadaljevanje s 1. str.)
skem pogledu dosegel pričakovane in seveda nujne rezultate, ki mu omogočajo zahtevnejše projekte,« pravi Maijan Anžur. »Od prednosti, ki smo jih sprejeli, naj omenim projekt človeški potencial, ki ga bomo letos zastavili in od katerega imamo v prihodnosti lepe obete. Gre za cel sklop motivacije delavcev od sistema nagrajevanja do boljšega počutja, kar daje rezultate v boljši produktivnosti, kvaliteti dela in seveda v zadovoljstvu zaposlenih. To smo si zastavili zato, ker smatramo, da so bile te stvari v preteklosti najbolj zapostavljene, kljub temu da smo izjavljali, da vse, kar delamo, delamo za človeka. Sedaj je prišel čas, da to nadoknadimo in se tudi na ta način približamo težnjam v Evropi.«
Letošnja proizvodnja se odvija v skladu s pričakovanji, tako da bi do konca leta morali izdelati in prodati planirano količino vozil. Izpad prodaje na hrvaškem trgu po trditvah direktoija Anžurja ne vpliva na višino domače prodaje, saj so ga uspešno nadomestili na ostalih trgih, predvsem na srbskem. Tako prodajni plan sicer ni bil ogrožen, mislimo pa, da Hrvatska tega ne bi smela napraviti brez dogovora z ostalimi,« meni generalni direktor Revoza Maijan Anžur o enostranskih ukrepih Hrvaške, kije z znižanjem uvoznih dajatev že načela stabilnost jugoslovanskega avtomobilskega trga. Se hujše motnje bi za velikega izvoznika in uvoznika IMV nastale v primeru, če bi zvezna vlada uresničila carinske ukrepe proti Slove-
niJ1-	r. JAKŠE
žavljane pridobiti denaija, kakor so to storili drugi, od Francozov do Čehov.
Po nekaterih podatkih je bilo v nemško vojsko med 2. svetovno vojno mobiliziranih kar okrog 80.000 Slovencev; samo s Spodnjega Štajerskega jih je bilo 70.000, z Gorenjskega 9.000 in z mislinjskega kota še kakšnih 1000. Gorenjci so ustanovili za svojih okrog 4000 članov svoje združenje, in gotovo je bila na celjskem zboru večkrat izrečena pobuda, da bi morali poenoteni nastopati tako do naših, zlasti pa do nemških oblasti, povsem pravilna.
Zavedati seje pač treba, daje največji sovražnik te generacije Slovencev čas. Precej mobilizirancev, ki so se borili od Narvika do Afrike, zlasti težkih invalidov, je na meji preživetja, medtem ko je standard nekaterih, ki jim je uspel prebeg v partizanske vrste, boljši. Škoda bi bilo, ako bi tako kot doslej zaradi ideoloških in drugih predsodkov naših oblasti še vnaprej obravnavali to številno populacijo kot drugorazredno, čeprav si je velika večina s trdim delom prislužila tudi zaslužene starostne pokojnine, tako kot drugi Slovenci. O tem, da so del tega narodovega telesa, da so vsi «naši«, je jasno, zatorej mobiliziranci ne pristajajo na nikakršno spravo, kar so jim nekateri že ponujali, ampak bodo odslej še bolj odločno teijali svoje pravice. Več o tem v naslednji Prilogi.
P. PERC
PROGRAM
»SREČANJA«
DOLENJSKE TOPLICE — V ponedeljek se je sestal pripravljalni odbor Srečanja v moji deželi in med drugim potrdil tudi okvirni program osrednje prireditve Srečanja, ki bo v soboto, 6. julija, v Dolenjskih Toplicah. Ob 11. uri bo na jasi maša, ki jo bo vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar, ob 12. uri pa bodo imeli pozdravne govore novomeški župan Maijan Dvornik, predsednik Izseljenske matice Mirko Jurak in predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. V slavnostnem kulturnem programu bodo nastopali Slovenski oktet, igralec in recitator Boris Kralj in folklorna skupina Emona. Popoldne bodo nastopali še »kralj orglic« Andrej Blumauer in trio Leo Coach iz Clevelanda, Ivanka Škof iz Avstralije, ansambel Vikis ter sestre Perko iz Švedske, za zabavo pa bosta igrala ansambel Zvoki Slovenije iz Kanade in ansambel Slavka Pluta iz Semiča.
12. srečanje pihalnih godb Slovenije
MIRAN POTRČ BO GOST KRŠKE SDP
KRŠKO — Krški prenovitelji priredijo to soboto, 22. junija, ob 17. uri tovariško srečanje članov in simpatizerjev stranke SDP. Med gosti v Vidmovem rekreacijskem centru Kariče ob reki Krki bodo tudi: Miran Potrč, vodja poslanskega kluba SDP, Mauricio Olenik in poslanci stranke v družbenopolitičnem zboru.
V počastitev Svetovne-ga slovenskega kongresa
SEVNICA — V nedeljo, 23. junija, bo ob 16. uri na Glavnem trgu v Sevnici že 12. srečanje gasilskih pihalnih godb Slovenije. Poleg sevniške godbe bodo nastopili še godbeniki iz Kapel, Loč, Lovrenca na Pohoiju, Novega mesta, Spodnje Polskave, Vuzenice in kot stalni gost srečanj zadnjih let še godba iz hrvatske Kostajnice. Godbeniki se bodo zbrali pred sevniškim gasilskim domom ob 15. uri in zatem v promenadi krenili proti osrednjemu prizorišču. Tamkaj bo sevniško gasilsko društvo,
• Stara nemška zamisel o mostu do Jadrana še ni mrtva, zato ne smemo biti naivni (Kmecl)
organizator letošnje prireditve, pripravilo gasilsko vajo operative, tik pred
pričetkom koncerta pa bodo gasilcem izročili še ključe novega kombija.
/O ljubljanska banka
Dolenjska banka d. d. Novo mesto
yvy^vwwv'
vwwvwvvvvvn
Kako ravnati s čeki tekočega računa?
V Ljubljanski banki Dolenjski banki d.d. Novo mesto je v zadnjem času več občanov, imetnikov tekočega računa, pri-ivilo izgubo, krajo oziroma zlorabo čekovnih blanketov.
javilo izgubo, krajo oziroma zlorabo čekovnih 1
Vsak imetnik tekočega računa se s podpisom pogodbe o ustanovitvi in vodenju tekočega računa med drugim obveže, da bo
skrbno ravnal s čekovno karto in čekovnimi blanketi, saj v primeru, da imetnik tekočega računa hkrati izgubi ali pa mu je ukradena poleg čekovnih bankovcev tudi čekovna karta in osebna izkaznica, obstaja možnost, da bo prišlo do zlorabe oziroma koriščenja sredstev po nepooblaščeni osebi.
Poleg skrbi za čekovne blankete je za varnost poslovanja posebej važno, da imetnik tekočega računa ne nosi skupaj z blanketi tudi čekovne karte in osebne izkaznice. Pomembno je tudi, da imetnik tekočega računa v primeru izgube posameznega ali vseh dokumentov nemudoma obvesti banko, ki mu bo izdala nov dokument, hkrati pa preprečila vnovčevanje izgubljenih ali ukradenih blanketov. Pri prijavi izgubljenih ali ukradenih čekovnih blanketov v banki pa je zaradi metodologije bančnih obdelav še posebej pomembno, da navedete izključno samo serijske številke izgubljenih oz. ukradenih blanketov, za kar je potrebna sprotna in natančna evidenca izdanih blanketov
Vsem imetnikom tekočega računa priporočamo večjo skrb nad čeki in dokumenti za poslovanje po tekočem računu, saj je vsak vnovčen ček — »denar«.
C
Naša anketa
3
Vladni spori zdaj odveč
»Ko sem prišel v vlado, so vsi skupaj, z mano vred, mislili, da se bomo z dnevom D dokončno osamosvojili, vendar mi je postalo kmalu jasno, da se bomo osamosvajali še zelo dolgo po tem. V vladi smo ugotovili, da se bomo s pomočjo zakonodaje sicer normativno osamosvojili, da pa dejanske osamosvojitve še nekaj časa ne bo,« je poslance v slovenskem parlamentu in precejšen del slovenske javnosti v osamosvojitveni evforiji, ki z zamegljevanjem dejanskega stanja škoduje, pred dvema tednoma postavil na trdna tla republiški finančni minister Dušan Šešok. Trditev je nato tudi utemeljil: do dneva D meje s Hrvaško ne bodo urejene, ne bo še lastnih potnih listov, vojska bo še kar nekaj časa v Sloveniji, lastne valute ni in ne kvalitetnih podlag zanjo, Slovenija nima deviznih rezerv, denarna osamosvojitev je odvisna od tujega priznanja naših bank in centralne banke itd. Poslanskemu viharju je sledila zahteva izvršilnega odbora Slovenske demokratične zveze z ministrom dr. Dimitrijem Ruplom na čelu po takojšnji in temeljiti korekciji politike gospodarskega osamosvajanja in vestno koordinacijo vseh procesov osamosvajanja s strani predsednika vlade. Premier Lojze Peterle pa se je odzval, da Šešok v parlamentu ni govoril v imenu vlade, katere delo da poteka normalno, izjavo SDZ pa označil kot nepotreben nož v hrbet, češ, naj bi očitke na delo vlade razčistili znotraj nje. Že res, če sojih le sposobni-Kaže namreč, da je še kar v veljavi maksima o dovoljenosti vseh sredstev v politiki, seveda pa bi se dalo kakšno reči tudi o strokovnosti vlade. Takšni šoki nam zdaj res niso potrebni.
JANEZ KURE, dipl. ekonomist iz Črnomlja: »Ker doslej še nismo živeli v parlamentarni demokraciji, ne vemo, če so takšna vladna nasprotja normalna ali ne. Toda dokler so na kulturni ravni in konstruktivna, zna biti, daje to spremljevalni pojav parlamentarne demokracije. Seveda pa bi morali v času, ko se osamosvajamo, poskrbeti za čimmanj sporov. Predvsem naj bi šla vlada v razdruževanje bolj ekonomsko, računovodsko in ne razdiralno.«
BOJAN KOLMANIČ, starešina JLA iz Ribnice: »Razprtije v vladi nastajajo, ker se čas izteka, rezultatov pa ni. Ljudje sprašujejo, kdo je za to kriv, odgovorni pa skušajo prevaliti krivdo drug na drugega. Poslanci bi morali delati odgovorneje. O problemih bi se morali odkrito pogovoriti in jih razčistiti, saj nimajo kaj skrivati, če delajo v interesu slovenskega naroda in ne le v svojem "
FRANCI GORNIK, pomočnik ravnatelja OŠ Zbora odposlancev Kočevje: »V tem trenutku je tako (Ogovarjanje predstavnikov vlade popolnoma neprimerno. Potrebna je enotnost, da bi vsaj približno uresničili plebiscitno sprejete odločitve. Mislim tudi, da na naslednjih volitvah Demosa, takega kot je danes, ne bo več. Tudi take večine v skupščini, kot jo ima Demos zdaj, gotovo ne bo imel ne on, niti kakšna druga skupina strank. V bodoče bo potrebno več dogovarjanja, se pravi tudi posluha za takratno opozicijo.«
JOŽE ZUPANČIČ, nabavni referent pri Cestnem podjetju Novo mesto: »Da bi v teh trenutkih, ki so najbolj odločilni za slovenski narod in slovensko državo, izravnavah svoja medsebojna nasprotja, se mi ne zdj pravilno. Prepričan sem, da so naši vodim1 politiki dovolj pametni in razsodni, da znajo oceniti položaj in pustiti medsebojne nesporazume za prihodnost, ko bo za takšno izmenjavo mišljenj, za ločevanja in nove koalicije dovolj časa.«
MONIKA NOVŠAK, direktorica Delavske univerze v Krškem: »V tem trenutku niso razprtije v slovenski vladi prav nič dobrodošle. Smo pa Slovenci znani po tem, da takrat, ko je treba najbolj strniti vrste, vedno najdemo kak razlog, da se spremo med sabo. Namesto tega bi se morali v jx)-membnih trenutkih podrediti višjim ciljem. Menim, da bi se morali ministri uskladiti med sabo kje drugje, pred javnostjo pa nastopiti z enotnimi stališči.«
'<vr,
MIROSLAV SUŠA, direktor Agrosef> viša Brežice: »Taki spori v vladi niso v redu-Zdaj ob osamosvojitvi bi morali biti slo^ in enotni, ne pa delati vsak po svoje. Natf gospodarstvu sprti ministri ne bodo veli pomagali, čeprav je treba priznati, da so na
sprotna stališča normalen pojav. Vendaf P®
-	--	je*6 '
TONE PEZDIRC-MIKOLAŠ, mehanik s K rasinca pri Metliki: »To, da se v vladi javno kregajo, in to še ljudje iz koalicije, ki ima večino tudi v parlamentu, gotovo ni dobro; še posebej ne sedaj, tik pred osamosvojitvijo Slovenije, v razburkanih časih, ko bi morali vsaj navzven nastopati enotno. Če vsak vleče na svojo stran, se ne da voza potegniti naprej, kaj šele iz blata. Ti javni prepiri bodo gotovo vplivali tudi na prihodnje volitve.«
zdaj ni pravi trenutek zanje. Slovencev, ^ itak malo, zato moramo držati skupaj 1 predvsem čimveč nasprotij reševati z dog vori.«
BORIS ZUPANČIČ, delavec iz noga: »Kot je videti, se v vladi kregajo
\m
.Ulje viucu, sc v viaui	. 0O.
seboj, narod pa trpi. O teh nasprotjih o ^ rali ljudem več povedati. Če bi Javn°S g§jti
dela, bi mogoče lahko pomagala ra^orali
probleme, saj več ljudi večve Bolj b< v javnost dati tudi to, kaj načrtujejoin ng$ v resnici gre. Naše tablice, potne liste1 ^ denar kažejo v časopisu, ne vemo pa. kaj iz tega.«
RUDI KOCJAN, šofer pri sevniški pekarni Mera: »Naši politiki se že lep čas prepirajo, a ker se za politiko posebej ne zanimam, ne morem reči, kdo ima prav in kdo ne. Občutek imam, daje vmes veliko brezplodnega govoričenja. Po drugi strani pa se mi zdi, daje zdaj, ko imamo večstrankarski sistem, razumljivo celo to, da se javno prepirajo znotraj slovenske vlade. Prej so to delali raje daleč proč od oči javnosti, zato seje zdelo, da se bolj razumejo.«
Do prvih jasli je najbrž daleč
Sredstva iz sklada za razvoj demografsko ogroženih območij — Razpis prej in šele zdaj svetovalcem podrobna navodila — Možno sovlaganje iz dveh naslovov
TREBNJE — Tukajšnja kmetijska svetovalna služba dobiva v teh dneh natančnejša navodila o pridobivanju sredstev iz republiškega sklada za razvoj demografsko ogroženih območij. Navodila, ki sodijo v predhodni natečaj ter posredno k odloku in zakonu o teh območjih, se v občini Trebnje nanašajo na kmetijstvo v šestih krajevnih skupnostih.
Kako pride kmet
dO DENARNE POMOČI
Ljubljana — d0 i. julija
na_> lztekel rok natečaja za fi-Dm,',ne ‘ntervencije v kmetijstvo, PodrV°dnj° 'n ponudbo hrane, cev n ne^' Pregled upravičen-re š^enov in pogojev, za kate-Por„ jej0 Premije, regrese, pod-ttveu®. nadomestila, ter način Sen 7 zahtevkov je določena**0111 republiškega izvr-
javHen^Vetai’ Z* PredP‘si Pa so ob-blikp qi v Uradnem listu Repu-dar,l„°VeniJe št- 21/91. Gospo-tudi P°moč Je mogoče dobiti rfcvn^ ,zakonu 0 spodbujanju obm-1?.- demografsko ogroženih 48/CJ,v Sloveniji (Ur. 1. št. goročn k/ °mogoča ugodne dol-SredshT nedite oz- nepovratna ločenp a' .odrobneje so stvari dob/91 i Uradnem listu RS št. °meri»M4/91>št- '5/91, in že Prednic111 21/91. Vsebino teh br0 LSOvJe več kot koristno do-pa |gčfnat‘, pri tem seznanjanju
sPešeVainomin°?° P°ma8aJ° P°-zadruo na služba pa tudi vodstva
kršk Sadšt-5
kmetijstva ■ ~T Društvo za napredek Sad, Vni. l6 lzdal° 5. številko revije Prevod ; J ,ITIag' Alojz Mustar objavlja ?l*tbau\j/ar?kega članka iz revije k o vdHvm ein.Lau> dr. Jernej Črnko pi-»°st iaki.	M 27 na rast in rod-
rit Kom?«” \ ok°l'ci Maribora, inž. Bo-^'nske °bravnava klonsko selekcijo ValdhnKp/ Teja Ozmič in Janez dih trsov • PjHeta o vzgoji in negi mla-jravljj ’lnz Milena Jazbec pa pred-panovi J^f^rspektivni *n odporni ja-
n?4Stanezdaje<ss0d-n R*V9a
m°8oče v vj&65 dln> naročiti pa jo je trškem, Cesta 4. julija 66.
O - •	■ v v
^ejm/sca
*>b)«^!,SČE v BREŽICAH — Na 1SS do V* ^jmu so imeli naprodaj starejša. '2®sece starih prašičev in 34 logrJvT;, rvi s« veljali po 45 din kititi kju 'Ve te*e> drugi po 28 do 30 Prodal! Ham žive teže. Mlajših so "j93-starejših 9.
Kmetje iz Suhe krajine ter KS Šentrupert in Trebelno se precej zanimajo za omenjeni razvojni denar, zato se jih je že precej obrnilo v panožno svetovalno službo po pomoč pri sestavi razvojnih načrtov. Kmetijski svetovalci jim jih
Spet izvrstna metliška vina
Metliška črnina najbolje ocenjena v Mariboru
METLIKA — Na ocenjevanje najboljših vin lanskega letnika, imenovano »prerez letnika«, v Mariboru je metliška Vinska klet poslala 6 vzorcev. Čeprav uradni rezultati tega ocenjevanja še niso znani, je že jasno, da so se metliška vina lanskega letnika spet izvrstno izkazala med najboljšimi vini iz podravskega in posavskega vinorodnega rajona. Na ocenjevanju je bilo skupaj 126 vzorcev, med ocenjevalci pa je bil tudi enolog iz metliške Vinske kleti Tone Pezdirc.
Metliška črnina je dobila najvišjo oceno med rdečimi vini, pozna trgatev laškega rizlinga je dobila 18,5 točke od 20 možnih, chardonnay pa 18,3 točke. O uradnih ocenah prihodnjič.
Na tradicionalno mednarodno ocenjevanje vin v Ljubljani Vino ’91 pa je metliška klet poslala tale vina lanskega letnika: chardonnay, rose, laški rizling in metliško črnino ter laški rizling pozne trgatve letnika 1988 in metliško črnino 1986.
A. B.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Šolarka s Potov Vrha je bila ta tržni ponedeljek edina, ki je na tržnici prodajala borovnice po 100 din liter. Vse drugo je bilo spet v znamenju češenj, vendar kupci bolj malo segajo po hrustavkah, saj je cena 100 din še vedno previsoka. Precej je tudi jjagod po 60 din kilogram. Slavka iz Sent-iovrenca je imela kar precej lončkov smetane po 50 din in sirčka po 40 din. Tudi krompiija je bilo na precej stojnicah, cene pa so bile od 10 do 20 din za kilogram. Kure so se resnično odločile za štrajk, saj smo videli le dva kartona jajc po 30 din, pa še za te sumimo, da niso bila domača. V stojnici KZ Krka »Sadje in zelenjava« so imeli poceni šampinjone, po 86 din kilogram, ostale cene pa so bile naslednje (Deladini v oklepaju) jagode 83,30 din (80), ananas 89 din (100), paradižnik 43,30 din (35), pomaranče
37.90	din (35), kivi 169 din (120), grenivke 52,80 din (38), kumare
49.90	din (35), korenje 54 din (55), jabolka 55 din (50), limone 48,70 din (38), krompir 20 din (20).
Kmetijski nasveti
Hovi upi za lepotico polj \
a6,JelVa'Vasor,Pred več kot tremi stoletji pisal Slavo vojvodine Kranjce	Risi pridelovanje strniščne aide kot dokaz rodovitnosti sloven-
al dandanašnji poljedelci ko-. -vru m - —.j« iijtguv&mu priporočilu, v Sloveniji ajdo sejejo le še na ^ Predv„rda več hektaijih polj, to pa je kaj malo že v primerjavi s 30.000
ki Pridelow Z a^do zaseJanih nJiv-
v Prenaša )e aJde v Pr‘meiJaviz drugimi bolj intenzivnimi poljščinami, t8 težim m°^neJ^e gnojenje, pač ni dovolj donosno. Stroka se s tem se-u ^ftni jTP^ni, zavedajoč se, daje potrebno najti boljše sorte in razširi-L^tabnj. x°r- Naši predniki so stoletja poznali samo dve sorti, ki sta bili a ^nim •	0 *n si vo ajdo, kot plevel v teh dveh sortah še tatarsko ajdo in
nadeto?1 morda S® škotsko srebrno ajdo ali barvilno ajdo. Pred pol-, Potrjen' etjem so s precejšnjimi obeti o čentibi in o v Jugoslaviji urad-v ze. VP 1?ort’ bednja 4 n ter sorti šatilovska, kije po poreklu iz Sovjetske vr^n0siindar se pridelovanje ajde ni vnovič razširilo — kljub dietetični . Sdaj s aJdove moke in s tem povezane sorazmerno visoke cene.
^Onr, '. Priča novim obetom. S katedre za eenetiko in žlahtnenie r
P^elekj4 PreceJŠen korak naprej v žlahtnjenju ajde. Napovedujejo celo n' 0 Povi? • stot°v na hektar, kar je izjemno veliko, če vemo, daje dolgo-NtoPre$e °r'nas komaj kaj več kot 6 stotov, pa tudi v drugih deželah Sorti sta odporni proti poleganju, to pa pomeni, daje mo-
Sit^L° PRIDELOVALCEM — Na katedri za genetiko Biotehniške Nbuipnameravai° ^ naprej izboljševati ajdo z žlahtnjenjem. V ta namen «l Rride^10 sode'avce v poskusnem razmnoževanju, pri čemer poudarjajo, ?'*Hi v Poštev samo povsem izolirane manjše površine. Na Dolenj-f 'alani*>redvsem v okolici Trebnjega — so znani pridelovalci ajde; če se vL(®6l?> **,ovrstno sodelovanje, ki seveda ni zastonj, naj se javi na tele-^^42t>3'376 inž. Borutu Bohancu.
80^ .
^ijj b; lgnojiti in večati pridelke. Po pogodbi z ljubljansko Semenar-^ Po nje . kmalu na voljo dovolj dobrega semena, vendar je treba potre-J 1,1 javiti vnaprej, da ga bodo pridelali v željenih količinah.
Inž. M. LEGAN
^SESEšj]
pomagajo sestavljati, vendar skoparijo z napovedmi točnih rokov, ko naj bi Slovenija na podlagi investicijskih programov posameznih kmetov začela razdeljevati omenjena sredstva. Gre za to, da so republiške službe sicer že v začetku aprila razpisale javni natečaj za ta denar, vendar podrobna navodila posredujejo kmetijski svetovalni službi šele zdaj. Tako bo spričo obilice potrebnih podatkov veijetno minilo dosti časa od sestave programa do dodelitve denarja prosilcem in je vprašanje, kdaj bodo naredili na trebanjskem območju prve jasli s tem slovenskim denaijem Kmetje, ki posodabljajo ali širijo kmetije, lahko zdaj zberejo »zunanji« denar iz dveh ustanov. Poleg sredstev iz »demografskega« razvojnega sklada, ki lahko znašajo do 30 odst. vrednosti na-
S šiponom v suvereno R Slovenijo
Vino za 26. junij
Šipon, kije poleg laškega rizlinga v Sloveniji najbolj razšiijena bela vinska sorta, je doletela čast, da je izbran za slovensko »osamosvojitveno vino«. S šiponom posebne polnitve, etikete in opreme naj bi 26. junija nazdravili slovenski suverenosti.
Zamisel, ki je hkrati tudi marketinška poteza, je ponudil KK Jer-zualem Ormož, torej pridelovalec iz ljutomersko-ormoških goric, kjer raste najboljši šipon na slovenskih tleh. Na predstavitvi v vili Podrož-nik, na kateri je sodeloval tudi kmetijski minister dr. Jože Osterc, je prof. dr. Slavica Šikovec poudarila, da šipon zasluži to čast. Z dobrim strokovnim delom in omejevanjem sicer prevelike rodnosti je s to tipično slovensko sorto mogoče pridelati v dobrih letinah vrhunsko vino, torej vino, ki dosega točkovne ocene med 18 in 20 po Buxbaumovi metodi ocenjevanja. Kot je KK Jeruzalem Ormož dokazal s suhim jagodnim izborom letnika stoletja (1983), je na slovenskih tleh mogoče pridelati tudi vino nad vini, ali kot je dejala dr. Šikovčeva, »vino za v oltar«, ki se lahko povsem enakovredno kosa z vrhunskimi dosežki vinogradništva v svetu.	>
Prav to enkratno vino bo žal v precej omejenem obsegu na voljo v posebni spominski ali darilni embalaži — v miniaturnih stilnih slovenskih lesenih skrinjicah. Bo pa zato
* * *

NOV SLOVENSKI GRB - Skupščinska komisija je sprejela za nov slovenski grb predlog, ki ga je pripravil akademski kipar Marko Pogačnik.
naprodaj več (25.000) buteljk lanskega zelo dobrega letnika s posebno etiketo in dodatno opremo (posebni tulci), ki bo kupca spominjala na datum slovenske suverenosti.
M. L.
SLOVENIJA 1991
ložbe, lahko dobijo še naprej finančno pomoč iz sklada za pospeševanje kmetijstva. Iz tega naslova lahko pridobijo do 20 odst. vrednosti investicije.
L. M.
6. RAZSTAVA IN SEJEM KOZ
SEVNICA — Podružnica za kozjerejo Slovenije, ki deluje v okviru zveze društev gojiteljev pasemskih malih živali, vodi pa jo Sevničan Silvo Osovnikar, ima že preko 300 članov. Mnogi se srečajo na vsakoletni razstavi in sejmu koz v Sevnici pri taborniškem domu, ki bo letos od 21. do 23. junija že 6. po vrsti. Tudi tokrat bo imela medrepubliški, da ne rečemo jugoslovanski, značaj, saj so svojo udeležbo spet napovedali tudi rejci iz Hrvalske in Srbije. Doslej so največjo pozornost posvečali pasemski selekciji, na letošnjem delovnem srečanju kozjerejcev in strokovnjakov pa bo poudarek dan mlečni kontroli. V soboto ob 16. uri bo tudi letni občni zbor članov podružnice za kozjerejo in družabno srečanje. V petek in soboto od 9. do 19. ure ter v nedeljo, 23. junija, od 9. do 13. ure bosta razstava in sejem na ogled tudi za obiskovalce. Na sejmu bodo prodajali koze za nadaljnjo rejo in koz-liče za zakol, po ugodnih cenah pa bodo na voljo mlečni izdelki sponzoijev prireditve. Med temi sta celjska mlekarna Zelena dolina in ptujska mlekarna, pokrovitelja pa sta tudi republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zadružna zveza Slovenije.
NA VOLJO NAPOTKI ZA DODELITEV NEPOVRATNEGA DENARJA
ČRNOMELJ, METLIKA — Na kmetijskih svetovalnih službah v Črnomlju in v Metliki je moč dobiti natančne napotke v zvezi z republiškimi nepovratnimi sredstvi za naložbe v govedorejo, ovčerejo, kozjerejo, prašičerejo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, v kmečki turizem in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ker je bil razpis za dodelitev teh sredstev objavljen v uradnem listu šele pred kratkim, kmetijski svetovalci prej niso mogli dati informacij v zvezi z dodeljevanjem nepovratnega denaija. Zato pa sedaj vabijo vse tiste, kijih to zanima, da se oglasijo na svetovalnih službah čimprej, opozarjajo pa, da so pogoji za dodelitev denarja strožji kot pretekla leta.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Zaščita vina pred poletno vročino
V članku, ki je bil objavljen 6. junija, sem pisal, kako ravnati z vinom, ki ga pripravljamo za stekleničenje, v polni posodi. Zelo redki so kmetje, ki imajo možnosti za stekleničenje, večina je takih, ki kleta-rijo vino v načetem sodu. V takih primerih je vino poleti še bolj izpostavljeno.
Da bi obvarovali kakovost vina, priporočam, da pred tretjim pretokom, ki naj se opravi v tem času, analiziramo vino glede na naslednje sestavine:
•	alkoholno stopnjo,
•	hlapne kisline,
•	skupne kisline in prosto »žveplo«. Tako imenovana »mala analiza«
ni draga in laboratorij jo opravi v kratkem roku. Na osnovi podatkov ukrepamo tako:
a)	Alkoholna stopnja;
•	Od 8 do 9 vol. odstotka alkohola, to je moč cvička, nam slabo ščiti vino pred kanovimi glivicami. Tako vino skoraj ne bi smelo biti kle-tarjeno v načeti posodi, ker nam zaradi kana hitro propada.
•	Od 9 do 11 vol. % alkohola, to je moč belokranjca ali modre frankinje. Vino je še vedno dovzetno za kanove glivice, krajši čas, recimo 14 dni, v načetem sodu ni katastrofa.
•	Od 11 do 12 vol. % alkohola, to je moč vina kakovostne sorte dobrega letnika, npr. beli pinot, char-donnay, modra frankinja, laški rizling; taka vina so skoraj zavarovana pred kanovo glivico, če vzdržujemo v zidanici higieno.
b)	Hlapne kisline: V vsakem naravnem vinu so hlapne kisline v količini recimo od 0,3 do 0,5 grama na liter. Ako nam analiza pokaže takšno stopnjo hlapnih kislin, smo dobro kletarili. Rezultat od 0,6 do 0,8 g/l pomeni, da vino cika; mogoče
opazimo oster vonj, ko ga poduha-mo, ali nas ob požirku rahlo praska v grlu. Ako je hlapnih kislin več kot 1 gram na liter, imamo ciknjeno vino, ki ne sme več na trg. Rahlo ciknjeno vino ni nevarno za zdravje, če ga ne uživamo pretirano. Bolj nevarno je, da z njim okužimo leseni sod. Povzročitelj cika je ocetna bakterija, ki zaide v tesne pore in tam počaka naslednji »letnik«. Cim manj ima vino alkohola, tem hitreje cika.
c)	Skupne kisline: V tem podatku so zajete vse kisline v vinu, tudi hlapne. Glede na sorto in letnik se gibljejo v razponu od 6 do 12 g/l v našem vinorodnem rajonu. Višja skupna kislina včasih moti harmonijo vinskega okusa, toda varuje zdravje vina. Bolj kislo vino ne potrebuje veliko žvepla, daje zaščiteno. Navodilo sicer ni popolnoma natančno, toda dobremu kletaiju zadostuje, če rečem: »Polovico žveplenega traku bo imelo isti učinek pri vinu z 12 g/l skupne kisline kot cel trak za vino s 6 g/l za količino enega hektolitra.«
d)	Prosto žveplo: Količina SO2 v vinu je vezana na ostale sestavine vina in v prosti obliki. Samo prosti SO2 ščiti vino, in če gaje recimo od 3 do 6 mg/l, pomeni, da ga ni nič v prosti obliki. Količina od 7 do 15 mg/l že delno ščiti vino pred kvarjenjem in ga ni potrebno dožveplati, če iz te posode vino uživamo vsak dan. Večja količina, recimo 25 mg/l prostega SO2, dobro varuje vino in zorenje teče v pravi smeri, če imamo sod dotočen. Ako pa uživamo za vsak dan vino s tako visoko dozo prostega SO2, bodimo previdni oziroma pri pitju zelo zmerni.
e)	Stanovitnost barve: Ta podatek nam je dostopen brez laboratorija. V kozarcu pustimo za 12 ur nekaj vina. Ako se v tem času barva spreminja, pri belih vinih k rjavemu tonu, pri rdečih zgubi sveži violetni ton in kaže ijavkastega, moramo ukrepati.
mag. JULIJ NEMANIČ
Za posek dovolj že priglasitev?
Kaj lastnikom gozdov in vsej družbi prinaša novi osnutek zakona o gozdovih
LJUBLJANA — Po ostri polemiki v republiški skupščini, v kateri so bili na enem bregu gozdarski strokovnjaki, na drugem pa Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka, ki zastopa interese kmetov lastnikov gozdov, je pripravljen nov osnutek sprememb in dopolnitev zakona o gozdovih. Njegova poglavitna značilnost je v tem, da ni več tako strog pri določanju pogojev za posek v zasebnih gozdovih.
Noben tovrstni zakon seveda ne more mimo dejstva, da je gozd dobrina splošnega pomena in da mora biti zavoljo tega pod posebnim z zakonom določenim varstvom. Zagotoviti je treba, da se bodo ohranile in celo krepile vse ko-
• ODŠKODNINA ZA NABIRANJE — Novi osnutek zakona o gozdovih predvideva, da lahko oblast prepove ali omeji nekatere dejavnosti, kot so nabiranje živali, plodov, gob in rastlin, če to ogroža ohranitev rastlinskih in živalskih vrst.
ristne funkcije gozdov, zato je tudi po novem osnutku prepovedano sekati v gozdovih na golo, pasti živino, grabiti steljo, odlagati smeti ipd.
AGRARNI EKONOMISTI NA KOČEVSKEM
KOČEVJE — Redna letna skupščina Društva agrarnih ekonomistov Slovenije je bila 14. junija v Kočevju. Na njej so se seznanili z raziskavami in razpravljali o aktualnih vprašanjih lastninjenja. Direktor KG Kočevje inž. Janez Žlindra je predstavil kmetijstvo v občini Kočevje in predlog revizije programa razvoja kmetijstva na Kočevskem. Udeleženci skupščine so si nato ogledali družinsko kmetijo Mira Krajca iz Dolge vasi, mlečno farmo v Livoldu in vzrejo pitane govedi na paši v Rajndolu.
Za lastnike gozdov bo posebej zanimivo, kako bo z odkazilom za posek. Po novem naj bi v Sloveniji imeli Zavod za gozdove Republike Slovenije, ki bo strokovno bdel nad vsemi gozdovi, pripravljal gojitvene načrte in sodeloval z lastniki gozdov. Le-ti bodo imeli več pravic, pa tudi dolžnosti, tako da v svojih gozdovih ne bodo smeli početi, kar
bi se jim zljubilo. V vsakem primeru bodo morali priglasiti sečnjo Zavodu za gozdove RS, ta pa bo moral poskrbeti, da bo sečnja opravljena v skladu z gozdnogojitvenimi načrti. Natančneje: osnutek zakona predvideva, da bo posek lesa v zasebnih in zadružnih gozdovih dovoljen le po predhodni priglasitvi sečnje zavodu, ki pa bo moral najkasneje v 45 dneh v sodelovanju z lastnikom izdelati za gozdove, v katerih želi sekati, gozdnogojitveni načrt. Varstvene sečnje in preventivna varstvena dela bodo po zakonu obvezna.
M. L.
gospodinjski kotiček
Priprava sadnih sokov
Veijetno ni gospodinjstva, ki se ne bi za vroče poletne mesece preskrbelo z doma pripravljenimi sadnimi sokovi. Večnamenski sokovi v prehrani so kašasti sadni sokovi. Način priprave je preprost in sokovi so zelo okusni. Ker so gosti, vsebujejo nekaj več hranljivih snovi kot bistri sokovi. Precej vitamina C pa se uniči pri tistih, ki so dvakrat segrevanj. Prvič segrejemo sadje, da zmehčanega lahko pretlačimo, drugič pa dobljeni sok pasteriziramo. Sokove delamo iz različnega sadja, najbolj pa je uporabljivo jagodičevje, koščičasto sadje in hruške.
Sokove pijemo kar goste ali razredčene z vodo, mineralno vodo, lahko tudi z mlekom in stepeno sladko smetano. Zelo so primerni za polivke sadnih ali drugih sladic. Tem sokovom dodajamo le določeno količino vode in sladkoija.
Primer priprave gostega jagodovega soka. Potrebujemo 5 kg vrtnih jagod, 60 dag sladkoija in 1,51 vode. Vodo in sladkor prevremo. Zrele jagode pretlačimo in nalijemo nanje še toplo sladko vodo. Pokrijemo in pustimo čez noč. Naslednji dan vse skupaj prepasiramo. Dobljeni sok segrejemo na 75 °C. Nalijemo ga v vroče steklenice, kijih takoj zapremo z gumijastimi pokrovčki. Na enak način pripravimo sok iz borovnic.
In še priprava mareličnega ali breskovega soka. Potrebujemo 5 kg marelic, 3/4 kg sladkoija in 21 vode. Oprane marelice razpolovimo in jim odstranimo koščice. Lahko jih zmeljemo na mesoreznici ali multipraktiku in dodamo ohlajeno vodo s sladkorjem. Dobro premešamo in pustimo stati 12 ur. Nato sadje pretlačimo, sok segrejemo na 75°C, vročega zlijemo v segrete steklenice in zapremo.
Če pripravljamo višnjev ali češnjev gosti sok, pa uporabimo 5 kg višenj ali češenj, lahko pa vsakih pol, 1 dag sladkorja in 1 1/41 vode. Delamo po enakem postopku kot ostale sokove. Sok je okusnejši, če višnjam dodamo pest v gazo zavitih koščic že pri prvem segrevanju. Preden steklenice odnesemo v shrambo, jih obrišemo z mokro krpo in opremimo z označeno nalepko. Shranek naj bo v temnem, hladnem in zračnem prostoru. Steklenice z gumijastimi tesnili naj bodo shranjene pokonci, s plutovinastimi pa leže. Prvih štirinajst dni shranke dobro opazujemo, ker se v tem času razvijejo plesni ali pa nastopi vrenje, če postopek dela ni bil pravilen in bil higiensko pomanjkljiv.
HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana

DOLENJSKI UST
u
'■■■■■■■■V'	LiiU		t Novomeška kronika
Zgodnje navajanje k varčnosti
LB podpira in nagrajuje otroke in mentorje
NOVO MESTO — Ljubljanska banka Dolenjska banka Novo mesto že vrsto let sodeluje s pedagoškimi delavci in drugimi, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok in mladine, in skupaj z njimi išče nove oblike in prijeme za čim uspešnejše navajanje in spodbujanje mladih k varčnosti in varčevanju v vseh oblikah. Dejstvo je, daje vpliv okolja tudi pri tej stvari izrednega pomena.
V šolskem letu, ki se izteka, so se v različne oblike pri vzgajanja varčnosti in konkretnega denarnega varčevanja aktivno vključevali tako predšolski otroci kot osnovnošolci. LB Dolenjska banka je bdela nad delom 21 cicibanskih in enakega števila šolskih hranilnic. V vzorno pripravljeno in izvajano organizirano varčevanje pa je bilo med letom vključenih preko 7 tisoč otrok.
Najbolj prizadevnim individualnim in skupinskim varčevalcem so ob koncu šolskega leta spet podelili nagrade. S posebno nagrado banke sije stroške zaključnega izleta zmanjšal en razred iz vsake od 21 osnovnih šol in Gimnazije Novo mesto, 900 dolenjskih in belokranjskih učencev pa je prejelo nagrado za redno obiskovanje šolske hranilnice. Najbolj prizadevni učenci — delavci šolskih hranilnic pa so dobili posebno priznanje banke in Musijevo značko.
Cicibani varčevalci, ki se učijo varčevanja na njim primeren način, so zaključili šolsko leto s srečanjem v Novem mestu. V vrtcu na Ljubljanski so se zbrali malčki iz Črnomlja, Metlike, Dolenjskih Toplic in iz nekaj novomeških vrtcev. Banka je program srečanja obogatila s podelitvijo posebnega priznanja in manjše denarne nagrade trem cicibanskim hranilnicam. S prvič podeljenim priznanjem za vzorno izvajanje vzgoje k varčnosti se lahko pohvalijo mali šolarji v vrtcu Čardak v Črnomlju, Metliki in vrtcu Mestne njive v Novem mestu. Vsaki dve leti pa Ljubljanska banka z Vošnjakovo plaketo izreka priznanje mentorjem mladinskega varčevanja. Na 8. konierenci mentorjev mladinskega varčevanja LB v Lipici 15. junija je bila z Vošnjakovo plaketo za izjemno prizadevanje pri vzgoji mladine k varčevanju nagrajena tudi Kristina Novak iz OŠ Dragotin Kette Novo mesto.
DROBNI IZ MIRNE PEČI
POTUJOČI VRTEC — Dvajset predšolskih otrok, ki sicer ne obiskujejo vrtca, se letos udeležuje 80-umega bivanja v tako imenovanem potujočem vrtcu pri osnovni šoli Mirna Peč oziroma tamkajšnji predšolski enoti »Cepetavček«. Otroci se seznanjajo z osnovnimi prvinami skupnega življenja in dela ter se tako pripravljajo na pričetek male šole.
SOLA IN STARŠI — Medtem ko so starši predšolskih otrok skupaj z vzgojitelji in otroki s piknikom že proslavili konec letošnjega šolskega leta, pa se bodo starši šolskih otrok udeležili zaključne prireditve v osnovni šoli Mirna Peč jutri. Prireditev bo bolj športno obarvana, saj se bodo očetje pomerili v košarki, matere pa v odbojki.
OGROŽENI OTROCI NA LETOVANJU
METLIKA — V organizaciji Zveze prijateljev mladine bo letos julija v Ne-rezinah na Lošinju letovalo 10 otrok iz socialno ogroženih družin iz metliške občine. Otroci bodo na 10-dnevnem letovanju na moiju na predlog metliškega Centra za socialno delo, stroške letovanja pa bo krila metliška občina.
PIKNIK
PRENOVITELJEV
NOVO MESTO — Stranka demokratične prenove Novo mesto prireja jutri, v petek, 21. junija, ob 17. uri na Loki piknik prenoviteljev Iz slovenske pomladi v slovensko poletje. Pričakujejo goste iz vodstva SDP Slovenije, s katerimi se bo dalo marsikaj pogovoriti, v kulturno zabavnem programu pa bo sodeloval Toni Gašperič, Jerca Mrzel in drugi. Za hrano in pijačo bo poskrbelo spet odprto gostišče Loka, v primeru slabega vremena pa bo piknik pod njegovo streho. Vabljeni tudi nečlani!
Prekiniti moramo razpad sistema
Bodo številne poslovodne izkušnje novega generalnega direktorja Milana Bajžlja, ekonomista iz Kranja, pomagale Novolesu? — Iz krize v razvojni projekt
STRAŽA — Milan Bajželj, diplomirani ekonomist iz Kranja, je postal novi generalni direktor Novolesa. Na novem delovnem mestu je še premalo časa, da bi lahko zahtevali od njega podrobno analizo stanja in razmer v Novolesu ter načrt za izhod iz krize, glede na to, da ima v poslovnem svetu že precej izkušenj, pa lahko vendarle domnevamo, da si je že prej pridobil dovolj informacij o firmi, ki jo bo vodil, in da že ima pripravljene osnovne smernice in koncepte za delo.
zlasti v drugi polovici, pa bi moral ta že prerasti v razvojni projekt, ki bo v celoti slonel na mednarodnih standardih. Mislim, da bi morala v perspektivi biti tukaj ena dobra lesna industrija, tako, kot je
Milan Bajželj je bil med drugim namreč tudi predsednik izvršnega sveta občine Kranj, pomočnik generalnega
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 22. junija, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Samopostrežba v Šmihelu
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
•	v Žužemberku: Samopostrežba KZ
•	v Straži: Market Dolenjka.
V	nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti: v Novem mestu prodajalna KZ Glavni trg 4, v Črnomlju Samopostrežba Pod lipo.
daje sistem praktično razpadel in ga bo treba revitalizirati. Po drugi strani pa so zašli v hude težave nekateri največji Novolesovi programi, kjer proizvodnja ni bila optimalno organizirana. To se vidi sedaj, ko se peljejo nekateri stečajni postopki, saj je že jasno, da se bo enake količine proizvodov dalo izdelati s pol manj zaposlenimi kot doslej. To kaže na velike rezerve. Ko bodo vse funkcije spet take, kot morajo biti, finance, nabave in vse drugo, mislim, da bi letos zagotovili razmere za kolikor toliko normalno delovanje, v naslednjem letu,
• Natančneje, kako misli to nalogo skupaj s sanacijskim odborom in strokovno ekipo izpeljati, namerava Milan Bajželj pojasniti na tiskovni konferenci, ki jo bo sklical v kratkem. Meni, da je soočenje z Novolesovimi problemi zanimiv izziv za pravega manageija, kljub dolgi poti iz Kranja do Novega mesta oziroma občasnemu ločenemu bivanju od družine. Sicer pa, tako je pač življenje poslovnežev in Slovenija je v tem oziru relativno majhna.
Novoles bil pred leti,« pravi novi generalni direktor Bajželj. j-
• Kdor se čez noč iz disidenta prelevi v oblastnika, temu se ne piše dobro. (J. Zlobec)
• Kdor ima moč, dela zakone. (Ruski pregovor)
direktorja Kmetijsko-živilskega kombinata Gorenjske, svetovalec glavnega direktorja Iskre Telematike, direktor in glavni direktor Gorenjskega glasa ter zadnjih pet let direktor RTV Slovenije. Vsa ta odgovorna vodilna mesta so mu dala dovolj izkušenj, da bi se mogel uspešno spoprijeti tudi s težavami v Novolesu, zlasti še, ker je bila televizija, kjer je imel izrazito poslovno funkcijo, ob njegovme prihodu tudi v precej nezavidljivem gospodarskem položaju, sedaj, ko jo je zapustil, pa je dobro stoječe podjetje s skoraj trikrat večjim proračunom in dvakrat večjo produktivnostjo kot ob njegovem prihodu.
»Novoles ima seveda trenutno veliko šibkih točk, s katerimi sem se s pomočjo Jožeta Kneza, ki vodi sanacijski odbor, že seznanil, bistvo problema pa je v tem,
Šole so spet samostojne
NOVO MESTO — Otroci v novomeški občini trenutno hodijo v 15 osnovnih šol. Do leta 1979 so vse te delovale kot samostojne šole, na osnovi zakona o združenem delu pa je pet mestnih šol podpisalo samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Vzgojnoizobraževalna organizacija osnovna šola Novo mesto, kije imela pet tozdov — nekdaj samostojnih šol. Po novem zakonu je VIO postal javni zavod, šole pa le njegove organizacijske enote. Ureditev naj bi zdaj spremenila novomeška skupščina s sklepom o ukinitvi VIO in o ustanovitvi petih ponovno samostojnih zavodov oz. šol.
Vsaka šola naj bi bila namreč notranje organizirana in imela metode dela v skladu s sodobno pedagoško stroko pa tudi v skladu s potrebami, možnostmi
Vse za avtomobil na enem mestu
Nekdanji Avtoservis GIP Pionir od začetka leta posluje kot delniška družba Pionir Avtohiša — Širjenje in posodabljanje poslovnega programa_
NOVO MESTO — Novomeški Pionir je pred tremi desetletji začel tudi z avtoservisno dejavnostjo. Najprej jo je opravljal za Zastavina vozila ter za tovorita vozila in gradbeno mehanizacijo, kmalu pa je začel tudi servisirati Renaultova in leta 1985 še Tasova vozila, vseskozi opravlja tudi tehnične preglede. Že nekajletni prodaji vozil po sistemu staro za novo so lani v novem salonu dodali še prodajo novih vozil Renault, letos pa prodajo rezervnih delov. Zdaj je to delniška družba Pionir Avtohiša, servisno prodajni center Ločna, v katerem opravljajo kot edini na Dolenjskem vse storitve za avto od nakupa naprej.
»V delniško družbo smo šli iz ekonomskih razlogov. Znotraj gradbene branže smo težko 'dihali', posebno lani, ko je tudi Pionir zašel v finančne oz. likvidnostne težave. Mi smo denar imeli, tudi sedaj smo vseskozi zelo dobro likvidni, toda morali smo ga obračati, plačevati naprej, če smo hoteli opravljati svoje dejavnosti. Ker so bile težave, smo šli ob koncu leta v spremembo organizacije v delniško družbo, ki je koristna tako za Avtohišo kot za lastnika. Smo seveda stoodstotna lastnina Pioniija, je pa napredek, saj poslujemo s svojim žiro računom. Imamo vse službe, potrebne za poslovanje manjšega podjetja, plačilni promet in podobno pa nam še naprej opravljajo v Pionirju. Rezultati prvih mesecev dela delniške družbe so dobri,« pravi direktor stočlanskega kolektiva Avtohiše Pionir Slavko Sever.
V petih mesecih letos so prodali že 500 novih vozil Renault — Revozov program je v Avtohiši prisoten 70-odstotno — in okrog 300 vozil po sistemu staro za novo. Slednjih so lani celo leto prodali 462, novihpa 240. Kot servis so si ustvarili dobro ime po vsej Jugoslaviji, o čemer pričajo registracije vozil, kijih dobivajo dnevno v popravilo od 40 do 60. Ob vsem ostalem so le-
tos odprli še trgovino z rezervnimi deli in butično opremo za nova vozila Re-
zaposlenim v Avtohiši.
Če bodo rezultati še naprej, kot se zdaj obetajo, v Avtohiši načrtujejo še za letos tudi zamenjavo lakimiške komore ter postavitev avtomatske pralnice, ki bi bila odprta ves dan, prodajni salon pa naj bi zamenjali z novim, večjim v štirih, petih letih. V skladu s prepričanjem, da ni nujno, da vsak dinar zaslužijo v delavnici, oz. da je dobro program družbe razvijati čimbolj široko, pa so konkurenčni celo v prodaji paketov svojih računalniških programov za servisno dejavnost, prodajo vozil itd., kar nameravajo prav tako še razvijati.
Z. L.-D.
in željami okolja, staršev in otrok. Ravnatelj bi moral imeti jasen koncept pedagoškega dela na šoli, s katerim bi morali biti seznanjeni tudi učitelji. Občinska oblast je očitno prepričana, da sedanja organiziranost tega ne omogoča. Prvič, da šole nimajo samostojnih ravnateljev, ampak vodje, podrejene vodstvu zavoda. Kot organizacijske enote zavoda šole nimajo organov upravljanja, preko katerih imajo starši možnost vplivati na življenje in delo v šoli. Poleg tega je v VIO preveč učencev za en zavod, pa tudi velikost učiteljskega kolektiva ni primerna. Novo oblast gotovo žuli tudi to, da skupščina kot ustanoviteljica zavodov ne more vplivati tudi na imenovanje vodij organizacijskih enot, vendar bolj ali manj »pravih« ravnateljev.
Z ukinitvijo VIO osnovna šola Novo mesto in oblikovanjem petih samostojnih zavodov naj bi skratka vsaka osnovna šola postala zase zaokrožena celota, najbolj primerna potrebam in možnostim okolja in pod vodstvom ravnatelja, imenovanega od ustanovitelja zavoda. V občinskem ministrstvu za družbene dejavnosti in v vladi poudarjajo tudi potrebo po oblikovanju politike kadrovanja ter stalnem izobraževanju in usposabljanju učiteljev in drugih delavcev šole. Denar za delo šol bo še naprej prispeval proračun, s čimer bo nad šolo vzpostavljena neposredna kontrola glede dohodka in števila zaposlenih. Računovodsko-finančne in podobne naloge pa naj bi sčasoma sploh združili za vse šole v občini na enem mestu, kar naj bi menda tudi prineslo racionalizacijo. Poslanci naj bi odločali tudi o pobudi, da bi novomeškim šolam ob preoblikovanju v samostojne zavode nadeli le krajevna imena.
Z. L.-D.
/////////////////////////////////////////////////////////Z'.
Slavko Sever
nault, nakupili pa tudi računalniško opremo, potrebno za dobro delo takšne dejavnosti, in mešalnico barv. Kupili so novo telefonsko centralo, kar finančno ni bil velik zalogaj, gre pa za pomembno pridobitev, saj so zdaj strankam dosegljivi na sedmih linijah namesto le na eni. Stranke pa so, pravi Sever, zanje vse, kar je vendar vse bolj jasno vsem
Firma Kolpa kmalu mešana družba
Po zastoju v prvih letošnjih mesecih se prodaja proizvodov metliške Kolpe izboljšuje—-Dvomesecnaproizvodnjapomjvalmhjšon^^	__
METLIKA — Čeprav je imela metliška Kolpa holding, ki jo sestavljajo Kolpa-san, Kolpa-ker in Kolpa d.d„ v prvem letošnjem četrtletju nekaj malega izgube, je vodstvo podjetja prepričano, da bodo vse tri firme v okviru Kolpe zaključile polletje s pozitivnim rezultatom. »Ne bo sicer kakšnega posebnega dobička, ne gre pa zanemariti, da smo v tem času poplačali dolgove, ki izhajajo še iz časov, ko smo bili Novolesov tozd, in to do tujih in domačih dobaviteljev, tako da sedaj vsaj na tem področju ne prihaja več do neprijetnih in konfliktnih stanj,« pravi direktor Kolpe Peter Henčič.
Jih je pa prav sedaj, ko so malo zlezli na zeleno vejo, doletel precejšen nepredviden strošek: pred kratkim so v prenovitev svojih poslovnih prostorov, ki so jih imeli še v okviru Novolesa v Novem mestu, vložili več kot 100.000 nemških mark, sedaj pa je Novoles te prostore prodal in Kolpa mora za svoje predstavništvo, komercialno in fina-nčno-računovodsko službo iskati nove prostore ali pa se posloviti od Novega
mesta, česar seveda ne smejo narediti.
Po precejšnjem padcu prodaje v začetku leta, kar pripisujejo ustavitvi gradenj, devalvaciji dinarja in s tem dvigu cen, se v zadnjih treh mesecih prodaja izboljšuje, kar pripisujejo tudi velikim reklamnim akcijam doma in v tujini, v kar so vložili kakšen milijon nemških mark, ter uspešni prizadevnosti njihove komercialne službe. Tako zaposleni v Kolpi stalno in redno dobivajo plače,
kar v teh hudih časih tudi ne gre prezreti. Proizvodnja pomivalnih korit, ki poteka v tovarni v Radatovičih, teče brez zastojev in prvič, odkar obstaja ta tovarna, je kompletna proizvodnja prodana za dva meseca naprej tujim kupcem. Tudi v metliškem delu, v Kolpa-san, povečujejo proizvodnjo v tako imenovanem mokrem delu, se pravi kadi in tuš kabine, te dni pa bodo začeli tudi s proizvodnjo nove kopalniške opreme, ki je na sejrpih požela veliko pohval in za katero med kupci vlada veliko zanimanje. Zato ni čudno, da je med tujimi partnerji precej zanimanja za vlaganje kapitala v tovarni v Metliki in Radatovičih in verjetno bo Kolpa kmalu postala mešano podjetje.
A. B.

