Štev. 17 V Ljubljani, 25. avgusta 1916. LVI. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10 — K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h . , , dvakrat . . 12 „ , , , trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 8. septembra 1916. Izrazi udanosti slovenskega naprednega učiteljstva do Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. povodom Njegovega 86 letnega rojstnega dne. Povodom 861etnega rojstnega dne Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. so se poklonili dne 18. avgusta t. 1. načelniki slovenskih naprednih učiteljskih organizacij: Jakob Dimnik, L. Jelene in Juraj Režek gospodu deželnemu predsedniku na Kranjskem, visokorodne-niu gospodu Henriku grofu Attemsu ter mu izročili v imeriu učiteljstva, ki je združeno v teh organizacijah izraze udanosti, ljubezni, zvestobe in pokorščine do milega vladarja in gospodarja in do vse prejas-ne hiše Habsburške. Načelnik Zaveze L. Jelene je nagovoril gospoda deželnega predsednika s temi-le besedami: Veiečastiti gospod deželni predsednik! Visokorodni gospod grof! Danes ko praznujejo vsi -narodi širne mogočne Avstrije 861etni rojstni dan svojega očeta, presvitlega cesarja Franca Jožefa I., izražamo načelniki slovenskih naprednih učiteljskih organizacij v imenu učiteljstva, ki je združeno v teh organizacijah, najgiobočjo udanost, ljubezen, zvestobo in pokorščino do Nj. Veličanstva, presvitlega cesarja in vladarja. Obenem izražamo iskreno vročo željo, da bi dobrodelno nebo ohranilo dragoceno življenje našega premodrega vladarja do skrajnih mej človeškega življenja v blagor in srečo naše Avstrije ter Mu podelilo v sedanji, siloviti vojski slavno zmago nad vsemi mnogobrojnimi sovražniki. Zagotavljamo pa tudi zopet ob tej pri-lilu, da hoče učiteljstvo, kakor dosedaj tako tudi v prihodnje vzgajati vsekdar izročeno mladino v pravem patriotiškem duhu, v ljubezni in udanosti do presvitlega cesarja in do vse prejasne cesarske hiše. Vaše visokorodje pa prosimo, da bodi tolmač teh naših čuvstev, zagotovil in želja pred Najvišjim prestolom.« Gospod deželni predsednik se je prijazno zahvalil deputaiciji za izraze udanosti in zvestobe ter zatrdil, da jih sporoči pred Najvišji prestol. Deputaciji pa je naročil, da naj poskrbi, da naj izve učiteljstvo, da bo z veseljem in rade volje storil to. Priporočil pa nam je tudi, da naj učiteljstvo vzgaja, kakor dosedaj tudi v prihodnje izročeno mladino v patriotiškem duhu, v udanosti, ljubezni, zvestobi in pokorščini do presvitlega cesarja in Njegove cesarske hiše. Dne 18. avgusta t. 1. ie praznoval naš cesar 86!etnico svojega rojstva. — Vsi narodi naše monarhije so se tega dne spominjali svojega vladarja z izrazi in zagotovili najiskrenejše vdanosti in ljubezni. Med najzvestejšimi pa stoji na prvem mestu slovenski narod s svojim učiteljstvom, ki ga |e učilo ljubiti cesarja in domovino in ki je ves čas v dobi vojne bodisi doma na svojih službenih mestih, bodisi na bojnem polju z dejanji sijajno dokazalo to zvestobo. — Iz naših src kipe navdušeni kici: Bog živi cesarja in domovino! Pod naslovom »N ova Avstrij a« je objavil neki avstrijski slovanski politik z imenom »Moravius« več temeljito in stvarno pisanih člankov. V teh razpravlja o vprašanjih, ki so za bodočnost države sploh ter za nje slovanska plemena po-sebe največje važnosti. Ta vprašanja se tičejo prihodnje preuredbe naše države, revizije notranjih politiških razmer v posameznih avstrijskih narodih ter razmerja med njimi. Že iz kratko označene vsebine teh vprašanj je razvidno, da je s temi vprašanji tesno združeno šolstvo, zlasti osnovno šolstvo, ki udarja vsakemu narodu značaj, oblikuje njegovo individualnost ter ustvarja temelje narodovi kulturi! 13 rez narodnega osnovnega šolstva si nobenega kulturnega naroda ne moremo misliti! In tudi bodočnosti nikogar in ničesar ne moremo ustvarjati, ako najprej ne zapletemo v globino in višino prvih in glavnih pogojev narodove eksistence — njegove izobrazbe, ki naj objema vse sloje ter vsem slojem zbudi in razmahne duševne sile ter jih usposobi za tekmo v boju življenja in tako potom posameznikov do skupnosti (narodu — državi) najvišje mogočo energijo v čuvanju svoje eksistence ter v napredovanju v moralnem in materialnem pogledu! In naj naši državniki in politiki kakorkoli preurejajo in preurede staroslavno našo monarhijo, mimo enega vprašanja ne pojde nihče! To je vprašanje izobrazbe vseh narodov, vpraša n j e narodnega š o 1 s t v a, ž i v-! j e n s k o vprašanje narodov in domovine! Č i m v i š j e s t o j i to šolstvo, čim popolnejše in pravičnejše je urejeno in organi-z o v a n o, tem g o t o v e j š o in sijaj-n e j šo bodočnost garant nje državi! Zato imamo tudi in zlasti slovenski učitelji pravico in dolžnost, da nc stojimo ob strani, ko se rešujejo taka vprašanja vitalnega pomena, ampak da se zanje naj-iutenzivnejše zanimamo. Naši tovariši, ki so na bojnem polju, zastavljajo svojo kri in svoje življenje za moč in veličino države; mi pa, ki smo doma, glejmo na najdragocenejše narodovo imetje — na njegovo šolstvo, da nas kdaj ne obsodi očitek, da s m o< v tem velikem času za pečjo dremali, popolnoma p o z a b i v š i, da s m o u č i-t e 1 j i svojemu narodu, stvar-n i k i n o t r a n j e s i I e i n 1 e p o t e s v o-j e domovine ! Novi državni smotri, pravi »Moravius«, imajo z ene strani svoj višek v misiji, da je posredovalka med Vzhodom in Zapadom, na drugi strani pa da se dalje razvija v moderno pravno, kulturno in gospodarsko državo na podlagi narodne, verske in gospodarske enakopravnosti vseh svojih p r e b i v a 1 c e v v o k v i r j u d r ž a v n e enotnosti. Kakor gotove ustavne naprave, tako se tudi stranke ne smejo smatrati kot svrha zase. Stranke ne obstojajo zaradi sebe, temveč so le sredstvo, ki se naj z njim realizujejo zahteve posameznih narodov, ki skupno tvorijo avstrijsko državo v narodno-kulturnem, gospodarskem in politiškem oziru. Nemci v sudetskih deželah zahtevajo narodno avtonomijo, Nemci alpskih dežel jo odklanjajo in se nagibljejo deželni avtonomiji. — Isto razcepljenost vidimo tudi v slovanskem taboru, v katerem znaten del južnih Slovanov, Slovakov in Malorusov istotako energično zahteva narodno avtonomijo, kakor se največji del Čehov in Poljakov opira na deželno av-tonomistično stališče. j e, ki ustvarja že dolgotrajen spor v politiškem življenju naše monarhije. V tem sporu padajo narodne meje, ker vidimo pristaše, oziroma nasprotnike prvega in drugega principa v obeh skupinah: rrifed Nemci in med Slovani. — Čehi in Poljaki se nagibljejo k deželni avtonomiji. Prvi v skrbi za historično celokupnost svojega kraljestva, drugi v strahu, da bi uvedba narodne avtonomije skrčila politiško veljavo poljskega elementa na korist Malo-rusom! Mi južni Slovani monarhije pa se nagibljemo k narodni avtonomiji iz razloga, ki mu tudi naši severni bratje ne morejo odrekati veljavnosti: ves naš položaj priča, kako so politiške meje, ki nas ločijo v različne upravne skupine, ubijale vsako našo veljavo in ustvarjale neprekoračljive zapreke proti našemu razvoju. Izvzemši Kranjsko so nam večine v zakonodajnih zastopih odrekale potrebna sredstva, in tako smo ostali v svoji celokupnosti brez sredstev, kar nam je onemogočalo vsako uveljavljenje življen-ske sile in energije, ki je je v nas v raz-merno obilni meri. — Pri Nemcih vidimo nasproten pojav: oni na severu se nagibljejo k narodni, oni v alpskih deželah k deželni avtonomiji. Prvi, ker bi se hoteli emancipirati od deželne uprave, drugi se upirajo narodni avtonomiji, ker bi bila na korist Slovencev v tistih deželah, kjer imajo Nemci moč v rokah. Najvažnejši razlog pa, da se mi avstrijski južni Slovani in posebe mi učitelji ogrevamo za narodno avtonomi-j o, je ozir na naše šolstvo, na našo narodno kulturo, ki bi sicer ne mogla izvrševati v taki meri, kakor smo to povedali na začetku tega članka. Mi hočemo tudi Novi Avstiji ustvarjati temelj in ščit, zato pa moramo imeti predvsem d o v o 1 j n e hrane in pogojev življenja svoji narodni samobitnosti! Zopet je posegla kruta smri v naše vrste ter ugrabila mlado življenje, ki je obetalo toliko dobrega in lepega. Došla nam je žalostna vest, da je na tirolski fronti dne 22. julija umrl junaške smrti, zadet od sovražnikove granate v glavo tovariš Karel V a n i č iz Krškega. Pokopali so ga na vojaškem pokopališču. — V mladeniški dobi 21 let, ko se je ravno pripravil in usposobil, da poln idealov stopi v življenje — je omahnil v prezgodnji grob. — Pokojni tovariš se je leta 1894. rodil v Krškem, kjer je obiskoval ljudsko in meščansko šolo. Leta 1914 je dovršil ljubljansko učiteljišče in je istega leta nastopil svojo prvo službo na Raki. Malo časa je služboval tudi v Krškem. — Pri vojakih je služil kot enoleten prostovoljec. — V boju proti zahrbtnemu sovražniku ga je dohitela nemila smrt in nam ugrabila mladega; nadebudnega, delavnega in zavednega tovariša. Bodi vrlemu tovarišu - junaku v naših srcih ohranjen blag in časten spomin! ALOJZIJ IVANETIČ. Nas najbolj zanima vprašanje