krški oreh

iWMWHmmW<wmW4UiRivt!i'imi
IZDAJATELJ
Elektro-Slovenija, d.o.o.
Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica:Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (061) 174 30 00 faks: 061/ 174 25 02 e-mail:brane.janjic@eles.si
»ASOPISNI SVET
predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Vladimir VaupotiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El.Primorska), Nino MaletiË (EGS-RI Maribor), Drago Skornpek (TE©), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana
Peter Zebre
OBLIKOVANJE

ADA GRAF d.o.o. Ljubljana
DELO TISKARNA d.d., Ljubljana
je vpisan v register casopisov pri RSI
podšt. 746. Po mnenju urada
za informiranje št. 23/92 šteje NAS STIK
med izdelke informativnega znacaja.
NAS STIK je brezplacen.
Naklada 8.000 izvodov
Prihodnja številka Našega stika izide 28. aprila 2000. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 14. aprila 2000.
marca znova znašla v središcu medijske pozornosti, pri cemer tokrat v ospredju se niso bila vprašanja, povezana z aprilskim zacetkom zamenjave uparjalnikov, temvec predvsem tista, ki nas zulijo ze lep cas in se v prvi vrsti nanašajo na njeno poslovno usodo. Povod, da je vprašanje jedrske elektrarne Krško znova prišlo na plan, je bila predvsem okrepljena in zelo živahna diplomatska dejavnost med Slovenijo in Hrvaško, ki je potekala v luci politicnih sprememb pri naši sosedih. Tako se je marca zvrstilo kar nekaj meddržavnih srecanj na najvišji ravni, na katerih se že po tradiciji ni bilo mogoce izogniti tudi krški nuklearki. Zanimivo pri tem je, da smo lahko znova brali in poslušali zagotovitve politikov, da je vprašanje jedrske elektrarne v Krškem med vsemi še najmanj problematicno in tako rekoc tik pred rešitvijo, saj naj bi bile temeljne dileme že razrešene, na uskladitev pa naj bi cakale zgolj še manjše tehnicne in financne podrobnosti. Z drugimi besedami, ovire za podpis meddržavne pogodbe, ki naj bi enkrat za vselej uredila status krške nuklearke, naj bi bile po nekaj letih nacelnih sporazumov in nesporazumov tokrat dokoncno odpravljene, s tem pa odprta tudi pot, da to po nakljucju zgodovinskih okolišcin prvo mešano slovensko-hrvaško podjetje normalno zaživi. A kaj, ko vrag tici ravno v podrobnostih. Tako smo ob bolj poglobljeni analizi sporocil, o kakšnih tehnicnih in financnih podrobnostih pravzaprav gre, in dešifriranju diplomatskih vljudnostnih fraz lahko kaj hitro ugotovili, da so v resnici nerešena še vsa glavna vprašanja oziroma vecina tistih, ki so do sporov sploh pripeljala. Gledano s te plati, pa tudi hitro postane jasno, da se v primeru jedrske elektrarne Krško gospodarski interesi obeh vpletenih strani ocitno veliko bolj razlikujejo, kot pa si to upajo javno priznati politiki.
Ne nazadnje, tudi dosedanji izkušnje s potekom reševanja tega vprašanja potrjujejo, da je krška elektrarna veliko trši oreh, kot bi si želeli. Seveda pa bomo zelo veseli, ce smo se tokrat ušteli.
ISSN 1408-9548
www.eles.si
/riXup

1
2042
tema meseca
brez varovalke
Bo trbovlje sploh ©e
energetskatoËka ?
Zgodba o energetski usodi Zasavja se je zadnjih nekaj let drastiËno spreminjala, pri Ëemer je bilo doslej v igri kar nekaj scenarijev s povsem razliËnim koncem. Marca smo dobili pe eno novo razliËico, ki predvideva obratovanje Termoelektrarne Trbovlje le pe do leta 2007 in poslediËno zapiranje rudnika Trbovlje Hrastnik do leta 2012.
Po la
2
lanskem neuspelem referendumu o gradnji TET 3 je bil v parlamentu sprejet sklep o pripravi zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje Hrastnik, ekolopki sanaciji TET in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije. V predlogu zakona je bilo predvideno postopno zapiranje rudnika in termoelektrarne do leta 2015 in v naslednjih ptirih letih dokonËno zapiranje TET, pri Ëemer bi v termoelektrarni zgradili Ëistilno napravo. V prvem poslanskem branju je bilo izoblikovano precejpnje ptevilo predlogov in sta-lipË, ki so zahtevali odgovor vlade, ta pa je odgovorila s precej spremenjenim predlogom. Zadnji predlog zakona, ki je pred kratkim pel v drugo branje, tako zdaj predvideva hitrejpe zapiranje elektrarne in tudi rudnika. Prav tako pa zakon ne predvideva veË financiranja gradnje Ëistilne naprave, temveË vodstvu elektrarne nalaga zahtevo po izdelavi sanacijskega programa, ki bo upopteval pe sprejemljiv naËin obratovanja elektrarne tako po ekonomski kot eko-lopki plati.
Kako na omenjene predloge lastnika gledajo najbolj prizadete strani, smo skupali izvedeti v pogovoru z direktorjem Rudnika Trbovlje Hrastnik Aljopo Kinkom in direktorjem Ter-
moelektrarne Trbovlje Samom Pa-jerjem.
OPUŠCANJE RUDARJENJA POSTAJA DEJSTVO
Po neuspelem referendumu o TET 3 smo skupaj z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti zaceli iskati možnost, kaj je mogoce narediti glede na to, da projekt gradnje nadomestne elektrarne ni bil sprejet. Pri tem je bilo naše izhodišce, da je za nas sprejemljiva in tudi dejansko najboljša vsaka rešitev, ki omogoca izrabo že odkritih zalog premoga. Na podlagi teh izhodišc smo izdelali tudi osnove za prvo branje zakona, ki je bil kot tak sprejemljiv, vendar pa so v razpravi nato bila postavljena številna dodatna vprašanja, ki so zahtevala dodatna pojasnila in tudi nove odlocitve vlade. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je zato izbralo tudi zunanja recenzenta našega predloga, in sicer domace podjetje ERICO in nemško svetovalno podjetje Montana Conzalting GMBH, katerih pripombe smo nato upoštevali tudi pri oblikovanju novega predloga. Pri tem je treba poudariti, pravi Aljoša Kink, da so bile ocene recenzentov za strokovni del zelo ugodne in so potrdile, da so bile naše osnove zelo
realne, pri Ëemer tudi ocene stropkov postopnega zapiranja niso odstopale veË kot za deset odstotkov. Kot æe reËeno, predlog zakona, ki je pel v drugo branje, upopteva tako mnenja recenzentov kot tudi druge pripombe iz prvega branja, vsebuje pa tudi vrednostno oceno zapiranja napega rudnika. Poleg tega pomeni tudi neko zakonsko osnovo za obdobje, v katerem bi se te aktivnosti izvajale, do podrobnosti pa je obdelano tudi prvo petletno obdobje proizvodnje in postopnega zapiranja do leta 2004. Tako naj bi v rudniku takoj po sprejemu zakona zaËeli tudi priprave za zapiranje, pri Ëemer bi letos izdelali tehniËno dokumentacijo in projekte, æe drugo leto pa intenzivneje zaËeli tudi konkretna zapiralna dela. Zakon tudi predvideva, da bomo v RTH premog za potrebe TE-TOL kopali pe letos in prihodnje leto, TET pa naj bi premog potreboval do konca leta 2007, kar ptevilËno pomeni v naslednjih osmih letih proizvodnjo pribliæno 5 do 6 milijonov ton. Ker gre za koncept po-
stopnega zapiranja ob hkratni proizvodnji za potrebe ljubljanske termoelektrarne toplarne in termoelektrarne Trbovlje, je jasno, da bomo najprej zaËeli z zapiranjem tistih delov rudnika, ki niso veË v funkciji proizvodnje, sam kop premoga pa bomo skoncentrirali v dveh jamah, eni v Trbovljah in eni v Hrastniku. Na ta naËin bi lahko rudnik pripravili za zapiranje v predvidenih rokih, to je do leta 2012.
ZAPIRANJE PRINA©A TUDI SOCIALNE POSLEDICE
Predlog postopnega zapiranja rudnika ob hkratni proizvodnji je, kot pravi Aljopa Kink, za nas in regijo, v kateri je kar 75 odstotkov prebivalstva povezano z energetsko dejavnostjo, tudi edina sprejemljiva repitev. Dejstvo, je, da bo regija z zaprtjem rudnika in elektrarne zgubila veË sto delovnih mest, za razvoj novih proizvodnih dejavnosti in prestrukturiranje nekaterih hËerinskih podjetij rudnika pa je nujno potreben Ëas. Po sedanjem predlogu zakona bi v proizvodnji premoga lahko pe nekaj let zaposlovali 700 do 750 ljudi, 300 do 350 pa bi delalo na zapiralnih delih, kar drugaËe reËeno pomeni, da bi do popolnega zaprtja rudnika sami uspeli repiti poloæaj dobrih 80 odstotkov vseh zaposlenih, ki jih je trenutno v RTH 1.337. Gre za precej grobe ocene, vendar pa je povsem jasno, da si bodo morali mlajpi delavci poiskati novo delo oziroma se v skladu z novimi programi ustrezno prekvalificirati. Za kakpne nove poklice naj bi plo in kdo bi bil primeren, bo mogoËe odgovoriti pele, ko bodo novi programi izdelani, ocenjujemo pa, da gre v RTH za 200 do 300 ljudi. Nap cilj je vsekakor, da bi moralo Ëim manj ljudi drugam oziroma na Zavod za zaposlovanje, saj je tudi za dræavo najbolje, Ëe si delavci sami zagotovijo sredstva za preæivetje. Seveda ta naloga pe zdaleË ni lahka, vendar pa se program manj boleËega prehoda v novo proizvodno podobo regije ob sprejemu omenjenega zakona da speljati. Tem vprapanjem je namenjen tudi tretji del zakona, ki govori o spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije, pri Ëemer je za nas sprejemljivo le postopno zapiranje in ne kakpna morebitna pok terapija.
RTH POTREBUJE »IMPREJ©NJO ODLO»ITEV
V RTH se zavedamo, da postaja zaprtje rudnika dejstvo, ki se mu ni mogoËe izogniti, vendar ob tem dodajamo, da Ëasa zapiranja ni mogoËe skrajpati na manj kot 12 do 13 let. Gre za zelo zahtevno nalogo, ki terja spremljanje posledic in dogajanje na saniranih povrpinah tudi po zaprtju, saj gre za zelo velika in geolopko zahtevna obmoËja. To pa tudi pomeni, da potrebujemo konËno odlo-Ëitev Ëim prej, poudarja Aljopa Kink, saj so z njo povezani tudi napi nadaljnji ukrepi. Vsak dan zamude pomeni tudi premik zaËetka izvajanja ukrepov za zapiranje, negotovost pa precej oteæuje tudi poslovne odloËitve. Nap letopnji gospodarski naËrt, ki temelji na smernicah (elektroenergetska bilanca namreË pe vedno ni sprejeta), predvideva nakop 618 tisoË ton premoga za potrebe TET, 115 tisoË ton premoga naj bi oddali v TE-TOL, 10 tisoË ton pa je predvidenih pe za piroko porabo. To sicer pomeni poslovanje z izgubo, ki pa je pe obvladljiva, pri Ëemer bi jo v primeru sprejema zakona lahko pe zmanjpali, saj bi se del zaposlenih preusmeril na zapiralna dela. Za zaprtje rudnika in sanacijo povrpin so namreË predvidena namenska proraËunska sredstva, katerih poraba bo strogo nadzorovana. To pe posebej poudarjam zato, ker je pri nekaterih mnenje, da bo RTH proraËun-ska sredstva lahko porabljal za pokritje izgub iz rednega poslovanja. Tudi napa bilanca bo sestavljena iz dveh delov, bilance zapiranja in bilance proizvodnje, ki se mora tako kot doslej preæiveti s prodajo znotraj energetskega sistema. Gre pa v vsakem primeru za precejpnja sredstva, saj naj bi po predhodnih ocenah samo zapiranje RTH stalo okrog 57 milijard tolarjev, v prvi fazi do leta 2004 pa bi morali zagotoviti prib-liæno 16 milijard. Pri tem gre poudariti, da lahko veËino zapiralnih del opravimo sami, kar pe zlasti velja za dela v jami oziroma za 95 odstotkov vseh potrebnih del.
KAK©NE SO ZALOGE?
Postopna opustitev rudarjenja v Sloveniji postaja ob odprtju trga z elek-triËno energijo in dejstvu, da imamo æal  manj  kakovosten  premog,  vse
Nenaoelnost
en
nergetska negotovost Zasavja, ki pteje v obËinah Trbovlje, Zagorje in Hrastnik okrog 47.000 prebivalcev, se vleËe kot jara kaËa z veËjo in manjpo intenzivnostjo vsaj 20 let. Kaj smo se iz te dve desetletji dolge zgodbe lahko nauËili in kako bi jo lahko repili? Repevanje premogovnikov v Zasavju, iz katerih rudarji v zelo teæavnih delovnih razmerah vozijo predrag premog za ekonomiËnejpo proizvodnjo v TET, nikoli ni bilo strokovno neoporeËno obdelano v zadovoljstvo rudarjev, termapev in dræave. PaË pa je regija revolucionarnih revirjev zanesljiva volilna baza posameznih strank, ki vsakiË pred volitvami obljubljajo vse, uresniËitev obljub pa prepustijo Ëasu. Tako je pred zadnjimi volitvami dr. Janez Drnovpek ob otvoritvi deponije Lakonca obljubljal zgraditev TET 3, zdaj pa imamo v postopku zakon za obratovanje obstojeËe TET brez Ëistilne naprave le do leta 2007. V vseh teh letih sta tako Rudnik Trbovlje Hrastnik kot TET æivela v obdobjih virtualne vneme TET 3 in nadaljevanja rudarjenja ter obdobjih streznitve, da vendarle ne bo tako. Vodstvi obeh podjetij sta si prizadevali za prihodnost, povezano z gradnjo nove elektrarne, in zakaj tudi ne, ko so ta projekt podpirali tako na MGD kot predsednik vlade, lokalne oblasti in pe kdo drug. Inptituti in druge ustanove so sluæile na raËun vedno novih potrebnih ptudij, ki bi upraviËevale naloæbo. Ves ta Ëas se je vlagalo v objekte, ne da bi se vedelo, koliko Ëasa bo kateri sploh pe delal. In sedaj je pripla streznitev, ki si ji reËe odprti trg elektriËne energije. Trg bo pokazal, kakpna je bila energetska politika nape dræave v zadnjih dveh desetletjih. Za Zasavje zagotovo stihijska in v zadnjem desetletju v rokah politike. Nikoli se ni tej regiji nalilo Ëistega vina, ampak enkrat vrhunsko, drugiË brizganec, odvisno paË od potreb dnevne politike. In taka regija bo pla v Evropo. Kar naenkrat ji ne bi privopËili niti Ëistilne naprave, pe pred letom pa bi gradili novo strokovno podprto elektrarno, o katere usodi so, mimogrede, odloËali tudi moji sovapËani, ki se na tako strokovno vprapanje zelo malo ali sploh ne spoznajo. Kje so zdaj vsi ekologi, ki bi jih motila nadaljnja degradacija Zasavja, in kje dræava, ki je drugi breg Save proglasila za krajinski park Komljansko. In repitev? Kdo si upa sprejeti nacionalnogospodarsko, ustrezno, regijsko razvojno naravnano in energetsko sprejemljivo tik pred volitvami?
MINKA SKUBIC
3
01776275
tema meseca
bolj dejstvo, ki se mu ni mogoËe izogniti. Pa vendar se poraja vprapanje, kaj bi bilo mogoËe storiti, Ëe bi se razmere na energetskem trgu v naslednjih letih bistveno spremenile? Direktor RTH Aljopa Kink na omenjeno vprapanje odgovarja, da je njihovo stalipËe pe vedno, da bi bilo smiselno odkrite zaloge premoga izrabiti. Teh je po ocenah strokovnjakov pe za 40 let oziroma æe odprtih za 15 milijonov ton. RTH naj bi po naËrtih iz Ëasov energetske krize v osemdesetih letih moral letos nakopati kar 2,5 milijona ton premoga, ki naj bi ga po tedanjih naËrtih prodajal v velike elektroenergetske objekte v Ljubljano, Trbovlje, Celje in Maribor. Razmere so se v zadnjih desetih letih drastiËno spremenile, in to predvsem v pkodo premogu, seveda pa je vprapanje, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Pri tem so drugaËne odloËitve v zvezi z rudarjenjem v Zasavju mogoËe le pe do leta 2004 oziroma trenutka, ko bodo v RTH zaËeli zapirati vitalne objekte, odstranjevati transportne trakove, opupËati zraËenje jam in podobno. Po tem letu pa dodatna proizvodnja premoga brez novih velikih investicij ne bo veË mogoËa. Zanimiv je tudi odgovor na vprapanje, katere dosedanje investicije bodo zaradi pred-Ëasnega zapiranja rudnika postale ekonomsko manj upraviËene, pri Ëemer je Aljopa Kink izpostavil predvsem dve, japek Hrastnik in deponijo premoga. Obe bosta do zaprtja sicer pe sluæile svojemu namenu, vendar so bile delane za daljpe obdobje ptiri-desetih let, tako pa bo ob potrditvi zakona njihova æivljenjska doba skrajpana na 12 let. Vse druge naloæ-be v posodobitev in novo opremo pa so bile nujne in upraviËljive tudi iz naslova varnega in bolj humanega dela rudarjev.
PRIHODNOST TET ©E ODPRTA
V TE Trbovlje komentirajo nov predlog zakona kot odmik od obeh konceptov, ki sta bila predstavljena v zadnjem letu, obenem pa jim je jasno, da lahko lastnik elektrarne -dræava, sprejme odloËitve, ki niso v skladu z mnenjem vodstva elektrarne. Tako so dali tudi na zadnji predlog svoje pripombe, nekaj jih je bilo upoptevanih, nekaj ne. flZa elektrarno pomeni tak predlog zakona, ki gre sedaj v sprejem v parlament,
predvsem poudarek na varnem in zanesljivem obratovanju 125 MW bloka do leta 2007. To bomo dosegli s poveËanim obsegom del med rednimi letnimi remonti, predvsem bo potrebno veË sredstev in del za zamenjavo najbolj izrabljenih tehno-lopkih delov ali pa doloËenih sklopov naprav in instalacij, ki so dotrajane. Ob tem pa skladno z doloËilom energetskega zakona o 15-odstotni zapËiti domaËih proizvodnih virov raËunamo na dolgoroËno pogodbo o odkupu pri nas proizvedene elek-triËne energije,« je povedal direktor TET Samo Pajer. »eprav predlog zakona za TET ne predvideva veË Ëistilne naprave, si v TET prizadevajo, da bi s sprejemljivim vloækom vseeno delno repili ekologijo Zasavja. Kot pravi direktor, ipËejo repitev v smeri Ëistilne naprave, ki bi oËistila dimne pline do vrednosti sedaj veljavnih predpisanih dovoljenih koli-Ëin izloËenega æveplovega dioksida. Temeljna predpostavka je, da bo Ëistilna naprava narejena na podlagi domaËega znanja, izkupenj in dela ter v svetu priznanih tehnologij ter s temu primerno ceno, ki ne bo previsok vloæek za obratovanje elektrarne do konca njene æivljenjske dobe. flPripravljamo predlog, da s sprejemljivim naËinom investiranja vsaj delno saniramo stanje in ne da se gremo ekologizem za izpeljavo ideologij,« je nadaljeval Samo Pajer in hkrati dodal, da je bila TE Trbovlje vedno hendikepirana, ker se ni nikoli naplo dovolj volje za odloËitev in se je vedno odloËalo skladno s politiËno klimo. Tak naËin dela pa je za vodstvo podjetja teæaven. Vsak predlog se pripravlja v veË razliËicah, kar zahteva Ëas in obremenjuje ljudi, poleg tega pa si ves Ëas v negotovosti, kaj te sploh Ëaka. flTudi Ëe bo sprejet koncept, da se po letu 2007 blok ustavi, v elektrarni upamo, da to ne pomeni konca podjetja TET. Pre-priËani smo, da imamo lokacijo in doloËene konkurenËne sposobnosti, ki jih bomo skupali uveljaviti mo-goËe kdaj drugiË, z drugaËe koncipi-ranim energetskim objektom, ki bo izpolnjeval pogoje o proizvodnji træno in ekolopko sprejemljive energije. V to smer je naravnan tudi nov energetski zakon in odprt trg. »e bo æelela TET na tem trgu sodelovati, bo morala izbrati nov energent. Kajti, ko deluje trg, deluje po vseh svojih mehanizmih,« je nadaljeval direk-
tor TET in dodal, da nikjer v svetu ni vlaganj v ekologijo, ki bi zniæevala ceno proizvedene kWh elektriËne energije. Vendar pa ta vlaganja na dolgi rok izboljpujejo okolje, in tu æelijo v TET popraviti, kar se pe popraviti da, zase in za okolje, v katerem æivijo in delajo.
NOVEJŠA ZGODOVINA TE TRBOVLJE
•  Od leta 1980 do leta 1989 potekajo priprave na gradnjo 200 MW TE-TO Trbovlje za proizvodnjo elektriËne energije in toplote za ogrevanje Trbovelj in Hrastnika. Izdelana je obseæna dokumentacija, zakljuËena z izdelavo investicijskega programa, ki ga je obravnavala republipka komisija za oceno investicij in zahtevala delna dopolnila. Zaradi politiËnih sprememb v devetdesetih in zniæanja porabe do odloËitve za gradnjo ni priplo in ustavljena so bila vsa dela na izdelavi dokumentacije.
•   Decembra 1994 dræavni zbor obravnava predlog zakona za zaprtje rudnikov Zagorje, Senovo in Kaniæarica. Hkrati sprejme sklep za izdelavo ptudije izvedljivosti nadomestne termoelektrarne TET 3, ki bo dala odgovor o nadaljnji usodi rudnikov Trbovlje in Hrastnik
•  Leta 1995 je bila ptudija izvedljivosti izdelana in recenzirana. Ta ptudija je bila podlaga za vkljuËitev objekta TET 3 v Resolucijo o strategiji in uËinkoviti rabi energije, ki je bila sprejeta februarja 1996.
• V letu dni je TET, ki je imela nalogo pripraviti investicijsko in tehniËno dokumentacijo za TET 3, naroËila izdelavo ptudije izvedljivosti nadomestne enote, dolgoroËno projekcijo cen pridobivanja premoga v slovenskih premogovnikih in prikaz gospodarskega in druæbenega razvoja zasavske regije s poudarkom na doloËanju pomena in ocenjevanje posledic prenehanja poslovanja rudnika in TET za regijo.
•  Septembra 1996 je na podlagi navedenih ptudij vloæen v skuppËinsko obravnavo zakon o poroptvu za gradnjo TET 3.
•  Aprila 1997 je zakon prestal prvo obravnavo.
•  Julija 1997 vloæen v drugo obravnavo.
•   Oktobra 1998 je bil zakon v drugi obravnavi sprejet, vendar pa je skupina poslancev predlagala izvedbo referenduma.
•  Januarja 1999 zakonodajni referendum ni uspel in v parlamentarnem postopku je sprejet sklep za pripravo novega predloga zakona.
•  Lani je bil Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje Hrastnik, ekolopki sanaciji TET in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije sprejet v prvem branju z obilico pripomb.
•   Letos je vlada pripravila pripombe oziroma bistvene spremembe zakona z zapiranjem rudnika do leta 2007 in obratovanjem elektrarne brez Ëistilne naprave in ga poslala v skuppËino, kjer sedaj Ëaka na ponovno obravnavo.
V zadnjih petih letih je TE Trbovlje porabila za pripravo vsaj 15 ptudij in idejnih projektov dobrih pest milijonov mark oziroma 620 milijonov tolarjev.
BRANE JANJIC MINKA SKUBIC
5
05
iz elektrogospodarskih podjetij
pod medijskim žarometom
SEL
PRI HE MOSTE ŽE DVOLETNA
ZAMODA
Projekt za sanacijo in doinptalacijo hidroelektrarne Moste se po besedah Andreja Kryæanowskega, direktorja investicij v Savskih elektrarnah Ljubljana, trenutno nahaja v sklepni fazi razprave v postopku javne razgrnitve osnutka lokacijskega naËrta. Odgovori na vprapanja iz javne razprave so medresorsko usklajeni in so bili marca poslani v podpis resornim ministrstvom za gospodarske dejavnosti, okolje in prostor, promet in zveze, kulturo, obrambo in kmetijstvo. V Savskih elektrarnah Ljubljana predvidevajo, da pri podpisu dokumentov ne bo potrebnih dodatnih usklajevanj in priËakujejo, da bo dokument podpisan in poslan na obËine in inptitucije, ki so navedene v programu priprave do konca marca. Zatem bo sledila obravnava dokumenta na obËinskih svetih, ki so dolæni v roku 30 dni posredovati pe pripombe na stalipËa. Po uskladitvi pripomb bo na vrsti priprava predloga lokacijskega naËrta; Ëe ne bo bistvenih pripomb, naj bi ga pripravili v roku dveh mesecev. Po pridobitvi soglasij na predlog lokacijskega naËrta in sprejemu sprememb in dopolnil obËinskih planov naj bi predvidoma poleti priplo do obravnave o sprejemu lokacijskega naËrta. »e bo torej vse potekalo po naËrtih in bo letos vendarle sprejeta uredba o lokacijskem naËrtu, bo zakljuËen ciklus sprejemanja lokacijskega naËrta HE Moste, ki traja æe ptiri leta
(prva pobuda je bila posredovana leta 1996). Glede na predvideno dinamiko postopka, pojasnjuje mag. Andrej Kryæanowski, naj bi v SEL zaËeli pripravljalna dela pele v za-Ëetku prihodnjega leta, kar pomeni dvoletno zamudo pri uresniËevanju tega projekta glede na zastavljeni investicijski program.
MIRO JAKOMIN
ELEKTROGOSPODARSTVO VELIKO ZANIMANJE ZA DELNICE DRAVSKIH ELEKTRARN
Slovenska razvojna druæba je konec februarja sprejela enotno ponudbo pooblapËenih investicijskih druæb (pidov) za nakup delnic druæbenega in dræavnega kapitala v skupnem znesku 68,6 milijarde tolarjev. Znesek si je razdelilo ptirideset pidov, ki pe niso izrabili svojih certifikatov, na interni draæbi pa so zanj kupili delnice razliËnih podjetij. NajveËje ptevilo pidov, kar 37, je kupilo delnice Telekoma.
Med elektroenergetskimi podjetji so pidi najveË pozornosti namenili Elektru Ljubljana, saj si je ponujeno premoæenje razdelilo kar 23 pidov. NajveËji deleæ je odkupila KmeËka druæba - veË kot 1,2 milijona delnic. ©esto tisoË njihovih delnic je kupil Kompas zlat, ptiristo tisoË Triglav steber II, drugi pidi pa so se odloËili za nekoliko manjpe deleæe tega podjetja. Hidroelektrarne in termoelektrarne so na draæbi ponudile de-leæe svojega premoæenja, in sicer 13 odstotkov, saj ne poslujejo z delnicami.   Tako   so   Dravske   elektrarne
6
Maribor ponudile deleæ v vrednosti dvanajstih milijard tolarjev, od Ëesar je najveË odkupil Infond zlat, in sicer veË kot ptiri milijarde, deleæ v vrednosti nekaj veË kot dveh milijard je kupil pid Zlata moneta 2, z veË kot milijardo pa jim sledita pe pid Zvon dva in Kompas sklad 1. Poleg teh ptirih je deleæe v DEM kupilo pe 18 drugih pidov. Veliko pidov se je zanimalo tudi za deleæe v Savskih elektrarnah. Od 17 kupcev je najveËji deleæ pri njih kupil pid NFD 2, in sicer v vrednosti veË kot 1,7 milijarde, deleæ v vrednosti veË kot milijarde pa je kupila Vipa invest SoËa pid, ki je kupila najveËji deleæ tudi v Sopkih elektrarnah - v vrednosti skoraj devetstotih milijonov. Za nakup deleæa v vrednosti skoraj 3,4 milijarde Sopkih elektrarn se je odloËilo 16 pidov. Enak deleæ kot æe omenjeni pid Vipa invest SoËa je odkupil Infond zlat, sledita pa Kompas zlat z deleæem v vrednosti veË kot peststo milijonov in KmeËka druæba z deleæem, vrednim petsto milijonov. NajveË delnic Elektra Maribor je kupil pid Infond zlat, in sicer veË kot milijon, izmed pe 13 podjetij sta veËje ptevilo delnic tega podjetja kupili pe Zlata moneta in Trdnjava I. Po ptevilu kupcev sledita podjetji Elektro Celje, katerega delnice je razdelilo 13 pidov, in Elektro Gorenjska z 12 kupci. NajveËji deleæ v prvem podjetju je kupil Kompas sklad, v drugem pa KmeËka druæba. Vsak izmed njiju je v omenjenih podjetjih kupil po 400 tisoË delnic. Delnice Elektro Primorske si je razdelilo deset pidov, najveËji deleæ med njimi sta pobrala Kompas sklad 1 (600 tisoË) in KmeËka druæba (veË kot 450 tisoË).
Deleæ v TE ©optanj so odkupili ptirje pidi, daleË najveËji deleæ (vreden kar dve milijardi) pa je odkupila KmeË-ka druæba. Za deleæ TE Trbovlje in TE Brestanica se je odloËil po en pid, in sicer za prvo NFD 2, ki je kupil deleæ v vrednosti skoraj dveh milijard, za drugo pa KmeËka druæba z deleæem, vrednim skoraj 250 milijonov. Za elektrogospodarstvo je zanimiv pe Rudnik lignita Velenje. Vse njihove ponujene delnice, ki jih je nekaj manj kot 350 tisoË, je kupil Infond zlat.
VeË o nakupih delnic in deleæev na draæbi lahko izveste na spletni strani Zdruæenja DZU investicijskih skladov: http://www.zdu-giz.si/
SIMONA BANDUR
ELES, DEM
»LANI NADZORNIH SVETOV
Konec februarja je vlada v nekaterih elektroenergetskih podjetjih imenovala nove Ëlane nadzornih svetov, in sicer za novo mandatno obdobje ptirih let. Konstitutivna seja novega nadzornega sveta javnega podjetja Elektro - Slovenija, d.o.o., je bila 20. marca, v njem pa so poslej predsednik sveta dr. Robert Golob, dræavni sekretar za energetiko, Irma Guba-nec, dræavna sekretarka za dræavno premoæenje in finance, Anton Majzelj, direktor Mobitela, d.d., Boris Hadalin, direktor ECS TEL-a, in Karmen Mlinar, vrpilka dolænosti vodje kabineta podpredsednika vlade RS. Poleg Ëlanov, ki jih je imenovala vlada, so v nadzornem svetu Elesa kot predstavnika zaposlenih pe Iztok Zalaznik in Robert Marupa. V Dravskih elektrarnah Maribor pa naj bi po novem vodenje nadzornega sveta prevzel Joæe ZidariË, direktor poslovne enote Telekoma Maribor. Vlada je poleg njega imenovala pe Franja CuranoviÊa iz ministrstva za gospodarske dejavnosti, Riharda VraËka iz Toplotne oskrbe Maribor, dr. Franca Perneka, dekana Pravne fakultete v Mariboru in Slavka Gabrovca, pomoËnika direktorja zavarovalnice Slovenica, filiale Maribor. Interese zaposlenih pa bosta v nadzornem svetu zastopala Andrej KovaË in Ervin Kos.
BRANE JANJI?
ELEKTRO MARIBOR TAM SE JE VENDARLE OMEH»AL
Sredi marca se je delnipka druæba Elektro Maribor odloËila za 50-odstotno redukcijo dobav elektriËne energije mariborskemu Tamu, in sicer zaradi neporavnanih raËunov za æe porabljeno elektriko. Podjetja nekdanjega Tama (v lasti Slovenske razvojne druæbe) so podjetju Elektro Maribor v prvi polovici marca dolgovala æe 54 milijonov tolarjev, v naslednjih dneh pa pe dodatnih 17 milijonov tolarjev. Zato so se distributerji morali odloËiti za odklop, ki je trajal od ponedeljka 13. marca (zaËetek ob 12. uri) do srede, 15. marca (zakljuËek ob 13. uri), ko so
SPORAZUM O JEK Ministrica za gospodarske dejavnosti Tea Petrin in njen hrvaški kolega NAJBLIŽJI   Goranko FižuTic sta se na srecanju v gradu Mokrice dogovorila, da se DOGOVORU?  bosta teden dni po tem sestanku sestali pogajalski skupini obeh držav in dokoncno uskladili že nekaj casa pripravljeno meddržavno pogodbo o NEK. Ministra pricakujeta, da bosta premiera obeh držav pogodbo podpisala še ta mesec, po vsej verjetnosti ob Drnovškovem obisku v Zagrebu. Tudi ob obisku hrvaškega predsednika Stipeta Mesica v Sloveniji sta obe strani izpostavili, da je sporazum o NEK med vsemi slovensko-hrvaškimi vprašanji še najbližje dogovoru, saj ostajajo le še tehnicne in financne podrobnosti. Z meddržavno pogodbo bosta državi vzpostavili lastniško strukturo v razmerju 50:50, vprašanje lastništva pa bodo v prihodnje reševali loceno od drugih odprtih vprašanj, kot so zapiranje in razgradnja elektrarne, odlaganje radioaktivnih odpadkov, cena elektricne energije iz jedrske elektrarne in stroški modernizacije NEK.
VeËer, 4. marca
CAKA NAS SE Kot so ugotovili na okrogli mizi, ki sta jo organizirali Zveza LASTNINJENJE ekonomistov Slovenije in Agencija za privatizacijo, je proces DRŽAVNEGA lastninskega preoblikovanja, razen lastninjenja zavarovalnic in PRFMD7FN IJ   pokrivanja privatizacijskega primanjkljaja, pri nas ze koncan.
Lastninjenje je bilo uspešno, saj smo dosegli vecino ciljev, zastavljenih ob zacetku procesa privatizacije. Zdaj caka slovensko družbo nov izziv - privatizacija okoli 2000 milijard tolarjev vrednega državnega premoženja, saj je z lastninjenjem veliko družbenega kapitala prešlo v državno last. Minister za ekonomske odnose Marjan Senjur je poudaril, da je posledica podržavljanja družbenega kapitala dejstvo, da ima Slovenija zdaj med kandidatkami za vstop Evropsko unijo (razen Bolgarije) najmanjši delež zasebne lastnine, saj znaša ta trenutno okrog 55 odstotkov BDP.
Dnevnik, 14. marca
OGREVALNI MRK V TE-TOL-u so zaceli postopke za revitalizacijo kemicne priprave vode V LJUBLJANI? v toplarni, saj naj bi to preprecevalo onesnaževanje pitne vode, poleg tega pa po besedah Angela Bršcica, direktorja TE-TOL-a, tehnicne rešitve njihovega akumulatorja ne omogocajo napajanja omrežja z daljinskim ogrevanjem. Ministrstvo za gospodarstvo je te dejavnosti ustavilo, saj menijo, da ta naložba za toplarno ni prednostna, z njeno revitalizacijo pa bi nastala velika gospodarska škoda in negativen vpliv na poslovanje TE-TOL. Dr. Robert Golob, državni sekretar za energetiko, je povedal, da so podobno kot v toplarni zmanjšali naložbe tudi drugje. Elektrogospodarstvo mora namrec letos odplacati za vec kot 20 milijard glavnic ali obresti.
Dnevnik, 17. marca
JANUARSKE Januarski zaslužki so obicajno res nižji od decembrskih, vendar pa so PLACE NIŽJE  se let°s znižali za skoraj dvakrat vec kot lanski januarski zaslužki. Po porocilih slovenskega statisticnega urada so zaposleni v podjetjih in organizacijah januarja letos zaslužili bruto placo v višini 178.703 tolarjev, kar je 8,5 odstotka manj kot decembra lani. Cene življenjskih potrebšcin pa so se v nasprotju s placami povecale za 0,8 odstotka, kar pomeni, da so bili januarski zaslužki realno nižji za 9,2 odstotka in le za 0,1 odstotka višji od lanskih januarskih. Po izracunih urada je znašala izplacana cista placa 113.270 tolarjev, kar je za 7,2 odstotka manj kot decembra lani in 8,3 odstotka vec kot januarja lani. Decembrske place so po navadi višje od januarskih, ker ima januar manj delovnih dni, poleg tega pa place za januar ne vsebujejo raznih zaostalih izplacil, kot je trinajsta placa in podobna izplacila. Delo, 16. marca
PRIREDILA SIMONA BANBUR
7
392?3472
iz elektrogospodarskih podjetij
muËni zaplet vendarle repili. »e Tam ne bi delno plaËal porabljene elektrike in ne bi podal zagotovila o poravnavi, bi Elektro Maribor 16. marca uvedel 70-odstotno redukcijo elektrike. ©ele ko je krpitelju pla-Ëilnih obveznosti voda zaËela moËno teËi v grlo, se je omehËal in najprej poravnal del dolga, ostalo pa v naslednjih dneh. Tik pred za-kljuËkom te ptevilke Napega stika pa smo zvedeli, da se je spet pojavil novi dolg Tama v vipini 15 milijonov tolarjev, zato mu je 27. marca pretil ponovni odklop.
Miselnost, da je treba porabljeno elektriËno energijo plaËati tako kot druge podobne infrastrukturne in telekomunikacijske storitve, se v na-pem Ëasu in prostoru oËitno zelo poËasi uveljavlja. Æal je za streznitev nekaterih velikih porabnikov, ki elektrike ne plaËujejo, odklop vËasih edino uËinkovito zdravilo. Lepa beseda je za tovrstne krpitelje pla-Ëilnih obveznosti æe zdavnaj postala flbob ob steno«.
ELES
EKSPLOZIJA MERILNEGA
TRANSFORMATORJA
V RTP KLECE
V RTP Klece je 21. marca ob 19. uri 45 minut prišlo do eksplozije in posledicno do požara na napetostnem
merilnem transformatorju v 110 kV daljnovodnem polju BeriËevo, pri Ëemer na sreËo v stikalipËu ni bilo ljudi. Zaradi eksplozije so bile popkodovane tudi nekatere druge elektroenergetske naprave v stika-lipËu, tako da po prvih ocenah znapa pkoda okrog deset milijonov tolarjev. Omenjeni odklopnik je bil izdelan leta 1981 v tovarni Rade KonËar, vsi redni pregledi pa niso kazali znamenj okvar. Vzrok eksplozije je po temeljitem pregledu kraja nesreËe in analize dogajanj bil elektriËni preboj znotraj ohipja merilnega transformatorja, poslediËno vplinjanje olja pa je nato povzroËilo nadtlak in eksplozijo. Ob tem so se v 110 in 220 kV daljnovodnih in transformatorskih poljih sproæile tudi zapËite, ki so sicer delovale brezhibno. Po podatkih Elesa na prenosnem omreæju zaradi tega ni priplo do izpada dobav elek-triËne energije, Ëeprav so prejeli spo-roËila, da so bili doloËeni predeli Ljubljane v tem Ëasu zaradi reakcij distribucijskega omreæja za nekaj trenutkov v temi. Pri tem gre poudariti, da Eles æe nekaj let izvaja postopno obnovo moËno dotrajane RTP KleËe, ki ni zahtevna le fi-nanËno, temveË tudi zato, ker gre za enega najpomembnejpih ljubljanskih stikalipË za nemoteno napajanje zahodnega dela mesta. Ob dogodkih, kot je bil vËerajpnji, je namreË napajanje slovenske prestolnice dodatno ogroæeno, saj kljub veËlet-
nim prizadevanjem Elesa za zgraditev elektroenergetske zanke okoli Ljubljane, ki bi glavnemu mestu zagotovila veËstransko napajanje, problemi zgraditve manjkajoËega 110 kV daljnovoda od TE-TOL do RTP BeriËevo ostajajo nerepeni.
BRANE JANJI?
DALJINSKA ENERGETIKA PODPORA SOPROIZVODNJI
Sredi marca je bilo v Portoroæu tretje strokovno posvetovanje slovenskega druptva za daljinsko energetiko. Tokratno posvetovanje, ki se ga je udeleæilo 180 strokovnjakov s tega podroËja, je bilo tematsko namenjeno soËasni proizvodnji elektriËne energije in toplote. Kot je povedal prof. dr. Alojz Poredop z ljubljanske Strojne fakultete, sicer pa predsednik omenjenega druptva, strokovne dileme kogeneracija da ali ne ni veË. Sodobni termoenergetski objekti morajo biti obvezno narejeni kot soproizvodni, tako da je izkoripËena tako elektriËne kot toplotna energija. Kar nekaj razprav pa je bilo o træenju obeh vrst energije: kako, po kakpni ceni, kako razdeliti stropke proizvodnje na elektriËno oziroma toplotno energijo, s katerimi stropki deliti eno in drugo vrsto energije. Vabilu organizatorjev za sodelovanje tujih strokovnjakov na tem posvetu, se je letos s svojim predavateljem odzvalo pved-sko druptvo za daljinsko energetiko, ki ima 50-letno tradicijo na tem po-droËju.
MINKA SKUBIC
POSLOVNI PARTNERJI NOVO SLOVENSKO SLOVA©KO PODJETJE
V zaËetku marca je bila v Ljubljani predstavitev mepanega slovensko slovapkega podjetja C&G Elektro-vod, d.o.o., namenjena predstavnikom elektrogospodarskih podjetij. Ustanovitelja novega podjetja sta ljubljansko podjetje C&G, ki desetletje uspepno posluje predvsem z elektrogospodarstvom, in Elektro-vod iz Bratislave s 50-letno tradicijo in veË kot 1.000 zaposlenimi. Podjetji sta ustanovili skupno podjetje na podlagi ugotovitev, da napa dræa-va nima velikega montaænega podjetja za montaæo visokonapetostnih daljnovodov, Slovapka pa nima pro-
izvodnje elektroenergetskih naprav, kot so transformatorji, stikalna oprema, sisitemi vodenja in zapËite. Ker imata obe podjetji strokovne potenciale na podroËju inæeniringa, obstaja moænost izvajanja tovrstnih storitev v okviru novo ustanovljenega podjetja. Nadalje bo dejavnost podjetja pod vodstvom Marka Gabrov-pka usmerjena pe v veletrgovino, ekologijo in projektiranje tako doma kot na tujem.
MINKA SKUBIC
PREMOGOVNIK VELENJE KANDIDATURA ZA EVROPSKI MUZEJ LETA
V opušcenem delu jame Skale v Premogovniku Velenje so uredili in 3. julija lani odprli Muzej premogovništva Slovenije. Od tedaj si ga je ogledalo že vec kot 12.000 obiskovalcev. Muzej je torej v kratkem casu polno zaživel in v vodstvu muzeja so prepricani, da lahko uspešno konkurirajo na letošnjem izboru evropskega muzeja leta. Poleg same zanimivosti muzeja in njegovega pomena za ohranjanje tehnicne kulturne dedišcine je pomembna znacilnost tega muzeja tudi možnost, da pristno okolje rudniških rovov lahko obišcejo invalidi na vozickih. Zanimivosti v muzeju so številne. Privlacno je že to, da je urejen v pravih premogovniških rovih v glo-
bini 180 metrov pod zemljo. Najbolj pa obiskovalce pritegnejo postavitve lutk rudarjev pri tipiËnih rudarskih delih, z opremo in delovnimi pripo-moËki z zaËetka stoletja. V muzeju je podan prikaz razvoja rudarstva od zaËetkov do danes. Celoten prikaz je uËinkovito podprt z avdio-vizualno tehniko.
V Sloveniji imamo tri podzemne rudarske muzeje, poleg Velenjskega pe v Meæici in Idriji. Vodstva vseh treh muzejev so se letos dogovorila za sodelovanje. Tako bodo svojim obiskovalcem priporoËali pe ogled drugih dveh muzejev. Povezali se bodo tudi prek spletnih strani. Zamisel o sodelovanju æelijo nadgraditi s tako imenovano tehniËno trans-verzalo, v katero bi povezali kraje oziroma ustanove, ki ohranjajo spomenike tehniËne kulture, kot so na primer nekatere æelezarne in hidroelektrarne. VelenjËani so k sodelovanju pritegnili tudi kolege v rudarskem muzeju v Bad Bleibergu na avstrijskem Koropkem, s katerimi so æe izmenjali nekaj skupin obiskovalcev.
NATA©A KAPUN
NA OBISKU PREDSTAVNIKI
SRBSKEGA
ELEKTROGOSPODARSTVA
Premogovnik Velenje so sredi marca obiskali vodilni predstavniki sektorja
za premogovniptvo srbskega elektrogospodarstva. Obisk srbskih predstavnikov je bil namenjen prouËe-vanju strategije modernizacije od-kopavanja v srbskih premogovnikih. Velenjski strokovnjaki bodo svojim stanovskim kolegom pomagali tudi pri izdelavi projektov za dvig produktivnosti, varstva pri delu in me-haniziranosti v srbskih premogovnikih.
Srbsko gospodarstvo nujno potrebuje premog za piroko potropnjo in za pridobivanje elektriËne energije. Razmere v premogovnikih so zelo slabe, saj se v premogovniptvo veliko let ni vlagalo. Stanje v srbskih premogovnikih se je v primerjavi z nivojem, kakrpen je bil v njih pred razpadom Jugoslavije, moËno poslab-palo tako pri pridobivanju premoga kot pri opremi in varnosti pri delu. Kljub temu, da so æe dolgo naËrto-vani obisk veËkrat preloæili, sodelovanje veliko obeta.
NATA©A KAPUN
DEM
USPE©NO IZPELJAN REMONT
NA FORMINU
Na hidroelektrarni Formin so od 7. februarja do konca marca potekala obseænejpa vzdræevalna dela, v okviru katerih so opravili temeljit pregled elektro in strojne opreme oziroma rotorja na prvem agregatu. Kot nam je povedal vodja elektrovzdræevanja PE Spodnja Drava Valentin Kirbip, so podoben pregled rotorja opravili æe pred desetimi leti in tedaj so ugotovili, da se je pribliæno polovica navitja rotorja zaradi tresljajev in drugih obratovalnih pogojev razrahljalo. Ker so sumili, da bi se znala zgodba po tako dolgem obratovalnem obdobju ponoviti, so se odlo-Ëili, da rotor letos znova dvignejo iz ohipja statorja, in ugotovljeno stanje je sume povsem upraviËilo, saj je sta-torsko navitje zaradi tresljajev pa tudi procesov staranja materiala spet nekoliko popustilo. Vzdræevalna dela so v Forminu izrabili tudi za dodatno izolacijo celega navitja in zamenjavo zavornih oblog z neazbestnimi, opravili pa so tudi obseæne meritve, ki jih bodo lahko s pridom uporabili pri prihodnjih analizah dogajanj na napravah. Sicer pa so se glede na to, da je bila naËrtovana obnova omenjenega generatorja, odloËili tudi za
9
8
4
iz elektrogospodarskih podjetij
proizvodnja in oskrba
'l;li:f:li;Hi:i[;iifH;f;lijili?;i;fil
kompletno obnovo dveh servomo-torjev vodilnika, pri cemer so morali zaradi zelo velike teže (posamezen servomotor tehta kar 12 ton) in velikih dimenzij prakticno demontirati kompleten gornji del turbine. Po besedah vodje strojnega vzdrževanja PE Spodnja Drava Marka Grmeka se je tu kot glavna napaka kazala netesnost, zato so zamenjali vsa tesnila in rekonstruirali tesnenje bat-nice, ki so jo tudi kromirali in ji tako še podaljšali življenjsko dobo. Vsa dela so potekala po predvidenih rokih, pri cemer so vse meritve ter demontažna in montažna dela opravili sami, kar je zagotovo tudi vplivalo na to, da cena vzdrževalnih del ni presegla 17 milijonov tolarjev. Strokovna dela pri obnovi statorja in ser-vomotorjev pa sta izvedla velenjski Esotech in ljubljanski Litostroj. Kot že receno, sodijo omenjena dela v sklop preventivnega vzdrževanja, zato bodo podobna dela v HE For-min prihodnje leto opravili še na drugem agregatu. BRANE JANJld
10
DISTRIBUCIJA PRIPRAVE NA ODPIRANJE TRGA
Trenutno se celoten elektroenergetski sistem intenzivno pripravlja na prehod v træne razmere poslovanja, obseæne vsebinske, organizacijske in izvedbene priprave pa potekajo pe zlasti v distribucijskih podjetjih. Kot je znano, so za izpeljavo posameznih faz energetskega zakona doloËeni zelo kratki roki, v katerih se morajo distribucijska podjetja pripraviti na postopno odpiranje tako notranjega kot zunanjega trga elektriËne energije. Podlaga za odpiranje trga z elektriko je tudi priprava ptevilnih podzakonskih aktov, ki jih nalaga energetski zakon. Po terminskem planu je prva na potezi distribucija, ki mora izpeljati zahtevne spremembe na podroËjih organiziranosti ter izvajanja in razmejevanja trænih od reguliranih dejavnosti. Pridobiti si mora ustrezna dovoljenja in licence ter izpeljati pe vrsto drugih dejavnosti za uspepno nastopanje na trgu elektriËne energije. V distribucijskih podjetjih so se na pobudo Ministrstva za gospodarske dejavnosti lotili tudi dodatnega izobraæevanja strokovnjakov za poslovanje v spremenjenih trænih razmerah gospodar-
jenja. Poleg tega distribucija intenzivno sodeluje z velikimi odjemalci elektriËne energije in z njimi skupa repevati dileme pri odpiranju trga (napovedi o drugaËnih razmerjih in vipinah cen). Med pomembnimi dejavnostmi, ki izvirajo iz energetskega zakona, omenimo tudi lastninjenje dela dræavnega premoæenja v distribuciji. Kot je bilo slipati, naj bi dræava poiskala tako imenovane stra-tepke partnerje za vlagajanja oziroma solastniptva v distribucijskih podjetjih.
Intenzivne priprave na postopno odpiranje trga z elektriËno energijo æe veË mesecev potekajo tudi v delnipki druæbi Elektro Ljubljana. Kot pojasnjuje Ludvig Sotopek, direktor delnipke druæbe Elektro Ljubljana, priËakujejo, da jih bo vlada v prvih pestih mesecih po uveljavitvi energetskega zakona imenovala za upravljalca elektriËnih distribucijskih omreæij. ©ele zatem se bodo lahko bolj konkretno lotili uresniËevan-ja drugih doloËil energetskega zakona, pripravili bodo sistemska obratovalna navodila in uresniËili vse potrebne korake za pridobitev licence. Hkrati bodo dejavno sodelovali tudi pri pripravi ptevilnih podzakonskih aktov.
vSloveniji smo februarja porabili kar 865,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je za 7 odstotkov veË kot v istem Ëasu lani. Poraba se je poveËala tako pri neposrednih odjemalcih, ki so februarja porabili 149,1 milijona kilovatnih ur (za 13,7 odstotka veË kot v istem Ëasu lani), kot pri distribuciji, ki je februarja iz prenosnega omreæja prevzela 716,4 milijona kilovatnih ur elektriËne energije in tako za 5,6 odstotka presegla lanske primerljive rezultate. Tokratne vzroke za veËje povprapevanje po elektriËni energiji gre verjetno pripisati pomladnemu zagonu industrije, saj so bile februarske temperature precej visoke, tako da ni bilo pretiranih potreb po dodatnem ogrevanju prostorov z elektriËnimi peËmi. Sicer pa je bil februarski odjem elektriËne energije hkrati tudi za 2,4 odstotka nad napovedmi, zapisanimi v letopnji elektroenergetski bilanci.
GWh 1000
800
600
400
200
0
februar 1999                     fabruar 2000
U NEPOSREDNI |__j DISTRIBUCIJA |J SKUPAJ
OCENA ELEKTRARN - ODLICNO
nergiji s
"oveËanemu povprapevanju po elektriËni energiji so z veËjo proizvodnjo uspepno sledile elektrarne, ki so drugi letopnji mesec v omreæje oddale kar 958,2 milijona kilovatnih ur elektriËne energije in tako lanske februarske rezultate presegle za dobrih osem odstotkov. Med termoelektrarnami, te so februarja zagotovile 812 milijonov kilovatnih ur, sta bili tudi tokrat v ospredju termoelektrarna ©optanj z 269,2 milijona proizvedenih kilovatnih ur in jedrska elektrarna Krpko, ki je prispevala 431,9 milijona kilovatnih ur. Med hidroelektrarnami, ki so februarja v omreæje oddale 146,2 milijona kilovatnih ur, pa gre levji deleæ z 117,8 milijona proizvedenih kilovatnih ur verigi Dravskih elektrarn. Slednje bodo po konËani prenovi sredi tega leta zagotovo pe okrepile svoj poloæaj med ponudniki hidroenergije oziroma sploh med slovenskimi proizvajalci elektriËne energije.
GWh 500
400
300
200
100
^_^_-----1
* upoptevana je celotna proizvodnja NEK
* TEB - topla rezerva v sistemu
PO DVEH MESECIH 6,7 ODSTOTNA RAST
DEM         SEL         SENG      NEK*      TE©         TET      TE-TOL       TEB*
? februar 1999       |_| februar 2000
vis
isoka poraba elektriËne energije v prvih dveh letopnjih mesecih precej presega letopnje napovedi, saj smo v dvomeseËnem obdobju v Sloveniji porabili milijardo 841,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je za 6,7 odstotka veË kot v istem obdobju lani. Dejansko povprapevanje na zaËetku leta je oËitno precej presenetilo tudi naËrtovalce porabe, saj je bila ta po predhodnih prijavah ocenjena za dobrih 6 odstotkov niæje. Sicer pa so se v prvih dveh mesecih dobro izkazale tudi vse nape elektrarne, ki so januarja in februarja skupno zagotovile dve milijardi 13,3 milijona kilovatnih ur elektriËne energije in tako lanske rezultate presegle za 6,4 odstotka. Za pokritje vseh potreb oziroma zagotovitev nemotenega obratovanja elektroenergetskega sistema smo morali nekaj elektrike tudi uvoziti, Ëeprav imamo po dveh mesecih pe vedno izvozni preseæek v vipini 119 milijonov kilovatnih ur.
GWh 1000
800
600
400
200
februar 1999                   februar 2000 U PROIZVODNJA    |__[PORABA    |__JUVOZ      11
0
4
odpiranje trga z elektriËno energijo
Trenutno