Na robu
družbenih
dogajanj
let Društva invalidov Metlika
Anton Vraničar-Bosec
razpolaga. »S tem denarjem seveda ne moremo narediti kaj prida, ne- y kaj ga bo šlo za organizacijo tega y.
METLIKA - V soboto je Društvo invalidov Metlika proslavilo 15-letnico obstoja. Ta jubilej so proslavili s srečanjem in proslavo na Veselici nad Metliko. Zadnja tri leta je predsednik društva, ki šteje 320 članov, Anton Vraničar-Bosec.
»Večina invalidov v metliški občini je članov našega društva, ki združuje delovne invalide, vojne invalide in civilne invalide vojne. Največ, več kot polovica vseh, je delovnih invalidov. Glavna naloga našega društva je pomoč pri reševanju socialnih vprašanj naših članov, saj je med nami kar precej takih, ki so socialno ogroženi,« pravi Vraničar. Po njegovih besedah društvo pri tem ne more narediti prav veliko, saj jim za to primanjkuje denarja. »Naša največja želja je, da bi nas družba bolj razumela in posvečala več prozornosti in skrbi invalidom. Že tako gre za prizadete ljudi, ki so že po naravi bolj nemočni, poleg tega pa še odrinjeni na rob družbe in dogajanj v nji. V večini primerov so to starejši in v glavnem upokojeni ljudje, ki si sami ne morejo kaj prida pomagati, kaj šele se uveljavljati v družbi.«
Za letos bo metliško društvo od Loterije Slovenije dobilo kakih 40 tisočakov, za kar so iskreno hvaležni, saj je to, kot rečeno, poleg članarine edini denar, s katerim društvo
srečanja ob 15-letnici društva, malo poskrbimo za rekreacijsko dejavnost naših članov, pa delno krijemo stroške izletov.« Zadnja leta pripravijo po dva izleta na leto, in sicer enega px) Sloveniji, drugega pa v tujino, v glavnem gre za tako imenovani turistično-nakupovalni izlet v bližnjih krajih Italije ali Avstrije. »Člani grejo zelo radi na take izlete, a nimajo denarja, da bi sijih lahko privoščili več; društvo za izlet krije od 10 do 20 odst. stroškov. Veseli in hvaležni smo, ker nas ponekod sprejmejo zelo prisrčno in gostoljubno, pri tem naj izrečem poseb-no zahvalo vinski kleti Dobrova v Goriških brdih.«
Pokroviteljstvo nad srečanjem ob 15-letnici društva v soboto na Veselici je prevzel znani obrtnik in podjetnik Julij Brine z Otoka pri Metliki, dobitke za srečelov pa so rade volje prispevala metliška podjetja, zasebniki in trgovine.
A B
!
MINISTRI — Na nedavnem razgo* * * * v® ru novomeških direktorjev z republiški® finančnim in gospodarskim ministrom? Niko Galeša iz Novotehne po stari nav*® opozoril na problem slabe novom<*jf elektrike. »Mi smo kvalitetno Pla‘'*Vi nekvalitetno elektriko zato, da so g0SP®® je, ki so nekvalitetno plačevali, imel' “ bro elektriko. Dolenjska visi na 50"* .dratih’, energetski minister Tomšič? sploh noče priti med nas.« Kaj bi b°r( sporočat, da za napeljavo boljše eleklbf na Dolenjsko ni denarja, je očitno uo®" neje, vsekakor pa vsestransko manj " varno, kar iz Ljubljane.
VODA — Novomeščanka, ki * dolgo čudi visokim računom za porOTE no vodo iz novomeškega vodoszod*«^ vendar ni najbolj čistunska na tem sv^ je zadevo čisto po naključju nedavno^ čistila. Ob odbiralčevem obiskujebu ^ ma sin, ki je od mojstra želel zvedri'' kje ta zabeleži porabljeno vodo. M®ž**\ je bil ustrežljiv, skupni ogled števca P*£ potem pokazal, da mu številke očita® iajo preglavice. Kako bi sicer zapis*1 krat večje številke od dejanskih?
CENIKI — Pretekla topla nedelj* j* zvabila v bazene že precej ljudi. Dekjjv sije tudi zaželel kopanja,je najprej P®*"_ cal v Dolenjske Toplice, da bi pr*®. gajno ne doživel presenečenja. POJ*?? glas na drugi strani mu je razložil, d* panje za 13-letnice stane 25 din. A p^r nost vedno ni vse. Če je punca hotel* bazen, je morala odšteti 50 din. In oS**P brez soka.
V času od 5. do 13. junija so v meški porodnišnici rodile: Frančiška^ iz Šentruperta Aleksandro, lre^* ji cck s Pristave — Primoža, Jerneja Brar erta. Daria KorelecZ
ja — ivano, tua v maoviv, - pgp Italijo, Melita Božič iz Velike?*^ — Mateja, Nada Režek d P > si — Roka, Jožica Marinčič iz — Tomaža, Jožica Muhič s K^jftif 'rha — Darka, Marjeta Franko z j" , - Ditko, Milena Lunder z Dola pr' jeti — Vesno, Marjeta Jesih s Tanče ^ — deklico, Jožica Smolič iz. Korit - x ka, Radojka Brčina iz ČrnomJ deklico.	Qik
IZ NOVEGA MESTA: Marjeti^ peršič iz Cesarjeve ulice 18 —J*J*' jjlt ta Miljanovič iz Na Lazu 13 — ™ j / Andrejka Spudič z Valantrčeveg* ^ Andreja, Vera Železnik z DrcjČeto^ 1 — DavidavAndreja Glavač iz Le ulice 22 — Žiga.
Čestitamo!
Sprehod po MeA
-------------------------
ZA NAJEM PODZEMELJS^
KOPALIŠČA se zanimajo kar	prlj*
stilničarji: Veselič in Kobe iz
ter Kapušin s Krasinca. Vsak od, Lnprr svoj načrt, kaj vse bi se dalo su,n Zflf storiti s kopališčem, na katerega **
v glavnem Črnomaljci, ki so znan' da ne morejo vzdržati na vroče dlje kot pet minut brez pijače. pOP"
V	KRATKEM STA DOBIL* * .fr
ZEMLJU kar dve stavbi novo	t£’
rovž in prastara šola. Zdaj kaže ^ zunanjo podobo stara šola, v k*1® jok jejo učitelji podzemeljske osno.r£)jjO. Bajta je v lasti občine in zlobneži	g po;
bo preteklo še veliko Kolpe, prl Ja®)1 do ometali. »Naj se vidi, kako s® ^fpč oblastniki skrbeli za družbeno 1 ^jjjp natolcujejo in se zlobno režijo z* e kimi šanki.
BAJE IMAJO V GNILIH kaP^s® nih državah točno predpisano, ‘ |td» lahko otroci pred hišami °zir°®' lahko vpijejo v noč. Pri nas fak „1»^ nismo prišli, pa se ne gre čudite ^alij* ja okrog blokov tuli, ijove in s*, jjjb1' mopedi in kolesi, do kodor s* J* fgjlH J
V	DRUŽBENIH STANOVA ^ vse več takšnih, ki ne zmorejo vv#|lj». ** vati stanarin, elektrike ter °^rC,e|j|c0n,, drugi strani pa je presenetljiv® ' gC pce vili telefonskih naročnikov. L* j,cv, J' imeli cvcnka za plačilo p11 s |et®\^ prav nič ne moti, pomembno
gredo s časom naprej. Tip>e"° razmišlianie
jmomaljski drobir
KRES Z republike so v občine podan	0 tem’ kako naJ proslavijo
da k M^ drugim naj bi kurili kresove, nnm!- v’^el' tuc*‘ vesoljci. Toda v Čr-°™ju se sedaj boje, kaj bo, ker so kres ročih j k preceJ Prej- preden so jim spo-„	’ ™je "apočil dan D. Toda, da ne bo
^Porazuma, ne boje se toliko, kakšna p. bl jih utegnila doleteti iz slovenske .tanice, ampak, da so vesoljci njihov
jitvenega ' *U*S zamenja*' “ osamosvl> ^-jfPLOMATSKA — Menda je v Čr-netu i™ preceJ porasla priljubljenost Zvo-tbnr, van“®iu, poslancu v republiškem °f*n- Odkar so ljudje zvedeli, da •neliste' pos*anc' dobili diplomatske poti k«it'	m.uPrav gotovo ne gre zameri-
trebn111 °'‘56 ne ve- Kdaj bo človek popa-: . Kavo, pralni prašek, toaletni ^'n “Uge življenjsko potrebne in ne-Ol^djivc dobrine iz tujine.
|j na Je i — Črnomaljci so povabi-•»stnibJ^f"^ ^vodnika iz Velenja, jim j. Podjetja za kemijski inženiring, ki Poslu ""i c*ruKim povedal, da v Ameriki dobičl' r "“jnspeSneje in z največjim odnaH^-k1 "rma- ki se ukvaija z reciklažo Amer,l surov'n Lahko bi rekli, da so tonu' anc' 'n z "jimi Navodnik odkrili la naj ■ °’ Mj80 v Črnomlju že dolga le-tva m predstavniki dragatuškega druš-tem n.V.ai?,V0 okolja z Rajkom Štefaniji Potr g U prediagali, naj bi komunalci, nje jrneC,Ujej° Precej prostora za odlagali, J unijskih smeti, le-te tudi reciklira-munala«!,8korist.vsaj dvojna. Tega Ko i izgubo* 01 s,or'*a- še vedno pa posluje
Mine iz Kočevja
so KOLESA IN MOPEDI '0 razlize •!nsk' skupščini je uskladiščenih di k n!h najdenih koles in trije mope-dokažei j Jih lahko dobijo vrnjene, če Sicer j0;™ so prav oni njihovi lastniki, na najavi'^ozila1X1 obiiaju Proda-
VarnicDRVrARN,C LOKALI — Iz dr-nov0 ,,na l r^u Zbora odppslancev (za Preure,r,Vb°j kodo naredili 7 lokalov.
RA?D^na c*e*a so -se že začela, je 12 ra	KIOSKE Razpisanih
lev ki(r.nih 'okacij po Kočevju za postavijo po-. ov jra razne obrti. Pri tem Kočevski. ma Novo mesto. Kioski bodo tipa
K'dn4evARN,° KRIŽI§ČE — Križišče iiisotn n^,n 4 ^Janške ceste je nevarno treba, l , 0sto nesreče. Urediti bi ga bilo P°meni ! ^teva varen promet. To pa gostj|Qo’ p3 ™ a*° tre^a vsaj bivšo ^traianJK8' pa b* P°^r*i tu še nekaj n°vj tr ‘ ^vb, bi pridobili prostor za
kRNI T. Koievje je eno
jfojiSki zobotrebci)
n^JKALO ASFALTA? Prekopa-tiiši v p”0 asfaltirano cesto pri Johanovi fal'om K T'50 Popravili in zalili z as-\dabi» vf- P®* ^Je zmanjkalo materia-Pri odcg23 11 Jare^ Pr> OniČevi hiši pa tudi janaliza^ M ^rovado, kjer gre pod cesto ■>reOa. do nove čistilne naprave, ribnijkj ^1*1nanovo asfaltiranih cest je
'N MOPED SHOW — Minuli na radj,.^.v sredo moral začeti ob 11. uri vseh zb,, MoPed show, v Ribnici pa seja s'h Se bo[OV finske skupščine, kije vča-PreloieJ 23 kavna. Seja je bila za eno uro ^bibila,bi zbrali dovolj delegatov, k. pa	a cpčcn tudi zbor združenega de-
rdrujen n* uspelo. Za nesklepčnost zbora A'°jzČpfa ^e*a le njegov predsednik nijjelep i k •akoj našel opravičilo: Zu-dela s,,P P®” in delegati zbora združenega *rfs delavni.
^banjške
iven
i‘Vt°moh j -LA — Neka oseba je kupila [Palnostj' Preden so uredili vse for-i toik J ,V/Ve.z's Prepisom vozila, je novi Hama • '* Položnico za plačilo radij--ierrio ^ nme. Račun vsekakor lahko šte-Prispe). Prvovrstno presenečenje, saj je avi°m0b rJCmu bober teden po nakupu °8lasj| ! ® Poleg tega pa se pri kupcu ni Popisal ! r ’ K' bi ga kaj vpraševal ali bi >Xoba,dlJsk' sprejemnik v kupljenem Nnib J ? ^e pravi, da mreža raz.no-"V v°nljačev še vedno deluje brcz-
Jj*je	PISMA — Govori se,
a°bje “vinskem prostoru nastopilo ob-esl)0ncii.Onimn'b pisem. V tovrstno ko-fcden qj n«;0 sodi pošta, ki jo je prejel f1,9 eni ,^!ekalov občinske skupščine, ki ,UsU pr:	sej vprašal o borčevskem sta-
fa Pisca i,ravn‘ku. Pismo kaže na možne-r^ardi' - lsanje namreč delegatu očita be-‘°v, kari'’ preteklost njegovih sorodni-Dbp.Pa kažejo poizvedovanja.
^ka d, ^ — Drevo pri spomeniku Fri-bcep. arage v Trebnjem seje prek polo-^Onarju S')°'ln t0 ravno sedaj, ko bo mi-% J| sk°rajšnja okrogla miza pove-Hsna rv Klenda ja ni v ozadju sušenja pkatj - j*botaža, in sicer v tem smislu, da %b n, arag°vih ideoloških ali antropo-^•henxSPr°lnikov okrasno drevo pri 'ku zalil s slano vodo ali podob-5^^^^^^jšin^pripiavkonv^
^PU^-pkgOilavije se ne bo nihče od-v gfe^^ov,enija ne. Le kam pa


m
il
IZ NlkŠIH OBČIN
lili«
IZ NtkŠIH OBČIN
S
Bodo po izgubljenem letu shodili?
V Integralu, ki jim lansko leto v Sapu ni prineslo nič dobrega, se poskušajo znova ____postaviti na noge — Ukinitev tovornega prometa, razvoj turizma
ČRNOMELJ — Nekdanji črnomaljski Integralov tozd Promet in delavnice je lani postal Sapov profitni center, ki ni imel nikakršnih pooblastil. Leto je bilo za Črnomaljce poslovno izgubljeno, v njem so veliko izgubili in prineslo jim je nemalo škode, letos, ko jim je uspelo izsiliti drugačno organiziranost, pa morajo zopet graditi vse znova. Pod novim imenom, kot Integral Promet, turizem in delavnice Črnomelj, d.o.o., se zavedajo, da vseh sprememb ni moč opraviti čez noč, najprej pa se želijo čim bolj prilagoditi zahtevam današnjega časa ter racionalizirati delo.
Seveda je podjetje z novim imenom podedovalo lanske poslovne probleme, kijih takrat niso mogli rešiti, saj v Sapu za to ni bilo pravih možnosti. Najpoglavitnejše težave so pereča nelikvidnost in insolventnost, programska nedorečenost poslovnih dejavnosti, infor-macijsko-organizacijska nedorečenost ter reševanje presežka delovne sile. Tudi zaradi vsega tega plače v Integralu nimajo nikakršne prednosti. Prav nasprotno, izplačujejo jih kar s poldrugim mesecem zamude.
Osnovni poslovni program in nosilec razvoja v črnomaljskem Integralu ostaja potniški promet s turizmom, ki ga
nameravajo letošnje poletje še racionalizirati. Potniški promet bodo prilagodili tržnim razmeram in spremenjeni migraciji potnikov. Vedno pomembnejšo vlogo v podjetju pa dobiva razvoj turizma. Tako sta se letos črnomaljski in karlovški turistični poslovalnici pridružili še metliška in novomeška, rezultate propagande pa pričakujejo šele v prihodnjih letih, v turistični dejavnosti ne načrtujejo zmanjševanja števila zaposlenih, zato pa v delavnicah, ki so dopolnilo osnovnemu programu, saj so v tej dejavnosti tržne možnosti veliko slabše. Za zaokroževanje storitev v delavnici je že pripravljen program, v ka-
Stopili so v korak s časom
Črnomaljci želijo, da se Gospodarska zbornica bolj _____posveti Beli krajini — Se preveč zaprti
ČRNOMELJ — Pretekli teden so na tukajšnjem izvršnem svetu pripravili sestanek z direktorji družbenih podjetij ter s predstavniki drobnega gospodarstva, na katerem so sodelovali predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Medobčinske gospodarske zbornice ter kemijskega inženiringa »Navodnik« iz Velenja.
Področje dela Janeza Navodnika je izključno plastika, zato je zbranim dokazoval, kako so programi plastik najmanj ekološko obremenjujoči, seveda pa jih moramo po uporabi reciklirati. Prav zato bi se slovensko gospodarstvo moralo prestrukturirati v polimere. Marjan Stele iz Gospodarske zbornice
Nasilje v ljudeh in nad njimi
Raziskovalci v Trebnjem
TREBNJE — Julija bo v občini Trebnje Sociološki raziskovalni tabor Trebnje 91, ki ga pripravlja Sociološka katedra pri ljubljanski Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Letošnji sociološki tabor pomeni nadaljevanje mirovnih taborov na območju občine lani in leta 1989 in se hkrati naslanja na izsledke raziskovalne naloge Trška naselja v Mirenski dolini, ki jo je kot absolvent arhitekture naredil Renato Repše. To dvoje bo kakih 20 udeležencev letošnjega tabora lahko smiselno povezalo spričo nasilja, ki kot raziskovalna tema nastopa tako v omenjenih taborih kot v Repšetovi nalogi in ki ga imajo namen ugotavljati in preučevati tudi letos. Na Sociološkem taboru Trebnje 91 bodo tako ugotavljali, do česa je pripeljala dosedanja razvojna politika območje trebanjske občine, in dokazovali, daje bila nasilna tako do prostora kot do ljudi. Pri tem naj bi analizirali tudi »strukturo moči«, ki je dopuščala ali vsiljevala tako politiko. Udeleženci bodo raziskovali predvsem v Trebnjem, Šentrupertu, Mokronogu in na Mirni.
V skupini, ki pripravlja tabor, so mag. Mitja Hafner Fink, mag. Stojan Sorčan, dr. Danica Fink Hafner, dr. Pavle Gantar in mag. Drago Kos. Z njo sodeluje tudi Marko Kapus iz Mokronoga.
L. M.
Slovenije pa je predstavil informacijski sistem Gospodarske zbornice ter poudaril, daje Slovenija edina v Jugoslaviji, ki ima dobro informacijsko povezavo s svetom, čeprav se GŽ še vedno prepočasi prilagaja tržnim razmeram, tudi zato, ker je predolgo časa spala. Vendar GZS pokriva vsa osnovna informacijska področja, a žal v slovenskih podjetjih te informacije še vse premalo uporabljajo. Da bi jih spodbudili, jim jih na zbornici nudijo po zelo ugodni ceni. Stele je apeliral na Črnomaljce, naj ustanovijo center, ki bi zbiral in posredoval informacije po Beli krajini.
Predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Anton Horvat je priznal, da so informacijsko preveč zaprti. Sicer pa bo v občinsko skupščino v kratkem prišel osnutek odloka o ustanovitvi agencije, ki bi zbirala tudi informacije o podjetjih. Pri navezovanju stikov z zdomci pa bodo izkoristili tudi Svetovni slovenski kongres. Eden od članov izvršnega sveta je opozoril, da imajo Belokranjci sicer veliko idej, da pa manjka korak do njihovih uresničitev. Tudi zato, ker ni kadra in ustreznih ustanov, zato naj bi Gospodarska zbornica nekoliko več pozornosti posvetila Beli krajini.
M. BEZEK-JAKŠE
terem je predvideno, da se bosta dva delavca prekvalificirala v voznika avtobusov, pet pa jih bo dobilo odločbo o prenehanju delovnega razmeija.
Velike težave so imeli v tovornem prometu, sa jim je v prvih treh mesecih uspelo izterjati le četrtino fakturirane realizacije. Odločili so se za ukinitev te dejavnosti. Voznikom so ponudili odkup vozil. Za to možnost seje odločilo 10 voznikov, od katerih jih bo 8 opravljalo obrt v črnomaljski občini, 2 pa v BiH, medtem ko se je eden odločil za kmetovanje. Zmanjševanje obsega dejavnosti p« je narekovalo tudi zmanjševanje režijskih služb.
M. BEZEK-JAKŠE
KAKO PRIDOBITI OBRT
ČRNOMELJ — Na tukajšnjem oddelku za družbeni razvoj so pripravili okvirna navodila in informacije za pridobitev obrti. Poudarek so dali predvsem pregledu pogojev za izdajo obrtnih dovoljenj (podrobne informacije je moč dobiti pri referentki za obrt, gostinstvo, turizem, trgovino in cene Silvi Šober) ter davčnim olajšavam (informacije nudi direktor Uprave za družbene prihodke Drago Ladešič). V gradivu so navedene tudi prostorske možnosti za razvoj obrti in drobnega gospodarstva v črnomaljski občini (informacije dajejo referent za urbanizem, gradbeništvo, komunalne in prometne zadeve Peter Ambrožič, referent za premoženjskopravne zadeve Martin Vrščaj ter referentka za plan in analize Mojca Stjepa-novič) in možni viri financiranja drobnega gospodarstva (informacije daje Mojca Stjepanovič).
Gorenje: stroji bodo čez poletje stali
Doma 165 delavcev
ČRNOMELJ — 11. junija je ostalo doma 165 delavcev črnomaljske poslovne enote Kompresorji, ki spada v sistem Gospodinjskih aparatov Gorenja. Brez dela so torej ostali vsi razen nekaterih, ki opravljajo inventure in vzdrževalna dela. Najprej bodo izkoristili kolektivni dopust, potem pa bodo prejemali 80-odst. plačo. Znova naj bi stroji v črnomaljskem Gorenju stekli čez dva meseca in pol, torej v začetku septembra.
Kot je povedal vodja poslovne enote August Sušeč, so morali poslati delavce domov zaradi zastoja 'v proizvodnji. Doslej so črpalčne dele za kompresoije kupovali pri Danfossu, ki pa jih je prenehal proizvajati. Poslej naj bi Črnomaljce zalagala s temi deli Rotomatika iz Špodnje Idrije, ki pa ni dovolj hitro reagirala. Zato sije Gorenje moralo poiskati novega dobavitelja iz Brazilije, vendar naročnega blaga ne more dobaviti takoj, ampak bo potrebno počakati do konca avgusta. Toda tudi takrat bo dela le za 80 ljudi, ostali pa bodo začasni tehnološki presežek. Zaposlitev naj bi našli v novih programih. Po Suščevih besedah so ti programi v Gorenju že pripravljeni — gre za proizvodnjo magnetnih tesnil in žični program — in bi lahko začeli proizvodnjo precej hitro, če bosta občina in republika zagotovili potreben denar.
M. B.-J.
Podjetja prikrajšala delavce
Podjetja v stečaj, delavci pa brez odpravnin, jubilej-nih nagrad in drugih pravic, ponekod celo brez plač
KOČEVJE — V Kočevju je vedno več ljudi brez dela ali na čakanju, ker so podjetja v stečajnem postopku ali pa zmanjšujejo število zaposlenih. Vedno več posameznikov ali sindikalnih organizacij oz. skupin prizadetih članov podjetij išče pravno pomoč pri sindikatu. Predsednik kočevske podružnice Svobodnih sindikatov Slovenije Ivan Bradač nam je na naša vprašanja odgovoril tako:
Komu kadrovsko stanovanje?
Politika dodeljevanja se bistveno spreminja
RAČUN
ZA KERMČEVE
TREBNJE — Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto je v trebanjski izpostavi na pobudo Centra za socialno deio Trebnje odprla poseben račun za pomoč Kerm-čevim iz Bogneče vasi pri Trebelnem, ki obnavljajo hišo. O adaptaciji stavbe in zagnanosti Marije, Aleša in Darinke Kermc je nekoliko poročala tudi zadnja Priloga Dolenjskega lista. Vsi, ki bi želeli z denarjem pomagati Kermčevim, lahko sredstva nakažejo na omenjeni račun pri trebanjski banki, katerega številka je 52100-620-107--05 1971115-210633.
KOČEVJE — Družbena kadrovska stanovanja bodo poslej dodeljevali le uslužbencem javnih služb (šolstvo, zdravstvo itd.), in še to le tistim do 35. leta starosti. Tako predvideva Pravilnik o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj, o katerem so razpravljali na zadnji seji občinskega izvršnega sveta.
Nekateri razpravljavci so menili, naj bi bili upravičeni do teh stanovanj tudi zaposleni v družbenem in zasebnem gospodarstvu ali pa da bi bili zaposleni v gospodarstvu upravičeni do teh sta-
• Trenutno pa je v občini dograjenih 8 kadrovskih stanovanj, ki še niso vseljena. Na osnovi prošenj in ocen pa je do njih upravičeno okoli 100 kandidatov. Kar 4 do 5 teh stanovanj pa bi potrebovala samo šola.
novanj vsaj v izjemnih primerih. Odgovor je bil, da bodo podjetja lahko pač sama za svoje potrebe gradila stanovanja. Gotovo pa je na mestu tudi ugotovitev, daje kočevsko gospodarstvo v velikih težavah, da so nekatera največja podjetja v stečaju, drugim pa ta ukrep grozi, in da torej nimajo denarja niti za poravnavo drugih obveznosti, ponekod zmanjkuje denarja celo za plače, in torej ni posebnih možnosti, da bi namenjala denar v svoje stanovanjske sklade.
Razprava o kadrovskih stanovanjih pa je skoraj odveč, seje izkazalo v nada-
KDO BO
PODPREDSEDNIK?
RIBNICA — Poročali smo, da je podpredsednik občinske skupščine Ribnica Franc Mihič odstopil. Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, kije bila 12. junija, pa o njegovem odstopu in nameravani izvolitvi novega podpredsednika sploh niso mogli razpravljati in odločati, ker zbor združenega dela ni bil sklepčen. Zaradi takega položaja so se dogovorili, naj bi podpredsednik Mihič v 14 dneh dokončno premislil in se odločil, če vztraja pri odstopu ali pa ga umika. Če bi pri odstopu vztrajal, bi bilo v kratkem potrebno spet sklicati sejo.
ljnji razpravi in pojasnjevanjih. Isti denar, ki bo zbran za gradnjo kadrovskih stanovanj, bo šel tudi za subvencioniranje stanarin tistim, ki plačila stanarine sami ne bodo zmogli. To velja tako za stanovalce v družbenih kot v zasebnih stanovanjih. V gospodarsko šibkih občinah, med katere sodi tudi kočevska, pa denar tega sklada ne bo zadoščal niti za subvencije, za gradnjo stanovanj pa sploh ne. Po sedanji oceni v kočevski občini v naslednjih desetih letih ni možnosti, da bo zgrajeno kakšno kadrovsko stanovanje.
J, PRIMC
Sindikat zastopa pred sodiščem večje število delavcev Itasa v sporu s svojim podjetjem, ki je v stečajnem postopku. Delavci zahtevajo, da jim Itas izplača, kar jim po predpisih gre, se pravi odpravnino, jubilejne nagrade in nagrade za inovacije. V prehodnih razgovorih pred sodiščem je predstavnik Itasa na nekatera plačila že pristal, na druga pa še ne, zaradi česar bo potrebna razprava pred sodiščem.
Podobno je z nekaterimi delavci Zidarja, kije tudi v stečajnem postopku. V tem primeru gre za dve ločeni zadevi, in sicer za plačilo osebnega dohodka za marec, dodatkov, regresa za prehrano in prevoz ter ločeno za jubilejne nagrade in odpravnino. V tem primeru občinski SSS zastopa tudi tiste bivše Zidarjeve delavce, ki niso člani njihovega sindikata.
Za pomoč prihajajo prošnje tudi od drugih skupin delavcev. Zelo se je povečal tudi obisk pri pravni posvetovalnici SSS, ki deluje vsako sredo od 17. do 19. ure. Po nasvet prihaja tisti dan po 10 do 15 ljudi, in sicer predvsem o pravicah iz delovnega razmerja in kolektivnih pogodb, še posebno zaradi odpustov z dela, o nadomestilih in drugem.
J. PRIMC
Najemnine dražje
Zakaj so najemnine v ________Nami višje?__________
KOČEVJE — Najemnine poslovnih prostorov bodo višje. Sklep o tem je sprejel na zadnji seji občinski izvršni svet. Doslej so bile najemnine razdeljene v tri kategorije, višina pa je bila odvisna od lokacije in dejavnosti. Zdaj bo najemnina poslovnega prostora odvisna le od lokacije. Najdražja bo v ožjem delu mesta, ki bo zajemala območje mesta Kočevje med Cankarjevo cesto, Tomiščevo cesto, Roško cesto, Reško cesto, ves Trg zbora odposlancev in obe strani Ljubljanske ceste.
V drugi kategoriji najemnin bo ostalo območje krajevne skupnosti Kočevje-mesto. V tretjem območju so krajevne skupnosti okoli mesta Kočevje, v četrti pa ostale podeželske krajevne skupnosti.
Z ozirom na prvotni predlog so člani izvršnega sveta menili, da je treba območje prve kategorije razširiti, poleg tega pa, naj bodo najemnine v prvem območju (centru mesta) še višje, kot so bile predlagane, zato pa na podeželju nižje.
Utemeljevalci predloga o zvišanju najemnin so zatijevali, da so na primer najemnine v Novem mestu in Ljubljani še neprimerno višje. Nasploh pa so opozarjali, da so najemnine, kijih zaračunava za oddajanje poslovnih prostorov Nama, okoli 10-krat višje od sedaj veljavnih najemnin, ki jih je zaračunavala Stanovanjska skupnost, in da jih je torej potrebno krepko povišati in se bolj približati Naminim. Nihče izmed razpravljavcev pa ob tem ni povedal, daje v najemnini Name zaračunana tudi razsvetljava, kurjava, čiščenje prostorov, kidanje snega, pomivanje oken, čiščenje okolice itd., kar vse bo moral najemnik lokalov, za katere velja novi sklep občinskega izvršnega sveta, še posebej plačati.	j. p.
SPREJELI LE KAZNI
RIBNICA — Od predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odstranjevanju smeti in drugih odpadkov sta zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Ribnica (zbor združenega dela ni bil sklepčen) na zadnji seji, 12. junija, sprejela le osmo poglavje, ki govori o kaznih. Dosedanje kazni za te prekrške so bile zaradi inflacije že za okoli 100-krat prenizke. Prav o kaznih pa so bila izražena v razpravi tudi zelo različna mnenja. V načelu so nekateri menili, da so predlagane kazni prenizke, drugi pa spet, da kazni niso vzgojne in da je potrebno ljudi z raznimi drugimi sredstvi (tudi objavami člankov v časopisu itd.) osveščati, da kazni ne bi bile potrebne. Izražena so bila tudi mnenja, da je treba zvišati predvidene kazni za odgovorne osebe, znižati pa za pravne osebe. Posebno pozornost zaslužijo predlogi, naj bi natančneje določili, kdo je dolžan zbirati posamezne nevarne odpadke.
SREČANJE KMEČKE ZVEZE
TREBNJE — Trebanjska podružnica Slovenske kmečke zveze-LS bo orgaizirala 29. junija ob 14. uri v Lanšprežu pri Mirni družabno srečanje svojih članov. Da bi dali srečanju poleg zabavnega še svečano vzdušje, so organizatorji povabili v Lanšprež tudi Ivana Omana in dr. Jožeta Pučnika.
Brez jasnih navodil in denarja
Normativni nered peha zdravnike v zadrego, kako naj ravnajo z bolniki — Skrom-____ne zaloge zdravil — Kateri zdravniki bodo v Trebnjem tudi v bodoče?
TREBNJE — Medtem ko republiško zdravstveno ministrstvo in druge področne ustanove narekujejo racionalizacijo v zdravstvu, še niso izdelale normativov za tovrstno varčevanje. Zato bolnišnice in zdravstveni domovi ne vedo natančno, kako naj ravnajo, da bodo trošili v nakazanih okvirih in hkrati ne pregrobo posegli v zdravstvene pravice.
V trebanjskem zdravstvenem domu, kot nemara v večini podobnih ustanov, so se spričo normativnega nereda v slovenskem zdravstvu in pomanjkanja denarja že lotili lastnih razmer. Tako izplačujejo denarno nadomestilo za prehrano do 40 din na dan. Potne stroške poravnajo zaposlenim do 1.520 din mesečno, več dajo samo trem zdravnicam, ki se v Trebnje vozijo iz Ljubljane in pomenijo za zdravstveni dom deficitaren kader. Osebje nima nadur, razen v reševalni službi, ki dela neprekinjeno. Varčujejo, ker pač nimajo dcnaija, tudi pri zdravilih. Pogosto ne dosegajo niti predpisanih minimalnih zalog medicinskega materiala, poleg tega pa redno spremljajo porabo zdravil na zdravnika. Varčevanje se pozna tudi pri izobraževanju, posebej pri specializacijah, katerih število so omejili na dva, kot pravi Ana Bilbija, direktorica ZD Trebnje.
Nič ne kaže, da bi zdravstveni dom v
prihodnje posloval lažje. Iz republiške uprave za zdravstveno varstvo je že dobil dosti zanesljiv namig, da mu bo država dala za skoraj četrtino manj denarja kot lani. V takih poslovnih težavah bi
Ana Bilbija
se lahko zgodilo, da trebanjski zdravstveni dom ne bo mogel širiti storitev, na primer z obiski psihiatra. Spričo ne-obetavnih razmer v celotnem dolenjskem zdravstvu pa je možno celo ukinjanje obstoječih storitev. Primer je
• Očitno se republiške ocene o neškodljivem poseganju v zdravstvene pravice razhajajo z mnenji zdravnikov »po terenu«. V trebanjskem zdravstvenem domu so prepričani, da je velika večina ljudi, ki prihajajo k zdravniku, res in ne namišljeno bolnih. Če republiški strokovnjaki razmejujejo zdravje in bolezen drugače, bi morali to že enkrat tudi jasno povedati, da bi zdravniki znali »prav« ravnati.
očesni zdravnik, ki zdaj v Trebnjem dela ob torkih popoldne. »Če bo okulist samo v Novem mestu in bo treba nanj dalj čakati, bo to slabo tudi zaradi sestave pacientov. Med čakajočimi na okulista je namreč velik odstotek otrok,« pravi o trebanjskih razmerah direktorica Ana Bilbija.
M LUZAR
DOLENJSKI UST
1
IZ NKŠIH OBČIN
mi
IZ NKŠIH OBČIN
Nad zaostalost samo s kulturo
Bo tudi glasbena šola prisiljena v tržno obnašanje, elitne oddelke za globoke in ______manj kakovostne za plitke žepe? —Odločitev bo republiška
BREŽICE — Glasbeno Solo Brežice bi po 300 učencih smeli uvrstiti med večje Sole v občini, pa vendar se vanjo v zadnjih desetletjih ni vlagalo. Medtem ko so se na podeželju gradili tudi predimenzionirani Šolski prostori, za tristoletno stavbo sedanje glasbene Sole občina ni imela posluha. Šola je zato ves ta čas morala za vzdrževanje stavbe namenjati lasten denar, ali Se bolje, denar starSev.
Zaradi nevzdržne vlage so bili prisiljeni zapreti tri učilnice ter jih izolirati. Pa še celo za tak poseg so se po besedah ravnatelja Darka Kaplana morali zagovarjati pred občinsko oblastjo, češ kako lahko vlagajo v tako težkih časih. »Na nas pritiskajo, naj se tržno organiziramo. Prav lahko bi pripravili več različnih programov po kakovosti in po cenah, vendar je to za zdaj protizakonito, zato je zadnji čas, da se problem reši na republiški ravni. Medtem ko se delo v osnovnem šolstvu natančno spremlja, naši šoli samo odmerijo sredstva, nakar nikogar več ne zanima, kaj in kako delamo,« pravi Kaplan.
Brežiška glasbena šola se je v preteklosti preživljala s pomočjo 18-odst. samofinanciranja, z letošnjim januarjem pa se je ta odstotek kar podvojil. Posebna težava je v tem, ker delo in število oddelkov zastavijo že septembra. Ko jim potem po novem letu zmanjšajo predvideni priliv, se znajdejo v škripcih. Ker do dodatnih sredstev lahko pridejo samo s povišanjem šolnine, so prisiljeni
ODPRTI TELEFON
Otroci, starši, mladostniki, odrasli, ostareli in vsi drugi, ki se želijo z nekom pogovoriti o stvareh, kijih težijo, zaradi katerih so osamljeni, ogroženi in ne vidijo izhoda, so tudi v Posavju dobili odprti telefon. Na številki 61-790 se bodo vsak ponedeljek med 15. in 18. uro z njimi pogovaijali strokovnjaki posavskih centrov za socialno delo. Poskušali bodo pomagati in vsakemu svetovati osebo ali institucijo, na katero se lahko obme. Zato pozivajo: »Ne oklevajte, ne skrivajte težav v sebi, ampak pokličite!«
Koncertni maraton v Sevnici
Za samostojno Slovenijo in 40 let tabornikov
SEVNICA — V počastitev osamosvojitve Slovenije in 40-letnice taborniškega Odreda treh smrek (OTS) iz Sevnice priredita občinski odbor sevniške liberalnodemokratske stranke in taborniški OTS v petek, 28. junija koncertni maraton pod skupnim naslovom »Samostojna Slovenija.«
Na prireditvi, ki se bo pričela ob 18. uri pred taborniškim domom v Sevnici, kjer je bilo doslej prizorišče številnih rock »fešt«, naj bi se do približno 2. ure zjutraj zvrstilo okrog 10 ansamblov in posameznikov, med njimi so najbolj zdani Panda, Kalifornija, Rdeči baron, B. W. Wolf, Veronique in Aleksander Jež. Verjetno bodo prišli tudi Avtomobili in Biga Ben. Spored, ki ga bo neposredno prenašal sevniški radio, bosta vodila znani imeni priljubljenga radia Ga-ga Sašo Hribar in Saša Einseidler. Poglavitni pokrovitelji koncertnega maratona »Samostojna Slovenija« pa so sevniška občinska skupščina, Lisca in Jugotanin.	p p
56,6% BOŠTANJČANOV ZA SAMOPRISPEVEK
BOŠTANJ — Preteklo nedeljo so se v boštanjski krajevni skupnosti na referendumu krajani odločili za uvedbo 1,5-odstotnega samoprispevka za naslednjih pet let. Od 2000 volilnih upravičencev jih je glasovalo kar 91,9 odstotka, za samoprispevek se je opredelilo 56,6 odst., proti je bilo 33,8 odst. upravičencev, neveljavnih glasovnic pa je bilo za poldrugi odstotek. Najboljši izid so zabeležili na Konjskem, kjer seje kar 903 odst. krajanov odločilo za podaljšanje samoprispevka, najslabšega pa na Šmarčni, kjer so oddali le 35,4 odst. glasov za samoprispevek, s katerim bodo Boštanjčani posodobili oz. zgradili številne ceste, vodovode, brv čez Savo, napeljali plin do številnih gospodinjstev itd. Spomnimo naj, da živi v KS Boštanj 2650 prebivalcev, po površjni pa obsega ta krajevna skupnost kar šestino ozemlja sevniške občine.
z njim presenetiti starše sredi šolskega leta.
Zaenkrat na šoli nimajo težav z vpisom, toda večje samoflnanciranje in pri-
tisk na šolnino bi lahko odvrnila marsikatere starše. »In kaj bi pridobili z manjšim vpisom?« se vprašuje ravna-
• Mnogi pozabfjajo, da tudi uspehi glasbene šole oblikujejo sliko občine. Brežiška šola ima na primer enega najmočnejših oddelkov harmonikarjev v Sloveniji, poleg qjega pa še zelo kakovosten klavirski oddelek. Njihov harmonikar Daniel Ivša, ki zdaj obiskuje srednjo glasbeno šolo, seje uvrstil na prvo mesto na republiškem tekmovanju in bil drugi na zveznem. Posebno presenečenje letošnjega leta je drugošolec Uroš Vučanjk iz Dobove, ki seje z nenavadno glasbeno zrelostjo prikupil komisiji na mednarodnem tekmovanju v začetku meseca v Pulju. V umetnosti igranja na harmoniko seje pomeril celo s pet let starejšimi glasbeniki in si prislužil
nagrado.
drugo
Darko Kaplan
telj. »Proti primitivizmu in zaostalosti se lahko borimo samo s kulturo in ustvarjalnostjo, nikakor pa ne s puško.«
B. DUŠIČ-GORNIK
aGrcriacveue
Froizvoorua n Treovina catez po
Ruski otroci na okrevanju v Nerezinah
Slabo zdravstveno _________stanje_________
KRŠKO, NEREZINE — Večja skupina otrok iz Rusije in Belorusije, katerih domovi so do 300 km od jedrske elektrarne Černobil, že od konca maja biva v Sloveniji. 47 izmed njih jih skupaj s sedmimi spremljevalci preživlja te dni v Nerezinah, v naselju Počitniške skupnosti Krško. Okrevanje ob molju s programom medicinskega oddiha šole zdravega življenja, s tečajem plavanja in karateja ter predvsem z mnogo gibanja so jim omogočili generalni sponzor Nuklearna elektrarna Krško ter še številna druga posavska podjetja, obrtniki, Območna organizacija sindikata in občina Krško.
Organizatorica te akcije je Zveza prijateljev mladine Krško, medtem ko gre veliko zaslug pri iskanju sponzorjev strokovni delavki v sekretariatu za družbene dejavnosti občine Krško, Vidi Ban. Černobilski otroci bodo v Nerezinah še do 27. junija in organizatorji upajo, da se bo ob primernem sedemnajstdnevnem programu njihovo zdravstveno stanje izboljšalo. Takoj po prihodu jih je namreč pregledala dr. Gabriela Pleško — Gorenc in ugotovila, da je večina otrok telesno slabo razvitih, da imajo slabo telesno držo, obolenja kože, dihal, gibal in ščitnice ter da so mnogi tudi podhranjeni.
B. D.-G.
Čisto okolje terja 93,2 mio USD
Vidmov ekološki program se je uvrstil v slovenski projekt, ki ga bo z ugodnimi ______krediti podprla tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj
KRŠKO — Tovarna Videm iz Krškega je v preteklosti že vložila 35 milijonov dolaijev v ekološko sanacijo proizvodnje, vendar pa jo stari grehi še vedno uvrščajo med nqjvečje slovenske onesnaževalce. Do začetka 70-tih let je namreč neusmiljeno širila proizvodnjo na račun povečevanja onesnaževanja okolja, zato seje morala lotiti celovite ekološke sanacije, ki jo zahtevata tudi vodnogospodarska inšpekcija in sekretariat za varstvo okolja.
Vidmov ekološki projekt je ocenjen zagotoviti pri drugih tujih bankah.
I,a„.93,21mil!j°?a m zaJema ek°" Sredstva slovenskega ekološkega pro-loško tehnološko sanacijo proizvodnje jekla bo mogoče črpati v letih celuloze ter sanacijo vode, zraka in hru-	1993—96. Za izvedbo ekološko-tehno-
pa. Z njim so se uvrstili v ožji izbor za skupni slovenski projekt ekološke sanacije. Ravno pretekli teden so predstavili problematiko tovarne in njen ekološki projekt predstavnikom republiškega sekretariata za varstvo okolja.
Slovenski ekološki projekt bo eno leto pripravljala tuja firma, ki bo preveri-
• Kot je povedala Kristina Mahne, vodja razvojne službe, ki vodi ekološki projekt v Vidmu, bodo te kredite pridobili za biološko čistilno napravo in delno tudi za izgradnjo turboagregata na plin. »Seveda moramo vedeti, da sama čistilna naprava ni dovolj. Še pred njo moramo razbremeniti vodo in zrak pri tehnoloških procesih in zamenjati belilna sredstva. V krajšem času se bomo lotili predvsem naložbe v novo nadomestno belilnico, v tem času pa se bo že videlo, kgj bo z našim projektom, ki gre v preverbo upravičenosti. Če za tehnološke ukrepe v proizvodnji celuloze ne bi dobili kreditov od Mednarodne banke, pa bomo ravno zaradi njene udeležbe pri čistilni napravi mnogo lažje dobili kredite drugih tujih bank. Osebno mislim, da je to za našo tovarno najboljša priložnost za primerno ekološko sanacijo, brez katere v prihodnosti ne bo mogoče poslovati. Če bomo dobili ugodne kredite, bi lahko projekt uresničili do konca leta 19%.«
la že obstoječe ekološke programe podjetij iz ožjega izbora in naredila študijo o upravičenosti vlaganj. Ta je seveda poleg rentabilnosti poslovanja pogoj za uresničitev projekta, pri katerem bo kar 40 do 60 odst. stroškov z ugodnimi krediti pokrila Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Do 30 odst. naj bi v posamezne projekte vložil ekološki sklad Slovenije, najmanj 10 odst. bo potrebnih lastnih sredstev, medtem ko bo manjkajoča sredstva vodstvo slovenskega ekološkega projekta poskušalo
PODELIJO PRIZNANJA
KRŠKO — Danes ob 19. uri bodo v mali dvorani tukajšnjega delavskega kulturnega doma podelili letošnja najvišja občinska priznanja. Podelitev sodi v okvir sklepne slovesnosti v počastitev krškega občinskega praznika. Ob podelitvi bo kulturni program, večer pa se bo nadaljeval s prijateljskim srečanjem.
loških ukrepov bodo potrebovali 35 mi-
G
Uspešen nastop krških plesalk v Litiji
četrte za pokal države
KRŠKO — Članice mladinske plesne skupine »Divi« so zelo presenetile kolege v svojem plesnem društvu »Videm« iz Krškega. Suzana Kos, Sabina Doberšek, Barbara Požun, Barbara Ku-revija in Ema Sunčič so namreč v nedeljo, 16. junija, nastopile na državnem prvenstvu v programu »Show dance« v Litiji. 15- do 17-letna dekleta so nastopila v kategoriji članov s programom koreografa Jadrana Živkoviča iz Ljubljane, se uvrstila v finale in na koncu zasedla 4. mesto.
Dušan Vodlan, ki vodi skupina »Divi«, je uspeha še posebej vesel, saj je bil dosežen v ostri konkurenci (povejmo samo to, da so nastopili tudi plesalci plesnih šol, kot sta Urška in Kazina). »Vsi smo bili presenečeni, saj so se plesalke po predtekmovanju že preoblekle, potem pa so izvedele, da so se uvrstile v finale. Dekleta so se izkazala in nam vli-
• Plesno društvo Videm bo letošnjo sezono zaltjjučilo to soboto ob 19. uri, ko bo skupgj z občinsko Zvezo
> skupaj t mladim
Kristina Mahne
lijonov dolarjev in za biološko čistilno napravo še 15 milijonov. Po sanaciji bi tovarna približno petkrat manj obremenjevala savsko vodo, kot jo danes. Z izgradnjo parnega kotla in turboagregata na plin se zelo zanima tudi slovensko elektrogospodarstvo,, saj tovarna danes kupuje več kot polovico potrebne energije, medtem ko bi jo po investieji celo oddajala v omrežje.
Zemeljski plin naj bi v bodoče nadomestil vsa druga goriva v enoti »Energetika«. Že oktobra letos bo v tovarno doveden plin, za kar so Petrolu že plačali 2 milijona dolaijev. Zamenjava mazuta s plinom na obstoječih kotlih bo za polovico zmanjšala sedanje onesnaževanje zraka z žveplovim dioksidom iz »Energetike«. V drugi fazi plinifikacije, ki naj bi se začela v letih 1993 in 1994 ter stala 40 milijonov dolarjev, naj bi izgradili plinski turboagregat z novim parnim kotlom, ki bi dokončno zamenjal trda goriva. V projektu je predvideno še toplovodno ogrevanje dela mesta, ki bo tudi zmanjšalo onesnaževanje zraka v Krškem. Po končani naložbi bi od vsega onesnaževanja zraka z žveplovim dioksidom, ki ga tovarna povzroča danes, ostalo le še 8 odst.
B. DUŠIČ-GORNIK
prijateljev mladine in krajevno skupnostjo Krško poskrbelo za veliko plesno prireditev. V športni dvorani OŠ Leskovec bosta nastopili otroška in mladinska plesna skupina »Divi«, skupina za klasični balet, občinski in regijski prvaki v družabnih plesih, plesna skupina »Aleja« iz Brestanice, profesionalna plesna skupina »M & J step« iz Ljubljane, Sabina Višnjevec in Marko Tumpej, letošnja prvaka v standardnih plesih, plesni klub »Bolero« iz Ljubljane in čarovnik Ivan Čepolič — Šmon. Program bo povezoval Andrej Pinterič. Otroci lahko brezplačne vstopnice dvignejo na OŠ Leskovec, sicer bodo morali na dan predstave odšteti 50 din. Vstopnica za odrasle velja v predprodaji 100, pred predstavo pa bo 150 din.
la več poguma, tako da bomo v bodoče delali z več zaleta in se prijavili še na več tekmovanj. Računam, da bi na državnem prvenstvu prihodnje leto nastopili tudi s pionirsko skupino.« _______________________B. D.-G.
V KRŠKEM NOVA PISARNA SDSS
KRŠKO —- Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije obvešča vse člane, prijatelje in simpatizerje, da deluje njihova pisarna odslej v novih prostorih na Cesti krških žrtev 30 (bivša stanovanjska skupnost). V pisarni vsak dan od 16. do 18. ure nudijo informacije o delu stranke in o stranki sami ter sprejemajo pristopne izjave. Vsi zainteresirani lahko informacije dobijo tudi od 7. do 15. ure pri Darinki Mežič na telefon 21-768.
SEJEM RABUENE PLANINSKE OPREME
SEVNICA — Mladinski odsek Planinskega društva Lisca Sevnica — Krško priredi v petek, 21. junija, ob 18. uri v avli sevniške osnovne šole Sava Kladnika sejem rabljene planinske opreme. Vsekakor bo to lepa priložnost tako za tiste, ki bi se radi znebili kakšnega kosa opreme, ki so ga prerasli ali jim je iz kakršnikoli razlogov odveč, kakor tudi za tiste, ki nimajo dosti cvenka pod palcem.
Za plin se ogreva velika večina
V sevniški krajevni skupnosti vse nared za podaljšanje krajevnega samopris-pevka do leta 1996 — Odločitev na referendumu v nedeljo, 30. junija
SEVNICA — »Na preko 20 sorazmerno dobro obiskanih zborih krajanov, kjer smo razlagali ljudem program novega samoprispevka, smo lahko ljudem pogledali naravnost v oči tudi zato, ker smo naredili celo več, kot smo predvidevali v programu iztekajočega se samoprispevka. Zatorej ni bilo nobenih neumestnih očitkov, še več — po vzdušju na teh zborih bi lahko sklepali, da referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka do leta 19%, ki bo v nedeljo, 30. junija, vsekakor mora uspeti,« pravi tajnik sevniške krajevne skupnosti Stane Šeško.
Naj samo spomnimo, da so v preteklih petih letih v sevniški krajevni skupnosti posodobili številne ceste, ulice in poti ne le s samoprispevkom krajanov, marveč so ljudje prispevali še dodatno precej denaija in materiala, izkazali pa so se še s številnimi prostovoljnimi delovnimi urami. Pri nekaterih cestah sta priskočili na pomoč še bivša občinska skupnost za ceste in samoupravna komunalna interesna skupnost ter nekatera podjetja.
Omenimo naj največji zalogaj iz minulega krajevnega samoprispevka, to je naložbo v nove vodne vire v Podgorici,
•	Samo zdravnikom je dovoljeno lagati (Francoski pregovor)
•	Kdor ne drži koraka s časom, bo kaznovan. (Gorbačov)
kjer je izdatno pomagala tudi območna vodna skupnost Dolenjske. Pri tem naj poudarimo, da se Sevničani zavedajo,
Stane Šeško: »Z novim samoprispevkom želimo pomagati tudi pri nabavi gasilske cisterne, posodobitvi cest in napeljavi javne razsvetljave.«
da novo zajetje zdrave pitne vode na Orehovcu ne more zadoščati za vekomaj, zatorej z novimi vrtinami že iščejo možnosti za nadaljnje dodatne vire vode. S samoprispevkom so krajani po-
• Daleč iuyvečja naložba v programu novega samoprispevka, s katerim naj bi zbrali 193 mlijona dinarjev, skupaj z drugimi viri ter prispevki krajanov v denarju in delu pa okrog 28,6 milijona, je vsekakor plinifikacija v krstje vni skupnosti. Anketa je pokazala, da se v Sevnici ogreva za napeljavo plina v svoja gospodinjstva velika večina (nad 80 odstotkov!) ljudi, saj je bilo kar 580 hiš za to obliko čistejše in cenejše energije. Ob uspešnem izidu novega samoprispevka bi se prispevek sleherne hiše zmanjšal kar za 450 nemških mark, in bi znašal nekaj manj kot 1000 DEM. Poudariti je treba, da Sevničani najresneje računajo na pomoč tudi t.i. ekološkega dinarja z republike.
magali tudi pri gradnji garaž za gasilsko opremo GD Sevnica, gradnji igrišč pri sevniškem kopališču in lope za stroje KS.
P. P
Novo v Brežicah
MIŠI — V Brežicah bi bila nujno p0; tfebna deratizacija, kajti samo z njo b lahko uničili vztrajen zarod miši, morch celo podgan, ki so se zaredile v občinski stavbi. Star pregovor sicer trdi, da so mač" ke tiste, ki imajo sedem življenj, a nedavno smo od strokovnjakov za tozadevna vpr»" šanja izvedeli, da jih imajo nekateri gl°" dalci še več. Gre za primer posebno trdo-živih miši in celo podgan, ki preživijo Itd in leta, ne da bi jim kdorkoli mogel do fr vega. Okoli njih se zamenjujejo župani sekretarji in izvršniki, ljudje odhajajo »* boljša delovna mesta, iztekajo se mandati padajo vlade, a tako imenovanim občinskim mišim se ne zgodi nič. Ostajajo n* svojih stolčkih, glodajo občinsko strukturo, odjedajo kruh poštenim ljudem in * takoj spet uspešno zažrejo pod kožo vsakemu novodošlemu funkcionarju.
ŠTETJE — Včasih je bil osrednji dogodek za ljudstvo štetje prebivalstva, a danes v Brežicah mrzlično štejejo nekaj drugega. Preštevajo namreč, koliko posl*11' skih mest imajo posamezne stranke v občinski skupščini in koliko je poleg še1*' kih poslancev, na katerih glasove lahkot veliko verjetnostjo računajo. V občini se po zadnjih dogodkih spet oblikujejo koalicije in ob tem spretno preračunavajo odstotki. Osnovni cilj je dobiti večino * skupščini, pa čeprav bolj šibko. NeW primernih kombinacij za novo koalicij0** pozna tudi mestna ulica. Med njimi je tu® zaenkrat še tajna zveza med krščanski®1 demokrati, kmečko zvezo in socialist Koklja je torej znana in ima na sebi zelo pisano perje. Precej jasno je tudi, da h° znesla v prvi vrsti politično jajce. A kaj s* bo izleglo iz njega? Kakor je mogoče sklepati po prvih imenih, bo to navadna račk* s premalo danosti, da bi kdajkoli postal* labod.
Me novice
BONI — Če ni denarja, so tudi boni ** nakup v trgovini dobri. Tako se tolaz‘J delavci v krškem Vidmu, vendar se njihova tolažba kaj hitro spremeni v razočat* nje. Pač tako hitro, kakor se imetniki bonov odločijo, da jih bodo porabili. Čep® gre danes tudi trgovcem slabše kot nekoč se vendarle niso pripravljeni priklo® kupcem z boni. Tako se kaj lahko zg0®' da v prodajalnah Mercatorjeve Preskrb*' kjer so boni vnovčljivi, delavci z nji®1 ® morejo kupiti blaga iz različnih oddelk0. Nejevolja je zato velika, a se k sreči k®* poleže, saj je vrednost bonov vendarle ** ko nizka, da po nakupu na enem oddeli za drugega niti ne ostane.
MINISTRI — Od nekdaj blešČeMP gospodarstva v krški občini je ostalo b°y malo, zato si Krčani na vse kriplje PrlZ*, devajo, da bi ohranili vsaj še tisto, kar imajo. Ta teden so potrkali na minis®8 vrata in tokrat za spremembo uspe**u' Uspeh je zaenkrat res samo v tem, da sia_ torek Krško obiskala minister za indus jo in obrt Izidor Rejc in menda tudi nančni minister Dušan Šešok. Večje rez tale ministrskega obiska je težko pri® vati, kajti Šešok je zanje preveč rea ^ Rejc pa... No, o njegovem prispevku^ bomo raje razpisali prihodnjič. Ce sploh kaj pisati.	^f.
»PRI DVEH LUČKAH« - KoJ«*r
ško še cvetelo, so se gospodarstveniki pogosto oblizovali in iskali kozarce® , v gostišču »Tri lučke« nad mestom- K**, ci na ljubo se ni bati, da bi gostišče pr°P^. lo, saj mnogi to še vedno prav radi P0*- . jo. Razlika je samo v tem, daje, kakor opazili minuli petek, gostišče sprem* svoj imidž. Pred njim sta namreč 8°*^. dve lučki. Pa to nekatere prav nič ne ® Navajeni so na temo. V svojih glavub-
Sevniški paberki
MOBILIZIRANCI — Na sob°*"jJJ volilnem zboru Slovencev, ki so h®
2. svetovno vojno mobilizirani v ne® vojsko, so bili precejšnje pozorno*0 ^ ležni tudi predstavniki sedme sile- ^ sprva pozdravili nekako le pogoj00’ ^ ste se že odločili prekiniti molk o n*?-tem ko je že kazalo, da je v Unionski ^ rani Celjskega doma (verjetno je zg00, uj ključje, da so to lepo zgradbo n*j. imenovali — Nemški dom) ozračje n ^ narjem bolj naklonjeno, saj so se ne f. bivši vvcrmachtovci zahvaljevali0,4 -.grškemu Večeru in reviji 7 D ter g°re mu Glasu, ker so začeli odgrinjatile £ skrivnosti iz te nekoč tabu teme, P* gjj spet začele kritike bolj počez. Komaj Jj^. zalegla kratka intervencija ®rU0^^)nik mana iz Maribora. Delovni Pte~!jlno-Boris Pšeničnik s Senovega je celo ^ sredno pozval novinarja DL, vrstic, češ da naj »prijateljem«, kot. seboj imenujejo mobiliziranci, p°v g» besed. P. P. je izziv sprejel, kolegi P* hahljaje pohvalili, češ, saj si govoru, .j^gj da bi si doma spisal govor. Več v P DL!
REPEK — Posavci se pog°st0 j?r da jih na republiki obravnavajo 1 kakšen repek od Zidanega mostu n fC. ob Savi do hrvaške meje. Morda po-publikanci ustrašili, ako bi zag*0*1 gos-savjem kot s slepim črevesom, podje ne morejo odrezali, kadar ^ [>i zljubilo, zgodilo pa bi se lahko ce > ^ vneti in razboleli slepič odpadel °^te\jr. dovega in predvsem uradniško Pr -^nj nega telesa, tedaj, ko bi se tega ° nadejali in želeli.	k°-
ČEKI — Zanimivo bi bilo sh» .ja|o mentar kakšne banke, ali seje res v Sevnici, da so nekateri lahko dobili v času hiperinflacije kar p° kov in na hitro obogateli.
Kakovost petja Dolenjcev se vzpenja
Na medobčinski pevski reviji v Novem mestu nastopilo dvanajst zborov iz črnomaljske, grosupeljske, novomeške in trebanjske občine — Mag. Mirko Slosar ____meni, da so kakovostno najbolj napredovali zbori iz Novega mesta
,1 ii
GLASBENE ŠOLE
NOVO MESTO — Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine, ki ima od letošnje pomladi sedež v Novem mestu, je v sodelovanju z novomeško Zvezo kulturnih organizacij pripravila že 5. medobčinsko revijo odraslih pevskih zborov. Vsakoletno revijo priredi omenjena pevska organizacija v spomin na skladatelja Matjana Kozino, novomešekga rojaka, in po njegovi pesmi Naša zemlja se tradicionalna zborovska prireditev tudi imenuje. Omenimo, daje prav včeraj, 19. junija, minilo petindvajset let od smrti tega skladatelja, ki počiva v zemlji svojega rojstnega kraja.
Revija je bila v petek, 14. junija,
S koncertom svojih nekdanjih in sedanjih
erafir ^eLGlasbena Kočevje proslavila 30-letnico ustanovitve. Na foto-^J°rjan^(pn‘ nastoP s Pevs^,m zborom in orkestrom pod vodstvom Adija
Jubilej glasbene šole
Glasbena šola v Kočevju proslavila 30-letnico
nji^P^VJE — S koncertom nekda-KJn scdanj* učencev Glasbene šole v^vje so minuli petek, 14. junija, v
Kočevju
tan0Ve Solo in njeno delo je predsta-
lnVnateljAdi Doljane. l učenci male elashei
proslavili 30-letnico dela te Solo in njeno deli
Nato so na-
male glasbene šole, najstnik ul"cnci raznih instrumentov in sti l °V ^razredov) kočevske šole ter ti-
koni,'|i0 Kočevsko glasbeno šolo že beni t ',m *,Z<N šolajo na srednji glas-svei,, p v 4ubljani in drugih šolah po Požel' Pa so zaposleni. Med njimi so g,	aplavza gojenec Specialne
Mckl ne.. ^ pri konservatoriju v nje 0,Vl	Suler (klavir), dijak Sred-
T0J'^"C v Ljubljani Tadej lastno , [KIlannet) (predstavil se je z rjne. sKladbo) in Matevž Novak (kla-po ;^monika). kije bil prav te dni na sr?Tno opravljenih izpitih sprejet Večini0 glasbeno šolo v Ljubljani. Klavir° tipajočih sta spremljala na NaJU|	^u'er ‘n Renata Rebolj.
Slashpn °«esl'ost‘ so Podelili kočevski Uspešn 1več priznanj za njeno Podelii° -° ‘n ^delovanje, šola pa je te §01- * Poznanja nekdanjim učiteljem
Jle Aniti Zi
upan, Jožetu Papežu, Ve-
roniki Tomič in Vladu Gregorši ter nekdanjemu ravnatelju šole Milošu Hu-meku. Šoli ter njenim učiteljem in učencem sta čestitke izrekla podpredsednica občinske skupščine Kočevje dr. Nataša Žilevski in predstavnik Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. V zaključnem deluje zbor pevcev in glasbenikov (nekdanjih in sedanjih učencev šole) pod vodstvom Adija Škoijanca izvedel še dve zahtevnejši skladbi in požel obilen aplavz.
J. PRIMC
ORGELSKI KONCERT V DRAGATUŠU J
DRAGATUŠ — Pred kratkim je bil v dragatuški cerkvi zelo uspel orgelski koncert, ki sta ga pripravila Mateja Jeršin in Stane Cvelbar. Crnomlajka Jeršinova je končala štiriletni orgelski tečaj na Teološki fakulteti pri prof. Leonu Kemelu, Cvelbar z Mirne pa je študent 4. letnika tega tečaja pri sestri Boži Čotar. Zaigrala sta osem del avtoijev: Bacha, Francka, Liszta, Duboisa, Diggleja, Ramovša in Tomca.
zvečer v novomeškem Domu kulture, na odru pa seje zvrstilo dvanajst izbranih zborov iz črnomaljske, grosupeljske, novomeške in trebanjske občine. Pevcem in pevkam je izrekel dobrodošlico Slavko Rauch, zdajšnji predsednik Pevske zveze Dolenjske in Bele krajine, kije zborom takoj po nastopu vsakega tudi podelil pisna priznanja.
Na uro in pol trajajočem zborovskem koncertu so obiskovalci, ki pa so se tokrat odzvali v manjšem številu kakor denimo na občinski reviji, slišali štiriindvajset pesmi, vsak od sodelujočih zborov se je namreč predstavil le z dvema. Prvi so na oder stopili pevci in pevke zbora novomeških upokojencev pod vodstvom Sonje Pirc. Za njimi se je kot edini predstavnik belokranj-
skega zborovskega prepevanja predstavil moški zbor Belt iz Črnomlja, ki ga vodi Majda Veselič. Potem so se zvrstili zbori iz grosupeljske občine: oktet Mladika iz Grosupljega pod umetniškim vodstvom Tomaža Fortune, moški zbor Rafka F'abianija iz Vidma—
V ŠENTVIDU BODO PELI ZA NEODVISNO SLOVENIJO
ŠENTVID PRI STIČNI — V tem slikovitem dolenjskem kraju se bo začel v soboto, 22. junija, s koncertom petih zamejskih zborov, že 22. Tabor slovenskih pevskih zborov. Letošnji Tabor bo potekal pod geslom Za neodvisno Slovenijo, odprl pa ga bo slovenski kulturni minister dr. Andrej Capuder. V nedeljo, 23. junija, bo na osrednji prireditvi nastopilo 199 zboro v z več kot 5.000pevci. Slavnostni govornik bo dr. Dušan Plut, član Predsedstva Republike Slovenije.
Likovna dela kot dokument časa
• junija bo v Črnomlju na ogled 65 del 24 ustvarjalcev, razstavljenih na II. belokranjskem likovnem bienalu — Prednost arhitekturni dediščini
Cas poravnava krivice
Bogomil Gerlanc dobil pred petnajstimi leti odvzeto Žagarjevo na-________grado________
V Sloveniji letos niso podelili tradicionalnih Žagarjevih nagrad, najvišjega priznanja, ki so ga lahko dobili učitelji za izjemne uspehe. Po besedah šolskega ministra dr. Petra Venclja namreč pripravljajo nov zakon, ki bo urejeval in poenotil vse nacionalne nagrade. Je pa bila v sredo, 12. junija, v prostorih slovenske vlade v Ljubljani slovesnost, na kateri so Žagarjevo nagrado z zamudo petnajstih let podelili pedagogu in kulturniku bogomilu Gerlancu, letošnjemu 90-letniku. Gerlanc je bil za to nagrado nominiran že leta 1976, a so mu jo tik pred podelitvijo odvzeli, bržčas zato, ker si je leta 1975 »drznil« pri Mladinski knjigi izdati Slodnjakovo knjigo Obrazi in dela slovenskega slovstva. Kot je znano, je bil zdaj že vrsto let pokojni dr. Anton Slodnjak pri takratni slovenski politiki črno zapisan, to pa je moral z odvzetjem Žagarjeve nagrade plačati izdajatelj njegove knjige Bogomil Gerlanc. Krivico so mu zdaj nekako le poravnali, vendar grenek priokus ostaja.
Dobrepolj, ki ga vodi Tone Šinkovec, iz istega kraja še ženski nonet z umetniškim vodjem Mirom Rozmanom ter moški zbor Rašica iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Alberta Zupanca (ta je prej več let deloval v Šentjerneju). Iz Trebnjega sta sodelovala komorni zbor, ki ga vodi Igor Teršar, in oktet Lipa, ki deluje od lani, vodi pa ga Tone Strmole. V zadnjem delu revije so nastopili preostali zbori iz novomeške občine oziroma iz Novega mesta, in sicer: mešani zbor Krka z zborovodkinjo Jožico Bradač, mešani zbor IMV pod vodstvom Slavka Raucha, Dolenjski oktet, ki deluje pod umetniškim vodstvom Petra Cigleija, ter kot zadnji frančiškanski mešani zbor pod vodstvom Janje Dragan.
Revijo je spremljal in se po nastopu pogovoril z zborovodji priznani slovenski strokovnjak za zborovodstvo mag. Mirko Slosar, tudi sam dolgoletni zborovodja pevskega zbora Obala iz Kopra, enega najboljših zborov na Slovenskem. V pogovoru za Dolenjski list (objavili ga bomo v eni naslednjih številk) je dejal, daje tudi ta revija potrdila, da Dolenjci so pevci in da razveseljuje tudi napredek, ki so ga pokazali predvsem nekateri zbori. Menil je, daje napredek najbolj očiten pri tistih zborih, katerih zborovodje so znali v svoje zbore prenesti znanje, ki so ga dobili na seminatjih v Novem mestu in jih je on sam vodil. Pohvalno seje izrazil zlasti o zborih iz Novega mesta. Po njegovih besedah se ni bati za usodo zborovskega prepevanja na Dolenjskem, da pa bi morali za dvig kvalitete še več narediti sami zborovodje.
I. ZORAN
JUTRI O KONCEPTU 2. BIENALA 1992
NOVO MESTO — Jutri, v petek, 21. junija, bo imel prvo sejo upravni odbor 2. bienala slovenske grafike, ki ga vodi Marjan Dvornik, predsednik novomeške občinske skupščine. Odbor bo obravnaval koncept Bienala, ki bo, kot smo zapisali prejšnji teden v poročilu s prve seje organizacijskega odbora, od maja do septembra 1992.
kovnj u^ELJ — Pretekli petek so v Črnomlju odprli drugi belokranjski li-jofžih	?a Katerem se s 65 deli predstavlja 24 od 31 trenutno znanih delu-
Miniarl , ra,)j'skih likovnih ustvarjalcev. Dela so razstavljena v zasebni galeriji pa sj, ,tr v Izložbah prodajaln ob glavni črnomaljski ulici. Ob tem dogodku dalj (^Karaz-atorji, skupina belokranjskih likovnih umetnikov ter Miniart, iz-niki v Bc|*^a*??’.*)rvo dokazno gradivo o njihovem delu, ki so ga dobili likov-
Jal prj,je na otv°ritveni slovesnosti de- temu ni lahko najti razstavi skupnega kipar j j^iK te skupine akademski imenovalca, a tudi ni potrebe, da bi ga s^d dela ? *r^aJ' sta bienale in Katalog iskali. Saj je cilj bienala dosežen že s nedavn s*uP*ne ustvarjalcev, ki se do sedaj ko8a med niti P°znali niso<
Pa so’d,**6 dru8ič Pojavljajo skupaj, venskem ** 1 raočna skupina tudi v slo-astvarj , nierilu. Namen bienala, da bi yeč kU|.Cl vnesli v vsakdanje življenje UtlletnikUre' umetnost'ter da h' združil ie v Sv e’ Jc Prav gotovo dosežen, kar UtnetJ' str°Kovni oceni potrdila tudi ^hhiceljnS z8°dovinarka Andreja
Sicer n
Sled deiiu^re t0^rat izključno za preprog:	i *°kranjskih rojakov, nekaj
dujejo 7& cev.*n amaterjev, ki prevlado 1^5* razliko od prvega bienala je * °sredm!lItrrjem PriPoročeno, da bi Htum,, j^1.1 na belokranjsko arhi-sPrejeij ded'^*no- Vsi tega izziva niso del o (j„a Je Kljub temu na ogled veliko C|ne, |;j .nasnji podobi stavbarske dediš-deželi ob g s trudom ustvarjal človek v ^ K°lpi, pa je morda že jutri ne stale (p/k0 s° te likovne stvaritve po-1 dokument časa. Seveda kljub
^•mednarodni jrgfični bienale
"•—v Ljubljani
Celjana
Prav ‘ d°8odek