glede deželne in narodne a v t o n o m i- Tovariš Alojzij I v a n e t i č, ka;-det v 27. domobranskem p. p., ki je bil ravnokar dovršil ljubljansko učiteljišče, je padel junaške smrti za domovino in cesarja v ljutih bojih dne 13. avgusta t. 1. — Naskakoval je sovražne postojanke in jih dosegel. Kar se pojavi pred njim truma sovražnikov. Puškino kopito ga je v boju na nož zadelo po glavi, aa je obležal na mestu mrtev. Tudi njega čaka, žal, šele po smrti zasluženo odlikovanje. — Zgrudil se je v prerani grob zopet eden naj-najmlajših tovarišev. Bodijunaku-učitelju, ki mu še ni bilo1 dano, da bi med slovenskim narodom vzgajal in učil mladino, ohranjen blag in trajen spomin! * NA DEŽELNE GOSPODARSKE POMOŽNE URADE ZA VPOKLICANE se smejo obračati častniki in vojaki, ki pred vpoklicanjem ali iz vojne svojih za-sebnopravnih zadev ne morejo urediti, kakor tudi njihovi sorodniki (rodovinski člani), da morejo le-ti v imenu vpoklicanih vzeti ureditev navedenih zadev v roke. V onih slučajih, kjer je po zakonitih predpisih potrebno odvetniško zastopstvo, zlasti pri pravdah pred sodnim dvorom ali pritožbah zoper ukrepe komisij za odmero preživnine na c. kr. upravno sodišče, je možno* dobiti pravnega zastopnika po gospodarsko-pomožnih uradih. Taki go-spodarsko-pomožni uradi obstoje: v Ljubljani (deželno sodišče, soba št. 114 in mestna hiša), na sedežih c. kr. okrajnih glavarstev in veči\i občinskih zastopov. * ŠESTMESEČNI TEČAJ ZA IZOBRAZBO BOLNIŠKIH SESTER. Z ozirom na čezdalje večjo potrebo strokovno izučenih pomožnih oseb za vse oddelke javne zdravniške oskrbe je odredilo zunanje ministrstvo, da se ustanove šestmesečni stalni tečaji za temeljito izobrazbo bolniških strežnic, in je izdalo splošne predpise za ustroj teh tečajev. Tiste, ki se udeleže teh tečajev, bodo imele v prvii vrsti dovoljenje, da bodo smele delovati kot uradne oskrbniške sestre v službi oskrbnih postaj za tuberkulozne, pijance, dojenčke, končno v službi epidemičnih zavodov kakor tudi na drugih področjih javne zdravstvene službe (n. pr. kot občinske sestre). * LETAKI SOVRAŽNIKOV. Laški letalci mečejo med vožnjo čez naše kraje letake itd., katerih vsebina je popolnoma neresnična. Shranjevanje takih letakov je prepovedano. Najdene ali dobljene letake je brez odloga in v vsakem posameznem slučaju oddati najbližji vojaški ali varnostni oblasti ali patrulji. Prestopke te prepovedi bodo kaznovale po-litiške okrajne oblasti, odnosno policijsko ravnateljstvo v Ljubljani po cesarski na-redbi z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, z denarnimi globami do 200 K ali z zaporom do 14 dni. * PRAVOSLAVNA PROPAGANDA V VZHODNI GALICIJI. Nadškof Volinije Eulogij je izdal nalog vsem tistim pravoslavnim duhovnikom, ki so morali bežati pred našo ofenzivo leta 1915. iz vzhodne Galicije v Rusijo; da se vrnejo* v Galicijo in prično s svojim delovanjem. Marca leta 1915. je nadškof Eulogij sporočil sv. sinodu v Pe-trograd, da se mu je posrečilo ustanoviti v vzhodni Galiciji- 152 pravoslavnih župnij. VOJNI NAMENI VSENEMCEV. V vsenemški agrarni »Deutsche Ta-geszeitung« opisuje grof Reventlov svoje in svojih pristašev vojne namene. Zlasti se ozira v svojem razmotrivanju na usodo Belgije. Grof zahteva realno jamstvo glede politiške kakor tudi gospodarske oblasti nad Belgijo, odklanja pa kakršnokoli mednarodno sporazumljenje. Belgija je življensko vprašanje Nemčije in nemškega naroda. Govorice glede obnovitve belgijske države naj nas ne brigajo; Belgija je stvor, ki ne more dati nikakršnega jamstva; belgijskega naroda sploh ni. — Reventlov hoče Belgijo okupirati. Ni pa verjetno, da ima mož pravico govoriti tako v imenu nemškega naroda. * TRETJA ZIMSKA VOJNA? Iz Berna poročajo: Polkovnik Ste-gemann piše v »Bundu«: Skupni strate-gični položaj je napet, in na obeh straneh se s skrajnim naporom bore za odločitev. Če vzamemo, da so velika najpadalna podjetja na vseh frontah ustavijo in Nemčija pošlje na bojišče svoje rezerve, da bi po možnosti vnovič določila razvoj od znotraj ná zunaj, potem moramo računati s tretjo zimsko vojno. Odločilni uspehi entente sa te.mhnli dvomljivi, rimhnlj se njene ofenzive zavlačujejo. — Iz Pariza poročajo, da je Joffre izjavil zastopnikom časopisja: Naši sovražniki so že vpoklicali svoje zadnje rezerve. Nič več ne morejo svojih rezerv pošiljati od ene točke na drugo. Ni moja naloga, odgovoriti na vprašanje koliko časa bo še trajala vojna. Mogoče še tedne, mogoče tudi manj, najbrž bo pa končana, še preden bodo naši sovražniki končno izmučeni. To izmuče-nje bo brez dvoma nastopilo. Sovražnik ve prav tako kot mi, da se je vojna zasukala. Sinesečni odpor Francozov pri Ver-dunu je izjalovil nemški načrt in izpreme-nil položaj v našo korist. — Iz Pariza poročajo preko Haaga: Vojno vodstvo in vojna uprava se bavita pravtako kot finančno ministrstvo z odredbami in pripravami za tretjo zimsko vojno. — Dopisnik »Italije« poroča s Francoskega: Velika ofenziva na zahodni fronti se polagoma izpreminja v vrsto krajnih bojev. Vsi znaki pa, kažejo, da se vsi pripravljajo na tretjo zimsko vojno, ki bo strašnejša od dosedanjih bojev. $ ZA METROPOLITA ROMUNSKE PRAVOSLAVNE CERKVE NA OGRSKEM je bil izvoljen ogrski državni poslanec prelat Bazilij Mangra, intimen prijatelj grofa Tisze in zastopnik romunske-mad-žarske vzajemnosti. Spomladi leta 1914. so priredili romunski radikalni krogi veliko gonjo proti prelatu Mangri, češ, da je madžaron najhujše vrste in izdajalec, ker je svoj čas pripadal nacionalistični romunski stranki. * VPOKLIC ČRNOVOJNIKOV. Na zadnjih prebiranjih za sposobne spoznani črnovojniki letnikov 1896 1RQ8 in IKRO rtn 18R5 '-;n poklicani na dan 28. avgusta pod orožje. Letniki 1892, 1891 in 1890 ter letniki izpod 1885 pridejo v prihodnjih vpoklicih na vrsto. Na Ogrskem so vpoklicani vsi letniki od 1885. do 1897. — Kakor poročajo graški listi, bodo ostali črnovojniki vpoklicani dne 10. septembra. * UČITELJI IN UREDNIKI V RUSIJI OPROŠČENI VOJAŠKE SLUŽBE. Iz Kodanja poročajo: Izšel je ukaz ruskega vojnega ministra, ki oprošča od vojaške službe črnovojnike učitelje, da ne bodo morali zapirati šol. Oprostili so tudi vse urednike dnevnikov glede na važnost njih sodelovanja pri organizaciji vojske. DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE SVRHE. Prispevki ljudske šole v Dragatušu v Besi Krajini 289 K 59 vin.; Dragotin R o s t o h a r, nadučitelj v Cerkljah pri Kostanjevici, 10 K; ljudska šolai v Trnovem na Notranjskem (razne zbirke) 939 K 60 vin.; skupaj 1239 K 19 vin. V zadnji štev. izkazanih 176.048 K 24 v. Danes izkazanih 1.239 » 19 » Doslej nabranih 177.287 K 43v. IV. VOJNO POSOJILO. Nadučitelj V. Pulko na Gorici pri Mozirju pridobil 11.300 K (ne 10.300 K, kakor v 16. štev. napačno poročano, torej 10C0 K več); šolski okoliš v Dragatušu v Beli Krajinrii 289 K 59 vin.; Dragotin Fr. Potokarja 64.500 K in otroškega vojnega posojia 38 K (III. vojnega posojila pa 3.600 K); šola v Trnovem na Notranjskem, in sicer: učiteljstvo 500 K (III. voj. posojia 400 K); učenci 6700 K, drugi po nadučitelju 3400 K (III. voj. posojila 600 K), skupaj IV. voj posojila 10.600 K (III. pa 1000 K); skupaj 76.138 K. (III. voj. pos. prišteto spodaj.) V zaidnji stev. izkazanih 2,240.900 K — v. Danes izkazanih 76.138 » — « Skupaj IV. vojno posojilo 2,317.038 K —v. DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES. Za »Rdeči križ« itd. III. vojno posojilo IV. vojno posojilo Srednje šole . Končna vsota 177.287 K 43 v. 278.748 »69» 2,317.038 « — » 29.704 » 58 » 2,802.779 K 70 v. Naročajte in širite naš list! Štev. 15. letošnjega »Učit Tov.«, je priobčila Zaivezino okrožnico na včlanjena učiteljska društva, po kateri naj se ta izrazijo, kakšno stališče zavzamejo napram podržavljenju šolstva. Kot nekak komentar za mnenja drugih učiteljskih zvez v Avstriji je prinesel »Učit. Tov.