Mitko Panov: G eografija na SR Makedonija, k n jig a 1, Skopje, 1976, str. 403. P red nam i je p rv a kn jiga geografije M akedonije izpod peresa najbo lj plod­ nega proučevalca socialnogeografskih problem ov te republike. Obsega prikaz naravnogeografskih sestavin, p rebivalstva in naselij in je dopolnjena z večjim številom k a r t o posam eznih elem entih na ravni občin. D okaj posplošen naravnogeografski oris s poudarkom na specifičnostih m a­ kedonskega prostora za gospodarstvo in poselitev zak ljučuje poglavje o naravno­ geografski regionalizaciji M akedonije. A vtor deli republiko na štiri m akro-, devet mezo- in triindvajset m ikroregij. K ljub nekaterim specifičnostim se ta regionali­ zacija ne razliku je od dosedanjih poizkusov regionalizacij SR M akedonije. To velja tud i za funkcijsko regionalizacijo, ki itak tem elji v glavnem na občinskih m ejah. V drugem tem eljnem poglavju z naslovom »Sociogeografske karakteristike« so obširno predstavljeni vsi dem ografski elementi, od razvoja p reb ivalstva in njegove stru k tu re do vseh oblik m igracij, ki so za to republiko ena glavnih zna­ čilnosti dem ografskega razvoja. V bistvu je to sinteza vseh dosedanjih av to rje­ vih razp rav s tega področja za vso M akedonijo in je dopolnjena s podrobnejšo genetsko analizo vsakega od prostorsko relevantnih populacijskih elementov. Za m akedonski prostor je takšen pristop nadvse potreben, saj lahko služi p ri to lm ačenju razvoja obstoječe stru k tu re poselitve in kot izhodišče za poznavanje sedanjih izredno pestrih procesov transform acije m akedonske pokrajine. V tem poglavju je sintetično predstav ljen celoten sklop populacijsk ih vprašan j, ki smo jih doslej spoznavali iz posam eznih štud ij le fragm entarno. D rugo obsežno poglavje o naseljih je razdeljeno na podpoglavji o mestnih in vaških naseljih. Tudi v tem poglavju avtor razen občih problem ov naselij obravnava nekatere m akedonske specifičnosti, k i so tesno povezane z razselje- vanjem obsežnih hribovitih obm očij republike in z izredno močno koncentracijo preb ivalstva v največjih naseljih, v zadnjih letih pa tud i v večini občinskih središč. Zanimivo je, da je avtor v knjigo kot posebno poglavje vključil tud i k ra tek prikaz organizacijskega in deloma tudi vsebinskega razvoja geografske stroke v SR M akedoniji. To med drugim tudi kaže na tendenco po celostnem prikazu geografskih problem ov. N aslednja kn jiga zbirke bo obravnavala ekonomsko- geografske problem e. M. P ak Vasil Gramatikovski: Prirodno-geografski, demografski i imotni karakte­ ristiki na Prespanskata kotlina, P rirodno-m atem atičk i fak u lte t na U niverzi- te to t K iril i M etodij — Skopje, Skopje, 1975, str. 103. Delo je razdeljeno na tr i poglavja: na naravno-geografsko karak teristiko , p rikaz dem ogeografskih značilnosti ter na analizo zem ljiške stru k tu re in izrabo zemlje. Gre torej za regionalno geografski p rikaz transform acije Prespanske kotline kot obm očja depopulacije in deagrarizacije ob precejšnjih mikroregio- naln ih razlikah. Raziskavo transform acije je avtor oprl na obdobje 1960—1969, ko so v tej pokrajin i potekali pom em bni prostorski razvojni procesi: odseljevanje p reb i­ valstva iz obrobnih predelov in koncentracija v neposredni bližini Resna kot k rajevnega središča. S tem je povezano zm anjšanje obdelovalnih površin, km e­ tijske produkcije na sploh in specializacija ter in tenzifikacija km etijske p ro ­ dukcije v najbo lj ugodnih prostorskih in m ikroklim atskih predelih. Pri tem je bila posebno pom em bna zadostna količina vode za nam akanje, k a r je povzro­ čilo občutne razlike v s tru k tu ri same km etijske proizvodnje- Obsežno gradivo, ki ga je av to r veliko zbral tud i na terenu, je zelo skrbno analizirano v medsebojni vzročni povezavi in s ciljem slediti prostorskim učin­ kom sprem injan ja socio-ekonomske struk tu re preb ivalstva in m igracij. Zaradi ovrednotenja najnovejših procesov, ko še ni bilo na voljo podatkov popisa p re­ bivalstva 1971, je avtor posebej zbral populacijske, zem ljiško posestne in eko­ nomske podatke