Osrednji letošnji
------- naši republiki je
* .o 19. mednarodni grafični 8a bodo slovesno odprli ju-^PietnjL61^. 21. junija. Sodelujejo krafj(nj1 !z več kot 50 držav, njihovi IjPibra lst' Pa bodo vse do 30. sep-Sl,anar0gled v Moderni galeriji in k*rjever^ likarjevem domu. V Can-Jšgraj.^ d°mu bodo tudi razstave del v aVdee iCV Prejšnjega bienala, in sicer Ma(|()r. -audrng iz Portorika, Patrica !?JW,Z.Kanade 'n Eclra Waldegga §V| av'Je ter spremljajoča razstava r^likoJ | kega grafika, arhitekta in "jote n ■ Maxa Billa. Druge sprem-prireditve pa bodo: razstava slik V,delr ^ka v galeriji Smelt, razstavi v w“*va Gnamuša v Mali galeri-lt«h Ifsula bodo na ogled risbe Su0Vensk'h grafikov — Zvesta ^Jkuc.'d' ^,r|aga Jeraja in Vladiinira s*šva j.,3' v galeriji Kompas pa bo raz-jaPonske grafike.
Na ogled samo še do nedelje
Brezplačen ogled razstave »Življenje na listkih 1945—1990«
NOVO MESTO — Razstava Življenje na listkih 1945 — 1990, kije od 10. maja letos odprta v mali razstavni dvorani Dolenjskega muzeja (poleg spominske avle oddelka NOB), se izteka in bo na ogled še ta teden vključno do nedelje, 23. junija. V soboto, 22. junija, bo prost vstop.
V muzeju ugotavljajo, da obisk na tej razstavi ni takšen, kot so ga pričakovali, in da je zlasti med mladino opaziti manjše zanimanje. Očitno so šole, predvsem učitelji zgodovine, premalo zainteresirali učence za ogled, čeprav bi lahko razstavo izrabili za zanimive zgodovinske ure. Razstava Življenje na listkih 1945 — 1990 namreč na svojevrsten in zanimiv način razgrinja povojno življenje pri nas in hkrati obiskovalce opozarja, kako je lahko na videz še tako nepomemben košček papirja važen zgodovinski pričevalec.
Razstavo so pripravili kustosi za povojno zgodovino iz osmih slovenskih muzejev in je, preden sojo postavili v Dolenjskem muzeju, že gostovala v Murski Soboti in Čelju. Iz Novega mesta jo bodo prepeljali v Kranj, nato v Ljubljano, Novo gorico, Koper in Brežice, kjer naj bi se njena slovenska turneja zaključila.
tem, da zbere čimveč belokranjskih likovnih ustvarjalcev in razkrije njihove duše. Vsak pa govori — bodisi, da je mednarodno priznan umetnik ali zgolj ljubitelj, katerega dela poznajo le njegovi prijatelji — z jezikom, ki ga pozna in ki mu je blizu. Ker pa je poslanstvo bienala od vsega začetka zgolj pregled likovnega ustvarjanja Belokranjcev, je Brancljeva svetovala, naj ga obiskovalci kot takšnega tudi sprejmejo, brez posebne kritičnosti, predvsem pa s spoštovanjem do sodelujčih avtorjev.
Predsednik skupščine občine Črnomelj Martin Janžekovič, ki je odprl bienale, je zaželel, da bi bienale, ki je nastal iz potrebe, spodbudil mnoge mlade ustvarjalce, kijih v Beli krajini ne manjka. Hkrati je ta prireditev vabljiva priložnost za ljudi, bodisi da se ob njej duhovno osveščajo ali popestrijo kulturno življenje. Janžekovič je zaželel razstavi uspeh tudi v Jožefovi galeriji v Ljubljani, kjer jo bodo odprli 29. junija.
M. BEZEK-JAKSE
KONCERT IN RECITAL — Petkov glasbeno-literarni večer v Lutrovi kleti pod sevniškim gradom ob 400-letnici smrti Jakoba Gallusa-Petelina in 120-letnici rojstva pesnika Antona Umeka-Okiškega je bil lep kulturni dogodek. K uspehu prireditve, ki jo je pripravila sevniška ZKO, so pripomogli oktet Boštanjski fantje, igralec Ivo Ban in ženski oktet iz Brestanice (na sliki) pod umetniškim vodstvom Stanke Macur. (Foto: P. P.)
»Brezskrbno« otroštvo ni brez senc
To povedo otroška likovna dela, poslana na natečaj Varujmo naše okolje — Priznanja mentorjem in učencem iz dolenjskih in belokranjskih osnovnih šol — _______Razstavo v ljubljanski galeriji Ars odprl dr. Dušan Plut
Zeleni Slovenije so želeli letošnji svetovni dan varovanja okolja posebej obeležiti, in to likovno. V ta namen so že sredi lanskega decembra razpisali likovni natečaj na temo Varujmo naše okolje. Ob propozicijah za natečaj so zapisali, da bi radi na ta način k problematiziranju okolja in ozaveščanju na tem področju pritegnili tudi šolsko mladino.

GLASBENI NASTOP NA GRAJSKEM VRTU
ČRNOMELJ — V soboto, 22. junija, bo ob 11. uri na vrtu črnomaljskega gradu (Restavracije Grad) prireditev Glasba in lutke. Nastopili bodo učenci domače glasbene šole in lutkarji iz Ljubljane, ki bodo uprizorili Klepeluhe, igrico Vaške Trobec.
Odziv na natečaj je bil izjemen, večji, kot so ga pričakovali. Strokovna komisija je dobila v pregled kar 18.632 likovnih del, poslanih iz 173 osnovnih šol v Sloveniji. Velikanska skladovnica map z likovnimi izdelki učencev ne dokazuje le tega, daje bila natečajna tema posrečeno izbrana, ampak tudi in najbrž predvsem to, da »brezskrbno« otroštvo ni brez senc. Slednje je, po mnenju strokovne komisije, razbrati iz vpijočih vsebin poslikanih listov, s katerimi so učenci izrazili globoko prizadetost ob nerazumnem ravnanju tistih, ki zavestno uničujejo naravo in njene lepote ter zastrupljajo vodo in zrak. Tako izražen odziv pa je tudi klic mladih k razumu, da bi vendarle drugače ravnali s tem našim edinim zemeljskim okoljem.
Veselje nad tolikšnim odzivom na natečaju je izrazil tudi dr. Dušan Plul, član predsedstva Republike Slovenije in predsednik predsedstva Zelenih Slovenije, ko je 5. junija, na svetovni dan varovanja okolja, v ljubljanski galeriji Ars odpiral razstavo izbranih natečaj-
nih del. Dejal je, da nas »prebujena in čutno zgoščena likovna ustvaijalnost popelje v nemiren in razmišljajoč notranji svet otrok, ki ga označuje zaskrbljenost nad usodo zeleno-modrega planeta. Vsi potrebujemo kritično, ozelenelo sporočilnost naših otrok, saj izražajo temeljno hotenje, da se izognemo pastem onesnaževanja. Bilo bi tragično graditi bleščeč, a zastrupljen svet ne-bodočnosti«
Strokovna komisija je iz natečaja izločila 69 šol, ki so poslale neprimerna dela, 413 učencem in 115 likovnim pedagogom pa je podelila priznanja. Poleg tega je 12 likovnim pedagogom in 12 učencem podelila nagrade za izredno uspešno likovno delovanje. Med Dolenjci, Belokranjci in Posavci nagrajencev ni, je pa veliko dobitnikov priznanj. Sploh je treba reči, da so se šole s tega območja Slovenije v ta natečaj vključile množičneje kot v druge natečaje.
Priznanja so z območja, ki ga pokriva Dolenjski lisi, prejeli: iz OŠ Milke
Ob belih slikah Mirne Pavlovec
Slikarka iz Škofje Loke razstavlja v avli SDK
NOVO MESTO — Pred osemintridesetimi leti rojena akademska slikarka Mirna Pavlovec iz Škojje Loke izhaja iz družine, ki je v slovenski kulturi, predvsem pa v likovni umetnosti, znana. Njen ded France Pavlovec je bil ena vodilnih slikarskih osebnosti med vojnama, tenkočuten ekspresionistični krajinar, ki je v slikarstvo vnesel izrazito osebno noto. tako imenovani subtilni li-rizem. Njen oče A ndrej Pavlovec pa sije za poklic izbral umetnostnega zgodovinarja in je deset let, od začetka do konca, vodil v Novem mestu prvo slikarsko kolonijo na Dolenjskem. Kot je znano, je bila to najprej Dolenjska slikarska kolonija, v drugi polovici pa se je preimenovala v Novoteksovo, kar je še najbolj ustrezalo, saj je ta novomeška tovarna kolonijo ves čas financirala
To kolonijo omenjamo še posebej zato, ker je Mirni Pavlovec še kot študentki omogočala stik z značilno dolenjsko krajino. Nekajkrat je prišla v Novo mesto z očetom in slikala seveda ne v »uradni konkurenci«. Čeprav ni mogoče reči, da je stik s krajino ob Krki odločilno vplival na slikarkino kasnejšo odločitev, da se je vrnila k intimistični obravnavi krajine (in tako vsaj v duhu nadaljevala pristop svojega deda Franceta Pavlovca), pa je nekaj sledi v njej pra v goto vo zapustil Ne nazadnje to potrjuje dejstvo, da se je Mirna Pavlovec do zdaj že nekajkrat odpravila razstavljat na Dolenjsko. Lani je imela na primer veliko razstavo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, minuli teden pa so odprli razstavo njenih del v razstavišču novomeške SDK, o čemer smo nekaj malega že zapisali v prejšnji številki Dolenjskega lista.
O zdajšnji razstavi v razstavišču SDK bi zdaj radi napisali nekaj več, pa ne samo zato, ker se spodobi, temveč in predvsem zato, ker razstava to tudi zasluži V mislih imamo slikarkin tako imenovani beli cikel, slike krajin in tihožitij. na katerih prevladuje kot osnovna barva bela barva Ta barva narahlo pokriva krajino, kot bi bila nanjo pretanjeno nasnežena Drevesa kozolci in drugi predmeti so v to »zasneženo« krajino vrisani s temno barvo in navidezno učinkujejo kot nežni vrezi na površju grafičnega lista Iz teh skoraj »prosojnih« slik diha lirično doživetje, neka nostalgija zastrta žalost Slikarka je na njih izrazila svoja globoka občutja sveta ki biva v samosvoji ranljivi samoti
Šobar-Nataše v Črnomlju — mentorica Alenka Vrlinič in učenec Marjan Zupančič; iz OŠ Frana Metelka v Škocjanu — mentorica Vida Rangus in učenec Uroš Ržen; iz OŠ Milke Šobar-Nataše v Novem mestu — mentorica Mojca Rabič in učenka Suzana Zupančič; iz OŠ Mirana Jarca v Črnomlju —mentorica Natalija Orlič in učenci Krunoslav Sekovanič, Marjan Cimerman in Mirnes Musič; iz OŠ Br-šljin v Novem mestu — mentor Ljubo Žagar in učenci Aleš Kovačič, Sanja Ostrvica, Gaber Gomišček, Uroš Kobe in Janez Vidic; iz OŠ Metlika — mentorice Milena Jerman-Vraničar, Ivanka Matjašič, Minka Omrzel in Duška Vlašič ter učenci Ana Draku-lič, Anamarija Cej, Toni Nemanič in Nataša Čadonič; iz OŠ Loka v Črnomlju — mentor Bogo Jakša in učenci Janez VVeiss, Tomaž Tomc, Mojca Spreizer, Marinka Grahek, Petra Rogina, Petra Potočnik in Irena Grahek; iz OŠ Dolenja vas — mentor Valerija Lubej in učenci Špela Ora-žem, Tilen Mihalič, Karin Bajc in Jana Starc ter iz OŠ Podzemelj mentorica Bariča Koželj in učenke Tina Kobe, Maja Štarvs in Kristina Oberžan.
1. Z.
KOČEVSKA NOŠA ŠE V GRADU STAJNZ
Razstavo Kočevska noša, ki jo je pripravila etnologinja dr. Maria Kundergraber iz avstrijskega Gradca in je bila februatja na ogled v kočevskem Likovnem salonu, nato pa še v Ljubljani, so odprli 14. junija v gradu Stainz na avstrijskem Štajerskem, kjer ima Štajerski deželni muzej Joanneum iz Gradca svoj muzejski oddelek. Na slovesno otvoritev razstave, ki bo na ogled do 17. novembra letos, so povabili folkloriste in pevce iz Kostela ob Kolpi in kočevske pevce iz Celovca.
DANES PREDSTAVITEV ZANIMIVE KNJIGE
NOVO MESTO — Danes, v četrtek, 20. junija, bo v Študijski knjižnici Mirana Jarca nova prireditev. Ob 19. uri vabijo v čitalnico, kjer bo Ljerka Bizilj predstavila svojo knjigo Čerkev v policijskih arhivih. Knjigo bo moč kupiti. — V petek, 14. junija, zvečer so v tej knjižnici odprli razstavo o prvem novomeškem tiskarju Tandlerju in o uredniku prvega časnika na Dolenjskem Sloveniens Blatt, Francu Polaku. Študijska knjižnica je razstavo pripravila v sodelovanju z avtoijem raziskave Milošem Jakopcem, kije udeležencem petkove prireditve tudi spregovoril.
ŠE ENA CERKEV SPOMENIK
KOČEVJE — Na predlog Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane bo občinska skupščina Kočevje razglasila cerkvico Marije Magdalene v Klinji vasi za kulturnozgodovinski spomenik. Cerkvica ima gotsko zasnovo, sedanjo podobo pa je dobila v 17. stoletju. Njena posebnost je raven strop z zgodnjo baročno poslikavo
20. junija 1991
DOLENJSKI UST
Pokvarljivo
blago
oblast
V republiški skupščini je strankarska disciplina Demosa zelo močna, tako da ni mogoče prodreti s pomembnimi predlogi, posebno, če pridejo iz opozicijskih vrst. Rešitve dejansko opredeljuje in določa »parlament v senci« v Poljčah. Tako tudi ni prišlo do temeljite razprave o ekonomskih in socialnih vprašanjih, ki so jo predlagali socialisti, in to kljub temu, da je veliko ljudi že na robu preživetja.
Socialisti so si in si bodo še prizadevali za sprejetje takšne zakonodaje, ki bo na socialnem, zdravstvenem in šolskem področju omogočala temeljne pravice vsem ljudem, ne pa le bogatim, kot se obeta sedaj. Tržno gospodarstvo ni ovira za jasno in konkretno opredeljeno socialno državo. To bi moralo biti zapisano tudi v ustavi, da katerikoli oblastniki ne bi mogli delati, kot bi se jim zahotelo. Do skupščine in v njej pa naj bi imeli možnost prodreti s svojimi pobudami in predlogi vsi, ki imajo kaj pametnega povedati, k čemur želijo pripomoči socialisti s svojo široko sprejemljivostjo za pobude.
Slovensko osamosvajanje spremlja evforija, ki potiska ob stran razkorak med deklarativno in dejansko osamosvojitvijo. Socialisti, ki so predlagali izvedbo plebiscita o osamosvojitvi, pa se za vedajo in opozarjajo, da gre za proces, ki mora priti na cilj s čimmanj žrtvami, torej bi se morala pri ukrepanju na primer upoštevati močna slovenska prisotnost na jugoslovanskem trgu. Socialisti nameravajo še naprej opozarjati tudi na zlorabe oblasti, kakršnaje na primer dodelitev denarja za naj novejši časopis Slovenec, ki je povsem strankarska zadeva Oblast je očitno pokvarljivo blago, ne glede na to, v čigavih rokah je, in kontrole oblasti očitno ni nikoli dovolj.
Pod takšna stališča so se podpisali novomeški socialisti, ko so v območnem poslanskem klubu pretekli torek razpravljali o aktualnih slovenskih razmerah s poslancema v republiškem parlamentu Dušanom Semoličem in Jožetom Smoletom. Da odgovarjajo dejstvom, je težko zanikati Se je pa z njimi mogoče strinjati ali pa tudi ne oz. jih imeti za sitnarjenje, ki moti obosamosvoiitveno slovensko enotnost in navdušenje. Če vzamemo v ozir šok, ki ga je v slovenski skupščini in velikem delu javnosti nedavno povzročil finančni minister Dušan Šešok — istočasno, ko je tekel razgovor socialistov, je Šešok novomeškim direktorjem govoril o nadaljnjem nujnem padanju standarda in stiskanju vseh na vseh ravneh in področjih — je bilo takega in podobnega sitnarjenja ne glede na težke čase in preizkušnje, ki spremljajo slovensko osamosvajanje, še mnogo premalo. Če zaradi drugega ne, zato, ker je hoja po trdnih tleh manj boleča od padcev z visokega leta
ZDENKA UNDIC-DRA GA Š
Neznanke v kulturi še ostajajo
Slovenska kultura najbrž še nobenega koledarskega leta ni začela tako negotovo, s toliko nejasnostmi in neznankami kot leto 1991. Gledališča, muzeji, galerije, knjižnice, založbe ter glasbene in druge kulturne ustanove so sicer že od I. januarja delale vsaka po svojem programu, vendar pa brez kakršnegakoli jamstva, da bo njihovo delo tudi m celoti plačano. Na kaj lahko računajo, niso vedele niti najpomembnejše nacionalne institucije, kaj šele druge, manjše ustanove, zato delo nikjer ni moglo potekati nemoteno, brez negodo vanjo. Nezado voljstvo se je stopnjevalo, čim bolj se je čas odmikal od začetka leta, slednjič so od kulturnega ministra dr. A odreja Capudra ostro zahtevali, naj vendarle obelodani številke, iz katerih se bo videlo, kaj namerava vlada plačati in česa ne.
Minister dr. Capuder je prvič s takimi podatki seznanil kulturno javnost sredi februarja. Rekel je, da je bil zahtevek njegovega ministrstva 1.914,6 milijona dinarjev, kolikor so bili vredni že okleščeni programi, da pa bo denarja, na katerega lahko računajo, za 40 odstotkov manj. Pojasnil je, da so s tem najbolj prizadeli program investicij, katere da bodo pač morale počakati boljših časov. »Imamo in bomo lahko razdelili, kolikor nam dajo,«je takrat pripomnil Toda tudi tako znižani zahtevek, okoli 1.380 milijonov, je moral kasneje še skoz parlamentarno proceduro in, kot se spominjamo iz razprav, je visela v zraku celo omenjena, kot rečeno, že prej okleščena vsota, saj jih v poslanskih klopeh ni bilo malo, ki so zahtevali da se od nje še odreže del za »boljpotrebne reči«. Naposled je bil zahtevek le sprejet, koliko denarja za kulturo je v republiškem proračunu res zagotovljenega in za kajje namenjen, pa je ostalo bolj ali manj skrivnost vse do nedavnega, do izida publikacije Republiški program kulture za leto 1991.
Na straneh kar zajetne publikacije so po posameznih kutlumih dejavnostih in po vsebinskih sklopih popisane posamezne naloge in predvidene vsote zanje za letos, in takšna predsta vitev precej spominja na programe, ki jih je obelodanjala nekdanja Kulturna skupnost Slovenije. Izmisli, kijih jezauvod napisal minister dr. Capuder, pa je vendarle razumeti, da bi naj šlo za pomembno novost
vsebinske narave. Minister je namreč med drugim zapisal: »Spolitičnimi spremembami v letu 1990, ki so prinesle Slovencem prvo demokratično vlado po 45 letih enostrankarskega režima, je tudi v kulturni sferi zavladalo načelo pluralizma in enakopravnega obravnavanja vseh smeri, ne glede na estetske, nazorske in drugačne opredelitve«. Na svoje vprašanje, kaj dati v republiški proračun in česa ne, pa je odgovoril, da Slovenija nedvomno potrebuje nekakšno zaščito svoje kulturne politike, da so letošnje postavke v glavnem povzetek lanskih in da je ob tem velika neznanka delež občin. Ocene za leto 1990 namreč kažejo, da je delež občin za kulturo padel že pod 30odstotkov, zaletospaga spričo tistega, kar uveljavlja nova davčna zakonodaja, niti približno ni moč ugotoviti V publikaciji je moč prebrati, da je za republiški program kulture letos v republiškem proračunu zagoto vljeno 1.385.665.000 dinarjev, kar pomeni enak obseg sredstev kot v letu 1990. Ker je zdajšnji družbeni proizvod na prebivalca v Sloveniji blizu 6.000 dolarjev, pomeni da dajemo pri nas za kulturo 0,5 do 0,6 odstotka tega proizvoda. Ali povedano drugače, prispevna stopnja za kulturo ne zaostaja za dolgoletnim povprečjem v naši republiki Vse, kar je napisano v publikaciji — vsak lahko tudi vidi, koliko mu je namenjeno in za kaj—pa po ministrovih besedah spet ne drži kot pribito in so še možne spremembe pri številkah. Zakaj, ostaja ministrova skrivnost. Ali ima v rokavu spet kaj takega, kot je profesionalni pevski zbor in kot so »akcije za odpiranje slovenske kulture v svet«, in bo denar vzet od že odobrenih vsot za druge reči? Minister tudi zatrjuje, da mu gre za vzdrževanje ravnotežja med prestolnico in drugimi kraji. Če je to res, potem »drugih krajev« južno od Ljubljane ni. Vsaj če sodimo po republiškem programu kulture. Prepotrebne adaptacije novomeške Študijske knjižnice Mirana Jarca kot osrednje knjižnične ustanove med Savo in Kolpo ni v njem in še česa drugega ne, kar diši po dolenjsko.
IVAN ZORAN
Bo peta kolona končno le zakorakala?
Marojevičevo gibanje za enakopravnost občanov je že ob nekaj priložnostih skušalo zbuditi pozornost domače in tuje javnosti z organiziranjem protestnih mitingov, skoraj praviloma uperjenih proti najbolj osnovnim zahtevam, kijih je postavljal slovenski narod na svoji poti k osamosvojitvi Povsem razumljivo je, da se ob krepitvi državniških funkcij nekega naroda pri tistih, ki so v manjšini ali na njego vem obrobju, poja vlja nemir in dvom v to, da bodo njihove pravice zagotovljene. Toda izhajajoč iz dosedanjih izkušenj in ob zagotovilih, ki jih daje dosedanja in nova zakonodaja, bi le—ti morali biti dokaj mirni In res so se od Marojevičevega gibanja, ki se je poskušalo predstavljati kot glasnik vseh jugoslovanskih priseljencev v Sloveniji, kaj hitro ogradila domala vsa nacionalna združenja, delujoča na ozemlju Slovenije. Kratko in malo so mu dala vedeti, da ne zastopa njihovih intereso v, ki so mimo in enakopra vno živ-Ijenje v slovenski skupnosti, spoštovanje demokracije in demokratično izvoljenih organov oblasti Zato so se organizirani protestni shodi, katerih dokaj prozorni namen je bil zasejati nezaupanje med avtohtonim prebivalstvom in priseljenci, kaj klavrno končali Zanimanje in publiciteto so doživeli le v beograjskih, Sloveniji nenaklonjenih medijih.
To bi moralo pravzaprav odpreti oči vodji gibanja in njegovim sodelavcem, seveda če bi res izhajali iz lastnih stisk in dilem. Toda ker ne rešujejo samo osebnih, temveč neke širše interese, segajoče izven slovenskega ozemlja, seveda ne morejo odnehati In bolj ko se bliža datum slovepske osamosvojitve, na najbolj demokratičen način plebiscitarno potrjene, večja je živčnost v Marojevičevem taboru. Naloge, ki sojih hoteli rešiti s širjenjem nezadovoljstva po Sloveniji, so ostale neizpolnjene. Zato sedaj poskušajo zamenjati opanke za
DOBRODOŠLI V DEŽELI.. .
LIPOVEGA LISTA
Naj živi igrišče!
Golf igrišče, ki ga gradijo Terme Čatež pri gradu Mokrice, je poželo že kar nekaj žolčnih razprav. Dela so zdaj že v velikem razmahu, saj računajo, da bodo prvih devet lukenj na igrišču slovesno odprli že oktobra, čeprav bodo zares uporabne šele spomladi 1992. V letu 1993 naj bi končali še preostalih 9 lukenj mokriškega golf igrišča.
Zakaj toliko prahu okoli terenov za golf? Tudi na naše uredništvo je poklicala krajanka, kije zgrožena opozarjala na velik posek dreves, ki morajo pasti na račun igrišča. »Toliko,« je dejala, »niso sekali niti povojni komunisti« Zaradi igrišča so se oglasili tudi brežiški Zeleni Med drugim so dokazovali, daje treba travnate površine primemo vzdrževati, zaradi česar je kvadratni meter takega igrišča mnogo bolj onesnažen s kemikalijami kot kvadratni meter kmetijskih površin.
I JKljub vsem ugovorom se igrišče vendarle gradi in iz njegove okolice vozijo tovornjaki z naloženim lesom. Opazovalca resda kar malo zmrazi, ko gleda vse to početje, vendar pa se marsikdo strezni ob drugi plati Za napredek je, toliko smo že spoznali ob pogledu na druge države, treba plačati, in to največkrat na račun narave. Umetnost preživetja pa je samo v tem, da se odločimo tako, da bo napredek čimvečji, škoda ob tem pa čimmanjša.
Ali bo novo golf igrišče odtehtalo poseg v naravo? Sekalo se je namreč tudi v preteklosti in to pogosto brez kakršnihkoli ekonomskih učinkov in zaslug za napredek. Če torej zdaj v Brežicah gradijo visoki turizem in če so Terme zaenkrat paradni konj gospodarstva v občini, potem na igrišče za golf kljub vsemu ne bi smeli gledati tako črno in čistunsko. Navsezadnje lepo urejene travnate površine le ne skazijo pokrajine tako zelo. In če bodo ob tem še prinašale dobiček, potem lahko rečemo samo: »Naj živi igrišče in naj služijo njegove luknje!«
BREDA DUŠIČ—GORNIK
vojaške čevlje, ko se neprikrito ponujajo poveljstvu petega armadnega območja, češ, ko boste imeli opravka s Slovenci, računajte na nas, saj smo vaši rezervisti Hkrati pa armado tudi diskretno vabijo na ples, ki bi ga radi uprizorili s slovensko oblastjo, če bi se upirala njihovemu nameravanemu zaprtju karavanškega predora.
Nobenega dvoma ni, da je tudi sedanji Ma-rojevičev poskus obsojen na klavrn propad, saj med priseljenci, razen med nekaj provokatorji, ki pa znajo biti prav zaradi tega bolj agresivni, ne more dobiti širše podpore. Tudi med Slovenci — to bi moral Marojevič tudi vedeti — nas je veliko, ki smo okusili gastar-bajterstvo, zato dobro vemo, kje in koliko pravic komu pritiče. Zgodovinska izkušnja pa nam še govori, da se je treba paziti raznih tolp, od orjunašev do kulturbundovcev, ki smo jih tudi že izkusili na naši zemlji Skupno vsem tem je bilo, da so radi korakali,ljubili vojaške škornje in se udinjali Slovencem neprijaznim armadam.
TONE JAKŠE
Najtežji bo miselni zasuk
V črnomaljskem Beltu jim je potem, ko so izgubili vzhodnonemški trg in ko je tudi vse manj jugoslovanskega, ostala le še ena možnost: prodaja na zahodno tržišče, kjer pa je močna konkurenca in zlasti svetovne cene. In ko so od teh svetovnih cen preračunavali nazaj, do proizvodnje, jim je postalo v Beltu hitro jasno, da jih je, če hočejo, da bi njihov poslovni rezultat pristal na pozitivni ničli, v podjetju precej preveč. Res, da jih od nekdanjih 1.600 delavcev danes v Beltu dela le še 980, toda r množici šeststotih, od katerih sicer nihče ni ostal na cesti, so prevladovali proizvodni in praviloma manj kvalificirani delavci, ki so spremembe sprejeli z dokajšnjo
mero razumevanja. Sedaj pa so na vrsti administrativno—tehnični delavci, ki jim bolj kot odhod iz podjetja grozi preselitev iz pisarn v delavnice. Ta premik pa bo težak, a ne toliko fizični kot miselni
Nasploh je bila miselnost za Bell obremenjujoča že od nekdaj. Od takrat, ko se je začel razvijati kot tipična samoupravna organizacija jugoslovanskega kova z izrazito proizvodno miselnostjo zaposlenih. Podjetniške dejavnosti, kot so marketing, prodaja, financiranje, pa so v glavnem prepuščali drugim. Danes spoznavajo in priznavajo svoje napake, in ko imajo še vedno opraviti z nekaj sto odvečnimi delavci, jim po drugi strani primanjkuje tistih strokovnjakov, ki bi imeli v mezincu poznavanje trga, od koder bi diktirali proizvodnjo. Toda kako rešiti problem s tistimi prvimi, torej presežnimi delavci, da bo čim manj boleče?
V Beltu se tega niso lotili na pamet ali na horuk, temveč premišljeno in z obširno študijo. Vendar možnosti niso neomejene. To naj bi bil bodisi usmerjen stečaj ali upoštevanje plana za odpravo presežnih delavcev ob ohranjanju poslovanja obstoječega podjetja. Oba načina odpravljanja presežnih delavcev imata prednosti in pomanjkljivosti Usmetje-ni stečaj je tehnično lažje izvedljiv. Vendar kupci nimajo zaupanja v podjetje v stečaju, k stečaju morajo soglašati upniki, dobavitelji nezanemarljiva slaba plat stečaja pa je tudi izguba osebnih poslovni zvez, ker vodilni dela vci zapustijo podjetje. Pra v prednost drugega načina reševanja presežnih delavcev pa je v ohranjanju poslovnih zvez ter s tem vključevanje upnikov in drugih partnerjev v obnovo podjetja Drugih alternativ, bodisi stečaj, bodisi da se znebi presežnih delavcev, Belt nima
Seveda pa ni potrebno posebej poudarjati, da bodo ukrepi — v Beltu jih imajo pripravljenih kar precej — za tiste, kijih bodo zadevali, še kako boleči, četudi so nekateri na prvi pogled precej nedolžni Toda očitno se bo potrebno sprijazniti tudi s skrajševanjem delovnega časa zmanjševanjem plač, z uresničevanjem konkurenčne klavzule, nepopustljivostjo, ko bo šlo za neizpolnjevanje delovnih obveznosti, in še s čim, da bo Belt, ki še vedno velja za črnomaljskega velikana preživel In analize dokazujejo, da to možnost ima saj kupci povprašujejo po njegovih izdelkih. Le korenito bodo morali spremeniti obnašanje. Kako, pa kupcev ne briga
MIRJAM BEZEK—JAKŠE
Turistično poletje in nekaj več
Vprašanje je, če je res vse, kar napo veduje in hvali turistični prospekt, ki so ga pred leti dali tiskati Trebanjcl Vprašanje je tudi o čem bodo obveščali bodoči trebanjski turistični prospekti Kaj nepredvidenega bi se moralo zgoditi, da jih ne bi več tiskali, saj na turizem Trebanjci dosti stavijo, ko govore o prihodnosti
Junijski dogodki potrjujejo, da trebanjska prizadevanja segajo dlje od besed. Ob koncu tega meseca človek skoraj ne bo mogel potovati po razvitejšem delu občine, ne da bi vsaj od daleč začutil utripa trebanjskega turističnega poletja, kije sicer res samo zgoščeno na krajši čas pred dopusti in na nekaj dogodko v. Lahko bi seveda govorili tudi o daljšem obdobju in potlej bi bilo dogodkov, povezanih s turizmom, več.
Junijski dogodki predstavljajo samo del tistega, kar prenesejo turistični prospekti, kajti turisti znajo hlastniti tudi po čem, kar se pojavlja tudi skozi celo leto. Tako užitno blago pomeni na primer tako imenovani kmečki turizem, ki so ga v občini začeli spravljati v življenje, ga privedli do tam, ko se s to dejavnostjo že lahko pohvali nekaj domačij in ga v
željah, a tudi z otipljivejšimi načrti posla'1 na častno mesto med (turističnimi) deja) nostml
Podrobnosti o tem, kakšen naj bo kmti. turizem, v Trebnjem po vsej verjetnosti obdelujejo v pogovorih. Tako je pred č&j na sestanku z republiško delegacijo turi*' nih delavcev nekdo pribil k drugim ugot°v vam svoje mnenje, da kmečki turizem nie sama kmetija, ampak da je za to Potn^nfCL la privlačno urejena vas. Gre torej za celo^ okolje. Podobno kot ambient, kjer naj sede za obloženo mizo, je pomembno tuta kaj bo gospodinja postavila na mizo.
Pri »trebanjskem košu« so organizatork rešili vprašanje, s čim izvirno opremitifj. dogajanja. Koši, domače klobase in kmečke idilike so ustrezni pripomočki ( ložnosti ustrezno se obnašajo tudi orgatf torji mokronoškega kresovanja. KaJ.Z kmečki turizem, ki ga še zajema iz turist1!- J ga dogajanja vzeti vzorec v tem zapisu■ , snujejo njegovi načrtovalci pečice zaP‘jlt lonce za zelje in žgance? Nedvomno je trga odvisno, ali bodo, denimo, italijanski sli, radovedno prelistavali bodoče trebaUp turistične prospekte.	^
Kočevska
demokratična
bistroumnost
KOČEVJE — Slovenska demokratu zveza iz Kočevja je naslovila na skupščino Kočevje pobudo oz. zahtevo, ?? teri med drugim pravi, da na področju gajanja stanarin stroškom gospodarjenj11, bilo narejenega nič, da ne pristajajo na at vor o nizkih plačah in težkem socialnemu ložaju delavcev, da znaša najemnina le~°g. četrtino stroškov najemnine in da tudi 0% ki stanovanjskih hiš poravnavajo vse sit** sami.	u
Občinski izvršni svet je na to delegti^j vprašnje, pobudo oz. zahtevo odgovoril j"., drugim tako: Stanarina v kočevski oN znaša 19,24 din za kv. meter, kar av' občino med tiste v Sloveniji, kjerjestanan nadpovprečna Upoštevati pa je treba stanovalcev, čeprav morda ne drži v so s svojimi stanarinami in prispevki od Pj za gradnjo slano vanj plačali že toliko, da5 . stanovanja odkupili najmanj enkrat spevkov od plač za stanovanjsko izgra7 L pa so dobivali posamezniki tudi posojila gradnjo zasebnih hiš. Ti imajo zdaj svoje ^ še, ki merijo okoli 150 kv. m stanovanj5 ,. površine (družbeno stanovanje pa meri o’
60 kv. m), zaradi inflacije, oprostitve da .. pri naba vi gradbenega materiala, če so li preko stanovanjske zadruge itd., pa s°. mnogi zgradili hišo z zelo malo stroški, Stroj zastonj.	^ji
K vsemu temu lahko dodamo se ^ razmišljanje. SDZ si s predlogi za ratnerf dražitve gotovo ne bo pridobila noy!"fZjjit in volivcev. Od resnih in odgovornih sr . ^ strank bi pričakovali, da bodo svetova11 zavzemali za tako delo in organizacijo<a^ be, da bo čim manj stroškov (to velja in ^ stanovanjsko področje) in da bodo ljudi^ zaslužili, imeli take plače, da bodo
če vali vse stroške, tudi ekonomske stana' f
SDZ naj tudi ne naseda posamezni . ~ svojih vrstah, ki so bili včasih na takm j/ vomih položajih, da bi že oni morali res zadeve, o katerih zdaj stranka zastavlja .({ galska vprašanja in pobude. Ljudje nf v kO' niso tako kratke pameti, da nebi veafllUi0ifl teri g la vi seje to ali ono vprašanje skun“
Naj na koncu le pribijem: Ljudje li neumnih utemeljitev tudi najodgov«'7'^. organov in posameznikov v občini m bliki kmalu dovolj.	ppjfiC

