97ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 2003 • 1–2 ( 27) • 97–112
Bojan Balkovec
»^e ne gre{ volit, pomaga{ nasprotniku do zmage!«*
Iz volilne propagande Slovenske ljudske stranke med obema
svetovnima vojnama**
Volitve so z razvojem parlamentarnega sistema postale eden najpomembnej{ih elemen-
tov v javnem ‘ivljenju. Svojo pojavnost v javnem ‘ivljenju so volitve krepile z razli~nimi
elementi. Na eni strani imamo {irjenje volilne pravice na vse polnoletne pripadnike dru‘be.
Ta {iritev je potekala postopoma. Najprej se je raz{irila na vse mo{ke ~lane dru‘be, kasneje
tudi na ‘enske. Na drugi strani se je pojavnost volitev v javnem ‘ivljenju pove~evala s tehni~nim
razvojem. V tem okviru lahko sledimo predvsem pojavnosti volitev skozi propagando. Pro-
paganda je orodje, s katerim sku{ajo politi~ne stranke, oz. nastopajo~i na volitvah, volivce
prepri~ati, da jim dajo svoj glas. Volivec se o svojem glasu odlo~a na osnovi razli~nih ele-
mentov. Mednje lahko {tejemo volilni program in na~in predstavljanja tega programa poten-
cialnim volivcem. Na~in predstavljanja volilnega programa, kar lahko ena~imo s propagan-
do, je lahko zelo razli~en. Propaganda je lahko po vsebini osredoto~ena na pojasnjevanje
programa stranke in na opozarjanje na razlike in napake v programih drugih strank. Za
sporo~anje danes propaganda uporablja vsemogo~e na~ine naslavljanja volivca (javne mani-
festacije z govori in neposrednim stikom z volivci, TV, radio, internet in najrazli~nej{e oblike
tiskanih sporo~il). V preteklosti je bila med najpomembnej{imi javno nastopanje kandidatov
pred volivci, ki mu je po pomenu sledil tisk v najrazli~nej{ih oblikah, predvsem ~asopisje.
V svojem prispevku bom prikazal volilno propagando Slovenske ljudske stranke med
obema svetovnima vojnama v ~asopisu Slovenec. V mislih imam predvolilno propagando za
volitve v skup{~ino v Beogradu v letih 1920, 1923, 1925, 1927, 1931, 1935 in 1938. Zanimal
me je predvsem na~in in oblika naslavljanja volivcev in manj vsebina politi~nih programov,
ki jih je SLS ponujala svojim bralcem.
Volilna zakonodaja in propaganda
Volilna propaganda v volilnih zakonih ni posebej omenjena. Dotika se je le v dolo~bah o
kaznivih dejanjih povezanih z volitvami. Tako so v prvi odstavek 106. ~len Volilnega reda za
Ustavotvorno skup{~ino Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zapisali: »Kdor na voli{~u
zaradi agitacije razna{a la‘nive vesti, ali vsiljuje slike, plakate in druga sredstva za agita-
cijo, se kaznuje z zaporom od dveh do {estih mesecev.«1 Ko je bil volilni zakon leta 1922
spremenjen, 106. ~lena niso spreminjali.2
V tridesetih letih so volitve izvajali po volilnih zakonih iz l. 1931 in popravkih iz l. 1933.
Enaka vsebina kot v 106. ~lenu zakona iz 1920 je bila sedaj v 82. ~lenu. Spremenjena je bila
** Slovenec, 21. november 1920, str. 3.
** Akademiku profesorju dr. Janku Pleterskemu ob 80 - letnici.
1 Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skup{~ino kraljevine SHS, Uradni list De‘elne vlade
SHS, L. II, {t. 106, 15. september 1920.
2 Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo, 26. julij 1922.
98 B. BALKOVEC: »^E NE GRE[ NA VOLITVE, POMAGA[ NASPROTNIKU DO ZMAGE!«
le beseda plakate v lepake, kar je verjetno posledica prevajanja.3 Po spreminjanju zakona
l. 1933 je ostal 82. ~len nespremenjen.4 Tudi pri volitvah senatorjev so uporabljali enaka
kazenska dolo~ila kakor pri volitvah poslancev.5
Omenjena 106. ~len zakona iz l. 1920 in 82. ~len zakona iz l. 1931 v naslednjih odstavkih
omenjata nekaj drugih mo‘nosti oviranja dela na voli{~u. Slobodan Jovanovi} je v svojem
Ustavnem pravu Kraljevine SHS6 zapisal, da omenjeni ~len vsebuje dve vrsti kaznivih dejanj:
prvo je prepovedana propaganda na voli{~u in druga je oviranje dela na voli{~u. Navedbe
oblik prepovedane propagande so le primeri in ne edine prepovedane oblike. »Jedno lice
moglo bi biti ka‘njeno i zbog drugih radnji, ako bi one slu‘ile agitovanju ili imale za posle-
dicu kvarenje reda i naru{avanje mira.« Jovanovi} poudarja, da se propaganda na voli{~u
kaznuje vedno, medtem ko se »naru{avanje mira« kaznuje le, ~e to moti volivce ali volilni
odbor pri njihovem delu.7 Kljub temu, da je Jovanovi} analiziral ustavno pravo po Vidovdan-
ski ustavi, smemo njegove ugotovitve v tem delu raz{iriti tudi na ustavno pravo v tridesetih
letih, saj je bila volilna zakonodaja v teh elementih enaka.
Volilno propagando lahko razdelimo na tri vsebinske sklope. Zna~ilnost prvega je pou~e-
vanje volivcev o na~inu izvajanja volitev tj. opozarjanje na pravila volilnega zakona. Drug
sklop je poro~anje o volilni dejavnosti SLS, tj. o njenih predvolilnih shodih. Tretji del pa je
»prava« propaganda, kjer sku{ajo volivca prepri~ati, naj glasuje za SLS. Tukaj najdemo tudi
na~rte o prihodnjem delu SLS na razli~nih podro~jih in kritiko dela in na~rtov politi~nih
nasprotnikov. V prispevku se bom omejil predvsem na prvi in tretji del.