« v 14. šetv. kratek članek »Kaj bo z ljudsko šolo«; navedlo se je v njem stališče Zveze čeških učiteljskih društev, ki se je izjavila proti podržavljenju, »ker bi naša narodna avtonomija izgubila kos svojih tal Ne vem seveda, kakšno stališče so zavzemala pri odgovoru na Zavezino okrožnico naša učiteljska društvai, a opomniti se mil zdi potrebno, da se je Nemško-avstrijska učiteljska Zveza na svojem delegacijskem zborovanju dne 20. julija t. 1. v Lincu izrekla z večino z a podržavljenje ljudskega šolstva, in da so glasovali za ta predlog vsi ^dposlanoi razen onih z Nižjeavstrijskega, Moravskega in razen dela šlezkih delegatov. Vse eno je zdaj tai obvezni sklep za vse nemško avstrijsko učiteljstvo. K našemu tozadevnemu stališču pripominjamo osebno nekaj besed. Recimo, da se priklopimo češkemu učiteljstvu s svojo zahtevo. Reforma šolstva mora priti, zakaj zahtevajo jo razmere. Ali pa je pravilno, če družimo to čisto šolsko zadevo s politiško zadevo narodne avtonomije? Odgovarjam s kategoričnim ne, ker bi bilo za nas vsekakor že enkrat potreba, da ločimo šolska od politiških vprašanj. Narodno avtonomno šolstvo naj družijo z vprašanjem narodne avtonomije politiki, če se jim zdi potrebno in če upaijo, da dosežejo uspeh — prvega jim ne bomo branili in veselili se bomo njihovega uspeha; .napačno pa bi bilo za šolnike, da bi postavljali vse svoje zahteve o preustrojitvi šolstva na ta temelj. Zgodi se namreč docela lahko, da obvisi v zraku vse reform-sko skupno delo, kakor visi v zraku še vedno vprašanje narodne avtonomije. Gotovo je, da si jo želimo; ampak pri šolsko-reformnem vprašanju forciramo narodno avtonomijo brez potrebe; z njim je ne bomo pospešili in ne ovirali, zato je združitev teh vprašanj precej nesrečna, brez ozira na to, da posegamo pri popolnoma šolskem vprašanju brez potrebe na politiško polje. Naj pa se reši šolsko vprašanje na tisto piat, ki se hoče, vedno ostane v prvi vrsti gmotno v p r aš a n j e. S tega stališča moramo izraziti: Ali bi bilo za nas umestno, da valimo narodni avtonomiji v naročje to stran ? Bogata Češka in Moravska, industrialna Nižjeavstrijska in Šlezija si lahko privoščijo, da si ne belijo s tem glave. Smemo li pa opustiti to tudi siromašni Slovenci? Kateri realni politik, ki se bo potegoval za narodno avtonomijo, bo hotel natveziti tej tako ogromno gmotno žrtev? Niti eden! Ze pri deželnih avtonomstvih se je izigravalo — ali po pravici ali namišljeno — ravno šolstvo vedno za grobokopa deželnih financ, in vendar nosijo te le del vseh stroškov. Narodna avtonomija pa bi morala prevzeti vse! Besede o veliki vrednosti narodne izobrazbe so resnične; a dokler temelji vse pridobivanje vseh vrednot na ogromni narodovi gmotni žrtvi, dokler občuti narod sam Vso njeno pezo, toliko časa bodo še vedno šoli bolj v škodo kot v korist. Velik del nasprotstva napram šoli ima svoj izvor edinole v nepravični razdelitvi stroškov za njo. Verjamemo celo vzlic dobremu mnenju o blagi skrbi države za vse njene narode, da se celo država sama rada otresla šolskih sroškov; a ker je tudi gotovo, da bi jih — vsaj naša — narodna avtonomija ne zmagovala, ostanejo lahko tudi vsi novi šolski zakoniki »biser avstr. osn. drž. zak.«, a učiteljstvo bi še vedno preklinjalo kak »§ 55«. Naj pa bi država še tako prepustila vse šolstvo narodnim avtonomijam, vrhovnega nadzorništva se gotovo ne odreče, ker se ga kot čuvarica! nad vsemi avtonomijami odreči ne more. Kakšen kaos pa bi nastal iz tega razmerja med plačnikom-nezapovednikom in zapoved-nikom-plačnikom, o tem premišljuje lahko tudi največji optimist, a do povoljnega zaključka težko, če dospe. Končno pa, kje imamo zaisiguranost, da izpolni narodna avtonomija svojo dolžnost napram lastnemu šolstvu? Ali so jo vršile deželne avtonomije? Učimo se za i bodočnost iz zgodovine dni, ki smo jih v tem oziru doživeli in kil jih še doživljamo, ' in težko, da bi našli preveč optimistov, I ki bi verjeli v to novo obljubljeno deželo. Vse navedeno je moje osebno mnenje in ga zastopam kot tako. Nič drugače ni tudi predlog, ki ga pišem v premišljevanje slovenskemu učiteljstvu in za znabitno prijazno upoštevanje na mestu, kjer se bo odločevalo o tozadevnem stališču vseslovenskega učiteljstva. Z a h t e v a j m pi p o d r ž a v j e n j e 1 j u d s k e g a š o 1 s t v a , ki se m u m o-ra priznat ii odločno n aro d n i značaj v vsem njegovem ustroju ! Za tako šolstvo se država mora1 odločiti, če pritisnjejo nanjo vsi avstrijski narodi; za tako šolstvo bi se zavzemala lahko z vsemi silami vsaka narodna avtonomija, ker bi bila zainteresirana na njem moralno, ne pa tudi materialno; tako šolstvo morajo priboriti vsakemu narodu njegove žrtve v sedanji, dobi. — Toliko sem hotel povedati, oziraje se predvsem na naše razmere in potrebe. Drugi narodi imaljo lahko drugačne te, drugačne one; njihovim zahtevam se prilagodimo v toliko, kolikor je v korist našega naroda in šolstva za tega. Vsekakor pa se zavedajmo, da zahtevamo reformo šolstva kot šolniki in ne kot politiki. Več nas bodo upoštevali kot stan, zastopajoč svoje stanovske potrebe, ki jih dobro pozna, kakor pa, če hočemo imeti besedo tudi tam, kjer nimamo kot stan ničesar iskati. P a v. F 1 e r e. ii is Mil I IfillL Vodstva Ciril-Metodovih šol v Trstu so izdala skupno letno poročilo osemraz-redne deške šole pri Sv. Jakobu, osem-razredne dekliške pri sv. Jakobu in osem-razredne dekliške na Acquedottu, in sicer za šolski leti 1914/1915 in 1915/16. UČITELJSKI ZBOR. Deška šola pri Sv. Jakobu. V šolskem letu 1914/15: Državnih učiteljev, v službovanje prideljenih, je bilo 14, učiteljici 2. Od družbe je bilo nastavljenih učiteljev 5, učiteljic 5. Katehetje so bili štirje poleg c. kr. kateheta. V šolskem letu 1915/16: Državnih učiteljev 14, učiteljici 2. Od družbe je bilo nastavljenih učiteljev 5, učiteljic 7. Katehetje kakor prejšnje leto. Mobiliziranih 1914/15 devet, leta 1915/16 pa sedem. Dekliška šola pri Sv. Jakobu. V šolskem letu 1914/15: Državni učiteljici 2. Od družbe nastavljenih učiteljic 10. — V šolskem letu-1915/16: enako število učnih oseb. Poleg c. kr. kateheta dva pomožna, prejšnje leto je bil samo en pomožni. Dekliška šola na A c q u e d o t-tu. V letu 1914/15: Državnih učiteljic 3. Od družbe nastavljenih učiteljic 10. — V šolskem letu 1915/16: enako število. KRONIKA. Deška šola. Šolsko leto 1914/15 je pričelo v neugodnih razmerah normalno sredi septembra. Izbruh svetovne vojne je vplival tudi na to šolo. Učitelji v vojni obveznosti so bili poklicani pod orožje, očetje mnogih učencev so odšli na bojišče, matere pod bremenom skrbi niso imele one odločnosti, ki je potrebna za vzgojo mladine. Marsikatera družina je zapustila Trst. Vendar se je vpisalo začetkom šolskega leta 845 učencev, med letom se jih je oglasilo še 48, tako da je bilo vseh vpisanih 893, 30 več nego prejšnje leto. Izmed učiteljev je bilo pozvanih pod orožje sedem, med šolskim letom še dva. Eden je bil odpuščen iz vojne službe, eden je padel, dva sta bila ranjena. Šola je štela v celoti 17 razredov. Poskrbelo se je, da ie bilo mogoče uvesti reden pouk, samo v prvih dveh razredih je bil uveden znižan urnik po 13 ur na teden. Težje razmere s,o nastale ob izbruhu vojne z Italijo, vendar je bilo mogoče tudi v onem težkem času, ko so vsi državni učni zavodi v Trstu zaradi izbruha vojne na bližnji jugozapadni meji. države ustavili pouk, na naši šoli vzdržati razmeroma ugodno stanje pouka. Število učencev pa je silno padalo. Izstopilo jih je 231, ki so se razkropili kot begunci v notranje dežele. Vkljub neugodnim razmeram, zlasti zaradi skrbi za prehrano, se je vendar posrečilo, zaključiti leto s primerno dobrim uspehom. Dne 3. oktobra 1914. je priredila šolska mladina vseh treh šol večer na korist »Rdečega križa« in onih otrok, katerih očetje so pod orožjem. Učenci so izdelali 173 papirnatih podplatov m nabrali 323 kg raznih kovin za vojne namene. Došla je zahvala c. in kr. vojnega ministrstva za to patriotično delovanje. V šolskem letu 1915/16 se je vpisalo 810 učencev, med šolskim letom se jih je oglasilo še 111, torej vseh 921. Šola je navzlic skrajno neugodnim razmeram napredovala kvalitativno in kvantitativno. Razširila se je v normalno osemrazredni-co in zvišala število učencev; v bistvu in formalno pa bo1 ta šola poleg učnih načrtov preosnovana. v ljudsko petrazredno in meščansko trirazredno. Dne 1. decembra 1915, se je vršila s sodelovanjem otrok vseh treh šol slav-» nost 671etnice nastopa vlade našega presvetlega cesarja, ki je krasno uspela. V »Tednu Rdečega križa« so nabrali učenci 81 članov, naročili 120 znakov za čepice in 100 slik »Zvesta zaveznika« ter darovali za vojne namene potom hranilnih puščic c. in kr. vojnega ministrstva 188 K 68 vin. Dekliška šcla pri Sv. Jakobu. V šolskem letu 1914/15. se je otvoril sedmi razred. Dne 3. oktobra je priredila šola skupno z deško krasno uspelo šolsko slav-nost v Narodnem domu v prid »Rdečega križa«. Učenke, dasi največ iz nižjih slojev, so napletle za vojake v bojnih vrstah 17 parov volnenih dokolenic in 8 parov zapestnic, sešile papirnatih podplatov 4285 parov. Tudi pri nabiranju kovin so pridno sodelovale. — V šolskem letu 1915/16 se je otvoril osmi razred. Dne 29. septembra so nabirale učenke razne tkanine v vojne svrhe, prve dni decembra so se udeležile v gledališču Fenice semnja za ročna dela; dobiček se je porabil za božičnico junakom na jugozapadnem bojišču. Šola je izvršila razna lepa dela. Lepo je uspela prireditev Družbenih šol 5. marca v Narodnem domu. Sodelovale so učenke v »Tednu Rdečega križa«. V juniju je krasno uspela v Narodnem domu uprizoritev »V kraljestvu palčkov« s strani vseh Družbenih šol. Dekliška šola pri Sv. Jakobu je imela koncem šolskega leta 1914/15 učenk 523, leta 1915/16 pa 623. Dekliška šola na A c q u e d o-11 u. V šolskem letu 1914./15. se je otvoril osmi razred. Tudi ta šola se je udeleževala vseh patriotiških prilik in sodelovala pri prireditvah drugih dveh šol. Učenk je bilo leta 1914/15 koncem leta 333, koncem leta 1915/16 pa 483. RADO MERŠEK t. Padel je junaške smrti 11. julija 1915. na jugozapadnem bojišču na koroški meji Rado Meršek, učitelj na deški šoli družbe Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu. Pokojni Meršek je