Razne novice. * Slov. Straža. Splošna sodba je, da so letošnje božiBne in novoletne razglednice Slov.,, Straže najlepše, kar jih je dozdaj izSlo pri nas. Razglednice so res umetniško delo. Zato pa sezite vsi po njih. Vsak vaš prijatelj in znanec bo vesel, ako mu pošIjete za Boži6 in Novo leto te krasne razglednice. Naro6ajo se v pisarni Slovenske Straže v; Ljubliani, Gospodje trgovci dobe znaten popust. , * wSlov. Gospodar" — razširjen, Kakor že naznanjamo v uvodnem 61anku, bo izhajal naš list z novim letom v obsegu 10 strani. Lep napredek! Agitirajmo za list, da dobi zopet lepo Število novih naro6nikov! Liberalno Basopisje ima zabeležiti le to spremembo, da se preseli ,,Sloga" v liberalno celjsko tiskarno, kamor je že dolgo spadala. ProB z liberalnimi listi, v naše biše naj zahaja le katoligko Basopis- Je. * Naše prireditve. Zadnjo nedeljo se je vršila zopet cela vrsta dobro uspelih prireditev naše stranke in naših organizacij, Na Muti je na politiBnem shodu govoril poslaneo dr. Verstovišek, v St. Jurju ob južni železnici poslaneo PiŠek, dr. Leskovar in Žebot; v St, Petru v Savinjski dolini je na ob6nem zboru Savinjskega okrožja Z, S, D, govoril dr. Hohnjec, pri veliki Nedelji je bil zadružni shod, govoril nadrevizor Pu&enjak; v HoBah je zborovalo Bralno druStvo, predaval je prolesor dr. KrvaBiB; na obBnem zboru podružnice Slov. Straže pri Sv. Magdaleni v Mariboru je govoril urednik Kemperle, PreteBena nedelja je bila takorekoč uvod za naše podrobno zim8ko delo. * Poslanca Mallka, zastopnika naŠiU ŠtajerBijapcev, je državni zbor izroBil sodniji. Toži ga ptujski Ornig, * Nova železnlca Weiz—Birkfeld, NaS prijatelj nam poroBa iz Weiza na Srednjem Stajerskem: Spominjam se Še dobro, ko se je za6elo tukaj govoriti prod nekaj leti, da se bode gradila nova železnica iz Weiza v Birkleld. Dne 14, decembra pa je že zaBel vlak prviB redno voziti. Kedaj pa bodemo mi Slovenoi do6akali, da pelje prvi vlak skozi krasne Slovenske gorice, ko se že Tendar mnogo ve6 let govori in piše o novi železnici, ki bi bila paB veliko bolj potrebna, kakor ta nova železnica, Tukaj se zopet vidi, kako t Gradcu vselej Nemcem prej ugodijo, kakor pa narn Slovencem. * Za ločiteT zakona je torej v državnem zboru glasoval zastopnik slovenskih' liberalcev, nadalje za^stopniki naŠih nemškutarjev, Malik, \Vastian, Maroklil ter vsi socialni demokratje. Slovensko katoliško Ijudstvo si naj vtisn« te-stranke v veBen spomi»! * Uspehl svobodjie gole. DoBim je r Nemžiji, kjer so rerske Solt, p»Blo Število analfabetov od 0'00« na 0'015 odstotkov, je na Francoskem, kjer ima svebodna šola ves poui v rokah, prav nasprotno. Na Francoskem se je v zadnjih treh letih Število voiaSkih. novincev, ki ne znajo ne brati ne pisati, pomnožilo za okroglo 3000. Med 247.028 vojaškimi novinci leta 1909. je bilo 14.225 popolnili analfabetov, , poleg tega pa jih je znalo 4290 samo brati, pisalti pa ne. * Llberalna stranka je že sklenila s Stajerskimi Nemci in nemškutarjl premirje, Kaj je za to dobila, se Se ne ve. Ljudstvo ni dobilo ni6esar, to vemo, zaradi tega ljudatvo tudi ne more odobravati postoparja liberalcev, ki so se sedaj z ozirom na svojo strankarsko korist glede obstrukcije v deželnem zboru postavili na nemSko stran in se zadnji teden izrekli proti obstrukciji, Vsaj nekaj je pokazala liberalna strank.a s tem sklepom, namre6 da ni ve6 slovenska stranka in da odobrava zapostavljanje slovenskega ljudstva od strani Nemcev. Grdo je za stranko, ki izgubi, predno se je izbojeval boj, korajžo, in vrže pušk.o v koruzo. Sedaj labko dr, Kukovec in Linhart skupno hodita na shode, kajti med njima ni veB nasprotja. * Učitelje lovi ,,Narodni List". Velika ljubezen liberalcev do povišanja uBiteljskih plac ie le izraz hvaležnosti do nekdanjili strastnih riberalnih agitatorjev, in obenem prošnja, naj bi te oprode svobodne misli ostali tudi v bodoBe zvesti Narodni strajiki ter ji, kakor to povdarja zadnji ,,Narodni List", pomagali pri volitvah. Ko bi ne bili liberalci tako neumni, kakor so v resnici,, bi morali uvideti, da je nažin, kako se potegujejo za ueiteljske plaBe, skrajno neroden ter u6iteljstvu naravnost škodljiv. Iz te gonje mora namre6 dobiti ljudstvo utis, da se gre za medsebojno podporo liberalnih bratcev na stroške kmeBkega ljudstva. In najsi tudi ošabni liberalci v svojem sovraštvu do kmeckega ljudstva naglašajo, da klerikalni deželnozborski volilci na Spodnjera Stajerskem plaBajo v primeri z nemškim delom dežele in z liberalnimi slovensk.imi davkoplaBevalci manjši del deželnih doklad; resnica je in ostane, da je ogromna ve6ijia spodnještajerskega slovenskega ljudstvavkrščanskem taboru in da je naš kmet dandanašnji v tako slabem gospodarskem položaju, da ne more kar tako sebi sovražnim liberalcem na ljubo placati še ve5je davke.To mora vendar uvideti vsak, količkaj razumen Blovek. Liberalci tega ne bodo nikdar razumeli, ker nimajo srca za Ijudstvo* Ž njimi se tudi ne moremo prerekati, Toda uBiteljstvo svarimo, naj se ne postavlja veB v nasprotje z našim krš6anskim Ijud^tvom, in naj ne bo tako kratkovidno, da bi se zateklo v obrambo pri ljudstvu obsovraženih liberalcev, * Obstrukcija se naj opusti, tako so sklenili štajerski slovenski liberalci, To je ravno tako, kakor 6e bi n. pr. Abesinci sklenili, naj se kon6a italijanskoturška vojska v Tripolisu, jkatere se Abesinci ne udeležujejo, Tudi slovenski liberalci niso nikdar delali obstrukcije, zato pa tudi nimajo ne pravice ne moci sklenili, naj se konBa, Ta sklep kaže torej liberalce v vsi svoji smeSnosti in obenem tudi v vsi svoji protinarodnosti. Slovenski narod naj bi se po liberalnem mnenju brezpogojno udal ter dalje HapBeval nemŠkim kriviBnikom. In Be se liberalci pri svojem skle¦pu sklicujejo na to, da so neposrednji razlogi za obstrukcijo odstranjeni in da bo predložila vlada nevtralen program za delovanje y deželnem zporu, jib vprašamo, ali ne vedo, da je Wastian na uBiteljskem zborovanju v Mariboru izjavil, da je njegov T)redlog za nemško-liberalno dvetretjinsko veBino v deželnem Solskem svetu samo odložen, pa ne popolnoma umaknjen, da se torej poljubno zopet vloži? In nadalje vprašamo liberalce, kakšen je tisti nevtralni gospodarski program vlade? Stajerska dežela iraa že sedaj letnega primanjkljaja 4 milijone, in ta primanjkljaj se bo povišal na 6 in celo 8 milijonov. Zato bo treba jako znatno povišati davke in delati nove 'dolgove. Ali bo ta nevtralni gospodarski; program vseboval tiidi višje deželne davke? Vsega tega liberalni modrijani ne vedo in kljub temu so sklenili, naj bo konec obstrukcije. Edino dobro pri celi stvart je to, da v našem narodu liberalci nimajo niB govoriti, * Volitve na Hrvaškem. Dne 15., 16, in 19. decembra so se vršile saborske volitve na Hrvaškem. Že dosedaj