vse opcije
©E ODPRTE
V energetskem sektorju v tem Ëasu zbujajo veliko pozornost in zanimanje pospepene priprave na postopno odpiranje notranjega in zunanjega trga z elektriËno energijo. Lani je bil sprejet energetski zakon, roki za uveljavljanje korenitih sprememb v elektroenergetskem sektorju so toËno doloËeni, Ëas pa teËe, kot se zdi, vse bolj hitro in neusmiljeno. Skorajpnji prehod v træni naËin gospodarjenja bo zarezal globoke sledi v dosedanji naËin razmipljanja in delovanja v elektrogospodarstvu. Z obravnavo te aktualne tematike so vsekakor povezani tako pozitivni kot negativni obËutki, veliki izzivi in tveganja, pomisleki in dileme, negotovosti in bojazni, pa tudi optimistiËni upi o bolj privlaËnem in ustvarjalnem poslovanju v bliænji prihodnosti.
12
Ministrstvu za gospodarske dejavnosti v obdobju po sprejemu energetskega zakona potekajo intenzivne priprave za sprejem ustreznih podzakonskih aktov (teh je kar okrog 40). Po besedah dræavnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba se pri delu ne omejujejo na predpisane roke, temveË so podzakonske akte razvrstili po njihovem prednostnem pomenu. V zvezi s tem je posebej omenil pospepene priprave za sprejem nacionalnega energetskega programa (NEP) in akta o ustanovitvi agencije za energijo kot regulatornega organa. Glede priprav na odpiranje trga v distribuciji je dr. Golob povedal, da so vsa javna distribucijska podjetja zadolæili za pripravo naËrtov preob-
likovanja v skladu z energetskim zakonom. To hkrati pomeni, da bi lahko æe iz naËrtov preoblikovanja distribucijskih podjetij videli prve zametke njihovih poslovnih strategij glede spopada s trgom. »eprav te dokumente v gospodarskem ministrstvu pe priËakujejo, so jim nekatera razmipljanja v distribuciji æe znana. Kot kaæejo prve skupne akcije, gre v distribuciji za oËitno teænjo povezovanja, kar naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje.
Sodelovanje distribucijskih podjetij na tem podroËju pa nima neposrednega vpliva na podzakonske akte. Pri tem so namreË zelo jasno razmejene tiste dejavnosti, ki potekajo v okviru distribucijskih podjetij, in druge dejavnosti, ki potekajo znotraj vlade.
V bistvu gre za to, da bi jasno vzpostavili odgovornosti in pristojnosti posameznih teles in zagotovili nemoteni potek priprave teh aktov. Kako je z doloËitvijo upravljalca prenosnega omreæja? Dr. Golob meni, da vlada v prvi fazi skorajda nima druge izbire, kot da za to nalogo pooblasti Eles. Pozneje bi lahko razmipljali tudi drugaËe in bi to funkcijo izloËili iz Elesa kot samostojno enoto. Ravno v prehodnem obdobju odpiranja notranjega trga do 1. januarja 2003 naj bi vlada pro-uËila, Ëe Elesovo izvajanje obeh funkcij, prenosa in upravljalca, tudi v resnici zadovoljivo sluæi namenom odprtega trga.
Glede upravljanja distribucijskih omreæij pa je naloga po besedah dr. Goloba teæja, in to predvsem z vidika ugotavljanja najbolj racionalne sheme upravljanja. Gre za naslednje vprapanje: Ali uvesti racionalno upravljanje petih razliËnih centrov, ki so med seboj bolj ali manj kom-patibilni, ali pa je bolj smotrno, da se ta funkcija zdruæi in se upravljanje izvaja iz enega centra? Ob tem je poudaril, da gre pri upravljavcu prenosnega omreæja in upravljalcu distribucijskega omreæja v vsakem primeru za dve loËeni osebi. Vpra-panje je samo, na kakpen naËin bo upravljalec distribucijskega omreæja organiziran.
Trenutno so na tem podroËju pe vse opcije odprte. Z vidika potreb po racionalizaciji poslovanja argumenti govorijo v prid enemu upravljalcu, po drugi strani pa je to vprapanje povezano tudi z vidiki privatizacije in izbire partnerjev za vstop v distribucijska podjetja. Pri tem gre tudi tudi za vprapanje, ali v Sloveniji æe-limo eno samo tovrstno podjetje (naËeloma naj ne bi imelo notranje konkurence) ali pa z vidika delovanja trga æelimo imeti vsaj dve distribucijski podjetji.
Z odprtjem notranjega trga se bo pojavilo tudi aktualno vprapanje, komu prodati elektriËno energijo. Na to vprapanje naj bi odgovoril trg, saj si dræava na tem podroËju ne more privopËiti administrativnih posegov, razen v delu trga, ki je zaprt in vezan na gospodinjstva. Vendar tudi na tem segmentu vlada kot veËinski lastnik ne bo predpisovala celotnega obsega prodaje, ampak bo pribliæno dve tretjini prodaje vnaprej doloËila z dolgoroËnimi pogodbami, tretjino
pa bodo pokrila distribucijska podjetja s prostim nakupom na trgu. Trenutno je v pripravi tudi postopek privatizacije distribucijskih podjetij. Ministrstvo za finance pripravlja posebno uredbo, po kateri naj bi izbirali posebne svetovalne hipe, ki bodo vladi pomagale pri lastninjenju oziroma prodaji dela dræavnega pre-moæenja v distribuciji. Najprej bo priplo do dvostopenjskega razpisa za izbiro svetovalne investicijske banke; nato bo ta banka izvedla javni mednarodni razpis za privabljanje kupcev; zatem bodo vladi posredovali ustrezen predlog, ki naj bi sluæil kot podlaga za odloËanje, ali je partner primeren ali ne.
Glede odloga o spremembi odloka o dodatnem premoæenju, ki se preda
pooblapËenim investicijskim druæ-bam za lastnipke certifikate, dr. Golob meni, da je vlada s to odloËit-vijo dejansko pomagala elektrogospodarskemu sektorju in s tem tudi Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Prestrukturiranje se bo izvedlo bolj enakomerno, in sicer tako, da se pribliæno enaki oziroma sorazmerno podobni deleæi v distribuciji in proizvodnji predajo pidom. S tem bo omogoËena tudi podlaga za nadaljnjo privatizacijo obeh dejavnosti. Dræava se je v zadnjem Ëasu zavzela tudi za iskanje stratepkih partnerjev za vlaganja oziroma solastniptva v distribucijskih podjetjih. Ta usmeritev je trenutno po mnenju dr. Goloba bolj naËelna kot konkretna, in to v pozitivnem smislu. Preden se bo vlada dokonËno odloËila o tem, kdo je primeren stratepki partner, bo morala sprejeti pe vrsto drugih usmeritev, predvsem z vidika namena pridobitve stratepkega partnerja. Trenutno se nagiba k temu, da je glavni namen pridobitve tega partnerja v usposobitvi distribucijskih podjetij za tekmovanje in konkurenco na pirpem regionalnem energetskem trgu. To nalogo naj bi po posebnem in razmeroma dolgem postopku izpeljali nekje do konca poletja.
Sicer pa se v zadnjem Ëasu tudi tujci vse bolj zanimajo za nap trg z elek-triËno energijo. To pomeni, da se je v Evropi æe zaËel boj za Ëim niæje cene elektriËne energije, kar se bo pri nas verjetno poznalo æe aprila v prihodnjem letu. Predvsem se bo to poznalo pri industrijskih porabnikih, ki so bili doslej vezani na tarifni sistem, po novem pa bodo lahko prosto kupovali energijo. Dejstvo je, da bo deleæ energije iz uvoza omejen. Na tem podroËju v vladi vsaj v zaËetni fazi ne mislijo sprostiti trga, ker æeli-jo imeti zaËasni nadzor nad prehodom iz monopolnega v træni sistem. Kljub temu priËakujejo, da se bo zniæanje cen elektriËne energije na industrijskem podroËju in zvipan-je cen v gospodinjstvih zaËelo æe 15. aprila 2001 in ne pele januarja 2003, je pe povedal dr. Golob.
MIRO JAKOMIN
REKORDEN LANSKI UVOZ ELEKTRIKE
Uvoz elektriËne energije na Finsko se je samo lani poveËal za petino, od leta 1997 pa se je uvoz elektrike celo potrojil. Sicer pa so na Finskem lani porabili 77,9 TWh elektriËne energije, kar je za 1,6 odstotka veË kot leto prej. Pri tem je deleæ industrije znapal 55 odstotkov, dobro Ëetrtino so porabila gospodinjstva in kmetijski obrati, 17-odstotni deleæ porabe pa je pripadel storitvenim dejavnostim in javnemu sektorju. Zanimivo je tudi, da je bilo 11 odstotkov vse porabljene energije namenjene ogrevanju. Na proizvodni strani so k zadovoljevanju povprapevanja po elektriËni energiji najveË prispevale kogeneracijske elektrarne (32,2-odstotni deleæ), 28,3 odstotka elektriËne energije so prispevale jedrske elektrarne, 16,2 odstotka hidroelektrarne, 8,9 odstotka vse doma proizvedene elektriËne energije pa je priplo iz klasiËnih termoelektrarn. Kot æe reËeno, so morali Finci za pokritje vseh potreb precejpnje koliËine elektrike tudi uvoziti, in to predvsem iz ©vedske in Rusije. »e sklepamo po napovedih o letopnji 2 do 3-odstotni rasti porabe, pa se bo uvoz elektriËne energije v prihodnje verjetno pe poveËeval.
ZAVZEMANJE ZA NEJEDRSKO ENERGIJO
Greenpeace Energy bo kot nempka podruænica te mednarodne organizacije zelenih letos zaËela prodajati elektriËno energijo, pridobljeno iz nejedrskih virov, s Ëimer naj bi imeli prebivalci moænost izraziti svoje nestrinjanje z nadaljnjim obratovanjem nempkih jedrskih elektrarn. Kot so sporoËili, bodo tretjino elektriËne energije, namenjene prodaji, pridobivali iz vetra, 18 odstotkov naj bi prispevale elektrarne na biomaso in dva odstotka sonËne elektrarne, preostanek pa bodo prispevale plinske elektrarne. Omenjena elektriËna energija naj bi bila po prvih ocenah za 10 do 20 odstotkov draæja od sedanjih cen na domaËem trgu in ne bi smela preseËi 35 pfeningov za kilovatno uro. V Greenpeacu poudarjajo, da so to, Ëe upoptevamo koristi za ohranitev planeta, pe vedno sprejemljive cene, saj naj bi se za porabnike s 4.000 kilovatnimi urami na leto raËuni v povpreËju povipali le za 165 mark.
pred remontom NEK
ekologija TE©
V
MESECIH

