MOZIRJE LETO XXVI, ŠTEVILKA 15, 29. JULIJ 1994, CENA 125,00 SIT OSREDNJA KNJIŽNICA HFL1E * A na zi\ DDl JaJ □ n gornji grad Gornjegrajski praznik LJUBNO Zadruga mozirje Uorcator - Zgomfamerinfrie» kmofflrit* zadruga Morir)« i >2,0.0. Čas je vročih dni, zato sadje medi in zelenjava za OZIMNICO zori. Zato vas vabimo, da se v zadružne poslovalnice oglasite in naročite, kar vsak četrtek po NAJUGODNEJŠIH cenah lahko dobite. kozarce za ulaganje. Kis m sladkor pa uam u akciji nudimo usakokrat. SE PRIPOROČAMO! glUOOT] pohištvo nazarje UGODNA PRODAJA i V PRODAJALNI GLIN POHIŠTVO, LESARSKA 10 I - iverne plošče I - oplemenitene plošče ■ pohištvo - program VARIO: • dnevne sobe - otroške sobe - predsobe - stenske obloge ■ pohištveni elementi kuhinjski elementi ! Pri takojšnjem plačilu vam nudimo 20% popusta za j pohištvo in 5% popusta za ostale proizvode. Izdelke j lahko kupite od 7.00 do 15.00 ure v poslovnih pros-I torih GLIN Pohištva vsak delovni dan. ! Ostale informacije dobite na tel. št. 832-443 ali \ 831-613 int. 307. Vabimo vas k nakupu naših izdelkov! P. E. TRGOVINA MOZIRJE E KUPCE OBVEŠČAMO, 3 SE PRESELILI V NOVE ÌE NA SAVINJSKO UL !.. MOZIRJE : 063 / 832 - 815 NAIA ZA OBISK PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO vmissšgvšg3imisi8ii8!iimi8i&išiisš8ii8$miiimšgg«imšgimg!s!mi3s DSREDNJA KNJIŽNICA CEUte ......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................j NASLOVNICA Kraljica Savinjske doline s spremljevalkama Foto: Ciril SEM Na poti k ekološki sanaciji V nazarski tovarni ivemih plošč so na dobri poti, da v doglednem času sanirajo prekomerno onesnaževanje okolice s prahom. Uspešno pred poletnimi počitnicami Občinska skupčina seje zadnjič pred dopusti sestala na pobrežju in med drugim obravnavala tudi problematiko sklada stavbnih zemljišč. Prihodnje leto več denarja za vodotoke Minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar seje med obiskom v mozirski občini seznanil z aktualnimi problemi. Gornjegrajski praznik V Gornjem Gradu so pred kratkim zaključili s številnimi prireditvami, ki so letos tvorile najbolj obsežno turistično - narodopisno prireditev. V Številna priznanja za minulo delo Tako kot GD Gorica in GD Pobrežje je tudi GD Nazarje praznovalo 70 - letnico svojega obstoja in delovanja. Veselje na Čreti V lepem poletnem vremenu so se v organizaciji ženske in kmečke zveze pri SLS na Čreti zbrale številne kmečke družine. etnajsta številka Savinjskih novic prihaja med vas, spoštovani bralci, v hudi poletni pripeki in sredi dopustov. Kot pà boste opazili, v njej pravega poletnega vzdušja še ni, saj je bilo tudi vfirugi polovici julija še kar živahno. Le nadaljevanje turističnih prireditev nas opozarja, da je polovica poletja skoraj že mimo in da smo že na pragu avgusta. Če še niste na počitnicah, je zadnji čas, da si jih privoščite. Natančno to je storila tudi občinska skupščina. Po uspešni, sicer maratonski seji na Pobrežju se bodo delegati znova sestali septembra in takrat poleg ostalih točk obravnavali tudi poročilo ter plan Sklada stavbnih zemlfišč, Id so ju tokrat po burni razpravi zavrnili. Za razliko od skupščine pa je še naprej delovno razpoložen izvršni svet, ki se je na novi seji sestal prav danes in med drugim razpravljal o predlogu privatizacije zobozdravstva. Sicer pa smo medtem doživeli izbor Savinjske kraljice, Id je -mimogrede - Ljubljančanka, na Čreti so se zbrale kmečke in tudi nekmečke družine, na Stonu so družabno srečanje organizirali rečički lovci, pa še bi se dalo naštevati, a nima smisla, saj boste tako vse izvedeli iz člankov na naslednjih straneh. Ob tem velja seveda še posebej opozoriti na Gornjegrajski praznik, ki so ga po devetih dneh prireditev Z zaključkom "V petek in s\’etek" sklenili prejšnji teden. Pred nami pa je Že Flosarsld bal, za katerega pravijo, da bo precej bogateßi od lanskoletnega. Zadevo si velja ogledati. Minuli vikend so svojo sedemdesetletnico