nam je bilo znano, kako dela mažaronska vlada volitve. A letoSnje volitve so glede vladne sile prekašale vse volitve prejšnjib let. VojaŠtvo, žandarmerija in policija je zapirala yolilce in protivladne kandidate. A vsa sila vladi ni pripomogla do zmage. Vladni mažaroni so dobili komaj 21 mandatov, doBim je pravaška stranka, ki je naSi Slov, Ljudski stranki najbližja, zmagala s 27 kandidati; koalicija ima 2v4, RadiBeva kme6ka stranka 8, Nemci 1 in srbski radikalci 3 poslance. Potrebnih je Se 6 ožjih volitev. Nade bana TomaŠi6a so torej splavale po vodi in kljub vsemu silnemu mažaronskemu pritisku so zmagale hrvatske domoljubne stranke, * Kmetijska družba za Štajersko ima syoj lctni obBni zbor dne 27, in 28, marca 1912 v Gradcu. Mariborski okraj. m Maribor. V petek, dne 15. decembra je bila pred mariborskimi porotniki obsojena k smrti na v i s 1 i c a h 391etna Julijana KmetiB, posestnica v Razvanju, radi umora svojega moža. Dne 26. avgusta t. 1. jo natrosila svojemu možu Leopoldu KmetiBu t jed strupa, ter mu je naslednji dan dala iše posebej nek strupeni prašek. Mož je vsled zastrupljenja dne 1. septembra umrl. Obsojena KmetiS jo zelo prepirljiv« i«nsk« t«r je vedno iskala, kako bi se s svo- jim Hiožem prepirala. Svojft d«janj© je priznala, — 201etni lilapec Ignac Farka& iz Hvaletinc, ki je dn« 1. novembra t. 1. pri Sv. Andražu zabodel mizarja Alojzija Hojsa, je bil obsojen dne 14. decembra na 4 leta težke in poostrene je<Se. m Maribor. KatoliŠko mojstersko društvo i« slavilo preteBeno nedeljo svojo desetletnico, Slovesnost se je zelo lepo izvršila. V društvu 'je združeno Bastno število katoliSkih mojstrov, Drušltveni predsednijr. je vlB. g. dr, Feuš, naBelnik pa g. Jurij Stern. in Iz mariborske okollce. Letos imamo res krasno zimo. Mestoma cveto Še šibkovci in druge rože, in Ijudje lahko Se zmirom opravljajo zunanja dela. Nekateri pravijo, 6e bomo hoteli imeti sneg, da bomo morali pisati na Koroško po njega, in mariborski pivovarnarji na Rusko po led. Bo pa že vse boljše priŠlo. Za ptujskega ,,Stajerca" je tudi še zdaj lepa zima, saj po novem letu ga bo zaželo mraziti. (Kajti lu okoli Maribora mu jili bode veliko pokazalo hrbet, ker so prišli l]udje že k pameti ter se bodo obrnili na boljše časnike, ki jih imamo dovolj. J"ih že dosti re6e, da takšnih neslanih Šal in lumparij, kot jih prinaša ,,Stajerc", ve6 ne pogledajo, Še manje pa bero, SaJ drugega ne zna pisati, kot samo golo laž, V Mariboru ga ima nekaj trgovcev, ki ga ponujajo vinicarjem in vsiljujejo, ljudje pa se ga branijo. Slišal sem že re6i: Pa ga bom imel za stranišBe; imam že tako ,,Slovenskega Gospodarja" v žepu, mi je zatrjevalj rajSi tistegaberem, kot pa tegasmrdljivegakljukca, v katerem drugega ne na]dem, ko samo obrekovanje. — Naibolj so mu obti6ali v želodcu duliovniki in na§i slovenski poslanci. BoljŠe bi mii bilo, da bi pogledal na svoje, po ,,Stajercu" in šnopsu zbegano ljudstvo, da bi jih bolj podu6il, da se ne bi takšni dogodki godili, kakor se dogajajo okrog Ptuja. V tem je pa ,,Sta]erc" gluh in slep. So sami njegovi pristaši, kateri že vsi tožijo, kako dale6 sta jih ,,Stajerca in šnops pripeljala. Gospod urednik, jaz imam dosti gradiva, kadar mi bo zopet 6as dopiiS6al, pa, bora iztresel iz svoje popotne torbe, ki je dosti v njej, in 'še stara krtaBa poleg. m Marlbor. Na zadnjem tukajšnjem živinskem sejmii so cene goveji živini zelo občutno padle. Prignalo se je do 800 glav, Dasiravno je bilo mnogo kupcev, vendar promet ni bil posebno živahen. Mesarji, ki še vedno vstrajajo pri visokih cenah mesa, so plaBevali najslabše. Cene so bile za pitane vole 76 do 80 K, 100 kg žive teže. Kje so neki sedaj socialni demokratje, da ne kricijo nad mesarji, ki so edini krivi draginje mesa? m Pesnica. Dolgotrajni boj, je konBan z iia§o popolno zmago. Zne 17, decembra ]e bil za župana naše lepe obBine izvoljen vrl narodnjak, odli6en naš pristaš, veleposestnik g. Leopold SupaniB. Svetovalei so tudi vsi trije naSi: gg. Frano Sekol, J"anez TuS in Alojzij HeriB. Vsi rekurzi, katere je tako vneto koval pesniški Hojnik, vsi podplati, katere je raztrgal Lojzek in drugi posilinemški agitatorji, niso nift pomagali, Pesnica je naSa, ima vrlega slovenskega župana! Zivio! Živio! m St. Ilj v Slov. gor. Rumunec naduBite\j Sadu dela za prenapolnjenje naše nemiške Sole. Kar si ta Blovek že dovoli, to presega vse meje. Slovenskih otrok slovenskih starišev, ki so se zdaj preselili t naše kraje, ne sprejme v slovensko Solo, ampak jih pošilja v nemško Šolo. Ubogi otroci morajo tu sedeti v razredu, Beravno nobene nemškebesede ne razumejo. To so veB kot kitajske razmere. Zakaj je krajni šolski svet v slovenskih rokah? Saduja bomo morali naznaniti na deželni Solski svet, saj vzrokov je itak mnogo. m St. m v Slov. gor. NaŠi Slovenci kai radi podplrajo naSe posilinemce in: liitrovce. Slovenec je paB predober in ravna 6isto drugace ko Nemci; zato pa tudi dobi v zahvalo v6asih par po hrbtu in po glavi, kakor n. pr. dne 8. septembra 1910 ob priliki blagoslovljenja Slovenskega Doma. Nov krBmar y Siidmarkhofu «e grozno trudi, da bi tudi Slovenci hodill k njemu. Slovenci pa imajo y St. Ilju itak svoje gostilne, kjer so dobro postreženi. V Niederwaldu bo s 1. januarjem 1912 otvoril :gostilno Karl Scholl iz NemŠkega. On je lutrovec in je tudi lutrovsko oženjen. Gostilna, pravi sam, b'o za Svabe in posilinemce. m St. nj v Slov. gor. Naša dekleta se prav pridno gibljejo. PreteBeno nedeljo, dne 17, decembra, so nam priredile lepo igro ,,Na Marijinem srcu". Igrale so vse brez izjeme zelo lepo in dovrSeno. Dasiravno so bila naša hribovska pota zelo blatna, vendar je bila udeležba povoljna. Igra se bo v kratkem ponovila, Obljubile so, da nas takrat obiSBejo dekleta iz SveBine, Jarenine in St. Jakoba. m Dobrovci. V soboto, dne 9. t. m. ponoBi je za vedno zaspal po kratki bolezni blagi starBek, 841etni Jožei Cander. Kot mnogoletni župan in šolski ogleda dobrovske šole, si je stekel za obBino in Solo velik.e zasluge, ker si je po njegovem prizadevanju ustanovila šola na Dobrovcih. Bil je svojim otrokom dober oBe, sovaš6anom pa v vsakem oziru vzgleden mož. Kakor Slovenec sta^e korenine, je bil vedno na svo,jem mestu. Ni se zbal zamere, pri vsaki volitvi smo ga videli kot prvega v naSih vrstah. — ,,Kakoršno življenje, takgna smrt," Ta pregovor se je pri starem Candru uresničil. Mirno je bilo njegovo življenje, brez prepirov in tožb, le v delu je naSel veselje in tolažbo. Spravljen z Bogom, zatisnil je svoje ti'udne o6i, obžalovan od vseh, ki so ga poznali, snoštovali in ljubili. V ponedeljek, dne lly. t. m. smo ga spremili k zadnjemu peBitku* Ob odprtem grobu sa »u govorili B. g. duh. svetovalec, Župnik slivniSki, prekrasne besede v slovo, Vsem navzoBim so se rosile