— Saj ne da bi hotel kar v nebesa, sveti oče, ampak vsaj za tu čez mi malo pridržite lestev.
Kam po osemletki?
Največ v gimnazijo in gostinsko šolo
KOČEVJE Osmi razred Ko-*-*vske šole Zbora odposlancev je v Pravkar minulem šolskem letu obiskovalo 155 učencev, ki so imeli pouk ''dveh turnusih. V modrem turnusu je ral učni uspeh 100-odstoten, v rdečem Pa ima 6 učencev popravni izpit iz raatematike, eden izmed njih pa še iz slovenščine. Učni uspeh v 8. razredu Je Pred popravnimi izpiti 96,1 -odsto-,en> Po izpitih pa bo gotovo še občutno boljši.
Vsi učenci so se odločili, da bodo nadaljevali šolanje, in to kar na 20 [*a|'4nih poklicnih in srednjih šolah, nlajveč, kar 46, sc jih bo šolalo na ko-Pevski gimnaziji, 23 na gostinski šoli, /v* jih bo izobraževalo na poklicni “O" v Kočevju za strojne tehnike in Prav tako 10 za avtomehanike v Ljubljani.
Na nekaterih šolah, kjer seje prijalo več učencev, kot jih lahko sprej-nj^jo, so sprejemni izpiti. Na kočev-kih šolah sprejemnih izpitov ni. Tako Je za kadetsko miličniško šolo pri-st» *	>z Kočevja, doslej pa
14 dobila obvestilo, da sta sprejeta v.a’ Na kadetsko vojaško šolo sta se Pojavila dva, obvestila o sprejemu pa ",sra dobila. Eden je sprejet na "“njo glasbeno šolo v Ljubljani, en pa tudi na šolo za oblikovanje, nndidata za vrtnarsko šolo in šolo za Phka še nista dobila obvestila, če sta sprejeta.
lesno šolo v Kočevju se je prija-
^ nrelčO nAAnoaii ,^.4 tnnM 1 'J 1 _
Iških Lašč.
Zvedeli smo tudi, da je v Kočevju Prostor v nekaterih poklicnih šolah, ,? Slcer v triletni kovinarski, štiriletni °jni in tudi v triletni tekstilni šoli.
________	J. P.
Odprto pismo kmetom in vodstvom
Odgovor na pismo s tem naslovom, ki je bilo objavljeno 6. junija (3. str.)
jggjovi propadajo
*adnja analiza kaže del-no zboljšanje
za-Kočcv-
s|“u2oE! m ~ Propadan;!e 8°ziov1 skemJ j ,v ^l°veniji in tudi na Koč
toval eta * 985, 'n 10 na posebnih opa-pom ni.^ Ploskvah, ki pa jih je zaradi 'ensl-- anja denarja vedno manj. Slona »V01 gozdarjem so na srečo priskočili ra avstr’JsKi. ki so prispevali denar 80zdovOVIteV pop'sa Nravstvenega stanja
p0?jadn.P popis je pokazal, da seje stopnja 2 d0 -l *”fanosti pri iglavcih zmanjšala za °dstc«i,0l”t0,*le’ pr' listavcih pa celo za 8 jelki k '°V Pos^ab5alo pa se je stanje pri sp|J Jer je suha že vsaka petnajsta. Na-naših ° Kre toreJ za izboljšanje razmer v 8°zd ®°*dov'K Kljub temu so slovenski ranim ' ”e vedno med najbolj poškodo-kovniaVVx,:'vrop'' KUub izboljšanju stro-cah sm i vedno ugotavljajo, daje v igli-°hmr .re, več žvepla. Podatki veljajo za 6 P°n,in'i -r 80 vzet' vzorci. Zaradi Vzorce^ ^enarJa n' i**'0 odvzetih več snaj(,, V '-ul je propadanje gozdov, one-druBjuanle zraka in okolja ob množici PotL gosP°darskih in političnih težav liže t',110 v ozadnje. - Podatki so iz ana-K^vjfnc L)ečman-Šobar, dipl. inž. GG
Odprto pismo kmetom Krškega vodstvu Mercatorja - Agrokombinata Krško, IS Republike Slovenije, IS SO Krško in poslancem Republike Slovenije in prvi in, prepričani smo, niti ne zadnji poskus vnašanja negotovosti, nezadovoljstva med naslovnike s posredovanjem nekaterih neresnic in potvorb, z namigi in vprašanji pa seveda izzvati sumničenja, ki so dobra iztočnica najrazličnejšim govoricam in predvsem nepravilnim zaključkom. Že večkrat smo na podobne izzive odgovaijali s pojasnili in dejstvi.
Tudi pisec zadnjega odprtega pisma očitno pozablja ali pa dejansko ne pozna dogajanja, pa tako zahaja v ugibanja in potvaijanja dejstev. Tako je povsem zamolčano dejstvo, daje do sklica v pismu omenjenih sestankov prišlo na podlagi dogovora na organu poslovne enote Zadruga. Na tem sestanku so bili prisotni tudi nekateri člani iniciativnega odbora za ustanovitev kmečke zadruge. Vabila za sestanek s kmeti je podpisal predsednik organa, in ne direktor podjetja. Namen teh sestankov je bil, da se na njih podajo predlogi za upravni odbor poslovne enote Zadruga. Nesporno je, da je bila udeležba na teh sestankih slaba. Dobra udeležba pa ni bila niti na sestankih v preteklosti. Izvolitev upravnega odbora je nujna, zaradi pooblastil, ki jih ima na podlagi statuta podjetja.
Nesprejemljiva je trditev, da ni bil izpeljan noben dogovor med kmeti — kooperanti in vodstvom Agrokombinata. Zahteva, da podjetje ostane enovito je v popolnosti izpolnjena, saj se do danes ni odcepila še nobena od poslovnih enot, pa tudi za v bodoče ni takih teženj.
Da ustrezne zakonodaje, ki bi urejala področje zadružništva, še ni, ni krivo podjetje oziroma vodstvo tega podjetja, vodstvo podjetja je v upanju, da bo zadružno vprašanje zakonsko ustrezno rešeno, odlagalo z dokončanjem reorganizacije. Ob tem je kmetom kooperantom ponujalo številne variantne rešitve organiziranosti. Vse bi bile začasne do sprejetja ustrezne zakonodaje. Vsi poskusi so bili stoijeni zaradi vzpostavljanja novih osveženih blagovnih tokov in
DOMAČE TRNJE
•	Če že trkamo na vrata Evrope, trkajmo po evropsko — ne po balkansko!
•	Kar je bil Neron za Rim — to je Miloševič za Jugoslavijo.
•	Pozna se, da je bita Srbija dolgo pod turško oblastjo —politiki se vedejo kot turški paše.
•	Uvrstitev naše popevke na Evrovi-ziji je pokazala, da glasbe ni mogoče izbirati s — »politično kulinariko«
•	Posledica »politične kulinarike« — prazni želodci na račun polnih orožarn.
•	Visoka temperatura v politiki je po godu takim, ki želijo narod »ideološko prekuhati«.
•	Čas bi bil, da najdemo pravi pesticid proti — tankovskim gosenicam.
•	Ne izgovarjaj se na zakone, če si do položaja in kapitala prišel skozi— luknjo.
M. BRADAČ
Pomagajmo
preprečiti
bikoborbe
i*02jv
pred olimpiado
v čVsa*(? leto meseca maja se prične in ,pa”U‘> južni Franciji, Portugalski ve o 'nski Ameriki sezona grozlji-u;fa 01 učenja živali — pričnejo se e °borbe, ki trajajo do oktobra. J"? v Španskih arenah v eni turi-l7f!ftneZOn‘ namučU° P° ve^ Kot
Koriti, Tki?V’ P°Sebn° ®OJe"lh M oj v*o- * ežko ranjenim m z mno-
Ijam' zasaien‘m‘ ostrimi banderi-im razmesarjenim bikom brizga 'z gobca, ušes, oči...
Na ta tako imenovani »trenutek jhce« se Španija pripravlja tudi ra leto 1992, ko bodo v Barceloni, in tS 'n Madridu Olimpijske igre fcXp° 92. Obe prireditvi bosta t1p?.n,J' prinesli velik zaslužek, torej na ll VebK° turistov, ki bodo prišli y Korido v doslej naj višjem številu, motnamen Spanci že gojijo na far-,,.1,5 Posebno vrsto bikov, ki bodo teni v krvavih arenah, li v j?an'zacije proti mučenju živa-pr( .Španiji, ki se krčevito borijo se V6™ Krvavim spektaklom, so obrnile na Svetovno zvezo za arstv0 živali v Londonu (WSPA), J 'Proži proti bikoborbam kam-rek ■ V svetovnem merilu. Pouda-ZiviJe na osve^anju turistov in po-n uj0aj ne hodijo v krvave arene in djJ bojkotirajo te barbarske prire-n e (na eni prireditvi pokoljejo »I gledalci 6 bikov). WSPA je že a na svetovno tržišče zajeten ^opagandni material proti koridi i. *rnern° ceno zato, da bi odvrnila f lste od obiska bikoborb ne le v Pamji, temveč tudi v državah, ki ta ^WkoUe prirejajo. Hkrati VVSPA
roti turiste, naj ne kupujejo spominkov, ki ponazaijajo bikoborbe, in naj ta denar raje darujejo v denarni sklad proti koridi.
VVSPA se obrača tudi na državljane Slovenije kot ene najnapred-nješih jugoslovanskih republik, naj bi zbrali čim več podpisov proti bikoborbam. Čim več posameznikov naj piše individualna protestna pisma proti bikoborbam direktno na naslov španske ambasade v Londonu:
His Excellency Sr. Felipe de la Morena, Spanish Embassv 24 Belgrave Square, London SW 1
Vabim vse, ki jim je količkaj do tega, da se čimprej izkoreninjo te grozljive in krvave prireditve, v katerih živali trpijo grozljive muke, naj mi sporočijo svojo pripravljenost, zbrati vsaj 20 lastnoročnih podpisov (ena pola) polnoletnih državljanov. Brezplačno jim bom poslala željeno število podpisnih pol. Lahko jim sporočim tudi bančno zvezo, kamor lahko darujejo finančna sredstva v konvertibilni valuti v ta namen.
Upam, da se bo slovenska javnost odzvala temu plemenitemu namenu in se tudi tu za korak približala Evropi.
LEA EVA MULLER Ljubljana Titova 23
povečanja poslovnosti. Vendar pa predstavniki kmetov kljub vsemu vztrajajo pri svoji politiki, brez natančno prikazane predstave o tem, kako želijo biti organizirani. Bolj se zdi, daje namen le ovirati normalno delo in blokirati vzpostavitev učinkovite in uspešne organiziranosti ter tako slabiti proizvodnjo in gospodarsko moč podjetja. Namen vodstva podjetja pri reorganizaciji je bil vseskozi pošten, zato tudi vse razprave javne in odkrite. V razgovorih so sodelovali najvidnejši predstavniki kmetov in tudi tisti, ki so se odlikovali po svojih izkušnjah iz dela v organih upravljanja. Tudi kmetje kooperanti so bili na primeren način obveščeni o procesih preoblikovanja delovne organizacije v družbeno podjetje.
Zahteva, naj se ne ukinjajo nekateri programi, je, milo rečeno, nerazumljiva. Ne vemo, katere programe ima pisec v mislih. Pri tem lahko povemo samo to, da se bo morala tudi poslovna enota Zadruga obnašati povsem poslovno, kar pomeni, da bo opravljala samo tista dela in tiste programe, ki ji bodo prinašali dohodek. Nihče ne bio
DRUŠTVO ZA SRCE
LJUBLJANA — V razvitih državah so s spremenjenimi življenjskimi navadami že uspeli zmanjšati umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, pri nas pa so angina pektoris, srčni infarkt, nenadna smrt in možganska kap še vedno v porastu. Pri zdravljenju in preprečevanju teh bolezni je poleg jemanja zdravil zelo pomemben tudi način življenja. Zato se zdravniki obračamo na občane z željo, da bi vsi po svojih močeh storili kaj za lastno zdravje. Dosleno se moramo boriti proti razvadam, kot je kajenje, in se potruditi za pravilno prehrano in izdatno gibanje. Vabimo vse občane, da se včlanijo v Društvo za zdravje srca in ožilja. Iz članarin in prispevkov bomo oblikovali sklad za srce. Pristopno izjavo pošljite na naslov »Za srce«, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 61000 Ljubljana, p.p. 387, je med drugim v svoje javno povabilo zapisalo omenjeno društvo.
mogel preprečiti ukinitve tistih dejavnosti, od katerih poslovna enota ne bo imela neposrednih koristi, ali drugače povedano, če bodo kmetovalci opuščali pridelovanje posameznih kmetijskih kultur, potem je povsem razumljivo, da le-te ne bodo več predmet poslovanja, pa ne samo te poslovne enote, pač pa tudi ne drugih.
Vodstvo podjetja sc ni odločilo podariti 51% podjetju Mercatorju in s tem »razbiti« podjetje, kot je to razumeti iz pisma, vendar se vključuje v z Zakonom o podjetjih predvidene tokove sprememb, potrebnih za prehod v tržno gospodarstvo.
Realizirana je ena od možnih vrst povezovanja podjetij s pomočjo ustanovitve »krovnega« podjetja, katero so ustanovila družbena podjetja s prenosom dela poslovnega sklada na to podjetje, »krovno« podjetje pa je nato preneslo tako pridobljeno premoženje nazaj na matična podjetja. Večinski delež kapitala krovnega podjetja ne pomeni omejevanja in nadziranja, temveč značilnost holdinške družbe, v katero naj bi se razvil Poslovni sistem Mercator.
S to povezavo, zapisano v Pogodbi o ustanovitvi Poslovnega sistema Mercator d.d., so podjetja — delničarji obdržali vso svojo samostojnost pri ustvarjanju in razpolaganju z dobičkom.
Sledi pa še dokončni proces privatizacije in lastninjenja, ki ga bo uredila prihajajoča zakonodaja.
• Grožnje, pritiski in celo izsiljevanja postajajo sestavni del našega življenja. Blokade cest in demonstracije moči so samo dokaz in potrditev dejstva, da razum izgublja svoj pomen, vse bolj pa se uveljavljajo zakoni močnejšega, to je sile in pritiskov, pri čemer sta brezobzirnost in pohlep posebej spoštovani vrlini. Čas brezpravja pa dgje možnost, da nekateri brezobzirno poseggjo v pravice drugih-________________________________
Predlagamo razum, trezen premislek in pameten razgovor. NE dopustimo, da bi resna prizadevanja najbolj odgovornih ljudi, ki iščejo v vsej tej naši zmedeni vsakdanjosti možnosti rešitve iz krize, pa tako tudi poti za naš boljši jutri, nekdo oklical za farso ali celo življenjsko burko! Časi so preveč resni, da bi tako ocenjevali delo.
Direktor:
IVAN KOZOLE, kmet. inž.
Apel levice za skupnost suverenih držav
Izhajajoč iz trajnega interesa, da se jugoslovanska državna kriza reši na miren način na načelih, na katerih se združujejo suverene države v Evropi, sprejemamo apel za skupnost suverenih držav
1.	Zahtevamo takojšnje sklenitev sporazuma o vzpostavitvi jugoslovanske skupnosti suverenih republik Bosne in Hercegovine, Črne gore. Hrvaške, Makedonije, Slovenije in Srbije, v kateri bodo uresničevale svoje skupne gospodarske, politične in druge interese. Ustanovitev takšne skupnosti je nujna, ker bo sicer prišlo do popolne blokade gospodarskih in drugih tokov, ekonomskega kolapsa, propada turističnega gospodarstva, socialnih nemirov, mednacionalnih spopadov, državljanske vojne in vmešavanja tujih držav v reševanje jugoslovanske krize. V to skupnost naj takoj vstopijo vse republike, ki priznavajo suverenost, ozemeljsko celovitost in samostojnost drugih republik. Skupnost ostaja odprta za naknaden pristop.
2.	Podpiramo in aktivno spodbujamo prizadevanja v lastnih republikah za dosego njihove suverenosti, samostojnosti, ozemeljske celovitosti in enakopravnosti, kot tudi za njihovo mednarodno priznanje. Hkrati pozivamo, da se vsi vzdiže enostranskih odločitev, ki bi škodovale vzpostavitvi skupnosti suverenih republik. Zahtevamo, da vse republike, ne glede na težnje za osamosvojitvijo, ostanejo aktivno prisotne v organih sedanje federacije, da bi v njih preprečile zlorabe in blokade ter prispevale k vzpostavitvi skupnosti suverenih republik.
3.	Pozivamo demokratične politične stranke in gibanja iz vseh republik in pokrajin, da pristopijo k podpisu tega apela in tako prispevajo k razreševanju jugoslovanske krize in sklenitvi novega zgodovinskega sporazuma republik ter njihovih narodov in narodnosti.
Stranka demokratične prenove Slovenije - dr. Ciril Ribičič,
Stranka demokratskih promjena Hrvatske — Ivica Račan
Socialistična demokratska partija BiH — Nijaz Durakovič
pisma
in
odmevi
USTANOVILI TREBANJSKI ODBOR MKD
Prvega junija smo pričeli z delom mladi krščanski demokrati (MKD) v občini Trebnje. Tega dne smo imeli ustanovni sestanek, na katerem so bili prisotni člani iz Trebnjega in Mirne. V uvodu nas je koordinator MKD Primož Bulc iz Ljubljane seznanil z delom MKD in njihovimi nalogami. Nato smo opravili volitve. Za predsednika MKD občine Trebnje smo izvolili Staneta Cvelbarja z Mirne, za tajnico Madejo Koščak. Izvolili pa smo tudi šestčlanski občinski odbor MKD. Delovati želimo na vseh področjih družbenega življenja in sodelovati pri oblikovanju občine Trebnje kot delu samostojne Republike Slovenije, zato vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružijo. Naš naslov je: Mladi krščanski demokrati Trebnje, Gubčeve brigade 16, Trebnje.
STANE CVELBAR, predsednik MKD Trebnje
POPRAVEK
V pismu »Resnica se izgubi na stranskih poteh« (DL 13. junija, 8. stran) je neutrudni tiskarski škrat preimenoval »etično čiščenje postaje« v »kemično čiščenje«, kar je seveda nekaj povsem drugega. Piscu Alojzu Ljubiju in bralcem se za napako opravičujemo.
Uredništvo
Za delo vrtcev zmanjkuje denarja
Nimamo pravice sprijazniti se s krizo, v kateri bi ogrozili socialno varnost tistih, _______ki so naša bodočnost in ki si sami ne morejo pomagati
nji
imeli v vrtcih malenkost več kot 60% otrok. Starši plačujejo za oskrbo teh otrok do 35% stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana. Ce je stvarni mesečni dohodek na družinskega člana nižji od 70% dogovorjene ravni socialne varnosti družine, starši za otroka v vrtcu ne plačujejo prispevka. Družinam, katerih stvarni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega približno 48% povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v lanskem letu, centri za socialno delo oziroma občinski upravni organi prispevajo stroške za oskrbnino otroka v vrtcu (iz občinskega proračuna).
Izvršni svet občine Črnomelj nas je obvestil, da v proračunu občine Črnomelj v letu 1991 manjka več kot polovica sredstev za delovanje vrtcev. Obči-
KOSTEL OBNAVLJAJO
KOSTEL — Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je nadaljevanje obnove gradu Kostel zaupal domači zasebni firmi Castellum iz Fare. Firma je začela z deli 6. maja, zaključila pa jih bo konec tega meseca, ko bo tudi zmanjkalo denarja za ta namen. Dokončali bodo dela na jugovzhodnem grajskem stolpu, ki ga bodo pokrili s skodlami in nanj namestili strelovod. V načrtuje, da bodo do leta 1993, ko bodo praznovali 400-letnico bitke pri Sisku, dokončali še vezni hodnik med tem stolpom in stolpom levo od njega.
ZA MEDICINSKE INSTRUMENTE
na ne more sama sprejeti ukrepov za zbiranje potrebnih sredstev, ne more tudi spremeniti določil sporazuma, ki se nanašajo na prispevek staršev, Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo pa tudi ni pripravljen niti spremeniti tega sporazuma do uveljavitve nove področne zakonodaje niti zagotoviti denarja iz republiškega proračuna za dopolnjevanje manjkajočih sredstev občinam za vzdrževanje vrtcev.
Tako smo se znašli v začaranem krogu: obstaja socialnovarstvena pravica, ki ni pokrita s sredstvi v proračunih, dejavnost ki je od tega odvisna, bo začela razpadati. Kaj to pomeni za otroke v socialno ogroženih družinah, ki postajajo vedno številnejše, ni treba posebej razlagati.
Prosim Izvršni svet, da odgovori na pobudo Izvršnega sveta občine Črnomelj in razloži skupščini, javnosti in vrtcem, kako in kdaj namerava rešiti nastali problem.
SLOVENIJA 1991
Pri tem pripominjam, da se ne strinjam s predlogom Izvršnega sveta občine Črnomelj, ki kot eno od možnih rešitev navaja možnost spreminjanja višine prispevka staršev, kot je določen po samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
Minister Šešok nam je na zasedanju prejšnje skupščine povedal, da 70% zaposlenih prejema osebne dohodke, ki so nižji od povprečja ali se gibljejo na njem, direktorji centrov za socialno delo pa so me opozorili, da bo v Sloveniji kmalu 180000 otrok upravičenih do družbene pomoči otrokom.
SONJA LOKAR, poslanka v 4. volilni enoti
JE KRŠKO SE JE USTAVILA
V četrtek, 13. junija, je bila ob 8.46 NE Krško avtomatsko zaustavljena. Vzrok zaustavitve elektrarne je bil prehodni pojav na grelcih glavne napajalne vode, ki je imel za posledico nihanje in dvig nivoja vode v uparjalnikih, kar je sprožilo avtomatsko zaustavitev tur-
• ZADNJE SPOROČILO ZA JAVNOST: Dela potekajo po predvidenem scenariju in ponovno sinhronizacijo z omrežjem pričakujemo v noči od srede na četrtek (19.—20. 6.).
bine, ta pa zaustavitev reaktorja. Pri tem so vsi sistemi delovali normalno. Elektrarna je ustavljena v stanju vroče pripravljenosti. Elektrarna bo izkoristila zaustavitev za izvedbo vzdrževalnih del po planu za hladno zaustavitev. Izvršitev teh del je bila sicer planirana v času 10-dnevne letne revizije opreme, vendar se bo preventivno izvršila ob tej zaustavitvi. Le-ta bo predvidoma trajala 6 dni. Po INES lestvici uvrščamo dogodek na stopnjo O-nepomembno za varnost.
HRVOJE PERHARIČ direktor tehničnega sektoija
V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK Novo mesto so prispevali: Zveza tabornikov Slovenije, Odred Belih brez Črnomelj 656,70 din, delavci M-Kmetijske zadruge Metlika 1.535 din namesto venca za pokojnega Antona Nemaniča iz Radovič, vaščani Velike Cikavc pri Novem mestu 2.700 din namesto venca na grob Antona Drenika, Janko Vra-nešič iz Kolodvorske 49 v Črnomlju 200 din iz izplačane odškodnine Zavarovalnice Novo mesto, OO ZS zavod OŠ Milke Šobar Nataše Novo mesto 1.500 din namesto venca Ivanu Urhu, OO RK Novo mesto 1.000 din namesto cvetja na grob Anice Molek iz Metlike, sodelavci iz službe poslovnih informacij v Krki, Tovarni zdravil Novo mesto 700 din namesto cvetja na grob mame Tineta Janca. OO RK Novo mesto se darovalcem iskreno zahvaljuje.
POLETNA ŠOLA TUJIH JEZIKOV
ČRNOMELJ — Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) je pripravil spomladanski razpis za prihodnjo izobraževalno sezono, in sicer za osnovno šolo za odrasle od 5. do 8. razreda ter za programe za pridobitev strokovne izobrazbe — gre za študij ob delu — za prodajalca, ekonomsko-ko-mercialnega tehnika ter trgovinskega poslovodjo (nadaljevalni program). Poleg tega se je do konca junija moč vpisati tudi v poletno šolo tujih jezikov (nemščine in angleščine), kije letos v Črnomlju novost. Ta šola je namenjena tako mladini kot odrasllim, skupine pa bodo oblikovali tur podlagi predznanja in starosti. Sola bo trajala 7 dni, in sicer zadnji teden v juliju. Dopoldne bodo tečaji, popoldnevi pa bodo razvedrilni pod vodstvom domačega in tujega profesorja. Programi so prilagojeni intenzivnemu učenju, ob zaključku šole pa bodo slušatelji dobili potrdilo o končani stopnji.
ZAČETEK VINSKE CESTE— Vinogradniki z vinske gorice Hribi pod Gorjanci so se že velikokrat izkazali Složno in ročno so afaltirali cesto med vinogradi, skoraj pregnali šmarnico s svoje gorice, sedaj pa urejajo prvo vinsko cesto na Dolenjskem. Za začetek so postavili sod pod kozolčkom, ob cesti pa je na tak način videti še prešo in druge vinogradniške naprave. Hribovci v soboto pripravljajo 5. vinogradniški piknik in kdor se je v prejšnjih letih te njihove tradicionalne prireditve že udeležil, ve, da tudi letos ne sme zamuditi Vinograd-nice že pečejo domači kruh in pecivo, ostalo pa bo priteklo iz sodov hribskih zidanic. (Foto: J. Pavlin)
Zadnja Emilija že poje v Nardinovem mlinu
SELA PRI DOLENJSKIH TOPLICAH — »Namesto mlinskih koles bo sedaj na Radešci pela Emilija!« Tako bi lahko rekli za zadnjo Emilijo, ki je prejšnji teden našla pot k Nardinovi mami na Sela pri Dolenjskih Toplicah.
Resnici na ljubo je treba povedati, daje na Dolenjski list pravzaprav naročen Anton Nardin, njen sin, ki pa je skupaj z ženo na začasnem delu v Kanadi. Tako živi mati Ivanka sama v starem delu nekdanjega mlina, zraven pa je že zrasla nova stavba, ki bo postala dom mladima, ko se bosta vrnila iz Kanade. Ko smo jo obiskali, je bila radiokasetofona zelo vesela. Povedala je, da rada bere Dolenjski list, ki ji je v tej samoti v veliko veselje, nikoli pa si ni mogla predstavljati, da bo kdaj imela srečo in bo izžrebana med tolikimi naročniki, saj seji kaj takega še nikoli ni zgodilo.
Ivanka je doam iz sosednje Meniške vasi, v mlin, ki stoji ob Radešci med naseljem Sela in Meniška vas, pa se je primožila pred drugo svetovno vojno. Mož je bil mlinar in žagar, Ivanka pa je gospodinjila ter opravljala knjigovodske posle.
Ivanka Nardin z E milic
Med vojno sta mlin in žaga pela za partizane, ker pa je bil na samem, so se tukaj radi tudi za dlje časa ustavili pomembni funkcionaiji NOB. Še posebej dobro se Ivanka spominja Kozaka, kije imel tukaj pisarno, pa Josipa Vidmarja in Jožeta Javorška.
Mlin je utihnil pred šestimi leti, žaga že prej, Ivanka pa je postala vdova. Od štirih otrok, ki jih je rodila, so živi še trije. Razkropili so se po svetu. Najdlje je prišel Anton, ki ga je v naši kartoteki poiskal žreb. Toda prišel bo nazaj v lepo dolino Radešce in takrat, ob snidenju, bo Emilija radostno zaigrala. T. J.
G. Dvornik, to ni pot do sprave
Zakaj ste zlorabili celo Stezice za sumničenja in umazana namigovanja?
Vpozdravni besedijubilejnih Stezic ob 245-letnici novomeške gimnazije je novomeški župan in viden prvak krščanskih demokratov Matjan Dvornik izkoristil uvodno besedo v tem glasilu za odpiranje sUirih ran in za nečedno hujskaštvo. Na vsiljiv in katoliško nestrpen način nas posiljuje z zapiski nekdanjega ravnatelja novomeške gimnazije Ivana Dolenca. Med 36 vrsticami svojega pozdrava je namenili. Dolencu natanko eno tretjino svojih razmišljanj ob častitljivem slavju najstarejše dolenjske srednje šole.
V Dolenjskem listu je Medobčinski svet ZZB NOV za Dolenjsko in Belo krajino v zadnjih mesecih ponovno opozoril, da se moramo sovraštvu postaviti po robu. V enem izmed prispevkov smo posebej poudarili mnenje velikega števila prebivalcev pokrajine, da nočejo kar naprej prebirati in poslušati različne očitke na račun »rdečih in belih«, kar je bilo zajeto pod naslovčkom »Nehajte že vendar!«. Zveza borcev kot nestrankarska organizacija na podlagi pripomb svojih članov javno protestira proti izražanju politične nestrpnosti, kot si jo je spet privoščil g. Marjan Dvornik.
Res je v teku 245 let na novomeški gimnaziji poučevalo več kot sto patrov in duhovnikov, kar je za nekdanje razmere razumljivo, ni pa v tem nič pretresljivega če vemo, da so novomeški patri vodili to gimnazijo 124 let. Podatek ponavljamo le zato, ker g. Dvornik navaja, daje bila zaradi tega »... v razredih živo prisotna evropska kultura«, ki pa jo on danes »kar nekako pogreša«. Taka ocena je seveda stvar osebnega okusa, znanja in kulture, zelo neokusno in domišljavo pa je županovo mnenje, da danes v gimnaziji take evropske širine ni.
Mimo takega ravnatelja res ne moremo
G. Dvornik v pozdravni besedi trdi, da pri pogledu v preteklost ne more mimo ravnatelja Ivana Dolenca, ki je vodil to šolo med drugo svetovno vojno. Mimo tega ne morejo tudi prebivalci Novega mesta, zlasti pa ne nekdanji aktivisti OF in partizani — borci za svobodo, vendar iz čisto drugačnih razlogov kot sedanji župan. Bralcu ponuja g. Dvornik (Dolenčevo) oceno, da so po osvoboditvi Novega mesta v jeseni 1943 »partizani za seboj pustili lepo število mrličev in razdejano mesto...«
Ob navajanjih ravnatelja Ivana Dolenca, kijih ponavlja g. Dvornik, se moramo vrašati: če bi se to domoljubno in narodno zavedno ljudstvo poklonilo fašistom, mar potem Novo mesto ne bi bilo bombardirano? Če bi Slovenci kol ovce doma čakali na okupatorjev nož. in privolili v suženjstvo, razseljevanje in iztrebljenje naroda — mar potem ne bi
Delavci tožijo podjetje
KOČEVJE — Poročali smo že, da 23 bivših delavcev Itasa, zdaj upokojencev, zahteva od podjetja, kije v stečajnem postopku, izplačilo odpravnine in jubilejnih nagrad. Gre za 435.000 din glavnice. V dosedanjih postopkih je stečajni upravitelj za del zahtevkov priznal upravičenost, za del pa ne, zato se bo začel postopek pred sodiščem, nam je povedal Bogdan Bobič, ki tudi sodi med oškodovance in ki so ga oškodovani delavci izbrali za svojega zastopnika in usklajevalca pri razgovorih in postopkih s sindikatom in sodiščem.
Oškodovani delavci svojo zahtevo opirajo na sklep delavskega sveta Itasa z dne 10. decembra lani, ki med drugim pravi, »daje potrebno izplačati odpravnine delavcem ob odhodu v pokoj in jubilejne nagrade za letos (se pravi leto 1990, op. pis.) iz kakršnih koli sredstev tudi v postopku stečaja.«
»Kljub temu sklepu nismo dobili doslej niti še dinarja,« pravi Bogdan Bobič, ki zahteva od Itasa še izplačilo nagrade za inovacijo za lani v znesku 11.374 din. Podjetje mu je namreč inovacijo priznalo, izplačalo pa le za leto 1989 v znesku 2.083 din. Sodišče je Bobiča tudi za ta znesek napotilo na pravdo, Bobič pa je od Itasa že 28. januarja letos zahteval, naj ne proizvajajo več po njegovi inovaciji, dokler ne bodo dosegli sporazuma o tem. Itas Bobi-
čevo inovacijo kljub temu še izkorišča.
Prizadeti delavci zahtevajo od bivšega direktorja Itasa in pristojnih občinskih organov še odgovor na naslednja vprašanja: Zakaj je ostalo v Itasu isto vodstvo še od 24. januarja letos, čeprav je že avgusta lani in januarja letos dobilo nezaupnico? Kdo je dal nalog, da se iz sredstev osebnih dohodkov za lanski november kupi material in se tako izzove januarja letos štrajk, ki je imel za posledico tudi odpust 217 delavcev? Kaj je bilo z oktobrsko odpovedjo direktorja Zlatka Bončine? Zakaj so na mesta odpuščenih delavcev zaposlili druge, tudi take brez ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj? Zakaj je bila Branku Abramoviču in Liziki Boldan izplačana odpravnina pred odhodom v pokoj, in ne pri zadnji plači, in zakaj je bila za Abramoviča pripravljena zadnji njegov delovni dan celo zakuska? Komu so bile in zakaj poslane kopirane plačilne liste za direktorja Darka Vidiča za leto 1990? Kdo je 28. januarja letos naročil miličnike s psi, da so med 13. in 14. uro patrolirali v bližini Itasa, kdo je bil takrat ogrožen in kdo je plačal stroške za to akcijo? Kdo je izdal nalog, da se 28. januarja letos ne sme v lokalih točiti pijače delavcem Itasa? Kaj je s sklepom DS Itasa od 10. decembra lani?
J. P.
bilo tolikšnih žrtev? Ali g. Dvornik pozablja, da tudi njega danes zanesljivo ne bi bilo na slovenski zemlji, če bi fašizem in nacizem zmagala?
Žalostno in sramotno je po skoraj 50 letih ponavljati, da bojevit lokalni krščanski demokrat s ponavljanjem Dolenčevih besed pravzaprav zanika antifašistično svetovno koalicijo, ki je po vsem svetu združevala vse narode, od zavednih kristjanov do komunistov, ko je šlo za organiziran in zmagovit boj proti nasilju fašizma in nacizma.
21aradi mlajših rodov, ki niso doživeli gorja in trpljenja v minuli vojni in kijih nihče, zlasti ne šolske mladine, nima pravice zastrupljati z lažmi, moramo povedati vsaj nekaj dejstev o ravnatelju Ivanu Dolencu.
Dolenc in Kek: zgledna bojevnika »novega sveta«
Bil je gimnazijski ravnatelj in klerikalni veljak, ki ni manjkal med tistimi, ki so v srednjih šolah silili učence v GI-LI, fašistično mladinsko organizacijo. Njega in »vzornega duhovnika Keka«, ki ga po Dvornikovi zaslugi objokuje I. Dolenc v jubilejnih Stezicah, pravzaprav ni mogoče ločiti od družbe tistih novomeških klerofašističnih intelektualcev, ki so postali najhujši belogardistični agitatorji. Znani so tesni stiki I. Dolenca z zločincema kaplanom Karlom Wolbangom-Podgorcem in kaplanom Nandetom Babnikom-Cirilom: od njiju ter Keka in Dolenca so bile odvisne usode mnogih ljudi, ki so se borili proti fašizmu.
Franc Kek, novomeški kanonik in voditelj Katoliške akcije (KA), je bil eden prvih organizatorjev oborožene belogardistične skupine na Dolenjskem, prosi ulega Štajerskega bataljona nad Stopičami, ter zaupnik Slovenske legije. Ko se je Slovensko katoliško akademsko starešinstvo spremenilo v pomožno belogardistično organizacijo, je v Novem mestu vodil njen pododbor ravnatelj Ivan Dolenc kot predsednik. Ohranjeni so zapiski tega starešinstva, ki povedo, da je bil kanonik Franc Kek eden izmed belogardističnih agitatorjev, s svojim vplivom na verne ljudi pa seveda zelo uspešen.
Keka srečamo v vrstah vidnih bojevnikov fašistične »Slovenske zaveze«, ki je združila slovensko buržoazijo in ki naj bi bila »... največji dogodek v naši zgodovini«, namesto njenega boja proti okupatorjem pa je vse ostalo le pri kopicah puhllih besed in praznega navdu-ševanja. V Novem mestu je bil okrajni odbor Slovenske ljudske stranke hkrati tudi odbor Slovenske zaveze. Obstajal je kot politični vrh, ki je podpiral MVAC. V mestu so ga vodili kanonik Kek, Jordan, dr. Kalan, VVeble, Pavlič, ravnatelj Ivan Dolenc in drugi.
V začetku 1942 so v Novem mestu po navodilih iz Ljubljane ustanovili vodstvo za protikomunistični boj na Dolenjskem in v Beli krajini: vodil gaje Karel Jordan, člani pa so bili: profesor verouka, organizator KA in Slovenske legije kanonik Franc Kek-Branko (!) ter drugi. Kek je najprej imenoval zloglasnega kaplana Nandeta Babnika-Cirila, gorečega apostola KA, za načelnika propagande nastajajoče bele garde.
Trdno bratstvo ovaduštva in vohunjenja
Ohranjeni zapiski povedo, daje Kek povezoval župnike svojega okoliša v vohunskem delu, ovaduštvu in obveščevalni službi za italijanske fašiste in vojsko, za kar je organizacijsko skrbel kaplan Babnik. V mestu je dr. Kalan vodil krajevne zaupnike, med katerimi so bili gimnazijski sluga Avsec, čevljarja Grilc in Verbič, Klemenc, Šonc in akademik Ivan Mihevc.
Pododbor Slovenske legije v Novem mestu je vodila trojka dr. Kalan-Jože Pavlič-lvan Mihevc, v njenem širšem odboru pa so bili kanonik Kek, Karel Jordan in drugi klerikalni veljaki. O »krvavi bratovščini« stopiškega Štajerskega bataljona in o razmerah v tem belogardističnem taborišču, kjer so se nje-
Za pomoč bolnim in umirajočim
Ustanovni sestanek Mestne Karitas v Novem mestu — Vabilo za sodelovanje
V nedeljo, 16. rožnika, je bila v Novem mestu ustanovljena Mestna Karitas. Na ustanovnem sestanku, ki je bil pri frančiškanih, se je zbralo 23 predstavnikov ožjih odborov iz naslednjih župnijskih Karitas: Novo mesto — Kapitelj, Novo mesto — Sv. Lenart (frančiškani) Novo mesto — Šmihel in Novo mesto — Sv. Janez iz Kamene. Srečanja so se udeležili tudi vsi župniki in dekan.
Po uvodnem kratkem razmišljanju in medsebojni predstavitvi so prisotni ugotovili, da je v mestu vedno več povpraševanja in potreb za pomoč na najrazličnejših področjih. Še najbolj pereče je delo z bolniki in umirajočimi po velikih stanovanjskih soseskah, kjer so ljudje popolnoma zapuščeni. Strokovne službe (patronaža itd.) pa zaradi obilice
DOLENJSKI LIST
dela in številnih primerov ne morejo ugoditi vsem željam.
Vse tako kaže, da socialne in druge potrebe daleč presegajo dosedanje oblike organizirane župnijske Karitas, zato so prisotni sklenili, da ustanovijo mestno Karitas, ki bo posamezne župnijske Karitas predstavljala navzven. Gre predvsem zato, da bi lažje, trajno zanesljivo in predvsem organizirano pomagali vsem, ki so potrebni kakršnekoli pomoči. Združiti je potrebno vse sposobnosti in izkustva posameznikov za pomoč ljudem v stiski in pomanjkanju. Mestna Karitas je bila ustanovljena predvsem zato, da bi lahko vsi bolj učinkovito in organizirano pomagali v povezavi z drugimi župnijskimi Karitas, v prizadevanju za sodelovanje s posamezniki, s skupinami in drugimi orga-