kot
veË
7.000 RAZLI»NIH DEL
Od srede aprila do srede junija bo dvomesecni remont jedrske elektrarne v Krškem. Najobsežnejša letošnja modifikacija je zamenjava uparjalnikov. Ta poseg bo tudi dolocal dolžino remonta, med katerim bodo v Krškem opravili 7.371 aktivnosti.
14\
V
jedrski elektrarni vodi remont tehniËni direktor s pomoËjo glavnega koordinatorja. Vsa dela, ki jih nameravajo opraviti, sodijo v en projekt, ki ga vodi in nadzira omenjeni koordinator. Letos je to Franc ©ka-ler, vodja planske sluæbe v oddelku proizvodnje tehniËnega sektorja. flPoleg zamenjave uparjalnikov so letopnja glavna dela vsakoletna menjava tretjine goriva, modifikacije, ki niso povezane z menjavo uparjal-nikov, tiste, ki so posledica te menjave, in pa sam zagon elektrarne,« je o bistvenih delih med remontom povedal Franc ©kaler. Med pomem-bnejpimi modifikacijami, ki bodo izvedene v dveh mesecih, je omenil zlasti izolacijo krmilnih tokokrogov, ki je ena od zadnjih aktivnosti pro-
jekta poveËanja poæarne varnosti elektrarne, zamenjavo daljnovodne zapËite na daljnovodu Maribor-NE Krpko, zamenjavo kontrolnega pane-la sistema kaluæenja uparjalnikov z modernejpim, vgradnjo izolacijskega ventila na sistemu hlajenja reaktorske Ërpalke, modifikacijo varnostnega sistema za prhanje zadræevalne-ga hrama, prikljuËitev dodatnih signalov na procesno informacijski sistem, zakljuËek veËletne posodobitve elektrohidravliËne opreme na jezu, posodobitev cevnih podpor varnostnih sistemov zaradi poveËanja moËi elektrarne in modifikacijo inptru-mentacije na glavni kontrolni plopËi. Sama menjava uparjalnikov pa bo zahtevala izvedbo osmih modifikacij. flMed veËja vzdræevalna dela, ki jih izvajamo le ob zaustavitvi elektrarne, pa uvrpËamo letos dela na nizko-tlaËnih turbinah, dela na glavnem elektriËnem generatorju, pregled cevnih obepal na primarni in sekundarni strani,« je povedal Janez Krajnc, vodja proizvodnje v elektrarni, in ob tem dodal, da so veliko vzdræevalnih del naredili na moËi, med obratovanjem elektrarne, s tem so zmanjpali obseg aktivnosti med remontom in skrajpali njegovo dolæi-no. Vendar pa veË vzdræevalnih del med obratovanjem elektrarne ne pomeni njeno manjpo zanesljivost in varnost obratovanja; za to poskrbijo s pravilnim naËrtovanjem posegov, ustreznimi varnostnimi analizami in sofisticiranimi orodji. Kar nekaj del pa so prestavili na naslednje remonte, saj bodo zaradi zamenjave uparjalnikov delavci in transportne zmogljivosti precej zasedeni. Pri uvrstitvi del v letopnji remont je bil glavni kriterij ta, da je treba opraviti vsa dela, ki pomenijo zanesljivo obratovanje elektrarne v naslednjem remontnem ciklusu in pripomorejo k zvipanju moËi elektrarne, kar prinapa projekt posodobitve. Za vsakega izmed 7.371 del, ki se bodo opravljala to pomlad, je do-loËenih veË kot dvajset dodatnih podatkov in pogojev, ki morajo biti uresniËeni, da se lahko zaËne novo delo. Znano mora biti trajanje dela, potrebni viri, tako Ëlovepki kot teh-niËni, nosilci dela, koordinatorji, vplivi na varnost, izvajalci del itd. Poseben raËunalnipki program pa jim pomaga, da ta dela med remontom nadzirajo, torej da imajo v vsakem trenutku pregled nad njimi.
Celotni remont imajo naËrtovan na najkrajpi moæen Ëas, pri Ëemer si pomagajo tudi z raËunalnipkimi programi, tako da karseda optimalno zdruæijo aktivnosti in zagotovijo varnost in zanesljivost objekta, predvsem pa nemoteno odvajanje toplote.
flRazlika med napo elektrarno in termoelektrarnami je, da je tudi med remontom potrebna enaka skrb za varnost objekta kot med obratovanjem. Treba je predvsem skrbeti za hlajenje sredice, saj pride v primeru pregretja do njenega taljenja. Za zagotavljanje te funkcije mora del sistemov elektrarne delati tudi med remontom in na voljo morajo biti rezervni sistemi. Odvajanje zagotavljamo s pomoËjo pestih varnostnih funkcij ob sami zaustavitvi objekta,« je pe povedal Janez Krajnc. ©e pred dvema letoma je bil remont zbirka vzdræevalnih del. Z remontom leta 1998 pa so ga definirali kot razliËna stanja elektrarne in prehode v razliËne aktivnosti, kar pomeni veËjo preglednost del in veËjo varnost ob zaustavitvi. Tako je sedanji remont razdeljen na 17 faz in vzdræe-valna dela se prilagajajo stanjem elektrarne. Posebnost letopnjega remonta bo pe zagon elektrarne po opravljenem delu. Po besedah obeh sogovornikov bo treba opraviti veliko ptevilo testiranj zaradi zamenjave uparjalnikov, kar je poseg v primarni sistem, in bo torej treba preveriti integriteto primarnega sistema, ali je skladna s projektnimi osnovami novih uparjalnikov in ali daje kakovostno paro in moË. Prav tako bodo potrebni ustrezni testi zaradi poveËanja moËi elektrarne. Navadno so za zagon elektrarne in obratovanje na polni moËi potrebni trije dnevi, letos pa za ta namen predvidevajo pest dni. Nekaj tednov pred remontom Janez Krajnc optimistiËno gleda na njegov konec. flSedaj imamo v elektrarni svoj simulator in v Ëasu remonta bodo vse izmene operaterjev opravile na njem treninge. Simulator je æe konfiguriran z novim modelom sredice in modificiranimi uparjalniki. Tako bomo lahko napo elektrarno prviË preizkusili z njenimi novimi, med letopnjim remontom pridobljenimi lastnostmi, ki jih v praksi pe ne poznamo, in sicer pred njenim zagonom sredi junija.fl
MINKA SKUBIC
»ISTILNA NAPRAVA ZA ©TIRI BLOKE
Do leta 2004 morajo v TE ©optanj skladno s sprejeto zakonodajo ekolopko sanirati vseh pet blokov. »istilna naprava Ëetrtega bloka obratuje peto leto, pri petem bloku bo dograjena do konca leta, ostajajo nerepeni pe prvi trije bloki. V TE©-u bodo repili problem z manjpim posegi in prikljuËitvijo dimnih kanalov teh blokov na Ëistilno napravo Ëetrtega
bloka.   M
 ed iskanjem rešitev za ekološko sanacijo prvih treh starejših blokov so med vec rešitvami prišli do ugotovitve, da bi bilo okrog 10.000 ton žveplovega dioksida, kolikor ga izlocajo te tri enote, moc spraviti pod 2.500 ton letno s povezavami njihovih dimnih kanalov na cistilno napravo cetrtega bloka. »Analize delujoce cistilne naprave na
cetrtem bloku in primerjave njene tehnologije s spremembami in izpopolnitvami, ki so nastale v petih letih, odkar ta deluje, so pokazale možnost povecanja njenih zmogljivosti. Povecati je mogoce hitrost prehoda dimnih plinov v pralniku z obstojecih treh metrov na sekundo na maksimalno dovoljenih 4,2 metra na sekundo. To pa pomeni, da lahko povecamo kolicino dimnih plinov v cistilni napravi od prvotno nacrtovanih 1.520.000 kubicnih metrov na uro na 2.050.000 kubikov na uro. Na tak nacin bi lahko ocistili do 84 odstotkov vseh dimnih plinov prvih treh blokov ob predpostavki, da ti obratujejo s polno mocjo. Prvi trije bloki imajo sicer že desetletje vgrajen aditivni sistem odžveplevanja, ki omogoca 35-odstotno cišcenje dimnih plinov,« pojasnjuje nacrtovano ekološko rešitev starejših treh blokov Drago Skorenšek, vodja projekta optimiranje razžveplalne naprave cetrtega bloka, kamor navedeno rešitev vkljucujejo.
V ta namen bo treba na obstojeci cistilni napravi napraviti predelavo razpršilnih cevovodov z dodatno vgradnjo razpršilnih šob in povecanjem zmogljivosti suspenzije; vgraditi dve novi obtocni crpalki z zmogljivostjo 9.000 kubicnih metrov na uro za razprševalni ravnini 4 in 6; dograditi kanale dimnih plinov od prvih treh blokov do razžveplalne naprave cetrtega bloka; predelati ventilatorje vleka na obstojeci cistilni napravi in vgraditi usmerjevalne plocevine v obstojecem kanalu dimnih plinov zaradi zmanjšanja tlacnih izgub. Projekt so zaceli lani in racunajo, da ga bodo koncali naslednje leto. Letos bodo zgradili kanale dimnih plinov. Za povezave kanalov med prvimi tremi bloki in cistilno napravo štirice ter prikljucek povezav bodo izkoristili dvomesecni remont prvih dveh blokov in krajšo zaustavitev cistilne narave. Letos nacrtujejo zamenjati tudi razpršilne cevovode in vgraditi nove šobe v pralniku razžveplalne naprave.
Najpomembnejša cilja opisanega projekta sta izboljšanje delovanja cistilne naprave cetrtega bloka in zadovoljivo cišcenje prvih treh blokov do leta 2004, kot zahteva ekološka zakonodaja. Po sedanjih nacrtih bo investicija stala 4,5 milijona mark.
MINKA SKUBIC                                                 15
investicije v Elektro Primorski
U»inkovito sodelovanje v popotresni
oNbI novi
Elektro Primorska je februarja odprla obnovljeno nadzorniptvo v Bovcu in na priloænostni slovesnosti prejela priznanje obËine Bovec za dejavno sodelovanje v popotresni obnovi. Podjetje je ponovno dokazalo, da je v ospredju vseh poslovnih prizadevanj zanesljiva in kakovostna oskrba odjemalcev z elektriËno energijo. To je tudi poglaviten razlog, ki podjetje spodbuja k novim investicijskim ciljem v letu 2000. Med njimi ima na podroËju srednje in nizkonapetostnega omreæja prednostni pomen 2 x 20 kV daljnovod med Tolminom in Kneæo, pomembni pa so tudi drugi letopnji distribucijski projekti v PosoËju.
K
in Idriji. Blizu nadzorniptva Bovec se nahaja tudi glavna razdelilna postaja Bovec, zgrajena v zaËetku osemdesetih let. Na nadzorniptvu je trenutno zaposlenih pet delavcev (njihov vodja je Mirko ZorË), ki upravljajo s 83,7 kilometra nadzemnih visokonapetostnih 20 kV daljnovodov, s 13,3 kilometra podzemnih visokonapetostnih 20 kV kablovodov, z 52 transformatorskimi postajami in s 107,8 kilometra nizkonapetostnih vodov. Te naprave so potrebne za kakovostno oskrbovanje 2.317 odjemalcev elektriËne energije. Kot zanimivost omenimo, da so na Kaninu na 2.200 metrih nadmorske vipine  najvipje  leæeËe  elektroener-
Na otvoritvi obnovljenega
nadzorniptva Bovec so
navzoËe goste pozdravili
David ValentinËiË, direktor
Elektro Primorske, Sinipa
Grmovpek, æupan obËine
Bovec in Radko Carli,
direktor PE Tolmin (od leve
prosti desni). Poleg
energetske vloge objekta so
poudarili njegov pomen
tudi z vidika prispevka k
razvoju malih podjetij in
obrtniptva ter bolj urejene
okolice.
16
ot je na otvoritveni slovesnosti menil Siniša Grmovšek, æupan obËine Bovec, ta obnova ne pomeni pridobitve samo za delavce nad-zorniptva, temveË tudi za obËane in turistiËni razvoj tega kraja. Direktor David Valentincic pa je poudaril, da bo Elektro Primorska tudi v prihodnje odjemalcem zagotavljala kakovostno elektriËno energijo, kar je tudi poglavitni namen investicijskih vlaganj v elektroenergetske objekte. S tem naj bi prispevali h gradnji tamkajpnje obrtne cone in izboljpali æivljenjske razmere prebivalcev ter nadaljnji razvoj tega obmoËja. Nadzorniptvo Bovec je ena izmed petih organizacijskih enot poslovne enote Tolmin. Druga nadzorniptva, ki skrbijo za upravljanje in vzdræevanje elektroenergetskih naprav, so pe v Kobaridu, Tolminu, Cerknem
Gradnja dvosistemskega daljnovoda med Tolminom in Kneæo v Bapki grapi je izjemno zahtevna zaradi teæko dostopnega in plazovitega terena. Nov daljnovod bo povsem nadomestil dotrajano omreæje iz nekdanjih italijanskih Ëasov. Potreben je za oskrbo odjemalcev z elektriËno energijo na tem obmoËju, ki naj bi jo pridobili iz naËrtovanih hidroelektrarn na Kneæci.
getske naprave v dræavi. Na tem obmoËju je tudi nekaj veËjih hidroelektrarn, kot so Pluæna, Moæ-nica, Log in Krajcarca, ki proizvedejo veË elektriËne energije, kot jo porabijo odjemalci v bovpki obËini.
V  nadzorniptvu Bovec (zgrajeno je bilo leta 1960) so v pritliËju poslovni prostori, zgoraj pa pe dve stanovanji. Od ustanovitve naprej se v ta objekt ni vlagalo skoraj niË. Ob veliko-noËnem potresu leta 1998 je bila zgradba moËno popkodovana in se je pokazala potreba po temeljiti obnovi objekta. Najprej je stekel postopek preko dræavne tehniËne pisarne, v zaËetku leta 1999 pa je bil izdelan projekt statiËne sanacije. V Elektro Primorski so se odloËili, da poleg obnove opravijo tudi revitalizacijo poslovnih prostorov, dogradijo garaæe, uredijo okolico in celoten kompleks ogradijo. Zato so naroËili dodaten projekt pri biroju Kozorog. Aprila
1999  so podpisali pogodbo z gradbenim podjetjem Primorje Ajdov-pËina in junija zaËeli prva dela.
V  prvi fazi so izvedli zahtevno sta-tiËno sanacijo objekta, hkrati pa so potekala tudi dela na zunanji preureditvi komunalnih prikljuËkov. V drugi fazi so zgradili garaæe in pokrite nadstrepke ter uredili notranje dvoripËe in deponije. Vsa dela so ure-sniËili v manj kot pol leta in za celotno investicijo porabili blizu 50 milijonov tolarjev. Stropki statiËne sanacije so znapali 8,1 milijona tolarjev, za kar so dobili 5,2 milijona tolarjev nepovratne dræavne pomoËi.
NA VRSTI VE» POMEMBNIH INVESTICIJ
O letopnjih investicijskih naËrtih v delnipki druæbi Elektro Primorska smo podrobneje pisali æe v februarski ptevilki Napega stika. Tokrat si na kratko  oglejmo,  kakpni  so  v  letu
2000 naËrti za vlaganja v elektrodis-tribucijske objekte na obmoËju poslovne enote Elektro Tolmin. Kot je povedal direktor Radko Carli, je letos njihova najveËja investicija gradnja dvosistemskega jamborskega daljnovoda 2 x 20 kV med Tolminom in Kneæo v Bapki grapi na razdalji sedem kilometrov. Izredno zahtevne gradnje na teæko dostopnem terenu sta se konec leta 1999 lotili podjetji Elektroservisi kot glavni izvajalec in Kaskader kot podizva-jalec.  Daljnovod,  katerega  predra-
Ëunska vrednost znapa okrog 180 milijonov tolarjev, naj bi predvidoma zgradili do aprila. Objekt v bistvu pomeni izboljpanje napajanja Bapke grape s povezavo na Cerkno in prehod celotnega obmoËja na 20 kV napetost ter vkljuËevanje novih malih HE na Kneæci. Kot drugi pomembni projekt je Radko Carli omenil repevanje problematike napajanja 35 odjemalcev, ki pe nimajo elektriËnega prikljuËka, in sicer na obmoËju zadnje Trente v neposredni okolici pri izviru SoËe. Elektro Primorski je skupaj z interesenti uspelo prepriËati naravovarst-venike in vodstvo Triglavskega narodnega parka, da so se naposled odloËili za gradnjo 20 kV daljnovoda s polizoliranimi vodniki na lesenih drogovih, kar je v danih razmerah najbolj smotrna repitev. Zgradili bodo tudi tri transformatorske postaje, ki bodo locirane blizu cerkve v Trenti, pod Kugyjevim spomenikom in pri izviru SoËe. Kot ocenjujejo, znapa vrednost naloæbe okrog 40 milijonov tolarjev. Doslej so zbrali æe vsa potrebna soglasja in vloæili vlogo za pridobitev lokacijskega dovoljenja. »e bo vse normalno potekalo, naj bi ta projekt predvidoma uresniËili do zaËetka letopnje zime. Poleg tega so v PE Elektro Tolmin pred kratkim zaËeli obnavljati 20 kV daljnovod med Bovcem in Logom pod Mangartom, ki prav tako poteka po izredno zahtevnem in teæko dostopnem terenu (predraËunska vrednost del znapa 13 milijonov tolarjev). Projekt je pomemben tako za hi-droproizvodnjo (MHE Log in Moæ-nica v lasti podjetja SENG), kot tudi za napajanje zaselkov na obmoËju od Loga pod Mangartom do mejnega prehoda Predil.
Za izboljpanje napetostnih razmer pa v PE Elektro Tolmin letos nameravajo zgraditi 18 transformatorskih postaj s pripadajoËimi prikljuËnimi daljnovodi (vkljuËno z delnimi obnovami nizkonapetostnih omreæij), in sicer v skupni vrednosti 34 milijonov tolarjev. Kot raËunajo, naj bi za nekatere projekte dobili denar iz sredstev za spodbujanje demografskega razvoja v PosoËju.
MIRO JAKOMIN
17
sistem kakovosti
investicije v Elektro Ljubljani
9001 NI VE»
aPRmEDNpOaSTk, nuja
V prostorih Elektro-Slovenije je bila 1. marca slovesnost ob podelitvi certifikata ISO 9001, s Ëimer je Eles tudi uradno prejel dokument, ki potrjuje, da sodi v skupino tistih slovenskih podjetij, ki so svoje poslovanje zasnovali na naËelih poslovne od-S
liËnosti.
lo
18
lovesnosti ob podelitvi certifikata danes niso veË takpen dogodek kot pred Ëasom, saj si sodobnega poslovanja brez te listine praktiËno ni mo-goËe veË zamisliti in vsako podjetje, ki se skupa uveljaviti v pirpem prostoru, si kveËjemu prizadeva, da bi poleg certifikata ISO 9001 izpolnilo merila pe za kakpnega drugega, denimo okoljevarstvenega. Pa vendar je bila tokratna slovesnost v prostorih Elektro-Slovenije nekoliko druga-Ëna, pe zlasti po tem, da se je Eles od-loËil, da sredstva, ki bi jih sicer porabil za pogostitev povabljenih, raje namenil v dobrodelne namene. Sicer pa je v uvodnem nagovoru direktor Elesa dr. Ivo BaniË med drugim poudaril, da Eles, kot operater slovenskega elektroenergetskega sistema, ni le pomemben Ëlen v nacionalni energetski strukturi, temveË hkrati, kot najveËji enoviti tehno-lopki sistem v dræavi, tudi pomemben podporni Ëlen slovenskemu gospodarstvu, ki se danes vkljuËuje v evropske tokove. Eles zato æe vrsto let vlaga v posodobitev prenosnega in tudi telekomunikacijskega omreæ-ja, v zadnjih letih pa pe zlasti v izo-braæevanje zaposlenih, ki postajajo najpomembnejpa prvina za zagotavljanje uspepnosti poslovanja. Od-loËitev za sproæitev postopka za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001 je bila tako v prvi vrsti tudi odloËitev za preizkus in preverjanje
lastne usposobljenosti na izzive, ki jih prinapa odpiranje trga z elek-triËno energijo oziroma usklajenosti lastnih poslovnih procesov. S prejemom certifikata je Eles tako dobil tudi uradno potrditev visoke kakovosti dosedanjega dela vseh zaposlenih. Direktor presojevalske hipe BVQi mag. Zoran LekiË pa je dejal, da je, kljub temu, da je od uvedbe standardov ISO minilo æe veË kot 13 let, postopek pridobivanja in izpolnitve vseh zahtev za posamezna podjetja pe vedno zahtevna naloga, v katero je vkljuËena veËina zaposlenih. To pe posebej velja za podjetja s podroËja storitev, ki se za pridobitev certifikata ne odloËajo zaradi zahtev svojih odjemalcev ali kakpnih drugih zunanjih elementov, temveË bolj zaradi lastne æelje po vzpostavitvi transparentnega, kakovostnega in uËinkovitega sistema poslovanja. Zato je bil proces pridobitve certifikata v Elektro - Sloveniji izziv tudi za same presojevalce, pri Ëemer je bilo pe zlasti v ospredju vprapanje, ali jim bo uspelo zahteve standarda smiselno prilagoditi dejavnostim manj tipiËnega podjetja, kot je Eles. Mag. Zoran LekiË je ob koncu pe dodal, da pomeni pridobitev certifikata zgolj prvo stopniËko na poti k poslovni odliËnosti, saj podjetje Ëa-kajo pe nadaljnje redne presoje spoptovanja vseh doloËil tega zahtevnega  mednarodnega  standarda.
Državna sekretarka z ministrstva za gospodarske dejavnosti Irma Guba-nec, ki je nastopala v imenu opravicene napovedane gostje, ministrice za gospodarske dejavnosti dr. Teje Petrin, pa je poudarila, da je podelitev certifikata ISO 9001 za vsako podjetje nedvomno velik dogodek, ki pomeni zagotavljanje kakovosti storitev, zanesljivosti in ucinkovitosti procesov v podjetju. To je še toliko bolj pomembno z vidika procesov, ki so pred elektrogospodarstvom. Na splošno za uspešno podjetje in gospodarstvo ne zadostuje vec samo uvajanje tehnoloških inovacij, temvec so vse pomembnejše tudi ucinkovite organizacijske novosti in nenehne izboljšave, ki jih spodbuja ravno postopek pridobivanja in potrjevanja certifikata kakovosti. Tudi drugace ministrstvo za gospodarske dejavnosti daje podporo predvsem dobrim podjetjem, ki dajejo poudarke nenehnemu izboljševanju notranjega poslovanja in usmerjenosti h kupcu.
Na koncu je dr. Ivo Banic ravnateljici Zavoda za gluhe in naglušne iz Ljubljane Valeriji Janhar Cernivec predal še simbolicno darilo, saj se je Eles odlocil, da bo sredstva, ki bi jih sicer porabili za pogostitev na slovesnosti, raje daroval omenjenemu zavodu za nakup prepotrebne racunalniške opreme. BRANE JANJI?
Obseg investiranja
©E VpEDrNeOmajhen
Podobno kot v minulih letih v delnipki druæbi Elektro Ljubljana tudi letos naËrtujejo izvedbo obseænih investicijskih del. Ker v ta namen ni zagotovljeno dovolj denarja, dinamika vlaganj pe vedno zaostaja za dejanskimi potrebami in visokimi zahtevami porabnikov elektriËne energije. Na nekaterih obmoËjih se pojavljajo hudi problemi z zastarelim in tehnolopko dotrajanim omreæjem, ki je zelo obËutljivo na neugodne vremenske pojave in izpostavljeno pogostejpim okvaram. »eprav je obseg investiranja v Elektro Ljubljani pe vedno prenizek, se oskrba z elektriËno energijo na njihovem obmoËju postopoma vendarle izboljpuje.
Ko
ot sporoËajo iz Sluæbe za investicije (na podlagi ocen in predvidevanj v zaËetku leta), je investicijska dejavnost v delnipki druæbi Elektro Ljubljana usmerjena v zagotavljanje stalne, zanesljive in kakovostne oskrbe z elek-triËno energijo za vse kategorije porabnikov, v doseganje kakovosti napetosti v skladu s standardom EN 50160, v posodabljanje objektov in naprav, ki se jim izteka æivljenjska doba, v ukinjanje transformacije 110/35/10 kV in prehod na 110/20 kV zaradi poenostavitve obratovanja, zniæanja stropkov in izgub, v gradnjo
poslovno informacijskega sistema za potrebe razdeljevanja energije, upravljanja in nadzora distribucijskega elektroenergetskega sistema, v gradnjo in obnovo optiËnih zvez, v pridobivanje upravne in projektne dokumentacije za objekte iz plana investicij ter v repevanje problemov, ki jih povzroËa obratovanje elektroenergetskih naprav (hrup, sevanje).
V prvo skupino, ki obsega objekte za poveËanje zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema z zamenjavo zastarelih in dotrajanih naprav, uvrpËajo RTP Æale, prehod na 20 kV napetostni nivo v RTP Potopka vas, rekonstrukcijo 20 kV stikalipËa v RTP Brpljin in kompletiranje 110 kV DV polj v RTP ViË.
V  RTP 110/10 kV Æale bodo letos konËali elektromontaæna dela v komandni zgradbi, v 10 kV stikalipËu in v zgrajenih 110 kV poljih. Po konËani 1. fazi bodo izvedli gradbena dela in montirali opremo pe v19
investicije v Elektro Ljubljani
Elektro Maribor plaËuje visoko ceno
20
preostalem 110 kV daljnovodnem polju.
V skladu z opupËanjem 35 kV in 10 kV napetosti na podroËju poslovne enote Elektro Trbovlje bodo letos zaËeli s prehodom na 20 kV napetostni nivo v RTP Potopka vas. V ta namen bodo kompletirali 110 kV transformatorsko polje TR3 z vso potrebno opremo, v obstojeËem 35 kV in 10 kV stikalipËu zamenjali celice z 20 kV celicami s pripadajoËo opremo za zapËito ter zamenjali dotrajano in zastarelo napravo za daljinsko vodenje.
Pri rekonstrukciji 20 kV stikalipËa v RTP 110/20 kV Brpljin gre za nadaljevanje v letu 1998 zaËete temeljite obnove. Letos naj bi konËali monta-æo in vkljuËitev v obratovanje 32 celic v prenovljenem 20 kV stika-lipËu.
Za zanesljivejpe napajanje juænega predela mesta Ljubljane je letos predvideno kompletiranje 2 x 110 kV DV polj v RTP 110/10 kV ViË. Investicija obsega poleg vgradnje manjkajoËe 110 kV stikalne opreme tudi zamenjavo obstojeËe dotrajane 110 kV stikalne opreme. Kot predvidevajo, naj bi v omenjene objekte za poveËanje zanesljivosti obratovanja EES letos vloæili 480 milijonov tolarjev.
V  skupino za razpiritev objektov za zanesljivejpe napajanje Bele krajine (hudi problemi v izrednih sneænih razmerah, velika gospodarska pkoda) uvrpËajo 2. fazo gradnje RTP Metlika in dograditev 110 kV daljno-vodnih polj v RTP »rnomelj. Tu gre za izvedbo gradbenih del v 110 kV daljnovodnem polju in montaæo stikalne, merilne in zapËitne opreme. Omeniti je treba, da je 2. faza gradnje RTP 110/20 kV Metlika pogojena z gradnjo 110 kV daljnovodnih polj v RTP »rnomelj. Pri tem na-Ërtujejo montaæo transformatorja 20 MVA, 110 kV stikalne, merilne in zapËitne opreme v 110 kV transformatorskem in daljnovodnem polju. Kot ocenjujejo, znapa vrednost leto-pnjih naËrtovanih del za oba omenjena objekta 50 milijonov tolarjev. Med najpomembnejpe letopnje projekte v Elektro Ljubljani sodi gradnja distribucijskega centra vodenja. Z njim naj bi zagotavljali kakovost-nejpo in zanesljivejpo distribucijo elektriËne energije ter dosegli druge pozitivne uËinke na podroËjih upravljanja   in   nadzora   omreæja   in
naprav, planiranja in razvoja, obravnave in odprave motenj pri preskrbi, finanËnega poslovanja in vzpostavitve informacijskega sistema za porabnike. Za zaËetek gradnje distribucijskega centra vodenja so letos namenili 250 milijonov tolarjev od predvidene skupne investicijske vrednosti 600 milijonov tolarjev. Za izkoripËanje vseh moænosti novega distribucijskega centra vodenja je treba na obmoËju Elektra Ljubljane modernizirati tudi sistem telekomunikacijskih zvez. Njihovo obstojeËe telekomunikacijsko omreæje je sestavljeno iz analognega in digitalnega dela. Ker analogna tehnologija (prenosni medij in terminalne naprave) ne zadovoljuje potreb procesnega in poslovnega podsistema, jo bodo zamenjali z digitalno tehnologijo. Od celotne ocenjene vrednosti tega projekta, ki znapa 2,1 milijarde tolarjev, letos naËrtujejo uresniËitev del v vipini 190 milijonov tolarjev. V Elektro Ljubljani naËrtujejo pomemben del vlaganj tudi v distribucijske naprave, informacijski sistem, transportna sredstva in obnovo obratnih stavb, za kar so predvideli 795 milijonov tolarjev. Med prednostne projekte æe od leta 1995 sodi tudi gradnja objektov za izboljpanje napetostnih razmer pri porabnikih na 0,4 kV, vendar te naloge zaradi vsakoletnega pomanjkanja sredstev ne morejo uresniËevati tako, kot bi bilo dejansko potrebno. Ta dela v celoti izvajajo z lastnimi zmogljivostmi, vkljuËno z izvedbo objektov iz naslova izdanih elektroenergetskih soglasij in obmejne problematike. Za ta del plana investicij so predvideli dobri dve milijardi tolarjev, vkljuËno s sredstvi za pripravo potrebne projektne in upravne dokumentacije. Kot naËrtujejo, bodo letos zgradili 169 TP-jev, 87 kilometrov prikljuËnih srednje-napetostnih vodov in 106 kilometrov nizkonapetostnih razvodov. Od planiranega obsega sredstev naj bi najveËji del (70 odstotkov) zagotovili za objekte, ki so namenjeni iz-boljpanju napetostnih razmer.
MIRO JAKOMIN
zVaLOVmU ilijoni
TUDI OB»INE