Vsem strankam, in tako tudi SLS, se je zdelo najpomembnej{e opozoriti volivce na pravil-
nost oddajanja glasu. Spomnimo se, da so volivci v dvajsetih letih oddajali glas tako, da so
volilno kroglico spustili v skrinjico, ki je pripadali listi, ki so jo podpirali.8 Tako so volivce v
~asopisih opozarjali na zaporedno {tevilko skrinjice dolo~ene stranke. Ta obvestila so bila
pogosto natisnjena z izstopajo~o velikostjo ~rk, v krepkem tisku in tudi na ve~ straneh iste
izdaje ~asopisa. To lahko morda povezujemo s tem, da volilna skrinjica dolo~ene stranke ni
bila na istem zaporednem mestu v vseh volilnih okro‘jih. Ve~ji format ~rk je prispeval k
vidnosti teh informacij, ki so zaradi velikosti izstopale od ostalega teksta in s tem bralca
opozorile na pomembnost informacije. Pomembnost opozorila na zaporedno {tevilko volilne
skrinjice je bila na nekaterih volitvah pomembnej{a. Tako lahko sklepamo po opozorilu
»Skrinja slovenska ljudstva v Ljubljani je prva (1). …« objavljenem na prvi strani Slovenca,
na dan volitev l. 1923.9 Opozarjanje ljubljanskih volivcev se je ponovilo l. 1925, ko na dan
volitev na naslovnici beremo: »Skrinjica dr. Koro{ca v Ljubljani je ~etrta (4.) tj. predzad-
nja.«10 Posebna pozornost, ki so je bili dele‘ni ljubljanski volivci, je bila povezana z ostrim
bojem za osvojitev ljubljanskega mandata. Kot vemo, je bila Ljubljana dolgo liberalna, zato
je bil napor SLS toliko ve~ji. Slovenec je tako na volilno nedeljo l. 1927 na prvi strani objavil
poziv »Ljubljan~ani« (Slika 1). Bralci so lahko prebrali kritiko liberalne politike in poziv, naj
volijo Antona Koro{ca. Na dnu apela najdemo tudi opozorilo, da je prava skrinjica z zapore-
dno {tevilko 1.11 Kako pomemben je bil boj za Ljubljano, lahko sklepamo po tem, da se je
3 Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skup{~ino, Zalo‘ba Merkur, Ljubljana 1931, ~len 82.
4 Zakon o volitvah narodnih poslancev s spremembami in dodatki, tolma~enji itd. Zalo‘ba Merkur, Ljubljana
1938 (Tretja spopolnjena izdaja), ~len 82.
5 Zakon o volitvi senatorjev, Zalo‘ba Merkur, Ljubljana 1931, ~len 42.
6 Slobodan Jovanovi}, Ustavno pravo Kraljevine SHS, Izdava~ka knji‘arnica Gece Kola, Beograd 1924.
7 Prav tam, str. 148.
8 Volilni red za Ustavotvorno skup{~ino Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ~len 63.
9 Slovenec, 18. marec 1923. str. 1.
10 Slovenec, 8. februar 1925. str. 1.
11 Slovenec, 11. september 1927 str.1.
99ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Slika 1
100 B. BALKOVEC: »^E NE GRE[ NA VOLITVE, POMAGA[ NASPROTNIKU DO ZMAGE!«
opozorilo ljubljanskim volivcem na 1. skrinjico ponovilo ‘e na drugi strani iste {tevilke Slo-
venca. Velikost tak{nih obvestil si lahko predstavljamo ob dejstvu, da je obvestilo o volilnih
skrinjicah v vseh treh slovenskih volilnih okro‘jih, zasedalo skoraj polovico enega od {tirih
stolpcev v Slovencu.12 S spremembo volilne zakonodaje l. 1922 je bil uveden tudi koli~nik tj.
volilni prag. Ta se je izra~unaval za vsako okro‘je posebej tako, da so skupno {tevilo oddanih
glasov delili s {tevilom mandatov v okro‘ju, pove~anim za ena. Pomen koli~nika je Slovenec
predstavil bralcem v prispevku »Pomen koli~nika«, 17. marca 1923, dan pred volitvami. ^la-
nek ni samo razlaga delovanja koli~nika/volilnega praga, temve~ v tem volilnem dolo~ilu in
njegovih prakti~nih posledicah i{~e razloge za pozivanje volivcev k ~im ve~ji volilni udele‘-
bi. »Sedanji volilni zakon, po katerem se bodo vr{ile volitve v nedeljo, je narejen tako, da
imajo od njega najve~ koristi velike stranke.« Med velike stranke pisec ~lanka seveda {teje
tudi SLS in zapi{e: »Zato bi bil naravnost greh, ~e SLS ugodnosti zakona ne bi izrabila in
izkoristila do skrajnosti.« Po mnenju pisca je koli~nik razmeroma visok in ugotavlja, da je ta
{e vi{ji, ~e se volitev udele‘i veliko volivcev. Sledi prvi poziv volivcem, naj se udele‘ijo
volitev: »Kolikor vi{ji pa je koli~nik, toliko manj upanja na zmago imajo male stranke in
stran~ice.« Seveda je bilo potrebno vpra{anja vi{ine koli~nika pojasniti {e na konkretnem
primeru. Avtor je zapisal, da je v volilnem okro‘ju Ljubljana na voljo pribli‘no 100.000
glasov in da koli~nik zna{a 100.000/11 (10 mandatov + 1) je 9000 (pravilno 9090). »Koliko
strank je na Kranjskem, ki lahko trde, da bi dobile v nedeljo 9000 glasov, ~e se volitev udele‘e
vsi volivci? Razun SLS menda nobena!«Ali sedaj razumete velikanski pomen koli~nika? ^e
store vsi na{i volivci, katerih je ogromna ve~ina, svojo dol‘nost, pobijejo vse svoje nasprotni-
ke ‘e s samim koli~nikom! Zato je sveta dol‘nost vsakega zavednega Slovenca, da v nedeljo
ne ostane doma. Vse mora na voli{~a, vse do zadnjega mo‘a! Ne vreme, ne kup~ija, sploh ni~
ne sme nikogar zadr‘avati doma! Vsi na noge, vsi na plan, da bo zmaga ~im sijajnej{a.«