praznovali nazarski gasilci in ob zasluženem slavju jim je morda kdo celo malce zavidal. Gotovo pa ni bilo tako v torek zvečer, ko je "rumeno- rdeči petelin" znova pokazal svojo moč. Gospodarsko poslopje v Homec-Brdu se je v trenutku spremenilo v baklo (vzrok za nastanek požara še raziskujejo) in kdo drug kot gasilci so preprečili, da ni bila škoda še večja. Še en dokaz več, kako neobhodno potrebna je ta dejavnost za svoje okolje. Ne oziraje na poletno visoke temperature se je začela tudi tekma v zbiranju certifikatov. K sebi nas vabijo številne družbe za upravljanje, v tej številki sta se za to odločili Maksima in Kmečka družba. Če bi bil zloben, bi vas povprašal, kako ste se kaj imeli na Furmanskem prazniku v Mozirju. Pa vas ne bom in bom to zgodbo raje prihranil do prihodnjič. Pozdravljeni! Savinjske novice so štirinajstdnevnik m izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPS! d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax O63-832-303 Sofinancer SO Mozirje Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor Marko Lenarčič, A Videčnik. R Pintar, E. Mavrič. F Kotnik, Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik; Edi Mavrič, Cm! Sem Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c, 2, Nazarje; žiro račun EPSI52Ö10-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti: v uredništvo najkasneje osem dnrpred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92} šteje časopis med proizvode Informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. : Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. GOSPODARSTVO GLIN Pohištvo Nazarje Na dobri poti k ekološki sanaciji tovarne ivernih plošč Glinova tovarna ivernih plošč onesnažuje okolje vse od začetka svojega delovanja leta 1971. Sprva s hrupom, prahom in plinom formaldehidom, z začetkom uporabe lepila E1 (leta 1991) pa sta ostala problematična še hrup, katerega prekoračitve v primerjavi z dovoljenim so sodeč po zadnjih meritvah sorazmerno majhne, in pfah, katerega emisije iz dveh odvodov sušilnikov iverja približno šestkrat prekoračujejo dovoljene vrednosti. Tovarna ivernih plošč je z reorganizacijo podjetja Gorenje Glin prišla pod okrilje podjetja - hčere Glin Pohištvo. Njegovo vodstvo se je takoj v polni meri zavedlo problema prekomernega onesnaževanja okolja in zato v letu 1993 pristopilo k pridobivanju mnenj in projektov za optimalno rešitev tega problema. Za sanacijo sušilnikov so tuji proizvajalci oziroma dobavitelji ponujali elektro filtre, katerih cena je precej visoka (cca 3 milijone DEM za filter), domači pa vrečaste filtre, ki so zaradi visoke temperature (preko 140 st.C) in relativno visoke vlage neprimerni. Pri iskanju tretje variante jim je prisluhnila mariborska Tehniška fakulteta z mešano razvojno skupino v sestavi: prof. dr. Iztok Potrč, mag. Janez Kramberger, mag. Ivo Glušič in inž. Danilo Glušič. Skupina razvija roto filter za odstranjevanje mehanskih delcev iz dimnih plinov, katerega princip delovanja temelji na ustvarjanju velikih centrifugalnih sil, ki iz dimnih plinov izločijo mehanske delce, medtem ko pretoka dimnih plinov zaradi bistveno manjše gostote ne ovirajo. Prvi model filtra je bil narejen in montiran decembra lani. Meritve januarja letos so pokazale, da so rezultati zelo blizu željenega (vstop v filter: 214 oz. 230 mg/m3n, izstop iz filtra: 59 oz 63 mg/m3n, dovoljeno: 50 mg/m3n). V fazi izdelave je drugi model, pri katerem bodo odstranili nekatere konstrukcijske napake, zato z optimizmom pričakujejo rezultate naslednjih meritev. Na tej osnovi naj bi izdelali celoten projekt sanacije predvidoma do konca letošnjega leta. Naslednje leto pa naj bi k realizaciji projekta dejansko pristopili. Po besedah mag. Iva Glušiča stroški roto filtrov ne bi smeli preseči vrednosti enega elektro filtra. Večji del stroškov sanacije bo seveda odpadel na samo podjetje, medtem ko naj bi razvojni del projekta pokrili delno z lastnimi