Nekatera elektrogospodarska podjetja (Elektro Slovenija, Dravske elektrarne Maribor, Elektro Maribor in Elektro Primorska) morajo obËinam plaËevati visoke zneske nadomestil za uporabo stavbnega zemljipËa, kar pe dodatno oteæuje in poslabpuje njihove pogoje za normalno poslovanje. Problem je pereË tudi v delnipki druæbi Elektro Maribor, od koder so obËine (teh je trenutno osem) v zadnjih letih pobrale æe visoke milijonske zneske; samo v letu 1999 jim je podjetje moralo plaËati preko 36 milijonov tolarjev. Lepo je biti milijonar, vzklikajo tisti, ki jim je sekirica dejansko padla v med.
To
ovrstni apetiti nekaterih obcin so se v zadnjem casu že tako razbohotili, da utegnejo resno ogroziti poslovanje Elektra Maribor in drugih elektrogospodarskih podjetij. Bo država z ustreznimi ukrepi vendarle zašcitila vitalne gospodarske interese na tem podrocju, ali bo še naprej dopušcala postopno, a zanesljivo spodkopavanje poslovanja v elektrogospodarstvu?
Kot pojasnjuje Jelka Orožim -Kopše, direktorica splošno kadrovskega sektorja v delniški družbi Elektro Maribor, je placevanje visokih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišca preraslo v hud problem, ki utegne ogroziti poslovanje podjetja. Izracun kaže naslednje: Ce bi vsem obcinam placevali nadomestilo skupno po povprecni ceni, bi to zneslo približno toliko, kot v Elektro Mariboru znaša marža za prodajo elektricne energije.
21
soproizvodnja toplote in elektrike
22
S problematiko placevanja nadomestil za uporabo stavbnega zemljišca so nas v zacetku marca seznanili v splošno kadrovskem sektorju delniške družbe Elektro Maribor. Kot je povedala direktorica Jelka Orožim-Kopše, so obcine pred leti z odlokom dolocile nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišc. Za stojna mesta drogov, ki so namenjeni oskrbi odjemalcev z elektricno energijo, so jim v pavšalu zaracunale tudi do pet kvadratnih metrov, kar seveda veckratno presega dejansko uporabno površino. Pri tem so kriteriji in cene davcnih uprav za izracun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišc od obcine do obcine razlicni. Ko so se pojavile prve odlocbe, so nekatere obcine, ne da bi se prej prepricale o dejanskem stanju, Elektro Mariboru zaracunale nadomestila tako za njihove kot Elesove drogove. Se vec: Neka obcina, ki ocitno slabo razlikuje infrastrukturne naprave na svojem obmocju, jim je v preveliki vnemi zaracunala nadomestilo celo za stojna mesta telefonskih drogov! Po vloženih pritožbah (te ne zadržijo izvršbe) so obcine v zadnjem casu postale previdnejše in pod sankcijami ocf Elektro Maribora zahtevajo dolocene podatke o stojnih mestih.
Poleg tega v podjetju opozarjajo, da daljnovodni drogovi vecinoma stojijo na kmetijskih zemljišcih, kjer Elektro Maribor ni ne lastnik ne uporabnik, ampak si je samo pridobil ustrezna dovoljenja za postavitev drogov. V tem primeru so zahteve po placevanju nadomestila za uporabo »stavbnega« zemljišca še bolj nelogicne. Glede na ugotovljene nepravilnosti v Elektro Mariboru vse bolj razmišljajo o sprožitvi ustavnega spora.
DELNO POJASNILO ŽOPANA OBCINE RACE - FRAM
Za dodatno pojasnilo o tej zadevi smo se obrnili na Obcino Race -Fram, ki Elektro Mariboru zaracunava izredno visoke zneske nadomestil za uporabo stavbnega zemljišca. Med drugim nas je zanimalo, na kakšni podlagi so se odlocili za pobiranje tovrstnih nadomestil, kakšne kriterije uporabljajo za odmero nadomestil, in ce se jim zdi prav, da se nadomestila pobirajo od energetskih objektov, ki zagotavljajo
oskrbo prebivalcem njihove obcine. Kot nam je sporocil župan Branko Ledinek, je obcinski svet Obcine Race - Fram na podlagi 61. clena Zakona o stavbnih zemljišcih (Ur. list RS, št. 18/84 in 33/89) leta 1996 sprejel Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišca. Ta je zacel veljati z objavo v Medobcinskem uradnem vestniku št. 14/96 ter z dopolnitvami v MUV štev. 15/97 in 6/98, izvajati pa se je zacel šele leta 1997. Na podlagi citiranega odloka, ki v 11. in 12. clenu doloca površino in višino placila za distribucijo in prenos elektricne energije, se obracunava letna odmera za delniški družbi Elektro Maribor in Elektro Slovenijo.
Obcina Race - Fram je v letih 1996 in 1997 pozvala vse zavezance za placilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca, da jim posredujejo podatke o stanovanjskih in poslovnih površinah, ki so v njihovi uporabi. Mariborsko podjetje Mikrodata, d.o.o., ki je po pogodbi opravilo vnos vseh posredovanih podatkov, je prejelo tudi podatke Elektro Slovenije v kartografski obliki. To jim je služilo kot podlaga za obracun poslovnih površin elektroenergetskih objektov v skladu z odlokom. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca za poslovno dejavnost placujejo vse pravne osebe s pridobitno dejavnostjo.
Ob tem je Branko Ledinek še poudaril, da tudi druge sosednje obcine obracunavajo višino nadomestila, in to po enakih kriterijih kot obcina Race - Fram. Ceprav se je na naš dopis odzval hitro in korektno, je na
ITALIJA
zastavljena vprapanja podal le delen odgovor. Seveda pa je o problematiki plaËevanja visokih nadomestil za uporabo stavbnega zemljipËa dobro seznanjen.
Ker Elektro Maribor, tako kot vsako prenosno ali distribucijsko podjetje, potrebuje stojna mesta drogov za kakovostno oskrbo obËanov z elek-triËno energijo in na ta naËin precej prispeva h kakovostnemu æivljenju in napredku, je plaËevanje omenjenega nadomestila teæko upraviËiti, kaj pele globlje osmisliti. Ironija je v tem, da je distribucijsko podjetje za kakovostno opravljene storitve, ki so namenjene predvsem laæjemu æiv-ljenju obËanom, flnagrajeno« z obveznim plaËevanjem davka. V Elektro Mariboru ugotavljajo, da bo plaËevanje visokih nadomestil prej ali slej resno ogrozilo njihovo poslovanje in bodo morali te zneske vra-Ëunati v ceno elektriËne energije. Koliko je to v interesu obËanov -odjemalcev elektriËne energije, nima smisla izgubljati besed. ObËine se seveda mirno sklicujejo na sprejete odloke na podlagi Zakona o stavbnih zemljipËih in pri tem spretno in uspepno izkoripËajo obstojeËe razmere. O vse veËjih problemih, ki jih elektrogospodarstvu povzroËa plaËevanje teh nadomestil, pa bi morali resno razmisliti in ukrepati predvsem v vladnih in parlamentarnih krogih. Kakpna je perspektiva dræave, Ëe na podroËju elektrogospodarstva ne zna, ne more ali noËe za-pËititi svojih najbolj vitalnih interesov v duhu dobrega gospodarja?
MIRO JAKOMIN
ZA»ETEK GRADNJE PODMORSKE POVEZAVE Z GR»IJO
Konec januarja so se zaËela tudi konkretna dela pri uresniËitvi projekta o podmorski kabelski povezavi Italije in GrËije, ki bo omogoËila izmenjavo elektriËne energije z balkanskimi dræavami in TurËijo. Gre za 164-kilometrsko podmorsko povezavo med italijanskim Otrantom in grpkim Aetosom, katere veËinski, 75-odstotni, lastnik bo italijanski Enel. Zmogljivost nove povezave bo 500 MW, vrednost celotnega projekta pa znapa 339 milijonov evrov. Postavitev tega podmorskega visokonapetostnega kabla je tudi tehniËna zanimivost, saj ga bodo morali ponekod poloæiti tudi na globini 1.000 metrov, kar je rekordna globina za prenosne elektriËne kable. Samo polaganje kabla naj bi dokonËali letos avgusta, celotna povezava z vsemi potrebnimi napravami in transformatorskimi postajami pa naj bi bila konËana do konca leta.
Iz smeti v energijo
Pomanjkanje prostora za odlaganje odpadkov je velik problem po vsej Sloveniji. Odpadki se kopiËijo, komunalna odlagalipËa pa niso urejena tako, da bi prepreËevala neugodne vplive na okolje. Zato se pojavlja vprapanje, kako se znebiti odpadkov, ne da bi naravo in zdravo okolje pe bolj obremenili. Eden izmed odgovorov je termiËna obdelava odpadkov, ki kot stranski produkt proizvaja elektriËno in toplotno energijo. O tovrstni predelavi odpadkov razmipljajo tudi v severovzhodni Sloveniji. Talum iz KidriËevega je po naroËilu 56 obËin æe izdelal ptudijo o smotrnosti takega projekta.
Vseverovzhodni Sloveniji je dvajset komunalnih odlagalipË odpadkov, od katerih jih je veËina æe prenapolnjenih. V teh odlagalipËih, imenovanih tudi reaktorska, potekajo zaradi raznovrstnosti odloæenih odpadkov in njihove reaktivnosti ptevil-ni biokemijski in kemijski procesi, pri katerih se spropËajo najrazliËnejpe nevarne snovi. Te ne pronicajo le v podtalje, ampak tvorijo odpadki tudi metan in ogljikov dioksid, toplo-gredna plina, ki obremenjujeta oz-raËje.
Na obmoËju, ki ga je prouËil Talum, se raztezajo 103 obËine, kjer æivi 854 tisoË ljudi, kar sestavlja 43 odstotkov populacije Slovenije. To prebivalstvo je lani proizvedlo kar 400 tisoË ton
trdih odpadkov; sem so všteti tudi gradbeni odpadki. Študija je pokazala, da bi lahko 260 tisoc ton (65 odstotkov) teh odpadkov termicno obdelali oziroma energetsko izrabili. Približno 115 tisoc ton odpadkov, med katere sodijo kovine, steklo, papir in biogeni odpadki, je mogoce snovno izrabiti oziroma reciklirati. Ostane še približno 25 tisoc ton odpadkov, ki so primerni le za odlaganje - mednje sodita na primer pepel in drobni gradbeni material - in približno osemsto ton odpadkov z nevarnimi sestavinami. Po napovedih za leto 2005 bo na tem obmocju nastalo 443 tisoc ton mešanih trdih odpadkov, od tega pa jih bo 287 tisoc ton primernih za termicno obdelavo z izrabo njihove energetske vrednosti.
OSTANETA SE ŽLINDRA IN PEPEL
Pri termicni obdelavi se v kratkem casu sprosti vsa potencialna toplotna energija, ki se pretvori v uporabno obliko. Ta energija, proizvedena iz obnovljivih virov, lahko nadomesti katerega koli izmed primarnih ener-gentov, kot so kurilno olje, premog ali plin. Seveda tudi tovrstno ogrevanje ni brez negativnih ucinkov na okolje. Škodljivost nastalih dimnih plinov naj bi po besedah strokovnjakov zmanjševali s cistilnimi napravami, tako da iz dimnika izhajata le voda in ogljikov dioksid s sledovi drugih snovi. Poleg tega pa bi ostala še žlindra in pepel, ki bi na koncu le pristala na odlagališcu, vendar pa naj bi takšno odlagališce ne bilo tako okolju škodljivo kot reaktorsko. Skupna kolicina žlindre in pepela, ki bi se na leto odlagala, ne bi presegala 80 tisoc ton, za to pa je v obdobju tridesetih let potrebna površina najvec 26 hektarjev. Za okolje pa so problematicne tudi tako imenovane pralne vode, s katerimi perejo leteci pepel. Te naj bi obdelali v posebni fdtrni pogaci, kamor se skoncentrira-jo nevarne kolicine, ki jih bodo pozneje izvažali v tujino v namenska podzemna skladišca.
ZAKAJ TALOM
Lokacija v Kidricevem je primerna predvsem zato, ker je do nje že urejena vsa potrebna infrastruktura in ne bi bilo treba posegati v prostor, po-
no
ovoles, lesna industrija Straæa, uËinkovito izrablja velike koliËine lesnih odpadkov, ki ostajajo pri proizvodnji, za proizvodnjo energije. Enota njihove energetike, ki je danes sestavni del tehniËnega sektorja, je naprej postavila manjpi kotel na lesne odpadke, s pirjenjem proizvodnih zmogljivosti pa so se poveËevale tudi energetske zmoænosti, tako da imajo zdaj æe kar lastno toplarno, v kateri so inptalirani trije kotli, od tega sta dva na lesne odpadke s skupno moËjo 17 MW, tretji, mazutni, pa je v rezervi. Za proizvodnjo energije skrbi 25 delavcev. V preteklem letu so proizvedli skoraj 230 TJ pare in 6,1 MWh elektriËne energije, s Ëimer pokrijejo kar polovico potreb po elektriËni energiji. Turboagregat, ki deluje æe trideset let, je do zaËetka februarja proizvedel æe 200 milijonov kWh elektrike, kar pomeni vrednost 2,5 milijarde tolarjev oziroma Ëetrtino slovenske porabe elek-triËne energije. Poleg kogene-racije je Novoles lastnik tudi dveh malih hidroelektrarn na reki Krki, ki delujeta z moËjo 40 kW.
leg tega pa bi lahko na odlagalnih povrpinah rdeËega blata zgradili od-lagalipËe za ostanke po termiËni obdelavi. S tem bi dolgoroËno sanirali odlagalipËe, ki je æe dolga leta v breme temu obmoËju. Seveda pa bi seæigalnica poleg dolgoroËnega repe-vanja problematike komunalnih odpadkov na obmoËju KidriËevega prispevala tudi k razvoju obËine, saj ustvarja nova delovna mesta in spodbuja k razvoju novih proizvodnih dejavnosti. V predvidenem objektu bi lahko na leto termiËno obdelali pribliæno 280 tisoË ton odpadkov iz naselij severovzhodne Slovenije, zaposlitev v seæigalnici pa bi lahko naplo 64 delavcev. Energija, ki se sprosti pri seæigu trdih odpadkov, bi23
se izkoripËala v obliki visokotlaËne pare, ki bi jo nato uporabili za proizvodnjo elektrike in toplote. »e bi vso proizvedeno visokotlaËno paro usmerili v proizvodnjo elektriËne energije, bi generator obratoval z moËjo 30 MW. PrikljuËna moË samega objekta je 6 MW, kar pomeni, da bi lahko ostalih 24 MW prodajali, kar pa bi pozitivno vplivalo na zniæanje obratovalnih stropkov objekta. Tudi minister za okolje in prostor Pavle Gantar, ki je pred kratkim obiskal KidriËevo, meni, da ima Talum ustrezno infrastrukturo in kader in da bi takpen objekt izboljpal ekonomski poloæaj tega obmoËja. Po predvidevanjih strokovnjakov bi do leta 2005 lahko zgradili objekt za termiËno obdelavo, vzpostavili sistem za odvoz odpadkov in zgradili ustrezno odlagalipËe za ostanke. Sedaj v Talumu pripravljajo lokaci-24 jsko dokumentacijo, pred zaËetkom
gradnje pa bodo morali izdelati še porocilo o vplivih na okolje, kot je poudaril Danilo Toplek, direktor Taluma.
Po drugi strani pa tudi sama gradnja sežigalnice, ki vkljucuje tudi pre-kladalne postaje in prevozna sredstva, financno ni tako majhen zalogaj. Najdražja bo namestitev cistilnih naprav in izdelava kontrolnega sistema, ki omogoca ustrezen nadzor in varstvo okolja. Danes placujejo gospodinjstva v obcini Kidricevo za oskrbo odpadkov relativno malo -približno dvanajst tisocakov na leto, vendar pa se odlagališce hitro polni, tako da bo do konca naslednjega leta najverjetneje že polno. Gradnja in namestitev novega pa zahteva bistveno višje stroške, kot jih sedaj placujejo obcani Kidricevega. Dolgorocno gledano je torej bolj smotrno zgraditi sežigalnico odpadkov, za katero bo morala družina placevati okrog 14.500 tolarjev na leto. To pa še ni vse, saj je treba vkljuciti še stroške zbiranja, stroške za zbirno reciklacijske centre, stroške dovoza do prekladalnih postaj in ne nazadnje stroške za odlaganje odpadkov, ki se jih snovno ne da energetsko izrabiti.
ZGLED JE DUNAJSKA SEŽIGALNICA
Sežigalnica na Dunaju je za naše razmere pravi fenomen, saj stoji kar sredi mesta, v urbanem okolju, v neposredni bližini univerze in bolnišnice, kljub temu pa nikjer ni zaznati ne odpadkov in ne smradu. Tudi njihova sežigalnica vkljucuje termicno obdelavo odpadkov z izrabo s tem proizvedene energije. Za urbano obmocje je to ekonomsko in ekološko najprimernejša rešitev med vsemi tehnologijami za odstranjevanje odpadkov, seveda pa je dunajska sežigalnica zgrajena po zelo visokih okoljevarstvenih kriterijih, ki jih je treba nujno upoštevati, sicer so tovrstni projekti kljub dolgorocnim ciljem neuspešni. Okoljevarstveni predpisi bodo vedno strožji, kar bodo morali upoštevati tudi nacrtovalci sežigalnice v Kidricevem, še posebno zato, ker se Slovenija vkljucuje v Evropsko unijo, ki postavlja vse strožje kriterije na podrocju ekologije.
SIMONA BANDUR
ODJEMALCI NISO NAKLONJENI
MENJAVAM
Po lanskem odprtju trga z elektricno energijo so nemška elektroenergetska podjetja sprožila obsežne akcije za pridobitev novih kupcev, ki pa po prvih ocenah niso dala želenih rezultatov in upravicila visokih vložkov v reklame. Raziskava, ki so jo nedavno opravili med odjemalci, je namrec pokazala, da je le približno 12 odstotkov dosedanjih kupcev pripravljenih zamenjati dobavitelja, pri cemer pa velja, da ce so zamenjali enkrat, lahko zamenjajo še kdaj drugic. Poleg tega jih je vecina tudi navedla, da so na spremembe pripravljeni le v primeru, da bi prihranki zaradi tega znašali okrog 20 odstotkov, kar pa ponudniki energije lahko zagotovijo le s težavo, in še to bolj na kratek rok. Skratka, nemški odjemalci so v prvih mesecih po odprtju trga in konkurencnega boja med posameznimi podjetji pokazali veliko lojalnost lokalnim dobaviteljem. Pri tem pa so podobne raziskave v manj konzervativnih okoljih, kot so ZDA, Velika Britanija in skandinavske države, pokazale, da tudi tam na spremembe dobavitelja ni pripravljena vec kot tretjina odjemalcev. Po mnenju poznavalcev naj bi omenjene razmere tudi negativno vplivale na nadljnje zniževanje cen, ki naj bi se postopoma ustalile. Sicer pa trenutno najnižjo ceno za kilovatno uro ponuja EnBW, to je 19,70 pfeninga za elektriko, imenovano Yello, najvec pa morajo porabniki odšteti RWE-ju za elektricno energijo blagovne znamke Avanza, ki stane 24,68 pfeninga. Zanimiva je tudi primerjava letnih stroškov za porabnike s porabljenimi 4.000 kWh na leto, ki v povprecju znašajo nekaj manj kot tisoc tristo mark, razlika med najvišjo in najnižjo ponudbo pa je zgolj stopetdeset mark.
AMERICANI VLAGAJO V TURŠKO ENERGETIKO
Turška in ameriška podjetja so pred kratkim podpisala pogodbo o gradnji štirih elektrarn v vrednosti osemsto milijonov dolarjev. Naložba je le del desetih milijard dolarjev, ki so jih Americani namenili za naložbe v turško energetiko. Nameravajo namrec zgraditi vec energetskih objektov s skupno zmogljivostjo 13000 MW. Pogoj, ki so ga ob podpisu izpostavili Americani, je tehnološka izpopolnjenost teh objektov in seveda proizvajanje za okolje prijazne energije.
PBjiLB aiRDPD
KORENINE DPPIBABIJA EBBtBETSKEBA TRBA
Nicolas Moussis v knjigi Evropska unija namenja posebno poglavje tudi pregledu dogajanja v minulem obdobju, ki je privedlo do mednarodnega sodelovanja na podroËju energije in do formiranja energetske strategije Skupnosti. VeË zaporednih naftnih kriz, njihov uËinek na gospodarski in denarni sistem na mednarodni ravni in ravni EGS ter prizadevanja Skupnosti za manjpo odvisnost od uvoæene nafte so tista medsebojno povezana vprapanja, ki so najbolj zaznamovala gospodarsko dogajanje v sedemdesetih letih.
Skupnost je bila na omenjene težave slabo pripravljena. V petdesetih letih (v casu utemeljitve treh skupnosti) je namrec skoraj v celoti pokrivala svoje energetske potrebe in upala, da bo novi vir energije - jedrska energija - kmalu nadomestil tradicionalni vir - premog. Cas pa je pokazal drugace: energetski vir, ki je zmagoslavno vstopil na trg Skupnosti, je postala nafta. Ker sta dve ustanovni pogodbi Skupnosti obravnavali izkljucno energijo preteklosti (premog -ESPJ) in predvideno energijo prihodnosti (jedrska energija - Euratom), Komisija ni imela pravnih sredstev za prevzem odgovornosti v energetskem sektorju (nafta - EGS), ki je postal prevladujoci gospodarski dejavnik. Komisija se je šele po izbruhu naftne krize leta 1973 zavedela nevarnosti svoje odvisnosti od uvožene nafte. Od leta 1974 je zacela dolocati svoje cilje in sprejemati ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od uvožene surove nafte. Takrat se je zacela oblikovati energetska politika Skupnosti. Ta politika je pomembna, ker pomeni osnovo za gospodarske in družbene dejavnosti v industrializiranih državah. Cena energije ne vpliva le na industrijske panoge, ki so njene velike porabnice, temvec na industrijo kot celoto in celo na življenjske stroške državljanov, predvsem zaradi ucinka cen energije na cene prevoza in ogrevanja. Evropska energetska politika spoštuje nacelo subsidiarnosti in okoljske zahteve, hkrati pa želi vplivati na proizvodnjo in porabo energije, da bi zagotovila gospodarsko rast in zašcitila blaginjo državljanov Unije. Zato mora po eni strani zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga na podrocju energentov in storitev, po drugi strani pa mora državam clanicam Unije zagotavljati
**
25
dobavo sorazmerno poceni in zanesljivih virov energije. Tako se evropska energetska politika vrti okoli dveh osi delovanja notranjega energetskega trga in zagotavljanja oskrbe z energijo.
PODLAGE ENERGETSKE POLITIKE
Ustanovitelji Evropskih skupnosti niso pozabili na energetsko politiko in so temu sektorju namenili Pogodbo o ustanovitvi ESPJ, ki obravnava premog, in Pogodbo o ustanovitvi ESJE (Euratom), ki zadeva jedrsko energijo. Ko je bila politika teh dveh sektorjev dolocena, so bili mnenja, da so njihovi cilji v energetskem sektorju uresniceni. Ustanove Evropske gospodarske skupnosti tako niso dobile nikakršne jasne odgovornosti za druge vire energije. Ceprav se takšna politika z današnjega stališca zdi kratkovidna, je v petdesetih letih bilo na voljo dovolj premoga po sorazmerno ugodnih cenah, s katerim je šest držav ustanoviteljic pokrivalo 65 odstotkov svojih potreb po energiji. Zato je premog veljal za energetski vir, ki bo podpiral nastanek skupnega trga. Prav tako so strokovnjaki, ki jih je osupnila takratna demonstracija moci jedrske energije v Hirošimi, tej energiji napovedovali svetlo prihodnost v miroljubni uporabi. V letih, ko je bila nafta poceni in se je oskrba z njo zdela zagotovljena, ni bilo potrebe po energetski politiki na ravni Skupnosti ali celo posameznih držav. Takšno stanje je trajalo v povojnih letih in vse do zacetka sedemdesetih let. Zlata doba je pocivala na velikih nahajališcih nafte, ki so jih zahodne naftne družbe odkrile na Bližnjem vzhodu in v Afriki, in na pravnem sistemu, ki je urejal izrabo naftnih zalog. Ta sistem je temeljil na nacelu, po katerem so države proizvajalke eni ali vec tujim družbam dodeljevale monopole (dovoljenje) za crpanje in delo na dolocenem obmocju. Spekter dejavnosti teh podjetij je zajemal vso naftno industrijo (crpanje, proizvodnjo, prevoz, rafinacijo, skladišcenje, distribucijo) in jim omogocal trden položaj, s katerim so lahko v skoraj vseh državah izvoznicah in v vecini držav uvoznic narekovale pogoje za dobavo in trženje nafte.
TEKMA DRŽAV PORABNIC
Ceprav so vlade takratnih šestih držav clanic jasno kazale težnje po politiki »vsak skrbi zase«, so aprila 1964 kljub temu odobrile »Protokol sporazuma o energetskih težavah«. V njem so izrazile svojo zavzetost za razvoj in izvajanje energetske politike Skupnosti, pri tem pa se jim ni zdelo potrebno dolociti roka za njeno oblikovanje. Casa pa je zmanjkovalo, ker je svetovno povpraševanje po nafti narašcalo hitreje kot ponudba. Okoli leta 1970 trga niso vec krojili

**

POGLEDv EVROPO
.**-
povpraševalci, temvec ponudniki. Države proizvajalke nafte so se zacele zavedati moci, ki so jo imele v rokah, in spremenile svoj odnos do držav porabnic in naftnih družb. Zatišja, ki je v naftnem sektorju vladalo v povojnih letih, je bilo 1970. leta nenadoma konec in zacele so se vrstiti nenehne zahteve držav proizvajalk, sklenjeni in razdrti sporazumi in nazadnje nora tekma držav porabnic za zagotovitev preživetja. Presenetljivo je, da je celo v obdobju energetskega izobilja Komisija že razmišljala o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti v primeru pomanjkanja. V Zacetnih smernicah za energetsko politiko Skupnosti iz decembra 1968 je poudarila potrebo po politiki poceni in zanesljive oskrbe in s tem tudi po ukrepih Skupnosti na podrocju trgovinske politike, usmerjanja investicij, strukturne politike in financiranja investicij. Svet je z odobritvijo Zacetnih smernic 13. novembra 1969 potrdil potrebo po energetski politiki Skupnosti, ki naj bi obravnavala oblikovanje skupnega trga z energenti z odstranjevanjem ovir pri trgovinski menjavi in usklajevanje razlicnih cenovnih in intervencijskih sistemov v državah clanicah ter skupno strategijo oskrbe z energijo, ki zagotavlja zadostno dobavo po sprejemljivih cenah za vse države clanice. Kljub temu pa je bilo sprejetih le nekaj specificnih   ukrepov,   ki   bi   energetsko   politiko
**

Skupnosti prenesli s papirja v resnicnost. Med njimi je bil ukrep o obveznosti držav clanic, da kot varnostni ukrep vzdržujejo obvezne zaloge naftnih derivatov in ukrep o obvešcanju Komisije o investicijah in uvozu surove nafte ter zemeljskega plina. Poleg tega je treba omeniti še direktivo, ki jo je Svet sprejel julija 1973, le nekaj mesecev pred oktobrsko krizo, v kateri države clanice poziva, naj sprejmejo ukrepe, imenujejo organe in pripravijo intervencijske nacrte za lajšanje ucinkov morebitnih omejitev oskrbe.
NASTOP ARABSKIH DRŽAV
Države clanice so tako že zacutile, kaj se pripravlja. Prva priložnost za spopad med državami proizvajalkami in državami porabnicami ter njihovimi naftnimi družbami se je pojavila v vojni med Izraelom in arabskimi državami od 6. do 16. oktobra 1973. V casu te vojne in v naslednjih mesecih so arabske države uspešno vihtele orožje, ki so ga predstavljali njihovi naftni viri. Za nekaj mesecev so uvedle embargo na izvoz v države, ki so jih oklicale za »sovražnike arabskega vprašanja« - vkljucno v vse države zahodne Evrope - hkrati pa zmanjšale skupno dobavo nafte na svetovni ravni. Odlocile so se ukiniti nacelo dolocanja cen surove nafte s sporazumi z naftnimi družbami in enostransko dvignile cene. Nazadnje so zvišale svoje zahteve po kapitalskih deležih v družbah, ki proizvajajo surovo nafto. S kombiniranim ucinkom teh ukrepov so se cene nafte le v nekaj mesecih zvišale za štirikrat in zavladala je negotovost glede kolicine in cene, s katero se je morala soociti najvecja svetovna uvoznica nafte - Evropska skupnost. Prvi ucinek naftne krize v državah clanicah je bilo pomanjkanje nafte, ki je povzrocilo vrsto ukrepov za omejitev njene porabe (neuporaba avtomobilov ob nedeljah, omejitve hitrosti, omejitve ogrevanja itd.). Ko se je strah zaradi pomanjkanja polegel, so v ospredje stopile cene in njihove financne posledice. Ceprav so se težave z oskrbo po decembru 1973 umirile, so se višje cene surove nafte obdržale. Države clanice Skupnosti, vajene trgovinskih presežkov, so opazovale, kako se ti zdaj sprevracajo v primanjkljaj. Skoraj vse evropske države je zajela recesija in stanje tako imenovane »evropske stagnacije«.
ZAVEST 0 RANLJIVOSTI
Poleg gospodarskih posledic je kriza leta 1973 med evropskimi državami ustvarila tudi obcutek negotovosti. To je bilo povsem upraviceno, kajti s krizo so se pokazale šibke tocke njihovih gospodarstev, ki so bila odvisna od razpoložljivih kolicin in cen nafte, gonilne sile gospodarstva.
POGLEDv EVROPO
Kartel držav proizvajalk je vlival veliko manj zaupanja kot njegov predhodnik, tako imenovani kartel sedmih sester (Exxon, Shell, B.P., Mobil, Texaco, Chevron in Gulf). Politika, kjer vsak skrbi zase in skupno dobro zaupa multina-cionalnim naftnim družbam, je doživela mocan udarec, ko je sedem sester s svojimi revnejšimi sorodnicami, kot so Total, Elf in Agip, izgubilo lastništvo nad svojimi viri surove nafte in s tem ni moglo še naprej zagotavljati oskrbe v Evropi. Ta zavest o energetski ranljivosti Evrope je utrla pot potrebi po koherentnem sistemu zunanjih dejavnikov, ki bi zagotavljali oskrbo. Skupna trgovinska politika bi lahko bistveno pripomogla k pogajalskemu položaju držav clanic ECS, ce bi le obstajala.
V zacetku leta 1979 je vojna med Iranom in Irakom podžgala nove napetosti na naftnem trgu. Organizacija držav izvoznic nafte (Organization of Petroleum-Exporting Countries -OPEC) je izkoristila to situacijo in znova dvignila uradno ceno surove nafte. Cena sodcka leta 1980 se je tako v primerjavi s ceno decembra 1978 podvojila. Cena surove nafte je po dveh naftnih krizah skocila z borih 3 dolarjev za sodcek 1972. leta na 36 dolarjev leta 1980. Dvanajstkratno povecanje cen surove nafte v obdobju desetih let je zadalo hud udarec gospodarstvom v številnih svetovnih regijah, vkljucno s Skupnostjo.
(Nadaljevanje prihodnjiË)
Po knjigi Evropska unija povzel Miro Jakomin
POSPEŠENO ODPIRANJE TRGA
Srednje velika podjetja na Nizozemskem bodo lahko svoje dobavitelje elektriËne energije po odloËitvi, ki jo je konec preteklega leta sprejel parlament, sama izbirala æe leta 2002. Ministrstvo za gospodarstvo namerava odpiranje pe naprej pospepevati, tako da bi bil trg elektriËne energije do leta 2003 odprt za vse porabnike, tudi za gospodinjstva in manjpa podjetja, ki sestavljajo dve tretjini trga elektriËne energije na Nizozemskem. Sprva so namreË nameravali trg v celoti odpreti do leta 2007. Trenutno so veliki porabniki edini, ki si lahko sami izberejo najugodnejpega ponudnika. Podobno je tudi v Franciji, le da so se tam odloËili, da bodo s celotnih odprtjem pe zavlaËevali. Leta 2000 so predvideli tridesetodstotno odprtje trga, do leta 2003 pa le 34-odstotno.
POGAJANJA Z HI
NA ENERGETSKEM
PODROCJU

Evropska komisija je konec minulega leta sprejela skupno stališce do pogajalskih izhodišc Slovenije na energetskem podrocju. Stališce Evropske komisije ima in bo v prihodnjem obdobju še imelo veliko težo in vpliv na nadaljnji potek pogajanj. Kateri so najpomembnejši vsebinski elementi tega dokumenta? Kaj Evropska komisija v bistvu želi in pricakuje od naše države? Kateri problemi so odprti? Trenutno stanje je pred kratkim pojasnil dr. Robert Golob, državni sekretar za energetiko in vodja pogajalske ekipe, ki v Bruslju zastopa pogajalska izhodišca Republike Slovenije za podrocje 14.
Dr. Robert Golob je povedal, da Evropska komisija v zvezi s konkurencnostjo in notranjim trgom energije poudarja predvsem potrebo po cimprejšnji ustanovitvi neodvisne regulatorne institucije. Upoštevajoc sprejeti energetski zakon želi Evropska komisija dobiti natancnejše informacije in pojasnila o sprejemanju potrebnih podzakonskih predpisov, o režimu dostopa do omrežja in o ustanovitvi neodvisnega operaterja prenosnega omrežja. Glede problema nasedlih investicij je komisija predlagala tehnicne sestanke za izmenjavo stališc. Komisija je zahtevala natancnejše podatke o poteku liberalizacije tudi za trg zemeljskega plina. Opredelila se je tudi do problema dolgorocnih transportnih pogodb in dopustila možnost, da se jih v obsegu, ki je vezan na sklenjene nabavne pogodbe, tudi primerno upošteva. Poleg tega je Evropska komisija zaprosila za dodatna pojasnila v zvezi s slovenskim stališcem o dajanju državnih pomoci tudi po prenehanju obstoja Skupnosti za premog in jeklo. Komisija ni zavrnila zahteve Slovenije za prehodno obdobje pri formiranju potrebnih zalog nafte in derivatov, pac pa je Sloveniji predlagala, da razmisli o možnosti, da se del zalog shranjuje izven ozemlja RS. Pri tem je predlagala tudi dodatne tehnicne konsultacije. V zvezi z jedrsko energijo je Evropska komisija
950465
**

POGLEDv EVROPO
.**-
æelela, da Slovenija zelo jasno potrdi, da sprejema zakonodajo Evropske unije s tega podroËja. Pri tem komisija opozarja na njeno stalipËe o pomembnosti visokega nivoja jedrske varnosti in varovanja okolja.
Slovenska stran je pripravila zahtevana dodatna pojasnila, ki jih je vlada RS posredovala Evropski komisiji. Nato je v Ljubljani 13. in 14. decembra 1999 potekalo zasedanje pododbora za promet, okolje in energijo, na katerem sta obe strani pregledali potek vseh dejavnosti pri sprejemanju evropske energetske zakonodaje. Podrobno je bil predstavljen slovenski energetski zakon v delih, ki se nanapajo na potek odpiranja trgov za elektriko in plin, ustanovitev za to potrebnih institucij, gradnjo novih objektov, privatizacijo. Slovenska stran je tudi obvestila navzoËe predstavnike Evropske komisije, da Slovenija pri repevanju problemov v premogovniptvu podpira naËine repevanja, kot jih predlagata NemËija in ©panija tudi za Ëas po ukinitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.
Medtem ko predstavniki Evropske komisije niso imeli pripomb k predstavitvam veËine toËk dnevnega reda, pa so bili dokaj kritiËni do poteka dejavnosti pri oblikovanju zalog nafte in derivatov. Ponovno so namreË poudarili, da je oblikovanje naftnih zalog eden izmed odloËilnih vidikov v energetski politiki, ki odraæa solidarnost Evropske unije.
Slovenska stran je tako kot æe nekajkrat doslej v osebnih kontaktih tudi tokrat informirala predstavnike Evropske komisije, da æeli polnopravno sodelovati z zdruæenjem elektroenergetskih operaterjev (naslednik UCPTE), da æeli sodelovati v forumu energetskih regulatorjev, v tako imenovanih flfollow up« odborih za elektriko in plin, ter da æeli skleniti medsebojno pogodbo o trgovanju z elektriËno energijo. Ob tem pe omenimo, da je bil v zaËetku leta ustanovljen nov direktorat TREN, ki zdruæuje dosedanja direk-torata za promet in za energijo.
ODPIRANJE TRGA VELIK IZZIV
Sicer pa se pogajalska izhodipËa Slovenije na energetskem podroËju (v okviru Medvladne konference o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji) navezujejo na obseæne vsebinske sklope, kot so energetska politika, zunanje zadeve - pogodba o energetski listini, nafta - varnost oskrbe, trg z elektriËno energijo, trg za zemeljski plin, nafta, trdna goriva, tranzit elektriËne energije in zemeljskega plina, transparent-nost (investicije, cene elektriËne energije in zemeljskega plina), transevropska energetska omreæja, uËinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, nabava jedrskih materialov, varovanje
jedrskega materiala in mednarodne pogodbe. Med kljuËne zadeve gotovo sodi odpiranje trga z elektriËno energijo v skladu z direktivo 96/92 EC. Kot je znano, bo na tem podroËju potrebno obseæno prilagajanje, ki bo terjalo veËje, pa tudi strukturne spremembe v energetskem gospodarstvu, pe posebno v elektroenergetskem sektorju in premogovniptvu. Sicer pa je dr. Robert Golob æe lani opozoril na seji Zdruæenja za energetiko pri GZS, da se na tem podroËju pojavljajo problemi predvsem zaradi pomanjkanja domaËih virov energije, neugodne strukture proizvodnih objektov, nizkih cen elektriËne energije (predvsem za gospodinjski sektor), zadolæenosti podjetij in zaradi neusklajenih tehniËnih predpisov z Evropsko unijo. Cene elektriËne energije so sicer narapËale hitreje od inflacijske stopnje, vendar zaradi omejitev makroekonomske politike ne v predvideni dinamiki.
Miro Jakomin
SODELAVCI SO NAŠE
**

Osebnostni razvoj je stvar posameznika, saj je vsak Ëlovek enkratna in edinstvena osebnost. Tudi motivacija, æelja po uspehu in odgovornost so del vsakega posameznika, vendar pa je razvoj teh dejavnikov v veliki meri odvisen od tistih, za katere delap. Tako
pipe William A. Marsteller v svoji knjigi o reativnem menedæmentu in lahko se strinjamo z njim. Dobri odnosi med sodelavci in vodji in vodenimi so temelj osebnostnega uspeha na delovnem mestu in tudi temelj uspeha podjetja.
©e ena zanimiva Marstellerjeva misel pravi: flEdina uporabna definicija vodje je zelo enostavna: vodja je tisti, ki mu sledijo.« V danapnjem sodelovalno-tekmovalnem svetu mora biti vodja res prepriËljiv in imeti zelo dober odnos do sodelavcev, da ga ti podpirajo in mu sledijo. Milan Terpin, diplomirani psiholog in vodilni svetovalec ter direktor podjetja Taktika Plus, poudarja zelo pomembno nalogo menedæerjev v prihodnosti. Menedæerji bodo morali znati vzpostavljati tako imenovani plus-plus partnerski odnos s sodelavci. Tak win-win odnos je izhodipËe za uspepne medsebojne odnose na delovnem mestu, ne glede na to, h kakpnemu tipu odnosov je posameznik usmerjen. Le s takpnim
POGLEDv EVROPO
odnosom do sodelavcev je moË zgraditi zaupanje na delovnem mestu. Druga plat zaupanja med sodelavci pa je optimizem, in sicer optimizem kot temeljni pogled na svet oziroma svoje sodelavce. flV sodelavcih morap videti bogastvo in jim ga znati pomagati tudi razvijati, kar pomeni, da morap znati spreminjati minuse v pluse,« pravi Milan Terpin. Posamezniki so pri delu namreË soodvisni in se morajo zaradi tega tudi spoptovati ter biti pripravljeni medsebojno prevzemati misli in modrosti. In to je bistvo etike na delovnem mestu - spoptovanje razliËnosti in uËenje od sodelavcev, s katerimi smo soodvisni v doseganju uspeha in zadovoljstva. Etika med sodelavci je torej vezana na partnerski odnos, spoptovanje in odgovornost, ne le zase, ampak tudi za sodelavce.
KAKO VZPOSTAVITI PARTNERSKI ODNOS?
Ljudje smo razliËno usmerjeni k partnerskemu odnosu, kljub temu pa je ta postal zelo zaæelen tudi v poslovnem okolju, saj prispeva k uspehu. Obstajajo pa nekatera temeljna naËela, ki nam pomagajo vzpostavljati tak odnos. V prvi vrsti gre za spoptovanje razliËnosti. Spoptovati moramo partnerjevo osebnost in individualnost ter sprejemati njegovo razliËnost. Zavedati se moramo tudi soodvisnosti v doseganju ciljev. S partnerjem nas namreË povezujejo skupni cilji, ki nas motivirajo in prispevajo k ugodni klimi na delovnem mestu. Zelo pomemben korak k zagotavljanju partnerskega odnosa je tudi empatija. Sodelavca moramo znati poslupati in se truditi razumeti njegova sporoËila. Zato se je treba Ëim bolje væiveti v njegov Ëustveni svet. Tako vedenje pospepuje napo lastno ustvarjalnost in prispeva k skupnim ciljem. Ponujati pa moramo tudi povratne informacije, tudi Ëe so negativne. Partnerskega odnosa in uporabe le-tega v vsakdanjem æivljenju pa se je moË tudi nauËiti, Ëetudi nismo usmerjeni k takim odnosom. Potrebno je le veliko volje in vztrajnosti.
KAKŠEN SE VAM ZDI SIR?
Medosebni odnos predstavlja po mnenju Milana Terpina razmerje med obËutkom lastne vrednosti in vrednostjo, ki jo pripipemo osebi, s katero vzpostavimo odnos. fl»lovek postane Jaz v stiku s Ti.« Na oblikovanje teh odnosov pa neizogibno vpliva, kot smo æe omenili, optimistiËni oziroma pesimistiËni pogled na svet. flPri pogledu na sir ementalec bodo pesimisti videli le luknje, optimisti pa se bodo veselili njegovega okusa v ustih. Pesimisti imajo na pol prazen kozarec, optimisti pa na pol polnega,« pravi Milan Ter-


pin. Oba imata prav, a se razlikujeta v samem pogledu na svet - pesimisti vidijo pomanjkljivosti in pasti, optimisti pa prednosti in pri-loænosti. Torej so prvi usmerjeni v aktivnost, drugi pa v pasivnost. Kljub temu da ljudje raz-liËno gledamo na svet, pa smo izpostavljeni razliËnim æivljenjskim situacijam in velikokrat nihamo med pesimizmom in optimizmom, naj smo pe tako optimistiËni. Po mnenju Milana Terpina je moæno tudi pesimizem premagati -vse, kar je potrebno, je le veliko potrpljenja in vaje. Nekaj korakov, ki vam pomagajo, da gledate na svet in vsakdanje æivljenje in delo z leppe plati:

**

POGLEDv EVROPO
.**-
•  Zacnite razmišljati v smislu »to zmorem«, saj morate najprej sami sebe prepricati, da ste sposobni in uspešni. To daje moc in energijo.
•  Spoznavajte se s svojimi dobrimi lastnostmi. Ce jih radi pozabljate oziroma vam veckrat zmanjka samozavesti, si jih zapišite in se ne locite vec od seznama!
•  Pohvalite se za dosežene uspehe, pa naj so še tako majhni. Vse to krepi samozaupanje in nas motivira.
•  In nikar ne pozabite: »V življenju so samo tiste meje, ki si jih sami postavimo!«
OBLIKE MEDOSEBNIH ODNOSOV
Tip medosebnega odnosa ali življenjska pozicija je odvisna od tega, kako se posameznik vidi v razmerju do drugih. Obstajajo štiri temeljne življenjske pozicije. Prva je povezana s partnerstvom in sodelovanjem. Takšni ljudje so optimisticni, samozavestni in nenehno zagledani v priložnosti. Tak odnos omogoca enakopravno sodelovanje, spoštovanje osebnosti vseh sodelavcev in ustvarjalno reševanje problemov. Druga pozicija je usmerjena v oblastnost in premoc. Ljudje v tej poziciji vidijo le svoje prednosti, drugim pa ne zaupajo. Nagibajo se k dogmatskim pogledom in verjamejo, da so le njihova mnenja in sodbe pravilne. Velikokrat se obdajo z ljudmi, ki jim nenehno laskajo in jih hvalijo, vendar jih nazadnje zavržejo in zacno iskati nove, bolj inovative »priliznjence«. Tretji odnos je odnos odvisnosti in pokornosti. Ti ljudje vidijo le svoje pomanjkljivosti in imajo zelo nizek obcutek lastne vrednosti. Neradi sprejemajo pozitivne spodbude, ker se jim zdijo sumljive, bojijo se življenja in so bolj ali manj odvisni od ljudi v svojem okolju. Sprememb se bojijo in se jih lotevajo le pod pritiskom drugih. Zadnji odnos, ki ga opisuje Milan Terpin, je brezvredni odnos oziroma odnos nemoci. Ljudje v tej poziciji vidijo v življenju le pasti in se pogosto sprašujejo o smislu življenja. Problemov najveckrat ne vidijo ali pa jih ne znajo reševati ter se prepušcajo usodi.
Medosebni odnosi na delovnem mestu so torej nelocljivo povezani s partnerskim odnosom med sodelavci, z optimisticnim pogledom na svet in z zaupanjem. Vsaj tako menijo strokovnjaki, sami pa lahko poskušate ravnati v skladu z njihovimi nasveti in k temu spodbujati tudi sodelavce ter tako presodite, ali to drži ali ne. V prihodnji številki se bomo skupaj posvetili še eni temi, ki je posredno povezana tudi z vašimi sodelavci: tekmovanje na delovnem mestu in menjavanje služb.
Simona Bandur
**

HRVATI OŽIVLJAJO HIDMGETIKO
Hrvaška, ki se je po drugi svetovni vojni podala v gradnjo lastne industrije za proizvodnjo elektricne energije, predvsem z izkorišcanjem številnih vodotokov, se ponovno prebuja in poskuša nadomestiti izgubljenih zadnjih deset let. Hidroenergetika je bila namrec ena najdonosnejših izvoznih proizvodov na Hrvaškem, z zacetkom vojne s Srbi pa je -tako zaradi izgube trga kot tudi zaradi napacne politike razvoja HEP-a - bolj ali manj zatonila.
Do devetdesetih let je Hrvaška zgradila hidroenergetski kompleks, ki je s številnimi hidroelektrarnami v veliki meri pokrival luknjo v gospodarstvu. Z izkorišcanjem vodnega potenciala so razvijali tudi številne znanstvene ustanove, inštitute, gradbena in elektroenergetska podjetja. Tako je v tem casu Koncar postal tretji proizvajalec generatorjev na svetu, Hrvaška pa je bila ena izmed redkih držav, ki je lahko drugim državam ponujala gradnjo hidroelektrarn v celoti. Med letoma 1950 in 1989 so doma zgradili kar 19 hidroelektrarn z mocjo 1870 MW. Zadnje tri (HE Dubrava, HE ale in HE Lepenica) so dokoncali leta 1989. Poleg tega so nacrtovali gradnjo še dveh elektrarn (Lešce in Brodarci), pripravljali pa so tudi nacrte za še približno štirideset hidroelektrarn za komercialne namene. Elektricno energijo so poleg energije iz hidroelektrarn pridobivali še iz šestih hrvaških termoelektrarn z mocjo 1280 MW, štirih termoelektrarn zunaj države, del pa tudi iz nuklear-ke v Krškem. Tako so vec let imeli kontinuirano rast proizvodnje elektricne energije za kar 500 GWh na leto, kar jim je omogocalo nastopanje tudi na svetovnem trgu.
KO NASTOPI VlSJA SILA
Vojna v letih 1991-1995 je koncala zgodbo o uspehu hrvaške proizvodnje elektricne energije. Višja sila je ustavila gradnjo in projektiranje novih hidroelektrarn in s tem ogrozila tudi celoten hidroenergetski kompleks. Ni bilo denarja, izgubili so tuji trg, k razpadu hidroenergetskega sistema pa je pripomogla tudi slabo vodena gospodarska politika, še posebno na podrocju privatizacije. Vjesnik Hrvaškega elektrogospodarstva za razpad ne krivi le posledic vojne in
POGLEDv EVROPO
izgube trga, ampak krivdo delno pripisuje tudi pomanjkanju razvojne vizije in napacni razvojni politiki HEP-a. »Poleg upravljanja in vzdrževanja elektroenergetskega sistema bi morali poskrbeti tudi za vzdrževanje hidroenergetskega kompleksa, med drugim tudi s stalno gradnjo novih HE,« piše Vjesnik. Hidroenergetski kompleks namrec ni oskrboval z domaco energijo le Hrvaške in s tem veliko prispeval k razvoju gospodarstva, ampak tudi zaposloval velik del njihove delovne sile. »HEP bi moral ne glede na vojno stanje, ki je sicer vplivalo na njihove finance, s pomocjo domacih bank vzdrževati kontinuiteto gradnje novih HE, cetudi v manjšem številu.« Se posebno pomembno je obdobje po vojni, torej po letu 1995, ko ni bilo vec razlogov za mirovanje na tem podrocju.
KAKŠNE SO REŠITVE?
HEP je po mnenju Vjesnika odgovoren za obnovo in vzdrževanje hrvaškega hidroenergetskega kompleksa, ki je nujen za razvoj tako njihove lastne proizvodnje energije kot tudi za rast gospodarstva. Rast BDP je tudi na Hrvaškem tesno povezana s stopnjo razvoja energetske rasti. Tako naj bi dvoodstotna rast na podrocju energetike prispevala k rasti BDP za odstotek. Poleg tega je
zelo pomembno, da v projekte razvoja vkljucijo lastne strokovnjake in izvajalce ter uporabijo lastna sredstva. S tem prispevajo k zaposlenosti in k rasti gospodarstva, ki ga še vedno bremenijo posledice štiriletne vojne.
HE LESCE SE LETOS?
Primer slabe politike HEP-a so dolgotrajni nacrti za gradnjo HE Lešce na reki Dobri. O tem so se zaceli dogovarjati že leta 1984, dokoncno pa so se za gradnjo odlocili leta 1989, vendar niso takoj zaceli delati. Naslednje leto pa se je spremenilo vodstvo HEP-a, ki se je namesto, da bi zacelo graditi, zacelo dogovarjati s tujimi partnerji o možnostih financiranja in gradnje novih hidroelektrarn, in sicer HE Lešce, HE Krcic, HE Caprazlije, HE Podsused in HE Novo Virje. Ceprav so bili dogovori strokovno vodeni, je bila Hrvaška, kjer se je ravno takrat zacela vojna, rizicno obmocje, zato tuji investitorji niso bili pripravljeni vlagati v njeno industrijo. Po koncu vojne je vodstvo sicer pospešilo izdelavo dokumentacije za gradnjo HE Lešce, a se je zapletlo pri izbiri izvajalcev del. Ustvarjali so konzorcije z domacimi in tujimi clani, ki sploh niso bili usposobljeni za tovrstne projekte, in tako so izgubili še pet let. Šele leta 1998 so objavili med-


HE –ale na reki Cetinji je ena izmed zadnjih treh hidroelektrarn, ki so jih Hrvati zgradili pe pred vojno.
r^

POGLEDv EVROPO
narodni razpis za izvajalce del. Zdaj je projekt pripravljen, dobili so vsa potrebna dovoljenja in kupili zemljipËe. Dalibor BojaniÊ, vodja projekta, meni, da naj bi æe leta 2001 zaËeli glavna gradbena dela, seveda Ëe bo vlada pe letos potrdila zaËetek gradnje. Po tem naj bi bila nova hidroelektrarna v dobrih treh letih æe pripravljena za obratovanje. V nasprotju z res dolgotrajnim naËrtovanjem HE LepÊe pa je model gradnje HE Dubrava eden zgledov vodenja tovrstnih projektov. V tem primeru je HEP s pomoËjo visoko usposobljanih strokovnjakov pËitil lastne interese in upopteval ceno, Ëasovne roke in kakovost izvajanja.
NACRTI ZA PET NOVIH HIDROELEKTRARN
Poleg naËrtov za HE LepÊe, ki smo jo na kratko æe predstavili, naËrtujejo Hrvati pe ptiri nove hidroelektrarne, s katerimi bi izrabili preostali vodni potencial. Najbliæje Sloveniji bo HE Pod-sused na reki Savi. Elektrarna bo veËnamenska, saj bo poleg oskrbovanja z energijo sluæila tudi zapËiti pred poplavami pribliæno tri tisoË hektarjev rodovitne zemlje in s tem ustvarjala pogoje za razvoj kmetijstva. Zgradili bodo tudi novo infrastrukturo ter s tem poleg urbanizacije omogoËili moænost za razvoj tudi turizmu. Elektrarna z moËjo 43 MW, ki bo stala nekaj veË kot kilometer stran od izliva reke Krapine v Savo, naj bi proizvedla pribliæno 220 GWh elektriËne energije na leto. Idejni projekt o HE Podsused je nastal leta 1990, do sedaj so pridobili skoraj polovico potrebne dokumentacije, morajo pa dobiti pe lokacijsko dovoljenje in prilagoditi projekt, ki je bil izdelan po stari zakonodaji, novim pravilom. Odprto pa je tudi pe vprapanje dogovora s Slovenijo, saj bo elektrarna stala blizu meje. Projekt, ki naj bi stal okrog 167 milijonov dolarjev, se bo zaradi vseh teh zapletov najverjetneje pe zavlekel.
Dogovor s sosednjo dræavo, v tem primeru z Madæarsko, bodo morali pridobiti tudi pri naËrtih za HE Novo Virje. Ta naj bi stala na Dravi, na obmoËju, o katerem sta Hrvapka in Madæarska leta 1987 podpisali sporazum o zgraditvi ptirih HE. Dve leti pozneje so sodelovanje prekinili, zato so zaËeli Hrvati pripravljati alternativno repitev, ki je vsebovala naËrte za gradnjo HE Botovo in HE Novo Virje. Projekt slednje je vlada sprejela leta 1992, med drugim tudi zato, da bi uredili tematiko izkoripËanja in zapËite reke Drave. Seveda pa bi nova elektrarna pomagala tudi tamkajpnjim prebivalcem, saj bi z njo zmanjpali nevarnost poplav in s tem omogoËili razvoj kmetijstva na tem obmoËju. HE Novo Virje naj bi z moËjo 138 MW proizvajala pribliæno 640 GWh energije na leto, projekt pa naj
bi stal kar petsto milijonov dolarjev. Letos nameravajo dokonËati ptudijo o moænih vplivih elektrarne na okolje in vloæiti zahtevo po pridobitvi dovoljenja. Pri vsem tem pa je seveda kljuËno soglasje z madæarske strani, ki ima drugaËne naËrte glede izkoripËanja Drave -razmipljajo namreË o naravnem parku Donava-Drava.
Projekt HE Kosinj je nekoliko drugaËen, saj bodo z njim izkoripËali vodni potencial veË vodotokov, in sicer rek Like in Gacke ter potoka Bakovac. Hidroelektrarna naj bi stala na reki Liki, deset kilometrov juæno od magistralke GospiÊ-OtoËac, stropki zanjo pa naj bi znapali pribliæno tristo milijonov mark. NaËrtovalci menijo, da bo tudi ta HE pripomogla k omejevanju poplav, na leto pa naj bi po predvidevanjih proizvedla pribliæno 300 GWh elektriËne energije. Idejni projekt je bil sprejet leta 1989, lokacijsko dovoljenje so dobili leta 1995, lani pa gradbeno dovoljenje.
Nekaj posebnega je HE Ombla, saj se od obiËajnih hidroelektrarn razlikuje v prvi vrsti po tem, da ima æe naravno podzemno akumulacijo. Voda iz te akumulacije se lahko uporablja tudi za oskrbo prebivalstva, s Ëimer je dobil projekt veËnamenski znaËaj. Po idejnem osnutku naj bi ta elektrarna, ki bo stala pri izviru Ombla (4,5 kilometra severozahodno od Dubrovnika), proizvedla na leto okrog 223 GWh elektriËne energije, stala pa naj bi pribliæno 150 milijonov mark. Ko bodo konËali potrebne predpriprave in geodetske ptudije ter pridobili vsa dovoljenja, bodo zaËeli gradnjo, ki naj bi trajala ptiri leta. Hrvati so torej spet zaËeli obujati eno njihovih najbolj donosnih industrijskih panog - proizvodnjo elektriËne energije z izkoripËanjem bogatega vodnega potenciala na njihovem ozemlju. Razlog za prekinitev razvoja te panoge, ki jim je dolga desetletja polnila vrzel v gospodarstvu, je tiËal predvsem v vojni, ki jim je vzela tako finanËna sredstva, kot tudi tuji trg. Poleg tega tujci niso bili veË pripravljeni vlagati v razvoj in hidroenergetiko na tako tveganem ozemlju. Obdobje med 1991 in 1995 je bilo tako izgubljeno, v naslednjih letih pa se je HEP pe pobiral iz teæavnega poloæaja in pele zdaj zaËel uresniËevati ideje, ki so nastale æe pred vojno z Zvezno republiko Jugoslavijo. Kako jim bo uspelo uresniËiti vse naËrte, se bo pokazalo v naslednjih letih.
Po Vjesniku Hrvaškega elektrogospodarstva (januar 2000) povzela Simona Bandur
**