Vsako zmanj{anje volilne udele‘be bi pomenilo hudo nevarnost. Posledica manj{e ude-
le‘be bi bil ni‘ji koli~nik. Pisec pi{e, da bi bil pri polovi~ni udele‘bi tudi koli~nik pol ni‘ji –
pisec govori o {tevilki 4000. »[tiri tiso~ glasov pa ‘e utegne dobiti kak{na nasprotna stranka
in s tem bi dobila tudi koli~nik in s koli~nikom vred tudi svojega poslanca. S tem pa bi bila
razbita enotna slovenska fronta na ve~no na{o sramoto!« Kako neza‘elen je bil tak{en razplet
lahko beremo v nadaljevanju: »To se seveda ne sme nikakor zgoditi. (poslanski mandat za
katero drugo stranko – op. B.B.) Danes ne gre le za {tevilo mandatov, ampak gre za to, da
Slovenci poka‘emo vsemu doma~emu in tujemu svetu, da znamo biti slo‘ni in enotni v obrambi
svojih slovenskih pravic. Kolikor ve~ glasov bo dobila SLS, toliko ve~ja bo enotnost volje
slovenskega ljudstva in toliko ve~ji bo u~inek na{ega glasovanja. Zato mora vsak zaveden
Slovenec smatrati svojo volivno pravico v nedeljo, ne le kot svojo pravico, ampak kot svoje
sveto dol‘nost.«13 Celoten ~lanek je bil predvsem poziv volivcem, naj se udele‘ijo volitev. V
pojasnjevanju vzrokov za nujnost udele‘be volitev in glasovanja za SLS seveda opazimo
elemente vsebine politi~nega programa SLS (avtonomija). Na drugi strani je prisoten tudi
splo{en na~in obra~unavanja z nasprotnikom, ki ga najla‘e premaga{, ~e dose‘e{, da se tvoji
volivci mno‘i~no in disciplinirano udele‘ijo volitev. Zato tudi pozivanje na »sveto« dol‘nost
udele‘iti se volitev. Vendar gre pri vpra{anju dol‘nosti za apeliranje na zavest volivca, saj
volilni zakon ni nikjer govoril o obvezni udele‘bi volitev.
Kako pomembna je bila pozornost na voli{~u nas prepri~uje opozorilo volivcem pred
volitvami l.1925. »Volivci SLS! Pazite na razvrstitev skrinjic v volivnih lokalih. Nekatera
voli{~a {tejejo skrinjice od leve na desno, druga pa ravno nasprotno, od desne na levo, ~esar
12 Slovenec, 11. september 1927, str. 3.
13 Slovenec, 17. marec 1923, str. 2.
101ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
dospel {e nismo nikoli opazili, zato glejte posebno dobro kje je {tevilka 4 pritrjena. (~etrta je
bila skrinjica SLS v mestu Ljubljana – op. BB) Tja spustite svojo kroglico, ako ho~ete, da
zmaga pravica in po{tenje«.14
Leta 1927 naletimo na novost v pozivanju volivcev k udele‘bi volitev, in je kasneje ne
sre~amo ve~. Nekaj dni pred volitvami so lahko bralke v Slovencu prebrale poziv z naslovom
»Slovenska ‘ena!« To je bil poziv ‘enskam, naj pripomorejo k volilni udele‘bi mo{kih. Zelo
zanimivo je, da je avtor poziva najprej povezal volilni uspeh in bodo~ razvoj z versko svobo-
do. Tu je zagotovo videl v ‘enski enega od stebrov katoli{ke dru‘be, ki pa ima seveda svojo
specifi~no vlogo. Kak{na je bila vloga ‘enske pri volitvah? »[e teden dni nas lo~i od volitev
za dr‘avno skup{~ino. Od teh volitev je odvisna verska svoboda ter gospodarski in kulturni
napredek slovenskega naroda. To pa je v rokah le onih mo‘, ki bodo izvoljeni na programu
SLS. Zato skrbi, da gredo 11. septembra vsi volivci na voli{~e! Skrbi, da volivci volijo vsi ‘e
po mo‘nosti v dopoldanskih urah! Skrbi, da se bodo volivne pravice poslu‘ili tudi stari bolni
in onemogli! Agitiraj od mo‘a do mo‘a, da je na Kranjskem na{a skrinjica druga (2), na
[tajerskem in v Ljubljani pa prva (1).« Sledi zaklju~ni poziv z obetom za vse dobro po
zmagi: »Slovenska ‘ena, od Tvojega vestnega in po‘rtvovalnega dela je odvisna ~astna zma-
ga na{ih mo‘, od katerih vemo, da bodo skrbeli za red, pravico in enakopravnost v dr‘avi!«15
(Slika 2) Tovrstno naslavljanje ‘ensk je bilo seveda nekaj posebnega ‘e zaradi dejstva, da
‘enske niso imele volilne pravice. Prakti~ni u~inki nagovarjanja ‘ensk, naj spodbudijo mo‘e,
da bodo od{li na voli{~a, so seveda te‘ko merljivi. Tovrstno nagovarjanje ‘ensk s strani SLS
lahko uvrstimo med aktivnosti povezane s prizadevanjem SLS, da bi ‘enske dobile volilno
pravico.
V tridesetih letih je bilo glasovanje javno. »Volilec glasuje za listo javno s tem, da ime-
nuje njenega nosilca in sreskega, odnosno krajevnega kandidata.«16 Tokrat je bilo pomemb-
no volivce opozarjati predvsem na ime nosilca liste in imena sreskih kandidatov. Primer
poziva ljubljanskim volivcem l. 1938 je objavljen na dan volitev v Slovencu: »Slovenska
Ljubljana bo volila slovensko! Vsi ljubljan~ani, ki ~utijo slovensko, bodo danes na voli{~u
izjavili: »Glasujem za listo dr. Stojadinovi~a ter kandidata dr. Ant. Koro{ca in Pavla Masi-
~a«».17 @e na ~etrti strani iste izdaje Slovenca so bila navodila vsem slovenskim volivcem.
Uvod v navodilo, kako postopati na voli{~u, je bilo opozarjanje na nujnost glasovanja za listo
Stojadinovi}a, kjer so bili tudi kandidati SLS. »Danes v nedeljo, se bo bila odlo~ilna bitka.