oBi, Blag spomin vrlemu možu! m Sv. Lovrenc nad Mariborom. StraŠna nesreBa. V soboto, dne 16. t. m. ob YA. uri popoldne je Šel 37 let stari, oženjeni posestnik Pavel Rihter, po domaBe Osenjak, v RudeBbregu na Škedenj, da b"i nabasal krme za vole, Na škednju je stopil predalec ven, omahnil in padel 254 metra globoko, Zlomil si je vrat in bil na mestu mrtev. Zapušča mlado vdovo. m Hoče. Dne 18. t. m. smo spremili k zadnjemu poBitku gdB. Pavlo MejovŠek, hBerko g. naduBitelja MejovŠka. ŽalujoBi rodbini naše najiskrenejše sožalje. m Studenci pri Mariboru. Božičmco prirede združeni Slovenci t nedeljo, dne 24. t. m. v prostorih g. Šauperla v Studencih. Spored: Nagovor, deklamaeije deklic, dvogovor, novoletno voščilo, petje, obdaroTanje otrok. Začetek točno ob 2. uri popoldne. m Kairnica pri Mariboru. Na Štefanovo, dne 26. dec. po večernicah bodo predstavljala dekleta v gostilni pri Marinšeku igro : ,,Dye materi". Domačini in sosedje pridite! m Lsporje. Vabilo k okrožnemu zadružemu shodu, kateri se vrši diie 26. t. m. (praznik sv. Štefana) v prostor:h posojilnice t Laporju. Začetek ob 3. uri popoldne. Dnevni red: Navodila za poslovanje. Razgovor o obrestni meri. Predavanje g. nadrevizorja Vlad. Pušenjaka: Načrt nove zadružne postsve. Vbo zadruge v konjiškem in slovenjbistriškem okraju se pozivljajo, da gotovo pošljejo k shodu vse člane načelstva. in nadzorstva. Ptujski okraf. p Ptuj. Ceravno je okrog Ptuja ,,Slovenski Gospodar zelo razširjen, vendar lioBemo sedaj ob božiBnih praznikih in novem letu pridno agitirati za nove naro6nike. Dobro bi bilo, ce bi si razdelili delo po posameznih' krajih in obBinah. Mladeni6i bomo storili svoje, naj nain pri tem važnem delu pomagajo tudi rnožje, žene in dekleta. Na delo za ,,Slov. Gospodarja"! — OkoliŠki mladenič. p Ormož. Bil sem zatdnjiB po nakljuBju zopet v Ormožu dne 8. decembra. Ta dan je bil vedno velik praznik. Toda žalibog v Ormožu in v okolioi nekateri iantje ta dan zelo malo poznajo. Vsak stari in inladi je poliitel v cerkev; saj je bila tudi zelo lepa pot, samo mrzlo je bilo. Toda zdaj poslušajte, kako znajo nekateri iantje. Irael sem med pridigo in pozno sveto mašo posel v Ormožu in sem jih tedaj lahko opazoyal. Svojo versko dolžnost sem že pri jutranji službi tiožji opravil. Torej! Veselo je zadonel glas zvonov ter vabil zemljane k službi božji. Kajj pa nekateri fantje? Ne daleB od cerkve ob oglu neke hiše pri6akujejo eden drugega. Ne vem, ali so imeli se kaj važnega pogovoriti. Toda dvomim o tem. Ko sein jih na;taneneje pogledal, mi je bilo težko. Ubogi fantje so se tresli od mraza. To tudi ni ni6 nenaravnega. Ako prej 61ovek lahko oble6en hitro gre, se še vedno nekaj zagreje, in zato ga, Be obstoji, zacne zebstu Istoje bilo pri naših fantih. Ko pa je pridiga že skoro minula, so se zaBeli mirno pogledovati in počasi pomikati proti cerkvenim vratom,, ceš, glejte, zda] pridemo! Tudi sem z žalostjo opazil, da so nekateri fantki, ki so komaj odložili šolsko torbico, ali pa Se morajo trgati hlaee po šolskih' klopeh, že nosili cigare ali cigarote v ustib. Naj bi torej veBji fantje, od katerih jih je ve6 že odložilo voja&ko suknjo, ali pa jo bodo Se v kratkem poskusili, ne dajali nobenega slabega vzgleda mlajSiin, ali pa jih ne bi dopuš&ali v &voje vrste. Fantje, naročite si za novo leto ,,Slov. Gospodarja" ali ,,NaŠ Dom". — Prijatelj, ki^vam dobro ho6e. p Obrež pri Središeu, Potrebno se nam zdi, da poroeamo o poBetju naših značajnih liberalcev v, Obrežu. Kakor smo pred kratkim poroBali, se je vršil pri nas in izborno obnesel sliod S, K, Z, na kajterem sta govorila gg. drž. posl. BrenBic in deželni poslanec Ozmec, V Obrežu pa biva gostilničar R, Rakuša, o katerem je znano, da ne živi samo od vinarjev štajercijanskih šnopsarjev in liberalnih možiceljnov, temveč da so tudi naši ljudje hodili pridno k njemu in mu znosili marsikateri krajcar, In o6a Rakuša so bili seveda veseli, Kljub tej zavesti pa je g. RakuSa odpovedal svoje prostore za shod S. K. Z.! In vredni somišljeniki Rakuševi, obreški in središki liberalBki, po zaButili sveto vnarodno" dolžnost, da so priredili v nedeljo, dne 10. t. m. pri RakuŠi ,,castni poset". No, mi vsaj mislimo, da je bil ta poset obreškemu krčmarju Rakuši le hipno zadostilo. Zavedni okoliŠki pristaŠi S. K. Z., dobro bo, da si to zapomnimo! uiberalcem in njihovim podrepnikom pa povemo topol prav po tiho na ušesa: ,,Prišel bo Bas, ko bo tega poBenjanja zavednim kmetom prevec, tedaf pa se bo ¦oglasil zvon pravice. Njegov glas pa bo prav neprijetno ŠBegetal. — Pride dan plaBila. p Središče. ,,Narodni List" umira. Ta strašni klic ie prišel tudi do naSih naprednjakov, katere je iseveda ta misel grozno prestrašila. Pa to tudi ni karsibodi. Vsak človek se zariima za svoje glasilo, in tudi naši liberalci se za svoje. Ko jim ]e bolni ,,Nar. List" razodel svoje žalostno stanje, so z glavami ma~ jaje ugibali, kaj jim je storiti. Pa iz te zadrege jih je spravil urednik ,,Nar. Lista" s tem, ko jira je Sepnil na ulio: ,,Denar". Ta misel je ugajala vsem njegovim prijateljem ter je napolnila njihova srca z novim upanjem. Ker pa so se raožje sramovali, nositi beraško malho na svojih ramah, so jo nadeli neki 121etni deklici, katera. jitn je z veselim srcem opravila ta važni posel. Njen liberalni oBe si je sevecla mislil, da je s tem opravil kako imenitno dobro delo, saj je hotel s tem rešiti življenje ,,Nar, Listu". Svetujemo jira, naj za tisti denar, ki so ga naberaBili, kuipijo ,,Nar. Listu" nagrobni spomenik, ker kdor umira, ta tudi umrje. Želiino tudi, da se isti laliko in v kratkem času Io6i s tega sveta, da s& ne bo muBil z dolgo boleznijo,. Obenem jim svetujemo, da porabijo tisti denar, ki ga imajo vse preveB, drugikrat v boljše namene. p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Kakor lani, priredi tudi letos na Štefanovo, dne 26. decembra takoj po večernicah v društveni dvorani bažično predstavo. Mladeniči uprizarjajo krasno božično igro v 2 dejanjih nMojstra Križnika božični večer", mladenke pa šaljiv prizor nLuknja v namiznem prtu" in nDom in tujina", vmes bo petje in deklamacija pred razsvetljersim božičnim drevescem. Vstppnina je 60 vin. za sedež in 30 vin. za stojišča. K najobilnejšemu obisku se uljudno vabijo domačini in sosedi. Na svidenje! p Sv Lenart pri Vt>liki Nedelji. Tukajšnja Mladeniška zveza priredi na Štefanovo 26. decembra po večernicah obširno gledališko igro BTtije tičkir v šolskih prostorih. Na sporedu so tudi pozdrav, godba, potem prosta zabava v gostilni. Možje žene, fantje in dekleta, vobče vsi prijatelji poštene zabave, pridite; videli in slišali bodete nekaj koristnega in zabavnega. Vstopnina: stojišfia 20 vin. sedeži 40 vin. Cisti dobiček se obrne za društvene potrebe. K obilni udeležbi vabi odbor. L| ntom eroki. okir^.'