sredstvi, delno pa s sredstvi TF Maribor, sredstvi Ministrstva za znanost in tehnologijo in sredstvi proračuna občine za razvoj. Meritve hrupa v podjetju Glin in njegovi okolici jeseni leta 1993 so pokazale, da dovoljen hrup v manjši meri prekoračujejo nekateri stroji v tovarni ivernih plošč, med katerimi je največji povzročitelj hrupa sekač za lesne odpadke. Menjava tega stroja z ustreznim pravkar poteka, s tehničnimi in drugimi posegi pa naj bi v kratkem času sanirali tudi ostale prekoračitelje. V podjetju Glin Pohištvo so trdno odločeni, da načrt ekološke sanacije izpeljejo do konca, planiran rok je v treh fazah do konca leta 1997, pogoj pa je, da skupaj s širšo skupnostjo v ta namen zagotovijo tudi potrebna finančna sredstva. K F Tovarna ivernih plošč - kako bo na njeno ekološko sanacijo vplival proces lastninjenja ? I GOSPODARSKA ZBORNICA I SLOVENIJE I OBMOČNA ZBORNICA VELENJE f II TRG MLADOSTI 2, p.p. 45 63320 VELENJE Telefon: + 386 (0) 63 85 69 20 Tel. & Fax: + 386 (0) 63 85 56 45 POSLOVNE INFORMACIJE I 1. V časopisu DELU, dne 7. julija 1994, je I Gospodarska zbornica Slovenije - služba I za območja bivše Jugoslavije, objavila raz-ij! pis za donatorstvo slovenskega I gospodarstva pri obnovi Sarajeva. I I 2. S 1.7. 1994 je začela veljati Uredba o jji začasni uporabi Sporazuma o prosti I trgovini med Republiko Slovenijo in I Republiko Madžarsko. Uredba o začasni I uporabi Sporazuma o prosti trgovini med I Republiko Slovenijo in Republiko I Madžarsko je bila objavljena v Uradnem I listu RS št. 31/94, dne 08.06.1994. I 3. Od Republiške carinske uprave smo I prejeli navodila o načinu izdajanja potrdil, Ij; predvidenih s protokolom k sporazumu o I prosti trgovini med Republiko Slovenijo in I Republiko Madžarsko. Navodilo je na raz-I polago na Območni gospodarski zbornici. I 4. Območna gospodarska zbornica za I Pomurje organizira v sodelovanju s I Trgovinsko in industrijsko zbornico iz I Pecsa ter Szombathelya poslovno I srečanje s poslovno borzo, ki bo v okviru I programa prireditev Mednarodnega I kmetijsko-živilskega sejma v Radencih I 25.08.1994 ob 10.00 uri. Vsi zainteresirani I se lahko prijavijo na Območni gospodarski I zbornici Velenje, tel.: 063/ 856-920. I 5. Od 31. maja 1994 so v veljavi novi I obrazci za odobritev izvoza v Irak za J humanitarno pomoč. I 6. World Trade Center Ljubljana bo v I sodelovanju z Mednarodnim združenjem I proizvajalcev s privatno blagovno znamko 1 - PLMA prihodnje leto organiziral udeležbo I svojih članov na spezializiranem sejmu I PLMA, ki bo 30. in 31. maja 1995 v Amster-1 damu. ii ji f 'i I* 7. Prejeli smo nov spisek ponudb in | povpraševanj iz BCC centra v Bruslju. | I t I VSE PODROBNJEŠEINFOR- j I MAGIJE LAHKO DOBITE NA j I OBMOČNI GOSPODARSKI I ZBORNICI VELENJE, TRG ! MLADOSTI 2, TEL.: 063/ 856- f 920. ìtH? 'O*?' GOSPODARSTVO ; Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Mednarodno povezovanje terja prilagajanje Slovenski obrtniki so preko Obrtne zbornice Slovenije od 9. decembra lani dalje člani UEAPME, evropskega združenja obrti, malih in srednjih podjetij s sedežem v Bruslju, ki trenutno šteje 4 milijone članov, ki zaposlujejo 13 in pol milijonov sodelavcev. Združenje, ki v Evropskem parlamentu predstavlja in zagovarja interese obrti, malih in srednjih podjetij, je od 13. do 24. junija letos organiziralo seminar vodenja obrtnih zbornic po evropskem modelu, ki sé ga je poleg dvajsetih udeležencev iz šestih vzhodnoevropskih držav kot predstavnik OZS udeležil tudi predsednik mozirske zbornice, Herman Remic. Svoje vtise je strnil takole: "Seminar je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. V prvem smo spoznali podrobnosti o organiziranosti Evropske skupnosti in njenega gospodarstva v prihodnosti, sistema obrtnih zbornic in profesionalnih organizacij v Evropi, v zaključnem delu pa smo izdelali tudi poročilo in opravili zagovor. V praktičnem delu seminarja smo obiskali izobraževalne centre