bil rojen v Ro-colu iz stare domače tržaške rodovine. Obiskoval je Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu, kjer je pred vojno učiteljeval. Rojen je bil leta 1892. Mlademu junaku časten spomin! — Letno poročilo prinaša na prvem mestu njegovo sliko in topel sestavek v njegov spomin iz peresa šolskega voditelja Vrščaja. * Podatki iz letnega poročila jasno kažejo ogromno delo šol Družbe sv. Cirila in Mptndii na tržaških tleh. Kaj hi bilo z vso to našo deco, ako bi ne bilo Druž-binih šol? Izgubljala bi se nam, in dru-gorodci bi se okoriščali z njo. Eden glavnih stebrov slovenstva v Trstu so šole Družbe sv. Cirila in Metoda, ki pa stanejo tudi obilo denarnih žrtev. Kako so potrebne, priča dejstvo, da jim je država poslala v pomoč svoje učiteljstvo, ali Družba mora sama še vzdrževati veliko število učnih oseb. Za šole treba denarja, Velika je bila požrtvovalnost Slovencev za šolo pred vojno, v času vojne je pač umevno naših skrbi na vse strani toliko, da se ne more posvečati enake pozornosti na to stran, kakor pred vojno-, in koliko onih požrtvovalnih Slovencev stoji sedaj v strelskih jarkih in daje življenje za domovino ... Podatki iz letnega poročila pa so taki, da vabijo vsakogar, kdor le more, naj bo kjerkoli, da naj prispeva po svojih močeh za Družbo, ki vrši tudi v sedanjih težkih časih svojo nalogo s pomočjo svojega vrlega učiteljstva v vsestranski prid tržaškega slovenstva in je varna straža ogroženi domovini napram tujcu, ki sega tako pohlepno po Trstu. Veliko domovinsko in narodno dolžnost vršijo šole Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, zato pa je naša dolžnost in dolžnost države, skrbeti zato, da te šole ostanejo in srečno prebijejo vojno, na kar prisijejo Slovencem v Trstu tudi v šolskem oziru novi časi, ko bo naša država izvajala rav- uopravnost in delila pravico vsem enako. * Če glede števila učencev in razredov primerjamo naše šole z državnimi, kjer je vpisanih 900—1000 slovenskih otrok (po uradnih izkazih v »Osserv. Triesti-no« in »Triester Tagblatt«), dobimo sledeče podatke: Šola Število razredov Število učencev Poprečno $1. učencev enega razreda Slovencev Nemcev Lahov Slovenska C. M. deška 17 921 54 918 — — Slovenska C. M. dekliška pri Sv. Jakobu . . 12 655 54 918 — — Slovenska C. M. dekliška Acquedotto . 8 506 56 499 — — Vsota . . . 37 2082 56 2061 — — Nemška deška P. Lipsia....... 23 950 41 264*) 273*) 284 *) Nemška dekliška P. Lipsia ........ 25 1046 41 299 257 443 Nemška ul. Fontana 29 1082 37 366 319 401 Vsota . . . *) To so štev učencev toliko Slovet vemo — tudi za leto 77 ila iz letnega icev, Nemcev 3, ker je razi 3078 poročila 191 in Lahov; ra ka med takr< 39 2-13, ko je zmeroma moi jtnim in leto 929 mela ta šola -ejo ta števila šnjim številor 849 ob skupnem veljati — ker n vseh učene 1128 številu 930 letošnjih ne ev le 20. Ta razpredelnica nam kaže, koliko naše dece se nahaja na naših slovenskih CM šolah in koliko na državnih nemških. Ker Sv. Taknh tu ne Drihaja v pnštev, naj ponovimo le naslednje številke: deški razredi na Acquedottu 288, dekliška na Acquedottu 499, nemška šola na Lipskem trgu 264 (iz lettieea poročila za leto 1912/13, a že letos baje precej višje), nemška dekliška šola istotam 299, nemška v ulici Fontana 366 slovenskih otrok. Skupaj torej 1716 slovenskih otrok. In kaj pomenja to? Nič več in nič manj, kot da smo tržaški Slovenci v mestu samem, ne glede na Sv. Jakob prikrajšani za celih pet popolnih ose m razredni c, ki bi nam jih morala vzdrževati tržaška občina in bi izkazovale še vedno nadnor-malno povprečno število učencev na vsak razred, namreč 43! A kaj imamo namesto vsega tega? Pet deških razredov in dekliško osemrazrednico z dvema vzporednicama na Acquedottu, kar moramo vzdržavati sami, in kjer je povprečno po 63 otrok stisnjenih v razred, v katerem je prostora za 35 do 40 učencev. To so razmere, ki do neba kri-če po pravici, poodpomoči! Dr. Janko Lokar, profesor idrijske realke, ki je bil kot kadet 36. havbičnega polka na severnem bojišču, je od vojnega ministrstva reklamiran za učni oddelek generalnega guvernerstva v Srbiji in je že odpotoval v Belgrad. — Prof. dr. Lokar je sin vpokojenega tovariša Lokarja, nadučitelja na Hrušici pri Ljubljani. Vojaške vaje za dijake uvedejo tudi v srednje šole v Bosni in Hercegovini. Zrelostni izpiti za srednje šole z italijanskim učnim jezikom so se vršili na Dunaju 31. julija in 1. avgusta. K izpitom so prišli 4 gimnazijci (trije so prebili izpit, 1 ponavlja čez 6 mesecev), 3 realci in en eksternist (vsi trije prebili) in 2 licejki (obe z dobrim uspehom). Reforma višjih dekliških šol na Ogrskem. Ogrsko naučno ministrstvo je izdalo 25. julija naredbo, s katero se reformira organizacija višjih dekliških šol. Višja dekliška šola preneha kot taka, ostane pa le do četrtega razreda v dosedanji obliki. Izza četrtega do osmega razreda se izpremeni šola v dekliško gimnazijo. Uvedena je tudi matura. Izvestje cesarja Franca Jožefa I. mestnega dekliškega liceja v Ljubljani za šolski leti 1914/15 ter 1915/16. — V uvodu so navedeni profesorji tega zavoda, poklicani v vojaško službo. Tople besede so posvečene dne 17. oktobra 1915 pri Wo-lezidolni v Galiciji padlemu prof. Jos. Bercetu. Pisano je sodelovanje šole in učiteljstva pri vojnih nalogah. — Na liceju je poučevalo 17 učnih oseb, na licejski ljudski šoli 8, v trgovskem tečaju 5. — Koncem 1. 1914/15 je bilo na zavodu 329 učenk, koncem 1. 1915/16 pa 293, 6 izrednih in 2 privatistki. Odlično sposobnih je bilo 64, sposobnih 229, brez razredbe 3. — Opozarjamo na ta važni zavod, ki skrbi za vzgojo slovenskega ženskega naraščaja! Za nadporočnika je imenovan poročnik dr. Janko Pretnar, profesor na ljubljanskem dekliškem liceju. Premestitev hrvatske gimnazije iz Pazina v Volosko? Kakor nam pišejo, bo premeščena hrvatska gimnazija iz Pazina v Volosko. z nase organizacije. 2 K; V a 1 e n t a Božidar in T r o s t Fran, Ljubljana, 4 K; Ivan Petrič, Sp. Šiška, j 4K; Vrezec Josip in Pogačnik Fra-njica, Ribno pri Bledu, 4K; Benedičič Ivan in Marija, Škocijan pri Mokronogu, 4 K; Grilc Gabrijel, Studenec pri Rad-ni, 2 K; K a v č i č M. za učteljski zbor dekliške šole v Idriji, 8 K; Ver bič Fran, Savina, 2 K; Muren Janko, Drašiči, 2 K; Dovgan Marica, Zagorje pri Št. Petru na Krasu, 2 K; P a v č i č Anton, Kostanjevica! na Dolenjskem, 2 K; Hor-v a t Rudof, za učiteljski zbor deške šole v Trnovem na Notranjskem, 8 K; P a p- 1 e r Ivana in Marija A n t o n č i č, Borovnica 4 K; Rudolf Janko, Št. Vid pri Vipavi, 2 K; T o m a n Janko, Moravče, 2 K; P o t o k a r Fran, Dragatuš pri Črnomlju, 2 K; B a r t e 1 Matija, E r z i n Ana in S e-ver Alojzija, Semič, 6 K; Bezeljak Frančiška in K o š i š a Katarina, Žaljna na Dolenjskem, 4 K; Kraigher Helena, Matenjavas pri Prestranku, 2 K; luva-nec Ferdinand, Postojna, 4 K; Zajec Josip in K a 1 i n Marija, Veliki Gaber, 4 K; Jezeršek Janko, Križe pri Tržiču, 2 K; Zavrl Valentin in Oman Ernestina, Begunje na Gorenjskem, 4 I(. Skupaj 98 K. Hvala! Darila »Učiteljskemu konviktu«: K m e t s k a p o s o j i Ln i c a L j u b 1 j a n-s k e o k o 1 i c e, 50 K; g. Janko Č e s n i k, trgovec v Ljubljani, 15 K; Jakob Kova-č i č, učitelj pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, 10 K; Josip T o p o 1 o v š e k, učitelj v c. in erajšrak, 10 K: narhičitelia Tn-sipa B o z j e v i dediči v Ljubljani, 13:20 K. Bog plati! UČITELJSKI KONVIKT. Letnino za 1916 so plačali ti-le p. n. tovariši in tovarišice: Mah ko t a Anton, Voklo, 2 K; učiteljstvo meščanske šole v Krškem 10 K; A ž m a n Josrip, S i r n i k Herinina in Potočnik Uršula, Brezni-ca 6 K; Reich Josip, Dol pri Ljubljani, Slciipres z&dem. Slovenska Šolska Matica. Publikacije S. Š. M. za 1. 1915 bodo ta mesec dotiskane. Zaradi vojnih razmer (pomanjkanje stavcev) se je tisek zakasnil. Pa udi vsi p. n. poverjeniki še niso storili prevzete dolžnosti. Poverjeniki nekaterih okrajev so na bojnem polju. V takih slučajih naj priskoči okrajno učiteljsko dru-švo na pomoč in pobere letnino (4 krone). Do danes še iz naslednjih poverjeniških okrajev nismo sprejeli zal 1. 