«. 1 Ljutomer. Zadnji Bas imamo venflar upanje, da se enkrat ugotovi železniška zveza med Ljutomerom in Ormožem, Vršilo se je že tozadevno ogledovanje proge, in kakor pravijo odliBni možje, se bo zaBela graditi proga pribodnje leto. Za kraje med Ormožem, SredišBem in Ljutomerom bo ta železnica velikanske gospodarske važnosti. 1 Radislavci. V 52, otevilki ,,Nar, Lista" od dne 30, novembra nas je nam dobro znani ozkoblaBni radislavski dopisnik nekoliko preveč laskavo pohvar lil, rekoB, da smo se z izidom naše občinske volitve v ,,Slov. Gospodarju" pobahali. Mi pa resnice ne sinatramo za nobeno baharijo, in ako bi se že bahali, bi bih v tem slu6aju popolnoma podobni liberalcem. Dalje pišete, da smo se pošteno potrudili; no, zakaj pa se vi niste? Toda resnici na ljubo bodi povedano, da v Radgono sploh nismo hodili po pooblastilo, ker je doti6ni volilec dobro vedel, da se vrši volitev dne 6, novembra, zato nam je pooblastilo že dne 2. novembra doposlal, in ker je bila volilna, komisija o tem obvešcena; da je z opravi6enim vzrokom zadržan, je dovolila drugemu volilcu voliti namesto njega. Kar pa se ti6e drugih pooblastil, nismo Vam, gospod dopisnik, niB nevoSčljivi, temvec bi Vam jih bili privošBili, saj imate veB Basa, ae ž njimi ukvarjati, kakor pa kdo drugi. Celo zadevo pa ste v svojem neresni6nem dopisu tako oznacili, kakor da bi Vi celo volitev s svojimi bistrimi politiBnimi oBesi bili s skozi 5|0krat povekSalnim mikroskopom gledali. Zakaj pa se Vi niste udeležili volitve? Va!Š glas je manjkal, zato pa je Vam VaŠ dozdevni mož bil prisiljen, se s kolesom na ,,vse viže" potruditi za njim. Vi pa si zapomnite sledeci pregovor, da kdor ima maslo na glavi, naj ne gre na vro&e solnce, 6e želi, da se rnu ne pocedi po ušesih. Ce Še enkrat stopite s takimi grdirai neresnicami v javnost, potem Vas razkrinkamo docela, — Turjedolski, 1 Zveza prostov. gasilnih društev v ljutomerskem okraju je na svojem občnem zboru v Stročji vasi nabrala za nSlov. Stražo" K 3 35 in za Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru K 690. Zavednim članom ,,Bog plačaj". 1 Kmet. Dodmžuica v Ljutomeru priredi v nedeljo, dae 24. dec. predpoldne ob 8. uri v prostorih Kukovčeve rosta-racije zborovanje, pri katerem bode imel tajnik Holz poučno predavanje. Isti dan ob 2. uri popoldne se vrši zborovanje v Jureševih prnstorih pri Sv. Križu. 1 Prostoy. požarno društvo Šratovci-Mele, priredi na Štefanovo dne 26 t m. tombolo v prostorih g. Rosenberger v Radincih. Ker je drnitvo tukaj neobhodno potrebno, se vabijo vsi gg prijatelji društTa, da ga po niočeh podpirajo. 1 Kmet. podružnica pri Sv. Jurju ob Sčavnici priredi dne 30. decembra gospodarski sh^d pri Sv Jurju ob ŠČSavaici v šoli po rani maši. Preda«al bode g Škrlec. Gospcdarji in gospndinje pridite! 1 Sv. Jurij ob Ščavnšci. G. župan Nemec je za n^lov. Stražo" y Mnrščaku 12. novembra nabral 3 K na gostiji Šijanec Živio! 1 Ka:seb. Bralno društvo priredi na Štefanovo, 26. decembra v gostilni g. Divjaka pri Kapeli šaljivi sreč 1 v v pjid tukajšnjih ubogih šolskih ntrok. Na=itopila bode tudi zni'na godba na. lok in tamburaši. Konjiški okraj. k Konjice. V zaporu se je obesil Franc IrciB iz Tokačevega. Bil je samo eno noč v zaporu in si je to tako vzel k srcu, da se je obesil. k Kebelj. V obBini Kot kebeljske žiipnije je bila dne 18. t. m. volitev občinskega odbora in so bili v vseh treh razredih izvoljeni katoliško-narodni možje. Pritožbe zoper obBinsko volitev v Oplotnici pa namestništvo v Gradcu že leta in leta ne reši, menda zato ne, ker so na krmilu velike občine Nemci, pritožitelji pa Slovenci. k Oplotnica. Pri svitancah dekleta lepo pojejo in ljudje zahajajo v veliki množini v cerkev, posebno, ker pri nas dosedaj Se ni bilo snega. Oplotniški ,,coklpuraarji" so že ustanovili plesni te6a.j, kateri se vrši vsako sredo zveBer \ neki gostilni. Glavna prireditelja taistega sta neki uBitelj in neki tukajšnji obrtnik. Plesni te6aj obiskuje baje nekaj žen in pa neka.i gospodiBen, k'i so se ze precej pomaknile v starost. Veseli pa nas, da imajo mlada dekleta toliko resnosti, da se v adventnem 6asu za te reBi ne brigajo. k Koujice. Fantje in dekleta se pripravljajo za neke igre, ki se bodo predstavljale dne 31. dpcetnbra popoldne. k Kcnjiee, Zahvala. Županstvo < kolina Konjice izreka tem potom svojemu blagemu in uisok' častitemu arbidijakonu gospodu Francu Hrasteli, nadžupnikn v Konjicsh za nbož<e darovsnih 100 K, povodom poklonitve častne diplome ob imenovaniu častnim občanom, najiskrenejSo zabvalo. Občinski odbor okolica Konjipe. Potnik, župan. Slovenjgraški okraj« s Slov. Gradec. Zelo potrebno bi bilo, da bi se v Slov. Gradcu ali kje v soseš6ini vršil kak večji shod. Nam kmetom bi bilo treba pojasniti, kako nastopajo proti nam v državnem zboru socialni dernokralje, liberalci in ^Nemcu Upamo, da bo naŠ poslanec ustregel naSi želji. — Hribovec. s Topolšica. Žalosten Bin je izvrSil naŠ župan Stevl. Pred sodnijo je spravil blagega in požrtvovalnega župnika iz Zavodnjega, Be§, da se Buti razžaIjenega na Basti, ker je isti na volilnem sbodu rekel: Sedaj agitira proti prof. Verstovšeku s tem, da ni bilo podpore po lanski toci, a se kot župan ni nanj obrnil, Spominjamo se, kak.o sramotilno je pisal ,,Nar. List" po prvi obravnavi i.n s škodoželjnim veseljem konBal, ,,kako bo moral isti poravnati vse stroške, ki ne bodo mali", dasiravno je bil prijavljen priziv, pri katerem je bil potem toženec popolnoma oprošBen. Mi nismo tako hudobni in škodoželjni, da bi privošBili sedaj Stevlnu velike stroške obeh obravnav. Ali mu bosta sedaj pomagala plaBevati učitelja Košutnik in Smolnikar? Skoda prej dobrega in uglednega moža, katerega pa zadeva sedaj udarec za udarcem, odkar se je z vso gorečnostjo vdinjal liberalni stranki. s Skale pri Velenju. Dne 17. t. m. smo se zopet zbrali krš6anski delavci-rudarji v sobi strokovne zveze, da se posvetujerao o naši J. S. Z., , fcako je treba skrbeti, da se kraalu razširi med kmete, raed lilapce, dekle, rokodelce, obrtnike, sploh med vse slovensko kmeBko in delavsko ljudstvo Jugoslovanska strokovna zveza. Zasluži, da se razširi ~in da bi jo povsod spoznali, ne samo rudarji. Nobeden ne ve, kje ga Baka nesreča, bolezen ali celo tudi brezposelnost. Naša J, S, Z. hoBe biti vsem pomoBnica v bolezni in raznih nezgodah, da nam daje podporo. Mislii si moramo takega Bloveka, ki komaj toliko zasluži, da preživi sam sebe in svojo rodbino, kakšeri siromak je, 60 zboli ali se ponesreBi, pa nima od nikoder nobene podpore, vsaj za najveBjo silo. V takih razmerah' pa bo naša zveza vsakemu lahko velika prijateljica. Da je pa naSa J, S. Z. res prva pomoBnica v vseh nesreBah in tudi v slueajni brezposelnosti, .lahko mi sami delavci splošno dokažemo. Naš