za leto 1969. V celoti je š tud ija metodološko soliden regionalnogeografski p rikaz speci­ fične jugoslovanske pokrajine, ki posebej upošteva vse značilnosti najnovejših transform acijsk ih procesov na našem podeželju. Mirko P ak O jugoslovanskih naseljih in mestih ter urbani geografiji Centralna naselja i gradovi SR Hrvatske, G eografska analiza, Geografski in ­ stitu t P rirodoslovno-m atem atičkog faku lte ta sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, 1976, str. 239. G eografski in štitu t zagrebške univerze nadalju je z izdajanjem serije geo­ grafsk ih prikazov SR H rvatske, ki so jo pričeli z obsežno regionalno m onografijo te republike. N ajnovejša kn jiga iz te zbirke je zbornik 12 razp rav o h rvatsk ih mestih, ki so nastale v sklopu znanstvenega p ro jek ta »Gradovi SR H rvatske«. Zbornik je uredil I. Crkvenčič. Č eprav je zbornik očitno želel podati celovito podobo h rvatsk ih mest, je njegovo težišče na funkcijsk i in populacijsk i tem a­ tiki, ostale teme so m an j zastopane, ali pa so celo izostale (npr. m orfologija mest). Uvodna razp rava I. C rkvenčiča o sta tistični in funkcijsk i k lasifikaciji n a ­ selij SR H rvatske p rinaša nekatere osnovne navedbe o mestih, nato pa obrav­ nava njihove centralne funkcije in h ierarhično razvrstitev . Za recenzenta, ki se je s to tem atiko u k v arja l na celotnem obm očju Jugoslavije, so ti izsledki zan i­ mivi, saj v mnogočem po trju je jo njegova dognanja, četudi je b ila m etoda ob­ delave nekoliko drugače zasnovana. Skoda, da niso bile podrobneje proučena vplivna obm očja središč, vloga cen traln ih naselij n ižjih stopenj in vloga indu­ strijsk ih krajev , k a r bi bistveno razširilo raziskavo. Zuljičeva razp rav a o rasti m estnega preb ivalstva in procesu urbanizacije v SR H rvatsk i je nadaljevanje njegovih številnih proučitev te problem atike. V njej so posebej zanim ive napovedi o razvoju mest do leta 2000. Na razpravo se navezuje raziskava M. Siča o obeležjih dem ografskega razvoja mest SR H rv a t­ ske zadnjih 100 let, to je od 1880 dalje. Smiselno sodi v to skupino poročil tud i prispevek Z. Roca o razporeditv i h rvatsk ih mest glede na velikost (rank size rule), ki s p rim erjan jem več razdobij p rikazuje, kako je h rva tska u rban izac ija dobivala čedalje bolj zrele in norm alne poteze. Dve razprav i M. V reska in I. C rkvenčiča se u k v a rja ta s funkcijsko s tru k ­ turo mest. Vreskova razprava, ki je zelo tem eljita in ki sledi m ednarodni m eto­ dologiji, ugotavlja, da je večina mest na H rvatskem industrijsk ih , precej m anj jih je dejavnostno diverzificiranih, še vedno veliko pa jih je o rientiranih v upravo. Zanim ivi so tud i Crkvenčičevi izsledki o oprem ljenosti m est s te rc ia r­ nim i dejavnostm i (vloga v trgovini in prom etu), ki kažejo, da so številna m ala m esta bolje oprem ljena kot velika. R. Pavič, ki je eden redkih jugoslovanskih geografov, ki se bavi s politično geografijo, podaja v posebnem sestavku razm išljan ja o politično-geografskem položaju h rvatsk ih mest v pretek lih h istoričnih obdobjih. R azglab ljan ja so p rav zanim iva, čeprav lahko vzbude bralcu , ki je historično razgledan, tudi določene pomisleke. H istorično-geografski značaj im a prispevek M. M arkoviča o razm e­ rah in razvoju štirih največjih h rvatsk ih mest, kot je to mogoče razb ra ti iz m estnih zem ljevidov iz XVI., XVII. in XVIII. stoletja. En prispevek v zborniku se u k v arja s podnebjem Zagreba, O sijeka, Rijeke in Splita (B. Penzar), d rugi pa z oskrbo mest z vodo. N apisal ga je ]. Ridanovič. Na zak ljučku sta še dve k ra jš i razprav i M. V reska o funkcijsk i transform aciji zagrebškega m estnega osrčja in o razvoju osnovnih šol kot kazalcu prostorske razm estitve zagrebškega prebivalstva. O be sta zasnovani v smislu »socialnogeo- grafske« šole. I. Vrišer Krešimir Papič: Travnik. Grad i regija, Z avičajn i m uzej T ravn ik , T ravn ik , 1975, 360 str. Ni veliko mest v Jugoslaviji, ki se lahko pohvalijo s takšno ob­ sežno in zgledno geografsko m onografijo, kot je Papičev »Travnik grad i regija«.