in obrtne zbornice v Nemčiji, Luksemburgu, Franciji in Belgiji. Namen različnih lokacij je bil, da dobimo čimboljšo informacijo o teh sistemih in organizaciji le-teh. Zadnja dva dneva sta bila namenjena zaključnemu seminarju in poročilu, kjer je sodelovalo tudi osebje UEAPME-ja in funkcionarji Evropske komisije. Namen celotnega seminarja je bil usposobiti udeležence za operacionalizacijo pri oblikovanju in razvijanju obrtnih zbornic po evropskem modelu. Kajti tudi to bo pogoj za vstop Slovenije v Evropo. Ker seveda ni prostora, da bi opisal vse informacije in izkušnje, naj navedem samo tisto, kar bo treba temeljito spremeniti že v bližnji prihodnosti. Ker gradimo organiziranost obrtne zbornice na modelih Nemčije, Avstrije in Belgije, glede organiziranosti ne bo potrebno mnogo storiti. Glavna in najtežja naloga bo vlado prepričati o nujnosti čimhitrejšega sprejetja obrtnega zakona, ki je "evropsko" pripravljen. Mnogo več bo treba storiti na področju izobraževanja lastnikov obrtnih delavnic in podjetnikov, še več pa pri izobraževanju zaposlenih, ki v evropskih delavnicah skorajda ne najdejo delovnega mesta brez ustrezne kvalifikacije. Posledice tega so vidne v kvaliteti izdelkov, rokih dobav in pri uslugah ter seveda velikosti trga. Veliko teh malih podjetij že ima ISO 9000 in tudi od nas se pričakuje, da o tem začnemo skrajno resno razmišljati. Enako velja za čuvanje okolja in ustrezne ukrepe za to. Ne morem mimo tega, da ne bi omenil skoraj idealnega odnosa lokalne samouprave do obrti in malih podjetij. Navsezadnje se vsi močno zavedajo, da od tam prihajajo najbolj varna delovna mesta in s tem tudi razvoj kraja. Gotovo drži, da to niso samo naše naloge, temveč bo oblast morala prisluhniti tej veji gospodarstva, ki je v razvitem delu Evrope steber vsega gospodarstva, in pomagati urediti tako šolstvo kot tudi ugodnejše financiranje obrti in podjetništva. Obrtna zbornica in njeni člani pa bi končno in ne navsezadnje tudi morali spregledati, da brez organiziranosti v lastnih vrstah ne bodo imeli nikakršnih možnosti za preživetje. Ob koncu bi rad opozoril na to, da vzhodne države, o katerih mnogokrat govorimo z omalovaževanjem, zelo hitro ’potujejo’ v Evropo. Pa mi? Kakor kje!" Teksl:KF,foto:HR Herman Remic /drugi z leve) v izobraževalnem centru v Bruslju POLITIKA Izvršni svet SO Mozirje Znova o Komunali Pred sejo skupščine občine se je v četrtek, 14. julija, sestal tudi občinski izvršni svet. Tokrat s krajšim dnevnim redom kot običajno. IS je potrdil Odlok o delitvi naselja Homec - Brdo, soglašal je s statutom JP Komunala in dopolnitvijo statuta zobozdravstvenega zavoda, sprejel pa je tudi sklep o javnem razpisu za direktorja javnega podjetja Komunala Mozirje. Člani izvršnega sveta so se seznanili z dodatnimi pojasnili k zapisniku SDK o pregledu finančno materialnega poslovanja pri izgradnji mozirske avtobusne postaje s strani Komisije za pregled in podajo zapisnikov SDK ter g. Radeta Rakuna. Izvršni svet je spregovoril tudi o problematiki gozdnih cest, za katere še ni popolnoma jasno, na kak način bo v bodoče zagotovljen denar za njihovo vzdrževanje. POLITIKA Zasedanje Skupščine občine Mozirje Uspešno pred poletnimi počitnicami Predsedstvo SO Mozirje se je pred 33. sejo skupščine odločilo za tvegano potezo: sejo je (praktično že v času dopustov) sklicalo v gasilskem domu na Pobrežju. Ni bilo zato malo tistih, ki so resno dvomili v njeno racionalnost, saj je bilo pomislekov v zvezi z morebitno (ne)sklepčnostjo dovolj. Pa so se ušteli, saj je zasedanje v celoti uspelo. Prisotne delegate sta v imenu gostiteljev, treba je reči, da res prijaznih, pozdravila predsednik KS Rečica ob Savinji, Anton Hribernik, in predsednik GD Pobrežje, ki letos slavi 70-letnico, Janko Žunter. In nato so delegati začeli s šestinpolurno obravnavo devetnajstih točk dnevnega reda. Najprej je bil na vrsti odlok o ravnanju z odpadki, ki je bil sicer predložen kot osnutek, a