1915. letnine: Kranjsko: Črnomelj, Kamnik, Sodra-žica, Kranj, Krško, Ljubljanska okolica, Cerknica-Logatec-Lož, Idrija, Vipava. — Štajersko : Brežice, Kozje, Ljutomer, Marenberk, Mariborska okolica (desni in levi Dravski breg), Ptuj, (desni Dravski breg), Šoštanj, Vransko. — Goriško: Goriška okolica, Komen, Sežana, Bovec, Kobarid, Tolmin. — Istra: Koper, Ka-stav,, Kvarnerski otoki, Pazin. — Trst: deške in dekliške šole. Za poverjenike, ki so mobilizirani, naj pobero letnino njih v o d it e 1 j i, ali njih namest- niki v službi, ali kdorkoli. Sme se pa poslati letnina tudi kar naravnost Slovenski Šolski Matici v Lljubljano. Kr&mske vesti. —r— Deželni sadjarski nadzornik Humek. »Slovenec« poroča: Kakor zvemo iz deželne bolnišnice, se je stanje g. deželnega sadjarskega nadzornika Dav. Humka v toliko izboljšalo, da je izven nevarnosti; pač pa bo moral ostati še dalje časa v bolnišnici. —r— Rojstvene šestdesetletnice tovariša Jakoba Dimnika sta se spomnila z iskreno pisanima noticama tudi ljubljanska lista »Slovenski Narod« in uradna »Laibacher Zeitung«. — Tovariš Dimnik je dobil od vseh strani mnogo čestitk od tovarišev in prijateljev. —r— Na Rakovniku. S prihodnjim šolskim letom se prične zopet reden pouk na zasebni deški ljudski šoli v salezian-skem zavodu na Rakovniku. —r— Počitniško dnevno zavetišče za otroke ljubljanskih šol so otvorili dne 7. t. m. ob osmih zjutraj. Bavilne prostore ima v Cerkveni ulici in v poslopju druge mestne deške ljudske šole, ki jih je vojaška oblast v ta namen radovoljno dala na razpolago. Tu se pripravlja tudi zavetiška kuhinja za opoldansko prehranitev gojencev. Zavetišče ima svoje igrišče, zabavišče in kopališče v Hribarjevem gaju, kjer bodo otroci v lepem vremenu večinoma ves dan na svežem zraku, seveda vedno pod nadzorstvom učiteljstva. — Mnogo je še otrok, ki sodijo v zavetišče, pa še niso priglašeni. Starši se na to opozarjajo z dostavkom, da se vpisovanje nekaj dni še vrši, in sicer na vodstvu zavetišča na drugi mestni deški ljudski šoli na Cojzovi cesti, in sicer od osmih zjutraj do šestih popoldne. —r— Umetniški kovinski oddelki. Opažali so na pristojnih mestih ponovno, da stolčejo posestniki stare kovinske izdelke, ki jih je treba oddati v vojnokovin-ske zbirke, tako da ni več mogoče spoznati, kakšni so bili. Ker je mogoče, da se med njimi nahajajo predmeti, ki imajo umetniško in starinsko vrednost, se je bati, da na ta način lahko za vselej izginejo velike vrednote. Po tozadevnih veljavnih odredbah pa se izključijo kovinski predmeti umetnostno-zgodovinske vrednosti od oddaje za vojne zbirke, ako jim more prisoditi nalašč v to svrho določeni uradni izvedenec starinsko in umetniško vrednost. Da se domači spomeniki kolikor mogoče obvarujejo pogina, je nujno priporočati, da privatne stranke ne razdevajo same starih kovinskih predmetov. Za uradno Holnč.hn eventualnih umetniških vrednot je določen od c. kr. centralne komisije poleg njenega c. kr. deželnega konservatcrija še ravnatelj kranjskega deželnega muzeja »Rudolfinum«, prof. dr. Jos. Mautuani v Ljubljani, Bleiweisova cesta 24- —r— Šola na Rakovniku v Ljubljani. Vodstvo 5razredne ljudske šole s pravico javnosti na Rakovniku prične jeseni zopet z rednim poukom. Za sprejem v zavod naj se pošljejo prošnje na vodstvo zavoda še v tekočem mesecu ali vsaj prve dni prihodnjega meseca. —r— Iz ljudskošolske službe. Ministrstvo javnih del je pooblastilo rudniško ravnateljstvo v Idriji, da prevzame tudi za šolsko leto 1916/17 za pouk na rudniški ljudski šoli suplentinje: Marijo Tušarjevo, Frančiško Mačkovškovo, Marijo Šinkov-čevo, Martino Deželovo, Edvardo Blou-dekovo, Frančiško Rejčevo, Dorotejo Kovačevo, Leopoldino Novakovo in Antonijo Trpinovo. Na novo vstopi absolvirani učiteljski kandidat Ivan Lapajne kot suplent. — Provizorična učiteljica Amalija Erker-jeva iz Koprivnika je dodeljenai enoraz-rednici v Svetlem potoku. —r— Pismo velikega admirala natisa. Voditelj I. mestne šestrazredne deške ljudske šole v Ljubljani, tovariš Jakob Dimnik, je poslal velikemu admiralu g. A. Hausu letošnje izvestje svoje šole. Prejel je na to naslednje lastnoročno in v slovenskem jeziku pisano pismo: Vaše vele-rodje! Za poslani Letni poročili 1914/15 in 1915/16 blagovalite sprejeti mojo najsrčnejšo zahvalo, istotako tudi za Vaš spis, katerega ste določili moji osebi. Če se v istem moja dela veliko višje cenijo, kakor zaslužijo, moram to pač pripisovati samo patriotičnemu navdušenju, ki navdaja i Vaše srce in katero se tako vrlo trudite v srcih šolske mladine vzbuditi in povišati, za kar Vam je zahvala in priznanje vseh gotova, ki ono lepo deželo Kranjsko s svojim vrlim in hrabrim prebivalstvom tako ljubijo, kakor jaz. — Z odličnim spoštovanjem beležim Vašemu velerodju vdani — A. Haus 1. r., veliki admiral. —r— Raba zastav ob patriotičnih prilikah. Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 15. avgusta 1916, 1., št. 5243/M., glede rabe tuzemskih zaistav pri slovesni manifestaciji dinastične zvestobe, državne ali deželne pripadnosti. Na podlagi1 odloka gospoda ministra notranjih zadev z dne 12. avgusta 1916. L, št. 18.050/M. J., odrejam, da smejo s pridržkom izdaje splošnih odredb glede zastav — do nadaljnega rabiti od tuzemskih zastav pri slovesni manifestaciji dinastične zvestobe, državne ali deželne pripadnosti izključno le zastave z belo- r dečo, črno-rumeno barvo in v deželnih barvah. — Kot deželne barve imajo veljati v odloku c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 23. septembra 1848. L, št. 2778/114, zaznamovane barve »bela-m o d r a - r d e č a«, ki se skladajo z deželnim grbom. — Raba takozvanih starih deželnih stanovskih barv »zlate (rumene)-modre-rdeče«, ki so bile po navedenem ministrskem odloku pridržane izključno le v lastno rabo deželnih stanov, kot deželnih barv zasebnikom ni dovoljena in je pod kaznijo ces. naredbe z dne 20. aprila 1854. ., drž. zak. št. 96, prepovedana. — Razen navedenih tuzemskih zastav se smejo pri takih slovesnih prilikah kot doslej razobešati tudi zastave kranjskih mest. — Uporabe ogrskih zastav in državnih zastav, ki so z monarhijo v zvezi, se ta odredba ne dotika. — Ta ukaz stopi takoj v vejavo. — C. kr. deželni predsednik: Henrik grof Attems s. r. —r— Trnovo na Notranjskem. Razne zbirke: 1. tedenski darovi učencev od 1. januarja 1916 dalje K 201.77, 2. zbirka v »Tednu Rdečega križa« K 688.53, 3. vojno posojilo III. učiteljstvo K 400.—, vojno posojilo IV. učiteljstvo K 500.—, vojno posojilo IV. učenci K 6700.—, vojno posojilo IV. drugi po nadučitelju K 3400.—, vojno posojilo III. drugi po nadučitelju K 600.— skupaj K 12.539.60; 4. zlata se je nabralo v letu 1916. za K 49.30; 5. letu 1915. smo odposlali 5 zlatih uhanov; 6. ro-bidnega listja leta 1916 40 kg, cina; medi i. dr. 41 kg 600 g, vojni možnarji 25 kg, tkanin 1100 kg. Učiteljica Olga Tomšič e v a in nadučiteljeva soproga Antonija H o r v a t o v a stai bili v preteklem šolskem letu odlikovani z bronasto svetinjo in vojno dekoracijo »Rdečega križa« za vojaško bolniško strežbo. Nadučitelj Rudolf Horvat opravlja zastonj sledeče častne tajniške službe: pri podružnici »Rdečega križa«, društvu za otroško varstvo, aprovizacijskem odseku, žetveni komisiji ter načelniško' prii občinski pomožni pisarni za vpoklicance. To se poroča ne zaradi samohvale, ampak da se javno kon-statira, koliko stori učiteljstvo v teh hudih časih za našo domovino, b) da se spozna, da nima učiteljstvo v primeri z drugimi stanovi idealnega (?) življenja, marveč mnogo trdega dela, stroškov in obilo skrbi, ako se hoče toliko posla redno izvršiti. Prispevki ljudske šole v Draga-tušu v vojne namene v šolskem letu 1915/16. 53 zavitkov božičnih daril, 70 kg suheg sadja zai ranjence v Ljubljani, 28 kg svežih jabolk za ranjence v Ljubljani, 5 parov kolenk, 3 pare nogavic, 41.71 K tedenskih darov, zlato za železo: 1 zlata broška*, 2 zlata prstana, 38 K otroškega vojnega' posojila, 3600 K III. vojnega posojila v šolskem okolišu Dragatuš, 64.500 K IV. vojnega posojila v šolskem okolišu Drgatuš, 198.16 K nabranih za »Teden Rdečega križa«, 637.90 kg volnenega blaga, 66 vreč, 11.50 kg robidnih listov, 1.40 kg lipovega cvetja, 1.50 kg jagodovih listov, 10 K za voj. botrinstvo, 30 K za znake: »Zlati klas, reši nas«, 9.72 K za »Spominske liste kot prispevek k »Rdečemu križu«, prodanih mnogo različnih kokard —r— 35letnico službovanja praznujejo letos gg.: Erker Jurij, nadučitelj v Ko-privniku; Funtek Anton, c. kr. profesor na učiteljišču v Ljubljani; Jakob Furlan, Ga-le Franc in Jelene Luka, učitelji na I. mest ni deški ljudski šoli v Ljubljani; Klemen-čič Janez, nadučitelj na Rečici; Paternost Henrik, nadučitelj v Senožečah; Schmo-ranzer Jožef, c. kr. profesor na učiteljišču v Mariboru; Wittreich Janez, nadučitelj v Čermošnjicah. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljub liani nam javlja, da je z odlokom z dne 14. avgusta 1916, št. 965/1/Praies., na podlagi § 7., lit. a, zakona z dne 5. maja 1869, drž. zak. št. 66, nadaljno razširjenje igral nih kart Slava, Primorka in Slovanski tarok« — izdanih od Prve slovanske tvor-nice igralnih kart, d. z o. z. v Ljubljani, ustavilo. Pristopajte kot člani k „Rdečemu križu! Štajerske vesli. —š— Oprostitev učiteljev od črno-ojniške službe. Štajerski listi poročajo: i>a se vnovič preizkuša vprašanje, je li naj ostanejo še tudi vbodoče v veljavi vse dosedanje oprostitve učiteljskih oseb od črnovojniške službe, je izdal štajerski deželni šolski svet na vse okrajne šolske svete naročilo, da naj predložijo seznam jiegledni obliki deželnemu šolskemu svetu o vseh dosedanjih oprostitvah uči-eljskih oseb od črnovojniške službe. V svrho enotnega postopanja se določa, da velja vobče pravilo, da ni dotlej nobenega vzroka za predlaganje oprostitve kake učiteljske osebe od črnovojniške službe, do-der še službuje na kaki šoli polovica učnih oseb, ali se jih pa more nadomestiti z drugimi, čeprav v manjši meri kvalificiranimi osebami. Vprašanje, v koliki meri je ta ali ona moška učiteljska oseba sposobna: za vojaško službo, pa spada v presojo vojaške oblasti. Tudi ni dopustno šolskim oblastim presojati vprašanja o slučajih, kako izvršuje kaka učiteljska oseba razen svojega poklica še tudi kak drug po-dic, zaradi katerega bi se je ne moglo pogrešati, ako bi se jo odtegnilo temu postranskemu poklicu. — š— Odlikovanje. Učitelj na ljudski šoli v Studencih pri Mariboru, tov. Anton S t i e b i e r, ki služi kot nadporočnik v nekem pešpolku, je dobil Signum laudis. Čestitamo! —š— Odlikovanje. Učitelj na okoliški šoli v Celju, FerdoŠentjurc, do-sej kadet, je postal poročnik v r. pri 2. )os.