nas gost: mag. Janez Hostnik
Najbolj ga
privlaCi problematika razvoja
Mag. Janez Hostnik, direktor sektorja za obratovanje in pomoËnik direktorja delnipke druæbe Elektro Ljubljana (pristojen za podroËje kakovosti), je v dosedanjem 34-letnem obdobju strokovnega dela vodil ptevilne projekte s podroËja zapËite, meritev in avtomatizacije. V distribuciji kar 20 let vodi komisijo za obratovanje, je predsednik tehniËnega odbora za visokonapetostno tehniko na Zavodu za standardizacijo in meroslovje in predsednik komiteja za kable pri SLOKO CIGRE. Njegovo dolgoletno prizadevanje je obrodilo spodbudne rezultate tudi pri vodenju in izvajanju sistema kakovosti ISO 9001.
aj omenimo, da se je mag. Janez
Hostnik doslej precej angaæiral na podroËju razvoja razdelilnih transformatorskih postaj ter sistemov omreæja in oskrbe odjemalcev z elektriËno energijo. Z visokim strokovnim prispevkom je v minulih letih v marsiËem postavil temelje in zaËrtal razvojno pot razliËnih sistemov v slovenski distribuciji. V zadnjih letih je s sodelavci uspepno uresniËil vrsto dejavnosti na podroËju kakovosti, na podlagi katerih je Elektro Ljubljana konec leta 1999 prejela certifikat kakovosti ISO 9001. Glede na doseæke mag. Janez Hostnik nedvomno sodi v krog najbolj prodornih in uspepnih strokovnjakov slovenskega elektrogospodarstva. Kako je potekala njegova dosedanja poklicna, ptudijska in strokovna pot?
Janez Hostnik je leta 1966 diplomiral na ljubljanski elektrotehnipki fakulteti pri prof. dr. Marjanu Plaperju in za diplomsko delo prejel Prepernovo nagrado. Istega leta spomladi se je zaposlil v Elektro Ljubljani, kjer je krajpi Ëas delal v razvoju, zatem pa je vodil novoustanovljeno sluæbo za zap-Ëito in meritve. Leta 1966 je sodeloval
pri postavljanju prve slovenske distribucijske razdelilne transformatorske postaje na 110 kV napetosti - RTP Center. V naslednjem devetletnem obdobju je vodil projekt predelav zap-Ëite, meritev in avtomatike v vseh RTP-jih pri prehodu iz primarne na sekundarno zapËito. Sodeloval je pri zaËetkih obratovanja RTP-jev ©ipka, Polje, Domæale, Logatec in »rnomelj.
V tistem obdobju je sodeloval z drugimi distribucijskimi podjetji in vodil veË tehniËnih komisij, med drugim tudi komisijo za zapËito in meritve. Takrat so zaËeli uvajati tipizacijo naprav in sisteme zapËite, meritev in avtomatike.
V zaËetku sedemdesetih let je bil Janez Hostnik kot ptipendist francoske vlade na trimeseËnem strokovnem izpopolnjevanju v elektrogospodarskem podjetju EDF v Franciji. Na podroËju zapËite, meritev in avtomatizacije si je pridobil dobre strokovne podlage, pridobljeno znanje s kolegi prenapal v slovenski distribucijski sistem in napisal veË ptudijskih referatov. Takrat je v sodelovanju z Elektroinptitutom Milan Vidmar vodil projekt ozemljitve nevtralne toËke v RTP-jih na srednji napetosti. Poleg tega je sodeloval tudi pri zaËetku uvajanja daljinskega vodenja na obmoËju mesta Ljubljane, vendar samo z vidika nad-
zora.
Leta 1974 se je Janez Hostnik z namenom, da bi si pridobil nova sistemska znanja, vpisal na tretjo stopnjo Elektrotehnipke fakultete v Ljubljani. Po kadrovskih spremembah je leta 1975 postal vodja obratovanja v Elek-tro Ljubljani. Leta 1976 je zaËel s sodelavci uvajati sistem daljinskega nadzora in vodenja RTP-jev v Elektro Ljubljani in ta projekt vodil pet let. Leta 1979 je prevzel vodenje projekta gradnje distribucijskega centra vodenja (projekt je potekal pest let). Istega leta je magistriral pri prof. dr. Ferdinandu Gubini na podroËju optimalnih razklopov optimalne razdelitve (tokov) moËi v srednjenapetostnem omreæju in se odloËil, da bo pe naprej delal v operativi Elektro Ljubljane. Leta 1984 je ponovno odpel na dvo-meseËno strokovno izpolnjevanje v Francijo in si pridobil nova znanja s podroËja nadzora in vodenja distribucijskega elektroenergetskega sistema. Leta 1985 je kot Ëlan strokovnega ti-ma zaËel sodelovati pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo centrov vodenja  v  distribuciji  pod  okriljem 33
sindikat dejavnosti       energetike
JUGEL-a. Projekt zaradi zapletenih razmer ni bil uresniËen ne v Sloveniji ne drugod na obmoËju nekdanje Jugoslavije.
Prelomno obdobje je bilo tudi leto 1988, ko je mag. Janez Hostnik dal pobudo za izdelavo ptudije Business System Planing (BSP). Na tej podlagi je organiziral projektni tim za uvajanje integriranega informacijskega sistema (IIS), ki ga je vodil Rudi Gruden, nekdanji direktor PE Elektro KoËevje, mag. Janez Hostnik pa je prevzel vodenje podsistema. Uvajanje integriranega informacijskega sistema je zaradi zahtevnega dela trajalo kar deset let; trenutno je uresniËevanje projekta v zakljuËni fazi.
Konec leta 1990, ko se je Elektro Ljubljana preoblikovala v javno podjetje za distribucijo elektriËne energije, je mag. Janez Hostnik postal direktor sektorja za obratovanje. V prvih treh letih se je intenzivno ukvarjal z notranjo organizacijo in s prena-panjem nalog in odgovornosti iz nekdanjih tozdov na upravo podjetja. Leta 1992 je mag. Janez Hostnik v sodelovanju z mag. Matijem Na-diæarjem iz Elektro Gorenjske pripravil ptudijo o uvajanju sistema nadzemnih vodov s polizoliranimi vodniki, ki je nedvomno eden najveËjih razvojnih doseækov slovenske distribucije v prejpnjem desetletju. Leta 1995 je s sodelavci iz Elektroinptituta Milan Vidmar vodil projektni tim za izdelavo idejnega projekta sistema vodenja v Elektro Ljubljani. Zatem je leta 1996 in 1998 vodil pripravo dveh ptudij avtomatizacije srednjenapetostnega omreæja. Prvo so izdelali v sodelovanju z EIMV, drugo pa s sodelavci iz podjetij Ensico, Iskra Sysen in C&G. Poleg tega je mag. Janez Hostnik v prejpnjem desetletju sodeloval z Elek-troinptitutom Milan Vidmar tudi pri izdelavi ptevilnih drugih ptudij s po-droËja obratovanja in vzdræevanja. Hkrati je tudi predsednik recenzijske komisije pri EIMV in je skozi njegove roke plo kar preko 50 razliËnih ptudij s podroËja obratovanja in vzdræevanja. PoËasi so se skozi izdelavo teh ptudij zaËela oblikovati znanja s podroËja kakovosti, in sicer za elektriËno energijo, storitve in zanesljivost oskrbe z elektriËno energijo. Leta 1998 je bil izbran za vodjo projekta za uvedbo sistema kakovosti v Elektro Ljubljani. Leta 1999 je postal predstavnik vodstva za kakovost in hkrati pomoËnik 34 direktorja delnipke druæbe za dejav-
nost kakovosti. V zvezi s pridobitvijo certifikata kakovosti ISO 9001 je mag. Janez Hostnik povedal, da so na tem podroËju v Elektro Ljubljani vloæili ogromno truda, potrpljenja, znanja in izkupenj. Menil je, da je treba za uspepno delo pri zasledovanju ciljev kakovosti zagotoviti predvsem dobro timsko delo in podporo menedæmenta. V Elektro Ljubljani so z organizacijskimi predpisi, navodili in zapisi postavili temelj, sedaj pa je treba ta pravila postopoma vnesti v vsakodnevno opravljanje nalog. Vsak delavec v delnipki druæbi naj bi se zavedal, da mora na svojem delovnem mestu tudi konkretno prispevati k veËji kakovosti poslovnih procesov. Za ure-sniËevanje teh procesov pa je seveda najbolj odgovorno vodstvo podjetja. Menedæment mora sistem kakovosti vzeti za uveljavljanje strategije in ciljev druæbe in ga v najveËji moæni meri uveljavljati na vseh poslovnih podroË-jih. Smisel pridobitve certifikata ISO 9001 je predvsem v zadovoljstvu odjemalcev s kakovostno oskrbo elektriËne energije in storitvami ter v zadovoljstvu zaposlenih delavcev in zmanj-pevanju poslovnih stropkov. Glede prehojene strokovne poti je mag. Janez Hostnik dejal, da je na podroËju obratovanja, kjer se nenehno kaj dogaja in spreminja, dobil ptevilne spodbude za svoje strokovno delo. »eprav je preteæni del Ëasa delal na podroËju obratovanja, je veliko veËji izziv doæivljal v repevanju problemov razvoja. Kot pravi, je vedno razmipljal in deloval v smislu razvojnih projektov. Ker je po naravi optimist, je tudi zdaj prepriËan, da se bo uvedeni sistem kakovosti prej ali slej Ëvrsto zasidral v vseh porah poslovnih procesov v delnipki druæbi. Na poti k poslovni odliËnosti bo podjetje moralo preËistiti in utrditi vse poslovne procese z vsakoletnimi zunanjimi in notranjimi presojami ter sistem kakovosti razpiriti tudi na podroËje ekologije.
V zanimivem pogovoru smo pe izvedeli, da mag. Janez Hostnik letos konËuje uspepno 34-letno kariero na podroËju obratovanja v Elektro Ljubljani. Funkcijo direktorja za obratovanje bo opravljal do 1. aprila 2000 in poslej deloval kot pomoËnik direktorja delnipke druæbe za kakovost in vodja projektnega tima za optiËne po-
Sindikalisti
ODREZANI OD INFORMACIJ
V tem trenutku na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti na podlagi energetskega zakona pripravljajo nekatere podzakonske akte, ki imajo velik pomen tudi za prihodnji socialni poloæaj delavcev v energetskem sektorju. »eprav se je pogajalski partner naËelno strinjal s Sindikatom delavcev dejavnosti energetike Slovenije, da so nujno potrebne doloËene oblike sodelovanja in informiranja, doslej predsedstvo SDE o pripravi podzakonskih aktov ni bilo obvepËeno.
Si
vezave.
MIRO JAKOMIN
indikalisti so po besedah podpredsednika SDE-ja Valterja Vo-dopivca (z njim smo se pogovarjali v zaËetku marca) popolnoma odrezani od omenjenega dela socialnega dogovarjanja, kar gotovo ne pomeni niË dobrega. Poleg tega je omenil tudi potrebo po sodelovanju med Sindikatom dejavnosti energetike in Zdruæenjem za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kot je poudaril, doslej na seje zdruæenja niso nikoli povabili nobenega predstavnika SDE-ja, Ëeprav so obravnavali æe veË pereËih tem, ki so v neposrednem interesu sindikatov in zaposlenih delavcev. Trenutno se v Sindikatu dejavnosti energetike pospepeno pripravljajo na razpirjeno konferenco s predstavniki
vodstva mednarodne sindikalne centrale PSI (mednarodne javne sluæbe). Kot smo æe poroËali, bodo na konferenco, ki naj bi jo predvidoma sklicali aprila ali maja, povabili tudi gospodarsko ministrico dr. Teo Petrin in dræavnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba. SreËanja naj bi se poleg Ëlanov predsedstva SDE-ja udeleæili tudi nekateri direktorji energetskih podjetij. Skupno naj bi obravnavali problem vpliva odpiranja energetskega trga, moæ-nosti za ohranjanje delovnih mest v elektrogospodarstvu in premogov-niptvu, problematiko kolektivnih pogodb (plaËe, delovni Ëas, bonitete) in druge teme, povezane s socialno problematiko delavcev. Ob tej pri-loænosti naj bi sklicali novinarsko konferenco in javnost seznanili z aktualnim dogajanjem. Predsedstvo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije je æe novembra lani predlagalo Ministrstvu za gospodarske dejavnosti sklenitev posebnega sporazuma oziroma protokola o oblikovanju ustreznih partnerskih odnosov pri repevanju socialne problematike energetskega zakona. UresniËevanje predlaganih repitev naj bi sindikatu omogoËilo spremljanje procesov, ki so povezani z ekonomsko in socialno problematiko delavcev v energetskem sistemu (predvsem s poudarkom na vpra-panjih obstoja delovnih mest in zaposlenosti). Predsedstvo SDE je tudi predlagalo, da bi bil sindikat dvakrat na leto seznanjen z bilancami poslovanja energetskih podjetij in druæb. Kot je povedal Valter Vodopivec, se
je vladna pogajalska stran s tem predlogom naËelno strinjala in sindikatu prepustila pripravo besedila protokola, ki bi bil primerljiv s podobnimi dokumenti v Evropi. Teæava pa je v tem, da tovrstni dokumenti med dræavami in sindikati v Evropski uniji ne obstajajo; protokoli so namreË sklenjeni samo med sindikati in druæbami (sindikalne centrale se pogajajo z zdruæenjem delodajalcev, ki ga pri nas nimamo). Zato je po besedah Vodopivca treba Ëim prej poiskati drugo primerno obliko sodelovanja s pogajalskim partnerjem.
Kaj o tem menijo na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti? Kot je v predstavitvi izhodipË za pogovore s predstavniki Sindikata dejavnosti energetike poudaril dræavni podsekretar Djordje Zebeljan, energetski zakon prinapa v sistem elektrogospodarstva in premogovniptva nove pogoje za delovanje tako delodajalcev kot delojemalcev. Tudi ta veja gospodarstva se bo zaËela postopno vkljuËevati v skupni trg Evropske unije, kar pa pomeni za obe strani povsem nove pogoje poslovanja, to je nove obveznosti oziroma nove izzive. Po besedah Æebeljana bi se zaradi tega æeleli pogovoriti o moænostih razvoja dodatnih dejavnosti v slovenskem elektroenergetskem sistemu glede na novi pravni okvir, o moæ-nostih dejavnega sodelovanja med upravo podjetij in sindikati ter o naËinih sodelovanja med lastnikom, sindikatom in upravo. Omenjene teme naj bi prediskutirali v luËi no-
hotelu Astoria na Bledu bo 12. aprila 2000 potekala letna konferenca Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Na njej bodo pregledali uresniËevanje dejavnosti ter doloËili prioritetne naloge v naslednjem obdobju. Sicer pa v zadnjem Ëasu potekajo intenzivna prizadevanja za sklenitev dogovora o politiki plaË v letu 2000. Podpredsednik Valter Vodopivec pojasnjuje, da se poloæaj elektrogospodarskih plaË v primerjavi z drugimi panogami iz leta v leto slabpa. »eprav so pogajalskega partnerja pred kratkim ponovno opozorili, na tem podroËju pe ni priplo do napredka.
Kot je povedal podpredsednik SDE-ja Valter Vodopivec, se s pogajalskim partnerjem sicer intenzivno pogovarjajo, vendar se o tem nikoli niË ne napipe, kaj pele podpipe. Ko se pogovarjajo predstavniki MGD-ja in SDE-ja, se naËelno dogovorijo za doloËene zakljuËke. Izkupnje pa potrjujejo, da so æe naslednji dan, ko se predstavniki MGD-ja pogovarjajo z direktorji energetskih podjetij, na mizi Ëisto gaËne repitve.
vonastajajoËih pogojev delovanja v elektroenergetskem sektorju in glede na prihajajoËe spremembe lastnipke strukture v elektrogospodarskih podjetjih.
In v Ëem Djorde Æebeljan vidi rezultat sreËanja s predstavniki SDE-ja? Svoje videnje je takole izrazil: flRe-zultat predlaganega sreËanja naj bi bili okvirno opredeljeni naËin in smer sodelovanja ter skupna naËela obeh strani za izvedbo priËakovanih sprememb v elektroenergetskem sektorju, kot posledica liberalizacije trga z elektriËno energijo in zemeljskim plinom, ter pritisk uporabnikov storitev oskrbe z elektriko in plinom na razmerje storitev/cena.«
MIRO JAKOMIN
35
4749
izobraževanje
Ko praksa
POSTANE
teorija
flZnanje pe vedno ni dovolj cenjeno,« spoznava dr. Franc Jakl iz Elesove sluæbe za razvoj prenosne dejavnosti, zato spodbuja zaposlene, naj svoje znanje, ki so ga pridobili s prakso, prenesejo tudi v teorijo in s tem pripomorejo k razvoju elektrogospodarstva. Temu koristnemu nasvetu sta prisluhnila Janko ©arman in Rado FerliË, ki sta lani pod mentorstvom izrednih profesorjev dr. Franca Jakla in dr. Joæeta VorpiËa konËala ptudij na Fakulteti za elektrotehniko, raËunalniptvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Vs
36
sak, ki zacne študirati ob delu, se mora odreci prostemu casu in casu, ki bi ga sicer namenil družini. Vikendi odpadejo, proste urice po službi pa tudi. V tistih nekaj letih se ti življenje vrti le okrog službe in študija in mogoce so zato študentje ob delu velikokrat še bolj zagnani. »Dobivali smo se manjša skupina šestih študentov in skupaj študirali. S tem smo se tudi spodbujali in vse izpite uspešno opravljali v prvih rokih,« pripoveduje Janko ©arman, samostojni inženir za nadzor objektov na Elesu. On je pravi dokaz, da je, kjer je le volja, tudi moc. Ko je zacel študirati, je bil namrec star 56 let, kar ni ravno malo za guljenje šolskih klopi. Je pa gotovo, da bodo njegove dolgoletne izkušnje dela z daljnovodi in prenos le-teh v teorijo zagotovo koristile vsem, ki se s tem ukvarjajo. Že od leta 1965, ko je bil sprejet v službo kot inženir daljnovodov, so daljnovodi pomemben del njegovega življenja. »Kamor koli grem, najprej opazim daljnovode. Bil sem že v Ameriki, Avstraliji in Kanadi in pov-
sod sem kar samodejno gledal v zrak in iskal daljnovode, tako da imam kar nekaj albumov polnih s fotografijami daljnovodov,« opisuje svojo poklicno deformacijo. Pravi, da si je že od nekdaj želel študirati, vendar ko je koncal prvo stopnjo, v Mariboru še ni bilo druge, v Ljubljano pa zaradi pomanjkanja denarja ni mogel iti študirat. Tudi ko so v Mariboru že zaceli z drugo stopnjo šolanja elektrotehnikov, svoje želje ni mogel uresniciti, saj je gradil hišo in spet ni bilo ne casa in ne denarja za študij. Svoj cilj je tako zacel uresnicevati šele leta 1997, ko se je le vpisal na visokošolski strokovni program Fakultete za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko, in sicer na smer mocnostna elektrotehnika. »Direktorju Elesovega sektorja za vzdrževanje Milanu Kendi, ki me je k študiju še spodbujal, sem obljubil, da bom pridno študiral, in tega sem se tudi držal,« pravi Janko Sarman in se pri tem zahvaljuje tako direktorju, kot tudi podjetju, ki mu je študij financiralo. Posebno hva-
leæen pa je pe Elektroinptitutu Milan Vidmar, kjer je lahko ob pomoËi Rudija VonËine ob raËunalniku presedel marsikatero popoldne. Podobno je ptudij doæivljal tudi Rado FerliË, inæenir za nadzor RTP, le da se on poleg vodstvu Elesa in Tomaæu Æivcu iz EIMV pe posebno zahvaljuje svojemu ptudijskemu kolegu Janku ©armanu, in sicer za spodbudo. flÆe prej sem ptudiral in opravil nekaj izpitov, pa nisem imel dovolj volje, da bi ptudij tudi dokonËal. Æena me je kar naprej nagovarjala, naj doptu-diram, najbolj pa me je spodbudil gospod ©arman, saj me je kar naravnost vprapal flgrep ali ne« in sem se vpisal,« pripoveduje o svojih zaËetkih na tej fakulteti. Tako je njegova æena pe danes hvaleæna Janku ©armanu, da ga je pripravil do ptudija, sedaj ga pa nagovarja, naj se vpipe pe naprej, da bi to motiviralo pe njenega moæa k dopolnjevanju znanja.
ELEKTROMAGNETNI
VPLIVI SO
VEDNO POMEMBNEJ©I
Jako ©arman je pri ptudiju najveË pozornosti posvetil raziskovanju elektromagnetnih vplivov, in sicer problemom, ki jih mora obravnavati tudi pri svojem vsakdanjem delu. Tako je novembra lani diplomiral iz teme ElektriËno in magnetno polje v okolici visokonapetostnih daljnovodov. Ti vplivi postajajo namreË z razvojem zavesti o zdravem okolju vedno pomembnejpi. Smernice Evropske unije so glede tega kar stroge in tudi pri nas je bila leta 1996 sprejeta uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in æivljenjskem okolju. Z njo so bili postavljeni kriteriji oziroma mejne vrednosti, ki jih sevanje na doloËenih obmoËjih v Sloveniji ne sme presegati. Posebno strogi so kriteriji v tako imenovanem prvem obmoËju, kjer velja 1. stopnja varstva pred sevanjem, to je obmoËje bolnipnic, zdravilipË, turistiËnih, stanovanjskih in rekreacijskih objektov, javnih parkov in sploh krajev, kjer se zadræuje veËje ptevilo ljudi. Te mejne vrednosti so celo stroæje od tistih, ki jih predpisuje Evropska unija, kar je nesmisel, meni Janko ©arman. Uredba namreË loËi obstojeËe in nove vire sevanja, in za obstojeËe je dovoljeno dvajsetkrat vipje sevanje, kot pa pri postavljanju novih daljnovodov. Ta-
ko v bistvu pËitijo le tista obmoËja, kjer se pele bodo postavljali daljnovodi, kjer æe stojijo, pa so kriteriji mnogo blaæji. Poleg tega se pojavlja pe ena teæava, in sicer postavitev tako imenovanih elektromagnetnih koridorjev. UrbanistiËne pirine elektroenergetskih koridorjev so namreË æe dolga leta doloËene, z omenjeno uredbo pa postajajo glede na elektromagnetno pirino koridorja preozke. flV diplomski nalogi med drugim ugotavljam, da mora biti ur-banistiËna pirina, ki pri 400 kV daljnovodih znapa 50 metrov, glede na zahteve uredbe pirpa za pe 46 metrov, kar pa pomeni, da v pasu 96 metrov ob daljnovodu ne bi smelo biti nobenega objekta,« opozarja Janko ©arman na stroge in skoraj nemo-goËe izvedljive kriterije uredbe. Omenjeno pirino se sicer da zoæevati s pravilno izbiro tipa glave stebra ali z dvigovanjem stebra, vendar pa bodo pri tem naËrtovalci in projektanti daljnovodov pogosto naleteli na nerazumevanje tistih, ki skrbijo za krajinski izgled okolja.
STARI RTP-JI NE USTREZAJO DANA©NJIM ZAHTEVAM
Rado FerliË se je pri ptudiju oziroma pri diplomski nalogi posvetil predvsem elektromagnetnemu vplivu v energetskih in prenosnih objektih na sekundarne tokokroge. Raziskoval je, kako ti elektromagnetni vplivi, ki se pojavljajo ob manipulacijah z visokonapetosnimi aparati, ob udarih strele ali ob kratkih stikih delujejo na sekundarne tokokroge oziroma sekundarna oæiËenja. RTP-ji se nam-reË delijo na razliËna obmoËja in za vse veljajo neke mejne vrednosti, ki jih napetost ne sme preseËi. Rado FerliË se je omejil na RTP v Cirkov-cah in Pekrah, ki sta æe, kot mnogi RTP-ji v Sloveniji, stara. Ko so ju gradili, pe niso bili zastavljeni ukrepi za zmanjpevanje elektromagnetnih vplivov na okolje, danes pa so omejitve æe doloËene in glede na te omejitve so sekundarne napetosti previsoke. Tako so v RTP Cirkovce rekonstruirali doloËena polja in opremo, pri Ëemer so upoptevali postav-
ljene ukrepe za zmanjševanje prenapetosti. EIMV je po opravljenih delih opravil posebne meritve in ocenil, da so v teh poljih sekundarne vrednosti v mejah dovoljenega, drugje pa ne. Tako je Rado Ferlic v nalogi dokazal, da se s pravimi ukrepi da popraviti probleme previsoke napetosti na zastarelih RTP-jih.
TRUDA VREDEN DOSEŽEK
Pogovoru z nekdanjima študentoma je prisostvoval tudi njun mentor dr. Franc Jakl, ki ni varceval s pohvalami. Za Janka Sarmana pravi, da so se nanj, odkar je zacel delati v elektrogospodarstvu, res lahko zanesli. Vsako delo je opravil natancno in v zahtevanem casovnem roku. Eno izmed srecanj, ki je obema ostalo še posebej v živem spominu, je sodelovanje pri zakljucnih preizkušanjih z izvajanjem številnih stikalnih manipulacij konec leta 1976 na takrat novozgrajenem objektu RTP 400/ 110 kV Maribor (Dogoše) in na novozgrajenih daljnovodih 400 kV Maribor - Podlog ter Maribor -Krško - Zagreb, v letih 1992 in 1993 pa še ob zakljucnem testiranju daljnovoda 2x400 kV Maribor - Kain-achtal (Avstrija). To so bila zelo zahtevna in odgovorna dela, ki so terjala veliko zbranosti in natancnosti.
Rado Ferlic se je z elektrogospodarstvom sreceval že v prejšnji službi, v Hidromontaži, kjer se je zaposlil leta 1986. Ukvarjal se je s koncnim spušcanjem naprav v pogon ob izgradnji novih odvodnih polj 400 kV za Kainachtal v RTP 400/110 kV Maribor kot vodja gradbišca izvajalca montažnih del. Kot pravi dr. Franc Jaki, se je izkazal kot zelo dober in kaj hitro dobil možnost za zaposlitev v Elesu. Tako sta skupaj z Jankom Sarmanom zacela skupno študijsko pot in s svojimi ugotovitvami tudi pripomogla pri razvoju elektrogospodarstva, kot poudarja njun mentor. Zacetek je bil težak, a treba ga je bilo prebroditi in rezultati so vredni truda. Janko Sarman pravi, da so mu v prvih pocitnicah izpiti kar malo manjkali, a po koncu študija in opravljeni diplomi se jih je spet hitro odvadil. Zdaj pa lahko samo cakamo, kdaj ju bo študentska mrzlica spet prevzela.
SIMONA BANDUR
37
vzdrževanje
Bodo posledice
odpada dodatnih bremen na
daljnovodih kmalu obvladane?
Vzdrževalci daljnovodov se ze vrsto let ukvarjajo s težavami, povezanimi s posledico zledenja in ledenih oblog na vodnikih, pri cemer ze prav toliko casa tudi skušajo najti ustrezno rešitev. Vse kaze, da bo ta problem vendarle kamlu postal obvladljiv.
Ob
38
bilno sneæenje, ki je Slovenijo zajelo v noËi z 9. na 10. februar 1999, je povzroËilo veliko teæav tako na prenosnem omreæju Elesa kot na distribucijskem omreæju. Tokrat je bilo najhuje na dolenjskem, ljubljanskem in gorenjskem obmoËju. Prve teæave zaradi sneæenja so se za-Ëele æe 8. februarja, najhuje pa je bilo 10. in 11. februarja. ©e najveË teæav v tistih dneh je bilo na Dolenjskem, in sicer zaradi hkratnih izpadov 110 kV daljnovodov na relaciji Brestanica-(Krpko)-Hudo in BeriËevo-Grosup-lje-KoËevje. Pregled izpadlih daljnovodov je potrdil predvidevanja, da je do okvar v prvih urah prihajalo predvsem zaradi poveËane dodatne obremenitve na vodnikih oziroma pozneje zaradi nihanja vodnikov in medfaznih stikov pri odpadu snega. Po informacijah sluæbe za zapËito pa je pri dvosistemskih daljnovodih v obliki glave flSod« v primerih odpada dodatnega bremena prihajalo do medfaznih stikov med spodnjo in zgornjo fazo, in to kljub sorazmerno velikim vertikalnim razdaljam (840 centimetrov).  Da  bi  v  prihodnje
prepreËili oziroma zmanjpali moæ-nosti takih nihanj, ki so posledica odpadov dodatnega bremena, je iz Elesovega sektorja za vzdræevanje pripla zamisel o moæni sanaciji. Raz-mipljalo se je o kar nekaj razliËicah, kot na primer vstavitvi dodatnih stebrov, montaæi oplapËenih vodnikov, uporabi flV« verig ter moænosti vgraditve medfaznih distanËnikov. Iz daljnovodne prakse je poznano, da so posledice pojavov prekomernih dodatnih obremenitev veliko ne-varnejpe pri nastopu dinamiËnih sil kot pri statiËnih silah. Æal v strokovni literaturi pojavom dinamiËnih sil kot posledice prekomernih dodatnih obremenitev ni namenjeno veliko raziskav predvsem zaradi zapletenih in predragih preizkusov na testnih poligonih. Glede na raznolikost vhodnih podatkov bi bilo skoraj nemogoËe izvesti simulacijo vseh moænih primerov, ki se pojavljajo v praksi. NajveËkrat je obravnavan problem poveËanja povesa pri odpadu dodatnega bremena, medtem ko druge posledice, kot so poveËanje sil v tokovodnikih, nihanja oziroma
odskakovanja tokovodnikov, sile in odkloni izolatorskih verig, niso obravnavane.
Vendar pa je bilo zahvaljujoË nape-mu aktivnemu sodelovanju na konferencah o zaledenitvah iWAiS (International Workshop on Atmos-pherich icing of Structures) mogoËe pridobiti kar nekaj informacij, ki naj bi pripomogle k boljpemu razumevanju tega pojava.
Za prikaz in analizo dinamiËnih pojavov, ki nastopijo pri odpadu dodatnih obremenitev podajamo primer, izbran iz daljnovodne prakse kanadskega Hydro - Quebeca na njihovem tipiËnem 120 kV daljnovodu. Za osnovni izraËun sta bili izbrani dve 200 m razpetini z vmesnim nosilnim stebrom, kar prikazuje slika 1.
Za izraËun je bil uporabljen raËunal-nipki model nelinearnih konËnih elementov, kar je omogoËilo variranje razliËnih scenarijev na daljnovod-nem odseku, kot denimo razliËni premeri dodatne obremenitve, raz-liËne razpetine, delni odpadi, razliË-ne vipinske razlike med stebri in vpliv veË razpetin. Za vodnik je bil vzet njihov standardni jekloaluminij-ski vodnik s skupnim presekom 455,1 mm2 in premerom 27,8 milimetra. Obravnavanih je bilo 21 scenarijev odpada bremena in pri tem so bili posneti tudi Ëasovni diagrami poteka pomembnih dogodkov, kot je napetost v vrvi, vertikalni odmik (odskok) vodnika, aksialna sila v izolatorski verigi in odklon izo-latorske verige.
Kot primer navajamo rezultate poteka dogodkov odpada ledu premera 38 mm (normalno dodatno breme najveËkrat uporabljeno v kanadski daljnovodni praksi) v celotni razpeti-ni 1 in predstavlja najbolj kritiËni primer glede na drugih 20. Nas predvsem zanima vertikalni odskok vodnika v sredini neobremenjene razpetine (razpetina 1), ter vertikalni odskok v nasprotni smeri (negativni) razpetine 2, v kateri obremenitev ostane, kar ilustrira slika 2. V prvem primeru vidimo, da znapa maksimalni odskok vodnika 5,5 metra glede na neobremenjeno stanje veriænice, odskok v nasprotni smeri (negativni) v razpetini 2 (torej kjer obremenitev ostane) pa 4,5 metra. PoslediËno to pomeni, da je v najbolj neugodni situaciji potrebna minimalna razdalja veË kot 10 me-
Slika 1: Dve 200 m razpetini z razliËnimi obremenitvami
trov med spodnjim in zgornjim vodnikom, da ne prihaja do trka. Iz primera vidimo, da tako prihaja do sorazmerno velikih nihanj z moænimi zelo neugodnimi posledicami. Kot zanimivost naj pe navedemo, da v kanadski in ameripki dalj-novodni praksi dejansko uporabljajo kriterij preverbe glav stebrov glede na odpad bremena - dinamiËni kriterij, kot statiËnega kriterija, ki temelji na razliki v povesih, ko je eden od vodnikov obremenjen z dodatno obremenitvijo, drugi pa brez. Napa zakonodaja tega ne predpisuje. Kot je bilo æe uvodoma omenjeno, je bilo za sanacijo primera iz nape prakse predlaganih kar nekaj moænih repitev, kot vstavitev dodatnih stebrov, montaæa oplapËenih vodnikov, uporaba posebnega naËina obepanja ene od faz v flV« verigi. Detajlna tehniËna analiza predlaganih ukrepov pa je pokazala, da omenjene re-pitve ne pridejo v poptev, bodisi iz tehniËnega bodisi ekonomskega razloga.
Ideja, da bi sanirali posledice odpada dodatnih bremen z uporabo med-
faznih distanËnikov, izvira iz repe-vanja problema galopiranja vodnikov. Znano je namreË, da je pojav galopiranja pogost v nekaterih dræavah. Galopiranje je namreË pojav, do katerega prihaja v veËini primerov v kombinaciji z dodatnim bremenom in veËjimi hitrostmi vetra, kjer vrvi nihajo z majhno frekvenco in velikimi amplitudami. Nihanja, ki se pri tem pojavljajo, im-jo navadno eliptiËno obliko. V ve-Ëini primerov se za ublaæitev oziroma prepreËitev takih nihanj uporabljajo medfazni distanËniki, katerih uporaba se je z uvedbo novih modernih polimernih izolantov moËno raz-pirila.
Nihanja, ki se pojavljajo pri odpadu dodatnih obremenitev, imajo podobno znaËilnost, to je velike amplitude, s to razliko, da nimajo elip-tiËne oblike, temveË je prisotna samo vertikalna komponenta. Ker uporaba medfaznih distanËnikov uspepno dupi pojav galopiranja, je priËako-vati, da bi bila njihova uporaba lahko uspepna tudi pri odpadih dodatnih obremenitev. To razmipljanje potrjujejo tudi rezultati ene od redkih raziskav, ki je bila narejena pred leti v poznani ameripki instituciji EPRi in pozneje objavljena v pub-
likaciji iWAiS-a leta 1982. Raziskave so bile narejene glede obnapanja vodnikov pri odpadu bremena, in sicer brez uporabe distanËnikov in z njihovo uporabo.
Preizkus je pokazal in dokazal, da se pri uporabi faznih distanËnikov v primeru odpada dodatnega bremena spremeni obnapanje vodnikov glede na stanje brez distanËnikov. Di-stanËniki ohranijo fazne razdalje na mestih pritrditve in znatno poveËajo togost sistema. Poleg tega imajo tudi dupilni uËinek. Medtem ko je velikost (uspepnost) narapËanja togosti sistema odvisna od parametrov oziroma lastnosti distanËnikov, je dupenje odvisno od njihovega ptevila. Fizikalni mehanizem delovanja je namreË ta, da se dodatno breme enega vodnika prenese na ostale preko distanËnikov, zaradi Ëesar tako prihaja do zmanjpanja povesa. Pri odpadu bremena pa se gibanje takoj prenese na vse fazne distanËnike. Ker je razpoloæljiva energija razdeljena na veËje ptevilo vozlipË, bodo nihanja zato pri tako nastalih podrazpetinah manjpa. Sistem je na ta naËin razglapen, saj bo vodnik na nekem odseku (podrazpetini) nihal z reso-nanËno frekvenco, ki je vipja, kot je za celotno razpetino, in zaradi tega tudi z manjpo amplitudo. KonËni namen raziskav eksperimenta pa naj bi tudi odgovoril na vpra-panje, kakpne morajo biti vertikalne razdalje med vodniki pri odpadu bremena v primeru, ko na daljnovodu ni medfaznih distanËnikov in z uporabljenimi distanËniki, montira-nimi na 1/3 in 2/3 razpetine. Ugotovljeno je bilo, da je lahko pri enakih glavah stebrov razpetina pri uporabi distanËnikov, ki so montirani na 1/3 in 2/3 razpetine, veË kot trikrat veËja glede na primer brez uporabe distanËnikov ali povedano drugaËe, nihanje vodnikov zmanj-pamo v veËji meri z distanËniki, kot Ëe zmanjpamo razpetine.
J. JAK©E, J. KERN,
(Nadaljevanje prihodnjiË)
39
Slika 2: »asovni potek dogodkov odpada ledu v Ëasu 10 sekund
66
novi standardi
Kakovost
EES JE
sMEsRtLaJnIVAdardom
Æe pred leti se je v slovenskem prostoru pojavil standard SIST EN 50160, ki je sedaj dobil pe slovensko verzijo. Omenjeni standard pomeni merilo, s katerim vrednotimo kakovost napetosti.
40
KAKOVOST ELEKTRI»NE NAPETOSTI
»eprav je elektriËna energija naju-porabnejpa in najbolj razpirjena oblika energije, so bile - razen velikosti napetosti in frekvence - njene zna-Ëilnosti standardizirane zelo pozno. Resna potreba po opredelitvi njene kakovosti se je pojavila pele z razmahom elektriËnih aparatov z nelinearnimi delovnimi karakteristikami, ki po eni strani za svoje nazivno delovanje potrebujejo dobro napajalno napetost, po drugi strani pa pri svojem delu napetost moËno paËijo. Tako so v okviru podroËja elektromagnetne zdruæljivosti (EMC) zaËeli nastajati kriteriji, ki opisujejo pogoje za delovanje elektriËnih aparatov. Ti doloËajo nivoje motenj, pri katerih naj aparati delujejo, in nivoje motenj, ki jih smejo aparati oddajati v omreæje.
OPREDELITEV KAKOVOSTI NAPETOSTI V EVROPI
V okviru evropskega prostora sta za kakovost napetosti pomembni opredelitvi dveh direktiv:
•  Direktive o odgovornosti za defek-tne izdelke (85/374/EEC), ki tudi elektriËno energijo opredeljuje kot izdelek oziroma blago. To pomeni, da morajo biti znaËilnosti napetosti v katerikoli vtiËnici Ëlanice Evropske unije oziroma napajalni toËki odjemalca enake.
•  Direktive o EMC (89/336/EEC), ki je pomembna za poenotenje lastnosti elektriËnih aparatov, kateri se smejo pojaviti na trgu. Direktiva naroËa dræavam Ëlanicam Evropske unije, da morajo urediti svojo zakonodajo tako, da so zagotovljeni vsi principi elektromagnetne zdruæljivosti. To tudi pomeni, da se na trgu Ëlanic Evropske unije prodajajo le tisti elek-triËni aparati, ki ustrezajo standardom, in da morajo javna omreæja, v katera se lahko ti aparati pri-kljuËijo, obratovati tako, da omo-goËajo nazivno delovanje elektriË-nih aparatov. Temelj Direktivi o EMC so standardi s podroËja EMC.
V Ëasu oblikovanja enotnega evropskega trga je bila pri UNIPEDE (International professional organisation representing the electricity sup-
ply industry) konËana raziskava, ki je definirala fizikalne znaËilnosti oskrbe z elektriËno energijo v nizkonapetostnih in srednjenapetostnih razdelilnih omreæjih. Komisija evropske skupnosti je ta dokument pripo-roËila evropskemu odboru za elek-trotehnipko standardizacijo CEN-ELEC (European Committee for Electrotechnical Standardisation) kot izhodipËe za evropski standard, ki bi opredeljeval znaËilnosti napetosti. V letu 1993 je bil konËan predlog standarda, ki je po ustaljenem standardizacijskem postopku novembra 1994 dobil status standarda. V tehniËnem odboru za elektromagnetno kompatibilnost /EMK/ pri Uradu za standardizacijo in meroslovje Republike Slovenije smo ves Ëas spremljali dogajanja, povezana z nastajanjem standarda EN 50160, v letu 1998 pa smo ga postavili v nap prostor z metodo razglasitve, zdaj pa je na voljo tudi prevod v slovenpËino: ZnaËilnosti napetosti v javnih razdelilnih omreæjih.
KAKOVOST NAPETOSTI IN STANDARD
Standard SIST EN 50160 je pravzaprav zbirka nivojev elektromagnetnih zdruæljivosti trinajstih znaËilnos-ti napetosti, ki so skoraj vsi vsebovani v standardih elektromagnetne zdruæljivosti SIST EN 61000-X-X. Standard opredeljuje elektromagnetne motnje v nizkonapetostnem in srednjenapetostnem omreæju v toËki, kjer se sreËujeta odjemalec in javno razdelilno omreæje. To je predajno mesto. Ker je napetost v sistemu, omreæju in njegovih delih pojavno vezana na tehniËne lastnosti sistema, je podvræena spremembam. Standard zato poleg kriterijev opredeljuje tudi verjetnosti nahajanja opazovane znaËilnosti znotraj trinajstih postavljenih kriterijev in obdobje opazovanja za:
•  omreæno frekvenco,
•  velikost napajalne napetosti,
•  odklone napajalne napetosti,
•  hitre napetostne spremembe,
•  upade napajalne napetosti,
•  kratkotrajne prekinitve napajalne napetosti,
•  dolgotrajne prekinitve napajalne napetosti,
• obËasne prenapetosti omreæne frekvence med faznimi vodniki in zemljo,
•  prehodne prenapetosti med faznimi vodniki in zemljo,
•  neravnoteæje napajalne napetosti,
•  harmonsko napetost,
•  medharmonske napetosti in
•  napetostne signale v omreæju.
PRINCIPI ZAGOTOVITVE KAKOVOSTNE NAPETOSTI
V skladu z æeljo po pridruæitvi Evropski uniji je tudi Slovenija vzpostavila kriterije za EMC, ki so pogoj za prilagajanje enotnemu trgu. Na temelju tega je v skladu z Direktivo o EMC izpel Pravilnik o EMC (Uradni list RS 61/97 oziroma Uradni list RS 1/00). Pogoji za EMC so na relaciji dobavitelj/odjemalec elektriËne energije izpolnjeni takrat, ko ima odjemalec prikljuËeno elektriËno napravo, ki je pozitivno prestala preskus v skladu z zahtevami Pravilnika o EMC (o tem priËa oznaËevanje blaga) in ustrezne napetostne razmere v omreæju oziroma v toËki priklopa. Pravilnik o EMC predpostavlja, da je porabnik prikljuËil ustrezno napravo na napeljavo, ki je v skladu z zahtevami ustreznih standardov, in da je  napetost v  toËki  priklopa v
skladu s stanjem tehnike oziroma standardov. Pravilnik o EMC torej predvideva, da distribucijsko podjetje, ki dobavlja napetost, skrbi zanjo po konceptu, ki je v skladu s stanjem tehnike, zato v drugem odstavku 2. Ëlena izvzema iz svojih pristojnosti elektroenergetski sistem. Princip zagotovitve EMC v elektroenergetskem omreæju kaæemo na sliki 1. Na tem principu temelji tudi Energetski zakon (Uradni list RS 79/99), ki doloËa sistemske storitve in distribucijsko dejavnost ter medsebojno usklajenost delovanja elektroenergetskega sistema. Zakon Ministrstva za gospodarske dejavnosti je sodoben akt z evropsko usmeritvijo, ki zahteva sistemska obratovalna navodila in energetsko soglasje, kar pa je v svojem bistvu povezano tudi s kakovostjo napetosti. Zagotovitev tega pa je predmet tudi podzakonskih aktov, ki bodo opredeljevali æivljenje SIST EN 50160.
Principe kakovosti morata izpolniti dobavitelj in odjemalec. Dobavitelj mora izdelati svojo doktrino za posamezne elektromagnetne motnje, ki zajema: • ocenjevanje  stanja  motenj  v  o-
mreæju z meritvami in na temelju dogodkov,
•  doloËanje meje motenj za posamezne dele omreæja ter
•  navodila in pravila s kriteriji za priklop odjemalcev in energetskih virov (soproizvodnja).
Odjemalec pa mora:
•  prilagoditi svojo napeljavo zahtevam stanja tehnike in
•  vanjo prikljuËevati le naprave, ki izpolnjujejo zahteve standardov za izdelke in obratujejo v skladu zahtevam priklopa. (V nekaterih primerih mora zato odjemalec uporabiti ukrepe za zmanjpanje motenj.)
SLOVENSKA IZDAJA STANDARDA
Prevajanje standarda je bilo opravljeno v dveh etapah. Najprej je bil opravljen prevod, ki je potoval v javno razpravo. Po odzivu nanj sodeË je bil to standard, po katerem je bilo v Ëasu javne razprave najveËje po-vprapevanje. KonËne popravke prevoda je bilo mogoËe opraviti pele po izidu terminolopkega standarda s podroËja elektromagnetne zdruæ-ljivosti SIST IEC 60050(161): Mednarodni elektrotehnipki slovar - Poglavje 161: Elektromagnetna zdruæ-ljivost: 1999, ki ga je opravil sodelavec Tomaæ Æivic. Da pa je standard dobil konËno podobo, se sodelavci Elektroinptituta Milan Vidmar, Ljubljana, zahvaljujemo sekretarju pri USM Ervinu Serpenu in Joæetu Unku.
Avtorji prevoda smo pripravili tudi Komentar standarda, ki bo zagledal luË sveta takoj po uradnem izidu slovenske verzije standarda
FRANC ÆLAHTI», MATEJA ZORMAN, DEJAN MATVOZ
Slika1:
Zagotovitev EMC in s tem vseh zahtevanih znaËilnosti napetosti
41
?363
z mipko po internetu
sodobnim tehnologijam naproti
Telekomunikacije
za internet(1)
Danes skoraj ne moremo odpreti casnika, revije in vklopiti televizorja ali radijskega sprejemnika, ne da bi poslušali ucene in prepricljive besede o tem, kako je informacijska revolucija že temeljito preobrazila življenje v najbolj razvitih državah in tudi pri nas. Zadnjih nekaj let je videti, kot da si vecina Slovencev želi vstopiti v Evropsko zvezo (EU) za vsako ceno. To med drugim pomeni, da mora naša država vestno prilagajati svojo zakonodajo najrazlicnejšim namigom, priporocilom, smernicam in navodilom (direktivam) EU za množico državnih dejavnosti. Ze sedaj nas nekateri politiki prepricujejo, kako se imamo Slovenci imenitno, saj naj bi po splošnih gospodarskih kazalcih in dejanski življenjski ravni že presegli Portugalsko in dosegli Grcijo. A na nekaterih zakonskih podrocjih, ki bi jih morali cim prej prilagoditi zahtevam EU, že nekaj casa krepko škriplje. Dober primer za to so prav telekomunikacije (TK), ki so eno od dveh najpomembnejših gospodarskih podrocij za sodobno državo.
V™™„......
znali,   da  informacijska  revolucija      Druga težava za evropske porabnike
temelji na svetovnem racunalniškem      pa so  cene TK-storitev,  ki so  na
medomrežju, ki ga imenujemo inter-      splošno nekajkrat višje od ameriških
net. Že petletnemu otroku na Za-      cen. Številni posamezniki in majhna
hodu je jasno, da brez prikljucka na      podjetja v ZDA, denimo, za klicne
42
internet ni ne zabave ne poslov. Vendar pa potrebuje internet za delovanje tehniËno podstat, ki jo zagotavljajo telekomunikacije, torej tista gospodarska veja, ki se je nekoË ukvarjala z govorno telefonijo, danes pa je njen glavni cilj zagotavljanje podatkovnih komunikacij. V teh bo govor predstavljal Ëedalje manjpi deleæ vsega prometa. Ena od glavnih telekomunikacijskih teæav, ki jih imamo Slovenci, ni samo trenutna zakonodaja, ki je slaba in neusklajena z zahtevami EU-ja, temveË dejstvo, da celo Evropska zveza pe vedno tehnolopko in træno caplja za ZDA. Zahodna Evropa nasploh ima pe vedno preveË tog trg telekomunikacij,  ki  se  prepoËasi  odziva  na
modemske povezave z internetom uporabljajo krajevne telefonske zveze, za katere jim ni treba niti posredno plaËevati impulzov. Zato se nekateri AmeriËani modemsko obepajo na telefonski vod tudi za veË ur, kar je skoraj nepojmljivo v Evropi, kjer povpreËni Nemec, Francoz ali Slovenec med vsako modemsko povezavo mrzliËno deska samo nekaj deset minut ...
Oglejmo si nekaj evropske zgodovine. Okvir za razvoj telekomunikacij in interneta je v vsaki dræavi zelo odvisen tudi od TK-zakonodaje in podzakonskih listin. Evropska zveza se vsaj æe petnajst let dobro zaveda velikega pomena, ki ga imajo telekomunikacije za hiter gospodars-
ki razvoj, vendar je usklajevanje najrazliËnejpih interesov v ptevilnih evropskih dræavah zahtevalo precej dolgo dobo dogovarjanja. »lanice EU so æe konec 80. let dosegle vsaj naËelno soglasje, da morajo zaËeti svoje trge telekomunikacij odpirati za konkurenco in narodnodræavnim telekomom ukiniti monopol. Æe takrat so se skoraj vse evropske vlade strinjale z ugotovitvami v poroËilu strokovne skupine, ki jo je vodil evropski komisar Martin Bange-mann. V poroËilu o razvoju informacijske druæbe v Evropi je pisalo, da je treba za preæivetje evropskega gopodarstva na svetovnem trgu nujno zgraditi zelo prepustno vseevrop-sko informacijsko omreæje. Da bi to uresniËile, bi morale vse evropske dræave temeljito prilagoditi svojo TK-zakonodajo zahtevam informacijskega gospodarstva in poindustrij-ske druæbe. Glavna ugotovitev Ban-gemannovega poroËila je, da za us-pepen razvoj telekomunikacijskih in informacijskih sistemov ni potreben denar davkoplaËevalcev oziroma dræavnega proraËuna, temveË samo uveljavitev deregulacije, liberalizacije in privatizacije.
Evropska komisija, ki je zakonodajno telo EU, je sprejela vrsto navodil za liberalizacijo telekomunikacij in doloËila 1. prosinec (januar) 1998 kot rok za uvedbo novega trænega TK-sistema. Ta temelji na ukinitvi monopolov in na deregulaciji oziroma flrazzakonitvi«, ki pomeni odstranjevanje zakonskih ovir za uËin-kovito konkurenco. To je Evropski zvezi tudi omogoËilo, da je konËno podpisala sporazum s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO -World Trade Organization) za vzpostavitev svetovnega TK-trga, kar naj bi spodbudilo tudi precejpnje zniæevanje cen za mednarodne podatkovne in telefonske storitve. EU je s tem konËno uresniËila pripo-roËila Bangemannove skupine, po katerih informacijsko druæbo ustvarja zasebni oziroma podjetnipki kapital v okviru konkurenËnega tekmovanja na prostem trgu - pribliæno tako, kot velja v ZDA æe dve desetletji.
DAVID PAHOR
(Nadaljevanje prihodnjiË)
ENEL
(http://www.enel.it/) Na spletnih straneh apeninske energetske druæbe Enel je lepo videti, zakaj Italijani slovijo kot odliËni oblikovalci. Æivopisni okvirji in ikone krasijo italijanske in anglepke strani, kjer se lahko sprehajamo po tematskih povezavah. Stran o Enelovi poslovni skupini vsebuje drevesno sliko poslovnega sistema z vsemi hËerinskimi podjetji, medtem ko stran z Enelovimi razvojnimi cilji poudarja, da je glavna naloga skupine poveËati konkurenËnost in kakovost storitev. Zanimivo je, da si lahko na glavni strani ogledamo tudi vremensko satelitsko sliko za Evropo, pokukamo v noviËarski kotiËek (News), preletimo Enelove storitve in obËudujemo, kaj je skupina v zadnjem Ëasu naredila za kulturo. Zelo zanimiva storitev je Climatewatt, Enelov projekt za uporabo reverzibilne toplotne Ërpalke v klimatizacijskem sistemu za hlajenje ali gretje stanovanjskih in pisarnipkih prostorov. Poleg tega lahko kibernetsko obipËemo energetske objekte, kot je Galileo Ferraris, ki je prva Enelova plinska elektrarna, delujoËa v kombiniranem ciklu.
SHIELDS UP!
(http://grc.com/x/ne.dll?bh0bkyd2) Vas zanima, kako gol je vap raËunalnik v medomreæju? ObipËite spletipËe mojstra Stevea Gibsona za ugotavljanje varnosti internetne povezave. Da bi preverili, ali imate morebitne varnostne luknje v svojem raËunalniku, najprej kliknite zaslonski gumb flTest my Shields«, nato pa pe flProbe my Ports«, ki sproæi pregled odprtih storitvenih vrat TCP/IP v vapem raËunalniku. Gibsonov program bo poskupal po internetu temeljito pretipati vap raËunalnik in oblikovati poroËilo o svojih izsledkih. Spoznajte, kar so morda o vapem raËunalniku ugotovili æe krekerji!
Sinhroni prekinjevalec
ZA SREDNJE-VISOKE NAPETOSTI Z MAGNE PROÆENJEM IN ELEKTRONSKIM
V
letu 1997 je ABB uvedel novo serijo prekinjevalcev za srednje visoke napetosti z magnetnim proæenjem, ki je nadomestila vzmetni mehanizem delovanja. Kmalu se je pokazalo, da je ta repitev v primerjavi s prejpnjo veliko zanesljivejpa. Na podlagi uspeha, ki ga je dosegel z magnetnim proæenjem, je ABB razvil novo tehnologijo kontrolnih stikal, ki bodo omogoËala sinhronizacijo kon-Ënih in zaËetnih operacij z elektriË-nim omreæjem.
Sinhrono preklapljanje, poznano tudi kot flpreklapljanje na valovni toËki« (flpoint on the wave switch-ing«), je dobro znan koncept. Uporablja se predvsem v visokonapetostnih aplikacijah, in sicer z namenom prepreËevanja oziroma zmanjpevanja preklopnih prehodnih pojavov in motenj, ki jih le-ti povzroËajo v elek-triËnih omreæjih.
V primerjavi s konvencionalno stikalno opremo ima sinhroni prekinje-
valec vec pomembnih prednosti, kot so na primer:
•  Vecja zanesljivost zaradi bistveno zmanjšanega ucinka stresnih prehodnih pojavov na komponente omrežja.
•  Višja kakovost elektricne energije omrežja.
•  Daljša elektricna življenjska doba in izboljšano delovanje prekinje-valca.
•  Nižji stroški sistema kot celote, saj je nacrt omrežja mogoce poenostaviti.
ELEKTROMEHANSKI SISTEM
Proizvajalci sinhronih prekinjeval-cev, ki delujejo na podlagi vzmetnega mehanizma, se zanašajo na predvidljivost delovanja zacetnih/koncnih operacij. To pomeni, mora biti mehanizem nacrtovan z visoko presežno energijo in da morata biti ob-43
05881975
4445
zakonodaja
Slika1:
Preprost shematiËni prikaz nadzorne elektronike sinhronega prekinjevalca
Slika 2:
Zgradba nadzorne elektronike sinhronega prekinjevalca (X=senzor poloæaja)
44
rabljenost in trenje za Ëasa njegove predvidene æivljenjske dobe Ëim manjpa. Prav tako je izjemno pomembno obdræati nadzor nad zunanjimi vplivi okolja. PraktiËno to vodi v obseæno laboratorijsko testiranje in matematiËne algoritme v nadzorni elektroniki. Vendar tudi vse to ni dovolj za zanesljivo delovanje, kajti gibanja vzmetnega mehanizma po sproæitvi ni veË mogoËe nadzorovati. Nasprotno pa magnetni aktuator omo-goËa uporabo prilagodljivega algoritma v konfiguraciji zakljuËene kontrolne zanke. Tako je mogoËe ne samo nadzorovati gibanje, ampak tudi kompenzirati vplive temperature, staranja itd., kar omogoËa dol-goroËno stabilnost delovanja. Sodobni prekinjevalci za srednje-visoke napetosti so obiËajno zgrajeni iz treh mehansko povezanih kontaktov in enega sproæilnega elementa. Sproæilec je lahko mehanska vzmet ali pa elektromagnetni aktuator. Kontrolirano preklapljanje za zelo pirok obseg aplikacij zahteva, da ima vsak kontakt svoj sproæilni element. To je veliko laæje doseËi z magnetnim aktuatorjem kot z mehanskim sproæilcem. Poleg tega je zaradi manjpega  ptevila  mehanskih  delov
ponovljivost  magnetnega  proæenja neprimerno boljpa.
SINHRONIZACIJA Z OMREÆJEM
Sinhroni prekinjevalec lahko izvaja operacije, sinhronizirane z napetostjo omreæja oziroma s tokovnimi signali, ne glede na to, kdaj se sproæi zaËetni signal in ali se sproæi roËno ali z daljinskim upravljalnikom. Naloga nadzorne elektronike je, da ohranja Ëas delovanja karseda konstanten. V ta namen mora imeti tako sposobnost avtomatskega prilagajanja kot tudi v realnem Ëasu zakljuËeno kontrolno zanko. Tako opremljena elektronika bo lahko delovala v okviru doloËenih toleranc tudi takrat, ko se spremeni temperatura okolja, naboj na kondenzatorju ali katerikoli drug ustrezni parameter. Z avtomatsko kompenzacijo izrabe kontaktov nadzorna elektronika zagotavlja, da do odpiranja in zapiranja kontaktov vedno pride v pravem trenutku.
SHEMATI»NI PRIKAZ SINHRONEGA PREKINJEVALCA
Slika 1 prikazuje razporeditev elektronike v sinhronem prekinjevalcu.
Napetostne in tokovne signale obvladuje nadzorni element za obdelavo signala in Ëasovno usklajevanje. Ta element sprejema ukaze za za-Ëetek operacije zapiranja/odpiranja in doloËa, kdaj je treba poslati signal za odpiranje oziroma zapiranje naslednjega elementa. Sistem za nadzor kontaktov preverja, da delovanje poteka v okviru predpisane Ëasovne tolerance.
STROJNA OPREMA NADZORNE ELEKTRONIKE
Slika 2 kaæe podrobno zgradbo nadzorne elektronike. Element za obdelavo signala in Ëasovno usklajevanje preverja tokove in napetosti elek-triËnega omreæja, in hkrati vodi delovanje prekinjevalca. Nadzorni element je z magnetnimi aktuatorji povezan preko stikalne enote in senzorjev tokov v tuljavi, hkrati pa s pomoËjo senzorja poloæaja X nadzoruje tudi kontakte prekinjevalca.
Prednosti sinhronih prekinjevalcev:
1.Zmanjpanje prehodnih pojavov.
2.Manjpi stresni vplivi na komponente omreæja.
3.Manjpe prenapetostne ojaËitve.
4.Podaljpana elektriËna æivljenjska doba prekinjevalca.
5.Vipja kvaliteta dobavljene elek-triËne energije.
POVZETEK
Opisani sinhroni prekinjevalec je zasnovan kot naprava flna kljuË« za popolno integracijo v stikalno opremo za srednje-visoke napetosti, s Ëi-mer omogoËa funkcionalnost sin-hronosti na ravni distribucije elek-triËne energije. Sinhroni prekinje-valec ponuja proæne repitve, primerne za vse vrste omreæij. Sinhroni prekinjevalci zagotavljajo visoko kakovost in zanesljivost obratovanja preko celotne priËakovane æivljen-jske dobe. Poleg tega ob veËji raz-poloæljivosti in kontinuiteti delovanja zahtevajo manj vzdræevanja, na-rapËajoËe ptevilo aplikacij, kjer je kakovost dobave elektrike kljuËnega pomena, pa hkrati pomeni tudi denarni prihranek.
Novi predpisi o
varnosti in zdravjO
pri delu (2. DEL)
V prejšnji številki smo predstavili novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu s poudarkom na dolocbah, pomembnih za delodajalce in delojemalce. V tej številki predstavljamo se del ostalih dolocb in tudi novih pravilnikov, ze izdanih na podlagi ZVZD.
Z
akon o varnosti in zdravju pri delu zavezuje tudi dræavni zbor RS, da sprejme nacionalni program varnosti in zdravja pri delu (4. Ëlen ZVZD).
V 42. Ëlenu so doloËene pristojnosti Urada RS za varnost in zdravje pri delu, ki deluje v sestavi ministrstva, pristojnega za delo (Ministrstvo za delo, druæino in socialne zadeve). Pri vladi RS pa se kot strokovno posvetovalno telo ustanovi svet za varnost in zdravje pri delu (44. Ëlen), sestavljen ptiripartitno iz predstavnikov strokovne javnosti, organizacij delodajalcev, sindikatov in predstavnikov vlade (45. Ëlen).
DRUGE DOLO»BE ZVZD
ZVZD nalaga veËje obveznosti tudi inppekciji dela, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem ZVZD in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter opravlja nadzorstvo nad varnostnimi ukrepi, doloËenimi s splopnimi akti delodajalca in kolektivnimi pogodbami (51. Ëlen). Inppekcija dela o svojih ugotovitvah obvesti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter reprezentativne sindikate pri delodajalcu (55. Ëlen).
V 56. do 59. Ëlenu ZVZD so opredeljene kazenske doloËbe, ki zadeva-
jo predvsem delodajalce, vendar tudi delavce. »e delavec takoj ne obvesti delodajalca o vsaki pomanjkljivosti, pkodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih delavcev, ga zaradi prekrpka lahko doleti denarna kazen 30.000 tolarjev (57. Ëlen). V prehodnih in konËnih doloËbah ZVZD je doloËeno, da morajo delodajalci v roku dveh let od dneva uveljavitve Zakona urediti varnost in zdravje pri delu v skladu z doloËbami ZVZD (60. Ëlen). Izvrpilni predpisi na podlagi ZVZD morajo biti izdani dvanajst mesecev po uveljavitvi ZVZD (63. Ëlen), dokler ne bodo izdani novi izvrpilni predpisi, so v veljavi stari, Ëe niso v nasprotju z doloËbami ZVZD in drugimi predpisi (v 65. Ëlenu je naptetih 45 predpisov). Najstarejpi predpis sega v daljno leto 1947, predpis, ki ga veËina zaposlenih v elektrogospodarstvu mora poznati, Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo elek-triËnega toka, je bil izdan leta 1992.
NOVI PRAVILNIKI
Novembra 1999 (Ur. l. RS. pt. 89/99) je minister za delo, druæino in  socialne  zadeve  izdal  prvi  ptiri
nove podzakonske akte - izvrpilne predpise na podlagi novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu:
• Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme:
Omenjeni Pravilnik je najobseænejpi in navajamo njegove zanimivejpe doloËbe:
Delodajalec mora zagotavljati delavcem brezhibno delovno opremo, ki ne ogroæa varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in naravnega okolja (prvi odstavek 4. Ëlena Pravilnika). Delodajalec mora delavce usposobiti za pravilno in varno uporabo delovne opreme s teore-tiËnim in praktiËnim usposabljanjem ter s seznanjanjem z nevarnostmi, ki se lahko pojavijo pri uporabi takpne opreme (prvi odstavek 12. Ëlena). Delodajalec mora redno voditi evidenco vzdræevanja delovne opreme (drugi odstavek 27. Ëlena). Delodajalec mora zagotoviti, da so kontolni inptrumenti in optiËne signalne naprave na delovni opremi ali njeni neposredni bliæini postavljeni tako, da so zlahka vidne in da je mogoËe rezultate o kakovosti in koliËini ter signale odËitati z delovnega mesta delavca (69. Ëlen). V drugem odstavku 71. Ëlena je navedeno, da mora delodajalec pri izbiri ukrepov za varnost in zdravje delavcev in drugih oseb pred statiËno elektriko upopte-vati stopnje nevarnosti, vrsto tehno-lopkega postopka in delovne opreme ter razmere v prostoru. Ukrepi za prepreËevanje statiËne elektrine so: ozemljitev, vzdræevanje ustrezne vlage v prostoru, antistatiËna prepa-racija, odvajanje statiËne elektrine z influenco, poveËanje prevodnosti slabo prevodnih materialov, ioniza-cija zraka ali kombinacije teh varnostnih ukrepov. V 93. Ëlenu so navedeni postopki pri ËipËenju, popravilu in dolgotrajnih prekinitvah zaradi servisiranja delovne opreme na elek-triËni pogon, ki so podobni postopkom, ki jih zaposleni v elektrogospodarstvu vsak dan opravljajo pri delu z elektriËnimi napravami. Delovna oprema, ki se prviË uporablja, spremeni ali rekonstruira po 31. Decembru 1999, mora izpolnjevati zahteve za varnost in zdravje, ki so doloËene s tem pravilnikom (130. Ëlen). ObstojeËo delovno opremo, ki je v uporabi na dan uveljavitve tega pravilnika,  mora  delodajalec  pri-45
odpiranje trga
46
lagoditi zahtevam, ki so doloËene s tem pravilnikom, v roku dveh let od njegove uveljavitve (131. Ëlen).
•  Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu:
Pravilnik doloËa splopne obveznosti delodajalca v zvezi z osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo pri delu. Tako so v 6. Ëlenu navedene zahteve glede osebne varovalne opreme, ki jo mora delodajalec zagotoviti delavcu brezplaËno, zagotoviti mora njeno brezhibno delovanje, ustrezne higienske razmere, potrebno vzdræevanje, popravila in nadomestitev, in pri delu, kjer se osebna varovalna oprema uporablja, morajo biti o njej na razpolago ustrezni podatki (9. Ëlen). Delodajalec mora pravoËasno in predhodno seznaniti delavce o tveganjih, pred katerimi jih varuje dodeljena osebna varovalna oprema, in mora teoretiËno in prak-tiËno usposobiti delavce za uporabo opreme, vkljuËno z demonstracijo njene uporabe (10. Ëlen). Delodajalci morajo uskladiti svoje obveznosti z doloËbami tega Pravilnika v roku dvanajstih mesecev (14. Ëlen).
•  Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih:
Pravilnik je po vsebini drugi najob-seænejpi. Vsebuje doloËbe o elek-triËnih inptalacijah, evakuacijskih poteh in izhodih, prezraËevanju de-
lovnih mest, temperaturi v prostorih, razsvetljavi delovnih prostorov, poteh za gibanje delavcev, prometnih poteh ter nevarnih povr-pinah, velikosti delovnih prostorov, posebnih prostorov (prostori za poËitek, prostori za aktivni odmor, prostori za kajenje, prostori za ob-Ëasno ogrevanje delavcev, prostori za supenje, ËipËenje in razkuæevanje osebne varovalne opreme, prostori za noseËnice in dojeËe matere), sanitarne prostore, prostor za prvo pomoË (delodajalec mora zagotoviti najmanj en prostor za prvo pomoË, Ëe zaposluje veË kot 1.000 delavcev na eni lokaciji, ali zaposluje veË kot 100 delavcev v delovnem procesu, v katerem obstajajo veËje nevarnosti za popkodbe in zdravstvene okvare), itd. Delodajalci morajo zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in na delovnih mestih uskladiti z doloËbami tega pravilnika v roku 18 mesecev (100. Ëlen).
• Pravilnik o varnostnih znakih:
Pravilnik vsebuje devet prilog z opisi varnostnih znakov. Najpozneje v 18 mesecih mora delodajalec zagotoviti, da varnostni znaki izpolnijo zahteve iz prilog tega Pravilnika (7. Ëlen). Vsi omenjeni pravilniki vsebujejo tudi doloËbe, ki delodajalca zavezujejo k sodelovanju z delavci ali njihovimi predstavniki glede uresniËevanja do-loËb pravilnikov!
Februarja letos je na podlagi ZVZD priËel veljati Pravilnik o pogojih za pridobitev  dovoljenja   za  delo  za
opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (Ur.l. RS, pt. 10/2000), ki doloËa kadrovske, organizacijske, tehniËne in druge pogoje za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog s podroËja varnosti pri delu.
SKUPNA ODGOVORNOST IN SKRB ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Zakon o varnosti in zdravju pri delu predstavlja le del predpisov, ki urejajo odnose med delom in kapitalom oziroma med delavci in delodajalci. V skladu z novimi druæbenimi razmerji postajajo medsebojni odnosi vedno bolj urejeni, in pomenijo odgovornost za obe udeleæeni strani. Obe strani æe imata v novem ZVZD (in izvrpilnih predpisih, ki so æe ali pe bodo sledili ZVZD) vrsto obveznosti, ki so vse zapisane z namenom zagotoviti ustrezno varnost in zdravje zaposlenim. Letos je zaËel veljati nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, pt. 106/99), s katerim se starostna in delovna doba zaposlenim za upokojitev poveËuje. PriËakuje se, da bodo zaposleni delali celotni Ëas delovne dobe, za kar so se s pogodbo o zaposlitvi tudi obvezali, niso pa se obvezali, da bodo v tem Ëasu izgubili zdravje, se popkodovali, ali se preveË iztropili. Zato morajo biti poleg delodajalcev predvsem zaposleni, in njihovi predstavniki - tako sindikat kot svet delavcev - zainteresirani za ustrezno varnost in ohranitev zdravja pri delu.
Ali bodo zaposleni izkoristili moæ-nosti v ZVZD, ki so zaradi harmo-nizacije napih predpisov s predpisi Evropske unije ugodni za njih, je seveda odvisno predvsem od njih samih in njihovih predstavniptev. Æal bodo fiziËne posledice morebitne nezainteresiranosti za varnost in zdravje pri delu Ëutili le zaposleni, zato naj zaposleni posamiËno in preko delavskih predstavniptev vplivajo na celovito upoptevanje Zakona o varnosti in zdravju pri delu in drugih predpisov, temeljeËih na Zakonu, saj bodo tako verjetno odpli v pokoj le postarani, ne pa popko-dovani, kot invalidi, bolni, iztrope-ni ...
SLAVKO RENKO
Urejena
PODJETJA
postaja
Slovenska distribucijska podjetja se vedno bolj zavedajo, da lahko z odprtjem trga elektriËne energije izgubijo tako imenovane upraviËene odjemalce, ki bodo lahko prosto izbirali svojega dobavitelja elektriËne energije. Deleæ porabe teh odjemalcev sestavlja pribliæno 60 odstotkov celotne porabljene energije iz distribucijskega omreæja. Dosedanje odjemalce elektriËne energije bodo distribucijska podjetja poskupala ob-dræati s Ëim ugodnejpo ceno elek-triËne energije, ki jo bodo uspela dobiti na trgu elektriËne energije. Vendar pa je cena pomemben, a ne edini dejavnik pri odloËitvi, s kom bo podjetje poslovalo in s kom ne. Z energetskim zakonom, ki je zaËel veljati 15. oktobra 1999, se bo veËina podjetij slovenskega elektrogospodarstva morala posloviti od napisanih in nenapisanih pravil, ki so veljala zadnja desetletja. ©e posebej to velja za distribucijska podjetja, katerih deleæ odjemalcev pri celotni porabi elektriËne energije v Slovenji je v letu 1999 znapal pribliæno 79 odstotkov, kar pomeni, da so za odjemalce prikljuËene na omreæje distribucijskih podjetij do sedaj le-ta veljala za edinega dobavitelja elek-triËne energije.
S 15. aprilom leta 2001 bodo tako na eni strani odjemalci elektriËne energije, ki presegajo prikljuËno moË 41 kW na enem odjemnem mestu -gre za veËino industrijskih odjemalcev ter storitvenih dejavnosti, ter izvajalci distribucije elektriËne energije na drugi strani, lahko sami zaËeli
nuja
z izbiro najugodnejpega ponudnika elektriËne energije v okviru do-maËega trga. V zaËetku leta 2003 pa se bo trg z elektriËno energijo sprostil tudi za elektriËno energijo, proizvedeno v tujini in se tako podredil trænim zakonitostim. Z moænostjo proste izbire ponudnika elektriËne energije v okviru do-maËega in nato evropskega trga bo ob ceni elektriËne energije za poslovanje elektroenergetskih podjetij v trænih razmerah pomembna vloga zagotovo pripadla tudi pozitivni celostni podobi oziroma imidæu posameznega podjetja. Celostna podoba (lahko jo oznaËimo kot zdruæbo stalipË, vrednot, stereotipov in predsodkov, ki so bolj ali manj zavestno, na podlagi izkupenj ali izoblikovanih mnenj o doloËenem subjektu ali objektu) je namreË celovita podoba, identiteta subjekta ali objekta, ki se je o njem oblikovala v javnosti. Ker domaË, zlasti pa evropski in svetovni trg Ëedalje bolj gradi na zaupanju, je prav od ustvarjene ali pripisane celostne podobe podjetja odvisno, kako se bodo v odnosu do njega ob-napali in odloËali posamezniki in skupine iz razliËnih javnosti. Zaradi tega veljata v svetu oblikovanje in skrb za pozitivno celostno podobo za pomembno stratepko odloËitev v polni pristojnosti uprave podjetja, ki mora to odloËitev v vsakem trenutku tudi popolnoma podpirati. Prvi pogoj za dosego æelene celostne podobe je poznavanje obstojeËe podobe, ki jo ima podjetje ali institucija pri svojih javnostih. V ta namen si
podjetje lahko pomaga z vrsto metod, med katerimi naj omenim zlasti analizo podobe podjetja v medijih, anketna vprapanja in intervjuje. Podatki iz analize in dobljeni rezultati o celostni podobi podjetja le-te-mu omogoËajo, da lahko bolje vpliva na svojo celostno podobo oziroma, da usmerja svoj komunikacijski splet tja, kjer bo imel najboljpi uËinek oziroma tja, kamor je najbolj treba usmerjati komunikacijsko dejavnost. Raziskave v svetu kaæejo, da je pri tem najpomembnejpe podroËje za usmerjanje komunikacijske dejavnosti podjetja tisto, ki se nanapa na medËlovepke odnose znotraj podjetja in katero odstira odnos uprave, vodilnih in vodstvenih delavcev do lastnih delavcev. Prav slednji kot notranja javnost predstavljajo namreË podlago za razvoj celostne podobe posameznega podjetja, uprava le-tega pa jih s svojim ravnanjem lahko pridobi oziroma zadræi v podjetju ali pa odæene. Tega dejstva se zaveda tudi vse veË vodilnih in vodstvenih kadrov in s tem v zvezi P. Kotler navaja: flKo se zaposleni v svojem po-djetju poËutijo dobro, se ta pozitivni odnos prenapa na zunanjo javnost.« V delovna okolja, kjer se uprave podjetij zavestno trudijo svojim zaposlenim vcepiti skrben odnos in lepo vedenje, zato ni teæko uvajati novih oblik druæbenega standarda, pa tudi storilnost je tam veËja. Mnogi odliËni strokovnjaki v takpnih okoljih zato ne ipËejo finanËno boljpe zaposlitve, saj jih dobri medËlovepki odnosi spodbujajo k doseganju bolj-pih rezultatov. Zaradi tega se v teoriji in praksi odnosov z javnostmi upra-viËeno poudarja potreba po zavedanju uprav podjetij v zvezi s tem, da prav vsak zaposleni predstavlja reklamo ali antireklamo lastnemu podjetju. ©e posebno to velja za zaposlene, ki se pri svojem delu vsakodnevno sreËujejo s strankami. Celostno podobo podjetja ob notranji javnosti oblikujejo tudi odnosi z zunanjo javnostjo, ki jo nagovarjamo. Med sredstva za oblikovanje celostne podobe podjetja navzven pri tem priptevamo tudi poslovno ime podjetja, grafiËno podobo in enotnost vizualne identitete, poslovni protokol ob razliËnih priloænostih znotraj ali zunaj podjetja, promocijske dejavnosti v obliki promocijskih Ëlankov, intervjujev, reklam, zlo-æenk, bropur, letnega poroËila, novi-47
7030
izobraæevanje
narskih konferenc, razstav, nastopov na sejmih do poslovnih daril, lastnih spletnih strani itd.
Iz vsega navedenega lahko sklenemo, da pomenijo odnosi z javnostmi dokaj obseæno in specializirano strokovno podroËje dela. Do nastanka odnosov z javnostmi in njihove uveljavitve kot posebne sestavine upravljanja v organizaciji je na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje najprej priplo v ZDA. V tedanjih velikih modernih gospodarskih dru-æbah se je namreË vodstveni kader le-teh zavedel oËitne odvisnosti od podpore notranje in zunanje javnosti, zaradi Ëesar so narasle potrebe po specifiËnih znanjih, metodah in tehnikah za oblikovanje pozitivne celostne podobe. Delovnih nalog pri oblikovanju in ohranjanju pozitivne celostne podobe je bilo namreË preveË, da bi jih uprave podjetij pe lahko opravljale same, obenem pa je to delo hkrati postajalo vse bolj zapleteno in je terjalo posebna znanja. Razvojno je potemtakem priËako-vati, da se bo nekaj podobnega v zvezi z odnosi z javnostmi zaËelo odvijati tudi v primeru distribucijskih podjetij pri nas. Le-ta bodo namreË v prehodnem obdobju do odprtja zunanjega trga z elektriËno energijo in do uvedbe trænih odnosov postavljena pred zahtevo po pridobivanju znanja za obvladovanje trga z elektriËno energijo in podobnih znanj. Med pomembnimi znanji, ki bi jih bilo treba pridobiti in se jim zavestno posvetiti v tem Ëasu, bodo v prihodnje ob komercialnih prav gotovo tudi znanja za ustvarjanje dobrih odnosov z javnostmi, to je znanja o naËrtovanih in stratepko vodenih dvosmernih komunikacijah z notranjimi in zunanjimi javnostmi, s pomoËjo katerih je moË naËrtno ustvarjati pozitivno celostno podobo podjetja.
VIOLETA IRGL
ICES NA RAZSTAVI
TELEVIDEO V CELJU
V Celju je od 21. do 23. februarja pod naslovom TeleVideo potekala zanimiva tehnipka razstava o ptudiju na daljavo, tele video sistemih ter video komunikacijah. Na njej se je v treh dneh na enem mestu predstavila veËina tistih, ki na podroËju razvoja tehnologije in z njo povezanega izobraæevanja v Sloveniji nekaj pomenijo, med njimi tudi Izobraæevalni center elektrogospodarstva Slovenije.
Po
48
o UkroËeni elektriki in Hipi eksperimentov æe tretjo tehnipko razstavo zapored in hkrati prvo s tovrstno tematiko je v Celjskem domu znova organiziralo tamkajpnje podjetje Fit media, ki æeli na ta naËin v mestu ob Savinji promovirati znanost, znanje, visoke tehnologije in razvoj. Cilj razstave je bil zato mladim, pedagogom, raËunalnikarjem, izobraæevalnim organizacijam, poslovnim strukturam ter vsem, ki jih zanimajo doseæki vrhunskih tehnologij, prikazati naj-sodobnejpe tehnologije in znanja, ki so potrebna, da le-ta zaæivi tudi v praksi.
Osrednji poudarek razstave, ki jo je v imenu glavnega pokrovitelja slavnostno odprla direktorica velenjskega Esotecha Zofija KukoviË, je bil namenjen uËenju oziroma izobraæevan-ju na daljavo. S tem namenom je Matej Strahovnik ob pomoËi Robi-ja Okorna v okviru Izobraæevalnega centra elektrogospodarstva Slovenije kot uvod v prva dva dni razstave predstavil predavanji z naslovom flIzobraæevanje na daljavo« in flKo-municiranje na daljavo«. Z njima je osvetlil njun pomen in hkrati opozoril, da sta izobraæevanje in komuniciranje na daljavo mnogo starejpa, kot si mislimo, in da nista proizvod sodobne tehnologije, temveË njene doseæke zgolj izkoripËata za pe uËin-kovitejpe izobraæevanje oziroma komuniciranje nasploh. Vse napred-
nejpe telekomunikacijske tehnologije namreË v niËemer bistveno ne spreminjajo Ëlovekove temeljne in skozi zgodovino na razliËne naËine ves Ëas obËutene potrebe po premagovanju razdalj s pomoËjo komuniciranja. Z njimi se ne spreminjajo temeljni principi komuniciranja na daljavo, paË pa zgolj sredstva, ki to komuniciranje omogoËajo. Le-ta postajajo pod vplivom tehnolopkega razvoja zgolj bolj izpopolnjena in primer-nejpa za premagovanje razdalj ter s tem ob izobraæevanju veËnamensko uporabna in hkrati privlaËna za Ëedalje veËji krog ljudi tudi pirpe, na ptevilnih drugih podroËjih. S tem nekonvencionalnim naËinom razmipljanja, ki v ospredje ni postavljal tehnologije, ampak njen pomen in uporabnost za Ëloveka, sta navedeni predavanji vzbudili nemalo pre-seneËenja in hkrati pritegnili pozornost, zanimanje ter poæeli odobravanje navzoËih. Predvsem pa sta vzpostavili s tem rdeËo nit prireditve, ki so jo v naslednjih dneh, na veselje informacij æeljnega domaËega ob-Ëinstva, znali kot iztoËnico pri lastnih prikazih vepËe uporabiti tudi drugi razstavljavci. Tako je Mihela Hladin iz velenjskega Esotecha, v svoji predstavitvi teæenj video komunikacij v svetu in pri nas poudarila, da z razvojem tehnologije postaja nujnost in pogoj za preæivetje prav sodobni naËin medËlovepkega komu-