so ga delegati na priporočilo izvršnega sveta sprejeli po hitrem postopku. Razlog je znan - z novim odlokom čimprej vzpostaviti ustreznejše temelje za ravnanje z odpadki in v sistem vključiti tudi območja, ki so bila do sedaj izven njega. Količina odpadkov naj bi se kljub postopoma višjemu standardu občanov sčasoma zmanjšala. Skupščina je nato sprejela odlok o delitvi naselja Homec-Brdo na naselji Homec in Brdo. Bistvenih pripomb na odlok v javni razpravi ni bilo, krajani pa so se izrekli tudi proti spremembi imena Homec v Homce. V nadaljevanju so delegati sprejeli odlok o izdajanju javnega glasila Savinjske novice. Na predlog izvršnega sveta je bil spremenjen člen odloka, ki določa brezplačne objave, v tem smislu, da to ugodnost koristijo organi ustanovitelja, ne pa tudi državni organi. Sprejet je bil tudi sklep o izvedbi javnega razpisa za izdajatelja časopisa. Zelo dolgotrajna je bila razprava o delu Sklada stavbnih zemljišč v letu 1993 in o planu njegovega dela za leto 1994. V zvezi s tem je bila v ospredju pogodba (menda jih je bilo skupaj z aneksi celo več) med skladom in Komunalo o sofinanciranju zunanje ureditve mozirske avtobusne postaje, ki je po ugotovitvi javnega pravobranilstva sicer veljavna, vendar zanjo skupščina ni dala nikakršnega soglasja, poleg tega pa za njeno realizacijo sklad ni imel zagotovljenih sredstev. Ne glede na to je sklad v ta namen že plačal preko pet milijonov tolarjev, pogodbene obveznosti pa znašajo še vsaj dvakrat toliko. Upravni odbor sklada (gre za novi upravni odbor, ki je bil imenovan junija lani, medtem ko je sporne pogodbe sklepal stari odbor) je predlagal, date obveznosti za nazaj ne pokrije. Andrej Presečnik pa je v razpravi izrazil sum, da je šlo v primeru avtobusne postaje Mozirje za kriminal. Ker se delegati na podlagi predloženega gradiva niso mogli dokončno odločiti, so od sklada zahtevali podrobnejše gradivo, ki ga bodo obravnavali na naslednji seji. So pa, sicer po burni diskusiji o pravilnem izračunavanju njenega povečanja, sprejeli sklep, da vrednost točke Za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Mozirje za leto 1994 znaša 0,09528 SIT, povečana z indeksom rasti cen na drobno od 31.10.1993 do 30.6.1994. Skupščina je nato obravnavala osnutek oblikovanja mreže javne zdravstvene službe v občini Mozirje (več o njem prihodnjič) in ga prekvalificirala v predlog. Vsi trije zdravstveni zavodi morajo do konca leta pripraviti sistematizacijo delovnih mest, vsa delovna mesta pa naj bi se tudi dejansko zasedla. Poleg tega se je skupščina izrekla proti ukinitvi bolnišnice Topolšica, o čemer razmišlja pristojno ministrstvo. Ena obsežnejših točk je bila tudi problematika požarne varnosti v občini. Ker smo o njej že pisali, velja zapisati le, da SO omenjeno dejavnost podpira, izvršni svet in občinsko gasilsko zvezo pa Zadolžuje za iskanje rešitev glede nabave potrebne opreme. Poročilo Komisije za pregled in podajo zapisnikov SDK je ob odsotnosti njenega predsednika Franca Bastia podal Mirko Zamernik. Najprej je spregovoril o pregledu zapisnika o gradnji mozirske avtobusne postaje. Opozoril je, da v zapisniku ni zajeta predinvesticijska faza, da ni jasno, kateri pristojni organ je sprejel.sklep o gradnji postaje, kakšna je bila finančna konstrukcija in kdo je bil dolžan zagotoviti sredstva. Komisija je predlagala, da se na podlagi ugotovitev v zapisniku posreduje p-edlog javnemu tožilstvu s pripombo, naj to obravnava prioritetno. Omenjena komisija je po pooblastilu IS pregledala tudi zapisnik pregleda gradnje Šolske ulice v Mozirju. Ugotovila je nenavadno visoko vrednost investicije, nekatera dela naj bi bila zaračunana dvakrat, nekatera pa zaračunana, vendar neopravljena. Poleg tega za ta objekt niso bile sklenjene pogodbe, zato ostaja odprto vprašanje, kdo bo plačal preostal! dolg. V Komunali je torej šlo, tako meni komisija, za nenamensko porabo denarja. Šolsko ulico naj bi pregledal