-herc. pohodnem polku. — Učitelj v "ramu pri Mariboru, B r a n k o M e j o v-š e k, je postal nadporočnik vr. pri 4. bos.-lerc. pohodnem polku. —š— Odlikovanje. Rud. W r a n y, učitelj v Lučanah, je dobil srebrno hrabr. iolajno I. reda. — Učitelj Jos. Namestnik v Teznu, je dobil Signum laudis in uronasto hrajjr. kolajno. —š— Štiridesetletnica nadučitella tov. Dobnika Josipa. Iz Ponikve ob Juž. žel. nam pišejo: Po končani šolarski sv. maši se je vršila dne 18. julija t. 1. v šolskih prostorih štiridesetletnica nadučit. tovariša Dobnika. — V lepo okrašenem razredu so se zbrali šol. mladina, učiteljski zbor, domače šole z gosp. župnikom Aši-čem in mnogo ljudstva. V lepem, dovršenem govoru je slavil g. Ašič zasluge jubilanta ter mu v spomin na ta dan izročil 'epo palico s srebrnim držajem. — Poda-vale so se na to od šolske mladine na to slavnost ozirajoče se deklamacije ter petje raznih pesmi. Deklamovanje in petje je bilo tako ljubko in precizno, da je vsakega prisotnega do solz ganilo. V sredo večer (19. julija) so priredili tovariši in prijatelji jubilantu podoknico in bakljado. Na to so se zbrali v gostilnici g. Ošlaka na malo večerjo, kjer so se vrstile razne napitnice. V imenu Učit. društva šmar-sko-rogaškega je slavil jubilanta nadučitelj Stritar kot neumorno delavnega, vzornega učitelja, ljubeznivega tovariša in zvestega prijatelja, katerega delovanje se ni omejilo le na štiri stene šolske sobe. Šel je rad med ljudsvo in ga poučeval v raznih strokah poljedelstva, mu svetoval in pri vsaki priliki pomagal. Celih 26 let že službuje na Ponikvi, v tem času je nabral pri dobrotnikih šole in šol. mladine za, razne dobrodelne namene črez 20.000 K, za stavbo nove šole 7.500 K itd. Njemu podrejeno učiteljstvo ga opravičeno zove svojega dobrega očeta. Občina ga je že pred leti imenovala za častnega občana. — Nazdravil mu je tudi g. postajenačel-nik, in tov. Čulek ga je pozdravil v imenu Celjskega učit. društva. — Od leta 1886. do danes ni izmed 43 učnih oseb te šole nobena še slavila 401etnice službovanja na Ponikvi, ter tudi nobena ni 26 let — kakor on — službovala tu. — Čez 900 njegovih učencev je zbranih pod cesarsko zastavo in se bojuje sedaj proti sovragu za domovino in cesarja,. Izmed teh mu 96 redno dopisuje z bojnega polja. — Jubilantu je le čestitati, da si je s svojim pri jaznim občevanjem, z neumornim vsestranskim delovanjem pridobil srca vseh soobčanov, ki ga odkritosrčno ljubijo in nad vse spoštujejo. (K svojemu službene rnu jubileju naj sprejme tov. Dobnik tudi naše iskrene čestitke! Uredn.) —š— Šolskih zvezkov cena se je iz nova zvišala. Pisalni zvezki stanejo namesto 6 sedaj 12 h, odnosno namesto 8 sedaj 16 h; ris. zvezki pa namesto 12 sedaj 16 h. (Odredba d. š. s. z dne 20. junija, št. 3/963/16.) —š— Delo. Tov. Armiu Gradišnik, nadučitelj v Celju-okolici, opravlja v »počitnicah« poleg uradnih poslov še zadeve 10 mobiliziranih tovarišev in nekaterih vpokojencev. Zgled prave kole-gialnosti in neumorne učiteljske delavnosti ! ICdroike vesti. —k— V ruski šrapnel, ki je izpreme-njen v nabiralnik, je nabral učitelj P i b -rovecLevz Jesenic pri gospodih častnikih v Celovcu 119 K, ki jih je odposlal v vojne namene. —k— »Teden Rdečega križa« na Koroškem je imel čistega dohodka 182.368 K 76 vin. — To je največ zasluga koroškega učiteljstva. n MU HiipiIi "Bi"1 «■'ntw«i.iiiitami»i,»iiiw»,.n i iWr'nu'ii'Mfin'i1 n Soriške vesti. —g— Za goriške občinske tajnike. °rejeli smo: Goriški deželni odbor je z okrožnico z dne 21. marca t. 1., št. 1785, naznanil goriškim županstvom, da se je zavzel na c. kr. vladi za to, da bi dobila županstva za dela v prenešenem delokrogu odškodnino, ki naj bi služila posebno za izboljšanje plač občinskim tajnikom. Ker do danes ta stvar še ni rešena, naj bi slavni deželni odbor goriški blagovolil rešitev na merodajnem mestu pospešiti, zakaj občinski tajniki so v sedanjem času podpore nujno potrebni. Tudi več učiteljev je občinskih tajnikov. —g— Nadzorniki za begunske šole. Za nadzornika naučnih tečajev za južne begunce na Štajerskem je delegiran dež. šol. nadzornik dvorni svetnik dr. Franc S e-r i d a ; za begunske šole na Češkem in Moravskem vladni svetnik ravnatelj Josip V e 11 a c h, ki ga bo o poletnih počitnicah nadomestoval deželni nadzornik dvorni svetnik R a v a 1 i c o za italijanske šole na Češkem in ravnatelj Viktor B e ž e k za nrvatske in slovenske tečaje na Češkem in Moravskem. Za Sp. in Zg. Avstrijo, der so begunske šole v taborih itak pod vodstvom strokovnega osobja, vlada ni imenovala posebnih nadzornikov. Navedeni šolski nadzorniki za begunske šole imajo tudi nalogo, sodelovati za ustanovitev novih šol, kjer se pokaže potreba zanje. —g— Gojenci in gojenke goriških učiteljišč, ki so v šolskem letu 1914/15 dovršili tretji letnik, ta se iz kateregakoli vzroka niso utegnili udeležiti zrelostnih izpitov, ki so bili izjemoma dovoljeni meseca julija t. 1. v Ljubljani, naj se takoj prijavijo zaradi morebitne dovolitve naknadnega zrelostnega izpita v drugi polovici meseca septembra t. 1. v Ljubljani — na ravnateljstvu moškega učiteljišča goriškega v Ljubljani, na Dunajski cesti, št. 38/11. V svoji vlogi naj navedejo vzrok, zakaj se niso prijavili k izpitu meseca julija t. 1. ter naj prilože zadnji dve letni izpričevali. —g— Pripravljalnica v Sv. Križu na Vipavskem. Kako živa je potreba priprav-ljalnice po deželi, dokazuje posebno pripravnica v Sv. Križu, ki jo vodi profesor Martin Mastnak. Naval na pripravljalnico je bil velik. Toda vseh priglašencev se ni moglo sprejeti. Sedaj obiskuje pripravljalnico 35 učencev. —g— Spomenica županov goriške okolice na namestnika pravi poleg drugega: Podpisani župani prosijo nadalje: Vaša Ekscelenca blagovoli delovati na to, da se otvorijo s prihodnjim šolskim letom srednje šole v naši deželi sami in da dobi Gorica, ki je glavno mesto slovenskega dela naše dežele, in v kateri je polovica prebivalstva slovenska, tudi slovenske uličnenapise. — S tem bi visoka vlada obilo nagradila vse težave in stiske, ki jih mora prestajati naše ljudstvo že dolgo dobo štirinajstih mesecev. —g— Na razna vprašanja, kje uradu-jejo okrajne sodnije kobariška, bovška in tolminska, odgovarjamo, da kobariška in bovška ne poslujeta, kobariški okraj je ves zaseden, predstojnik okrajne sodnije koba-riške se nahaja v Mariboru, bovške okrajne sodnije predstojnik pa v Brucku ob Litvi. Tolminska sodnija posluje v Cerknem. —g— Slovenske sirote na Dunaju. Te dni je dospelo na Dunaj par sto slovenskih sirot iz Brucka ob Litvi. Začasno so nastanjeni v begunskem dvorcu v 10. okraju, odkoder pa pojdejo čez nekaj časa v 20. okraj, kjer bodo imeli vsoje zavetišče in tudi svoje slovenske šole. —t— Gojenke in gojenci učiteljskega zaposlovalnega tečaja vTrstu lahko dobe potrdilo o obisku tečaja pri slugi c. kr. pripravljalnice za srednje šole v Trstu, via. S. Francesco 24/11. Obenem se obveščajo, da se o t v o r i tečaj v Trstu tudi prihodnje leto; čas prijave se pravočasno naznani. Sprejemajo se tudi gojenci in gojenke za prvi letnik. Najbrže se otvori tudi pripravljalni tečaj. —t— O tržaškem slovenskem šolstvu prinaša praška »Union« kaj pridno podatke, ki jih posnemlje iz slovenskih listov. To je hvalevredno početje, na katerem moramo biti iskreno hvaležni tudi v nemških krogih razširjenemu praškemu listu. Zakaj s tem se razširja poznavanje tržaških narodnostnih razmer v široki javnosti, se razširja dokaz, kako opravičene so naše zahteve na šolskem polju in kako naša borba za primerno veljavo v tem mestu sloni na faktičnih razmerah. Razširja se glas o naši eksistenci in o našem delu — glas, da smo tu činitelj, ki je treba z njim računati in ga uvaževati tudi v interesu države, kakor dokazujejo to ravno sedanji dogodki. —t— Trebče. V nedeljo, 23. julija, je priredila tukajšnja šolka mladina pod nadzorstvom in vodstvom učiteljstva veselico v prid »Rdečemu križu« in »Skladu za vdove in sirote« padlih na soškem bojišču. Ako upoštevamo sedanje razmere in posebno še tukajšnje, moram reči, da je veselica uspela v vsakem oziru dobro. Čistega dohodka je bilo 143 K 92 vin., kar, se je izročilo g. c. kr. komisarju. Zraven te vsote se je izročilo še 5 K, ki so se vzele iz puščice v gostilnici tukajšnjega »Gospodarskega društva«. Udeležba je bila mnogoštevilna. Pa kdo bi ne prišel na veselico, ki jo prirede nedolžni otroci, in še posebno, ker