rudnik je prenehal z delom, ker se je neki stroj pokvaril; od 16. noveinbra do 5, decembra je le malokdo opravljal delo v rudniku. Za ta Bas brez dela srao dobili tisti delavci, ki smo pri naši J, S. Z., sledeBo podporo: A. Zaje za 13 dni 13 K; F. Oštir za 9 dni 9 K;A. gkruba za 9 dni 9 K; A. Repnik za 10 dni 10 K; Ft Krajnc za 15 dni 15 K; iA, Selcer za 12 dni 12 K; J4 Weber za cas bolezni za 49 dni 49 K; A. gkruba za 18 dni 18 K. To podporo smo dobili že v teku dveh. mesecev, Te Stevilke vam dovolj jasno govore, da pristopite brez izjeme, brez razlike stanu vsi k tej zvezi. Clani se sprejmejo vsakp nedeljo po sv. opravilu v sobi strokovne zveze, Razredov je 5; vsak si laKko sam izbere katerega ho6e. V prvi razred se plaea na mesec 64 yin. in dobi na dan 50 vin.; v drugi razred 88 vin. in dobi na dan 75 vin.,; v tretji razred 1 K 12 yin. in dobi na dan 1 K; v 6etrti razred 1 K 76 vin. in dobi na dan 1 K 50 vin,; v V, razred 2 K 36 vin. in dobi na dan 2 K, Daje se podpora tudi ženam porodnicani, posmrtnina in podpora za preseljevanje. Mi delavci smo seveda vsi lery III, razredu, ker ga najlažje tudi pla6ujemo. Omeniti moramo, da je treba biti pri tej zvezi samo Šesi; mesecev, da ima pravico do podpore. Kdor je že eno leto v zvezi, dobi, 6e umrje, 40 kroji za pogrebne stroške. Toliko v vednost 0 nasi zvezi. NatanBnejše podatke pa dobi vsak Blan, ko pristopi k zvezi. s Št. Janž na Vinslri gori. Dne 13. t. m. se ie vršila pri nas volitev novih cerkvenih ključarjev. Izvoljena sta bila moža pravega katoliškega mišlienja in zavedna Slovenca: gg. Martin Zajc in Franc Levc. Cestitamo! s Muta. V slovenski šoli se je vršil v nedeljo, dne 17. t. m. lep shod; bilo je okrog 100 zborovalcev. Državni in deželni poslanec dr, Verstovšek )e obravnaval v svojem govoru vse važnejše dogodke zadnjega 6asa in razkrinkal delo naših narodnih nasprotnikbv. Poslancu se je izreklo zaupanje. Shodu je predsedoval posestnik Lavko. s Remšnik. Hud boj smo imeli preteceni Betrtek na Remšniku, Vršila se je Arolitev občinskega od~ bora. Marcnberški lutrovci in doma6i nasprotniki so napeli vse sile, da bi zraagali. A ni se jim posreBilo. Po hudem, trdem boju z drznimi nasprotniki so zmagali j)ošteni katoliški in slovenski možje v III. in I. razredu popolnoma, v II. pa deloma. Odpadniki-janiBarji so kar sikali jeze in stresali na oduren nacin svojo jezico nad našimi volilci in agitatorji. (Hv-ala Bogu, RemSnik je ostal naŠ. Slava zavednim možem, ki so marenberškim lutrovcem in doraa6im janicarjera (ako korajžo odkupili, s Mrenberg NaSa mladeniška zveza priredi na sveto noč, t. j dne 24. grudna ob H). zvečer pri Sv, Janezu v cerkveni hiši, božični večer. Igrala se bode nalašč za s^. večer zložena. igra BBožični večer moistra Križnika" in po igri pa bodo polnočniee, zato vabimo vse od bližu in daleč, da prid jo v cerkveno hišo in se prepričajo, da še mi faritje nismo zaspali v narodnein oziru. Torej na sveto nod vsi k Sv. Janezu. Vstopuina prosta. Celjski okraj. c Celje. Slovenska Straža je naklonila otrokom celjskih Sol za Boži6 velikodušen dar 200 K, Za bo/.i6nico deckov okoliške šole je podarila Katoliškemu podpornemu društvu 100 K, in ravno toliko je dobilo od Slovenske Straže vodstvo zasebne dekliške šole za božiBnico deklet. Bodi na tem mestu za ta dar izreSena iiajprisrBnejša zahvala našemu vrlemu obrambnemu društvu. c Cclie. Umrl je najstarej&i celjski me&Ban Jakob Mastnak. Star je bil 97 let. — Dr. BožiB je kupil hišo Praunseisovih dediBev, c Celje. Umrla je gospa Friderika Cilenšek, soproga vpokojenega prolesorja g. Cilenšeka. N, v m. p.! Sv. Jurij ob juž, žel, Socialni demokratje in liberalci imajo navado., da netijo med svojimi vrstami nezadovoljnost in da hujskajo zoper druge stanove in stranke. Naši voditelji pa gredo med ljudstvo, da ga pouBe o vzrokih nezdravifi razmer, od katerih iina škodo kmet, ki je temelj države, opozarjajo jih jaa dovoljena sredstva, s katerirai se da za prvo silo odpomoci, dokler se v postavodaji kaka trcla doloeba ne zboljša. Tako smo sprejeli zadnjo nedeljo z zanimanjem pouk na gospodarskem shodu, ki ga je prire<iH poslanec Pišek. G. Žebot je opisal uspešno delovanje zaciruge za vnovBevanje živine posebno sedaj v tej budi krizi, ko so sejmi zaprti; v 277 sluBajih je posrerlovala med kmeti in odjemalci. Osvetlil je krivično oBitanje nasprotnikov, da dela kmet draginjo svojim pridelkom. Drugi govornik" g. dr. Leskovar nam je govoril o davkih. Povedal je, kako nafetane potreba vedno večjih davkav v državnem gospodarstvu: kje se še bo le vzelo pok-ritje za milijone, ki misli vlada ž njimi podkupiti Cehe, Poljake in Nemce? Davki so direktni, ki jih vsak cuti, ko jih naravnost plaSuje, in indirektni, katerim se clovek nevede podvrže, ko uporablja in kupuje tako prometno blago, ki je davku podvrženo, Za uboge je krivieno zlasti to, da za sol v isti visoBini prispevajo državi davek z bogati.ni. Vse je drago, ker je vse obdačeno, Poslusalci so posebno strmeli, ko je prišel govor o osebnodohodninskem davku, spoznali so, da je razun drugih obžalovanja vrednih okolišoin v naši fari bila včasili le nevednost kriva, da rlosedaj tega davka niso mogli odvaliti. Ker je znani bivši župan Urlep delal noiimestne medldice, ga je predsednik. zborovanja, poslanec Pišek, poklical k redu. Kako duhovite medklice je delal ta mož, v dokaz samo ta slučaj: Ko je dr, Leskovar omenil, da na Angleškem sladkor ni obdačen, je ta mož rekel: Zato, ker tam nimajo poslancev. Vsak Šolar skoro ve, da je Angleška prva ustavr.a država in imajo najstarejši državni zbor; In sedanji poslanci, eetudi je katoliška vera v raanj&ini, privoŠBijo isti bolj svobodni razvoj, kakor naši svobonomiselci doma. Hvaležni smo gg. govornikom iz srca za njiliovo požrtvovalnost. c Sladka gora. V 53. Stevilki ,,Slov. Gospodar,ja" čitam dopis s Sladke gore, kjer naglaša dopisnik rned drugim tudi to: 16, december naj bo priBa, da so na Sladki gori možje, ki ne pustijo, da bi iih dal.ie tlačili razni privandranci. In res, dne 16, decembra je bil dan zmage po štiriletnem boju z našimi prikritimi in neprikritimi nasprotniki, Kljub silnemu pritisku od nasprotne strani, ki nam je povzroBila že veliko gorja, so stali naiši možje trdni kot skala ter si izvolili za župana najodliBnejšega moža, ld bo gotovo posvekil svoje moBi v blagor občine! Silno je zahreŠBalo, ko se je podrl prejsnji županski stoleo, ker so liberalci v svoji otrocji domišljiji Še vedno upali na zmago. Pa prišlo je za nje plačilo. Zivela Slov. kmeBka zveza, c Sladka gora. Dne 16, deceinbra je bila volitev novega župana in treh svetovaleev. Za župana je bil izvoljen pristaš Kmeeke zveze, velespoStovani g. Franc Buser, za prvega svetovalca g. Franc Rupnik, za drugega g. Steian Skale, oba ugledna moža; mesto tretjega svetovalca se je podarilo dosedanjemu županu, da bo lažje prebolel izgubo županske Basti. c Sv. Ema. Dne 14. grudna je umrla pri Sv. Emi blaga žena Marija Harinski v 77. letu svoje starosti. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi Župljanov in sorodnikov tudi iz oddaljenih krajev. Po njej žalujejo njeni številni dobri otroci, vnuki, sorodniki in znanci. Naj počiva v miru! . Nova Cerkev. Redko kedaj zaide kak dopi^ od nas v predale Vašega lista. Temu se ne botlete nič onclili, ker gospod urednik sami iz lastne izkugnje veste, da se Novocerkoveani priStevamo celjski stranT:i Kukov6evih narodnjakov, Pri državnozborskih voiitvah je kljub naši zavednosti dobil ta preklicani dr. Korošec ve6 glasov nego Roblek; vendar pa mi §e vedno v Robleka bolj verujemo, ker nain gospodje iz Celja tako narekujejo. Toda to so že stare re6i; pa neka.j novega! Pri občinskih volitvah smo verni pristaSi ;,Narodnega Lista" in ..Štajerca" zraagali v vseb treh1 volilnih razredih. To Vam je bilo veselje! Pri tej zraagi je imel dosti zaslug naS g. župan. Iz same iivaležnosti ga hoBemo v kratkem poBastiti s tem, da ga izvolimo Bastnim obBanom. Kadar se bo to zgodilo, Vam poroBarno kaj veB o tem. — Kakor Vam ]e že znano, imamo pri nas tudi novi ,,Feuerwehr". Tudi ta Basu primerno napreduje. Zdaj smo si omislili nova pokrivala. En gospod, ki se zastopi malo bolj na nemško, je šel v nem&ki Gradec ponjo, da bi pod njimi tndi naša, sioer Bisto slovenska lica, malo bolj nemško izgledala. Iz velikega spoStovanja do njili jili nosimo le ob nedeljah, ko liodimo po vasi gor in dol. Pa ti nazadnjaški volilci KorošBeve sitranke nas še takrat noBejo obBudovati, ko imajo vendar ob nedeljali <:asa dovolj za to. Ti ljudje so res samo za jezo na bvetu. Skoro bi bil pa najvažneiše pozabil. Zdaj bode skoro prifiel veseli predpust, v katerem se vsak rad raalo po\eseli. Krčmarji zato ravno ob tera Basu radi prirejajo raznovrstne veselice in plese. Ali plesa pa brez muzike ni. Tudi v tem oziru smo pri nas dobro preskrbljeni, Pred dobrim pol letom se je pri iias ustanovila godba prostovoljnih muzikantov. Že pri svojem prvem nastopn so pokazali svo]e zmoznosti v toliki meri, da je \se reklo: no, kaj takega pa svet še ni videl. Svojo umptnost pa proizvajajo ti muzikanti izkljufino le pri vefiernih zabavali, in še te- daj le v temi, iz same ponižnosti, da ne bi kdo imenitnih osebt ki so udeležene pri godbi, spoznal, Godala te godbe obstojijo iz vedno suhib grl, starih loncev in Se drugega kuhinjskega orodja. Zato pa je edino ta godba y stanu, razveseljevati svoje gostebrezplaBno, No, 6e jim da kdo kaj mokrega, se seveda ne branijo, pa tudi mokrote ne ljubijo preveB, posebno tiste ne, ki so jo zadnjikrat kar cel škaf dobili. Ce bi pa kdo imel morebiti kak inštrument za popraviti, smo vam pripravljeni priporočiti v ta namen moža, ki to prav dobro in po najnižji ceni oskrbi. c Nova Cerkev. Pri zadnjih volitvah v tukajšnji krajni šolski svet so liberalni občinski odborniki posebno pokazali vnemo za dobro stvar s tem, da so može, ki so žrtvovali mnogo Basa in truda ob priliki stavljenja nove šole, izrinili, ker so se hudo pregrešili s tem, da noBejo tako plesati, kakor bi nekateri gospodje radi. Pa tisto luknjo, ocl koder prihaja ta nevarna sapa, borao še tudi zataknili. c Nova Cerkev. SoBki graS6ak Adolf Trentle je prodal graSBino nekerau DunajBanu, Imel jo je koraaj eno leto. Barantija je baraniija. c Nova Cerkev. Pri trgovcu Al. Šauperl se pi]e šnops, s katerira se pa nasrkajo ljudje tudi neslovenskega, nekrš6anskega mišljenja, V tej prodajalni se tudi veBkrat slišijo psovke na kmečki stan, Za clanes naj to kratko in resnično poročilo zadostuje. c Od Savinje. Ponudba. Tricleset srebrnikov zasluži dopisnik ,,Nar. Lista" §tev, 51 dne 23. nov., kateri mi pove, s katerim odlokom sejnega sklepa se je vzdrževanje okrajne ceste oc! Rajnekerja do Recice meni poverilo in mi dokaže, da sem pustil jaz navoziti na cesito debelo kamenje iz grobelj pri sosednjih njivali, tako debelo, da je bil vesvozni promet za ve6 casa v naš trg popolnoma ustavljen. To in tudi vse druge budalosti so laž, edino za nizkotnega, zakotnega obrekovalca ne, ki se malokdaj vozi in mu nasa eista Recica ni k srcu zrastla. Da je grundiranje z bolj debelim karaenjem, od katerega je podjetnik Šote posestnik Ivan PozniB, oddal 27 trug brezplaBno, na popravila željnih okrajnih cestah edino pravilno, o tem se z dopisriikom ne bom prerekal, ker mu sodba pac nikdar ne bo pristojala. Cevljar naj ostane pri svojem kopitu, — Refiica, dne 17. dec. 1911. Anton TurnSek, c Nazarje. V daljni Ameriki se je ponesrečil in hil takoj mrtev naš tukajšnji rojak 28 let stari Janez Breznik iz žlabra. Skoda za mlado življenje, ki si je šlo iskat nove srefie v novi svet, ko mu je bila ista dorna pri skrbnih stariših na ponudbo. Očetu in inateri r.aše sožalje. c Nova Stifta pri Gornjem Gradu, Zadnii ,.,N. List" zopet prinaša kar pol ducata dopisov iz Nove Stilte, v katerih laži In podlega obrekovanja kar mrgoli. V tem so liberalci res pravi mojstri in jih tudi najbolj obrekljiva klepetulja ne prekosi. Ravnajo se zvesto po geslu: Obrekuj in laži kar nioreS, zmiraj kaj ostane. Liberalcem je to menda ravnp tako prirojeno, kot glodalcem glodanje. Zajcu ali podgani n. pr. 6e si zob z glodanjein zmirom ne brusita, isti tako dolgi zrastejo, da ne more ve6 gobca skup stisniti. Pa tudi našim liberalcem, 6e bi si zmirom jezika ob kom ne brusili, bi jim tudi tako zrastel, da bi se jim po kolenih opletal. Bi bilo kaj zanimivo, tako dolgojeziciio poša^st pogledati. Sicer pa. k vsera dopisora ,,Nar. Lista" klieem: pamet, paraet, kje si!? c Polzela. (V pojasnilo, ne v obrambo,) PriŠel sera s svojimi prejšniimi prijatelji navskriž. in ti so zaBeli v ,,Nar. Listu" proti meni gonjo, ki je vsakega resnega lista, kakor tudi resne stranke, nevredna. Povod jim je daJa neka gostilniška šala. Lansko leto baje ni bila enkrat moja obleka popolnoma v redu, letos pa sem dal neki nori, stari beracici 20 vin., iz katerih so naredili moji nasprotniki svetle kronice ter mi podtaknili poseben naraen, dejanja me niti ne doižijo. Poiskal sem si sodnijsko zadoŠBenje. Moj nasprotnik g. Cizel je moral, da se izogne zaporu, vse žaljive trdilve kot popolnoma neutemeljene preklicati in obžalovati ter izjaviti, da nima nobenega povoda, me dolžiti Besar nenravnega ali nespodobnega. Prevzel je tudi poravnavo vseli stroškov, Ta izjava, podpisana od g. Cizel in mene, se nahaja pri dotiBnem sodnijskem aktu. Ko so mojinasprotniki pred sodnijo pogoreli, se Še lovijo za nekatere nasprotujofie si besede neke nore beraBice, kj je sama priznala, da je bila že eno leto v norišnici, in kaitere sodnik niti ni zaprisegel, ker