tudi SDK. V razpravi je bilo večkrat rečeno, da skupščina ni niti sodišče, niti kriminalist, niti odvetnik, da pa gre zat.i. objektivno oziroma moralno odgovornost. Franjo Steinerje zaprosil za razrešitev članstva v tej komisiji, ker se med drugim ne strinja z načinom delà in vodenja komisije. Skupščina je predlog sprejela in zadolžila komisijo za volitve in imenovanja, da do prihodnje seje pripravi nov predlog. Skupščina je sprejela tudi poročilo komisije in posredovala predlog javnemu tožilstvu. Komisija bo s svojim delom nadaljevala. Delegati občinske skupščine so se v zaključnem delu seje seznanili s poročilom o vloženih zahtevkih na natečaj za demografsko ogrožene, glede problematike KS Mozirje pa je bil sprejet sklep o pobudi za sklic zbora krajanov, na katerem naj bi izvedli volitve novega predsednika KS. Na predlog Edija Mavriča so se delegati odpovedali sejninam do izteka mandata in ta denar namenili pogoreli družini Podpečnik iz Dola. Na predlog predsednika IS, Jakoba Presečnika, pa so na pristojna ministrstva naslovili apel v zvezi s čimprejšnjo sanacijo Macesnikovega plazu. KF Skupščina občine Mozirje je na svojem zasedanju, dne 14.7.1994, obravnavala tudi pobudo delegata g. MAVRIČA iz Gornjega Grada, da naj bi tudi delegati Skupščine občine Mozirje pomagali družini PODPEČNIK iz Mačkovega kota, ki ji je pogorela domačija ob neurju zaradi udara strele. Skupščina občine Mozirje je zato sprejela naslednja stališča (sklepaj: 1. Delegati se odpovedujemo sejninam in potnim stroškom in se ta sredstva nakažejo prizadeti družini preko RK Mozirje. 2. Skupščina občine Mozirje poziva občane, še posebej delegate skupščine, da s prostovoljnimi prispevki pomagajo obnoviti stanovanjsko hišo Podpečnikovim. Prostovoljne prispevke lahko nakažemo na poseben ŽR 00 RK Mozirje: 52810-678-54016 s pripisom POMAGAJMO PODPEČNIKOVIM. PREDSEDNIK Skupščine občine Mozirje Franc MIKLAVC, ing. les. ind. ■B ' POLITIKA ■mSm Obisk ministra za okolje in prostor Minister za Prihodnje leto več denarja za vodotoke V torek, 19. julija, je obiskal občino Mozirje minister za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar. O pereči problematiki prostora v naši dolini se je pogovarjal z vodstvom skupščine in izvršnega sveta, predstavniki vodnogospodarskih podjetij in predstavniki političnih strank. Predsednik izvršnega sveta, Jakob Presečnik, je ministru najprej orisal neugodne razmere na področju vodotokov, cest in plazov. Pri tem je še posebej izpostavil težave s cesto Ljubno - Luče, ki je trenutno obstala zaradi premalo sredstev za ureditev vodotoka Savinje, težave z Macesnikovim plazom, kjer je nujen poseg sanacije tako tehnično kot finančno zelo zahteven, in probleme jezov in prodnih pregrad na vodotokih, ki v velikem delu po katastrofalnih poplavah še niso bili obnovljeni. Skupna vrednost potrebnih del je ocenjena na 600 milijonov tolarjev, medtem ko je bilo za sanacijo po poplavah iz letošnjega republiškega proračuna namenjeno za celotno državo le 246 milijonov tolarjev. Predsednik skupščine, Franc Miklavc, je ob tem ministra opozoril, da je občina v letu 1990 zaradi poplav izgubila skoraj 3 letne družbene proizvode, da je v občini ob 5.000 zaposlenih tudi preko 1.000 nezaposlenih in da je preko 60% občine demografsko ogrožene. Prestavniki celjskega podjetja za urejanje voda so spomnili, da je bilo pred slabimi štirimi leti izračunano, da za sanacijo v petih letih potrebujemo 5 milijard in 300 milijonov tolarjev, danes pa ugotavljamo, daje bila v ta namen zagotovljena le polovica navedenih sredstev. Letos so tako dobili denarja (gledano nominalno) le za en jez. Vse posège, ki pa jih z razpoložljivimi sredstvi opravljajo, izvajajo na sonaraven način. Predstavniki ljubljanskega podjetja za urejanje hudournikov so znova potrdili, da plaz v Podvolovljeku miruje in da je saniran. Vendar problematika plazov ni sistemsko rešena, zato so problemi zagotavljanja še