govi voditelji grizli med sabo zaradi nasilja, nemorale, tatvin, pobojev partizanov in nedolžnih domačinov v Pod-goiju in kjer je trenje zavoljo nadvlade med klerofašisti in mihailovičevci doseglo nevarno vrelišče, je bil 14. 9. 1942 važen sestanek pri kanoniku Francu Keku-Branku. Sledila so pogajanja z majoijem Novakom-Starim.
In če še dodamo, daje kanonik Kek skupno s kaplanom Babnikom skrbel tudi za povezavo že navedenega vrha dolenjske bele garde z Belo krajino, s tem še zdaleč ni zaobjeto vse njegovo protiljudsko delovanje in izdajstvo v letih NOB.
Upravičeno se moramo torej vprašati, ali želi g. Dvornik take ljudi, kot sta bila kanonik Kek in ravnatelj Dolenc, ki v Stezicah nastopa res le med narekovaju postaviti na tron kot »žrtvi vojne«? Ce je g. Dvorniku v njegovem bojevitem razpoloženju potrebno pisati take uvodnike v jubilejnem glasilu gimnazije, bi moral biti vsaj toliko pošten, da bi sam naštel vzroke, čemu so bili nekateri izdajalci med NOB kaznovani.
Zlorabljene Stezice in osramočene žrtve za svobodo
Gimnazija in njen jubilej sta pač najmanj ustrezno mesto, da bi na straneh Stezic g. Dvornik odpiral stare rane. Upamo, da novomeški župan zasebno sicer dobro ve, da je bila naša gimnazija od 1941 naprej napredno vzgojno središče, da se je njena mladina množično odzvala na poziv OF in šla v partizane in daje bilo v septembru 1943 med več kot tisoč Novomeščani, ki so odšli v boj za osvoboditev naroda, največ prav mladih ljudi. Gospod Dvornik vetjetno tudi ve za ilegalno delo gimnazije med okupacijo, morda pa tudi za več kot 50 žrtev-dijakov, ki so z mladimi življenji zapečatili pošteno ljubezen do naroda.
Zato v imenu naših članov odločno zavračamo tako pisanje in v njem sumničenja ter umazana namigovanja, četudi so skrita v narekovanjih. Gospod Dvornik: to ni pot do sprave, o čemer smo tudi mi ponovno govorili in pisali!
Odbor za obveščanje pri občinskem odboru ZZB NOV v Novem mestu
Vinko Lekše
V prelepem spomladanskem času, ko se vsa živa narava ponovno rojeva, je po hudi in zahrbtni bolezni v 60. letu za vedno zatisnil oči Vinko Lekše. Na sevniškem pokopališču se je od njega poslovila množica stanovskih kolegov, gozdatjev, pripadnikov zelene bratovščine iz števidlnih lovskih družin Posavja.
Njegova življenjska pot se je pričela 6. septembra 1931 v Smečicah pri Velikem Trnu. Med vojno je moral podobno kot večina Posavcev zapustiti domovino in oditi na trnovo pot izgnanstva v nemška taborišča. Po osvoboditvi je nadaljeval šolanje na nižji gimnaziji v Krškem, zatem pa seje odločil za gozdarski poklic. Toda zavoljo hudih gmotnih težav je moral šolanje na srednji gozdarski šoli v Ljubljani prekiniti, odslužil je vojake, delal kot gozdar v kočevskih gozdovih in zatem le končal omenjeno šolo. Zaposlil se je pri okrajni upravi za gozdarstvo Trbovlje, kjer je skrbel za urejanje gozdov. V letu 1959je postal vodja gozdarskega okoliša za Sevnico pri takratni gozdarski poslovni zvezi v Sevnici. Po reorganizaciji je krajši čas delal kot gozdar pri sevniški kmetijski zadrugi, vse od leta 1963 pa do upokojitve septembra lani je opravljal kot član Gozdnega gospodarstva Brežice različna strokovna dela na območju uprave v Sevnici.	P. P.
nizacijami, skratka, z vsemi ljudmi dobre volje v našem mestu in okolici.
Za predsednico mestne Karitas so prisotni soglasno izvolili socialno delavko Marijo Radcž. Sedež mestne Karitas bo na Kapitlju, Trubarjeva ul. št. 3, telefon 21-130. Kasneje bodo ustanovljene tudi sekcije za posamezno dejavnost, kot so: zbiranje materialnih dobrin, nega na domu, skrb za ostarele in onemogle, skrb za matere samohranilke in mlade nosečnice, skrb za lačne itd.
Pri mestni Karitas, ki mimogrede povedano, ne ukinja dosedanje župnijske Karitas, si torej prizadevamo za prijateljsko sodelovanje in gojimo dobro in prisrčno skupnost vseh, ki se čutijo poklicane pomagati bližnjemu v duhu spoštovanja in nesebične ljubezni.
FRANCI KONCILIJA
Program, kakršnega še ni bilo
Jutri bo na Loki »totalno odštekan dan«
NOVO MESTO — »Totalno odštekan dan« bo doslej največja prireditev in veselica vseh veselic, ki jo za vse generacije pripravlja Zveza prijateljev mladine iz Novega mesta. Športna igrišča na Loki bodo v petek med 14. in 24. uro postala prizorišča atraktivnega nastopa rolkarjev in skupine BMX, zanimiv bo nastop radijsko vodenih modelov, ob 17. uri bo tekma modelov formule 1 za veliko nagrado Loke '91. Sredi popoldneva bodo na prizorišče skočili padalci z Lesc, Krko bodo vzvalovili motorni čolni, tu bodo potapljači, lokostrelci in motoristi.
Poleg dragega »uvoženega« programa se bodo to popoldne na Loki predstavili še številni zanimivi Dolenjci, med katerimi velja omeniti naj mlajšega motokrosista Mateja Žvana, z motorjem bo skakal ta čas najboljši dolenjski motokrosist Jure Murn, predstavil se bo Peter Pavlič, Tomaž Tomlje z BMW 3 in še marsikaj zanimivega bo videti na Loki. Zvečer bodo obiskovalci lahko spremljali nočne skoke s smučmi in z bengaličnim ognjem v Krko. Loki bosta novo podobo dajala dva balona velikana, za najmlajše bo vse popoldne vozil otroški vlak, lahko bodo jahali ponije; tu bo vredno še pogledati sejem malih živali, morda kaj kupiti in prodati na bolšjem sejmu. Vse skupaj bo popestreno z nagradnimi igrami, ki jih bo vodil Mile Bitenc, nastopili bodo tudi ansambli, od katerih velja omeniti Ukrajinske kozake, ta čas najboljši ansambel Hot-hot, pevko Ireno Vrčkovnik, Mrtve pesnike in druge.
Vse to in še marsikaj ponuja Zveza prijateljev mladine brezplačno, saj so prireditev podprla številna podjetja, med katerimi velja omeniti Avtobum in Opremo iz Kočevja. Slednja se bo na Loki prvič predstavila z gostinsko ponudbo na prostem. Poleg festivala sladoleda obljubljajo na prvo poletno noč za šanki kaj za vsak želodec in žep.
J. P.
iMMffif! SMIME
st« JL
MLADINSKA
DELAVNICA
KOČEVJE, RIBNICA — V drug^ šolskem polletju so organizirali za uccjH* 7. razreda osnovne Šole Kočevje mlad' sko delavnico. To je prostovoljna obli sodelovanja mladih, ki jo obiskuje redno 8 do 10 šolaijev, več fantov kot (F klet. Gre za izvenšolsko dejavnostmi delu' je enkrat na teden po 2 uri do dve in P°‘ prostorih Bračičeve šole. Mentorici s Miranda Dekleva in Alenka Vidmat.5?' delavki pa še Nada Čokorilo in Vidmar. Sodelovanje mladih v tej deta niči naj bi jim pomagalo predvsem pn ■ ji izbiri poklica pa tudi pri premagov*nL raznih težav. Podobna delavnica s sko J enakim številom udeležencev deluje tuj" Ribnici, kjer pa jo obiskujejo le deklet
ZAKLJUČNI IZLET
Sončno dopoldansko jutro je žarke v novi dan. Odpravljali smo se n* let. Peljali smo se proti Šentjerneju. neje smo obiskali Pleterje in galerijo v* y stanjevici. Odpravili smo se tu(l1 . Kostanje viško jamo. Na poti domov*"" se v Šentjerneju posladkali s sladoled^' Polni lepih vtisov smo se vrnili pred kjer smo še dolgo razpravljali o tem. smo videli.	_n»
ROBERT GAZVOy OŠ Milka Šobar N»»* Novo m®
NA TRAVNIKU
Desetega junija smo imeli naravo«0^, dan. Odšli smo na travnik pod SltfV gradom. Kot vodja ene od skupin sefl> bila nalogo, da s skupino napišemo, jf* ^ živali so na travniku. Napisali smo J*” liko. Na končuje vsaka skupina P°r0~Zj kaj je naredila. Srečni smo odšli d0"1 Kako lepo je bilo na travniku. ^ j. i ANA ŠKU| o(o6(C
TEKMA ČOLNOV
V Dolenjskih Toplicah je bilo 25. republiško tekmovanje motornih co«* Udeležilo se gaje približno 100 mod , jev. Iz naše šole smo bili trije: Ban, n-OV? in Jaklič. Uvrstili smo se nekam nasrc^ no. Bili smo zadovoljni.	«, ih
DOMEN JAKUC OS ZužeTObef
NARAVOSLOVNI DAN
Učenci šestih razredov smo imeli naravoslovni dan. Z avtobusom smo se odpeljali na Planino. Tam sta nas pričakala gozdarja Brane Štubljar in Franc Janež. Bila sta zelo vesela, ker smo se odpravili na tako zanimivo pot. Gozdarja'sta nam povedala dosti zanimivosti. Ko smo prišli na Mimo goro, smo se odpočili. Nekateri so si ogledali Belo krajino s stolpa. Kar neradi smo se poslovili od prijaznih gozdar-
■*ev	1 '■Vnci 6.b
Semič
PEVSKI ZBORI
Vsako leto je v občini Brežice r pevskih zborov. Letos je bila pri nas v tičah. Nastopalo je devet otroških in ^ dinskih zborov. Po končani reviji je nastopajoče ples. Ker ne pojem Pn.7.. a y sem bila v času prireditve pr**^Ja *e|j« naši trgovinici. V trgovinico je Pn ..?• hi« ko kupcev. Bila jim je všeč. Na reviJ>J. :0 lo lepo. Tako pravijo starši, ki so • ogledali in prisluhnili petju svojin
DARJA CEIUAK^
30 LET BRALNE ZNAČKE — V novomeškem Domu JLA, kjer se^ znanih razmer že precej časa nič ne dogaja, se je v sredo zbralo 300 osrn ^ j iz vseh osnovnih šol novomeške občine in bilo za svoje zvesto Pr^ialej.ppji' knjigo bogato nagrajeno s programom, ki ga je pripravila občinska teljev mladine. Mladi so najprej prisluhnili gostom Tonetu Pavčku, Lešnjaku in Branki Jurci, ki so odgovarjali na vprašanja televizijske valke Nataše Žgavec-Bolčina (na sliki od desne proti levi), zatem so st X po-še dramsko delo eksperimentalnega gledališča Ane Monro iz Ljubiji ejii kroviteljstvo nadvse uspele prireditve sta sprejeli agencija Moč iz Ljub J Sodavičarstvo More. (Foto: J. Pavlin)
Na pokopališču sv. Marjete smo se 31. maja poslovili od pokojnega Gabrijelovega očeta iz Rodin pri Trebnjem. Rojenje bil 1900 v Rodinah pri Trebnjem na zelo veliki kmetiji in v številni družini. Že v mladosti je moral krepko delati, saj je pomagal tako doma kot na kmetijah po vasi. Na Tirolskem je pri-življal vojaška leta. Po vrnitvi iz vojske je prevzel kmetijo, se poročil in si ustvaril družino, kjer seje rodilo devet otrok. Čeprav je bila ' slika družina, so živeli složno. Bilo je, kot pravi pregovor, da pohlevnih ovac gre veliko v en hlev. Podnevi so se zbirali pri delu, zvečer pa v izbi, kjer so otroke učili in pripravljali za šolo; v vsakdanjem življenju jih je povezovala vsakdanja molitev. Družina seje srečevala tudi še zdaj. Ob 90-letnici je Lojze še zapel, pomagalo pa mu je kakih 40 praznovalcev. Konec maja pa ni bil več kos bolezni.	r
revij*
ŽUPANČIČU OB OBLETNICI SMR Tl — / L junija pred 42. ni umrl pesnik Oton Župančič. V spomin nanj sta v njegovi rojstni prav na ta dan črnomaljski Zavod za izobraževanje in kulturo^! . občine Črnomelj pripravila prvo srečanje mladih recitatorjev matih	^ otN
šoliz vse Bele krajine. Okrog 20 recitatorjev seje predstavilo s pesn ko poezijo, pridružil pa sejim je tudi pesnik in igralec Tone Kuntne'v0telrl loval v strokovnem razgovoru mentorjev recitatorske dejavnosti,n rljegoy^/p tem, kako motivirati učence za recilatorstvo. Vsi recitatorji so iz J ^0 prejeli tudi knjižna darila. Na fotografije Kuntner podeljuje knjig Maji Jelerčič iz metliške osnovne šole. (Foto: M. B.-J.)	^

Št. 25(2183^20-
nagrada
v ČRNOMELJ
n,, re.^Jc izmed reševalcev 21. nagrad-Črn" . ke 'zbral DARINKO PLUT iz n°in|ja nagrado bo prejela knjigo p:° 'rjP slovenskega pisatelja Franja nciča. Nagrajenki čestitamo, ref i te današnjo križanko in pošljite o'?VnaJ*lasneJe do 1 .julija na naslov: ,ro ?",5tvo Dolenjskega lista, Glavni K8R‘|^0W) Novo mesto, s pripisom
REŠITEV 21. NAGRADNE križanke
žanke V'lnu re5itev 21 • nagradne kri-SICa m’JITO> AMIDA, VAN, HRU-
<ALAERNAiA0s“AKER'ERV,N’
umu
dobili ženske, ni po-
S. ZWEIG
e/ip ®re za vlogo in prispevek žoypleraciJc v razvoju svoje dr-DijiT’ Se veličina in naprednost veri°ye§a Prispevka najbolje pre-intni prav s tem> koliko je traj-80 in karJe bilo doseženo, in kako iajo Sprejele generacije, ki priha-
J.B. TITO
NAGRADNA KRIŽANKA


MALI
SlVAR
MIT. REKA V PODZEMLJU
Zensko
IME
(JASNA)
REDKEJŠE
Zensko
me
IRANSKO
NOMADSKO
PLEME
GR. MIT SONČNA DEŽELA
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
KEM SIMBOL
za Žveplo
VRSTA MODERNEGA STROJA
PRODA-
JANJE
KEM SIMBOL ZA BOR
SL. PESNIK KOVIČ
RIM PREDDVERJE
VRST A AMER KUKAVICE
AVTOR J UDIR
PREDELO-
VALEC
SREBRA
NASE
OBMORSKO
LETOVIŠČE
PLEMIŠKA STOPNJA V ANGLUI
SRBSKO M ME
DEL KOLESARSKE TEKME
RACMAN
JEZERO NA FINSKEM
VRSTA NOŽA
PRIPO-
VEDNA
PESNITEV
INKOVSKI
VLADAR
NORD
SMUČI
NORV
SLOVNIČAR
AASEN
S
ANTIČNO IME ZAANGLUO
in Škotsko
GA BOGINJA NESREČE
LAT. ZA DOBESEDNO TAKO*
JAPONSKI
DROBIŽ
MIT DUŠA UMRLIH
KEM SIMBOL ZANATRU
ETIOPSKI
KNEZ
RIM KRAU. GRADITELJ OSTUE
SOU
URANSKE
KISLINE
PREBIVALEC AZ DRŽAVE
Ujemite svežo, če je le mogoče v čistem okolju, nato malo okisajte in servirajte. Priložite lahko catchup ali kqj drugega po okusu. (Foto:MiM)
Kobilice na krožniku
Okusna dopolnitev vsakdanjega jedilnika — S kisom, prelivom ali pa kar brez vsega_______________
Bodočnost so »zeleni« avtomobili ~>Pi>anski<< ■*
zvajalci avtomobilov prisiljeni v borbo za čistejše okolje in bolj varčno pora-_ bo energetskih surovin — Elektrika, hidrid, etanol ali še bencin?
trcK10raj povsem neslišno, a z veliko hi-na J? dtrv'Jo po cesti. So lepih, aerodi-VenH l.oblik, elegantnega videza in ne v r njihovih lastnikov ne nakup in korTzc Vanje teb čudovitih motornih h niIC-i°V nc stane veliko. Narejeni so Zarnr- lrPe^r|ih, nerjavečih in zlahka UdtJl vih delov, ki so kot odpadek rabliahn' M rec|klažo. Za gorivo upo-ki :Jaj0 mešanico elektrolitov in kovin, iZr;.V0''n'L lahko kupijo vsepovsod po avt0 no n|zi<ih cenah. In povrhu vsega ti (ai n’°bili ne smradijo zraka, ne spuš-Plenl^račje škodljivih svinčevih, žve-doh 3 ' kakih drugih spojin. V njih se 8uzh° b°^utijo ljudje, okoli njih pa j ln narava.
na „,Vf^a ^hih avtomobilov, uglašenih na na» fn<>,< ntiselnost zaenkrat še ni ne jo D . in ne na drugih cestah. Nastaja-Itik v razvojnih oddelkih vseh veli-bodrJl0m°bilshih proizvajalcev. Avto dana«nost' bo namreč moral biti od čiste j Jega’ ki Je še daleč <Kl ekološko cej d” energetsko varčne naprave, pre-mu , u®ačen, še najbolj podoben take-dah 7°* sm.° 8a orisali v uvodnih bese-avt0|/aradi zahtevnosti izdelave takega logjj P”1'3 in razvoja ustrezne tehno-tljajj: j 'rajalo, kot menijo strokov-Pravj’, najmanj 20 let, predno bo prvi t0Va ’^leni« avto pripeljal s tekočega Riškega traku.
PreVe ^ na poskusnih avtomobilih ayt0^ajo delovanje posameznih delov MotQ °a'*a bodočnosti. Volvo, General tieka.rs’. ^aimler—Benz, Mazda in še izvaj* ,drugi znani avtomobilski pro-totip_Cl lrTlajo narejenih celo nekaj pro-1,6 Po V >,z^ene8a« avtomobila, kar pa njen da Jc d°bri stari avto potis-doluie- . Konstruktorji jih veselo pre-Se in 1° in preurejajo v ekološko čistej-tega n ner8etsKo manj potratne. Seveda in kuil^nejo iz ljubezni do ekologije tiov jvc.v- marveč zaradi novih zako-vak’in'J'b pripravljajo v mnogih drža-nju , k' bodo zelo strogi pri ugotavlja-cesJah*'* smc in kaj ne sme voziti po 20oo 'A‘vtorn°bili, ki bodo po letu itrief obhajali na trg, ne bodo smeli QenerV.lzPubu škodljivih snovi. Tako katai;8 Motors denimo razvija nove °^e’ k’ bodo povsem očistili ii 1 e| j- Pline, Nissan skuša enako dose-vSega ktronsko krmiljenim delovanjem ntotorja, od vbrizgavanja goriva
naprej, Mazda se ogreva za motor na kombinirano gorivo, mešanico metanola in bencina, Toyota pa za motor na zemeljski plin.
Veliko je tudi poskusov z električnimi avtomobili. Ekološko so od vseh najbolj sprejemljivi, vendar imajo nekaj velikih pomanjkljivosti, ki ovirajo njihovo napredovanje. Predvsem so počasni v primerjavi z drugimi in niso primerni za dolge vožnje, ker je treba po nekaj urah delovanja napolniti ali zamenjati nerodne in težke akumulatotje. Tudi najnovejši električni avtomobili, ki bodo prišli na trg drugo leto — tak je
<4,, * . I,
-*WSr-
■Jv
-1

Bodo čez 20 let ljudje takšen prizor imenovali pokopališče pločevinastih dinozavrov?
denimo General Motorsov športni model, ki bo dosegal hitrosti do 120 km/h — v tem pogledu ne bodo pomenili bistveno novost.
Vse te težave silijo načrtovalce avtomobila bodočnosti k načrtovanju motorjev na drugačna goriva. Od možnih bodočih goriv jih najbolj mika vodik. Tega plina je v izobilju, njegove zaloge so praktično neizčrpne. BMVVjc izdelal testni avtomobil, ki ga poganja utekočinjeni vodik ali bencin. Daimler—Benz je ubral drugačno pot. Izdelal je avto, ki podobno kot BMW—jev uporablja dvojno gorivo: bencin in vodik, vendar so namesto utekočinjenega vodika za pogon raje uporabili hidrid, kovinsko mešanico, ki pri segrevanju oddaja vodik. Daimlerjev vodikobencinski avto pospešuje z bencinom, ko so razmere dobre za umirjeno vožnjo, pa začne delovati motor na vodik. Kar 100 vodi-
svet v steviihah
SAMOMORILSTVO V SVETU
čl
11
JUGOSLMJfi
FINSKA
DANSKA
SLOUENIJfl
MADŽARSKA
16.1
27.7)
27.9|
33.0!
41.3
Količnik samomora; na 100.080 prebivalcev
^j|n°sti, na kateri je žal Slovenija uvrščena v sam vrh, takoj za Madžar-o. Številke pomenijo število samomorov na 100.000 prebivalcev.
S\\WWVWW\ \\WWVWWW'V\VWWVWV'\.WWVW'
kobencinskih daimleijev so preskusili v vsakdanjem prometnem vrvežu berlinskih ulic. Dr. Hans Ulrich Hoss, vodja Daimletjevega raziskovalnega vodikovega projekta, zatrjuje, da so testi pokazali, da so avtomobili na vodik vsekakor možni in uporabni.
Pravi problemi so drugje, ne v avtomobilski tehnologiji. Tudi če bi avtomobilski proizvajalci lahko ta hip poslali na trg dovolj avtov na vodik, jih kupci ne bi mogli uporabljati, ker ta čas ni mogoče zagotoviti dovolj utekočinjenega vodika. Sedanji postopki utekočinjanja vodika zahtevajo več energije, kot je tako pripravljeno pogonsko gorivo vsebuje. Računica se seveda nc izide.
Kakšen naj bo avto bodočnosti, vsi vedo, kakšen bo zares, pa je vprašanje. Nobena od omenjenih tehnologij se še ni odločujoče prebila v ospredje, vsaka ima nekaj prednosti in nekaj zaviralnih cokel. Zmagovalec v dirki za avtomobilsko bodočnost ni znan.
Človeško meso na svetovnem trgu
Trgovina z organi za pre-saditev cveti
Odkar so kirurgi uspešno presadili prve notranje človeške organe z živih darovalcev na bolnike, seje začelo novo obdobje v zgodovini medicine. Presa-njanje nekaterih organov je doživelo pravi bum. Velike uspehe, kijih sodobna medicina dosega, ko na ta način rešuje mnoga življenja, pa žal spremljajo pojavi, ki postajajo vse bolj problematični. Predvsem postaja moralno vprašljiva trgovina s človeškimi organi. Bogati kupujejo od revnih tudi to, kar jim je po naravi dano: ledvice, oči, očesne roženice, kožo in druge organe oziroma tkiva. V svetovnem kroženju ponudbe in povpraševanja tako z nafto, stroji, živino, računalniki in vsem drugim nastopa tudi človeško meso.
V	Indiji, kjer je revščine in ljudi na pretek, je mogoče kupiti od živega darovalca zdravo ledvico že za borih 1.500 dolarjev (35.000 din), očesno mrežnico za 4.000 dolaijev (93.000 din), kos kože za 50 dolarjev (1.163 din). Ponudbe živih darovalcev je mogoče najti tudi na časopisnih straneh z oglasi, cene pa so nekaj višje od omenjenih. Bogataši iz vseh koncev sveta prihajajo v zasebne medicinske klinike, kjer poskrbe za živega darovalca in opravijo tudi presaditev.
Trgovina z organi cveti tudi drugod. V Afriki, Latinski Ameriki in tudi v državah Vzhodne Evrope je vse več oglasov, v katerih mladi in zdravi ljudje ponujajo svoje organe v prodajo, da bi tako prišli do denaija za študij ali kaj drugega.
Na Kitajskem opravijo letno kakih 2000 presaditev ledvic. To je postal donosen posel, ki posrednikom prinaša lepe dobičke. Za potovanja z letalom na Kitajsko in nazaj, bivanje v bolnišnici, za ledvico in operacijo je treba odšteti 12.800 dolaijev (298.000 dinarjev). Problematično pa je, da precej presajenih ledvic dobijo od sodno usmrčenih kaznjencev.
V	več državah pripravljajo zakone, s katerimi bodo ostreje kontrolirali trgovino s človeškimi organi.
Odstranitev nosne rde-čice z laserjem
Kronično rdeč nos, ki mu ljudski glas pravi pijanski nos, ni znamenje, da njegov lastnik rad pogosto in globoko pogleda v kozarec. Rdečenosim ljudem največkrat delamo krivico, ko jim pripisujemo skrivno udajanje alkoholu. Dermatologi pravijo, da gre ali za preveč občutljivo kožo, ki jo takoj pordeči sonce, najpogosteje pa za bolezen, ki se ji strokovno pravi rosacea, po domače pa bi jo razložili kot aknaste tvorbice. Rdeč nos je lahko tudi posledica nekaterih lepotnih operacij.
Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da ni nihče zadovoljen s pordelim nosom in da bi se zelo rad znebil nesramne rdečine. Moderna lepotna kirurgija jim dandanes že lahko učinkovito priskoči na pomoč. V znani ameriški kliniki Mayo so razvili postopek, s katerim hitro in učinkovito odpravijo nadležno rdečino nosu.
Gre za uporabo posebnega bakrovega ali »barvnega« laserja. Laserski žarki med postopkom prodrejo v kožo in selektivno uničujejo samo tiste krvne žilice, ki povzročajo nosno rdečino. Postopek ni boleč, pri njegovi uporabi ne prihaja do krvavitev in pušča le neznatne brazgotinice.
Če bomo sledili nasvetom francoskega kuharja Bruna Combyja — francoska kuhinja pa vsekakor nekaj pomeni — potem se bodo na naših vsakodnevnih jedilnikih znašle tudi stvarce, ki zdaj veselo poskakujejo po travnikih in gomazijo v zemlji. V svoji najnovejši knjigi Okusne žuželke, ki je izšla pred kratkim, francoski mojster
Porno cveti
Razmah pornografije v Sovjetski zvezi
Val sprememb v nekdanjih socialističnih državah, in še posebej v Sovjetski zvezi, ki ima za seboj najdaljše obdobje komunistične oblasti, je prinesel veliko novega, za marsikoga tudi zelo vprašljivega. Ena od takih stvari je tudi pornografija, kije bila desetletja prepovedana, zdaj pa se razcveta.
V Sovjetski zvezi tiskajo in izdajajo vse več mehkih in trdih pornografskih publikacij, silovito hitro narašča prodaja pornografskih videov, čedna dekleta lahko hitro in veliko zaslužijo s poziranjem za tovrstne izdaje, vsekakor neprimerno več kot čednostna dekleta v polpropadlih tovarnah. Dobro zaslužijo tako založniki kot prodajalci in preprodajalci.
Poglejmo nekaj primerov. Mehko-pornografski časopis Andrei, ki so ga začeli izdajati v Moskvi in se zgleduje po ameriškem Playboyu, je izšel v začetni nakladi 135.000 izvodov, pa je bil v hipu razgrabljen, čeprav izvod revije za sovjetske razmere veliko stane. V redni prodaji stane številka okrog 140 dinarjev (sedmina povprečne sovjetske mesečne plače!), v preprodaji pa tudi do petkrat več. Prodaja piratskih kopij porno videov prinaša moskovskim trgovcem s to robo okroglih 90 milijonov dinarjev mesečno. Za snemanje ene same serije fotografij zasluži lepo rašče-no dekle do 120.000 dinarjev.
Pogledi na vdor pornografije v vsakdanje življenje pa so si močno nasprotujoči. Za mnoge je razcvet pornografije znamenje moralnega propada, za mnoge pa sprostitev spolnosti in posla.
kuhalnice priporoča, da bi začeli uživati kobilice in druge žuželke.
Avtor meni, da bi takšna sprememba vsakdanjega jedilnika pomagala pri reševanju hudega svetovnega problema, lakote, ki pesti lep del revnega sveta. A šesteronožne delikatese ne ponuja le revnim, marveč tudi bogatim kot okusno dopolnitev jedilnika.
Najboljše so sveže in iz naravnega okolja. Jedli naj bi jih s kisom ali s prelivom, izbranim po okusu, naj večji sladokusci pa v naravni obliki. Comby pravi, da odpor do uživanja žuželk izgine že po prvem grižljaju. Morda res, a prav v tem je problem, kdo ga bo naredil in se preusmeril v novo prehrano.
Kobilicejedi sicer ne bodo novost. Kobilice so bile hrana puščavnikov, kot je bil Janez Krstnik, uživanje teh živalic priporoča židovska tora in tudi preroku Mohamedu se niso zdele nič napačne, saj jih priporoča, medtem ko nam priljubljeno svinjsko meso prepoveduje kot nečisto. Torej, sledite zgledom in premagajte gnus, pa dober tek!
5 MINI ZANIMIVOST: SSK MORILSKA MUHA
V Italiji in nekaterih drugih evropskih državah, predvsem v Podonavju, se je pojavila tako imenovana vampirska muha, ki je sem prišla menda iz Južne Amerike. Muha napada živino, ki se pase na prostem, in ji pije kri. Doslej so roji muh — napadajo samo zjutraj in zvečer in samo na prostem — ugonobili že več krav, ki so jim dobesedno izpili kri. Po nepotrjenih vesteh pa naj bi prišlo že tudi do človeške žrtve.
Dolgčas je živeti z idejami, brez idej pa je zmeraj veselo.
F.M.DOSTOJEVSKI
Ker smo za gospodarje imeli zmerom tujce nam je ostalo v krvi, da so merila zunaj nas.
J.MENART
Sile zbliževanja so veliko močnejše kot sile ločevanja.
I DJURIČ