@e sedaj mirno lahko trdimo, da bo zmagala Jugoslovanska radikalna zajednica z dr‘avno
listo dr. Milana Stojadinovi~a. Na{a zmaga pa mora biti nad vse veli~astna, zato bodo vsi
pravi Slovenci polno{tevilno {li na voli{~a in tam glasovali za slovenske kandidate na listi dr.
Milana Stojadinovi~a. Niti en zaveden slovenski volivec ne sme v nedeljo ostati doma, niti en
slovenski volivec ne sme glasovati za narodne izkoreninjence, ki so se zbrali na Ma~kovi listi.
… Nato pa jasno in odlo~no povejte: …«. Temu uvodu je sledil seznam okrajev in besedilo,
ki naj ga izgovorijo volivci tj. ime nosilca dr. Milana Stojadinovi}a in ime okrajnega kandi-
data na tej listi.
14 Slovenec, 8. februar 1925, str. 2.
15 Slovenec, 4. september 1927, str. 4.
16 Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skup{~ino, Zalo‘ba Merkur, Ljubljana 1931, ~len 37.
17 Slovenec, 11. december 1938, str. 5.
102 B. BALKOVEC: »^E NE GRE[ NA VOLITVE, POMAGA[ NASPROTNIKU DO ZMAGE!«
Slika 2
103ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
»Pojdimo po zmago«
Volitve leta 1920 so potekale po usodnih dogodkih povezanih s spremembami po prvi
svetovni vojni. Oktobra 1920 je bila s plebiscitom izgubljena Koro{ka, novembra pa po po-
gajanjih z Italijo {e Primorska. Nekaj poledic tega lahko vidimo tudi v volilni kampanji. Tako
je {tevilo ~lankov, povezanih z volitvami, volilnih gesel in ostalih oblik propagande v ~aso-
pisju za~elo nara{~ati po 20. oktobru 1920. Pred tem je bila seveda najpomembnej{a tema
plebiscit.
Rde~a nit SLS ob volitvah za ustavodajno skup{~ino je bil boj za avtonomijo oz. razmi{-
ljanja o avtonomiji in centralizmu. Tej temi je bila posve~ena serija ~lankov s skupnim naslo-
vom Za avtonomijo, enakopravnost in socialno pravi~nosti, ki je bila v Slovencu objavljena
v dneh pred volitvami. Razli~ni prispevki so bralce obve{~ali o podrobnostih iz volilne zako-
nodaje. Med drugimi na~ini so uporabili tudi obliko vpra{anje – odgovor. Zastavljeno je bilo
vpra{anje povezano z volitvami in sledil je odgovor. Tako v Slovencu 24. novembra 1920
najdemo deset vpra{anj. Prvih devet je namenjenih pojasnjevanju delov volilnega zakona:
»Kdo sme voliti?, Kedaj bomo volili?, Ali bomo obve{~eni, da smemo voliti?, Ali dobimo
volilne legitimacije?, Kaj vzamemo s seboj na voli{~e?, Kaj povemo volilni komisiji?, Kako
oddam svoj glas? in osmo vpra{anje Ali je volitev tajna? In Ali sem dol‘an voliti?« Zadnje
vpra{anje pa je bilo vsebinsko: »Za kaj bom {el na voli{~e?« Zapi{em naj le odgovore na
deseto vpra{anje. »Za ‘ivljenjske pravice slovenskega kmeta, delavca in obrtnika! Za kr{~ansko
{olo in dr‘avo! Za stranko ljudstva, ki ho~e poraziti kapitalizem! Za samoupravo zdru‘ene
Slovenije! Za Slovensko ljudsko stranko! Pojdimo po zmago!«
Volilna propaganda in pozivanje volivcev na volitve se je okrepila v zadnjem tednu pred
volitvami. V Slovencu to opazimo v izdajah od torka, 23. novembra, dalje. Za~elo se je s
poro~ilom o velikem shodu SLS v Unionski dvorani v Ljubljani, ki je bil v nedeljo 21. no-
vembra 1920.18 V petek pred volitvami je Slovenec boj za avtonomijo neposredno povezal z
glasovanjem za SLS, ko je zapisal: »Kdor je za avtonomijo Slovenije bo glasoval za Sloven-
sko ljudsko stranko.«19 Naslednji dan je Slovenec na naslovnici opozarjal, da smo pred zgo-
dovinskim trenutkom: »V nedeljo se odlo~i usoda Slovenije. Ali avtonomija, kulturni procvit
in gospodarska bodo~nost – ali brezpomembna pokrajina brez samouprave. Vsi zavedni Slo-
venci s SLS za pravice slovenskega ljudstva.«20 Na naslednjih straneh so sledila navodila
~lanom volilnih odborov. »Na vsakem voli{~u poskrbite, da bomo imeli v bli‘ini voli{~a volil-
ni lokal, kjer se bodo lahko na{i ljudje zbirali. Poskrbite dalje za prostore, kjer bodo na{i
volivci ~akali, ~e bi bil na voli{~u slu~ajno naval.«21 Seveda ni {lo brez obve{~anja svojih
bralcev in volivcev o potezah nasprotnih taborov. Zelo zanimiva je opazka, ki jo najdemo v
Slovencu 27. novembra 1920. Bralce so seznanili s plakatnimi akcijami JDS. Prista{i JDS naj
bi lepili plakate s podobo kri‘a in napisom »v tem znamenju voli SLS«. Slovenec je tovrstne
plakate ozna~il za »fa{istoidne manire« JDS.
Pogosti so bili pozivi k nujni udele‘bi na volitvah. Pozivi so bili razli~nih intenzivnosti.