večji. PUH tudi predlaga točkovno rekonstrukcijo ceste Ljubno - Luče, kar naj bi v praksi pomenilo, da se najprej uredijo najbolj kritični odseki, ki se nato med sabo povežejo. Minister Gantar, ki je prišel na obisk brez spremstva najožjih sodelavcev, si je evidentiral navedene konkretne probleme in zagotovil, da se bo zavzel za njihovo rešitev. Kar se tiče vodotokov je dejal, da jim bo njegovo ministrstvo pri pripravi novega proračuna posvetilo posebno pozornost. Izjavil je tudi, da navkljub predlogu finančnega ministrstva sanacija posledic zadnjih letošnjih neurij, ki so nas k sreči obšla, ne bo šla iz obstoječih sredstev, pač pa naj bi bil v ta namen sprejet poseben zakon. Z novim letom naj bi sedanji solidarnostni sistem prenehal, sprejeli pa naj bi zakon o sanaciji posledic naravnih in drugih nesreč. V okviru proračuna naj bi nastal tudi poseben fond za te namene. Presednik IS, Jakob Presečnik, je na ministra še posebej apeliral glede čimprejšnje rešitve Macesnikovega plazu in s tem Panoramske ceste. Dr. Pavel Gantar si je med obiskom ogledal porušeni jez na Savinji v Spodnji Rečici, obvoznico na Ljubnem, končani odsek nove ceste proti Lučam, odsek vodotoka Savinje, kjer naj bi jeseni pričeli z gradnjo Kolenčevega jezu, kritična mesta na cesti Ljubno - Luče, Podvolovljek, medtem ko je za Macesnikov plaz zmanjkalo časa. Zanimivo je bilo, da se je ravno med njegovim ogledom Podvolovljeka razbesnela huda nevihta, kot da bi tudi narava želela sama opozoriti na resnost problemov vtem okolju. KF Minister Gantar pri ogledu porušenega jezu v Sp. Rečici, katerega sanacija je ocenjena na 1 milijon DEM kulturo v samostanski knjižnici Gotovo se še spomnite, da smo konec letošnjega marca pisali o predvideni obnovi samostanske knjižnice nazarskih frančiškanov. Slednji so tedaj predstavili projekt obnove, vreden 25,6 milijona tolarjev, za katerega je bilo že takrat jasno, da ga niti sami niti z občinsko pomočjo niso v stanju realizirati. Zato so poklicali na pomoč državo. Preko občinskega izvršnega sveta in občinskega Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti je bila na Ministrstvo za kulturo podana vloga za sofinanciranje obnove in prav s tem v zvezi je bil v sredo, 20. julija, na ogledu samostanske knjižnice minister za kulturo, Sergej Pelhan. Zaključki razgovorov z ministrom so po besedah p. Bernarda, predstojnika frančiškanskega samostana v Nazarjah, obetavni. Načelno je bilo dogovorjeno, da bi ministrstvo v celoti financiralo adaptacijo prostorov za knjižnico, v višini 50% pa bi sofinanciralo nabavo potrebne opreme zanjo. Potrebna sredstva naj bi zagotovili v državnem proračunu za leto 1995, obstaja pa možnost, da bi se dela začela izvajati že v letošnjem letu. KF J TURIZEM Dan turizma na Solčavskem Domačini iz Solčave, povezani v tamkajšnjem turističnem društvu, bodo tudi letos pripravili prireditev z nazivom "Dan turizma na Solčavskem". Zgodila se bo v nedeljo, 31. julija. Od 9. do 13. ure bo na parkirnem prostoru pred Rinko potekala predstavitevtraktorjev Lindner, ki jo bo pripravilo podjetje Zl P Trade z Jesenic. Ker je na Solčavskem kar veliko število starejših traktorjev te znamke, bodo na željo lastnikov opravili njihovo cenitev, ponudili možnost nakupa "staro za novo" in pokazali vožnjo z novimi traktorji, ki jih bodo interesenti tudi sami preizkusili. Serviserji bodo nudili nasvete s področja vzdrževanja kmetijske mehanizacije. V dvorani Zadružnega doma bo na ogled razstava ročnih del, ob tej priložnosti pa bodo podelili tudi priznanja za lepo cvetje in urejeno okolico. Vzporedno s tem bodo prikazali še opravila domače obrti (žganjekuha, pletenje košev itd.). Na športnem igrišču bo potekal turnir v malem nogometu, v zvezi s katerim so dodatne informacije na voljo na tel. št. 846-026 (TC Solčava). Za dobro razpoloženje na prireditvenem prostoru bo poskrbel Robanov Franci s citrami. V poznejših popoldanskih urah pa bo pred