Peter Vovk: KreStl(l ItOČ
Gledam čisto nebo in svetle zvezde Zdi se mi, da vse visi na nitkah tik nad drevjem Kresnice letajo s svojimi sre brnimi svetilkami kakor zvez dice z neba. Lahke so in po skočne, letijo kakor prividi Ogledujem jih, kako brezskrb no plešejo skozi junijsko noč, nemirna neugnana sila. Med drevjem se s srebrnim žarom zasveti luna.
Tiho pojejo mehki glasovi oddaljenih strun. Uharica plava kot čudežna ladja, na drugem koncu se oglaša samec. Vdihavam vase vonj tihote, srkavam vase drago mi kresno noč. Mesec se dviga vse višje, korači po nebesni zvezdni stezi. Ob omamnem vonju jelk in smrek se mi v duši prižiga kres.
Obraz mi pokriva pajčevina, snel sem jo z veje. Drobne ni tke božajo oči, nos, ušesa in usta. Postajam lahak kot pajčevina. Skoraj brezsnoven. Glava mi je ob lunini svečavi kot iz srebra. Ne kazi je nobena guba in je brez sledov solz. Uho lovi čuden mir, ki zveni z eno struno.
Capljam po mahu z roko v roki s svojo drago tišino. Noge mi odtiskujejo podplate v dobro črno gozdno zemljo. Se izgubljajo, zaostajajo, jaz pa hitim naprej. Luna gleda name z žensko milino kresne noči. Vse, kar ljubim, prehaja v sanje. Je to sen samote, bližanje preteklim dnem?
V koči iz brun sij petrolejke. Polna je trepeta, drobnega plamena. Sedim na panju poleg ognja, pokrit s tišino. Prasketanje svežih smrekovih. vej
polni ušesa. Gost bel dim polni oči. Skale in kamni, pokriti z mahom, kot tete in strici sede okoli. Jerebika posipava tla z belim cvetjem. Drevesa se mi zde, kot da so naslonjena eno na drugo. Netopirji se vrtinčijo, dvigajo in padajo. Plešejo nori ples radosti kresne noči. Čudne glasove dajejo od sebe. Modrikasti zvezdni prah je razsut po drevju in grmovju. Kresna noč me mami, čuti so razpeti. Uho kot antena lovi tajne glasove gozda.
Zvezde s tihoto pritiskajo na dušo. Molčim in o nečem razmišljam. Osamljena figura bukovega suharja je videti otožna, zasanjana in pesniška. Zdi se mi, kakor da posluša. Pogovarjam se sam s seboj in ne vem, če bo še kdo prišel? Ogenj dogoreva Noč, polna mesečine se spušča name in mi šepeta na uho.
Raztopljen, žareč obraz polne lune se smeje. Počasi se pomika k polnočnemu stolpu, meni pa ni za spanje. Skuham
kavo, dišeč vonj draži nos. Srebljem počasi, da bo dlje časa ostal okus v ustih. Popijem Šilce žganja, privežem si dušo.
Noge se mi prepletajo, objemajo s koreninami. Slišati je vedno nove in nove glasove: zven kril kačjih pastirjev, brnenje hroščev, šelestenje mravelj. Lišaji dolge samotnosti neprizadeto vise z jelkovih in bukovih vej.
Krik samote me prebudi iz sanjskega sveta. Oglaša se smreka, drgne ob bukev. Čudne glasove daje od sebe.
Prevzema me čustvo do vsega, kar se poraja okoli mene. Slišim vršanje vej, kakor bi jih nekdo potresal. Brez prave teže sem. Svetloba ognja umira. Razgrnem žerjavico, kot topel kruh zadiši pečen krompir. S koščkom slanine in malo rebule mi dobro de.
Sanjam. Polne lepot so moje oči v kresni noči. Vidim mnogo obrazov gozda. Vse je kot ena sama velika umetnina. V moji duši je lepo, hrepenenje. Ustnice se gibljejo, prav tiho pojejo. Vdihavam vonj jelk, bukev in smrek.
Z zelenega svoda se spušča dehteča tišina, čutim, kako se luna tihotapi skozi listje, se igra po vejah, vzpenja po drevju. Razsipa se po tleh kot šop razpletenih las. Iz studenca pije vodo s svetlimi ustnicami.
Dotika se me nevidna roka, samota kresne noči me mami. Bresti in javorji kot nemi bratje molče. Slišim biti v prsih svoje srce. Nagaten človek sem, senca brez barve.
Za oknicami brunarice brli lučka in vabi na spanje. Spravim se v posteljo. Ličkanje prijetno zašumi in me zaziblje v sanje.
POTA
Ii\
&
Tisoč mark v podarjenem notesu
V podarjenem notesu kot skromni oddolžitvi za odločitev o sprejemu v službo je direktor novomeške Komunale našel tisoč nemških mark
NOVO MESTO — Na prvi pogled bi nemara nekomu, ki v podarjenem notesu najde dva bankovca po 500 nemških mark in jih ne spravi v žep, pač pa pokliče policijo, pripisali vsaj trenutno zmedo v delovanju naj višjega dela telesa, znajo pa biti za take vrste ravnanje tudi drugi, še kako sprejemljivi in razumljivi razlogi. Adolf Zupan, denimo, direktor novomeške Komunale, ni niti za hip razmišljal, ko se je odrekel vabljivim konvertibilnim bankovcem.
V prve dni letošnjega leta sega začetek zgodbe. Novomeška Komunala je takrat objavila razpis za proste naloge na delovnem mestu vodenja finančno-računovodskega sektoija. Odziv je bil velik, kar v današnjih časih ni prav nič presenetljivo: na razpis se je prijavilo pet kandidatov. V.d. direktorja Komunale je bil pred težko nalogo, ob upoštevanju predpisanih kriterijev in sposobnosti kandidatov seje naposled odločil. Izbral je kandidatko iz Kostanjevice, pred dokončno sklenitvijo delovnega razmeija jo je še povabil na razgovor v Novo mesto.
Nesojena nova računovodkinja je na pogovor prišla skupaj z možem, besedovanje z direktoijem je slednjemu le še potrdilo, da je bila njegova odločitev pravilna. Kandi-datkinji je ob koncu razgovora dal v podpis sklep o dokončni izbiri na že opisano delovno mesto, hkrati je bil
sklenjen dogovor, da Kostanjevi-čanka delo nastopi 1. marca letos. Mož in žena sta bila nad takim razpletom seveda vesela, v skromno oddolžitev za trud in odločitev di-rektorja sta — čeprav je slednji temu nasprotoval — na mizi pustila darilce v obliki rokovnika. Nič nenavadnega navsezadnje, tako simboličnega darila pač ni moč šteti za kakšno podkupovanje, si je mislil Adolf Zupan, ko je rokovnik prijel v roke in pričel listati po njem. A glej ga, zlomka — v rokovniku sta bila spravljena dva bankovca po 500 mark! Ob pogledu nanju se je direktoiju, razumljivo, dvignil tlak, toda ravnal je, kot bi si želeli za vsakega, ki bi se znašel v takem položaju. Nemudoma je zavrtel telefonsko številko novomeške policije, skorajda v isti minuti pa zdrdral telegram naslednje vsebine, naslovljen v Kostanjevico:
»Obveščam Vas, da je sklep o izbiri številka 50-121-8/91, ki ste ga prejeli danes okoli 9. ure, zaradi vašega ravnanja ob sprejemu sklepa, neveljaven. Po odkritju vsebine darila sem o Vašem ravnanju obvestil pristojne organe.«
Kandidatka je v odgovoru na ta telegram sicer skušala osvetliti nekatere dogodke, kot je sama izjavila, hkrati pa izrazila upanje, da bodo v Komunali trezno razmislili, korektno odločili in jo pod dogo-votjenimi pogoji 1. marca 1991 povabili na delo. Toda Adolf Žu-
panje bil vztrajen: »Smatrajte, da za to delovno mesto niste bili izbrani in da tudi niste pozvani k podpisu pogodbe o zaposlitvi, ker za to niso izpolnjeni pogoji. Svoje pravice lahko uveljavljate preko pristojnega sodišča.« Ženski tako ni preostalo drugega, kot da se je obrnila na novomeško sodišče združenega dela.
Slednje je menilo, daje lahko poteza direktoija, kije svojo odločitev kandidatki sporočil preko telegrama, zakonita, iz tako poslanega sklepa se da tudi nedvoumno razbrati, daje sklep o izbiri neveljaven. Direktor tudi ni dolžan takšne svoje odločitve utemeljiti, kajti sam sklep o izbiri seveda še ne pomeni sklenitve delovnega razmeija, iz naslova katerega bi kdo lahko uveljavljal svoje pravice. Delovno razmeije je sklenjeno šele s podpisom pogodbe o zaposlitvi. Prav nič takega ni bilo po mnenju sodišča v ravnanju v.d. direktoija Komunale, da bi mu bilo moč očitati nezakonitosti, zato pa je senat odločil, da mora o ugovoru kandidatke, ki gaje moč upoštevati kot pritožbo, najprej odločiti delavski svet Komunale. Ali bo ta to tudi storil, je drugo vprašanje, v Komunali so se namreč zoper takšno odločitev novomeškega sodišča združenega dela pritožili.
Ne glede na to pa seveda ostaja neizpodbitno dejstvo, da imajo v Komunali nepodkupljivega direktorja. To pa v današnjih časih velja še največ.	B. BUDJA
Delovna knjižica namesto plače
Samovoljnost nekaterih zasebnikov presega vse meje — Delavcu dal odpoved _________za nazaj in brez razloga — Sodišče odločilo Dravincu v prid__
NOVO MESTO, DOLENJSKE TOPLICE — Logično in edino razumljivo bi bilo, da tisti, kije sposoben odpreti obrt, stopati v poslovna razmeija, vsaj v grobih obrisih pozna zakonodajo in da ve, kaj pomeni pogodba o zaposlitvi.
Zal ni tako, danes je pred novomeškim sodiščem združenega dela, ki »pokriva« tudi črnomaljsko, metliško in trebanjsko občino, vsaj 10 ali 15 primerov, ko so obrtniki delavcem razdelili delovne knjižice brez slehernega vzroka, kaj šele obrazložitve ali ustreznega sklepa. Pred seboj imamo enega takih primerov.
dežurni
poročajo
VLOM V DELOVNI STROJ — Neznan storilec je v času med 7. in 10. junijem vlomil v bager, ki gaje Marjan Korošec iz Obrha pustil v Mačkovcu pri Veliki Loki. Izginil je avtoradio s kasetofonom, vreden 2.600 din.
IZGINIL SUKNJIČ Z NABOJI —11. junija med 19. in 21. uro je neznan storilec vlomil v osebni avto Antona Zalaija iz Kočevja, kije vozilo pustil ob lokalni cesti Gradenc-Prevole. Zmikavt je odnesel lovski suknjič, v katerem so bili naboji za lovsko puško. Zalar je oškodovan za 5 tisočakov.
ODNESEL ZLATNINO — V času med 10. in 12. junijem je nekdo z originalnim ključem (kako je prišel do njega, možje postave še ugotavljajo) odklenil vrata stanovanja 34-letne Novomeščanke Alenke Babič. Iz predala v omari je odnesel za kakih 15 tisočakov zlatnine.
VLOM V OSEM ZIDANIC — V noči na 15. junij je nekdo v vinorodnem okolju Gradišča pri Trebnjem vlomil v osem zidanic. Odnašal je hrano in pijačo, lastnike pa je oškodoval za zneske od 1.000 do 3.000 din.
KJE JE BIU ARD7 - Se sedaj sprašuje Viktor Frankovič iz Severina na Kupi, kateremu je igralni aparat izginil izpod balkona počitniške hišice v Ziljah. Škode je za 30.000 din.
BREZ GLASBENIH UŽITKOV — 10. junija je nekdo vstopil v odklenjen osebni avtomobil Ivana Dežana iz Prečne pri Novem mestu in odvil ter odnesel avtoradio, vreden 4.000 din. Predrzneža še iščejo.
TRI TATVINE V IMV
NOVO MESTO — Še neznani storilec je v minulih dneh kar s treh novih osebnih avtomobilov R-5 v proizvodnih prostorih novomeškega Revoza odmontiral avtoradie in jih odnesel v neznano. Skupne škode je za preko 7 tisočakov. Več sreče so imeli varnostniki, ko so v Revozu prijeli 24-letnega V. S. iz Kočanov v Makedoniji, delavca ohridskega Monteija, ki je s proizvodnega traku odnesel več sestavnih delov za avto R-5. Njihova vrednost je bila štiri tisočake.
Novomeščan Aleš Dravincje 30. avgusta 1989 sklenil z Jožetom Zupancem, zasebnikom iz Dolenjskih Toplic, pogodbo o delovnem razmeiju za nedoločen čas. Do lanskega maja ni bilo med njima nikakršnih problemov ali sporov, začelo seje potem. Kot je povedal Dra-vinc, mu od maja naprej — čeprav je seveda delal — Zupanc ni izplačal nobenega osebnega dohodka, vselej je imel izgovor, naj počaka, češ da bo plačilo kmalu. Vse do 30. septembra je Dravinc redno hodil na delo, čeprav ni
videl že sedmih plač, upal je pač, da mu jih bo Zupanc slej ko prej izplačal. Po 1. oktobru pa je v službo prihajal le občasno, takrat pač, ko je bilo kaj dela, toda tega je bilo vse manj. Ne glede na to je Zupanc Dravincu še naprej obljubljal plačilo — kakšno, je slednji izvedel letošnjega 23. januaija.
Tega dne je po pošti prejel delovno knjižico in obvestilo, da mu je delovno razmeije prekinjeno s 30. septembrom 1990. Hkrati ga je delodajalec s tem
dnem odjavil tudi pri pristojni republiški upravi za zdravstveno varstvo, območna enota Novo mesto. S tem, ko je Zupanc delavca odjavil za nazaj, mu je celo onemogočil uveljavljanje njegovih pravic iz naslova nezaposlenosti pri Zavodu za zaposlovanje. Rok za prijavo brezposelosti je namreč 30 dni.
Vso zadevo, jasno na prvi in na drugi pogled, je v roke vzelo sodišče združenega dela. Obravnave so bile kar tri: prva je bila na željo Jožeta Zupanca preložena, druge in tretje se navzlic številnim vabilom ni udeležil, tretja je bila potrebna, da je sodišče odločilo o plačilu, ki gaje Zupanc dolžan izplačati Dravincu za čas, ko mu je nezakonito samovoljno prekinil razmerje. Gre za 4.500 din mesečno, hkrati ga je seveda dolžan pozvati nazaj na delo. Zakon je namreč jasen: »Za odpoved, ki jo poda obrtnik, a ni v pisni obliki in obrazložena, se smatra, da je ni. Odpoved delovnega razmerja s strani obrtnika in s strani delavca mora biti vročena osebno s podpisom ali v priporočenem pismu.
Odpoved delavcu mora obvezno vsebovati pravni poduk in napotilo, da se v skladu z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti priglasi pristojni skupnosti za zaposlovanje.«
B. B.
Šest let za umor
Nezrelo čustvovanje in zmanjšana prištevnost vodila do umora
KOČEVJE — Pred kratkim je bila pred kočevskim sodiščem obsojena na 6 let zapora 26-letna Nada Poljančič iz Prezida na Hrvaškem, ki je v noči od 29. na 30. januar letos umorila 43-ietnega Jožeta Križa iz Trave pri Dragi v občini Kočevje. Poljančičeva je živela pri Križu že okoli leto dni, umorila pa je Križa tako, da ga je . večkrat zabodla z nožem, da je izkrvavel.
Obtoženka je dejanje priznala. V obrambo pa je navedla, da je pokojni Križ z njo grdo ravnal, jo zmerjal itd. Ko je sedel na stolu, se mu je približala od zadaj, nož pa mu je zabadala v prsi. Edina priča, kije Križu nekaj pred dogodkom pripeljala naročeno pijačo, je povedala, da so takrat vsi pili in da se ni dogajalo nič takega, kar bi kazalo, da se bo v kratkem zgodilo kaj tako hudega. Res pa je Križ takrat pripovedoval nekaj o svojih bivših ženskah, kar je Poljančičevo jezilo.
Izvedenec psihiater dr. Miklavž Petelinje ocenil, da je Poljančičeva zagrešila umor v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, in to zaradi duševne manjše razvitosti in vinjenosti. Sodišče je ob upoštevanju vseh olajševalnih in obteževalnih okolnosti izreklo kazen 6 let zapora. Sodba še ni pravnomočna.
J. P.
Med gasilskimi starostami
GD Šentjernej proslavilo 110 let obstoja — Tra-dicionalni rally Kamenčanom in Ratezankam
ŠENTJERNEJ — Šentjernejska dolina je prejšnji teden živela v znamenju gasilstva, enajst desetletij je minilo od ustanovitve tamkajšnjega gasilskega društva. Slednje se danes s svojimi 110 leti uvršča med spoštljive jubilante in častitljive staroste.
Že prejšnji ponedeljek je bila v gasilskem domu Šentjernej odprta
Po besedah Ernesta Oerija, predsednika GZS, se tudi gasilci pripravljajo za vstop v Evropo.
razstava gasilskega orodja in opreme, v sredo zvečer so ob domu vrteli film o požarni varnosti, v petek ob 20. uri pa je bila v dvorani šentjer-nejske osnovne šole slavnostna seja društva. Vrhunec prireditev je bil v soboto in nedeljo. Tako je bila 15. junija ob 20. uri na šentjernejskem trgu vaja poklicne gasilske enote, združena s koncertom godbe. Slednja je Šentjemejčanom zaigrala tudi v nedeljo ob 9. uri, ob 12. uri je bil tod cilj tradicionalnega, letos že 21. gasilskega avto rallyja, ob 15.30 pa so se gasilske enote predstavile z
mimohodom skozi Šentjernej.
Osrednja proslava ob 110-letnici šentjernejskega gasilstva je bila v nedeljo ob 16. uri na hipodromu. Po pozdravnem govoru Petra Selaka, predsednika jubilanta, je zbranim spregovoril predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Oeri. Da se tudi gasilci pripravljajo na vstop v Evropo, je poudaril, hkrati pa, da že tečejo priprave na gasilski kongres, ki bo prihodnje leto v Slovenj Gradcu. Gasilsko slavje je zaključila veselica, na kateri je igral ansambel Fantje z vseh vetrov.
ZMAGI NA KAMENCE IN RATEŽ
Hkrati z nedeljskim praznovanjem visokega jubileja šentjernejskega gasilskega društva je potekal tudi tradicionalni 21. gasilski avto-rally. V moškem delu tekmovanja prostovoljnih gasilskih društev je nastopilo kar 58 ekip, zmagale so Kamence z 869 točkami, Stranska vas II jih je zbrala 863, tretje mesto sta si s po 858 točkami razdelila
Mirna Peč in Škocjan, sledijo pa: Maharovec II 857, Soteska 851, Zagrad 849, Maharovec I 845,' Grmovlje 1844, Ratež I in Reber po 840, Bela Cerkev 838 itd. V konkurenci ženskih društev je zmagalo PGD Mokro Polje 786, Gabije 785, Šentjernej 747 in Orehovica 738. Med industrijskimi gasilskimi društvi je že po tradiciji zmaga pripadla Krki z 868 točkami pred IM V 855, Novoteksom 821 in No-volesom 798, medtem ko je v tej konkurenci med ženskami slavila vrsta Novoteksa.
Peter Selak, predsednik GD Šentjernej, kije prejšnji teden proslavilo 110 let delovanja
POD STREHO ŽE 21. GA SILSKIA VTORALL Y - Letošnji je bil združen s praznovanjem jubileja šentjernejskega društva med domala 60 sodelujočimi ekipami pa so zmage odšle na Kamence, Ratež ter Krko in Novoteks. Na levi sprejema pokal predstavnik KG Kamence, na desni pa predstavnica Rateža deležna še posebnih čestitk. (Foto: B. B.)
Novi prostori AMD Trebnje
Nekdanji gasilski dom temeljito preuredili ^
izboljšavo delovnih možnosti. , -• Očitno je odveč bojazen, da bi “ posamezni prostori nezasedeni. V g*'*' zc bodo postavili 5 avtomobilov^ cer ne mirjujejo prav dosti, ker se doMjJ šnje število ljudi prijavlja k izpitom M voznika motornih vozil. Iz istega ra?^ ga je precej dela tudi za predavat# * učilnici in za 3 poklicne in 5 honora# društvenih inštruktorjev praktik vožnje.
Kdor pozna dogodke pred tokra#
TREBNJE — Avto-moto društvo Trebnje je pred leti kupilo stari dom trebanjskih gasilcev, sčasoma stavbo obnovilo in zadnjo letošnjo junijsko nedeljo bo uradno odprlo delovne prostore, ki jih je za svoje potrebe uredilo pod streho te hiše. Društvo je s temeljito adaptacijo stavbe med drugim pridobilo manjšo učilnico, 5 garaž in pisarniške prostore, in če sodimo po zadovoljstvu delavcev AMD Trebnje, gre za veliko
VLOM V
SAMOPOSTREŽNO
VELIKA LOKA — Neznan storilec je v noči na 15. junij na Veliki Loki vlomil v samopostrežno trgovino KZ Trebnje. Razbitje okensko steklo, splezal v notranjost in odnesel 450 din gotovine ter več cigaret in prehrambenih izdelkov, tako daje skupne škode kar za 13.500 din.
DELOVNA NEZGODA VBELTU
ČRNOMELJ— 14. junija ob 13.10 je prišlo v črnomaljskem Beltu do delovne nezgode, v kateri seje poškodoval 41-letni Vlado Škrtič iz Vinice. Možakarje med delom rinil delovni voziček po tirnicah, med popravljanjem vozička pa mu je stisnilo desno roko.
KDO JE NASTAVIL ZANKO?
HUDEJE — Med 5. in 15. junijem je neznan brezsrčnež v gozdu pri vasi Hudeje blizu Trebnjega nastavil žičnato zanko, v katero seje ujel srnjak. Trebanjska lovska družina je s take vrste krivolom oškodovana vsaj za 2 tisočaka.
OTROKA OSKRUNILA TRINAJST GROBOV
ŠENTJERNEJ — Razbuijenje ob poškoodvanih grobovih na šentjemej-skem pokopališču te dni dobiva svoj epilog. Skrunitve kar trinajstih grobov sta namreč osumljena osemletna otroka, ki sta lastnike grobov oškodovala za okoli 5.000 din.
obnovo prostorov AMD Trebnje. ** katero ima po besedah kolegov iz#® tva največ zaslug predsednik Janez " senik, bi pritrdil, da začetki organ#* ne dejavnosti Trebanjskih motor# segajo v čas pred drugo svetovno voj®r Ponovno je zanimanje za avtomoh* zem in z njim povezane stvari po#v 1948. leta, ko so v Trebnjem organ#* li prvi šofeski tečaj. Leta, ki so sled# , pokazala, da živi med trebanjci P#? ljubiteljev cestnohitrostnih dirk. S# nje velja še danes.	^
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Molzenje — takšno ali gačno — je postalo danes e® osnovnih opravil mnogih v preživetje. Vanj se je prejšnji teol vključil tudi neznanec, ki je Frani Novaku s Čateža pri Trebnji ukradel molzni stroj.
•	Še neznana oseba je eno nulih noči obiskala kokošnjak rije Kocjan iz Omuške vasi, ki soj
nje Kocjan iz umuSKe vasi, prebivalke pred spanjem poz#. zapahniti Posledica neprevidno® je bila nasilna preselitev sed®®
pernatih osebkov.
•	Jože Murgelj iz Jablana F Mimi Peči je sicer 15. junija zve\L zaklenil vrata gospodarskega r slopja, toda za svežega mesa
ga popotnika ključavnica ni ® prehuda ovira. Od vseh razpolovi1 vih štirinožcev se je svojim spoj0 nos tim primemo sp ra vil nad zajce’ malho je stlačil štiri
•	Jožetu Smoletu iz Žabje #' se je večkratno obrestoval ir da11 za vgradnjo alarmne napra ve v J# jega golfa. Slednji je bil namreč noči na 13. junij na spisku ta,oVl<. da so jih pri delu zmotili vreščeč zvoki vklopljene sirene. V naspi# nem bi danes golf imel nove šasije in motorja ter mostarsko j® nemara bihaško registrsko oznak0
Že nezakonite pogodbe
S1. julijem se izteče rok za podpis individualnih delovnih pogodb — Prve izkušnje svarijo
delovnih pogodb
NOVO MESTO — To, da je 135. člen Zakona o delovnih razmerjih Republike Slovenije že lani predpisaI 1. julij 1991 kot zadnji rok za podpis pogodb o zaposlitvi med delavci in delodajalci, se nemara sliši le kot hudo uradna in učena trditev, prav nič pa kot dejstvo, ki bo po tem datumu marsikateremu delavcu krepko spremenilo delovni vsakdan. Iz različnih razlogov, osnovni je seveda, ker bo poslej vse njegove odnose z delodajalcem, vključno z osebnim dohodkom, pripadajočim letnim dopustom in Se čem, urejala prav pogodba, katere rok za podpis se ta mesec izteka. In to ne glede, ali je branžna kolektivna pogodba že podpisana ali ne, v tem primeru bo pač potrebno v individualne vnesti že znane podatke in dejstva, dodati pa seveda klavzulo, da se bo ta pogodba naknadno uskladila s kolektivno.
Da se vsaj v večini dolenjskih delovnih organizacij in podjetij tega roka zavedajo, kažejo tudi zadnja dogajanja v pisarni novomeškega sodišča združenega dela Delavci
imajo od dne, ko pogodbo dobijo v podpis, 30 dni časa za premislek, ali bodo nanjo zapisali svoj avtogram.
____________usnje svarijo>_
Vse večjih je, ki ta rok izkoristijo z° obisk na sodišču združenega delo vlogo, naj sodniki pregledajo P°' godbe, njihovo zakonitost in leg°o nosi. Ugotovitve in spoznanja sop° besedah Francija Cvelbarja, pt& sednika novomeškega sodišča Pra. zanimive. Vse namreč kaže, mnoge firme za svoje delavce pripravljajo posameznih individa0 nih pogodb, pač pa kar serijo e®1, kih ne oziraje se na različnosti ® delavci To je seveda nezako® • enaka je odločitev sodišča v F# rih, ko pogodbe bodisi niso uskiaf ne s kolektivnimi (če so te seVrZ. podpisane) bodisi z ustreznim' .. ternimi akti v podjetjih in delov organizacijah.
Prvi vtisi kažejo, da bo na leJj. področju še precej zmede in J ^ pravdanja, pogodbe so namreč . sodišču iztožljive. Že to dejstvo moralo biti dovolj, da delodaj svoje delo in obveznosti vzamejo0 volj resno. Šablonska, z levo to izdelana pogodba se kaj lahko ,e ne tudi proti njim. Tudi take potrditev je moč najti na mizan dišča združenega dela. niinjA
PRED MOTORISTOM IZSILIL PREDNOST — 15. junija ob 13.10 seje 27-letni Robert Kavšček iz Novega mesta zapeljal s ličkom s parkirnega prostora do križišča s Cesto herojev pri Petrolovem bencinskem servisu v Ločni. Z avtom je na cesto zapeljal v trenutku, ko se je po njej na kolesu z motoijem pripeljal 24-lctni Marjan Ovniček. Slednji se je sicer umikal, a vseeno trčil v avto in padel po cesti. Na srečo seje le laže ranil, materialne škode pa je za 30 tisočakov.
HUDO RANJENA SOPOTNICA — 23-letni Robert Belšak z Malega Slatnika seje 15. junija okoli 18. ure peljal z audijem iz Novega mesta proti Zburam. Vozil je za avtobusom, ki je pri Otočcu zmanjševal hitrost, hoteč zaviti na postajališče. Belšak je zategadelj zavil v levo, prav tar-kat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 23-letni Marko Matkovič iz Novega mesta. Pri silovitem trku se je hudo po-
škodovala Matkovičeva s°p°i ,r8vi letna Marija Vrščaj iz Krškega-	Jk#
novomeški bolnišnici, maten	y
nedeljo, 16. junija, ob	($..
Nikola Jurčevič iz Gornje
teljevega je prehiteval sjf"-)*" oep#5 zil, iz katere je nenadoma _ J^v#. zavil voznik rumene stoenke.J pelja* ^ preostalo drugega, kot da J* ■JtO® C bankino, vozil nekaj časa p° in .
uaiiKiiiu, vu/,11 ucikaj r VaiO" >rtl je silovito treščil v betonsko o«™ še v kovinsko drsno ograjo-M" .ni so bili voznik in sopotnika, 35' gel®
Stepič iz Gline ter 34-letni M» . v n? . Cetingrada. Vsi so na zdraV0 -L. p»Je „
meški bolnišnici, materialne s	tP
150.000 din. Voznika stoena^ iščejo.	-g
Na SP potuje pet krkašev
Od svetovnega prvenstva mladincev v Colora-Q° Springsu si novomeški kolesarji veliko obe-tajo — Optimizem Jožeta Majesa
NOVO MESTO — Odločitev je Padla: na mladinskem svetovnem kolesarskem prvenstvu, ki bo od 11. do . julija v ameriškem Colorado Springsu, bo barve jugoslovanske reprezentance zastopalo kar pet tekmo-valcev novomeške Krke, dva iz Save ler po eden iz Roga, Merxa in beograjskega Partizana. Takšna je odločitev zveznega kapetana mladinske reprezentance Jožeta Majesa.
"Ekipa za moštveno vožnjo — vozili “Odo Uroš Murn (Krka), Gregor Zajc (Rog), Tomaž Poljanec (Sava) in Sašo Sviben (Merx) — bo pod vod-?t.* * * * v.o.m Janeza Jagodica in dr. Raše . “'ca odpotovala preko »luže« že 7. ■Puya, dirka je čez štiri dni. Čudežev od te ekipe ne gre pričakovati, bolj nam gre za to, da se po dolgih letih Premora znova pojavimo na mladinskem svetovnem prvenstvu tudi v ekipni vožnji. Prav zato so v moštvu jnladi kolesarji, ki jim bo to dobra šo-® m kasnejše preizkušnje,« pravi Jože MaJes. Povsem drugače pa je z ekipo M posamično vožnjo; nobena skriv-n°st ni, da od nje pričakujemo boj za ?exsta Ek pri vrhu. Gorazd Štangelj, “°stjan Mervar, Dušan Majde, An-t“eJ Gimpelj (vsi Krka), Žiga Bajc n aVa> ‘n Aleksander Plečaš (Partizan “Cograd) bodo na pol krenili 1 l .juli-J*i tekma pa bo tri dni kasneje.
."Dosedanji rezultati, v prvi vrsti Jtanglja in Mervarja pa tudi Gimplja n Majdeta, kažejo, da na tako veliko tekmovanje še nikoli nismo odšli tako obro pripravljeni. Mirno lahko re-m°' da so rezultati teh fantov v pripravljalnem obdobju boljši od tistih,
!st^ jih lani v tem času dosegla Krajec in Fink, slednji pa je nato osvojil 0 bronasto medaljo. Resda je po-“^Jtidna dirka tudi velika tombola, z nekaj sreče upamo na boj za “testa na vrhu,« ne skriva optimizma
Jože Majes, ki bo to ekipo tudi vodil. Sicer pa ne gre prezreti še ene novosti. Reprezentanca bo prvič opremljena, kot se za tako tekmovanje spodobi, zasluge za to gredo Novoteksu, Boru iz Dolenjskih Toplic, Labodu, tudi Slovenijalesu, San Marcu in Sciconu iz Italije, avstrijski firmi Spengle, da vseh ne naštevamo. Tuje še Krka, kije
Domov le z eno »pristno« medaljo
V Ljubljani je bil v soboto in nedeljo finale atletskega pokala Jugoslavije — Igor Primc tretji v metu diska, ki ga je zalučal 54,48 metra
Jože Majes, zvezni kapetan mladinske reprezentance Jugoslavije, ki si od nastopa na bližnjem svetovnem prvenstvu veliko obeta
skupaj s Pioniijem in Sob Novo mesto sploh omogočila kolesarjem tako dolgo pot. Tekmovalci obljubljajo, da
• Še pred odhodom na SP bo ekipa za posamično vožnjo 25. junija nastopila na Giru d’Basili-cata v Italiji, ki bo hkrati zadnja preizkušnja pred boji za — tako vsaj upamo — medalje na SP v Coloradu Springsu. Taisto ekipo čaka po nastopu na svetovnem prvenstvu še dirka v Montrealu, tako da se bodo Štangelj, Mervar, Majde, Gimpelj, Bajc in Plečaš domov vrnili šele 30. julija.
se jim bodo za vložen trud in sredstva primerno oddolžili.	_
D. D.
LJUBLJANA — Z zmagoslavjem partizanovcev tako v moški kot v ženski konkurenci seje minulo soboto in nedeljo na stadionu Šiške v Ljubljani končalo letošnje tekmovanje za atletski pokal Jugoslavije. Dolenjski delež je ostal v mejah pričakovanj, atleti Novega mesta so s 16 točkami zasedli 20. mesto, Breži-čani sojih zbrali 14 in bili 23., medtem ko v ženski konkurenci najdemo Breži-čanke s štirimi točkami na 30. mestu.
pa je bila druga IBL Olimpija in tretja Slavonija. Nastopilo je več kot 200 najboljših jugoslovanskih atletinj in atletov iz preko tridesetih klubov.
Med posamičnimi izidi dolenjskih in posavskih atletov velja v prvi vrsti omeniti Igorja Primca, kije disk zalučal na 54,48 metra in osvojil bronasto medaljo, »prisvojimo« pa si lahko tudi zlato odličje Brežičana Keva, ki sicer nastopa za IBL Olimpijo, saj je v metu kladiva zmagal z 62,02 metra. V tej disciplini je Novo-mešpčan Žižek z 9,98 metra krajšim metom zasedel deveto mesto. Skok v višino je bil ena najimenitnejših disciplin letošnjega
PRIHODNJO SOBOTO JUBILEJNI MIRNOPEŠKI TEK
MIRNA PEČ — Športna in Atletska zveza Slovenije ter organizacijski odbor Mirnopeškega teka pripravljajo v soboto, 29. junija, že deseto jubilejno prireditev, katere generalni pokrovitelj je Krka, tovarna zdravil. Že po običaju so Mirnopeški teki sestavljeni iz malega maratona na 21 km, trimskega teka na 10 km in teka pionirjev na 1.500 in 600 metrov. Nastopajoči bodo razdeljeni v 17 kategorij, mali maraton pa šteje za dolenjsko in odprto prvenstvo Slovenije. Sicer pa več o prireditvi v prihodnji številki, dodajmo le, daje zadnji rok za prijave 26. junij.
Krkaši
odpotovali na Giro ditalia
Kole:
sarje čaka 1.800 kilometrov
ja	MESTO — V nedeljo, 16. juni-
ci* ^ vodstvom trenerja Kamena §tih Ceva >n v spremstvu mehanika Bojana vala*tCr maserja Branka Bojanca odpoto-di,L nastart letošnje amaterske kolesarske ke t,-1° d italia ekipa novomeške Krenil ' “° na teJ dirki nastopala v dresih ju-var ?Vaonske reprezentance. Srečka Gli-n J». Sandija Papeža, Bogdana Finka, len^T? Ravbarja, Milana Eržena in PQt"a Turka čaka kar 1.800 kilometrov d,..’111 nastop pa jim bo priprava za sre-Atenk '6 '^rc’ k' 80 na sP°redu JCilija v le •a .; Start letošnjega giraje bil v torek, dnjJvUnJJa,, v V iterbi, cilj pa bo čez dvanajst
NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU
PODBOČJE — Športno društvo Podbočje pripravlja za soboto, 29. junija, veliki nočni turnir v malem nogometu. Pričel se bo ob 19. uri, potekal pa bo na igrišču pred osnovno šolo. Organizator sprejema prijave uro pred pričetkom turnirja ali na telefon (0608) 60-123, prijavnina pa znaša 1.500 din. Prvouvrščeno ekipo čaka ob pokalu 15.000 din nagrade, drugouvrščeno 6.000 din, pokal in 10 večerij, tretjeu-vrščeno pokal, 3.000 din in 10 večerij, če-trtouvrščeno 10 pizz in zaboj piva itd.
JEŽICA — LABOD 69:47 (36:19)
LJUBLJANA — V zadnjem kolu mladinske republiške košarkarske lige so mlade igralke novomeškega Laboda gostovale v Ljubljani in izgubile s 47:69. Strelke za labodovke so bile: Zupančič 11, D. Verstovšek 22, Čavlovič 5, Birsa 5, Se-ničar 2, J. Verstovšek 2. Prvakinje so tako Ježičanke, Novomeščanke pa druge.
Terlepu dvakrat zlato na državnem prvenstvu
Velik uspeh novomeš-kega modelarstva
NOVA TOPOLA — Minuli petek in soboto, 14. in 15. junija, so se novomeški modelaiji udeležili letošnjega zveznega tekmovanja in državnega prvenstva, ki je bilo v Novi Topoli. Novomeško zastopstvo se je vrnilo domov kar s tremi medaljami, dve je osvojil Danijel Terlep.
Terlep je bil v svoji kategoriji F-l-A najboljši že prvega dne na zveznem tekmovanju, za seboj je pustil tekmovalca iz Sarajeva. Uspeh je ponovil v soboto, ko je osvojil naslov državnega prvaka. Zmagoslavje Novomeščanov pa je s tretjim mestom dopolnil Darko Bauer. Tako Terlepu kot Bauerju sta se s tem rezultatom na široko odprla vrata za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 2. do 9. julija v Zrenja-ninu. Za prvenstvo je že sedaj prijavljenih 26 držav z vseh celin sveta.
Ejan se je moral posloviti od SNL
0faz v Celju z 0:1 je nogometašem Elana prinesel izpad iz prve republiške lige _________________— Letošnji prvak je velenjski Rudar________________
NOVO MESTO — Čeprav nismo hoteli prejšnji teden sejati pretijo 8a pesimizma, seje vendarle izkazalo, da so bila vsa predvidevanja, ki so hjo 0nie*'k‘m nogometašem še obetala igranje v prvi republiški ligi tudi nasled-0dia-L?>nO’ ra^un *>rez krmarja. Elanovci so v nedeljo na celjski Skalni kleti leto i ,!-ne le fadnie srefanie letošnjega prvenstva v SNL, pač pa vsaj za eno Iudi zadnje v tem ligaškem tekmovanju.
Por«,	. .
.	— -	- «	pravnega izpita ni več. In nič čudnega, če
yarj r?z Proti enajsterici Ingrada Kladi-Um„Je jjanreč ob zmagi vrste Jadrana menji v Rogaški Slatini s Steklarjem po-Hrt, ' 5*a Novomeščani ob Partizanu in iru?du ^Puščajo ligo. Da bosta smola kol,,1 Ja večj>, so elanovci prav v zadnjem Prvikrat zdrknili tako nizko, žal po-
% Mlinarske novice
ftlov ^arska sezona se ie pričela s tek-lih »v dolenjski ligi, kjer po treh ko-Krmr1 ^*rna s 6 točkami pred Svobodo ^raliJ’ *n IMV Novo mesto, ki so ♦ y ''sak po 2 točki. nje krškem je bilo posamično tekmova-Žen’« , ateremje slavil najstarejši udele-je lT’ Miladin Zekovič iz Krškega. Drugi Kolo njc80v klubski kolega Strle, tretji % y?,c’ četrti pa Škufca (oba Mirna). jjc Rzškemje bilo tudi tekmovanje dvo-Dr(_i' se ga je udeležilo 12 parov. Naslov Suir *a dolenjske sta osvojila Zekovič in Cnda (Krško), sledijo pa: Jerovšek -fič nc (Mirna), Matič — Moravac, Jel-~~ Založnik (vsi Krško), itd.
SQUASH CENTER V NOVEM MESTU
iuic °Vo MESTO — Minuli petek, 14. |(a 'J8, sta Vanja in Miha Legan na Can-Stliufl' u*‘c' v Novem mestu odprla prvi oj. ash center na Dolenjskem. Več o tej “Pbitvi v eni prihodnjih številk.
Mali nogomet v
STAREM GRADU
$uSTARI GRAD — Športno društvo 3q C grad pri Otočcu organizira v nedeljo, . junija, turnir v malem nogometu. Tur-'hof’C Pr'^e* °b T- uri, prijaviti se bo jjjJ" tega jutra na igrišču, takrat pa bo tudi 6rJ|ie' Organizator obljublja lepe na-v ,ue, vse ostale informacije je moč dobiti upoldanskih urah na telefon 24-796.
se v Elanu sedaj tolčejo po glavi in razmišljajo o številnih spodrsljajih. Mednje na prvem mestu sodi tisti, ki jim je v odmoru letošnjega prvenstva za zeleno mizo po-
Murn sedmi, presenetil pa mladi Popovič
Uspehi motokluba Mel se kar vrstijo
NOVO MESTO — Mladi tekmovalci šele lani rojenega motokluba Mel iz No-
vega mesta vse pogosteje posegajo po vid-
nih uvrstitvah tako na republiških kot dr-
žavnih dirkah v motokrosu. Nov dokaz za to je dala zadnja nedelja, ko sta bili tekmi
v Brežicah in Radencih.
Brežičani so bili gostitelji dirke v motokrosu za republiško prvenstvo v razredih do 125 in 250 ccm. V lažji kategoriji je Juretu Murnu že v prvi dirki imenitno kazalo, nekaj časa je celo vodil, bil nato drugi, na koncu pa tretji, medtem ko je drugo dirko končal kot deveti, kar je bilo v skupnem seštevku dovolj za 7. mesto. Od ostalih Novomeščanov omenimo še 15. mesto Zvoneta Kovačiča, zmaga pa je v konkurenci preko 30 tekmovalcev pripadla Sitaiju.
V Radencih pa sta bili v nedeljo dirka mladincev v razredu do 80 ccm za državno prvenstvo in dirka podmladka. V prvi je Mežnar zasedel sedmo mesto, Jordan je bil 14., medtem ko je v preizkušnji najmlajših prijetno presenetil 7-letni Sašo Popovič. V svojem prvem uradnem nastopu je namreč zasedel imenitno četrto mesto in potrdil, da imajo melovci eno najobetavnejših ekip za motokros pri nas.
bral dve točki. Nič manj seveda niso zgroženi ob vseh dogajanjih ob igriščih v zadnjem delu prvenstva, o njih pa je beseda tekla že v zadnji številki. Kakor koli že, le nedeljska zmaga v Celju bi Elanu, kije zaigral v popolni postavi, prinesla obstanek v ligi. Ža kaj takega niso bili brez možnosti, toda očitno sta nervoza in pomembnost tekme naredila svoje. Napadalci so v finišu tekme zapravili nekaj lepih priložnosti, nespretnost se jim je maščevala tako, da so Celjani vsega 7 minut pred zadnjim sodniškim žvižgom dosegli zadetek, kije Elanu pokopal vse upe na srečen razplet. Še zlasti, ko so izvedeli za rezultat tekme v Rogaški Slatini, kjer je Jadran Lama s 4:2 ugnal tamkajšnjega Steklarja.
Za Novomeščane so v nedeljo igrali: Hrovat, Kroni, S. Mesojedec, Kramar, Pavlin, B. Mesojedec, Milanovič, Matjašič, Božovič, Plevnik, Kostrevc.
Končna lestvica letošnjega prvenstva: Rudar (V) 41, Slovan 38, Svoboda 34, Ljubljana 34, Nafta 33, Ingrad Kladivar 33, Domžale Lek 31, Živila Naklo 29, Steklar 29, Vozila 29, Mura 28, Rudar (T) 27, Jadran Lama 26, Medvode 26, Elan 24, Partizan Hmezad 16.
#•
***
atletskega pokala; z 232 cm, najboljšim letošnjim izidom v Evropi, je zmagal Topič (Crvena zvezda), Brežičan Trajkovičje bil z 205 cm osmi, Novomeščan Vučkovič pa je s preskočenimi 200 cm osvojil enajsto mesto. Med ostalimi dosežki omenimo še 10. mesto Milata (Brežice) v teku na 400 m z ovirami, dosegel je čas 54,30 sek.; Gordana Djurič iz Dolenjskih Toplic, ki sicer tekmuje za IBL Olimpijo, je bila v troskoku z. 11,75 četrta, ženska brežiška štafeta je bila v teku 4 krat 100 metrov deveta (njihov čas je 49,81), prav tako deveti je bil Brežičan Rovan, ki je v skoku s palico preskočil 420 centimetrov.
• Igor Primc je na tekmovanju v Ljubljani nastopil poškodovan, med nastopom pa je staknil še dodatno poškodbo, tako da je opravil vsega tri, namesto šestih metov.
Kot že rečeno, je v obeh kategorijah slavil beograjski Partizan; pri moških pred Crveno zvezdo in Mladostjo, pri ženskah
TABORNIŠKI
MNOGOBOJ
MIRNA — Tu bo od 21. do 23. junija republiški taborniški mnogoboj. Pomerili se bodo murni, medvedki in čebelice. Taborniški odred Mirna, organizator, je za tekmovalni prostor namenil okolico mirenske šole.
Med ogledom proge huda nesreča Kuzmiča in Šalija
Pri hitrosti med 120 in 140 kilometrov na uro sta ____________čelno trčila v tovornjak_____________
NOVO MESTO, ZAGREB — Za Braneta Kuzmiča, prvega voznika moštva Marlboro-Renault team iz Novega mesta, lanskega državnega prvaka in glavnega kandidata za osvojitev najvišjega mesta tudi na letošnjem državnem prvenstvu, seje letošnji INA Delta rajly končal, še predno seje sploh pričel. Skupaj z vodjem moštva Rudijem Šalijem sta bila prejšnji teden na ogledu proge. Predvsem ju je zanimalo, kako bo potrebno urediti avtomobil za makadamski del dirke. Ogled seje končal s hudo prometno nezgodo. S petico sta kaka dva kilometra pred Sošicami silovito treščila v tovorni avtomobil gozdatjev. Hudo poškodovana so Kuzmiča in Šalija prepeljali v zagrebško bolnišnico v Draškovičevi ulici. Prve ocene govore o zelo hudih poškodbah Kuzmiča, Šalija so medtem že odpustili domov. Takole se je v ponedeljek spominjal dogodkov:
»Pri hitrosti med 120 in 140 kilometri na uro sva nenadoma kakih pet metrov pred seboj zagledala tovornjak. Prav nič se ni dalo več narediti, z vso hitrostjo sva treščila vanj. Kaj več se ne spominjam, pač pa sta mi voznik in sopotnik tovornjaka kasneje pripovedovala, kako je najino petico vrglo kakih 10 metrov nazaj, nakar seje vžgala. Na srečo sta ogenj hitro pogasila. Oba s Kuzmičem sva obležala v nezavesti. Brane seje zavedel šele v bolnišnici, jaz že na kraju nesreče. Kuzmič jo je grdo skupil, ima hude poškodbe po glavi in kar 11 šivov, doživel je hud pretres možganov, ob tem ima zlomljeni še dve rebri. Sam sem jo odnesel ceneje, s pretresom možgan ter poškodbami po glavi in nogah. Upam, da se bo vse srečno izteklo, poznam Kuzmiča in roko bi dal v ogenj, da bo že na naslednjih rallyjih znova zraven.« Tej želji se pridružuje tudi naše uredništvo.
B. B.
Med željami in resničnostjo
Semičani bodo očitno morali še počakati na novo telovadnico — Le obnova
Sedemletni SaSo Popovič s svojim očetom pred nastopom v Radencih.
SEMIČ — Potem ko je konec lanskega leta v semiškem domu TVD Partizan, kjer so imeli tukajšnji učenci pouk telesne vzgoje, padel na tla del stropa, šolarji razen igrišča niso imeli več prostora za telovadbo ter so s tem v primerjavi z drugimi učenci postali precej prikrajšani. Odgovorni na občini se zavedajo, da bi morali učencem do začetka novega šolskega leta zagotoviti primerne prostore za pouk telesne vzgoje, žal pa so želje veliko večje od možnosti.
V programu so predvideli, da bi v letošnjem letu k šoli dozidali vsaj telovadnico, pozneje pa še manjkajoče učilnice, ki bi bije hkrati vez med šolo in novo telovadnico. Dozidava šole bi veljala po februarskem predračunu po cenah republiškega sekretariata za vgzojo in izobraževanje dobrih 26 milijonov dinaijev, po predračunu črnomaljskega Begrada pa okroglih 32 milijonov. Toda kaj, ko imajo v občinskem proračunu po planu za te namene na razpolago le milijon dinarjev, a od tega pa so nekaj denarja že porabili za projekte za dozidavo telovadnice! Še bolj črna slika se pokaže, če vemo, da republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje sploh nima denarja za te namene. In četudi bi ga imel, bi bila njegova obveznost dati le polovico denarja od vrednosti naložbe. V občini pa, kot že rečeno, ni denaija za drugo polovico potrebne vsote, prav tako ni moč dobiti kreditov ali pa so zelo neugodni, z visokimi obrestmi.
Kot vse kaže, letos denarja za dozidavo ne bo moč zbrati, odgovorni pa se zavedajo, da učenci jeseni morajo imeti telesno vzgojo. Zato predlagajo, da bi tistih nekaj stotisočakov, ki jih še imajo na voljo v proračunu za te namene, porabili za obnovo Partizanovega doma ter tako zagotovili semiškim učencem vsaj takšne možnosti za pouk telesne vzgoje, kot so jih imeli do lanskoletne nesreče. Končne od-
JUNIJSKI TURNIR KRANJCU
SEVNICA — Hitropotezni šahovski turnir ŠK Milan Majcen iz Sevnice za mesec junij je dobil Toni Kranjec, kije zbral
12,5	točke, sledijo pa: Mesojedec 12,5, Lazič 12, Derstvenšek in Kolman po 5, itd. V skupnem seštevku šestih odigranih tumiijev vodi Lazič s 54 točkami pred Derstvenškom 44, Kranjcem 39, Kolmanom 35, itd.
ZMAGA ŽIŽKA V ZAGREBU
ZAGREB ’— Na tradicionalnem Han-žekovičevem memorialu, ki je bil pred dnevi v Zagrebu, je novomeški atlet Pri-1 mož Žižek v metu kladiva zmagal z rezultatom 51,98, drugo mesto pa je zasedel njegov klubski kolega in trener Slavko Malnar.	j. p ,a
RALLY SMERDELJU, HITROSTNA REZCU
STUDENEC — Preteklo nedeljo je sevniško avto-moto društvo pripravilo tradicionalni turistični avtomobilistični rally od Impoljce do Studenca. Med 17 tekmovalci, ki so se preizkusili še v spretnostni vožnji, je zmagal Bojan Smerdel) (Studenec) in dobil za nagrado kolo, 2. Dušan Metelko (Rovišče) je dobil kovček orodja, 3. Damjan Suhodolčan (Sevnica) pa komplet natikalnih ključev. Prvikrat se je na hitrostni preizkušnji na isti progi pomerilo petero tekmovalcev. Zmagal je Sevničan Janko Rezec (čas: 3 minute 15 sekund) pred Borisom Salamonom (Sevnica) in Mariborčanom Petrom Potočnikom.
ločitve o rešitvi sicer še ni, vendar pa tisti, ki so že dojeli, da je gradnja nove semiške telovadnice za zdaj zgolj pobožna želja, predlagajo, da bi z obnovo Partizanovega doma začeli čim prej, da še tistega denarja, kije na voljo, ne bi preveč požrla inflacija.
M. B.-J.
REKORDEN TEK POČIČA
NOVO MESTO — Mladi novomeški atlet Aljoša Počič, državni mladinski reprezentant v tekih na dolge proge, je pred dnevi nastopil na mitingu v Italiji in z rezultatom 15:19,4 postavil osebni rekord v teku na 5.000 metrov. Počič je zatem skupaj s treneijem Ivanom Škedljem nastopil tudi na cestnem, 10 milij dolgem teku v Celovcu in zasedel peto mesto, medtem ko se je Škedelj uvrstil tri mesto za njim.
J. P-a.
_______ I /41
PLA VANJE, KOLESARJENJE, TEK — V takem razporedju je v sončnem nedeljskem dopoldnevu v Dolenjskih Toplicah merilo moči blizu 80 tekmovalcev in tekmo valk, ki so se udeležili sedaj že tradicionalnega drugega novomeškega triatlona Iz zunanjega zdraviliškega bazena kjer so morali preplavati 500 metrov, so tekmovalci stekli do opreme in koles (na posnetku), z njimi prevozili 20 kilometrov, nakar jih je čakalo Se pet kilometrov teka Ne napor ne vročina jih niso zdelali, na cilj so priSli prav vsi (Foto: B. B.)
Tekli, plavali, kolesarili
Duatlon v Kostanjevici in triatlon v Dolenjskih ___________Toplicah imenitno uspela
KOSTANJEVICA, DOLENJSKE TOPLICE — Sobotni duatlon, ki so ga imenitno pripravili v Kostonjeviš-kem otoku, podjetju za turizem in trgovino, in nedeljski triatlon, v vsaj enako vzorni organizaciji novomeškega kluba, sto pod streho. Zanimanje za prireditvi kaže, da si to športna zvrst vse bolj in vse zanesljiveje širi krog privržencev.
V Kostanjevici je teklo in kolesarilo 58 udeležencev. Tekmovanje je minilo brez zapletov, če seveda odštejemo jad in stok nad izredno slabo vzdrževanimi kostonjeviškimi lesenimi mostovi, ki so še posebej za kolesarje prava past. Sicer pa sta bila v absolutni konkurenci najhitrejša Nataša Nakrsl-Kosmač iz Gorice in Vlado Kveder iz Zlatarstva Banič. Poglejmo sobotne rezultate še podrobneje:
Članice: 1. Nataša Nakrst-Kosmač (K2 Šport Gorica) 1:19,42,2. Barbara Cokan (Triatlet Celje) 1:26,04; super veteranke: 1. Greto Rozman (Kranj) 1:22,46, 2. Marto Škapin (Triatlet Celje) 1:48,00; mladinci: 1. Marko Dolenc (SK Brdo) 1:10,10,2. Matjaž Seljak (Ljubljana) 1:17, 29; člani 1: 1. Vlado Kveder (Zlatarstvo Banič) 1:08,50,2. Borut Tomše (Brežice) 1:09,15; člani 2: Jože Rogelj (Alpis Ljubljana) 1:11,55, 2. Viktor Ekart (Rače) 1:12,56; mlajši veterani: 1. Lojze Malnar 1:10,47, 2. Srečo Pirnat (oba Ljubljana) 1:13,29; starejši veterani: 1. Milan Ivanetič (Beti Metlika) 1:25,27, 2. Rudi Škapin (Triatlet) 1:27,29.
500 metrov plavanja, 20 kilometrov kolcsaijenja in nato še 5 kilometrov teka je čakalo blizu 80 udeležencev nedeljskega 2. novomeškega triatlona v Dolenjskih Toplicah. Prišli so iz vseh koncev Slovenije, odhajali pa so zadovoljni z obljubo, da prihodnje leto znova pridejo. V absolutni konkurenci je pri moških zmagal Silvo Benedik (Žiri), pri ženskah pa je Nataša Kosmač ponovila sobotno zmago
iz Kostanjevice. Rezultati po kategorijah so bili naslednji:
Moški 1:1. Jaka Švent (Novo mesto) 1:05,19,2. Dejan Celič(Uršna sela) 1:11,51, 3. Peter Sajevec (Vavto vas) 1:16,46; moški 2: L Primož Pšeničnik (Ljubljana) 59,05, 2. Matjaž Filipič (Novo mesto) 1:06,16,3. Alen Štimec (Trbovlje) 1:06,31; moški 3:
1.	Grega Hočevar (Ljubljana) 59,06,
2.	Danko Oklešen 1:07,12, 3. Sandi Bayer (oba Novo mesto) 1:08,21; moški 4: 1. Miro Kregar (Kavarna Veronika) 56,59, 2. Janez Marinko (Biro Pro) 57,25, 3. Janez Bemat (Ljubljana) 58,38; moški 5: L Silvio Benedik (Žiri) 56,48, 2. Jože Rogelj (Alpis) 56,54,3. Viktor Ekart (Rače) 1:01,10; moški 6: 1. Svetlan Vujasin (Ljubljana) 58,57, 2. Lojze Malnar (Mengeš) 1:01,37, 3. Franc Hafner (Škofja Loka) 1:01,49; moški 7: L Alojz Hvala (Ljubljana) 1:12,23, moški 8: I. Drago Smodič (Ljubljana) 1:21,18; ženske 3: 1. Nataša Kosmač (K 2 Šport Gorica) 1:01,22, 2. Barbara Cokan (Celje) 1:08,32, 3. Branka Debeljak (Tolmin) 1:09,17; ženske 4: I. Mojca Hočevar (Ljubljana) 1:18,29; ženske 5: I. Greto
Ri
ozman (Kranj) 1:14,27.
PREMAGAL LETA IN PROGE — Takole je na cilj triatlona , dekel najstarejSi udeležene. 65 :tni Drago SmodiS iz Ljubljane.
| TELEVIZIJSKI SPOREDI
v!v,t	v.v
PETEK, 21. VI.
SLOVENIJA 1
8.35	— 10.35 in 14.55 — 1.05 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK
SORODNIKI IZ LAZIN, otroška nanizanka, 3/5
CHRISTABELE, ponovitev 1. dela angl. nadalj.
10.25	VIDEO STRANI
15.10	VIDEO STRANI
15.20	MOZAIK: TEDNIK, ponovitev
16.25	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
FESTIVAL OTROŠKE POPEVKE
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	RAZGLEDNICE CLIVEA JAMESA, angl. dok. serija, 3/5
21.15	V CITYJU, angl. naniz., 6/13
22.05	DNEVNIK 3, VREME
22.30	SOVA:
DRAGI JOHN, amer. naniz., 18/23
UMOR PO KNJIGI, amer. film SKRIVNI KABARET, angl. show program, 3/6
1.45	VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
11.55	Tacen: SP v kajaku in kanuju na divjih vodah — 17.10 Satelitski programi
—	17.30 Studio Maribor — 19.00 / večer Bled ’91 (ponovitev)
Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Slavnostni koncert ob 100-letnici Camegie Halla (posnetek 2. dela) — 22.00 Ljubljana: Grafični bienale — 23.00 Yutel — 23.58 Evropska noč jazza
HTV 1
9.30	Poročila — 9.35 TV koledar — 9.45 Družinski album (ameriška angleščina,
15/26) — 10.15 Mati zemlja (otroška serija) — 10.45 Poletni program — 14.05 Šaljivi hišni video (humor, serija) —
14.35	Poročila — 14.40 TV koledar —
14.50	Kako nor je ta svet (humor, serija)
—	15.20 Splošna praksa (avstral. naniz.)
—	16.10 Od maja do decembra (angl. humor, serija) — 16.40 Britanski udar (zadnji del angl. nadalj.) — 17.35 Pokličimo 93 — 17.45 Mati zemlja (otroška serija, 1/4) — 18.15 Hrvaška danes —
18.45	Prvi vtisi (amer. naniz., 5/7) —
19.15	Risanka — 19.30 Dnevnik 1 —
20.05	Šifra Emerald (amer. film) — 21.45 Dnevnik 2 — 22.05 Slike časa — 0.15 Yutel — 0.55 Poročila
19.00 Alpski v) - 19.30
SOBOTA, 22. VI. SLOVENIJA 1
8.35	— 12.40 in 15.35 — 1.35 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK
9.00	RADOVEDNI TAČEK
9.20	PERISKOPOV RAČEK
9.35	ALF
10.00	KLOBUK KLOBUK
11.00	SORODNIKI IZ LAZIN
11.25	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
12.00	NAŠI PEVSKI ZBORI
12.30	VIDEO STRANI 15.50 VIDEOSTRANI
16.00	KONEC SVETA, amer. film
17.20	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.25	SLOVO OD POLNE ZAPOSLENOSTI, ponovitev
18.55	ŽE VESTE?
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME 19.59 UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3X3
20.35	TIT ANIC
22.05	DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME
22.30	SOVA:
NA ZDRAVJE!, amer. naniz.., 17/30
TVVIN PEAKS, amer. nadalj., 23. del
MESTECE GRANDVIEVV, amer. film
1.25	VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
10.35	SP v kajaku in kanuju na divjih vodah (dnevni pregled in prenos) — 16.30 Barcelona: evropski pokal v atletiki —
19.30	Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Bounty (angl.-amer. film) — 22.30 SP v kajaku in kanuju (dnevni pregled)
22.50	Yutel
HTV 1
9.30	Poročila — 9.35 TV koledar — 9.45 Spored za otroke — 10.45 Alf (amer. naniz.) — 11.10 Hobotnica (zadnji del italij. nadalj.) — 12.15 Vroglavica (oddaja o filmu) — 13.15 Kuk in Perry (amer. mlad. film) — 14.55 Sedmi čut 15.05 En avtor, en film — 15.15 Igrani film —
16.55	Poročila — 17.00 Narodna glasba — 17.30 TV teden 17.45 Razstava do-nacij Iva Šebaija - 18.00 Vrnitev na otok zakladov (TV nadalj., 10/10) — 18.50 Na začetku je bila beseda — 18.55 Den-
ver, poslednji dinozaver (amer. risana serija) — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Rudarjeva hči (amer. film) — 22.10 Dnevnik 2 - 22.30 Prisrčno vaši — 23.15 Športna sobota — 23.35 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 0.20 Yutel — 1.20 Poročila
NEDELJA, 23. VI. SLOVENIJA 1
8.55	— 0.05 TELETEKST
9.10	VIDEOSTRANI
9.20	OTROŠKA MATINEJA:
ŽIV ŽAV
POBEG, norveški kratki film
10.45	BOLJŠE ŽIVLJENJE, humor, nadalj. TV BG, 4/14
11.30	VIDEOMEH
12.00	OBZORJA DUHA
12.20	VIDEOSTRANI
12.30	ŠENTVID PRI STIČNI: 22. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV, prenos
14.30	VIDEO STRANI
14.40	SAGA O FORSYTHIH, nadalj., 23/26
15.30	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	PISMO, amer. film
18.45	RISANKA
19.00	TV MERNIK
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN, nadalj. TV Sarajevo, 3/3
20.45	EPP
20.50	ZDRAVO
22.10	DNEVNIK 3, VREME
22.35	SOVA:
POLNA HIŠA, amer. naniz., 1/22 CAMPION, angl. naniz., 1/8 23.550 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: 11.55 SP v kajaku in kanuju;
16.25	Evr. pokal v atletiki
10.25	Križkraž — 11.55 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Poznavalec piva (angl. dok. serija, 3/6) — 20.30 Ciklus filmov Carlosa Saure: Krvava svatba (španski film) — 21.40 SP v kajaku in kanuju na divjih vodah (dnevni pregled) — 22.00 Športni pregled — 22.45 Yutel
HTV 1
9.45	Poročila — 9.50 TV koledar — lO.OONedeljskodopoldne— 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Izobraževalna oddaja — 14.25 Nedeljsko popoldne —
18.45	Risana serija — 19.10 TV sreča —
19.30	Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program - 21.35 Tuja poljudnoznanstvena serija — 22.25 Dnevnik 2 — 22.45 Športni pregled — 23.30 Glasbena oddaja — 0.30 Yutel; Poročila
PONEDELJEK, 24. VI. SLOVENIJA 1
8.35	— 10.40 in 14.40 — 0.55 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
10.30	VIDEO STRANI
14.55	VIDEO STRANI
15.05	ZDRAVO, ponovitev
16.30	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	MOZAIK, ponovitev UTRIP, ZRCALO TEDNA
18.35	SPORED ZA OTROKE
19.10	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, posnetek predstave MGL
22.15	DNEVNIK 3
22.40	OSMI DAN
23.25	SOVA:
SIMPSONOVI, amer. animirana naniz., 4/13
CAMPION, angl. naniz., 2/8 0.45 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.30	Evropski pokal v atletiki (posnetek) — 18.25 Ebv košarki, Jugoslavija:Špani-ja — 20.00 Žarišče - 20.30 Studio Lj ub-Ijana — 21.30 Zelena ura — 22.30 Sedma steza (športna oddaja) — 22.50 Rezervirano za šanson — 0.10 Yutel
HTV 1
9.15	Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program —10.00 Poletno dopoldne — 12.00 Poročila— 15.00 Prezrli ste, poglejte — 16.45 Poročila 16.50 TV koledar— 17.30 Otroški program —
18.00	Hrvaška danes —• 18.45 Izobraževalna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Igrana serija — 20.50 Zunanja politika 21.20 Dnevnik 2
21.45	Kinoteka —- 23.15 Y utel ...Poročila
TOREK, 25. VI.
SLOVENIJA 1
8.35	- 10.45 in 16.00 TELETEKST
23.50
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
9.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.30	SEDMA STEZA
9.50	OSMI DAN
16.15	VIDEOSTRANI
16.30	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	INGVERJEVO DREVO, angl. nadalj., 3/4
21.10	NOVOSTI ZALOŽB
21.20	MARLBORO MUSIČ SHOW
21.55	DNEVNIK 3, YREME
22.20	SOVA:
PUJSOVI DOSJEJI, angl. naniz., 4/14
CAMPION, angl. naniz.3/8
23.40	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.30	Satelitski programi — 16.25 EP v košarki, Jugoslavija:Poljska — 18.00 Satelitski programi — 18.50 Gostovanje Slovenskega nacionalnega baleta v Minsku — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Studio 2 Koper — 21.30 Žrebanje lota — 21.35 Povečava — 23.35 Yutel
HTV 1
9.45	Poročila — 9.50 TV koledar —10.00 Ameriško-angleški jezik —
10.30	Otroški program — 11.00 Poletni program — 14.45 Poročila — 14.50 TV koledar — 15.00 Prezrli ste, poglejte —
17.30	Otroški program — 18.00 Hrvaška danes — 18.45 Poljudnoznanstvena oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Serijski film — 20.55 Žrebanje lota — 21.00 Kontaktna oddaja — 22.30 Dnevnik 2 — 22.55 Kino-klub — 0.25 Yutel; Poročila
SREDA, 26. VI. SLOVENIJA 1
8.35— 13.10 in 16.00 — 23.45 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK
Q nn 7IV7A V
9.55	TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, posnetek predstave MGL
12.00	INGVERJEVO DREVO, angl. nadalj., 3/4
13.00	VIDEOSTRANI
16.30	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA
VRNITEV DOMOV, avstralski film
21.50	DNEVNIK 3, VREME
2.15	ALF, amer. naniz.
CAMPION, angl. naniz.4/8
23.35	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: 18.25 EP v košarki, Jugoslavija : Bolgarija
16.55	Satelitski programi — 17.55 Alpe-Jadran — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 W. A. Mozart: Figarova svatba — 22.00 Svet poroča — 23.45 Yulel
ČETRTEK, 27. VI.
SLOVENIJA 1
8.35	— 10.55 in 16.30 — 0.05 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK
10.45	VIDEOSTRANI
16.45	VIDEO STRANI
17.00	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	MOZAIK
BOJ ZA OBSTANEK
18.35	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	CHRISTABEL, angl. nadalj., 2/4
21.10	TEDNIK
22.10	DNEVNIK 3, VREME 22 35 SOVA-
VI STE PA NAJBRŽ NJEN MOŽ, angl. naniz., 5/7 CAMPION, angl. naniz., 5/8
23.55	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: kronika Svetovnega slovenskega kongresa
18.30	Satelitski programi — 19.30 Dnevnik — 20,00 Žarišče 20.30 Studio Ljubljana — 21.30 Prostozidarska loža (angl. dok. serija, 1/6) — 22.00 Mali koncert — 22.20 Večerni gost: Dušan Jovanovič — 23.10 Retrospektiva TV dram Jožeta Babiča - R. Golouh: Kriza — 0.20 Y utel
POSEBNA PONUDBA
polpenzion v sobi 1/2 za bivanje najmanj 7 dni Hoteli:
Na sami obali v Rabcu. v borovem gozdičku, leži hotel z apartmaji LANTERNA. Ima 102 sodobno opremljena apartmaja za 2.3,4 in 6 oseb. Gostom je na voljo restavracija z bogato ponudbo mesnih in ribjih specialitet. V bližini apartmajskega naselja so trgovine, športni in teniški objekti.
Na samem rtu riviere Rabac pa je tudi hotel LANTERNA, ki je B kategorije, ima svojo peščeno plažo in je prav tako obdan z borovim gozdičkom.
LANTERNA
junij
230 din
julij/avgust
340 din
NARCIS
junij
220 din
julij/avgust
320 din
MEDITERAN
junij
260 din
julij/avgust
370 din
Vašim otrokom, starim do 12 let POKLANJAMO v vseh terminih in hotelih popust do 50% na ceno penziona ali polpenziona.
Posebni tedenski aranžmaji tudi za upokojence: polni penzion za eno osebo na dan:
junij
1/1 310 din 1/2 260 din
Moj naslov:
julij/avgust 1/1 456 din 1/2 386 din
Prosim pošljite mi brezplačno prospekt in cenik turističnih storitev v vaših hotelih, apartmajih, zasebnih sobah in avtokampih.
V hotelskih apartmajih PLUTON A, PLUTON B, apartmajih LANTERNA, CASTOR	IN POLLUX,
avtokampih OLIVA, MARINA in TUNARICA ter v zasebnih sobah in apartmajih nudimo na že znižane cene (določene pred devalvacijo) 10% popusta za bivanje najmanj 7 dni.
Izbira je velika, zato dobrodošli v našem in vašem RABCU!
Ime in priimek:
Pošta:
Kupon izrežite in ga pošljite v kuverti na naslov: »RABAC« poduzeče za ugostiteljstvo i turizam p. o 52221 RABAC
A &//
ETRabaC
Informacije in rezervacije telefon: 052/872-226, 872-206 telex: 25347 yu rabac
DOLENJSKI UST
w mmomurti«.
msMBummmm
—minniiiii milili im m
l iy|esjyc»
^ A teueju -
“>netnost in obrt.
Dva od metliške trojice, Vinski in Skoliber, v Ateljeju za
Trojica išče skupni izraz
Leto dni Ateljeja za umetnost
METLIKA — Pred letom dni so Metličani rolajše srednje gene-sl>kar Mladen Vukšinič, obli-** * * * van Vinski in kipar Martin liti .v RajSmanovi hiši na met-em Mestnem trgu odprli Atelje na J"e,nost ‘n °brt. Dokaj pogum-lrilf?teza> >n to še za kakšen večji so i; ■ j* Metlika. Zlasti zato, ker Drnl**. trije ustvarjalci zadali poleg širše '*ne®a de'a ateljeja še druge, men Ii" preceJ ambiciozne načrte, ;a~T druk'ni oživitev kulturne de-kul?,0St',v Metliki, prirejanje raznih tev Umi" Prireditev pa tudi uredi-m«,ZUnan-ie Podove metliškega
m-^trdili smo našo trojico in kljub 0lvSkdaj nespodbudnemu okolju nat.u1, ^e že ne izboljšali kvaliteto snlr,k Jelkov in našega dela kulti ” 'rdij0 fantje. k' imajo status živi. delavcev in tudi dejansko * J0 od svojega ustvarjalnega dela. izd»?Lav Pr°daja naših umetniških Pa Um ne gre tako. kot bi si želeli, ■p sn • re&m°. da so nas opazili M«tn. in to ne velja samo za se ni '“'.ampak tudi širše.« Radi bi avaijaii tudi z galerijsko dejavno. a bi za to potrebovali pose-Metlt.rOSlor’ nrejanje starega dela ‘ke, pri katerem bi s svojimi
idejami in rešitvami radi sodelovali, pa gre po njihovem prepočasi. Kot eno svojih nalog imajo tudi izdelavo celostne likovne podobe svoje občine. »Zavedamo se, da je vse to povezano z denarjem in da se prav zato tudi marsikje zatika in ustavlja, hkrati pa je jasno, da mi trije na tem področju prebijamo debel led. Zato in pa na podlagi tega, kar smo v tem letu naredili, pričakujemo tudi podporo in pomoč občine.«
Doslej so fantje v glavnem delali vsak zase in vsak svoje stvari, zadnje mesece pa iščejo in so delno tudi že našli svoj skupni, skupinski izraz in način dela. Tako oblikovalec pri svojem delu za naročnike vključuje tudi ostala dva, skupaj oblikujejo m opremljajo prostor, kipar Skoliber je začel izdelovati skulpture, ki so hkrati uporabni predmeti, na primer svetilke, v načrtu imajo izdelavo sobnih fontan —skulptur, pa miz — skulptur in še kaj. »V lepo oblikovan interier sodi tako slika kot skulptura, to mora postati naravni del bivalnih in drugih prostorov,« pravijo trije metliški ustvarjalci, ki so najbolj zadovoljni zato, ker jim je ta nekdaj gluhi prostor prisluhnil in ker se led nerazumevanja in zavračanja tanjša.
A. B.
Pesniku nagrada za »Roke«
Zlatko Pochobradskv dobil za zbirko pesmi v Jeziku Dežele Petra Klepca nagrado »Gervais«
OSILNICA, ČABAR — Pesik Zlatko Pochobradsky, ki piše v narečju Dežele Petra Klepca, se pravi zgornjega dela Kolpske doline, je pred kratkim prejel nagrado »Draga Gervaisa«. To književno nagrado dodeljujejo vsako leto za najboljša literarna dela za območje Gorskega Kotaija, Hrvaškega primorja in Istre. Pochobradsky je prejel nagrado za novo pesniško zbirko v narečju »Raki« (»Roke«),
L
Zlatko Pochobradsky
DANES POPOLN IZVRŠNI SVET?
KOČEVJE — Na ponedeljkovi razširjeni seji predsedstva občinske skupščine Kočevja je novi predsednik izvršnega sveta Alojz Petek opozoril, da ima težave pri sestavi izvršnega sveta, ker nima kandidatov za dve prazni mesti, poleg tega je vodja podjetja revitalizacija občine dal odpoved, predsednica komiteja za razvoj in družbene dejavnosti pa bo predvidoma do dve leti odsotna z dela. Nekateri razpravljalci so menili, daje treba vse to urediti do jeseni, večina pa, da do današnje seje občinske skupščine (20. junija), saj ni časa za čakanje, pa tudi prejšnji izvršni svet je dobil nezaupnico prav zato, ker ni deloval v polni sestavi. Dolžnost predsednika izvršnega sveta torej je, je poudaril eden izmed razpravljalcev, da pripravi predlog za popoln izvršni svet, ker s ča-' njem do jeseni ne bo nič bolje.
frjtl zastavo Evrope tudi Kočevje
.Kočevski mladi športniki zmagali na »Igrah prijateljstva« v Nemčiji
Hrf E’ °ER-ERKENSCHWICK - Pod zastavo Evrope in ne posa-^rltetis-L . v **' mest 80 potekale pred kratkim v nemškem mestu Oer-»v 'o Iw,''rC*t.>>ff’re P*1i*teljstva«. Na njih so sodelovale 20-članske (po 15 fan-
5 deklet, starih od 14 do 21 let) ekipe pobratenih mest North Britanija), Vlile d’Halluin (Francija), Lubenau (bivša Nemčija), domačinov ter ekipa občine Kočevje, ki je na igrah tudi
* ^'f-ritensch** * k™1* s*cer P°f>ra,eno’ *®P*k le prjjatejjsko sodeluje
r'1* Dov.??^ je na >>1*re Prijatelj-™° tud* e*rip° in goste iz ;»r<v ter Ponudilo plačilo vseh V KjoJ zvezi z nastanitvijo in ostaja svoj JeLnaJ rii torej plačalo le prelevi« .P6 in prehrano na poti.
niti tega stroška ni zmoglo,
^!ii;osiai prevoz plačali nemški gosti-%i -.J*0 Pa domači pokrovitelji, med 4l(JVe^ »Avto bum«. kitovi!!8 ^nimivost je, da je ekipa ,*^cviii P3 P01 Prav takrat, ko so v ^PolKr-^opavali Vemetja Kosiča, tr^nsrK ■ Ernesta Salanta iz Oer-IJtti oljska. Brata sta se našla šele j. j! štirimi leti in prav njuna zagato ’ rf. so se prijateljski stiki med “-mama tudi začeli. S kočev-
J*Rtoncljevo
J*ZNaNJE REVOZU
Odbor MESTO — Izvršilni J*ntro Skupnosti izobraževalnih . 4rt ,venije je nedavno pode-IjtVj i^Prijeve nagrade in Bertonc-obrjjPtfcnanja za uspehe pri iz-JotiMj!v®nju odraslih. Eno od Ber-*°l>ra* Priznanj je dobil tudi 'tyVj7evalni center podjetja Re-MvKj 0vem mestu, in sicer za uve-ai Poiii^.Pomena znanja v poslov-
T|AGROSERVIS
K£peta za svoje
TRŽIŠČE
~ V P°djetju Agro-•tp^J^ntlenartu pri Brežicah so J zaskrbljeni nad razvojem SjjTbl*kih odnosov v Jugos-\.Kar 90 odst. njihovega tre-)loyp?a. tržišča je namreč zunaj It 10 r"^: HO odst. na Hrvaškem in Š0vj_ v Htbiji ter v Bosni in Herce-S,-Zaenkrat gospodarski od-Zna|: ^jo normalno, in kot so za-obiskih na teh tržiščih, si tOd./01}! jugoslovanskih firm želijo filto, z njimi ne glede na poli-S|%u temu P® so v nenehnem Poii(P zaradi bodoče monetarne Jitd e *n odnosov v državi, saj so ^j^oslovanski paitneiji tudi
sko ekipo za »Igre prijateljstva« so poleg treneijev in župana Mihaela Petroviča z ženo odpotovali v prijateljsko nemško mesto še kočevski strelci in ša-histi, ki so bili gostiteljem dolžni povratni dvoboj, delegacija kočevskih gasilcev, saj gasilci obeh mest tudi prijateljsko sodelujejo, in kočevski ansambel »Festa«.
Vse ekipe gostov in domačinov so bile nastanjene v rezervni bolnišnici za primer vojne ali elementarnih nesreč, ki ima 500 ležišč, je varna pred atomskim napadom itd. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za zabavo za mlade in ostale, izlet itd.
Prvi so se v soboto pomerili z domačini kočevski strelci in šahisti. Pri šahi-stih so zmagali Kočevci, pri strelcih pa ekipno domačini, med posamezniki pa je bil najboljši Miran Novak iz Kočevja.
V soboto je bil na radiu Evropa tudi enourni direktni prenos razgovora predstavnikov vseh sodelujočih mest na »Igrah prijateljstva«. Tako je bilo prvič slišati na radiu Evropa tudi glas iz Kočevja, in sicer kočevskega predsednika občinske skupščine Mihaela Petroviča.
Tudi igre mest, ki so se začele v nedeljo, so potekale pod zastavo Evrope, in ne posameznih držav ali mest. V jahanju bika-avtomata je bil najboljši predstavnik Kočevja, ki seje obdržal na biku do 9. stopnje težavnosti, kar se po izjavi mojstra, ki je to napravo vodil, ni zgodilo že 6 let, saj običajno dobri tekmovalci padejo z bika že pri sedmi stopnji. Tudi v drugi panogi so bili daleč najboljši Kočevci: preteči je bilo treba 50 m, nato se je 15 tekmovalcev stlačilo
v avto, ki so ga morali preostali tekmovalci porivati50m daleč. Tudi v ostalih tekmah so bili naši med boljšimi. Osvojili so prehodni pokal, ki jim gaje izročil župan Oer-Erkenschwicka Clemens Peick. Naslednje igre prijateljstva bodo čez dve leti v francoskem mestu Ville d’Halluin. Vprašanje pa je, če se bo do takrat kočevska občina toliko gospodarsko opomogla, da se bo njena ekipa lahko udeležila iger.
Sodelovanje na »Igrah prijateljstva« pa so s svojimi prispevki omogočila tudi družbena in zasebna podjetja ter ustanove iz občine Kočevje. Z njihovimi prispevki so se tekmovalci prehranili na jx>ti v Nemčijo in domov ter nakupili darila za ekipe in posameznike, ki so sodelovali na tekmah. Glavni pokrovitelj je bil Avto bum iz Šalke vasi, ki je
opremil ekipo Kočevja z dresi. Ostali darovalci pa so še Kočevski tisk, LIK, Trgopromet, Gostišče Glažuta (Nešo), Gostilna Alč, Pleskarstvo Ule, Gostilna Kovač v Osilnici, Urarstvo Pajnič, Zavarovalnica Triglav, Trikon, Mercator-KG, Nama, trgovina Babič in trgovina Ana.
J. P.
V RADATOVIČIH ODPIRAJO KRAJEVNO MUZEJSKO ZBIRKO
RADATOVIČI — Kulturno-umet-niško društvo Žumberak iz Novega mesta bo v nedeljo, 23. junija, ob 11. uri odprlo krajevno muzejsko zbirko v prostorih osnovne šole v Radatovičih. Muzejske predmete so v žumberških krajih in drugod, kjer so se udomili Žumber-čani, zbirali več mesecev in jih lepo število tudi nabrali. Prostore v šoli, ki jo obiskujejo le še trije učenci (včasih je šola imela tudi do 300 učencev), so posebej uredili za muzejsko zbirko, prav tako šolsko dvorišče, kjer bodo poslej družabna srečanja. Na nedeljsko otvoritev so povabili znanega hrvaškega igralca Martina Sagnetja-Dudka iz eba.
POSLEJ DVE SREDNJI ŠOLI
KOČEVJE — Občinski izvršni svet predlaga, naj bi na naslednji skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine Kočevje sprejeli sklep, naj bi se sedanja Srednja šola tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje razdražila v dve srednji šoli: Gimnazijo Kočevje in Srednjo tehniško in poklicno šolo Kočevje. Komisija za volitve in imenovanja pa je tudi že predlagala, naj bi občinska skupščina imenovala za vršilko dolžnosti ravnateljice Gimnazije Kočevje Maijeto Kamšek, za vršilko dolžnosti ravnateljice Srednje tehniške in poklicne šole Kočevje pa Ksenijo Vidoševič.
PONOVITEV VOLITEV
DRAGA — Svet krajevne skupnosti Draga v občini Kočevje in volilna komisija sta sklenila, da bosta ponovila volitve v vaškem odboru Lazeč in tudi volitve za predsednika krajevne skuj nosti. Rok za prijave kandidatov je 23. junija, volitve pa bodo 30. junija, ne bo vsaj dveh kandidatov za predsednika KS, bodo predsednika izvolili kar izmed novih članov sveta KS, ki so bili izvoljeni doslej v vseh vaških odborih razen na Lazcu.
V razgovoru z njim smo zvedeli, daje na natečaj za to nagrado prispelo 47 književnih del. Za »Roke« je dobil tretjo nagrado. Ta zbirka je še v rokopisu. Doslej je objavil že osem pesniških zbirk, »Roke« so deveta, od teh so štiri zbirke v narečju tega dela Kolpske doline. Hkrati je to draga nagrada »Gervais«, ki jo je Pochobradsky dobil. Tudi prva nagrajena, »Tiha rejč guodi«, je bila v narečju.
Med najboljše pesmi nagrajene nove zbirke gotovo sodi tista, kije posvečena spominu na mater »Raki maje matere«, ki se glasi tako (v oklepaju je prevod nekaterih manj razumljivih besed);
»Se svite (Vsi sveti)/. Garijo sveče na groubeh./ Komadičke svetua (svetlobe)/ trgajo razgranat mrak./ Kasture nači (okostja noči)/ ležijo pasud (povsod).
Mate moja/ z' s svejče gavari:/ »Sine moj, prime me za raki!«/ A jest/ sin nije (nje)/, glidan (gledam) svejčo/ zapale-no/ i ješčen (Iščem)/ materene raki/ debuoku (globoko) zakapane (zakopane)/ v mjene.«
Zlatko Pochobradsky je rojen leta 1946 v Gerovu, kjer tudi še danes živi. Študiral je jugoslovanske jezike in književnost. Danes je ravnatelj srednje šole v Čabru. Na vprašanje o svojem sedanjem delu in načrtih je odgovoril:
»V sodelovanju s Hrvaško televizijo pripravljam scenarij, po katerem bodo že v juliju posneli polurno oddajo o občini Čabar. Predstavila bo zgodovino teh krajev, zanimivosti občine in njene dosežke. Seveda bo v njej govor tudi o našem ljudskem junaku Petra Klepcu.«
J. PRIMC
HLAPCI ZA PRAZNO DVORANO
RIBNICA — Pred dnevi so v ribniški dvorani učenci ljubljanskih srednjih šol uprizorili Cankaijeve Hlapce. Kot kaže med ribniško mladežjo m bilo zanimanja za tovrstno kulturo, saj je dvorana ostala skorajda prazna, Ljubljančani pa so si ob tem mislili svoje.
M. G.
VLAK POVOZIL MEDVEDJO DRUŽINO
DELNICE — Pri železniški postaji Vrata na progi Zagreb—Reka je 11. junija vlak do smrti povozil medvedko in njene tri (od skupno štirih) mladiče. Strokovna komisija Gozdarstva iz Delnic in lovcev je ugotovila, daje bila medvedka težka 135 kg in da njena trofeja po mednarodnih merih velja skoraj 167 točk, kar spet po mednarodnih pravilih zasluži bronasto medaljo. Ocenili so, da je bila medvedka v naj večji življenjski in reprodukcijski moči, kar dokazuje, daje povrgla 4 mladiče. Gorski Kotar je območje, kjer prehajo medvedje na Kočevsko ali v obratni smeri, saj medvedje ne priznavajo republiških meja.
LOV NA LISICO
OTOČEC — V soboto, 22. junija, bo imel Konjeniški center Struga dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko ogledali hleve s konji, namenjenimi za turistično jahanje. Ob 15. uri se bo dogajanje preselilo k Motelski restavraciji na Otočcu, kjer bodo gledalcem prika-zalli t.i. lov na lisico, poštarsko jahanje, lov na stolice, skratka program, ki je zanimiv za obiskovalce in jahače same. KC Struga vabi vse, ki se želijo prireditve udeležiti s konji, da pokličejo tel. št. 85-167. Prijavnina je 300 din, če ima udeleženec lastnega konja, in 500 din, če si konja izposodi na Strugi. V ceno je vključen tudi topli obrok in aperitiv.
»Marmor« iz Kolpe
Nov material
METLIKA — Če bo vse po sreči, bodo v metliški Kolpi začeli kmalu izdelovati nov material, imenovan kerrock, ki so ga razvili v domači hiši. Gre za material, ki je po videzu zelo podoben marmorju ali granitu, vendar je topel, neporažen, se obdeluje kot les in gaje moč žagati, brusiti, polirati, lepiti. Ta material je, trdijo, odporen na kemikalije, temperaturne spremembe in drugo, vzdrževanje je enostavno. Ker gre za homogen material, obarvan v masi, je preprosto odstraniti tudi razne jaoškodbe, kot so praske ali ožganine. Zaradi lahke obdelave, trpežnosti in enostavnega vzdrževanja je primeren za razne delovne plošče in stenske obloge v kuhinjah, kopalnicah, gostinskih in drugih lokalih, javnih prostorih in drugje. V Kolpi bodo izdelovali kerrock v ploščah debeline 6,12 in 20 mm, sami pa bodo iz njega izdelovali kuhinjska pomivalna korita pa tudi druge proizvode iz svojega programa.
,	V,-' v.;V t-i
_______• »-.V - ■ ’•. i.
PO DOMAČE PRED BLAGOVNICO — Minulo soboto so pred brežiško blagovnico že sedmič zapored povabili slovenske narodnozabavne ansamble in z njimi kupcem popestrili nakupovalni dan. Pri instrumentih se je zvrstilo 9 ansamblov iz vse Slovenije, ki so nastopili zgolj zaradi lastne reklame, poleg njih pa je zapel še pevec Jože Skubic, medtem ko je program povezoval humorist Jaka Sraufciger. Blagovnica je prireditev seveda izkoristila za zaslužek z gostinsko in trgovsko ponudbo. Na sliki• Kapelski muzikantje (Foto: B. D.-G.)
PRIJETNO SREČANJE INVALIDOV— Vsa pohvala in zahvala veljačmo-maljskemu društvu invalidov, ki je pripravilo prijetno srečanje invalidov iz vse Dolenjske. Udeležilo se ga je okrog 500 ljudi ki so takšnega razvedrila, kot so ga pripravili Črnomaljci še kako potrebni saj le tako pozabijo na bolečine in druge vsakdanje tegobe, ki jih tarejo. Seveda so se za nas potrudili tudi številni nastopajoči od mešanega pevskega zbora društva upokojencev iz Črnomlja, folklorne skupine in godcev do Tonija Gašperiča in Slavka Podboja. (Rezka Majer)
DOBER DAN, ŽDRA VNIK — Mladinska dramska skupina z Jugorja je v preteklih mesecih pripravila zabavno igro Vide Rataj »Dober dan, zdravnik«. Ob izteku sedanje gledališke sezone se bodo belokranjski gledališčniki z veselo igro predsta vili občinstvu v Gabrju. Nastopili bodo v nedeljo ob 17.30 v gabrski dvorani
osno vne šole in suhorske podružnice je mbudi ponedeljek odšlo na enotedmmko
razgledanost Slovo v Metliki (na fittografiji) za marsikaterega odsmfrt » otrok ni bilo lahko, saj je bil to za števme uče od doma (Foto: M. B. -J.)
r učence prvi daljši
DEVET KRIŽEV IN ČEZ - Marija Vidmar iz Jezera pri Trebnjem se je rodila 1896. leta in marca letosje še praznovala svoj rojstni dan. Ob 95-letnici so ji zapeli fantje Trebanjskega okteta, kjer sodeluje njen sin. Tudi sama jim je pritegnila. Toda človek dogori kot sveča Tako je l. junija prenehalo biti srce plemenite in skrbne Vidmarjeve mame. Trdno, kot kaže fotografija je Marija Vidmar postala ob obloženi mizi ob 90-letnia.
MUZIKALIČEN PODPREDSEDNIK — V malokateri slovenski občini se lahko pohvalijo, da imajo tako muzikaličnega podpredsednika izvršnega sveta kot Metličani Marjan Končar-Jack odlično igra harmoniko, a ne kot solist temveč v narodno zabavnem ansamblu Kres. V Studiu D veselo vrtijo njegovi skladbi Vinska vigred in Bela krajina, ansambel pa igra tudi po veselicah.« To počenjam iz veselja do glasbe pa tudi zalo. da zaslužim kak dinar. Plače na občini niso tako visoke, da bi človek lahko s tem zasluženim cvenkom živel tako. kot mu veleva stan,« zatrjuje Marjan Končar-Jack. (T. G.)
TEČAJI KOLESARSTVA — V ribniški osnovni šoli vsako leto ob koncu šole pripravijo tudi kolesarske tečaje. Prometno znanje je kolesarjem potrebno, saj je vsako leto med žrtvami prometnih nesreč tudi veliko mladih življenj. Zakaj bi umirali zaradi neznanja? (Foto: M. Glavonjič)
OBNOVLJENA KAPELA — Na Žigrskem Vrhu na zemlji Gnidičevih stoječo kapelo, staro od 130 do 150 let, so vaščani temeljito obnovili, preteklo nedeljo po maši y tamkajšnji cerkvi Sr Antona pa je dekan Videmske dekanije in sev-niški župnijski upravitelj Anton Hribernik lično obnovljeno kapelo (poimenoval jo je »biser Žigrskega Vrha«), Sr družino y njej in ta lep kraj še blagoslovil Niko Gnidica, ki ima največ zaslug za obnovo kapele, je povedal, da mu je še največ pomagal Cveto Sorčan in da je po pričevanjih očancev to kapelo dal postaviti kmet Perc (po domače se je reklo kmetiji pri Pucljevih), ko je menda ugledal hudiča. (Foto: P. P.)
OTROŠKI ŽIVŽA V — Otroški živžav prirejajo vsako leto v kočevskem vrtcu, nanj pa so vabljeni tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtca, in starši Prejšnja leta je bila ta prireditev običajno za dan mladosti letos pa ob zaključku šolskega leta, 15. junija. Na tej prireditvi so otroci ob sodelovanju vzgojiteljic in staršev v raznih delavnicah oblikovali izdelke v lesu, glini slikali šivali in tiskali spet drugi so se šli razne rekreacijske igre, tretji so plesali itd Na fotografiji Z letošnjega živžava v Kočevju. (Foto: Primc)
KAJEVKE SE NISO DALE — Na tretjem tradicionalnem turnirju v malem nogometu, ki je bil v Loškem Potoku, je nastopilo 21 ekip okrepčevalnic, gostišč, diskov. Zmagala je vrsta ribniškega Diska Jutra pred sodraškim Zokijem in Kocko iz Žlebiča. Posebno zanimanje je veljalo obračunu nogo-metašic mariborskega Kaja z vodji gostinskih ekip. Zmagovalca v tem sre-. Čanju ni bilo. Turnir je organiziralo gostišče Tomo Lavrič, glavni pokrovitelj je bil Mercator Jelka, sopokrovitelji pa Tobačna Ljubljana, KVM Ribnica in Union. Na posnetku ekipi kajevk in gostincev. (Foto: M. G-č.)
ZNA K ZAKRIT — V nedeljo, 9. junija, ob 14.05 so me na cesti med Novim mestom in Vavto vasjo ustavili miličniki Radar, ki je bil pri osnovni šoli v Vavti vasi. naj bi bil pokazal, da sem z vozilom presegel največjo dovoljeno hitrost Glede na okoliščine bi se marsikdo lahko vprašal, kje je omejitev hitrosti označena Znak ob tabli» Vavta vas« (na fotografiji) je namreč tega dne zakrivala visoka tra va, tako da je bito predpisano omejitev, če že ne nemogoče, pa vsaj težko videti
■tfiilfl!!

zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
68000 Novo mesto, Cesta herojev 1 Tel. 068/22-152,24-615,23-726 Telefax: 068/28-031 Telex: 35-759 YU dosnm
nagrajuje naročnike DOLENJSKEGA LISTA
Od danes naprej bo Zavarovalnica TILIA, Cesta herojev 1, Novo mesto (nasproti Ljubljanske banke), vsak teden nagradila enega od naročnikov Dolenjskega lista.
Zamisel o nagrajevanju naročnikov, da bi jih poleg že vpeljane nagradne akcije ob trimesečnih izterjavah še dodatno nagrajevali, je padla na plodna tla ob obisku direktorja Zavarovalnice TILIA Janeza Novaka. Z našim predlogom, da bi vsak teden s premoženjskim zavarovanjem do višine 2.500 dinarjev nagradili enega od naših naročnikov, se je takoj strinjal.
Poglejmo zdaj bolj podrobno pravila nagradne igre. Vsak to-( rek zjutraj bomo v naročniški službi izžrebali enega od naročnikov. Zavarovalnica TILIA mu bo podarila premoženjsko zavarovanje. Ce bo premoženje srečneža že zavarovano, bo nagrado lahko podaril sorodniku ali prijatelju, važno je le, da bo tudi on naročnik Dolenjskega lista.
V torek zjutraj sta prvo nagrado izžrebala predstavnik Zavarovalnice TILIA Franc Plantan in Majda Luzar, naša dolgoletna dopisnica in pobudnica nagradne akcije.
Sreča seje nasmehnila Ivani Plaveč, Postaja 72, Iz Mirne Peči, ki je na Dolenjski list naročena že od februarja 1957 in redna plačnica naročnine.
Ze danes jo bosta obiskala predstavnik Zavarovalnice TILIA m novinar Tone Jakše, ki ji bosta nagrado predala kar na njenem domu.
Naslednji teden bo že novo žrebanje, nagrade pa, kot smo že rekli, podarja Zavarovalnica TILIA, Cesta herojev 1, iz Novega mesta, s svojimi predstavništvi v Metliki, Črnomlju, Kočevju in Trebnjem in z zavarovalnimi agencijami v Ribnici, Gro-suplju in Krškem.
SIMBOL PRIJAZNE USODE
GALLUS V DVEH CERKVAH
KOČEVJE, RIBNICA — V farni cerkvi v Kočevju bo v soboto, 22. junija, ob 20. uri koncert akademskega pevskega zbora Consortium musicum iz Ljubljane. Na programu bodo imeli različna dela Jakoba Gallusa-Petelina, čigar 400. obletnice smrti se spominjamo letos. Med drugim bodo zapeli v več verzijah Gallusov »Pater noster« (Oče naš), »Ave Marijo« in druge. Koncert organizira občinski odbor Mladih krščanskih demokratov.
V	župni cerkvi v Ribnici pa je že bil koncert v spomin na skladatelja Gallusa, in sicer 16. junija. Nastopili so Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, ki mu je dirigiral Peter Škerjanec, oktet LIP z Bleda, katerega umetniški vodja je Matevž Fabijan, mešani pevski zbor Can-tenus iz Kamnika, ki mu je dirigiral Janez Klobučar, nastopila pa sta še Marjeta Gaber (orgle) in Janez Klobučar (violina). V prvem delu koncerta so izvajali predvsem dela velikana renesančne glasbe Jakoba Gallusa, v drugem pa dela domačih in tujih skladateljev.
Skrb za preventivo
Brezplačni tehnični pre-gledi na račun Triglava
NOVO MESTO — Poslovna enota Zavarovalnica Triglav Novo mesto je maja na vseh mestih, kjer opravljajo tehnične preglede, organizirala preventivno akcijo, in sicer brezplačne varnostne preglede tehnične brezhibnosti vozil. Namen je bil, seveda, povečati varnost v cestnem prometu.
V	tem času je bilo opravljenih okrog 500 brezplačnih varnostnih avtomobilskih testov, skleniteljem avtomobilskega zavarovanja pa je Triglav razdelil tudi veliko število priročnih gasilskih aparatov. Podobne preventivne akcije za večjo varnost ljudi in premoženja v novomeški enoti Triglav načrtujejo tudi v bodoče. Izrek, da je bolje preprečiti, kot zdraviti, je pač na mestu tudi v tem primeru.
Hkrati v Triglavu pripravljajo več novosti tako v zavarovanju premoženja kot v življenjskem in nezgodnem zavarovanju. Ker pri likvidaciji škod iz najbolj razširjenega požarnega zavarovanja velikokrat ugotavljajo, da imajo ljudje svoje premoženje zavarovano minimalno, so se v Triglavu odločili to pa jim omogočajo že doseženi rezultati v požarnem zavarovanju da skušajo stvar popraviti z znižanjem premij za četrtino. Hudo namreč je, če v primeru požara zavarovalnica na osnovi premije lahko vrne od vse strehe le en tram.
11
V času od 7. do 14. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Dženi Šturbej iz Brestanice — Lavro, Ana Kovačič iz Bregane — Loreno, Ljubica Muharemovič iz Sen-kovca — Dina, Irena Kunšek iz Čanja — Katjo, Stojanka Kosec iz Sevnice — Branko, Renata Zupančič iz Brežic — Petra, Romana Štirn iz Brežic — Filipa, Rajka Hudorovec iz Gorice — dečka, Vesna Berčič iz Luha — Davora, Marija Bohorč z Blance — Gašperja, Marinela Hriberski iz Bestovja — Vanja, Alenka Kovačič iz Dobove — Nejca, Milena Mirkovič iz Leskovca — deklico. Čestitamo!
• Eden naj večjih čudeževje, da lahko dva človeka živita skupaj. (Marcuse)
Akcijska
prodaja
orodja
UNIOR
tovarniške cene
IZJEMNO
UGODNA
PRODAJA NA OBROKE
odlična ponudba do konca junija!

Prodajalna Metlika
Bratstva in enotnosti 41 tel 068 58115
metalka
tfiOiOVMA
*	* 7tgovms za ljudi s posebnimi morili.
Upravni odbor
»PSK« ORGANIZACIJE DOPUSTOV KRŠKO, d.o.o.
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA DRUŽBE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	visoko ali višjo izobrazbo,
—	5 let delovnih izkušenj,
—	imeti organizacijske reference,
—	biti informirani o poslovanju »PSK«,
—	obvladati enega od svetovnih jezikov,
—	imeti izpit za mornarja motorista in
—	predložiti program dela in razvoja družbe.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta po poskusnem delu eno poletno sezono.
Nastop službe pred začetkom zimske sezone 1991 /92 s poslovodno odgovornostjo od 1.1.1992 dalje.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in programom dela nai kandidati pošljejo upravnemu odboru PSK do 15. julija 1991 Obvestilo o izboru bodo prejeli do 1.8.1991.
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA METLIKA Sekretariat za gospodarstvo, splošne zadeve in družbene dejavnosti
Na podlagi Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev solidarnostnih stanovanj v občini Metlika (Skupšč. Dol. list 13/90 z dne 16.11.1990) objavlja
RAZPIS
ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE V STANOVANJIH, ZGRAJENIH S SREDSTVI SOLIDARNOSTI
I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI: (4. člen Pravilnika)
Splošni pogoji za dodelitev solidarnostnih stanovanj so:
—	da občan in osebe, ki z njim živijo (zakonec, otroci, posvojenci, starši), niso imetniki stanovanjske pravice ali pa so imetniki stanovanjske pravice v neprimernem stanovanju;
—	da ima občan stalno prebivališče na območju občine Metlika;
—	da občan oz. njegova družina doslej še ni ustrezno rešila stanovanjskega vprašanja;
—	da občan ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja
s pomočjo svojih bližnjih sorodnikov (zakonec, otroci, starš)' ki so lastniki večje stanovanjske hiše, ali več vseljiv'11 stanovanj);	..
—	da občan oziroma kateri izmed članov njegove družine a" gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše;
—	da občan ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen.
Iskra
ISKRA HIPOT, Tovorna orodij >n opreme za avtomatizocijo d.o.o.
-	Dolgoletne izkušnje pri razvoju in izdelavi orodij ter precizne avtomatizacije za potrebe elektronske industrije
-	Računalniško podprta razvoj 'n obdelovalna tehnologija
ČE POTREBUJETE NASVET
ALI STORITEV
RAZVOJA IN PROIZVODNJE'
-	orodij za štancanje in brizganje
-	podajalnih enot
-	montažnih linij
-	galvanskih linij
POKLIČITE NAS !
Tol.:	068/42-020
T«lofox: 068/42-370
ISKRA HIPOT .d.o.o. Šentjernej, Trtiborje«
SLEDNJIH OSNOVAH: (10. člen Pravilnika)
—	stanovanjsko razmerje;
—	stanovanjske razmere;
—	socialno in zdravstveno stanje družine;
—	skupna delovna doba;
—	skupni dohodek družine.
III.	NAČIN ZBIRANJA VLOG:
Vloga se vloži na obrazcu, ki je upravičencu na voljo na referatu za gospodarstvo pri Sob Metlika.
Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila:
—	potrdilo o premoženjskem stanju,
—	potrdilo o št. družinskih članov,
—	potrdilo o kraju bivanja,
—	potrdilo o času zaposlitve in osebnih prejemkih prosilca, z*' konca in družinskih članov,
—	potrdilo o zdravstvenem stanju prosilca oz. njegovih družinskih članov,
—	potrdilo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja o višini prejemkov iz naslova pokojnine oz. invalidnine’
Vloge lahko upravičenci oddajo na referatu za gospodarstvo & vključno 5. julija 1991.
V primeru nepopolne vloge upravičenca je ta dolžan na ustrezen način vlogo dopolniti, v nasprotnem primeru se vloga n obravnava.
IV.	PREDNOSTNA LISTA
Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnos* nih stanovanjih bodo uvrščeni na prednostno listo, katere Pr® log bo objavljen na oglasni deski SO Metlika in vročen vse prosilcem.	Sekretar
Marjan Končar, oeC'
DARILO vaši prijateljici, ženi, hčeri, maturantki
ŽE ZA 500 DEM
JAPONSKA eleganca in kvaliteta
scooter HONDA DIO
~~ 50 ccm3
— avtomatski menjalnik ~~ električni zaganjač ~~ vožnja brez izpita
Zanesljivo in učinkovito sredstvo proti zastojem v Prometu.
♦
^RfiCIfK SHOPld...« rjr%T\TT^ 2%
EXPORTIMPORT SERVIS	JTjLvJ^IVI UxX
INFORMACIJE IN PRODAJA: MEL Racing shop d.o.o. Ljubljanska 27, javna skladišča «1- 22-713 in 22-337, int. 25.
------
HOVA OBRTNA CONA v DOBOVI
D Obveščamo vas, da je izdelan zazidalni načrt obrtne cone nova na severozahodnem delu naselja Dobova. Tr^editveno območje vključuje plato južno od proizvodne hale /no in opuščeno gramoznico.
qra ^H/ljiSCe je delno komunalno že opremljeno in namenjeno stva in' P^0'z^°bn'b objektov za potrebe drobnega gospodar-
0hApe Potrebne informacije dobite pri Skladu stavbnih zemljišč ^ ne Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice.
V MERKURJEVI ponudbi rabljene opreme boste našli stroje za brizganje plastike, za žaganje, rezanje, krivjjenje univerzalne revolver stružnice, stružne avtomate, rezalnike vrtalnike, brusilke, stiskalnice, livarsko opremo, biro in računalniško opremo, elektroopremo, lesnoobdelovalne stroje...
Na konsignacijo ali na odkup sprejmemo stare stroje v svoje skladišče.
Pokličite nas na telefon (064) 212-773 (Merkur Kranj, Gregorčičeva 8) in brezplačno Vam bomo poslali naš KATALOG.
1

&

AVTO	p
GALANTERIJA |
Gotna vas. Ob potoku 10,
Novo mesto
IZPUŠNE CEVI
EBNA VOZILA

I



AVTO
GALANTERIJA
1 Gotna vas, tel.: (068)25-585,22-643 f
O.	r	<sw	r-r^r-	'/
i

fax: (068)25-585

I
Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice
ADMINISTRATIVNI SERVIS Novo mesto in PIP Trebnje
Usposabljanje za uspešno uporabo osebnih računalnikov
Vjunijuinjuliju organiziramo tečaje pisanja, urejanja in oblikovanja besedil ter delo s preglednicami.
27. 6. - 28. 6. 91
1.7.	- 3.7.91
8.7,	- 9.7.91 10. 7. - 12. 7. 91 15. 7.-16. 7. 91 18. 7.-19. 7. 91
od 9. do 14. ure od 9. do 14. ure od 15.30 do 20. ure od 15.30 do 20."ure od 15.30 do 20. ure od 9. do 14. ure
VVordstar Lotus (osnovni) VVordstar Lotus (osnovni) VVordstar
Lotus (nadaljevalni)
Informacije in prijave:
Administrativni servis, Ul. talcev 2, tel. (068) 27-179
S 8 S
m
1*8
lig
k
lij
p!
i«S
šil*
!*§
iS
UL
Sl
lili
l|*s
Sl!*
lil!
Bf*8.
pi
iiii
!lli
f?§^l
spi
Sjlog
m
*5<8s
l||s
lil*
!iš|
j U s-
|lls
*iSl
veletrgovina.
Notranja trgovina na debelo, p.o.
Ljubljana, Parmova 53
%
objavlja prosto delovno mesto
TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA
za prodajo repromateriala na področju zgornjega dela Posavja
Pogoji: srednja strokovna izobrazba (V, stopnja) ekonomske ali komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije, lastni avtomobil, stalno bivališče v Brežicah, Krškem ali Sevnici, telefon v stanovanju, poskusno delo 3 mesece.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delov-
O izbiri bodo kandidati obveščeni v osmih dneh po sprejemu sklepa pristojnega organa.
ortorož
por
lip
pica koper
piran
DOBRIH
RAZLOGOV
ZA
POČITNICE NA SLOVENSKI RIVIERI.
Bližina.
Brezskrbne počitnice. Šport, zabava, izleti.
Stoletna tradicija. Ugodne cene,
S2
Q
BRAMAC VSE ZA STREHO
Program originalnih dodatnih delov
Za izvedbo arhitektonsko lepih in trajno varnih streh je velikega pomena rešitev vseh možnih detajlov. Tu vam Bramac iz lastne proizvodnje ponuja za vse modele streh kompleten in dimenzijsko točen sistem. Vsi deli se prilegajo funkcionalno pravilno in hkrati nevsiljivo v harmonijo strešne površine.
30 let garancije = vaša varnost
BRAMACOVA strešna kritina je izdelana iz naravnih surovin, peska, vode, cementa in barvnih pigmentov na železooksidni osnovi. Z namenom slediti najnovejšim smernicam harmoničnega vključevanja strehe v naravo, nudi BRAMAC najnovejšo rešitev kritine. Dva modela strešne kritine (klasični in donavski strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in črni barvi.
Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču prispeva predvsem k preoblikovanju streh, BRAMA-COVI izdelki so polni sprememb, so lepi in individualno prilagojeni željam potrošnika - gradbinca. Lepi in obstojni strehi pa pripada še več, namreč najboljše rešitve za vse strehe. Zato ponuja BRAMAC tudi dodatni program specialnih izdelkov za vse
detalje, od kapi do slemena, v obliki in barvi prilagojene na izbrani model strešne kritine. Vsi posamezni deli se harmonično vklapljajo v površino strehe.
Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRAMAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno rešitev strehe.
Za svetovanje in odgovore na vprašanja o detajlih vam je na razpolago naša strokovna služba.
Izkoristite to našo brezplačno ponudbo - radi vam bomo svetovali!