Te razli~no mo~ne pozive najdemo tudi skupaj na isti strani. Med bla‘je pozive lahko {tejemo
naslednjega: »Noben na{ somi{ljenik ne sme na dan volitve ostati doma! Vsi na voli{~e!« V
istem stolpcu nekaj ni‘je najdemo opozorili prista{em SLS: »^e ne gre{ volit, pomaga{ na-
sprotniku do zmage!«. In v sosednjem stolpcu beremo mnogo bolj jasen in odlo~en poziv:
18 Slovenec, 23. november 1920 str. 1.
19 Slovenec, 26. november 1920, str. 2.
20 Slovenec, 27. november 1920, str. 1.
21 Slovenec, 27. november 1920, str. 3.
104 B. BALKOVEC: »^E NE GRE[ NA VOLITVE, POMAGA[ NASPROTNIKU DO ZMAGE!«
Slika 3
105ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
»Somi{ljeniki Slovenske ljudske stranke, za nas velja volivna dol‘nost!«.22 Poziv »Noben …«
je bil objavljen ‘e 20. novembra 1920. Ne smemo pa prezreti, da je bila tega dne uporabljena
besedna zveza »Noben volivec …«, ki je mnogo bolj splo{na, kot pozivanje somi{ljenikov.
Ali gre tu za zavestno spremembo izraza volivec v somi{ljenik, lahko seveda le ugibamo.
SLS je volivce opozarja na veliko nevarnost, ki so jo predstavljale delavske stranke, tako
komunisti kot socialisti. Delavskim strankam je o~itala revolucionarnost, brezverstvo in ne-
sposobnost za umno gospodarjenje. Ve~ino teh ocen najdemo v celostranskem oglasu objav-
ljenem 24. novembra 1920.23 (Slika 3)
Ob volitvah l. 1923 je bil med politi~nimi nasprotniki SLS najpogostej{a tar~a njen nekdanji
voditelj dr. Ivan [u{ter{i~. Napadali so ga ob vsaki prilo‘nosti. Zdi se, da so nanj zlili ves
gnev, kar so ga premogli. Dan pred volitvami je Slovenec zapisal, da je dan volitev »sodni
dan za vse kupljene du{e«, kamor so {teli tudi [u{ter{i~a. O~itali so mu tudi razcepitev Slo-
vencev, predajo Slovencev velesrbskemu centralizmu in slu‘enje na ra~un kme~kih ‘uljev.24
@e na naslednji strani beremo, kako [u{ter{i~ »razpo{ilja po de‘eli cele vagone letakov na
stro{ke radikalne vlade v Beogradu«. O~itajo mu grehe iz avstrijske dobe (bil naj bi pla~anec
avstrijske vlade …) in dodajajo grehe o prodajanju Slovencev. [u{ter{i~a so imeli za agenta
radikalne stranke v Sloveniji. Z njimi so ga povezali v ~lanku »Srbska radikalija kupuje
slovenske du{e« na naslovni strani Slovenca, dan pred volitvami. (Slika 4) Bralce opozarjajo
na moralno opore~no in gospodarsko {kodljivo delo finan~nega ministra Stojadinovi}a (mi-
mogrede, z njim so lepo sodelovali v drugi polovici tridesetih let). Stojadinovi} je v Ljublja-
no mimo pravil finan~nega poslovanja poslal 2.000.000 kron. Po 300.000 kron so nakazali za
podporo Konsumnemu dru{tvu ‘elezni~arskih delavcev v Studencih pri Mariboru, Invalid-
skemu odseku podporne zadruge v Mariboru, Rudarskemu konsumnemu dru{tvu v Trbov-
ljah in Nabavljalni zadrugi vini~arjev v Mariboru. Ves ta denar naj bi bil namenjen kupovanju
glasov za radikalno stranko. Preostanek denarja naj bi pokrajinski namestnik Ivan Hribar
porabil za »prehrano pasivnih ob~in«, kar je po mnenju Slovenca pomenilo, za razdelitev
med ob~ine, kjer radikali upajo, da bodo s podkupovanjem dobili najve~ glasov. Tak{en na~in
dela se je zdel piscem v Slovencu {kandalozen.25 Mo~ ogor~enja nad tak{nimi postopki lahko
opazimo v besednjaku v nadaljevanju prispevka. Tak{no zapravljanje davkopla~evalskega
denarja razumejo kot kupovanje Jude‘evih du{. Ugotavljajo, da za slovensko univerzo,
bolni{nice, slovenske ljudske {ole, za uradnike na{e duhovnike, upokojence, vdove in sirote
ni denarja, ga je pa dovolj za »prodance in lopovske izdajalce«, za »koruptno radikalno
stranko«, za »radikalne koritarje, stremuhe in {pekulante« in za »volivni gola{, za {nops in
radikalne agitatorje«. Ponovili so tudi sintagmo o izdajalcu svojega rodu. Tokrat so bili to
volivci radikalne stranke in »njihovega hlapca [u{ter{i~a«. Celostransko in podrobnej{o ana-
lizo politi~nega stanja najdemo ‘e nekaj dni pred tem na naslovni strani Slovenca v ~lanku
»Za ~ast slovenskega naroda gre.«26
Povzetek kritike programov politi~nih nasprotnikov in sr‘ programa SLS je bil objavljen
npr. v prispevku z naslovom »Nedelja 18. marca«.27 Osemnajsti marec je bil ozna~en kot dan
zmage slovenskega ljudstva nad sovra‘niki. Na{teti so vsi politi~ni nasprotniki SLS in njiho-
vi najve~ji grehi. Tako so »SAMOSTOJNE@I … izdali slovenske kmete nenasitnim centralis-
22 Slovenec, 21. november 1920, str. 3.
23 Slovenec, 24. november 1920, str. 5.
24 Slovenec, 17. marec 1923, str. 4.
25 Slovenec, 17. marec 1923, str. 1.
26 Slovenec, 15. marec 1923, str. 1.
27 Slovenec, 17. marec 1923, str. 2.
106 B. BALKOVEC: »^E NE GRE[ NA VOLITVE, POMAGA[ NASPROTNIKU DO ZMAGE!«
Slika 4
107ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
tom v Beogradu«, »RADIKALI« tisti, »ki ho~ejo iz Slovenije napraviti Makedonijo, katero bi
Pa{i} s svojimi pajda{i izmozgaval«. Demokratom se mora Slovenija zahvaliti za gospodar-
sko in kulturno propadanje. Socialistom so o~itali dvoli~nost, saj naj bi danes re{evali prole-
tariat, ki bi ga jutri ‘e prodali za kak{no korito. Republikanski »hoh{taplarji« in Radi~evci
sleparijo ljudstvo in si na »njegov ra~un ba{ejo svoje ‘epe«. Narodni socialisti pa so za SLS
samo pobarvani liberalci. Poziv k glasovanju za SLS je bil poziv za vse, ki ‘elijo »samostoj-
no Slovenijo, avtonomijo z lastnimi postavami, pravi~ne socialne zakone, ohranitev sloven-
skega jezika in slovenskih {ol, po{teno upravo in po{teno pla~ano uradni{tvo.« Zaklju~ni
poziv je klical: »Na zmago nad centralisti, korupcionisti in izdajavci!«.