je vsak videl, da ni pri pravi pameti. Da je ta oseba tudi slabe preteklosti, se je §ele pri sodniji izvedelo. Sedaj pa Še nekaj besed o politiB.ni poštenosti. Povem svoiim nasprotnikom, da ne zamenjam svoje z vašo, UredniŠtvo ,,Nar, Lista" me imeniije v zadnji Stevilki (tipifinega?) hinavca in trdi, da sem ob 6asu voUtve pisal, da delam za Nar. stranko, v resnici pa sem delal nasprotnd, in da sem pri okr. sol. svetu izjavil, da so to gonjo proti meni uprizoriii moji politični nasprotniki od Narodne stranke. Jaz pa trdim, da je tozadev;na trditev nesramna laž in pisec te trditve tedaj v tej zadevi lažnik in obrekovalec Ce se pa gospodje ne operete sodnijskim potom teh nelepih priimkov, tedaj se pa6 v bodoče ne raorete imenovati resnicoljubne in vam res ni treba več nobenih popravkov poSiljati. Kar pa trdim, tudi lahko dokažem. Pri okr. šolskem svetu sem izjavil, da sem priSel vsled kolegijalne požrtvovalnosti v osebno nasprotstvo z D. C, in da me je ta kot glavm agitator Narodne stranke za.6el napadati kot ^klerikalnega" somišljenika, ker se "nisem hotel podati v hrupno agitacijo. Za resniBnost te izpoveclbe jamBi moja pismena izjava pri okr. šolskem svetu. Stojim r.adalje na stališBu, da je uBitelj v prvi vrsti iKUteli, in da mora imeti kot tak zaupanje vseh starišev, najsibodi katerekoli politične stranke. . To zaupanje pa izgubi, ako se poda v hrupno agitacijo za kako stmnko, volitve po lastnem prepri6anju mu pa5 nikdo ne bo zameril. Pripomnim, da govorim o razmerah na Polzeli, mogoBe drugod ni tako. Sklenil sem torej, se agitacije vzdržati. Prosil me je pa nek ugleden Roblekov osebni prijatelj, da bi skusil na gotove osebe v smislil Roblekove kandidature vplivati, in to sera tudi storil. PriBe so gg. Dolinar, Rauscjier, Rupnik, Vodopiutz, F. Jelen. Trditev o nasprotnem delovanju je paB laž. Pozivljam vas, dragi Polzelani, tukaj Javno, oglasite se, 6e sem katerega nagovarjal, naj voli g. dr. KoroSca. Ce se le eden zglasi, potem naj pade beseda j.lažnik" na mojo glavo, To pa ni mogoBe, ker nobenega ni. Kje je tedaj politična nepoštenost ali hinavstvo? Res je nadalje, da bom izrocil to zadevo uciteljski organizaciji v pregled, kakor hitro mi bo rnogoBe. Opozoril sem syoj Bas ,,Nar. List", da napadi na mojo osebo izvirajo iz osebnega sovraStva, opozoril sein na to tudi svojega ožjega rojaka, dr. Kukovca, pa vse zastonj! Z.ato sem omenjenemu gospodu kot predsedniku Narodne stranke v zaeetku avgusta t. 1. tudi javil svoj izstop iz Narodne stranke. Moji nasproitniki so me tudi dolžili, da sem jili napadal v ,,Slov. Gospodarju". Izjavljam zdaj tukaj Še enkrat, da nisem do sedanjega trenotka ne v ,,Slov. Gospoilarju", ne v ,,Straži" nikogar napadal ter nisem bil s kakimi napadi v nobeni zvezi, Na to polje vam tudi v bocloce ne maram slediti, ker imam toliko korajže, da povem vsakemu v obraz, kar mu gre. I Pet. Lapornik, ueiteli. (i Garnjigrafl Bralno društvo v Gorujemgradu priredi 26 dec. t. 1. < b pol 3. uri popoldne v župiiijskih prostorih igro: nJwiaška deklica", drama v petih dejanjih, s pozdravorn in tambnranjem. Vstopnina po oavadi. c Novseerkev. Dckleta kat. bral. društva bndo priredila na Štefanovo, dne 26, t. m. v braiui sobi po večeruicah gledališko predsfcivo nOh ta Polona" s petjem c Po!*p?a v S v, dolini, Slavnemu občinstvu uaznanjaino, da se nameravana uprizoritev otroSke r;ar. igre nPalčki" ne vr.ii ua Štefenovo kakor smo zadnjiii p ro&ili. Božifioka z obdarovanjem otrok se vrši ua dan nedolžnib otročičev takoj opoldne, ker sicer otroci, ki so daleč, pred nočjo iie dosežejo domtt. c KatolHko iM.dpori»o drušrv-; v Celju priredi v nedeljo, 24. t. m. popoldne ob 3. uri božičnico v vrtni dvorani hotela nPri beieoi vuln". Obdarovanih bo okoli 7(> ubogih dečkov iz okrliške deške šole. Dokleta čč. šolskih scster bodo pela in proizvajala štiri mične igrice. K cbilni udeležbi vabi odbor. c Zbik^. /.ahala. Blagi šolski dobr: toik g. Simon Štrenkl, učit. v pok. in posestnik na Tiujskem, vplačal je za uhoge šolarjo kot božično darilo 20 K, letos ustanoTljonemu društ u za varstvo in oskrbo> otrok v šmarskem sodnom okraju pa jc v isti namen poslalo raznfjvrstno obiebo. Za te darove so tem pottm najiskreneje zshvaljuje ši>!skr> vodstvo in kraj. šol. stet Zibika. Fr. Smole, 1. r. načelnik in župan,. Jos. Purkhart, 1, r. nadučitelj. c Ljubno. Bralno društvu na Ljubnem priredi na praznik st. Štefana, 26 dec gledaiiško predstavo ob 3. nri popoldno v probtorih stare šole. K obilni udele^bi nljudao vabi odbor c Gsl cija ^K izcbrazbi, k organizacijam! Tako nas kličejo naši voditeln in prav je tako, saj brez izohrazbe in napredovania v ssdanjem času ni več izfcaiati. Vse napreduje ter se iz. brazuje in stom moiamo tudi mi Galičaci racuniti. No, pa hvala Boga to tudi uvideva oaše ljudstvo, posebno pri nas mladeniči; a želeti bi tudi b.lo, da hi se tndi mladenke zavzele zato. In to pa Jahko storijo na < bčnein zboru našega> Slov. kat. kmftij. izobraževalue.^a društva na Štefanovo po vočernieah, ki se vrši v šoli •/¦ zanizrj.mm sporcdom. Na občnem. zboru bo rn&d drugim tudi govor, vpisovMije udov ia voliteT uovega odbora. Kor je naše izobraŽBralno društvo velikega pnmena za našo župnijo. je žrfeti, da je udelcžba tcga obžnega zbcra volika. c Pe^rovčf;. Dae 20. t. m na praznik sv. &tefana bodo uaši vrli fanti priredili božično igro: ,,Na betlebemskih poljanab" v treh dejanjih, med katero bodo sHrali petrovški tamburaši. Posebna \abila se ne bodo razpošiljala. c Sv. Franči>ek na Stražah. Kat. bralno in izobraževalno društvo priredi dae 3). deceinbra. t. 1. ob pol 3. uri popoldan v gostilni pri rMartinovcu' gledališki predstavi nMojstra Križnika božični večer" in ,Eno uro doktor" burka v rneru dejanju. Na vsporodti je tudi i;ov<:r in petje Predstafa s;8 pnnovi na daa 7. jatmarja 1912 ob isti uri in z istim vsporedom. čisti dobiček je namenjen za napravo društvenega doma. c Marija Nazaret. Naše sl kat izibraževalno ilrušivo priredi na Štefanovo. 26 decembra 5 911 veselicr. s petjem in igro nRepošter". BrežišM okraj. b Brežice. Na kranjski strani imajo skoro v vsaki lii.ši na,roeenega ,,Domoljaba", Kako pa na štajersld okrog Brežic, Dobove, ArtiB, Kapel, Pišec itd.? V mnogih hišah manjka Se',,Slov. Gospodar". Redke so pa tudi gostilne in trgovine, kjer bi bil naš list na razpolago. Zaupniki KmeBke zveze na delo! Razširjenje katoliškiln listov je pravo apositolsko delo, zatorej porabimo vsako priliko, da dobimo za ,,Slovenskega Gospoclarja" kaj novih naro6nikov. b Kajhenbiu^g. Tolikega napredovanja v Marijini družbi mladenk pač nismo priBakovali. Dne 8. decembra je namreč 84 novink stopilo pod Marijino zastavo. Castno število! Vodnik Marijine kongregacije, preS. g. Jožei Tratnik, je v svojem govoru naglašal, da je iz srca vesel tolikega navdušenja za družbo, pa tudi cela fara se je radovala take slovesnosti. Gotovo smemo reci, da nam že zdaj lurška Marija deli svoje milosti in njen duli veje nad našo župnijo. b Psidifeds. Kat. slov. izobrjzevalno drnštvo prirodi na ŠtefaaoTO po večeruicab zolo zaniraivo predstavo rPfi-iiljcn stan jo zaničevii;t" z deklamacijami in petjetn. 