Bramac d.o.o. Škocjan - vse za streho
Sedež in tovarna I: 68275 Škocjan, Dobruška vas 45, Tel. 068-22-016, Tete: 35827, Fax: 068-76290 Tovarna II: 62375 Šentjanž. Otiški vrh - Dravograd. Tel 0602-85074, Fax 0602-853)8
lf TEM TFV1NII lfAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA
¥ J CIVI I CUllU VMO £.MIllmM PRflllAM — KUPIM — PflSFST — 7FNITNF PUklllflRF RA7ND fini/FSTII A — Pl
fTiHi] il k L'IV i MI V:ES :ii'j i a i a ki :i i
PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
STRUJI-
tedenski koledar
Četrtek, 20. junija — Cvetka Petek, 21. junija — Alojz Sobota, 22. junija — Ahac Nedelja, 23. junija — Kresnica Ponedeljek, 24. junija — Janez Torek, 25. junija — Hinko Sreda, 26. junija — Stojan
LUNINE MENE 27. junija ob 3.58 — ščip
kino
BREŽICE: 21. in 22. 6. (ob 20. uri) ameriški akcijski vojni film Jekleni orel — II. 23.6. (ob 18. in 20. uri) ameriški avanturistični film Darkmen. 25.6. (ob 20. uri) ameriški erotični film Zelo pohotno dekle.
kmetijski stroji
ZETOR 2511, ohranjen, s koso Mertel m prikolico (41) prodam. Zorman, Luko-vek, ® 45-443.	3915
FERGUSON 533, starejši, dobro ohranjen, prodam. * 58-081.	3922
NAKLADALKO MENGELE, 31 m, ugodno prodam. Stjepan Benda, Otok 65, Samobor.	3934
SNOPOVEZALKO, novejši tip, prodam. Alojz Cimermančič, Koroška vas 24, Novo mesto.	3937
KOMBANJ Majser« Ferguson«, z bencinskim motorjem, v dobrem stanju, prodam. * 60-204.	3964
TRAKTOR Deutz (42 KM) prodam. Anton Gazvoda, Vel. Brusnice 37.
3989
SLAMOREZNICO, starejšo, z elektromotorjem, prodam. Ropret, Zg. Bitnje 41, 64209 Žabnica, * (064)312-056.
4006
BOČNO KOSILNICO za traktor IMT 540 ali 542 prodam. Cetinšek, Dobrava 6, Senovo, » (0608)70-494.
4015
OBRAČALNIK« pajkfar« prodam.
Matjašič, Arnovo selo, Artiče. 4018
OBRAČALNIK SENTAL
‘ ALNIK SENTAL, malo rabljen, ugodno prodam. Janez Majde, Luža 4, Dobrnič, « 40-788.	4024
TRAKTORSKI obračalnik Sental 220 prodam. « 45-034.	4051
SNOPOVEZALKO BCS prodam * 40-135.	4052
TRAKTOR UNIVERZAL 445, pogon na vsa štiri kolesa, za 9500 DEM, in traktor IMT 533 za 5500 DEM, vse dobro ohranjeno, prodam. ® 59-104.	4053
kupim
MANJŠO PARCELO za vikend ali vikend v bližini Trebnjega kupim. Ponudbe pod šifro: »TAKOJ«.	3943
motorna vozila
1988, ugodno prodam ali menjam za jugo
-----------------39i,
45, letnik 1986—87. * 44-756.
FIAT 126 P, letnik 1987, registriran do maja 1992, prodam. Mohorčič, Slavka Gruma 28, * 26-508.	3913
GOLF DIESEL, letnik 1984, prevoženih 95000 km, prodam za 8000 DEM. * (068)59-225.	3917
FIAT REGATO 100 Sie, letnik 1987, ugodno prodam. * (068)21-450. 3918 JUGO 45, letnik 1988, prodam ali menjam. » 20-411.	3920
R 18, tip 2, letnik 1986, registriran do 5/92, prodam. » (068)24-259.	3921
OSEBNI KOMBI, znamke betford, prodam. ® 25-412.	3923
MALI OGLASI
v ponedeljek tudi
od 20. do 22. ure
Tar
25-747
ČRNOMELJ: 21. 6. (ob 20. uri) ameriški film Cmeravec. 23. 6. (ob 18. uri) ameriški risani film Pepelka. 23. 6. (ob 20. uri) ameriški triler Nedokazana krivica.
KRŠKO: 20. 6. (ob 21. uri) italijanski erotični film Razuzdanka. 23.6. (ob 18. uri) ameriški znanstvenofantastični film Varuh časa. 25.6. (ob 20. uri) ameriški vohunski triler Brez izhoda.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 20. in 21. 6. (ob 18. in 20.15) ameriška melodrama Pridi pogledat raj. Od 22. do 24. (ob 19. in 21. uri) ter 25. 6. (ob 10. uri) ameriška komedija Bolnica Frankenstein. 25. in 26. 6. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Orel smrti.
SEVNICA: 21. in 23.6. ameriški akcijski film Stabilizator — Rambo II.
Ford Escord, letnik 1986, prodam. Vračun vzamem gradbeno ali potrošniško posojilo. Tel.: (068) 28-915.
Prodam R4, GTL, letnik 1988, reg. do junija 1992. Tel. (068) 25-909.
ZASTAVO 101 SKALA, letnik
LADO RIVO 1300, staro dve leti in pol, prevoženih 25000 km, prodam. Plaveč, Vrhovo 16, Mirna Peč. 3931 AUDI 80 DIESEL, letnik 1988, prodam. Gorenc, Mali Slatnik 25, * 26-884.
3932
GOLF JXD, letnik 1986, prodam. * (0608)89-265.	3933
ŠKODO 110 R, coupe šport, karam-bolirano, prodam. Puljič, Šegova 14.
3938
LADO SAMARO 1300/3 V, letnik 1989, prodam. * 27-515, popoldne.
3940
LADO 1300, letnik 1987, prodam. Vel. Mraševo 30, Podbočje. 3941 Z 750, letnik 1984, prodam. * 21-575.	3945
MOTOR MZ 125 L, prva registracija 5/91, z dodatno opremo, prodam. ® (0608)75-573.	3946
R 4, letnik 1989, registriran do aprila 1992, prodam. » (0608)32-187. 3948 ŠKODO 110 L, z rezervnimi deli, letnik 1973, v voznem stanju, prodam za 1000 DEM. « 44-958.	3949
Z 101, letnik 1984, prodam. ® 84-629.	3952
JUGO, letnik 1988, in dele za golfa prodam. Marinkovič, Kettejev drevored 49, Novo mesto.	3953
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. ® 84-650.	3954
GOLF JX DIESEL, letnik 1987, 53000 km, prodam. Janez Drmaž, * 41 -188.	3957
R 4 GTL, letnik 1983, brezhiben, prodam. « 27-905.	3958
GOLF JX 1300, bencin, temnomoder, letnik 4/86, radiokasetnik, prodam za 11800 DEM. ® 22-441/242, do 14.30.
3960
GOLF DIESEL, letnik 1985, S paket, prodam. Darko Cvetan, Hrastje 4 a, Mirna Peč, * 84-374, od 18. do 20. ure.
3962
Z 128, letnik 1989, prodam. Klobčar, Runkova 7,® 27-101.	3966
ZASTAVO 850, letnik 1985, ugodno prodam. « 28-382, po 16. uri. 3967 R 4 TL, letnik 1981, prodam. «21-826, interna 286, dopoldne. 3968 JUGO 45, letnik 1989, prodam za 6200 DEM. Darinka Jerman, Pijavice 1, Tržišče.	3969
126 P, star dve leti, registriran do marca 1992, prodam. Franc Mervič, Koroška vas 19, Novo mesto.	3971
ALEKO MOSKVIČ, star dva meseca, zamenjam ali prodam. ® (068)58-168.	3972
VW 1300, letnik 1974, karamboliran, registriran za celo leto (v celoti), in Z 850, letnik 1984, po delih prodam. * 76-387.
3973
BT 50, letnik 1987, poceni prodam. Lahko tudi na obroke. ® 22-690.
3974
R 4, letnik 1980, in 126 P, letnik 1979, prodam. Gorišek, Dobe 24, Kostanjevica na Krki. Ogled po 18. uri.	3975
Z101 prodam. Vesel, K Roku 7, Novo mesto, popoldne.	3976
ZASTAVO 750, letnik 1985, prodam. «26-196.	3978
R 4 GTL, letnik 1988, prodam. Informacije na ® 25-113.	3979
JUGO 55 KORAL, letnik 1988/8, 23000 km, z dodatno opremo, prodam za 6400 DEM. « (068)64-005.	3980
TOYOTO COROLLO 1300 XL, letnik 1990, prodam.» 25-530, v četrtek in petek popoldne.	3982
HYUNDAI GLS, december 1990, dodatno opremljen, prodam. ® 23-673.
R 4 GTL, letnik 1982, ohranjen, ugodno prodam ali menjam. ® (068>45-279.	3984
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 17. marca 1992, modre barve, prodam. Avto je dobro ohranjen in garažiran. Janez Lahajner, Cegelnica 29, Novo mesto, ® (068)27-589.	3985
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in direktorI, Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Duiič-Gornlk, Anton Jakie, Zdenka Undič-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna itevllka 25 din, naročnina za 2. trimesečje 250 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 500 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 320 din, na prvi ali zadnji strani 640 din; za razpise, licitacije ipd. 350 din. Mali oglasi do deset besed 280 din, vsaka nadal/nja beseda 28 din.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in lotogralij ne vračamo Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika No-\^vo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
GOLF JX, 10/87, prodam. ® 25-858.	3987
R 4 GTL, letnik 1983, registriran do 4/92, prodam. ® 73408.	3991
Z 128 SKALA, letnik 1988/9,23500 km, prodam za 7000 DEM. ® (068)47-172.	3994
JUGO KORAL 45, junij 1989, rdeče barve, prodam. ® 49-401.	3995
JUGO KORAL 45, letnik 1988, ]
, po
ugodni ceni prodam. Anton Cesar, Sr.
Globodol 12, Mirna Peč.	3998
JUGO KORAL 45, letnik 1989/10, 24000 km, rdeč, prodam. Količ, Veliki Podljuben 2, Uršna sela.	3999
MINI 1100, letnik 1979, prodam. Jože Plantan, Vel. Cerovec 9, Novo mesto.
4001
JUGO 45 A, letnik 1986, karamboliran, prodam. ® 73-466.	4005
PEUGEOT 204, dobro ohranjen, prodam. ® 23-311, interna 519, do 14. ure.	4007
Z 750 ter avtomobilsko tovorno prikolico ugodno prodam. ® 27-800.	4010
126 PGL, marec 1989, prodam. ® (0608)81 -056, po 16. uri.	4011
JUGO 45, nov, karamboliran, prodam. ® 23-427, popoldne. 4012 OSEBNI AVTO PASSAT, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam ali menjam za manjši avo. ® 27-841.	4013
126 PGL, star tri leta in pol, 28000
km, registriran do 6/92, prodam za 3700 DEM. Spendal, Cegelnica 63, Novo me-
sto.	4014
Z 850, letnik 1982, in 126 P, letnik 1989, prodam. Turk, Vel. Brusnice 58 a, Brusnice.	4017
LADO 1300 KARAVAN, letnik 1989, prodam. «(0608)33-647. 4019 GOLF, letnik 1979, 4 vrata, golf, letnik 1985, turbo diesel, in gumijast čoln z motorjem Tomos 4,8 prodam. ® 44-313.
4020
126 P, letnik 1984, ugodno prodam. ® 27-264.	4021
Z 128, letnik 1988, prodam. ® (068)44-570, Anica, do 15. ure. 4022 Z 101, letnik 1978, registrirano do 3/92, prodam. ® 25-430.	4023
FIČKA 750 S, letnik 1987,29000 km, garažiran, zaščiten, odlično ohranjen, prodam za 2000 DEM. ® (068)24-827.
4025
GOLF JXD, 4 vrata, 11/87, bel, 51000 km, prodam za 14000 DEM. ® (068)24-827.	4026
GOLF, letnik 1986, prodam. « 85-372, popoldne, 65-250, dopoldne.
402?
126 P, letnik 1987, registriran do junija 1992, rumenkaste barve, prodam. Knez, Pod vinogradi 1, Straža.	4029
MOSKVIČ, oktober 1987, prodam za 4000 DEM. »28-851.	4030
TOMOS 14 M, letnik 1986, in kokoši, pasme australord, prodam. ® (0608)75-530.	4031
ŠKODO 120, letnik 1981, prodam. «(0608)43-016.	4032
126 P, letnik 1989, ugodno prodam. »84-323.	4033
R4GTL,letnik 1987,prodam. «27-997.	4034
TOMOS AVTOMATIK, letnik 1989, rdeče barve, prodam. « 60-542.
4036
R 4, letnik 1988, prodam. ® 65-554.
4037
126 P, letnik 1988, prodam. « 42-453.	4038
R 4, letnik 1978, registriran do aprila
1992, in 126 P, neregistriran, v voznem
stanju, prodam. Miklavčič, Roje 11, Šentjernej.	4039
ZASTAVO 750, december 1984,
prodam ali zamenjam za juga z doplačilom. «43-687.	4040
126 P, letnik 1984, registriran do marca 1992, prodam. ® 52-225.	4041
CTX 80, letnik 1989, z dodatno
opremo, in zastavo 750, letnik 1981, oba registrirana do maja 1992, prodam. ® (0608)75-605.	4042
LADO SAMARO, letnik 1989, prodam. Milan Krapež, Male Vodenice 6 a, Kostanjevica.	4043
126 P, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam za 3200 DEM. ® 65-501.
4044
LADO SAMARO 1300, bež barve, 5 vrat, staro dve leti, ugodno prodam. ® (068)25-260.	4056
LADO 1300 ugodno prodam. ® 76-490.	4057
obvestila
IZJEMNA PRILOŽNOST! FOTOATEUE REGINA, Žabja vas 2, Novo mesto, vam nudi 26. junija od 8. do 17. ure
fotografiranje za 50% ceneje-
SI ŽELITE OGLEDATI predstavitev globinskega sesalca za suho in mokro čiščenje, oblazinjenega pohištva, preprog in vseh talnih oblog? Možnost nakupa na obroke. Dostava sesalca na dom. Ne čakajte, pokličite na« (061)347-111, v soboto in nedeljo pa » (068)23-481.
4003
ROLETE, ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčni ceni. ® (068)44-662.	3610
NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 3 in 4 mesece, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Cetin, Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578.	3611
GRADITELJI IN INŠTALATERJI, POZOR! Po ugodnih ceneh izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. ® (063)39-878, cel dan.	3635
PEČENJE velikega asortimana peci-
va za vse vrste praznovanj in porok. Marija 6, Metlika
INTERMARC
ja Vuk, Ulica 1. maja 6, Metlika, ® (068)59-093.	3909
NOVO! Montaža pohištva. Djekič, Cesta herojev 24/17, « 26-742.	3914
ENOMESEČNE PURANE za nadaljnjo rejo in zakol. Dobava 26. junija 1991. Naročite lahko na ® (068)44-963, in (061 )783-382. Informacije ob naročilu.
3944
POROČNE MAŠE igra in poje 9 deklet ter fant s trobento. ® 76-250.
3950
TEHNIČNA TRGOVINA
STOPICE
pri Novem mestu
tel/068-43-806
(BČS)
-	KOSILNICE BCS
-	ORIGINAL REZERVNI DELI BCS
-	KMETIJSKA MEHANIZACIJA
-	NAHRBTNE KOSILNICE NA LAKS KAVVASAKI
VIDEO-RAOIO SERVIS NOVO MESTO, d.o.o.
Pod Trško goro 45
Tel.: 21-22
r
Vam nudi popravilo avtoradiov, HI-FI komponent, video-recorderjev in TV-aparatov. Montiramo tudi avtoradie. Popravilo TV-aparatov vam nudimo tudi na domu. Delovni čas: vsak dan od 10. do 18. ure.
Ali že veste, da lahko na enem mestu izberete in si izposodite klasično, moderno ali ekskluzivno poročno obleko?
Vjenčana posudiona (izposojevalnica poročnih oblačil), Vlaška 70, Zagreb, tel. 418-014.
POZOR!
Vabimo vse, ki bi radi dobro zaslužili s prodajo na terenu. Pet-
deset različnih artiklov.
Možna redna zaposlitev.
Ž3D0S
Tel. (068) 24-780 ali 24-781.
i preprečevanje soparine kleteh, shrambah itd.
AVTOMATSKI PREZRACEVALNIK
v kleteh, shranit
ŽUPAN FRANC, dipl. ing. Prekopa 2
68311 Kostanjevica na Krki tel. (068) 42-127
ABC PODJETNIŠTVA!
Za vaš uspešen korak v podjetništvo so poskrbeli strokovnjaki Ekonomskega inštituta Maribor. S prvim pravim tovrstnim priročnikom, ki vam svetuje, kako postati podjetnik in kako uspešno poslovati, se lahko oskrbite že za 250 dinarjev (plačilo po povzetju) po prednaročniški ceni.
Ekonomski inštitut Maribor, Razlagova 22, 62000 Maribor, tel. (fax) 062/ 212-597.
Programski paket za mala podjetja
Ponujamo programski paket za mala podjetja, d.o.o., ki vsebuje: glavno knjigo s sal-dakonti + materialno poslovanje + fakturiranje z likvidacijo faktur. Vse skupaj, s programskim paketom ponujamo še PC/286/16, 40MB disk, za 59.900,00 din. Informacije HIPEC d.o.o., Ljubljanska 80, Domžale, tel.: 061/713-399 in PIN d.o.o, Leskoškova 4, tel. 061/ 447-200, tel.: 068/23-122.
DOBAVA:
vsak torek na PIN-u po 4-urnem tečaju in predaji navodil.
SP
MR0MSAVA
'SAVA PAPIR «oa
Trgovsko podjetje za papir in celulozo Krško
Tovarniška 14 68270 Krško
Kupujemo zemljišče, namenjeno za skladišče in manipulativni prostor transportnih sredstev na relaciji Novo mesto — Zagreb, v kvadraturi
okoli 10.
čagre
000 i
Tel.: 0608/21-430,21-530 Fax: 0608/21-630
ADRIATIK d.o.o. Dobova
Selška 21,
tel. (0608) 67-481
razpisuje prosto delovno mesto
tajnice
Pogoji: srednja šola, pogovorno znanje dveh tujih jezikov. Ponudbe sprejemamo 5 dni po objavi.
Bife - klub BREZA Belokranjski klub
zaposli dve urejeni simpatični dekleti (Belokranjki) za strežbo v lokalu. Lahko brez prakse. Lep zaslužek. Tel. (061) 316-466.

začetek tečaja iz cestno prometnih predpisov za voznike osebnih avtomobilov v petek, 21. junija, ob 16. uri v Gostinski soli na Ulici talcev 3 v Novem mestu.
Informacije: tel. 25-580
TAHEBO ČAJ
Kakovost in zdravstveno neoporečen. Naročila sprejemamo na tel. (061)261-128.
OBRTNIKI, PREBERITE!
V kralkem bo pričela poslovati obratovalnica, ki bo opravljala usluge vodenja poslovnih knjig za obrtnike. Informacije na naslovu: Judita Munih, Ločna 4 a, Novo mesto
POPRAVEK
Pri zahvali za MARIJO JORDAN iz Koprivnika 3 pri Kostanjevici, k' Je bila objavljena v prejšnji številki, je pomotoma izpadla zahvala vsem, k> so podarili cvetje in sveče. Se opravičujemo!
POPRAVEK
Pri zahvali za ANTONIJO PLUT iz Petrove vasi I, ki je bila objavljena v prejšnji številki, ni bila izrečena zahvala kolektivu Novost iz Črnomlja Se opravičujemo!
posest
DEL SADOVNJAKA v Straži pro-
damo. Vprašati: Anton Aš, Stara cesi
3901
Straža, «(052)25-358.
GRADBENO PARCELO, komu nalno opremljeno, nad Trebnjem Pr0^7g ® 22-979
STAREJŠO HIŠO in 4 are zemlje v okolici Krškega prodam. Hiša je vsefo in primerna za vikend. Voda, elektrik* . telefon v hiši. V račun vzamem tudi ose^
, Ore-
avto. ® (0608)32-756.
TRAVNIK, v izmeri 45 arov, v <-hovici pri Šentjerneju ugodno prodam-^ formacije in ogled pri Zagorc.	-’/7
V PRAPREČAH pri Straži prod*" njivo (25 a), možna gradnja. « 21 ''j%, po 20. uri.	^
PARCELO na morju, v Prematua ” regal z. vgrajenim ležiščem ugodno P„ dam. « 27-706.
STAREJŠO HIŠO z gospoda^1" poslopjem, njivo in zazidljivo P®r, Veliki Loki pri Trebnjem najraje prodam. ® (066)35-338.	^
prodam
ČEBELE, na 5, 7 in 10 AŽ s*Wv' prodam. « 73-486.	’ ,
UGODNO prodam 1501 kvalitetne*
belega vina. Kržič, ® (068)49-705.^^
VEČJE ŠTEVILO starih in mUdfj! koz prodam. ® (068)59-093.	. - ...
KRAVO SIVKO, staro dve jeti, dovno, prodam. Jože Hrovat, Pristava pri Podgradu.
r tri k1*'
BARVNI TELEVIZOR, sutr L--, in pralni stroj prodam. Žibert, Šmarje^
JABOLČNIK in traktorske P n roda m Člena nn dncovofU.
SIP prodam. Cena po dogovoru. Gotna vas 29, Novo mesto.	-
urna vas z.y, isovo mcsio.	.
NEMŠKE prepeličarje, rjavce, uri-_j odličnih staršev, prodam. Branko o. bar, Rudarska 21, Senovo, « (060»)^
SEDEŽNO GARNITURO, 6 stolov
in omaro za spalnico prodam. ® 25^jb
ZAMRZOVALNO SKRINJO (*J® I), novo, nerabljeno, prodam 30 % JL kot v trgovini. Okleščen, Drska 25, N ^ mesto.	>
SUŠILNI STROJ za perilo, C*?®’ nov, ugodno prodam. ® (0608)2 L
dopoldne.	- m
KOZO z mladim mlekom prodam-(0608)79-528.	„ J„nV
PRALNI STROJ GORENJE, zapakiran, prodam. « 27-431	5 i
SMREKOV LADIJSKI P<»V kvalitete, poceni prodam. « 27-905^^
BARVNI TELEVIZOR ISKRA’$f tri leta, prodam. ® 65-067.	. \
ŠPORTNI VOZIČEK, ohranjen^ hojico prodam. « 28-846.	,«
KRAVO SIMENTALKO,
AYU 31IYlLni IALIVV/, n^lljil'
, prodam. Zupančič, Vel. l, Uršna sela.	<5
mesece,
ben 2 a, Uršna sela.
BARVNI TELEVIZOR SharpV cm, nov, raven zaslon in teletekst Pr0?ogl
(Bi /AZ|\/HO A'TC	”
SEDEŽNO GARNITURO, raj«*
hivo v ležišče, in klubsko mizo Pr2^-Slavka Gruma 14, Novo mesto,
603.
PRALNI STROJ Gorenje, nov,e, valni stroj prodam. Anton Gazvoda.^j Brusnice 37.	a hn-
MLADO KRAVO in delovnega nja prodam. Golob, Vel. Slatnik 15. ^ mesto.
POSTELJO z jogijem, beM$f° ohranjeno, in kavč prodam. # °^ -icf)l
oi'
KRATKODLAKE istrske gon«* jj, ličnih staršev, z mednarodnimi Pr. \ 8,
prodam. Dušan Mihalič, Vel. Brusni^
Brusnice.	pjnk,
KOZJO DRUŽINO prodam Ujjo « 84-767.
Hi
ZAHVALA
Ljubila si zemljo, ljubila si dom, v začetku poletja odšla si v večni dom.
V 87. letu starosti nas je zapustila draga
MARIJA OZIMEK
Tomaževa mama 1 pri Šu
$ Sel pri Sumberku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, krajanom, prijateljem in znancem, ki ste bili z narniv najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojni darovali za svete maše, zasuli njen grob s cvetjem in se tako številno zbrali ob uri slovesa. Posebej se zahvaljujemo dr. Humarju za številne obiske in tolažilne besede v času njene bolezni, gg. župnikoma Janezu Jagodicu in Tonetu Pahulji za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, gasilcem za organizacijo pogreba in poslovilne besede, DO IMP Ivančna Gorica in Onkološkemu inštitutu za podarjeno cvetje ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
DOLENJSKI UST

Št. 25 (2183) 20. junija
<l»m SAN elemente poceni pro-Rin?5’577' Popoldne.	4002
NnoRM°N,KI G’C’S’ B; Bc’ Rs’ As’ !7.)^>Va' druga nerabljena, prodam. ®
brej°-in nrikser /a gnojevko C*m- Viktor Kužnik, Podlisec 7, Do-
ETi«	4008
prod,4 ,SO PEČ za centralno kuijavo Juvane, Mala Cikava 8, Novo S® dopoldne 25-235.	4016
Itdij. "DAM 1 ha sena in 1 m3 desk za U. P04*- Vinko Jordan, Gmajna 11, 4045
Ujj^DNSKE KVADRE, 1000 kom, H v., 0n jje Prodam. Franc Hočevar, Sta-PRr>nkoqan' ® 76-069.	4046
"DAM nova balkonska vrata (2
kom), vhodna vrata, dvostopenjski elektromotor z zavoro, 40 AZ panjev in vprežni obračalnik. ® (061)801-637.
4047
BRAKO PRIKOLICO prodam. ® 56-508, od 15. ure dalje.	4049
razno
LOKAL (32 m2) v Novem mestu na Cesti herojev 34 oddam. Pogoj: odkup in-ventarja. Cena po dogovoru. ® (061 )40-680, zvečer.	3905
TELEFONSKO ŠTEVILKO cdsto pim najugodnejšemu ponudniku. Šifra: »SEVNICA«.	3906
j^avod za družbeno planiranje n Urbanistično načrtovanje občine Novo mesto
IZREDNA PRILOŽNOST! Imate morda tomos avtomatik in bi radi kaj večjega? Priložnost je tu. ATX 50, star 15 mesecev, prevoženih 2100 km, zamenjam za avtomatik z nekaj doplačila. ® 26-150, popoldne ali zvečer.	3963
V NOVEM MESTU ali okolici vzamem v najem prostor, primeren za gostinsko obrt. ® 84-688, po 14. uri. 3997 OTOK RAB, apartmaji in sobe, 200 din po postelji. ® (045)21-369, okrog 19. ure.	4028
TOVORNO DVIGALO HIAB, montirano na kamion, prodam, tt 65-094.
4035
IŠČEMO žensko, ki bi bila pripravljena pomagati mamici s stanovanjem irr varstvom otroka. ® 57-320.	4055
službo dobi
IŠČEMO potnike za prodajo tekstila na terenu. Lasten prevoz, dober zaslužek.
3930
SIMPATIČNA DEKLETA z veseljem do dela iščemo. Informacije po ® (061)771-404, ali osebno v lokalu San Sebastijan v Novem mestu.	3939
ŽENSKO za čiščenje lokala v jutranjih urah iščemo. Informacije na ® (061)771 -404 ali osebno v lokalu San Sebastijan v Novem mestu.	3942
DVE DEKLETI zaposlim v gostinskem lokalu. ® 43-748.	3955
NAJBOLJŠI POGOJI! Če imate avto in proste vikende, pokličite ® 24-309.
3965
POTNIKE za prodajo tekstila na terenu iščemo. Lasten prevoz in dober zaslužek. ® 23-147, po 20. uri.	4054
ženitvene ponudbe
Izpisuje
r°sti delovni mesti:
J samostojnega svetovalca 1.
^seku za prostorsko načrtovanje.
p0li
zakonom predpisanih pogojev se za zasedbo tega de-
. ----------itevajo posebni pogoji:
^ V|sokošolska izobrazba arhitekturne ali gradbene smeri ^ Hajmanj 3 leta delovnih izkušenj ^ opravljen strokovni izpit
?hanje uporabe računalnika in aktivno znanje slovenskega
Polovi
L-'°9no razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polno de-n° obveznostjo.
J SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA 1.
^Odseku za pripravo prostorsko-izvedbenih načrtov in
t^j69 splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, se za zasedbo delovnega mesta zahtevajo posebni pogoji:
V|sokošolska izobrazba komunalno gradbene smeri Najmanj 3 leta delovnih izkušenj °pravljen strokovni izpit -nanje uporabe računalnika aktivno znanje slovenskega jezika.
8 j®Ve s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema načrt 1)0 objavi Zavod za družbeno planiranje in urbanistično kovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
SKUPŠČINSKI
dolenjski list
/a občina
ČRNOMELJ, METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TRCBNJE
^ številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datu-m 17- junij 1991, so objavljeni dokumenti:
?*'Na Črnomelj
pojava izida nadomestnih volitev delegata v zbor združenega 8la skupščine občine Črnomelj
METLIKA
“9lok o poslovnem času z"iok o krajevni turistični taksi rPlok o javnem redu in miru qli ^ ® ustanovitvi Zdravstvenega doma Metlika
^K|©n
•v p »P o ukinitvi javnega dobra
oročjio o izidu glasovanja na nadomestnih volitvah v zbor ^ruženega dela skupščine občine Metlika (23. 5.1991) Uredba o določitvi najvišjih cen
>A NOVO MESTO
2?*nam kandidatov za volitve delegata v zbor združenega dela J^Pččine občine Novo mesto, volilna enota št. 16, na nado-mestnih volitvah 25. junija 1991
*w^A RIBNICA
Iprločba o začasni razglasitvi velikih vrtnih polžev (Helix pomadi za naravno znamenitost, in sicer za ogroženo živalsko
§^ep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta stanovanjske cone in obrtne cone R7/4 mestnega naselja Ribnica
vrJJ*A TREBNJE
*]ep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov s J^-ine Trebnje za leto 1990
“"tok o ustanovitvi javnih zavodov na področju dejavnosti "snovnega šolstva v občini Trebnje
ZAHVALA
Vsak dan hitimo po svojih poteh, ne da bi videli se, iščemo srečo, kjer je ni, ljubezen je odgovor za vse.
Ob smrti naše ljube žene in matere
ANICE
MOLEK
roj. Lavrič iz Metlike
kraljujemo vsem, ki ste bili z njo v letih njene bolezni,^ pomagali, Sčkn »L	___Si.___________________ul,.
n?M njegovo plemenitost. Hvala vsem za tolažilne besede ob nje-
slovo. Iz srca hvala.
Žalujoči: mož Tinko, hčerke, vnukinje in vnuki Metlika, Ljubljana, dne 20. junija 1991
r
(2183) 20. junija 1991
PRODAJA zanimivega artikla (tekstil). Če želite honorarno zaposlitev, pokličite na ® (0608)75-663.	3689
OPTIMISTI, POZOR! Z malo truda in minimalnimi vloženimi sredstvi lahko pridete do dobrega zaslužka. Informacije na ® (064)43-160.	3924
ČAKALI STE, da se dokažemo, morda nam boste po dveh letih našega delovanja tudi vi zaupali? (Za občasna srečanja ne posredujemo.) ® (061)59-364, od 8. do 10. ure in od 17. do 20. ure. FORTUNA, p.p. 348, p. 61101 Ljubljana.	3904
ZAHVALA
V 78. letu starosti je umrla
LJUDMILA
LOKAR
iz Drage pri Šentrupertu
Zahvaljujemo se pevcem, govorniku, gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: sin Jože, hčerki Mari in Mili z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V	življenju mnogo si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal
V	17. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat, bratranec, vnuk in nečak
ROBERT KASTELIC
z Osojnika 12, Semič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom za nudeno pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje, Rezki Stariha za poslovilne besede izpred domače hiše, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Pomlad na vrt je tvoj prišla, čakala je, da prideš ti, sedla je na rožna tla, in zajokala, ker le ni
V 69. letu nas je zapustila naša najdražja mama
JOŽEFA VRHOVŠEK
roj. Kravcar
s Pugleda pri Mokronogu
Ob boleči izgubi se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni visceralnemu oddelku bolnišnice v Novem mestu za skrbno nego v času njene težke bolezni, Sekciji za vleko vlakov ŽTP Novo mesto za izredno pozornost, podjetju Induplati Mokronog, Gasilskemu društvu Beli Grič pri Mokronogu, zlasti članu g. Rudiju Zupančiču za iskrene poslovilne besede, mokronoškim pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, vsem darovalcem vencev in cvetja, za številna izrečena sožalja, darovane maše, številno spremstvo ob njenem slovesu ter vsem, ki so z nami kakorkoli sočustvovali. Vsem še enkrat najiskrenejša zahvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
A k silni glas bi gromu vzel da razodel bi vsem ljudem, ko sem trpel sam zase vem, nihče nikjer bi ne verjel
V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, tast, stari oče, stric in boter
STANKO KRAMAR
z Velikega Kala 4
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, pokojniku darovali toliko cvetja, namenili sredstva v druge namene ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala urološkemu oddelku novomeške bolnišnice, vsem GD, posebno pa GD Mirna Peč za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi cerkvenim pevcem, govornikom in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
V SPOMIN
JANEZU
VRANEŠIČU
iz Gorenjcev 5 pri Adlešičih
23. junija bo minilo žalostno leto, ko nam je kruta bolezen iz naše sredine iztrgala našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, starega očeta in strica
JANEZA
GREGORIČA
iz Grobelj 2 pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni cerkvenemu moškemu pevskemu zboru, gasilskemu društvu Groblje in župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica, sestra in teta
MARIJA ŠMAJDEK
iz Regerče vasi, Ob Težki vodi 70
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, pevcem gasilskega društva Šmihel, g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: hčerki Milka in Mici z družinama in sinova Franci in Stane z družino Novo mesto, 11. junij 1991
ZAHVALA
Izgubljeno je samo tisto, čemur se odpoveš, nikoli pa tisto, kar nosiš v srcu.
V 60. letu starosti je tiho odšel od nas mož in oče
VINKO LEKŠE
gozdar iz Sevnice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, podarili cvetje in pospremili našega očeta na zadnjo pot. Posebna zahvala velja družinama Risek in Repar, sosedi Marinki, zdravniški ekipi dr. Ivana Hečimoviča iz bolnice Novo mesto in kolektivu ZD Sevnica, sorodnikom, sodelavcem, lovcem in gozdarjem. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi.
Žalujoči: žena Albina in sinova Kamilo in Gorazd
ZAHVALA
Ljubil si svoj dom, ljubil travnike in polja, pa živino in gozdove, ljubil vse ljudi si in vedno izžareval dobroto in veselje.
HVALA ZA ZGLED IN LJUBEZEN.
V 66. letu starosti nas je 10. junija zapustil ljubi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
IVAN BANIČ
iz Dob ruške vasi 26
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, podarili vence in cvetie, ga spremili na zadnji poti iz domače hiše žalosti na pokopališče v Škocjanu, prisrčna hvala. Zahvaljujemo se dobrim sosedom, vaščanom, Šentjemejskemu oktetu, g. župniku. Revozu d.d. Novo mesto, Komunali Novo mesto g. Celesniku ter KS Škocjan. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Anica, sin Ivko in sin Miro ter hči Milena z družinama
DOLENJSKI UST M j«.
Bo zeleni Jurij prebudil folkloro?
NOVOTEHNA
Ko je bil maja po Sloveniji val protestnih zborovanj, ki naj bi od-' ločila o lem, ali bodo letos četrtošolci delali zaključne izpite ali ne, je Čmomaljka Petra Stefanič le vedela, da njej matura, ki jo bo sicer opravljala šele čez dve leti, zagotovo ne uide. Pa najsi bodo spremembe v našem srednjem šolstvu kakršne koli že. A njena matura ne bo takšna, kot so jih bili navajeni nekdanji maturantje, ampak se ji bodo z maturitetnim spričevalom odprla vrata marsikatere tuje univerze. Bo ena tistih dijakov na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani, ki bodo opravljali mednarodno maturo.
Šestnajstletna Petra, ki je prav te dni z odliko zaključila 2. letnik črnomaljske srednje šole družboslovne in tehničnih usmeritev, je bi-laenaod57, ki so bili letos prijavljeni za jesenski sprejem na mednarodno maturo f Ljubljani Po opravljenem razgovoru je kot edina Dolenjka pristala med 20 izbranci ki bodo septembra začeli s poukom, ki se bo precej razlikoval od pouka vrstnikov. Petra, kar nekoliko preveč umirjena za najstnico in premišljena v svojih izjavah, hkrati izžareva toliko življenjske energije, da je kar težko verjeti njeni bojazni pred vsem novim kar jo čaka v Ljubljani Koliko časa porabi za šolsko delo in koliko za vse ostalo, s čimer se ukvarja, še sama ne ve natančno, zagotovo pa dobro izkoristi prav vsako uro, sicer bi ji bil dan prekratek. Ze F osnovni šoli je bila zraven povsod, kjerkoli je le kdo migal, bodisi pri interesnih dejavnostih, tekmovanjih. Zato so jo tudi predlagali f novomeški klub-nadarjenih učencev, kjer sedaj pridno obiskuje različna predavanja. Gorjanci pa zanjo niso ovira, dase ne bi vozila v Novo mesto nabirat tudi znanja v plesno šolo, kjer trenira latinskoameriške in standardne plese. Doma se uči igranja na klavir, da pa bi zaokrožila svoje umetniško delo, se je v šoli odločila za likovni krožek. Kol protiutež vsemu temu pa si je izbrala za konjička še naravoslovje, ki jo iz sveta umetnosti
vedno postavi na realna tla. Na mnogih tekmovanjih iz naravoslovnih predmetov se je že pomerila, a o svojih uspehih najraje skromno molči
Čeprav gre za svojevrstno priznanje šoli pa učitelji navadno niso najbolj srečni ko izgubijo dobrega učenca. Tudi profesorji na edini črnomaljski srednji šoti pri tem niso izjema. Lani je že odšel s te šole na mednarodno maturo en učenec, letos mu sledi Petra. Najbolj težko pa je gotovo pri srcu prav njej sami in njenim sošolcem. Enkrat jih je že izgubila, ko je v osnovni šoti f enem šolskem letu končala 3. in 4. razred »Tokrat jih izgubljam drugič, a če si sedaj to še precej ženem k srcu, saj smo se razumeli, kot bi bili ena sama družina, bo f Ljubljani gotovo bolj malo časa razmišljati o tem. Čeprav bom imela le 6 predmetov, torej polovico manj kot
moji sedanji sošolci, pa bo učenja ;lil ................................
veliko, toliko več, ker bo pretežni del razlage v angleščini, v tem jeziku pa bom opravljala tudi maturo, pred katero me je že sedaj strah,« prizna Petra, ki kdaj pa kdaj poskuša razmišljati tudi o nadaljnjem študiju, a njene misli kaj hitro prežene bojazen pred zrelostnim izpitom. Zato je toliko bolj previdna pri napovedih o nadaljnjem študiju, kajti ne želi razočarati ne sebe ne drugih. Toda česar se je doslej lotila, ji je tudi uspelo.
M. BEZEK-JAKŠE
Kljub temu da je belokranjska folklora v krizi, saj nobena skupina ne vadi redno, je jurjevanje dobro uspelo —Razmišljanja o drugačnem praznovanju
ČRNOMELJ — Da sta juijevanje in kresovanje, čeprav že osemindvajsetič zapovrstjo, lahko še vedno privlačna, je potrdil množičen obisk številnih prireditev, ki so se v Črnomlju zvrstile od minulega petka do nedelje. Kar okrog 7.000 obiskovalcev je prisluhnilo več kot 350 nastopajočim.
In ni jim bilo žal, pa najsi so se za obisk prireditve odločili v petek zvečer, ko je semiška folklorna skupina predstavila ohcet v Beli krajini, ali v soboto, ko so kresnice iz Adlešičev, Dragatuša, Predgrada, Talčjega Vrha ter Jazo prikazali kresne običaje; zaplesale pa so še folklorne skupine iz Adlešičev, Dragatuša, Predgrada in Starega trga. Morda so prišli v Črnomelj v nedeljo dopoldne, ko je črnomaljska folklorna skupina prikazala obred zelenega Jurija, ali so se nagnetli vjuijevanjskodrago popoldne, na praznični dan slovenske folklore. Folklorne skupine Korena iz bližine Maribora, iz Bistrice pri Lendavi, Mengša, Metlike in Kres iz Novega mesta so prinesle v Črnomelj svoje ljudske pesmi, plese in običaje.
Težko je reči, komu gre zahvala za letošnje izredno uspelo juijevanje in kresovanje. Zares raznolikemu in bogatemu programu, lepemu vremenu, pa tudi dejstvu, da je nastopov folklornih skupin, vsaj belokranjskih, vse manj, zato je prav omenjena prireditev še toliko bolj dragocena priložnost za srečanje z nekdanjimi ljudskimi običaji, ki marsikje dobivajo vse večjo veljavo. Žal pa vse kaže, da je prav v Beli krajini, ki je vedno slovela po ohranjanju bogatega ljudskega izročila in raznovrstnosti narodnih noš, kakršne je na tako majhnem prostoru moč srečati le še malokje drugje, folklora zabredla v krizo. Nobena od sicer številnih folklornih skupin ne vadi več redno, nogi plesalci se dobijo skupaj le še za juijevanje.
Prav zato prireditev, kakršno je jurjevanje, kije svojevrsten odraz tradicije, mora obstajati tudi vnaprej. Pa četudi je slišati predloge, da bi ljudske običaje
obujali takrat, ko so praznike častili naši predniki, torej juijevanje najuijevo, 24. aprila, kresovanje pa na ivanje, 24. junija. S tem se tradicija dosedanjih folklor-
nih prireditev v Črnomlju ne bi izničila, nasprotno, le še potrdila bi belokranjsko folklorno izročilo.
M. BEZEK-JAKŠE
Novotehnin Samsung dobi Jože Zoretič
Nagrade pode//en*’ pripravljamo novo a*' cijo zb naročnico
mm
OHCET PO BELOKRANJSKO — Prvi so na letošnjem jurjevanju in kresovanju, ki ga je pripravila črnomaljska ZKO, nastopili z ohcetjo f Beli krajini v petek zvečer semiški folkloristi. Tokrat so poročno obredje, po katerem sicer slovijo daleč naokoli, še razširiti, tako da je bil njihov nastop simpatičen splet ljudskihnavad domislic, pesmi in plesov. Na fotografiji svatovski sprevod pred šrango. Brez nepogrešljivega Tončka Pluta z bršljanovim listom seveda ni šlo.
Dan, ko so pele harmonike
Miha z Rakitne očaral žirijo, Sonja pa publiko
PREDAVANJI O NUMEROLOGIJI
KOČEVJE, NOVO MESTO — V Kulturnem centru v Kočevju bo v ponedeljek, 24. junija, ob 17. uri predavanje o numerologiji, ki ga bo vodil Nace Jerman. Enako predavanje bo imel tudi v Novem mestu tri dni kasneje, to je 27. junija, ob 17. uri v šoli za gostinstvo in turizem v Ulici talcev 3. Vabljeni!
RATEŽ PRI NOVEM MESTU — Srečanje dolenjskih diatoničnih har-moniaijev v nedeljo popoldne na Rate-žu je bil pravi praznik, ki ga je bilo deležnih kar tam okoli tisoč navzočih. Prišli so poslušat šestindvajset harmonikarjev iz različnih kategorij, ki so se pred strogo žirijo pomerili za priznanja in za vstopnico na nadaljnje tekmovanje — polfinale v Postojni — od koder bo najboljše vodila pot na vseslovensko tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne.
Številnega občinstva pa niso pritegnili le harmonikaiji, temveč tudi ansambel Spomin, kije potem, ko je sonce izgubilo moč, kaj hitro dvignil temperaturo med plesalci. Kar jih je ostalo še neprizadetih, je postavil na noge humorist Franc Košir.
Med tekmovalci se je letos najbolje odrezal dvanajstletni Miha Debevec z Rakitne, ki je tako očaral strokovno komisijo, da mu je prisodila najvišjo
možno skupno oceno 45 točk, kar se do
J ‘* lizgoč'' *■'--------*------"•
z oče r i. Čep
sedaj še ni zgodilo. No, po tekmovanju je Mitičev oče razkril skrivnost fantove-
ga igranja. Čeprav razteguje meh komaj poldrugo leto, pa ga že pol leta oče enkrat tedensko vozi v Italijo k našemu zamejcu Zoranu Lupincu, svetovnemu prvaku na diatonični harmoniki. Drugi v isti kategoriji do 16 let je bil Andrej Svetlin iz Moravč, tretji pa Toni Rajk iz Bojanje vasi pri Metliki. Potrebno število točk za nadaljevanje v polfinale je v tej kategoriji zbral še Tomaž Kastelic iz Jume vasi.
Velik napredek je v enem letu dosegel Gorazd Cekuta iz Novega mesta, ki je bil lani v mlajši kategoriji tretji, letos
pa je bil v kategoriji od 16 do 45 ietprvi. Drugi je ' “ '
Jrugi je bil lanski zmagovalec Franc
Vegelj iz Boršta pri Cerkljah, tretji pa Ivan Petan iz Gorenjega Mraševega. V
polfinale so se iz te kategorije uvrstili še Tor
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«!
Malo klicev pa še ti niso bili vsi namenjeni objavi — Z avtom v katran — Skriv-_____nostno vabilo s Tanče gore — Opozorilo za hudobno človeško roko
Nemara so naši bralci vraževerni in s telefonskimi klici na trinajsti dan v mesecu niso hoteli priklicati nadse kakšne nevšečnosti v obliki sosedske ali druge vrste zamere, pa je bilo zategadelj po poldrugi uri dežurnega malo popisanih listov v novinarski beležnici.
Prvega je popisala Pavla Bergantova z Iglenika pri Veliki Loki, ki se je prejšnji teden peljala z novim osebnim avtomobilom po cesti proti Trebnjemu. Toda v vasi Kamni Potok je naletela na nevsakdanjo oviro: delavci trebanjske Komunale so brez slehernega poprejšnjega opozorila in brez ustreznih svarilnih prometnih znakov popravljali vozišče. Bergantova je čez delovišče zapeljala v trenutku, ko so razpoko na cesti zalivali s katranom. Bleščeče se vozilo so hipoma popestrili čmi smolasti madeži na veselje in posmeh delavcev, ki so dogajanje pospremili z gromkim krohotom. Tako vsaj je trdila Bergantova, kiji ni preostalo drugega, kot da se zapelje k najbližji hiši ter kmeta zaprosi za vodo in pralni prašek, s katerima je avtomobilu vsaj za silo vrnila prvotno podobo.
Moški glas brez imena in priimka
se je hudoval nad samopašnostjo voznikov, ki navzlic znaku o prepovedi parkiranja puščajo svoje jeklene konjičke na cesti, ki mimo Ljubljanske
banke v Novem mestu pelje na Marof. Še posebej ob urah, ko starši v vrtec hodijo po svoje otroke, je zmeda popolna. Klicatelj je k ogledu zmede poklical tudi miličnike. S svoje vrste težavami seje po pomoč obrnila bralka iz Celja, katere naslov hranimo v uredništvu. V imenu prizadetih vikendaijev s Stare gore pri Semiču opozarja hudobne roke, naj pustijo rasti mladice trt, kijih nekdo pridno lomi, prav tako paradižnike, uničuje škropilnice in orodje ob vikendih. Da tega ne počenja kakšna naravna ali nadnaravna sila, kažejo sledovi obuval. »Življenje je težko, zakaj si ga otežujemo še sami?« seje razočarana vprašala naša bralka.
Resda je v dolenjski telefoniji vse mogoče, toda v četrtek zvečer so bile zveze kolikor toliko slišne in razločne, tako da je dežurnemu novinarju brez težav uspelo razvozlati, kako se je za nekega Marjana Jermana s Tanče
Gore 5, ki da nujno prosi za obisk novinarja, izdajal ženski, čeprav ne ravno nežen glas. Uganko naj razvozlajo na Tanči Gori, če pa si resnično želijo našega obiska, naj to sporoče v primernejši obliki in v prvi osebi ednine, dvojine ali množine, predvsem pa z glasom spola, ki mu pripadajo.
B. B.
foni Deželan, Jože Humek in Sonja Šilc.
V razredu od 46 do 60 let so se razvrstili: Ivan, Jože in Viktorija Lamovšek, nihče od teh pa se ni uvrstil v polfinale. Zato pa se je tja uvrstil še najstarejši udeležene tekmovanja, 82-letni Valentin Dolinar z Laz pri Uršnih Selih. Nje-
gov edini konkurent v tej kategoriji,
JABOLKO NE PADE DALEČ — Mladi Miha Debevec iz Rakitne je dobil največje možno število točk. Nič čudnega, saj mu je harmonika ie v krvi Igrata tudi oče Jože in stric Ivan Likovič.
Alojz Frančič iz Čadraž, za to ni dobil dovolj točk. Ko smo že pri najstarejših, naj omenimo še najmlajšega udeleženca srečanja. To je bil osemletni Jože Vidergar iz Moravč.
Publika je tudi letos izbrala svojo ljubljenko: tako kot lani je njeno naklonjenost pridobila. To je Sonja Šilc letos. Priznanja in pokale šta podelila predsednik sveta krajevne skupnosti Brusnic Tone Deželan ter graver in zlatar Jože Kranjc, eden od sponzorjev srečanja. Druga dva sponzoija sta bila še Pionir Keramika in Studio D. Tekmovanje je spretno povezoval Marko Klinc.
T. JAKŠE
NOVO MESTO — Ko ie*£ namo, kolikšna bo morala ročnina f 3. trimesečju, seje iz nagradna akcija, v kateri st*0 sedmim, z žrebom izbranim pn1 . časnim plačnikom naročnine . dolžili z videorekorderjem, Pe^ Račkinimi radiokasetofoni, zapf na i pa še z Novotehninim televizorjem, katerega je imelo nosi dobiti blizu dvajset tisoč nofl* alkov.	x
Verjemite, da f ponedeljek m* ju Šlejkovcu, ki je f imenu Rt> tehne opravil žreb, ni bilo n***®j| je segel v res zajeten kup položnic. In s tisto, kijojeiztMbn Šlejkovec, je 15. aprila naroč plačal — Jože Zoretič iz 27 v Novem mestu! Kaj naj
drugega, ko da mu čestitamo, -postal lastnik barvnega tele^j znamke Samsung 5012-2, MPa>'
soii1
znamke Samsung! daljinskim upravljanjem.
Za dopustovanje ne bo prarer^ ložnosti. Dolenjski list ob čtfPP mora med svoje številne naročij med slednje pa bodo kmalu Pn\ tudi nove položnice. Že zdaj M*? tavljamo, da brez nagrad niti ne bo šlo, f nagradni sklad bjč
prispevali Račka (z računaln
in drugim blagom dobro zai°1 j
firma, o katere pestri in po Č. ugodni ponudbi se lahko preP^ ^ na Cesti kom. Staneta 34 v
/ M
mestu ali po telefonu in 21-058),A fto galanterija (MT#
jo f Gotni vasi. Ob potoku
že 15 let izdeluje izpušne
osebneavte, in sicer po sodobm nologiji robljenja z garancijo e*
•Lft"
ske kakovosti ter konkurenčni ^
nah), v dogovoru pa smo še1 firmami.
K
SREČNA ROKA - Rudi &K
vec, pomočnik komercialnega rektorja Novotehneje izžrebaj
skega lista.
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinaiji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.

studio
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
HARMONIKARJI NA STUDENCU — Tu se je preteklo nedeljo zbralo 22
harmonikarjev na izbirnem srečanju za Zlato harmoniko Ljubečne. Selektor Herbert Kuzma iz Celja je za polfinale, ki bo f Rogaški Slatini, odbral f kategoriji nad 60 let Janka Rotarja iz Ljubljane in Alojza Vrtačnika iz Trbovelj, f skupini od 45 do 60 let A lojza Mrgolela s Telč, f kategoriji od 16 do 45 let pa Ambroža Bogataja iz Besnice pri Kranju, Martino Žibert z Jelenka pri Raki, Braneta Žiberta iz Boštanja (na stiki), Gregorja Oblaka iz Podgorja in Franca Rajgla iz Kozjega. Srečanje jepripra vila sevniška ZKO ob tesnem sodelovanju in pomoči studenškega prosvetnega društva in tukajšnjih gasilcev. (Foto: P. Perc)

Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega , dodelil nagrado DANIELI MERVAR z Brezove Rebri. Nagrajenki čestita Lestvica je ta teden takšna:
1	(2) Venček narodnih — TONČEK PLUT
2	(1) Upa so jutra — ANSAMBEL T. VERDERBERJA
3	(5) Sramežljivi zapeljivec — ANSAMBEL VESNA
4	(7) Kaj je sreča — MARELA
5	(3) Pod Goijanci pa nismo pijanci — FIS
6 (8) Šopek cvetja — ANS. IVANA PUGLJA ANSAMBEL J. ŠUMAHA
7	(4) Ohcet
8	(10)Sinoči — ANS. IVANA PUGUA
9	(6) Dom je zavetje sreče — LIPA
10	(—) Veseli muzikantje — ANS. BORISA RAZPOTNIKA Predlog za prihodnji teden: Na pomoč — ANS. HENČEK
vv-ywwwwvw'y,yvwwwww\A/' ✓vvvvs/vvvvv^^
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone potljilc na naslov: Sludio D, p.p. 103,68000 Novo meslo
PRED MLADINSKO KNJIGO — S kar dvanajstimi novimi kasetami se je novomeška Glasbena produkcija Sraka prebila f sam vrh slovenskega tovrstnega založništva V trgovinah je že moč najti nove kasete ansamblov Slavko Plut, Nagelj, HapppEnd, Tončka Pluta Tomaža Pengova Stoparjev, Ukrajinskih kozakov, Bianca Blue, Petra Pana in nove slovenske popevkarske zvezde Irene Vrčkovnik (na sliki), f kratkem pa bo nared tudi nova kaseta ansambla Ivana Puglja Po odmevnijavni predstavitvi kasete Ukrajinskih kozakov se bo ta petek med 13. in 14. uro pred Mladinsko knjigo v Novem mestu predsta vila še Irena Vrčkovnik in delila avtograme, zvečer pa bo na Loki vse bolj priljubljene popevke s svoje kasete tudi sama zapela (dv)
|l|i|ii,ArOZ^/'f/QiiiiiiniiiMiiiiniiimi:iiiiiiii!::iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniii|i|i|MI11111111111
I CRKNILI BODO OD SAME SKRBI
tu"1!
— Ate, gospoda Predsednika zelo skrbi za narod
— Katerega Predsednika?
— Ja, tega našega — Praviš, da ga skrbi?
— Ves čas govori samo o narodu. ja Zdi se mi. da je celo posivel. — Stara se.
— Sive lase ima zaradi skrbi za
narod, da veš. — Če t
• tako praviš, bo že držalo. — V skrbeh za narod pa so tudi strankarski veljaki
— Vidim, da dobro obvladaš
stvari.
— Res. Na zborovanju ob Zeleni reki so govorili samo o narodu.
— Pa me zanima, kaj so povedali
— Nisem si zapomnil veliko, a iz vseh besed je narod kar štrlel f zrak.
— Ja?
— Ja. Strici so rekli, da je treba upoštevati želje in voljo naroda.
— Samo to?
— Pada poslušajo narod — Če bi poslušali narod Mali,
bi se pobrati tja, od koder so prišli.
— Proti vsem si, ate, da veš! Prej si rovaril proti prejšnji oblasti, zdaj si nezadovoljen s to, novo.
— Zate bi bilo boljše, če bi malce skrajšal jezik.
— Zate pa, če bi si ohladil živce.
— Vodilnim je narod samo krinka.
— Tebi pa deveta skrb, ate. Dobro je, da imamo Predsednike in druge kronane glave, ki skrbijo za narod
— In kaj pravi tovarišica?
nizgrl,e'
—	Pravi, da so plače mP
—	Jezi se nad visokimi cen
—	Kar naprej, P°^u^a,nf„fiacij0
—	Tovarišica peni nad tnj
in devalvacijo.
— Nadaljuj, daj!	■. v$
— Povedala nam je, da J več socialnih problemov.
— Čakam.	, ^
Tovarišica pravi, da b° ^ rod od silne skrbi zanj vS
crknil v revščini^ GAŠp£lUČ
3Tlllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|lllll|l||||||||||||||||||||illlllll|||||l|||||||||||||||||||||||||||llllllllllii|ll>>lfl"