je bil njen namen tako blag? Srčna hvala vsem onim, ki so pripomogli do tako lepega uspeha! —t— Prepovedani znaki. Tržaško namestništvo ponovno opozarjal, da je prepovedano nositi na čepicah znake z napisi, grbi in imeni, ki se nanašajo na mornarice sovražnih držav. —t— Za pripravljalni tečaj za slovensko učiteljišče v Trstu. Prizadeti roditelji prosijo v »Edinosti«, da se skoro ustanovi za našo učečo se mladino obojega spola tečaj v Trstu. Gotovi smo, da se jih priglasi takoj zadostno število, in sicer izbor-no učeče se mladine iz slovenskih in nemških zavodov, ki so dovršili 5., 6., 7., ljud-sko-meščanski razred in ki nimajo kam vsopiti. Z nestrpnostjo pričakujemo rodi telji in mladina, da bomo v kratkem čitali razglas, kje in kdaj se bo vpisovala mladina v to šolo, da jo pripravimo zanjo in da bomo rešeni mnogih težav in skrbi. Sstrske vesti. —i— Velika škoda za Družbo sv. Cirila in Metoda za Istro je nastala zaradi tega, ker ne stavljajo več v promet užigalic, ki so se prodajale v nje korist. Kakor znano-, je bilo prodajanje teh užigalic prepovedano, ai pozneje je ministrstvo zopet dovolilo1. Sedaj pa dela oviro dunajska tvrdka »Solo«, ki izdeluje te užigalice. Sporočila je namreč, da je uničila ves papir za napise v hrvatskih narodnih barvah, a sedaj da ne more dobiti drugega. In tako ne more dati užigalic v promet. To je velika škoda za družbo in treba napraviti korake, da se to popravi. To je zopet ena tistih žrtev, ki jih nalaga vojna našemu narodu in ki ni nič manjša zato, ker zadevlje naš kulturni razvoj —i— 70.000 K dobi Družba sv. Cirila in Metoda po pokojnem dr. Ivanu Banjav-čiču. Kakor znano, je ta goreči hrvatski rodoljub in politik vse svoje imetje — iz-vzemši neka majhna volila sorodnikom — zapustil »Matici Hrvatski« in Družbi sv, Cirila in Metoda za Istro. Iz te zapuščine so te dni prodali pokojnikove hiše v Zagrebu za vsoto 138.000 KZ. Naša družba dobi toerj okolo 70.000 K. Is Oalmacile. —d— Odpravljena italijanska imena krajev in otokov v Dalmaciji. Z Dunaja brzojavljajo: Kompetentni faktorji so — upoštevajoči hrvatski značaj Dalmacije in dosedanjo krivico, ki je omalovaževala ta karakter — zapovedali, da se morajo kraji in otoki imenovati odslej s svojim pravim imenom, t. j. kakor jih imenujejo Hrvati. — Ta vest je tudi uradno potrjena in razglašena. Italijanska imena se smejo samo še dva meseca poleg hrvaškega pisati v oklepajih. Tako je prav! Isto pričakujemo tudi za slovensko in hrvatsko Pri-mor je. Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jcžef je postal dne 17. t. m. 30 let star. Dne 1. novembra 1903. je postal poročnik, dne 1. novembra 1906. nadporočnik in 1. novembra 1909. ritmojster. Dne 1. novembra 1912. je postal major in 1. maja 1914. podpolkovnik. Kmalu na to je udarila usodna ura; nastala je vojna, malo dni potem, ko je bil prestolonaslednik postal polkovnik. Vojna mu je naložila odgovornosti polna bremena. Dodeljen je bil najvišjemu poveljstvu in 15. julija 1915. imenovan az generalnega majorja in kon-treadmiralai ter mu je bilo poverjeno zastopstvo cesarja pri obtekih armade na važnih frontah. Dne 12. marca t. 1. je postal nadvojvoda feldmaršallajtnant in kmalu je izvojeval sijajni uspeh pri Asiagu in Arsieru ter koj na to prevzel važno nalogo na vhodni fronti, kjer je, imenovan za generala kavalerije in admirala, zapovednik na gališko-bukovinski fronti. Tekom vojne je vsa armada spoznala in vzljubila prestolonaslednika, in zmage, ki jih je izvoje-val, pričajo, da ima v njem vsa država nosi tel ja ponosne bodočnosti. — Pričetek šolskega leta 1916./I7. kraljevine Hrvatske in Slavonije. V vseli javnih nižjih in višjih ljudskih ter ženskih strokovnih in obrtnih nadaljevalnih šolah je pričeti z rednim poukom 1. septembra t. 1. povsod, kjer' so le kaki prostori za šolski pouk na razpolago. — Vse učne osebe morajo biti ob 8. uri zjutraj 1. septembra 1916. na svojih odrejenih službenih mestih; izjema je pri učiteljih, ki so v vojni. Službena mesta teh se smejo nadomestiti le začasno. — V obrtnih n a d a 1 j e v a 1 n i c a h je poučevati kakor pred vojno po 8 ur na teden, izjema po 4 ure ob nedeljah tam, kjer nedo-staje zadosti šolskih prostorov V izrednih slučajih sme šolski odbor v sporazumu s šol. ravnateljstvom posamezne vajence oprostiti šolskega pouka. — Tudi v ponav-ljalnih šolah (opetovnicah) mora biti reden pouk. — Češki železniški uradnik za šolsko družbo. Centralni odbor društva čeških železniških uradnikov objavlja v društvenem glasilu poziv do svojih članov in podružnic, naj nabirajo prispevke za podružnice šolke družbe »Ustredni Matice Škol-ska«. Društvo železniških uradnikov samo je darovalo 100 K. — Nov list začne izhajati v Zagrebu. Imenoval se bo »Nova Jugoslavija, neo-ilirski omladinski žurnal za sve zemlje na jugu monarhije«. Izdajatelj in urednik mu je znani dr. Ljubic, ki se rad imenuje Ild Bogdanov in ki je že ponovno nastopal kot propagator »novih idej«. Zagrebški listi poročajo, da si je Ild Bogdanov pročelje svoje redakcije lastnoročno pobarval v vseh mavričnih barvah, ter poživljajo cestno policijo in zdravstveno oblast, da naj poseže vmes. — Umrl je v Krakovu profesor geologije na Jagelonskem vsejičilišču dvorni svetnik dr. Wierzejski, star 70 let. — Mož bodočnosti bo inženir. V francoskem listu »Je Sais Tout« piše profesor Houllevigue: Z bodočnostjo po vojni se je zdaj pečala vsa Francija, ki je prelila v tej vojni svojo najboljšo kri; razvalinam Ar-rasa, Reimsa in Verduna se bodo mogoče pridružila še mesta Lille, Saint-Ouentin in Charleville. Na teh s krvjo napojenih slavnih razvalinah se bo pričelo mirno, delovno življenje. Graditi bodo morali nova mesta in tvornice in orati polja, pognojena z mrliči. Moški, ki bo zopet zidal na razvalinah, bo inženir. — Na krakovskem ženskem učiteljišču se je oglasilo letos za prvi letnik toliko dijakinj, da so morali 130 prošenj odbiti. Poljski zavodi za učiteljice s.o bili 1. 1915/16 neobičajno močno obiskani. Na teh javnih zavodih je bilo 943 kandidatk, a v zasebnih zavodih jih je bilo 2095. julijanski koledar na Ogrskem odpravljen. Z dnem 24. pret. m. je bil po vsej Ogrski odpravljen pravoslavni (Julijanski) koledar. — Za nadškofa v Pragi je imenovan dosedanji brnski škof, grof Pavel Huyn. Nadškof Huyn je Nemec. — Škofje vseh hrvaških pokrajin so izdali skupno pastirsko pismo proti klet-vini. Pastirski list nosi 17 podpisov. — Profesor časnikarstva. Dosedanji profesor nacionalne ekonomije na vseučilišču v Lipskem, Karel Biicher, se je odpovedal tej profesuri in se bo posvetil vodstvu posebnega instituta za časnikarstvo. Nemci so v sedanji vojni na lastni koži spoznali velikanski pomen časnikarstva in moč angleških in francoskih, ruskih, italijanskih in ameriških časnikov in časnikarskih agencij. — Angleški naučni minister odstopil. Predsednik angleškega naučnegai urada Henderson je odstopil, ker mu ni mogoče istočasno izpolniti svojih dolžnosti kot naučni minister in nalog, k mu jih nalaga zveza z delavsko stranko. Zatrjuje se, da ostane Henderson kot svetovalec delavske stranke v kabinetu. Henderson je namreč eden izmed treh zastopnikov neodvisne delavske stranke v angleškem kabinetu. — »Daily Telegraph« poroča, da je bil lord Crewe imenovan začasno za predsednika naučnega urada. Pozneje bo baje stopil na njegovo mesto kak član poslanske zbornice. LISTNICA UREDNIŠTVA. Danes smo morali zaradi pretesnega prostora izpustiti listek, nekaj člankov in več drugih notic. Porabimo prihodnjič! —n—: Nekrolog o pokojni tov. Minkf Vilmanovi smo morali iz gorenjega razloga odložiti na prihodnjo številko. Pozdrav! Pokojni Josip C v e 1 b a r (glej Kranjske vesti v zadnijii štev.!) se je v »Zvončku« podpisaval Cvetko Gorjancev, ne Bogumil Gorenjko, kakor je bilo pomotoma poročano. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. i denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. julija 1916 K 86.215*07. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/25. do '/26. ure popoldne. Prva gorenjska razpošiljalnica SVAN SAVNIK Kranj 172 razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3'— dalje. Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno. Za neugajajoče se vrne dinar. Meseca avgusta izide bogato ilustrovai- cenik. 4328/d. š. sv. 1916. Na občnih javnih ljudskih šolah na Kranjskem so razpisana naslednja učiteljska (nadučiteljska) mesta v definitivno namešČenje. M Učit. mesto b) Fara vas (2 razr.) Gotenica (1 razr.) Dobrepolje (6 razr.) a) Loški potok (6 raz.) b) Loški potok (6 raz.) Stara cerkev (5 razi-.) Koprivnik (3 razr.) Novi kot (1 razr.) Trava (2razr) Osilnica (1 razr.) Rob (1 razr.) Ovčjak (1 razr.) a) Sodražica (6 razr.) b) Sodražica (6razr) c) Sodražica (6 razr.) Štalcarji (2 razr.) Struge (1 razr.) Basljiva Loka (1 razr.) c.kr.okr.šol.svetu Kočevje Cerklje-(5 razr.) Kal (2 razr.) St. Rupert (5razr.) Telče (2 razr.) Mokronog (6 razr.) Št. Janž (5 razr.) Št. Janž (5razr.) C kr.okr. šol. svetu Krško Učni jezik slov. Naduč. mesto a) Učit. mesto b) Mesto šol. voditelja Naklo (2 razr.) Žabnica (2 razr.) deška šola Škofja Loka Bukovica (1 razr.) C.kr.okr.