niciranja. V ponazoritev tega je omenila, da se že s preprostim pritiskom na gumb lahko danes povežemo s komerkoli na svetu in s pomocjo sodelavcev Andreja Ceška in Rolanda Radeja ter partnerjev izraelskega proizvajalca video konferencnih sistemov VCON to skozi vse tri dni v živo tudi demonstrirala s pomocjo video konference. Podobnih misli je bil tudi dr. Matjaž Debevc iz Centra za razvoj študija na daljavo mariborske univerze, ko je v nadaljevanju navedeni tehnološki trend oznacil kot komunikacijski prehod od klasicnih nacinov dela in izobraževanja k tistim na daljavo. Pri tem je posebej poudaril, da se navedeni trend nakazuje že tudi v Sloveniji in v potrditev le-tega skupaj s kolegi iz fakultet mariborske univerze na lokaciji Maribor in Kranj ter Celje izvedel in v preostalih dveh dneh še ponovil vectockovno H.323 video konferenco, s katero so bili obcinstvu v Celju predstavljeni video podprto multimedijsko predavanje, hyper video in laboratorijska vaja na daljavo. S tem je navzocim na predstavitvi pokazal, da ta svet naenkrat lahko postane manjši, ko se možnosti za komuniciranje v njem povecajo.
Da imata komuniciranje in izobraževanje na daljavo z uporabo tovrstne tehnologije prihodnost, so opozorili tudi vsi drugi razstavljavci v Celju.
DEK electronics s predstavitvijo video konferenËnih proizvodov ame-ripkega podjetja PictureTel in video povezavo z njihovo izpostavo v Londonu. Laboratorij za telekomunikacije ljubljanske fakultete za elektrotehniko s predstavitvami trendov v uporabi telekomunikacij in uvajanja integriranih sistemov izobraæevan-ja na daljavo v slovenske osnovne pole. IBM Slovenija z uËenjem kjerkoli in kadarkoli. Repro Ljubljana s predstavitvijo notesnikov Sony in projektorjev Epson. V nizu teh programsko podobnih razstavljavcev je bil pe najveËje pozornosti deleæen Telekom Slovenije. Ne toliko s pregledom tehnologij in zmogljivosti omreæij za video konferenËne povezave, seznanitvijo obËinstva z video telefonijo in video konferen-Ënimi sistemi v omreæju ISDN in Centreks ter slednjiË z upraviËeno-stjo naloæb v video konferenËne sisteme. Njihov nastop je bil za vse na-vzoËe v treh dneh razstave predvsem zanimiv zaradi stratepkih usmeritev slovenskih telekomunikacij, saj je prav od zmogljivih prenosnih poti æivljenjsko v marsiËem odvisen tudi splopni razvoj komuniciranja in izo-braæevanja na daljavo v Sloveniji. Ob koncu kaæe omeniti, da si je razstavo v kneæjem mestu ogledalo veË kot 600 ljudi, zlasti celjskih sred-njepolcev, pripli pa so tudi ptudentje iz Maribora, mentorji, raËunalnikarji
in nekaj poslovneæev. Naj si bo to veliko ali malo za prviË, Celje je vsaj tri dni utripalo kot eno od sredipË sveta globalnih komunikacij, v katerem se Slovenija, resnici na ljubo, pe vedno tudi sama ipËe. Razstava, medijsko dokaj odmevna in za udele-æence zanimiva, je namreË pokazala, da se video tehnologije tudi v tem delu Slovenije pele uveljavljajo ter da nasploh v dræavi ne manjka tehnologij, temveË konceptov njihove uporabe. Prav v Izobraæevalnem centru elektrogospodarstva Slovenije se lahko pohvalimo, da imamo oboje in da s tem sodimo med zavidanja vredne otoËke tovrstnih znanj v Sloveniji. Nam in tudi drugim razstavljavcem so tako celjska in druge tovrstne podobne razstave dobro-dopla priloænost za sreËanja in izmenjavo izkupenj. Zato je prav, da so ob pokroviteljih razstave iz gospodarstva svoje prispevali tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS, Mestna obËina Celje ter ptevilni drugi in na ta naËin pripomogli k organizaciji za ta konec Slovenije nedvomno pomembne prireditve.
MATEJ STRAHOVNIK
49
stoletje elektrike
Pomen elektri»ne energije premalo cenimo
^H
50
lektrifikacija je bila kot lastovka, ki je naznanila prebujanje pomladi, ki se je razcvetela v elektroenergetiko ne-slutenih razseænosti in v zreli dobi postala spremljajoËa in najpomemb-nejpa veja gospodarstva. Elektrika je sopotnica Ëasa, ki ga sooblikujemo, sestavni del infrastrukture okolja, v katerem æivimo in ustvarjamo. Zato lahko v malo preoblikovani aktualni oznaki zapipem, da velja flNajleppi Ëar - elektrika« za vse generacije 20. stoletja, za prve na zaËetku stoletja, ker so z njo odkrivali novo energijo, za tiste v drugi polovici stoletja, ker so elek-troergetiko povezali in vtkali v vse sfere æivljenja in sedanje generacije, ki se s to najbolj ælahtno flËisto energijo« povezuje v evropsko interkonekcijo, ob tem pa v svetlobnih optiËnih vodnikih zagotavlja in ponuja tudi celo paleto informacijskih storitev. Tudi moËnejpa jakotoËna veja elektrike -elektroenergetika je prepla ptevilne razvojne faze. Osnovni elementi elektroenergetskih sistemov so dobili posodobitve, avtomatizacije in modernizacije. Temeljno poslanstvo stroke ostaja vseskozi enako - nemoteno obratovanje sistema in zagotavljanje stalne kakovosti elektriËne energije. Zavest elektroenergetikov in duh razvoja se simboliËno odraæa v sprehodu skozi stoletni Ëas, ki ga lahko ponazorim v prispodobi od mehanike do informatike. V 20-letnem aktivnem delu vpet med investicije, obratovanje in komercialo distribucije Elektro Gorenjske kot njen sopotnik doæiv-ljam elektroenergetski sistem kot osnovno oæilje napega vsakdana, ki deluje na strokovni in kvalitetni ravni. Vse bolj spoznavam in dojemam globino pomena, ki ga na predavanjih Vipje strokovne pole za elektroenergetiko, skozi inæenirsko logiko podaja doktor
Janez Hrovatin, o nastanku in razvoju elektroenergetskih elementov nape mreæe, ki ob tehniËni in ekonomski optimizaciji enakovredno, sinhrono obratuje v evropski interkonekciji.
POGLED NAZAJ?
»e je pe Anton Martin Slompek v svoji znani knjiæici flBlaæe in Neæica v nedeljski poli« (1842) pisal o uËinkih elektrike skozi pojav strele, ki jo je slikovito opisal kot elektriËni kolovrat, ki daje moËnejpe iskre, so uporabo elektrike v konkretne praktiËne namene na Slovenskem spoznali v Mariboru, ko je prvikrat zasvetila elektriËna luË, leta 1883. To je bilo le ptiri leta po tistem, ko je Edison Ëloveptvu odprl pot v novo dobo tehniËnega in gospodarskega napredka. ©kofja Loka je prvo mesto na Slovenskem, ki je dobilo javno razsvetljavo. fl»udo« je spodbudilo zanimanje. Kronika pravi, da sta na prvi elektriËni dan, 5. avgusta 1894, pripeljala v mesto dva posebna vlaka kar 1200 ljudi, ki so hoteli na svoje oËi videti, kakpna je elektriËna luË. V dosedanjih raziskovanjih virov pe ni bil ugotovljen toËen datum prve uporabe trifaznega izmeniËnega toka in prenosa elektriËne energije na oddaljenost 3,1 kilometra iz elektrarne Fuæine v Ljubljani, leta 1897, ki bi lahko pomenil rojstni dan slovenske elektroenergetike. Skratka, elektrika je bila znanilec neslutenega splopnega razvoja nove dobe 20. stoletja.
SIMBOLNI POMEN ELEKTRIKE, LU»I NAPREDKA
flPred pragom novega stoletja stojimo. V kratkim prestopimo v 20. stoletje. O dvajsetem stoletji prerokujejo, da bode stoletje elektrike. Verjetno je to, kajti, Ëe pomisli, kako je ta stroka zna-
nosti v 19. stoletji se razvila, more se priËakovati, da bode v 20. stoletji elektrika delala prava Ëuda. To bode pa tudi povzroËilo velikanski splopni napredek, o katerem danes pe pojma imeti ne moremo. Napli se bodo - o tem ni dvojbe - celi druæbeni sloji, ki bodo z raznimi sredstvi skupali zadræe-vati ta napredek ...« Tako je med drugim nagovoril ljubljanski æupan Ivan Hribar obËinske svetovalce 31. decembra 1900. Elektrika ni imela za Hribarja samo praktiËnega, ampak tudi simbolni pomen. Od tod tudi njegovo gledanje na 20. stoletje kot stoletje elektrike, te flnovodobne luËi napredka in prosvete«, ki naj bi raz-prpila svoje oæivljajoËe æarke kot zmagovalec nad raznovrstnimi predsodki, dvomi, starokopitnostjo in reakcijonarstvom. Hribar je imel v mislih Ljubljano, vendar bi se dalo njegove misli razpiriti na ves slovenski prostor in tudi na Slovence, razprpene vsepovsod po svetu. Tudi najnovejpe delo, zbornik flGorenjska: 1900-2000«, s podnaslovom knjiga gorenjske samozavesti, ki jo je izdal Gorenjski glas iz Kranja, za izhodipËe citira, gledano z danapnjega zornega kota, preropki nagovor ljubljanskega æupana Ivana Hribarja na prelomu stoletja. Njegove misli so zanimive, ker je pametni, dejavni in zasluæni gospod, daljnovidno napovedal razmah elektrike v vse sfere napega æivljenja in dela. Elektrika je prinesla s prvo elektrifikacijo na zaËetku stoletja luË napredka in je s sedanjo elektroenergetiko, ki je povezana v evropsko interkonekcijo, nepogrepljiv in najvi-talnejpi del infrastrukture. ©e veË, bila je temelj za ves nadaljnji razvoj do elektronike, raËunalniptva in informatike.
GORENJSKA 1900 - 2000
Knjiga Gorenjska: 1900-2000 ob pte-vilnih temah namenja del vsebine tudi elektroenergetiki. V poglavju Narava so opisane Savske elektrarne Ljubljana, d.o.o., ki imajo korenine davnega leta 1908, ko je v Kranjskem deæel-nem zboru dr. Evgen Lampe, politik Slovenske ljudske stranke, prevzel referat za melioracije ter zaËel raz-mipljati, kako bi mogla deæela izrabljati sile svojih rek za proizvodnjo elek-triËne energije. Tradicijo Kranjskih deæelnih elektrarn, ki so zgradile kot prvo HE Zavrpnico (1914/15), nadaljujejo Savske elektrarne in upravljajo z elektrarnami Moste, Medvode,
MavËiËe in Vrhovo. Po podatkih Elektro Gorenjske, d.d., pridobi regija na leto 102 milijona kilovatnih ur. Petinptirideset milijonov kilovatnih ur energije proizvede 15 lastnih hidroelektrarn javnega podjetja Elektro Gorenjska s skupno dejansko moËjo 10.626 kilovatov. Na preskrbovalnem obmoËju obratuje tudi 84 tujih malih hidroelektrarn, ki prodajajo elektriËno energijo Elektro Gorenjski.
V poglavju Preæivetje in razvoj je med drugim predstavljena tudi delnipka druæba Elektro Gorenjska. Zgodovinske korenine segajo v Ëas pred 85 leti, ko je steklo obratovanje HE Zavrpnica pri Æirovnici. Po podatkih v knjigi Razvoj elektrifikacije Slovenije (TZS, 1976), kjer je Gorenjsko popisoval Mile Vozel, sem zasledil, da je prvi agregat zaËel obratovati decembra 1914 za potrebe razsvetljave gradbipËa in za Ërpalke, v daljnovode pa je tok stekel 25. februarja 1915; drugi agregat je zaËel obratovati sredi avgusta leta 1915. Z zgraditvijo daljnovodov in omreæja je stekla javna elektrifikacija v pirpem obsegu v zgornjem delu Gorenjske. Elektrifikacija se je loËeno pirila iz elektrarne na Selpki Sori v ©kofji Loki (1920) za lopko podroËje in iz elektrarne MajdiË (1924) za kranjsko podroËje. K temu dodajam ugotovitve Janeza Kosa v delu Elektrifikacija kranjskega obmoËja (1970), kjer pravi, da je pomemben dogodek v razvoju MajdiËeve elektrarne bila njena prikljuËitev na omreæje Kranjskih deæelnih elektrarn, in sicer po pogodbi o medsebojni pomoËi, sklenjeni po dolgih pogajanjih leta 1937.V ta namen je bil zgrajen 20 kV daljnovod do zvezne transformatorske postaje KDE na Polici pri Naklem, ki je bila preko RTP »rnuËe povezana v takratno slovensko visokonapetostno elek-triËno mreæo. Do zaËetka 2. svetovne vojne je delovalo na Gorenjskem veË kot 130 veËjih ali manjpih elektrarn; slednje so oskrbovale le lastnike in njihove sosede.
V obdobju po 2. svetovni vojni je gradnja elektroenergetskih objektov potekala v treh obdobjih: prvo obsega obnovo popkodovane elektriËne mreæe in elektrifikacijo podeæelja do leta 1961, drugo zgraditev srednjena-petostne 35 kV mreæe z razdelilnimi transformatorskimi postajami v pest-desetih in sedemdesetih letih ter tretje tehnolopki napredek v osemdesetih letih z uvedbo najvipjega 400 kV napetostnega nivoja v regiji.
POGLED NAPREJ?
Mag. Drago ©tefe, direktor Elektro Gorenjske, d.d., pravi, da so se pozneje nadaljevale investicije na podroËju srednje napetosti - prehod z 10- na 20-kilovoltno napetost, s katerimi so za-Ëeli v 70. letih. Ob koncu stoletja je tako le pe del srednjenapetostne mreæe Kranja in Medvod nepredelan. Vpeljana je bila okolju prijazna gradnja tako imenovanih ekolopkih daljnovodov z izoliranimi vodniki, ki so bolj zanesljivi ob sneæenjih in zaledenitvah, ter oæji koridorji in s tem potrebni daljnovodni poseki. V zakljuËeno 110
kV zanko okoli Kranja je bila konec leta 1999 vkljuËena najmodernejpa razdelilna transformatorska postaja v okopljeni izvedbi RTP 110/20 kV Zlato polje, ki je edina take vrste v slovenski distribuciji, kmalu pa ji bo sledil RTP Labore, kjer bo prav tako vklopljena 110 kV naprava. Elektro Gorenjska je vpeljala integrirni informacijski sistem tako za tehniËne kot komercialne potrebe, ki je zaradi kompleksnosti pe v gradnji, hkrati z informacijskim sistemom pa je bilo zgrajeno tudi optiËno omreæje med ©kofjo Loko, Kranjem, Radovljico, Jesenicami in Bohinjsko Bistrico. Dokon-Ëani sta bili HE LompËica, Soteska in rekonstruirana HE Savica. Z reorganizacijo del se je ptevilo zaposlenih v zadnjih desetih letih zmanjpalo s 463 na 356. Sedemindvajsetega januarja 1998 je Elektro Gorenjska postala delnipka druæba, ki pe vedno ostaja javno podjetje. Velike posledice za nadaljnji razvoj Elektro Gorenjske pri njenem prizadevanju za preoblikovanje v moderno distribucijsko druæbo pa bo imel septembra lani sprejet novi energetski zakon, ki omogoËa liberalizacijo slovenskega trga z elektriËno energijo.
NAPOVEDANA RAZPRODAJA TUJCEM?
Ko skozi Ëas opazujem napredek elektrike kot javne dobrine, ki so jo tako z zanosom cenili, spoptovali in negovali napi predniki in oËetje (tudi moj oËe Joæe Papler je soustvarjal elektrifikaci-jsko in elektroenergetsko podobo nad-zorniptva Podbrezje, Elektro Kranj) in s ponosom gradili ptevilne distribucijske naprave in objekte, kar ne morem doumeti, da to trdo prigarano in z zanosom vzdræevano lastnino slovenska vlada sedaj hiti tako flmaËehovsko« razprodati tujcem. Namesto zakljuËka zastavljam vprapanje: Zakaj razprodaja elektrodistribucije tujcem? Imamo mogoËe ugotovljen potencial morebitnega domaËega vlaganja? Smo dobili odgovor na ponudbo interesa doma-Ëega kapitala? Skozi zgodovinski oris odkrivam nove drobce. Podobne dileme so bile leta 1930 in takrat je prevladala modra odloËitev napih predhodnikov: fl»eprav bi bilo sodelovanje tujega kapitala lahko koristno, je prevladalo mipljenje, da morata biti elektrika in njeno gospodarstvo kot osnovna dobrina v razvoju naroda v domaËih rokah ...«. Iz zgodovine bi se torej lahko tudi kaj nauËili!
DRAGO PAPLER                                                          51
110 kV daljnovod RTP Primskovo - RTP Labore
na obisku pri Radivoju Vizintinu
pocitniška dejavnost
zaFOTOGRAFIRATI
zabavo
Letopnji predpustni Ëas so hodnik ljubljanskega IBE krasile fotografije benepkih mask avtorja Radivoja Viæintina, sicer vodje projektov na IBE. Avtorja je fotografija zamikala æe v osnovni poli, vmes je veselje zaradi drugih obveznosti nekoliko poniknilo in v zadnjih letih je interes ponovno privrel na dan. Rezultat je uspepno sodelovanje na nekaj fotografskih nateËajih.
52
Radivoju Viæintinu postaja fotografiranje sprostitev po napornem profesionalnem delu. Kot vodja projekta spremlja posamezni delovni nalog, od izdelave projekta do njegove izvedbe in dajanje objekta v pogon. To pa med drugim pomeni tekoËe spremljanje hitro razvijajoËe se tehnologije in opreme, letno realizacijo nekaj sto tisoË milijonov tolarjev, neprestano lovljenje rokov in Ëa-sovne stiske, v zadnjih letih pa tudi vse veËjo konkurenco, ki povzroËa pritisk na kakovost dela. Kot je povedal sogovornik, je projekt uspepen le takrat, ko je narejen tehniËno in tehnolopko sodobno in stropkovno ustrezno v zadovoljstvo vseh, tako naroËnika, izdelovalcev opreme in naprav kot projektanta. Stresno delo, ki ga zahteva opisani naËin dela, pa zahteva hobi, ki sprosti dupo in telo in napolni baterije. Fotografiranje je bila kot dobra stara ljubezen iz osnovnopolskih let nalapË za to. Sredi devetdesetih let si je kupil novo Minolto, se zaËel udeleæevati foto delavnic in po nekaj letih bogatega klubskega æivljenja in dela je zaËel uspepno sodelovati na fotografskih nateËajih po Sloveniji, vse do samostojne razstave barvnih fo-
tografij z naslovom Beneške maske. V 33 razstavljenih fotografijah je za obiskovalce ujel in nam posredoval delcek tistega, kar ga je vedno znova vleklo v Benetke in ocaralo njegove cute.
»Do razstave prideš z delom v skupini, kjer te kolegi spodbujajo, da strokovno napreduješ in postajaš vse boljši. Tudi mene so spodbudili, da so fotografije toliko dobre, da bi bilo škoda, da jih ne bi predstavil širšemu obcinstvu. Je pa razstava izziv, z njo se izpostaviš, saj na ogled postaviš svoje delo,« je povedal Radivoj in nadaljeval, da je za kreativno fotografijo potrebna dobra oprema. Vec kot se ukvarjaš s fotografijo, bolj zahteven postajaš pri opremi. Izredno
pomembno pa je tudi delo. Najprej morap biti dober pri osnovni tehniki, kjer so pravila jasna. ©ele zatem se ti odpro pota raziskovanja in lahko dap fotografiji svoj pogled. Vsak uveljavljeni fotograf ima svoj pogled. Naj-teæe je vse fotografirati. flPri fotografiji je tako kot pri vsakem delu, nekaj te bolj veseli in v tisto se bolj usmerip. Sam pe nimam Ëisto izoblikovane smeri. Bliæe mi je naravoslovna fotografija, kar je povezano z osebnostjo. Rad imam stik z naravo, pohodniptvo in kolesarjenje. Pritegnejo me ptice. Je pa pri vsaki smeri omejitveni dejavnik oprema. Za studijsko fotografijo morap na primer imeti studio. Pa tudi pomanjkanje Ëasa je velikokrat problem,« je nadaljeval sogovornik. Po njegovo je treba za dobro fotografijo napraviti nekaj deset posnetkov enega motiva, ptevilo je odvisno od razmer, v kakrpnih poteka fotografiranje. Kot primer navaja lansko tematsko razstavo Mobitela -letite svobodno kot ptica. Izmed 900 poslanih diapozitivov je bilo za razstavo izbranih 55. Med njimi tudi Viæintinov. O tem, koliko posnetkov je bilo narejenih za 900, po lastni presoji izbranih in poslanih diapozitivov, lahko le ugibamo. Je pa fotografiranje na posamezno temo izredno prijetno, saj izvep o doloËeni temi vrsto zanimivosti, ki jih sicer ne bi. Radivoj Viæintin teæi k temu, da je na fotografiji Ëlovek, saj po njegovem mnenju le Ëlovek daje peËat fotografiji. Zanima ga tudi portretna fotografija.
flPri portretni fotografiji sta pomembna oba, fotograf in portretiranec. Slednji se mora sprostiti, to pa pomeni, da ga morap animirati, poËasi prodreti vanj in ne hiteti, da se ne prestrapi vse silne opreme. Portretna fotografija lahko veliko pove o æiv-ljenju portretiranca, kajti Ëas pusti peËat na njegovem obrazu.« PrepriËan je, da bo fotografiranje ostalo v njegovem æivljenju le hobi. Profesionalno fotografiranje namreË zahteva veË Ëasa in poglobljenega dela. Ker pa je zanj osnovno delo za preæivljanje v sluæbi, bo ostalo tako, kot je. Pravi, da mu fotografiranje ne sme postati breme, ampak hobi in zabava, ki mu daje moænost, da se na tem podroËju uveljavi in kreativno ustvarja.
MINKA SKUBIC
Odli»na sezona na krvavcu, kak©na pa bo poletna?
VEldomu so z letopnjim izkupiË-kom iz smuËarske sezone zadovoljni, saj so bile zmogljivosti poËitnipkega doma na Krvavcu ves Ëas dobro zasedene, zaradi zanimanja gostov pa so letopnjo sezono pe podaljpali, in sicer do 3. aprila. Kot je povedal direktor Eldoma Marjan Srep, so bili z njihovo zimsko ponudbo, Ëe sklepamo iz pohvalnih in zahvalnih pisem, ki so prispela na Vetrinjsko 2 v Maribor, zelo zadovoljni tudi gostje, kar jim daje veselje za dobro delo tudi v prihodnje. Sicer pa naj bi bila le-topnja oskrbovalna ekipa na Krvavcu med najboljpimi doslej in vse kaæe, da bodo gostje lahko v isti kuharski in drugi zasedbi uæivali tudi v poletnih mesecih v Portoroæu. Priprave na poletno sezono so namreË v Eldo-mu v polnem teku in kot je poudaril Marjan Srep, se poËitnipki dom na Belem kriæu po temeljiti prenovi v minulih letih zdaj lahko po udobju povsem enakopravno kosa s podobnimi sodobnimi poËitnipkimi zmogljivostmi. Tako so vse sobe v centralnem domu opremljene s tupi in stranipËi, toËilnica in jedilnica so klimatizirane, uredili pa so tudi park pod domom in obnovili stopnipËe. Sodobno  opremljeni  so  tudi  bun-
galovi neposredno pod domom v prijetnem borovem gozdicku, ki so gostom na voljo skozi vse leto. Bungalovi imajo štiri ležišca, v Eldomu pa so se odlocili, da bodo na željo gostov letos prvic v štirih izmed dvanajstih bungalovov dovolili kuhanje tudi v casu sezone. Izmene v Portorožu bodo tudi letos sedemdnevne, sezona pa se bo zacela 17. junija in bo trajala vse do 16. septembra. In kakšne so letošnje cene? Bivanje oziroma polpenzion v centralnem domu bo odrasle stal 4.000 tolarjev na dan, otroci od 4. do 12. leta bodo morali zanj odšteti 2,800 tolarjev, za otroke do 4. leta pa cena znaša 1.500 tolarjev na dan. Cena v bungalovih je še nekoliko višja, pri cemer stane polpenzion za odrasle 4.500 tolarjev na dan, za otroke od 4. do 12. leta 3.200 in za tiste do 4 let 1.700 tolarjev. Kot že receno, si bo mogoce letos v štirih bungalovih privošciti tudi lastno kuho, odlocitev za takšno možnost pa vas bo stala 8.000 tolarjev na dan. Kot minula leta so tudi letos na voljo še razlicice s posameznimi nocitvami z zajtrkom ali izborom obrokov hrane, pri cemer pa je za vaš žep in lepše preživljanje dopusta zagotovo boljša odlocitev za polpenzion. Bungalovi so vam na voljo tudi zunaj sezone, pri cemer znaša dnevni najem za razlicice s kuhinjo 4.500 tolarjev, za tiste brez pa 3.500 tolarjev. Vse zmogljivosti v casu prvomajskih praznikov so že oddane. Marjana Sreša smo povprašali tudi o prihodnjih nacrtih in usodi zmogljivosti na Rabu in Korculi in zaupal nam je, da v Portorožu nacrtujejo še obnovo zunanje terase doma ter zamenjavo kritine na strehah, dom na Krvavcu pa naj bi bil prihodnjo sezono bogatejši za trim kahinet. Glede zmogljivosti na Hrvaškem pa je položaj še precej negotov, saj so v domu na Rabu še vedno begunci, ki naj bi se sicer v kratkem izselili, v zmogljivosti v Veli Luki pa bi bilo treba vložiti pol milijona mark. Glede slednjega sicer proucujejo možnosti oddaje v dolgorocni najem najboljšemu ponudniku, pri cemer bi si s pogodbo zagotovili dolocene termine v sezoni, vendar pa je ta rešitev odvisna od volje sedanjih lastnikov tega nekdaj zelo priljubljenega pocitniškega doma. Za tiste, ki vam vendarle bolj diši srednji in južni Jadran, pa je Eldom poiskal rešitev v povezovanju s turisticno agencijo Bonus iz Maribora (telefon 062/229-75-30 ali 229 - 75-31), ki ponuja posebno ugodne cene za dopustovanje v Rovinju, na Rabu, Korculi in v Tucepih. Za ljubitelje svežega gorskega zraka pa je mogoce v casu od 1. aprila do 30. novembra najeti tudi kakšnega izmed treh apartmajev na Krvavcu, kjer je treba za dnevno bivanje odšteti 4.500 tolarjev. V Eldomu prijave za poletno sezono zbirajo do 24. aprila, za podrobnejše informacije o prostih terminih, zasedenosti, možnih kombinacijah in vsem drugem pa je najbolje, da se obrnete neposredno na gospo Vlasto Maherl, tel. 062/212-780.
BRANE JANJlti
53
55
najprej je zdravje
rekreacija
Kak©no
sjer vca©ee ?
»e ste po vzponu po stopnicah zasopli, potem verjetno vape srce in pljuËa niso ravno v najboljpi formi. Redna telovadba spodbuja tudi srce k veËji uËinkovitosti.
S-
54
tanje srca v mirovanju in njegov odziv na telesno obremenitev sta zanesljiva kazalca splopne kondicije. »e na primer preptejete srËni utrip v mirovanju in njegovo zniæanje 30 sekund po naporni telovadbi, boste zlahka ugotovili dejansko kondicijo vapega srca. SrËni utrip je lahko zelo razliËen. Pri zelo treniranih ljudeh udari srce tudi le 40-krat na minuto, povpreËen utrip pa je okrog 80-krat na minuto. Po naporu se bo utrip treniranega pportnika umiril v manj kot minuti, pri veËini ljudi pa v ptirih do petih minutah, odvisno od starosti. Intenzivnost treninga, potrebnega za izboljpanje funkcionalne uËinkovitosti srca, lahko ocenite s tako imenovanim ciljnim srËnim utripom. IzraËunate ga lahko s preprosto matematiËno formulo, ki upopteva starost in utrip v mirovanju. »e redno telovadite toliko, da doseæete svoj ciljni utrip, boste lahko spremljali izboljpevanje svoje srËne kondicije. Preptejte srËni utrip v mirovanju  in  njegovo  zniæanje  po
naporu vsakih nekaj tednov ali mesecev ter vrednosti primerjajte s prejšnjimi.
SRCNI UTRIP V MIROVANJU
Najlažje boste srcni utrip otipali in prešteli na sprednji strani zapestja. Konice prstov trdno pritisnite nad utripajoco arterijo. Štejte 15 sekund, rezultat pa pomnožite s štiri in dobili boste srcni utrip na minuto. Srcni utrip v mirovanju je utrip, ki ga imate zjutraj, ko se zbudite. Na splošno velja, da postaja utrip v mirovanju pocasnejši, mocnejši in bolj reden, ko se srcna kondicija izboljšuje. Pri ženskah je utrip vecinoma nekoliko višji kot pri moških. Tudi utrip v mirovanju se z leti nekoliko povecuje. Sicer pa so mejne vrednosti utripa v mirovanju naslednje. Za moške v starosti od 20 do 29 let je idealna številka pod šestdeset in slaba nad 85, za ženske v isti starostni skupini pa odlicna pod 70 in slaba nad 94. Za leta med 30 in 39 velja za moške idealna številka pod 66 in slaba nad 87, za ženske pa je idealen utrip v tej dobi pod 72, skrb zbujajoc pa tisti nad 96. Za starostno skupino 40 do 49 let si pri moških odlicno oceno zasluži utrip pod 66 in slabo nad 89, pri ženskah pa pod 74 oziroma nad 98. Po petdesetem letu pa je za moške idealen utrip v mirovanju pod 68 in skrb zbujajoc nad 91, pri ženskah pa je primerljivo razmerje pod 76 in nad 100. Za primerjavo naj navedemo še nekaj številk pri obremenitvah, pri cemer se za moške, odvisno pac od starostne skupine, idealni utrip giblje od 76 do 84, in negativno ocenjen od 101 do 107. Pri ženskah pa si odlicno oceno zaslužijo tiste, katerim po obremenitvi utrip ne preseže od 86 do 92 utripov na minuto oziroma slabo, ce številke presegajo 110 do 116 utripov na minuto. Poudariti je treba, da je hitrost, s katero se utrip po naporni telesni dejavnosti vrne na izhodišcno vrednost, eden pomembnejših kazalcev vaše srcne kondicije.
REONA TELOVAORA POMENI TUDI VECJO UCINKOVITOST
Mišicna vlakna v stenah, ki obdajajo srcne votline, se ob redni telovadbi odebelijo in okrepijo, s tem pa lahko
clovek z vsakim utripom izcrpa veliko vec krvi, oziroma srce postane ucinkovitejše in precrpa po telesu potrebno kolicino krvi z manjšim številom utripov. Mnogim vrhunskim športnikom udari srce v mirovanju le 40-krat na minuto, v nasprotju s tem pa ima lahko clovek s slabo srcno kondicijo utrip celo 90 do 100 na minuto. Zato je pomembno, da se zavedamo, da redna telovadba krepi naše srce in mu olajšuje izpolnjevanje zahtevnih telesnih funkcij ter posredno zmanjšuje tudi nevarnost prsnih bolecin in srcnega infarkta. Telovadba torej varuje srce, ker »izpira« arterije, ki prehranjujejo srcno mišico. Brez tega se na njihovih stenah kopicijo mašcobne obloge, ki postopoma lahko privedejo do popolne zapore in srcnega infarkta. Poleg tega pa redna telovadba preprecuje tudi debelost, ki veliko prispeva k povišanju krvnega tlaka in pojavu sladkorne bolezni, tako da lahko upraviceno recemo, da redna telesna dejavnost na splošno krepi zdravje.
POVZETO PO VELIKEM DRUŽINSKEM VODNIKO ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
CILJNI SR»NI UTRIP
Ciljni srËni utrip izraËunamo tako, da od 220 odptejemo leta starosti, s Ëimer dobimo teoretiËno najvipji srËni utrip. »e od teoretiËno najvipjega utripa nato odptejemo nap dejanski utrip v mirovanju, dobimo utripni obseg. Ciljni srËni utrip med telesno dejavnostjo pa nato dobimo tako, da utripni obseg delimo z dva in dobljeni ptevilki dodamo pe utrip v mirovanju. Primer: vzemimo æensko 50-ih let, ki ima utrip v mirovanju 80 na minuto. Njen teoretiËni najvipji utrip je torej 220 minus 50, se pravi 170. Njen utripni obseg torej sega od vrednosti v mirovanju (80) do maksimuma (170), to je 90. »e polovico te razlike (45) priptejemo k njenemu utripu v mirovanju (80), dobimo ciljni srËni utrip med telesno dejavnostjo, ki v danem primeru znapa 125 utripov na minuto.
flPopotnik postoj! Ustavi korak tam nekje na prepihu med cerknipkim, postojnskim in logapkim svetom ... PoËakaj trenutek in poglej okoli sebe - z oËmi in predvsem s srcem ... Tu se bo tvoja dupa napojila z lepoto, ki te bo obdala, laæji bo korak, in prepevalo bo srce in hrepenel bop po ponovnem sreËanju ... «
S
temi besedami nas v svoje domaËe okolje vabi avtorica razkopne monografije Planinsko polje, Tanja Æigon. Prav ima, res bomo imeli tam kaj videti. Planinsko polje - Ëeprav ne najveËje - je najbolj izrazito krapko polje v Sloveniji, saj s svojo okolico ponuja malone vse, kar obËudujemo in prouËujemo na krasu. Za njegovo juæno in zahodno stran so znaËilni izviri, za vzhodno pa ponori. Pod strmo steno, kjer je vhod v Planinsko jamo, privre na dan moËna voda, nadaljevanje Pivke, ki se tu po svojem podzemnem potepu prerodi v Unico. Ponikalnica vijuga kar osemnajst kilometrov po Planinskem polju, nato pa spet izgine v Ërno temo podzemlja. Poleg naravnih ponorov sta na severovzhodnem robu polja, imenovanem Pod Stenami, tudi dva umetna, katovotrona, po domaËe imenovana flPutickove ptirne«. Danes veljata za tehnipka spomenika in pe vedno pripomoreta k hitrejpemu odtekanju vode. Ob deæevju, ko ponori ne dohajajo veË pretoka Unice, ta prestopi bregove in se razlije po polju. To se zgodi veËkrat na leto. Kdo bi vedel, koliko neraziskanih kotiËkov pe skriva podzemni krapki svet okoli Planinskega polja? Najbolj znana je
seveda Planinska jama, ki je turistiËna, torej z moænostjo ogleda. Pod Stenami so Vranja, Mrzla in Skednena jama, v bliæn-jem gozdu je skriti vhod v Najdeno jamo, pri vasici Laze je jama MaËkovica, na poboËju Babinega dola je LogarËek. Od brezen je najbolj znana Gradipnica, ki je globoka veË kot 60 metrov. Planinski posebnosti sta pe: v podzemlju Ëlovepka ribica (proteus anguinus), na travnikih pa en-demitna travnipka morska Ëebulica. Od kulturnih znamenitosti omenimo rupevine mogoËnega baroËnega gradu Hasberg in stari trg Planina. Dovolj zanimivosti za izlet? Da ne bomo obËudovali le vijuganja Unice, prostranih poljskih travnikov in idiliËnih vasic, vas bom tokrat spet popeljal v podzemni svet. Nap cilj bosta Vranja in Skednena jama. Poiskali bomo prehode skozi njune rove in flizstopili« na drugi strani. Spet vam ponujam krajpo in daljpo razliËico izleta. ZaËnimo s krajpo. Na lokalni cesti Logatec - Rakek poipËemo en kilometer severno od vasice Laze odcep gozdne ceste proti zahodu (tabla: GrËarevec). Po cesti gremo do kriæipËa, tam zavijemo levo na kolovoz, dokler nas oznake (markacije in rdeËi trikotniki) ne usmerijo spet
levo do bliænje Vranje jame. Vhodni spod-mol nas s svojo veliËino kar osupne. Po stezici levo se spustimo do dna (nekaj previdnosti ne bo odveË). Naravnost navzdol bomo napli vodo in Ëlovepke ribice, levo po leseni lestvi pa veËjo dvorano z veË stranskimi, a slepimi rovi (pozimi lahko tu ob-Ëudujemo ledene kapnike). Prehod, ki nas vodi naprej, bomo napli med vodo in dvorano. Za nekaj metrov bomo morali na kolena, saj je strop zelo nizek. Tako pridemo v dvorano, ki je æe - Mrzla jama. Od tod nas æelezna lestev povede v ozek rov, kjer se v daljavi æe pokaæe izhod. Vzpnemo se do roba in sestopimo do polja. Ob robu nadaljujemo desno do katovotronov. Prav na koncu polja poipËemo prehod nazaj v gozd. Nadaljevanje je orientacijsko bolj zapleteno. Skozi gozd se vzpnemo kakih 200 metrov v severovzhodni smeri, preËi-mo celo markacije (poti pa ne), vse do stezice z rdeËimi trikotniki. Tam za kratko zavijemo levo, kjer opazimo (spet) levo pod potjo vhod v Skedneno jamo (tudi steza se konËa - to je tista steza, ki vodi od kolovoza, kjer je odcep za Vranjo jamo). Tudi ob vhodu te jame nas pozdravi æig poti PJP (poptarska jamarska pot). Spustimo se do dna, pirok rov pa nas povede na drugo stran (nekaj svetlobe nam daje malo naravno okno). Do izhoda se vrnemo po isti poti (vzpon na drugi strani zaradi gostega listja ni prijeten). Markacije, ki sem jih prej omenil, vodijo po robu gozda nad poljem, a poti tam skorajda ni. Za daljpi izlet je izhodipËe vasica Laze, kjer pustimo vozilo. Po cesti gremo v smeri Logatca do obeh jam (opis nam je æe znan). Neprijetno cesto bi sicer lahko obhodili po markirani poti levo, vendar je potem teæje najti vhod v jamo. Ko konËamo ogled Skednene jame, zavijemo jugozahodno v smeri Planinskega polja. Lahko se spustimo vse do polja, lahko pa na robu poipËe-mo flobhodni« kolovoz, ki nas vodi skozi gozd do kriæipËa kolovozov pod vrhom »ela (544 metrov). Spet nadaljujemo po kolovozu v jugovzhodni smeri do vasice Jakovica. Po asfaltni cesti se vzpnemo do vrha griËa, kjer na razgledni terasi stoji cerkev. Kolovoz nas v spremstvu markacij privede mimo speleolopkega tabora nazaj na izhodipËe. Krajpa razliËica nam bo vzela dobro uro, daljpa pa tri. Seveda nam poplavljeno polje onemogoËi hojo po polju. V jamo ne moremo brez baterije, pripo-roËam tudi fldelovno« obleko in profilirane podplate. Pozimi je v jamah izredno lepo, a je obiËajen poæled zelo flspolzek«. V po-moË pri orientiranju nam bodo: izletnipka karta Notranjski kras, Logatec - Vrhnika ali najnovejpi planinski zemljevid Sneænik (vsi 1:50.000), pe boljpa pa sta topografska zemljevida Cerknica in Postojna (1:25.000).
VLADIMIR HABJAN                                                              55
kriæanka
pale
56
©ef povabi svojega sodelavca domov na veËerjo in ves Ëas med obedom svojo æeno prosi za to in ono z imeni draga, cukrËek, sonËek, ljubica ... Gost po veËerji ob kavici v dnevni sobi reËe pefu: flTo je pa res lepo, da tudi po vseh teh letih zakonskega æivljenja svojo æeno pe vedno kliËete z ljubkovalnimi imeni.« ©ef pa na to odvrne: flPo resnici reËeno, sem njeno pravo ime pozabil æe pred tremi leti.«
Policaj ustavi dirkajoËega voznika in ga
zaradi vrste hudih prekrpkov takoj
odvede v zapor. Voznik se skupa braniti
in pravi: flProsim vas, saj lahko
pojasnim ... fl. Policaj je neusmiljen:
flNiË ne bo, bova kar na pefa lepo
poËakala.«
flSamo trenutek, da vam razloæim.«
flSem vam æe rekel, da ne bo niË, dokler
pef ne pride.«
flAmpak ...«
flLahko vam v tolaæbo povem le to, da
imate sreËo. Ravno danes se poroËa
pefova hËerka in tako bo pef gotovo zelo
dobre volje.«
flNisem ravno prepriËan. Jaz sem
namreË æenin.«
Konkurenca med trgovci je vse hujpa in vstopa æe v vsako vas. Tako se je nekega lepega dne poleg Janezove trgovinice na ©kofljici na desni strani pojavil tekmec, ki je nad svojo trgovino nemudoma obesil napis Najboljpe ponudbe. Æe to je bilo za Janeza precej stresno, ko pa se je Ëez mesec dni pojavil nov trgovec pe na njegovi levi in prav tako razobesil utripajoËi napis Najniæje cene, se mu je skoraj strgalo. Tuhtal je in tuhtal in se konËno domislil. Naslednji dan je dal nad svojo trgovino obesiti napis, na katerem je na veliko pisalo Glavni vhod.
Vlado je nekega dne kot po navadi veselo popival v bliænjem lokalËku, ko je k njemu stopila prekrasna plavolaska. Beseda je dala besedo, kozarËku je sledil kozarËek in dan se je konËal v njeni sobi. Pred odloËilnim dejanjem pa je Vlado vendarle pomislil na zapËito. flNi problema,« je dejala blondinka, flv predalu imam kondome, kar izvoli.« Medtem ko je Vlado brskal in iskal najustreznejpi model, pa nenadoma naleti na okvirjeno sliko nekega mopkega. Previdno vprapa: flA je to tvoj moæ?« flNe bodi no smepen,« mu je odvrnila lepotica in ga zaËela vleËi k sebi. flA je to potem tvoj fant?« flTi ga pa res pihnep,« je odvrnila in mu zaËela grizljati uhlje in ga strastno poljubljati. flJa, kdo za vraga, pa je potem?« flTo sem vendar jaz, tepËek, pred operacijo.«