Volilni boj l. 1925 je bil ‘e v samem za~etku zabeljen z aretacijo Stjepana Radi}a. Tudi
SLS je nasprotovala tak{ni politiki beograjske vlade. Poleg tega je ves ~as govora o politi~nem
nasilju beograjske vlade. Slovenec je na razli~ne na~ine »razkrinkaval« zmote in zablode
liberalcev in republikancev, predvsem okoli razumevanja avtonomije. Dva dni pred volitva-
mi lahko beremo v Slovencu obvestilo bralcem o la‘eh iz liberalnega tabora. Tako naj bi
nasprotni politi~ni tabor posku{al izdati ponarejeno {tevilko ~asopisa Slovenec. (Slika 5 in 6)
Ta naj bi iz{el v soboto, 7. februarja, dan pred volitvami. V ponarejenem Slovencu naj bi
brali, da ostanejo volivci SLS doma, da naj bi se opozicija, t.j. SLS, ne udele‘ila volitev in
celo, da je pape‘ SLS prepovedal kandidirati. »Slovenec, ki bo priporo~al ljudem naj osta-
nejo doma, ni na{ Slovenec ampak grda in ostudna demokratska potvorba!«28 Poleg ‘e
omenjenih la‘i naj bi po pisanju Slovenca nasprotniki govorili, da duhovniki ne smejo kandi-
dirati, da so liste SLS neveljavne in da je pape‘ »telegrafi~no« prepovedal katoli~anom voliti
SLS.29 Brez vpletanja denarja tudi tokrat ni {lo. Tako lahko v Slovencu 4. februarja 1925
beremo o nacionalizaciji opekarne in elektri~nega podjetja v Kri‘evcih, kjer je bil solastnik
Rus Anton Lumir. Slovenec opisuje, kako so tovarno neupravi~eno nacionalizirali in Lumirja
nazadnje vrgli iz slu‘be.30 Bralci Slovenca so ve~krat lahko brali o terorju, ki ga izvaja oblast.
Teror je imel ve~ pojavnih oblik. Omenim naj primer odstavljanja ‘upanov. »V Sloveniji ni
terorja. Vlada je odstavila ‘upana iz Kander{ pri Va~ah. G. ‘upan Janko Zajc nosi krivdo v
o~eh narodnega bloka, da je zvest prista{ SLS. Kakor povsod, bo tudi tu dobro vplivalo nasi-
lje na volivce. Sedaj ve vsakdo, kaj ga ~aka, ~e bi zavladali teroristi za delj ~asa.«31 [e bolj
odmeven oz. vrhunec, je bil po pisanju Slovenca vdor Orjuna{ev na shod SLS v ljubljanski
Unionski dvorani 1. februarja 1925. Pripravljavci shoda so policijo predhodno opozorili na
najavljene proteste Orjune. V poro~ilu o shodu lahko beremo, da je policija in oro‘ni{tvo
delovalo neprimerno, saj je za{~itilo Ortjuna{e in ne udele‘encev shoda. Policija je namre~
Orjuna{e spustila na shod, torej v dvorano. Protesti niso zalegli, saj je policijski poveljnik
izjavil, da je shod javen in da ni ukaza, da bi morali komu prepre~iti vhod v dvorano. Zelo
so~en je opis Orjuna{ev, ki jih je vodil Marko Kranjc. »Med Orjunci se je razen Kranjca, ki
se je najbolj divje vedel, opazilo tudi predsednika UJU, upokojenega u~itelja Luko Jelenca
ter njegovega sina, uradnika Kreditne banke; ostali so ve~inoma neznani, ker je bila orjuna
mobilizirala svoje ~lane s pode‘elskih mest in trgov, da bi jih bilo te‘je identificirani. Bili so
to zamazani, blatni, in naravnost zlo~inski tipi, ki so tulili kakor divji, se penili, grozili s
smrtjo in pobijali okoli sebe. Ljubljan~anov med orjunsko toplo razen omenjenih dveh Jelen-
cev niso opazili, prednja~ili so Dalmatinci, ostali tipi so bili iz Radovljice, med temi se je
najbolj »odlikoval« neki pletarski mojster v rjavi suknji, katerega ime bomo ‘e pozvedeli,
28 Slovenec, 6. februar 1925, str. 5.
29 Slovenec, 6. februar 1925, str. 5.
30 Slovenec, 4. februar 1925, str. 2
31 Slovenec, 1. februar 1925, str. 4.
108 B. BALKOVEC: »^E NE GRE[ NA VOLITVE, POMAGA[ NASPROTNIKU DO ZMAGE!«
Slika 5
109ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Slika 6
110 B. BALKOVEC: »^E NE GRE[ NA VOLITVE, POMAGA[ NASPROTNIKU DO ZMAGE!«
dalje iz Lesc, Kamnika, Vrhnike in ljubljanske okolice.«32 Po nastali zmedi je vladni komisar
shod razpustil. Udele‘enci zborovanje so se kljub policijskemu oviranju uspeli sprehoditi do
Jugoslovanske tiskarne. Mno‘ice so na poti pozdravljale dr. Koro{ca.
Predvolilni boj l. 1927 je bil druga~en zaradi dejstva, da je SLS pristala v vladnem taboru.
