ZUNANJA TRGOVINA V majn smo dosegll rekor-dcn uvoz v letošnjem letu v vi-šini 14,3 milijarde dinarjev. Ta uvoz je samo za 600 milijonov dinarjev nižji od rekordnega mesečnega uvoza v mesecu apri-lu lani. Do tako velikega pora-sta je prišlo zaradi pomembnih pošiljk t majn iz pomoči. Tako smo na primer samo iz ZDA nvozili za 3,3 miljarde dinarjev pšenice, za 960 milijonov svinj-ske masti, za milijardo 300 mi-lijonov dinarjev bombaža itd. Izvoz je nekoliko višji, kakor je bil v apriln in znaša 7,9 mi-lijarde. Pasiva trgovske bilance iz koniertialnega poslovanja (brez uvoza iz tristranske pomo-či) je znašala saino 482 mil.io-noT dinarjev v primerjavi z mi-lijardo 573 miljonov v istem me-secu Iani. Sploh je razvoj zunanje trgo-vine v prvih pctib mesecih zelo ugoden. Izvoz raste mnogo hitre-je kakor pa uvoz, kar vidimo iz naslednjega pregleda za prvih pet mesecev leta 1951, 1955 in 1956 (1953 = 100) 1954 195S 1956 Izvoz 124,5 121,4 163,5 Komcrcialni nvoz 98,4 112,2 120,9 V prvih p«tih mesecih je bil izvoz za 9,2 miljarde dinarjev višji kakor v istem obdobju la-ni, komercialni uvoz pa samo za 2,9 milijarde. To je vplivalo, da se je deficit v trgovinski bi-lanci iz komercialnega poslova-nja zmanjšal od 12,2 na 5,9 mi-lijarde. Najpomembnejše mesto v iz-vozu zavzemajo živila (9,6 mili-jarde), kar je dosti več kakor v istem obdobjo lani. Treba pa je opozoriti na dejstvo, d» se nvoz živil sicer niža, loda je šs vedno visok in je v prvih petih mesecih znašaJ 21,7 milijarde di-narjcv (pšenica, tnaščobe, riž, južno sadje itd.). Pasiva v naši trgovinski bilanci je prav za »rav poslcdica visokega nvoza in razroeroma nizkega izvoza kmetijskih pridelkov. Zato je ležnja za povef anjem izvoza ob hkratnem nižanju uvoza zclo pomembna in ugodna. Na drugo mesto v izvozu pri-dejo razni predelani izdelki v znesku skoraj 9 milijard din. Ba-zične kovine so pri tem znesku udeležene s 5,4 milijarde. Nada-. lje sledi izvoz surovin za 7,2 mitijarde, tohak, pijač itd. Po-membno postavko predstavlja V M k » tudi izvoi sirojev in prevoznlli sredstev xa milijardo In pol di-narjev, lutr Je posebao nžno, kajti to dokazuje, da prihajajo spremembe v struktnri proiz-vodnje do izraza tndi t zananjt izmenjavi. Ce gledamo na naS zunanje-trgovinski promet po kootinen-tih, bomo Tideli, da je Evropa še vedno naše najpomeinbnejšA tršiSče, ki je v prvib petih me-secih sprejelo 7* */t sknpnega i«-voza in dalo okrog 52 */* sknp-nega uvoza. Slcdijo ZDA % okroj 11 •/» izvoza in 36 •/. nvoza, Ati-ja s 6 */« izvoza in prav toliko uvoza, Južna Amerika % okrog 2 '/mzvoia in nekaj nad 1 */• nvoza. Smeri gibanja iimenjave ka-žejo predvsem na občutno nde. ležbo Sovjetskc zveze in drugib. vzhodnoevropskih držav, zlastl Poljske in Ceškoslovaške, in sl-cer v nvozn in izvozn, ter n» možnejšo ndeležbo švice v na-šem izv