šol.svetu Kranj Učni jezik slov. v u Poučuje na obrtni nadaljevalni šoli. Učni jezik slov. Učni jezik slov. Prosto stanovanje. Učni jezik nemški. Moški prosilci imajo prednost. Učni jezik slov. Samo za moške prosilce. Učni jezik slov. Učni jezik slov. Učni jezik nem. n Učni jezik slov. Učni jezik nem. Samo za moške prosilce. Učni jezik slov. Učni jezik nem. Prosto stanovanje. Učni jezik slov. 81 Kranj Mesto šol. voditelja Učiteljsko mesto a) Učit. mesto b) a) Učit. mesto b) Učiteljsko mesto Zalilog (1 razr.) Deška šola Kranj Deška šola Tržič (8 r.) Dekl. šola Tržič (8r.) Trata pri Gorenji vasi (2 razr.) C. kr.okr. gol. svetu Kranj Poučuje na eksku-rendni šoli v Davči. Učni jezik slov. Poučuje na obrtni nadaljevalni šoli. Učni jezik slov. Učni jezik slov. Ljubljana-okolica Litija Naduč. mesto a) Naduč. mesto b) Učit. mesto Učiteljsko mesto ii Naduč. mesto Učiteljsko mesto Naduč. mesto a) Učit. mesto b) Učiteljsko mesto Polhov gradeč (2 razr.) Hrušica (3 razr.) Hrušica (3 razr.) Brezovica (3 razr.) Dobrova (4 razr.) Št. Jurij (2 razr.) Horjul (3 razr.) Notranje Gorice (2 r.) Sv. Jakob ob Savi (2r.) Kopanj (1 razr.) Šmarje (4 razr.) D. M. v Polju (6 razr.) Gor. Pirniče (1 razr.) Podlipa (1 razr.) Preska (2 razr.) St. Vid pri Ljubljani" (6. razred.) Vič (6 razr.) Žažar (1 razr.) Naduč. mesto Učiteljsko mesto Logatec Učiteljsko mesto Naduč. mesto Učiteljsko mesto Žalna (2 razr.) Vače (2razr) Šmartno pri Litiji (4r.) Višnja gora (4 razr.) Zagorje C. kr. okr. šol. svetu Ljubljana Učni jezik slov. C. kr okr. šol. svetu Litija Babno polje (1 razr.) Sv. Trojica Spodnja Idrija (Kanomlja) (2 razr.) Gor. Logatec (4 razr.) Dol. Logatec (4 razr.) Planina (4 razr.) a) Žiri (4 razr.) b) Žiri (4 razr.) Vojsko (2 razr.) Zadlog (1 razr.) Cerknica (4 razr.) C.kr okr. šol. svetu Logatec Učni jezik slov. Učni jezik slov. ii Učna moč ima poleg normiranih prejemkov dopolnilno doklado po 200 K in opravilno doklado letnih 60 K. Učni jezik slov. Tek štev. [P Šolski okraj Značaj službe (Nadučiteljsko ali učiteljsko mesto) Ime službenega kraja Prošnje je vložiti pri Opomba i Tek. štev. || Šolski okraj Značaj službe (Nadučiteljsko ali učiteljsko mesto) Ime službenega kraja Prošnje je vložiti pri Opomba 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 Radovljica 99 99 }l » Naduč. mesto 99 Učiteljsko mesto 99 99 Mošnje (2 razr.) Belapeč (2razr.) Kranjska gora (3r.) Srednja vas (3 razr.) Koroška Rela (4 razr.) C.kr.okr.šol.svetu Radovljica a a a >• Učni jezik slov. Učni jezik nem. Učni jezik slov. a a 115 116 117 118 Kamnik 99 99 99 Učiteljsko mesto 99 Naduč. mesto 99 Stranje (2razr.) Tunjice (Irazr) Šemšenik (2 razr.) Vodice (2 razr.) C.kr okr.šol.svetu Novo mesto n 99 99 Učni jezik slov. • it a a Novo mesto » 99 99 n 99 Novo mesto 99 a) Naduč. mesto b) Učit. mesto 19 Naduč. mesto 99 a) Učit. mesto b) „ Učiteljsko mesto 99 99 9» Naduč. mesto Ambrus (2 razr.) 9' Gaberje (1 razr.) Hinje (¿razr.) Podgrad (2 razr.) Žužemberk (4 razr.) 99 Šmihel pri Žužemberku (1 razr.) Stopiče (3 razr.) Žvirce (1 razr.) Čatež (2 razr.) Brusnice (2 razr.) C. kr. okr. šol. svetu Novo mesto >> » a a » » ' C.kr.okr. šol. svetu Novo mesto a v it ti Učni jezik slov. >> >> a » a » Učni jezik slov. a tt a ^ a 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 Črnomelj 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 Učiteljsko mesto 99 99 99 99 99 19 Naduč. mesto Učiteljsko mesto Naduč. mesto Učiteljsko mesto Bojanci (1 razr.) Adlešiči (Irazr) Božjakovo (Irazr.) Telčji vrh (1 razr.) Pretoka (1 razr.) „ Radence (1 razr.) Črešnjevec (1 razr.) Suhor (3 razr.) Vrh (Irazr.) Črnomelj (5 razr.) Zagozdac (l razr.) C. kr.jokr. šol svetu Črnomelj a a ti a tt ti a a ti H Učni jezik slov. a a a a a n a a a 105 130 131 132 133 134 Mesto Ljubljana 99 9> Mesto Ljubljana 99 Učiteljsko mesto » 99 Učiteljsko mesto 99 I. mestna deška šola v Ljubljani (6 razr.) II. mestna deška šola v Ljubljani (8 razr.) Pomožni oddelek na IV. mestni deški šoli v Ljubljani. Dekliška ljudska šola v Šiški (8 razr.) Mestna deška nemška ljudska šola v Ljubljani (4 razr.) C. kr. mestni šolski svet Ljubljana it ti Mesto Ljubljana a Učni jezik slov. tt tt Učni jezik slov. Učni jezik nem. 107 108 109 110 111 112 113 114 Kamnik » » 99 99 ■99 99 99 Učiteljsko mesto a) Naduč. mesto b) Učit. mesto Učiteljsko mesto a) Naduč. mesto b) Učit. mesto Učiteljsko mesto* 99 Blagovica (1 razr.) St. Gothard (2 razr. it Mengeš Vrh polje (2 razr.) Peče (1 razr.) Sela (Irazr.) C.kr. okr. šol. svetu Novo mesto » a tt a a » it Učni jezik slov. it tt tt t> a tt a Prošnje je vložiti do 30. septembra 1916. Učitelji-vojaki jih naj vlože pri okrajni šolski oblasti, ki je navedena pod rubriko 5. Opom a: Če se učna oseba poteza alternativno za več učnih mest, naj vpošlje za vsako mesto posebno prošnjo. Učiteljem vojakom ni gledati na obliko (zadostuje navadna vojna dopisnica) tudi se pri teh ne zahteva, da bi bile njihove prošnje opremljene z listinami, ako jih ne morejo priložiti. Prosilci, ki niso učitelji-vojaki, naj vlože svoje prošnje na predpisani način službenim potom. Prošnje, ki so bile že v letu 1916. podane za katero izmed razpisanih mest, imajo za ta razpis svojo veljavo. Imenovanje učnih oseb, ki dosedaj še niso bile definitivne, se bo izvršilo z naknadnim uvrščenjem v status in z ozirom na interese onih provizoričnili učiteljev-vojakov, katerih definitivna namestitev se more izvršiti šele v poznejšem času. Deželni šolski svet si pa pridrži pravico, da ne odda razpisanih učnih mest definitivno posebno tedaj ne, ako bi bili s tem oškodovani interesi kakega učitelja- vojaka. C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko. Ljubljana, 25. julija 1916. □□s: a a a a "□acan: Umetna knjigoveznica ■ ■ IGBDBBQ S3 13 ■ m LJUBLJANA, Fpancewo štev» 13 □ D se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovenje vsakovrstnih knjigeveSkih del, cenjenim gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po IvorniSkih cenah in si. uradom ;a trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice ln knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno. :DDcsa: a D D Ril Si D 5 3 Ali ste že pridobili mladinskemu listu „Zvonček1^ novega naročnika? »» r. z. z o. j. čelzc-s7\rLi račviii šte-v. 12.366. ", i Ljubljani Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o. Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K. . Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5°/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer; 1. in 16. dne vsacega meseca. Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi i osreduje pri zavarovanju. Vrača se po spodaj navedenih način.h. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti. Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu: mesečnih rokih rokov rok A v 12 in sicer 11 a 9 K _ h, 12. 4 K 73 B „ 18 v 17 it 6 „ — 19 18. 3 . 56 C „ 24 11 23 tt 4 „ 50 ti 24. 4 „ - D „ 38 ti 37 tt 3 , — 99 38. - „ 66 E „ 46 tt 45 ti 2 „ 50 JV 46. 1 „ 81 F „ 60 tt 59 ti 2 „ — 60. - » 70 G „ 70 Jt 69 n 1 , 75 99 70. 1 „ 42 H „ 85 v 84 it 1 , 50 •n 85. 1 „ 26 informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Dopise je tiaslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četriek in vsako soboto od >/s5. do 6, ure popoldne. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam le sirotam na Kranjskem v Ljubljani. plačuje vdovam društvenikov letno po 200 K pokojnine do smrti, ozir. za dobo vdovstva, sirotam po očetu letnih 50 K, sirotam po očetu in materi pa letnih 100 K vzgojnine do izpolnjenega 18. leta. Udnina znača na leto za neoženjene po 12 K, za oženjene po 20 K, pristopnina pa tolikokrat po 2 K, kolikor let je star tisti ki pristopa. Pristopnina se lahko vplača v 4 nepretrganih polletnih obrokih. Pravi ud postane šele po preteku dveh let od vplačila prvega roka pristopnine. Kdor umrje v dobi provizorija, se stroški povrnejo. Prošnji za sprejem je treba pridejati rodovinski izpiseh in zdravniško izpričevalo. Sprejet more biti le kranjski učitelj. Staršem, mladinoijubom, šolskim vodstvom, krajnim šolskim svetom in cenj. knjižnicam priporoča „Učiteljska t skarna ' v Ljubljani sledeče „....adinske spise44 1. Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V. in VI. zvezek................a K 1"— 2. A. Rape: Mladini, I., II., III., IV. in V. zvezek . . . „ „ 1 — 3. E. Gangl: Zbrani spisi, L, II. in III. zvezek ....„„ 1 — 4. A. Rape: Dane.................„ 1-— 5. J. Slapšak: Turk pred Sv. Tlnom.........„ 1'20 6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel '...........„ —"80 7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim............„ 1'— 8. Pav. Flere: Babica pripoveduje I. in II. zvezek. . . „ „ —'60 9. Pav. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek . . „ „ l'— 10. I jo Trošt: Moja setev I. in II. zvezek........„ I'll. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II. in III. zvezek.................. „ —'20