Najpomembnej{i del svojih volilnih nastopov so kandidati SLS namenili bodo~emu delu
nove vlade, kar so zabelili s kritikami starih vlad. Tak{ni so bili tudi nastopi dr. Antona
Koro{ca 4. septembra 1927 v Kamniku, Morav~ah in [kofji Loki. Zvezda stalnica v vseh
predvolilnih nastopih je bil boj s korupciji, in tokrat ni bilo druga~e. O boju proti korupciji so
govorili vsi. »Mi ho~emo o~istiti na{e javno ‘ivljenje od vsake nepostavnosti, od vsake ko-
rupcije!«.33 Prava pot za uni~enje korupcije naj bi bila depolitizacija uradni{tva. »Uradniki
naj se nastavljajo po sposobnosti in izobra‘enosti, ne pa po tem, h kateri stranki kdo pripada,
kajti v uradu se ne sme slu‘iti politi~nim strankam, temve~ zakonu in s tem redu in zadovolj-
nosti v dr‘avi.«, so bile besede, s katerimi je Koro{ec v Kamniku podkrepil trditev, da :«V
uradu sme biti in mora biti samo en gospodar: ta gospodar se imenuje zakon«.34 Zaupanja je
potreben tudi parlament, ki pa mora biti sposoben. Davki so vedno hvale‘na tema in Koro{ec
je obljubljal nadaljnje zni‘evanje davkov. To je podkrepil z zmanj{anjem prora~una. Dokaz
za trdno voljo SLS po zmanj{anju dav~nih obveznosti je bilo izglasovanje prej{njega prora~una,
ki je bil ni‘ji od tistih pred njim. Seveda se pri dav~ni politiki na ves glas opozarja tudi na
pravilno dav~no obremenjenost in enakopravnost. Tudi l. 1927 je bila samouprava primerno
volilno orodje, sedaj {e bolj zaradi ‘e delujo~ih oblastnih skup{~in in njihovih izku{enj.
Najpomembnej{i shod SLS je bil zopet v ljubljanski Unionski dvorani, 8. septembra 1927.
@e naslovnica Slovenca nas prepri~uje o najve~jem politi~nem shodu dotedaj. Zbralo naj bi
se ok. 4000 udele‘encev. Tokratno zborovanje je minilo brez izgredov. Koro{ec je ponovil
nekatere temeljne to~ke politike SLS, ki jih je omenil ‘e v Kamniku. Kako pomemben je bil
boj za prevlado v Ljubljani, nam potrjuje naslovna stran Slovenca na dan volitev, 11. septembra
1927. Posve~ena je ljubljanskim volivcem.
Poleg spremenjene zakonodaje se trideseta leta od dvajsetih razlikujejo tudi po aktivnosti
nekdanje SLS na volitvah. Tako na volitvah leta 1931in 1935 njeni kandidati niso kandidirali.
Zato pa je bilo povsem druga~e leta 1938. Nekdanja Slovenska ljudska stranka je sodelovala
v Jugoslovanski radikalni zajednici, in je bila vladna stranka. Tokratni nasprotnik je bila lista
Vladka Ma~ka. oz. kakor je ozna~il Slovenec 16. novembra 1938: »Volivni boj v znamenju
dveh front«.35 Ti dve fronti sta seveda vladna lista in opozicijska lista. Vladna je bila tista, »ki
ima pokazati toliko uspe{nega dela za ljudstvo, kakor {e nobena vlada ni storila«.36 V nasled-
njih treh odstavkih si lahko preberemo natan~en opis zdru‘ene opozicije, kakor jo je svojim
bralcem predstavljal Slovenec. @e na za~etku se je piscem ~lanka zdelo potrebno bralce
prestra{iti z izrazom ljudska fronta, saj je zdru‘eno opozicijo ozna~il kot »nekak posnetek«
ljudske fronte. Ob tem ne pozabi dodati, da je ta v svetu ‘e postala preteklost. Slovenec
razlaga, da ima vsaka opozicija kot svoj najpomembnej{i cilj zmago na volitvah. Vendar je to
mogo~e dose~i le s programom. »Ta pisana dru‘ba, pa ne spravi skupaj niti enega skupnega
oklica za volitve, kaj {e, da bi napravila skupen delovni program. Dru‘i jih zgolj ena misel,
podreti to vlado, potem pa naj pride, kar ho~e!« To pa je nevarno po~etje, »ker ljudstvo v teh
nevarnih ~asih ne sme biti poskusni kunec za skrahirane politike«. Bralci so bili dele‘ni
32 Slovenec, 1. februar 1925, str. 1.
33 Slovenec, 6. september 1927, str. 1.
34 Slovenec, 6. september 1927, str. 1.
35 Slovenec, 16. november 1938, str. 3.
36 Slovenec, 16. november 1938, str. 3.
111ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
podrobne razlage o nevarnem sodelovanju levi~arskih skupin v zdru‘eni opoziciji. Takt
zdru‘eni opoziciji naj bi za hrbtom Ma~ka dajali »posinovljenci Moskve«, ki jim »socialisti~ni
voditelji brez armade, ki so skozi 20 let vladali v delavskih ustanovah skoraj po vsej dr‘avi,
ne da bi bili za delavstvo kaj storili.« Na tem mestu sledi hvala vladi, ki je uspela uveljaviti
nekaj zakonov, koristnih za delavce. V Ma~kovo dru‘bo so »za{le tudi obledele zvezde prej{njih
nasilnih re‘imov.« Slovenec je tu omenil Kramerja, Jevti}a in @ivkovi}a in se rogal njihove-
mu zaklinjanju, da so za popolno demokracijo. Med slovenskimi prista{i Ma~ka je Slovencu
{e posebej gorak nekdanji ban Maru{i~, ki naj bi neko~ govoril, da je njegova glavna naloga
iztrebiti SLS, katere vpliv je poguben za Slovence. Napada so bili dele‘ni tudi kr{~anski
socialisti. Slovenec se je ~udil, kako se lahko povezujejo z Ma~kom, Jevti}em, @ivkovi}em,
Kramarjem in Maru{i~em in ne s Koro{cem, ki je »voditelj slovenskega naroda«.37
Opazke, ki so v volilnih pozivih letele na nasprotnika so bile ostre. »Ma~kova lista je
sramota in znamenje su‘enjskega duha na{ih narodnih izkoreninjencev!«38 Tak{ne trditve so
zelo ostre. Lahko jih razumemo kot del predvolilnega besednjaka, pa drugi strani pa je te‘a
teh besed zelo velika. Nekoga, ki ima druga~ne politi~ne ideje, ozna~iti za narodnega izkore-