1'rijatclji poštene zabavo vabimo vas. jiidite domačini in sosedje, ne bo vatn žal. b Kiiilonska kciet. podružrcci! priredi v nedeljo doe 24. iirudna t. 1. ob 10. uri dopaldoe poučn* zhorovanje v šoli na Počicab iad PodHredo. Predava kjnct. potovalni nčitelj g G ričan. Sprejemalu se bo nov« mie iti pobirak se bo udiiina za Icto 1913. b Rajhr:obu>'g. Kaše izobraževalno drnštvo prircdi na Stefnn-iv • ob 3 uri j)O!)o'dne v uovi kaplaniji predstavo z dvemn igrama: rFabi.jola in Ncžii" iu BO,j u Pol¦ ua" Najztovejse. Državiii zb«r. VBei-aj, dne 2O._ t. m. je biia zadnja seja državnega zbora pred Novim letom. V tej seji je govorii naŠ poslanec R o Š k a r , ki je razprav- ljal o bedi kme6kega ljudstva na Spodnjem Staierskem. Pritoževal se je, da se prošnje za razne podpore lako poBasi rešujejo, ali pa se splob. ne rešujeje. Minister Heinold je odgovarjal na razne interpelacije, na kar je predsednik Sylvester, žele6 poslancem vesele praznike, zakljucil sejo, S tem je zasedanje drža\nega zbora prekinjeno, Prihodnja seja se bo pofciancein pismeno naznanila. Vzhodno-štajerska železnica. Poslanci S. K. Z. prizadetih okrajev so dne 19, t. m. v železniškem ministrstvu posredovali, da se pripravljalna dela pospešijo, Ministrstvo je obljubilo, da se obliod trase Rogatec-Brežice-Novo mesto v kratkem izvrši in so deželne politične oblasti že dobile dotiBna naro6ila. Glede proge Purkla-St. Lenart-Ptuj (Rogatec) bi bilo treba že podrobni nacrt izdel&ti; ker pa je združeno s tem mnogo izdatkov, se morajo preje merodajni faklorji (posebno dežela!) odloBiti za to progo proti progi Radgona-Ptuj, ki bo po gradnji proge LjutomerOrmož stopila v ozadje. Tudi bo treba merodajne faktorje v deželi zainteresirati za prvo progo. Vse te proge se iraajo graditi kot lokalne železnice; saj miriislrstvo smatra izpolnjenje teh prog v glavno železnieo kot zadevo bodoBnosti. Slovenski poslanci Rofekar, Jankovie, BenkoviB in BrenBiB so zopet opozarjali i:a veliko yažnost te proge in zahtevali, da se sivar nujno obravnava, Pridružil se jim je tudi riemški joslanec dr. Potzinger. Šoštanj. Jugoslovanska strokovna zveza vabi na zelo važen pouBen sestanek v nedeljo, dne 24. dec. popoldne ob 3. uri v sobi strokovjie zveze. Kmetje, clelavci, rokodelci, posli in sploh vsi, ki se trudite z delom svojih rok za vsakdanji kruh, in vsi, ki trpite na pomanjkanju zaslužka, priditevsi na sestanek, Gre se za vaSe vsakdanje koristi. Nikdo naj ne zamudi tega važnega sestanka, posebno delavci in delavke ne! Ta dan se bodo sprejemali tudi 61ani, kateri želijo še na novo pristopiti k Jugoslovanski strokovni zvezi. Govori zastopnik 1. S. Z., Vekoslav Zajc iz Skal. SIot. Bistrlca. NaŠe katoliško politiBno društvo iraa na Siefanovo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne javno zborovanje v hotelu ,,Avstrija." Poroftali bodo gospodje poslanei. Možje in mladeniBi, pridite številno! Sv. Jurij ob Taboru. Ker ]e poslanec dr. Korošeo radi pogajanj v Gradcu in zasedanja delegacij zaclržan, se naineravani shod na Janževo dne 27. t. m. nebo vrSil. Sv. Bolfenk v Slov. gor. Gledališka predstava ss ne bo vršila na Silvestrovo, pac pa dne 7. januarja prih, leta. Politično društvo za laški okraj ima na Štelanovo dne 20. t. m. popoldne po vecernicah svoj letni občni zbor v Laškem v pivnici. Št. Vid na Planini. Na praznik Sv, Stelana popoldne ob 3, uri priredi v prostorih tukajšnje ljudske šole naša Marijina družba mladeni6ev in deki.et zabaven iu obenem poučljiv večer. Predstavliali se bobta dve gledališki igri, Prijazno vabimo doraace župljane, pa tudi prijatelje iz sosednjih župnij k obilni udeležbi. Sv. Rupert pri Gorailskem, Na Novega leta dan ob /43. uri popoldne se vrši veselica v prid stavbi r.ove župne cerkve v Gomilskem. Ljjubljana. Za župana je bil v ponedeljek, dne 18. t. m., izvoljen liberalec dr, Tavcar. Z.naBilno je za slabost ,,napredne" stranke, da je moral v svrho izvolitve tudi sam sebi dati glas. Maribor. Podružmct. Sl<;v. Stras« priredl poTedom srojega obinega zbrra n«. Silvestrovo z-e?er znbavni ceer z zanimivim isporedcm v dvoraui deU skfga diuStva Flossftig<isso 4 KmefjsVo faralno društvo v Gornii Ra>>g->r.i priredi ca Štefanovo, due 26. deeembra t. 1. tom.bolo v gostiloHkili prostnrih g. J. Osojnik-a v Gornjt Radgoni. Znretek točno ob H uri zvečer. Tudi pe^ci bodo pod >.ods.-.u:n novega g. orgauista ztpeli par pesraic. Iialijansko—turska vojska. Kake veBje bitke zadnji cas ni bilo na tripolitanskein bojišBu, Turki in Arabci so se umaknili nazaj in z raanjšimi vpadi vznemirjajo Labe. Da pride pri tem mnogokrat do zelo krvavih bojev, je umevjio. Ttalijani skušajo vsak vceji poraz zakriti, nasprotno pa, fie zapode kakih 10 Turk.ov v beg, isto število pomnože po 10- ali celo po lOOkrat in trobijo v svet o velikanski zmagi. Tudi se poslužujejo Ttalijani prepovedanih bojnih sredstev. Poroča se, da Italijani streljajo večkrat s takozvanirai ,,dum-dum" kroglami. Te krogle so zastrupljene in tisti, ki je le od drobnega kosca te krogle zadet, umrje, 'Be ne radi rane, pa radi zastrupljenja. Mednarodne poetave, posebiio doloBila o vojski, «frogo prepovcsiffielo rabo toli krogel pri vojskovanju, A kaj se ziri^&ni Lah za le določbe! T.urki zahtevajo, da velevlasti radi rabe teh' strupenih krogel Lahe kaznnjejo. 0 italijanskem vojnem brodovju ni niBesar slišati. Golovo jezi Lahe, ker niso smeli vdreti v Dardanele. MoBno se zadnje dni zatrjuje, da bo priSlo v kratkem do miru. Mirovna pogajanja naj bi se zaBela po Božicu. Vidi se, da so se Lahi in Turki naveličali krvoprelitja. lz celega sveta. Največje mesto sveta ]e bilo doslej London. Od slej pa je dobil prvenstvo Novi jork, ki ima že 4 milijone 766.883 prebivalcev, London pa je ostal zadaj z 4,522,961 ljudmi. Toda tudi Novi jork ne b'o dolgo prvaBil, ker ga bo kmalu prekosilo mesto Cikaga. Sicer pa bodo najbrže najve6je mesto sveta imeli v nekaj desetletjih Kitajci. Kai se vse pripeti na poŠtl. Nekemti dunajskemu listu poroBa neki Seliger, kako je skušal poSto. Na Dunaju je dal na pošto dopisnico, na katero je namesto naslova nalepil sliko svoje matere v Lincu. Na drugi strani je bila slika dela mesta Linca, Eno MŠo je za^rtal ter pripisal paniesto naslova: ,,Tej gospej v 'tem mestu". Dopisnica je prišla v istini na oznaBeni naslov, Pošta sicer ni bila dolžna, oddati te dopisnice, vendar je pa napravila to uslugo.