ninjenca in njegove ideje kot su‘enjske, je lahko vsaj neeti~no ~e ne tudi hujska{ko. Ma~kovo
gibanje je bilo ena~eno z nekdanjo Orjuno »Ma~kovstvo posnema nekdanjo Orjuno, ki smo
jo strli! Tako bomo strli v nedeljo tudi ma~kovski teror!«39 V poro~ilih s terena se tudi niso
odrekli hudim besedam. Tako naj bi se po pisanju Slovenca z dne 6. decembra 1938, po
Prekmurju klatili »sumljivi ma~kovski agitatorji raznih barv«. Ti naj bi Prekmurce svarili, da
morajo glasovati za Ma~ka, sicer bo Prekmurje zopet pri{lo pod Mad‘are, kar naj bi bilo ‘e
dogovorjeno. Sledi tudi opis agitacij na [tajerskem. Tam naj bi Ma~kovi agitatorji opozarjali
volivce na dogovor Ma~ka s Hitlerjem, po katerem bi slednji zasedel spodnjo [tajersko,
ostali del Slovenije pa bi pri{el pod Hrva{ko. »^e boste 11. decembra glasovali za slovensko
Koro{~evo listo, boste kaj kmalu ob~utili Hitlerjevo ma{~evanje!« 40 Tak{na dejanja po pi-
sanju Slovenca niso ve~ volilna propaganda, temve~ ‘e izdaja in zlo~in, ki lahko zraste na
zelniku izkoreninjencev. Kaj pa je Slovenec poudarjal kot bistvo za podporo Stojadovi}evi
listi in Koro{cu? Poudarjena je bila odlo~enost nadaljevati dotedanjo politiko. Temelje dote-
danje politike pa lahko najdemo strnjene v geslih »Kdor je za mir, kruh in svobodo, bo volil
Stojadinovi~-Koro{~evo listo!«41 in v pozivu, ki je bil objavljen na naslovni strani Slovenca
na dan volitev 11. decembra 1938: »Slovenski narod bo 11. decembra glasoval, da se izve-
dejo {iroke narodne samouprave.« Tri dni pred volitvami je Ljubljano obiskal tudi Milan
Stojadinovi}. Slovenec je v dneh do volitev objavljal izvle~ke (po nekaj udarnih stavkov) iz
njegovega govora. Opozorim naj le na razmi{ljanje o uradnikih. O tem je leta 1927 govoril
tudi Koro{ec (glej str. 112). »^e bi kdo izmed dr‘avnih uradnikov in uslu‘bencev gledal v
Ma~ku svojega {efa in ne v resornem ministru, potem takemu uradniku re~em, da zanj ni
prostora v dr‘avni slu‘bi! Nekaterim uradnikom stalnost zato ni bila podeljena, da ne bi iz te
stalnost naredili zase trdnjavo, iz katere bi streljali v vlado in dr‘avo. Ma~ek napoveduje
Vrnitev na l. 1918, toda jaz vpra{am Ma~ka: Kaj je morda v ~asu bla‘ene avstro-ogrske
monarhije padlo v glavo samo enemu upravnemu uradniku ali tudi samo enemu sodniku, da
pri volitvah ne bi glasoval za vladne kandidate?«42
37 Slovenec, 16. november 1938, str. 3.
38 Slovenec, 4. december 1938, str. 8.
39 Slovenec, 10. december 1938, str. 2.
40 Slovenec, 6. december 1938, str. 2.
41 Slovenec, 4. december 1938, str. 7.
42 Slovenec, 11. december 1938, str. 2.
112 B. BALKOVEC: »^E NE GRE[ NA VOLITVE, POMAGA[ NASPROTNIKU DO ZMAGE!«
Zaklju~ek
Pisanje Slovenca ob vsakokratnih volitvah se od volitev do volitev razlikuje zelo malo. Glavni
zna~ilnosti vsakokratnega pisanja sta pou~evanje oz. opozarjanje volivcev, kako naj volijo. To so bila
predvsem navodila povezana s pravilnim oddajanjem glasu. V praksi je to pomenilo opozarjanje voli-
vcev na zaporedno {tevilko volilne skrinjice SLS. Slovenija je bila v dvajsetih letih razdeljena na tri
volilna okro‘ja. Zato Slovenec opozarja volivce na zaporedno {tevilko skrinjice v vsakem okro‘ju
posebej. V tridesetih letih pa volivce opozarja na pravilno izre~eno izjavo na voli{~u, saj so volivci
morali svojo odlo~itev volilnemu odboru povedati glasno in razlo~no. Pisanje o volilnem programu in
na~rtih SLS je bolj pisanje o napakah in slabostih nasprotnikov, kot pa ponujanje svojih predlogov in
idej. Veliko prostora je namenjenega sporo~anju o aktivnostih nasprotnikov. Pri tem je Slovenec pogo-
sto bralce obve{~al kaj pi{ejo drugi ~asopisi. Komentarji k povzemanju iz drugih ~asopisov so najve~krat
predvsem podu~evanje volivcev o nespametnostih in la‘eh, ki jih trosijo politi~ni nasprotniki.
S u m m a r y
»If You Don’t Vote, You Help Your Opponent Win!«
Slovene People’s Party (SLS) Election Propaganda during World Wars I and II
Bojan Balkovec
Reports on recurring elections in the Slovenec newspaper hardly differed from election to election.
The two main characteristics of these reports are lecturing and giving advice to voters on how to cast
their vote. In practice, this denoted bringing the voters’ attention to the consecutive number of the
Slovene People’s Party’s ballot box. In the 1920’s, Slovenia was divided into three districts. The new-
spaper threfore emphasized the consecutive number of the ballot box in each district independently.
Since each voter had to inform in a loud and clear voice the electorial committee of his or her decision,
in the 1930’s the newspaper emphasized the proper manner of delivering election statements to the
polls. More than anything else, the articles in Slovenec on the platform and plans for the future of the
Slovene People’s Party dwelled on its opponent’s mistakes and imperfections, and less on the Party’s
suggestions and ideas. Considerable space was alotted to the opponent’s activities. Slovenec also fre-
quently notified its readers about pertinent articles in other newspapers. Its commentaries on these
articles were most often restricted to instructing its readers on imprudent points and lies of the Party’s
political opposition.