Zadružnim domom še vrtna veselica z bogatim srečelovom, kjer bodo ob dobri gostinski ponudbi za dobro voljo igrali Zmaji. KF 34. tradicionalni flosarski bal od 31.7. do 7.8.1994, na Ljubnem ob Savinji Nedelja, 31.7.1994 ob 9,00 slikarsko kiparska kolonija v okolici Ljubnega ob 10,00 gorska kolesarska dirka za naslov državnega prvaka v disciplini spust priprava oglarske kope v Vrbju žganje apna v apnenici pri Atelšku "URŠKIN" Torek, 2.8.1994 ob 15,00 Tekmovanje kajakašev v spustu po Savinji, Struge - Juvanje za posameznike Sreda, 3.8.1994 ob 18,00 tekmovanje v pikadu v kegljišču ERMENC ob 18,00 Nogometna tekma med veterani iz Vojnika in Ljubnega Četrtek, 4.8.1994 ob 9,00 tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu v OŠ Ljubno ob 15,00 odprt teniški turnir za posameznike na igrišču JAKOB Petek, 5.8.1994 ob 14,30 pristanek jadralnih padalcev na FORŠTU ob 15,00 odprt turnir v malem nogometu na FORŠTU ob 18,00 otvoritev razstave likovno-kiparskih del v OŠ Ljubno ob 19,00 dalje Flosarski večer z domačimi godci, pevci in igralci v Vrbju - prikaz kovaške obrti in oglarske kope Sobota, 6.8.1994 ob 8,00 turnir v malem nogometu na FORŠTU ob 13,00 turnir v keglanju za pokal Flosarja v kegljišču ERMENC ob 18,00 smučarski skoki za pokal Flosarja na 40 m plas tični skakalnici ob 20,00 flosarski večer z ansamblom ČUDEŽNA POLJA Nedelja, 7.8.1994 ob 16,00 vdiranje flosa s flosarskim krstom ob 17,00 z domačimi godci "od viže dojviže" ob 19,00 flosarski večer z ansamblom ČUKI Prikaz starih ljubenskih obrti: kovaštvo, gozdarstvo, oglarska kopa in kmečka opravila. Za kvaliteto vašega počutja pa bodo skrbele tudi naše gospodinje z domačimi jedmi in pijačami. Vabljeni! Gornji Grad Gornjegrajski praznik Še ena iz niza tradicionalnih turističnih prireditev Zgornje Savinjske doline je pod streho. Tradicionalni Gornjegrajski (do pred nekaj leti Čebelarski) praznik je doživel svoj višek preteklo nedeljo s prikazom starih kmečkih in rokodelskih opravil. V devetih dneh, torej v času trajanja krajevnega praznika, so se zvrstile številne športne, kulturne in etnografske prireditve, katere so vsaka zase in vse skupaj lepo zaokrožile celovito podobo dogodka, kateremu so bile namenjene. Kopica sodelujočih iz vseh krajevnih društev, vključno s krajani Bočne in Nove Štifte, se je tudi to pot potrudila in vsaka na svojem področju nudila obiskovalcem Gornjega Gradu raznoliko možnost spremljanja in tudi aktivne vključitve v potek dogajanj. Praznik so otvorili planinci s tradicionalnim pohodom na Rogatec in Lepenatko. O atraktivni tekmi jadralnih padalcev smo poročali v prejšnji številki, sam praznik farnih zavetnikov Mohorja in Fortunata pa so počastili s slovesno mašo in procesijo. Med tednom seje zvrstilo precej športnih aktivnosti, od turnirja trojk v košarki, športnega plezanja v Gradišču, tekme v streljanju na glinaste golobe do rokometne tekme med domačimi rokometaši in sodniki celjske regije, ki je v prijateljskem merjenju moči pripadla gostujoči ekipi. O absolutnem državnem prvenstvu v lokostrelstvu, 900 krogov, smo pripravili poseben zapis. Junaki so bili tudi tisti udeleženci praznika, ki so z gorskimi kolesi osvojili vrh Lepenatke. Srečanje mladih citrarjev, harmonikarjev in pevcev, letos prvo, je dostojno zaokrožilo dogodke, posvečene dnevu farnih zavetnikov. Sploh lahko rečemo, da je bil letošnji Gornjegrajski praznik precej kulturno obarvan. Pod velbom graščine so odprli razstavo "Ženske na starih fotografijah", delo zbiratelja Janeza Mavriča, na okrogli mizi pa je o zgodovini Gornjega Gradu spregovoril Peter Weiss. Svoja dela so predstavili tudi akademski kiparji in slikarji, udeleženci likovne kolonije, sledila pa je predstavitev pomembne knjige za našo dolino "Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah". Uvodni del sobotnega zabavnega dogajanja so namenili otroškemu rajanju, nedvomni višek pa je splet dogajanj dosegel v nedeljo s ponovnim prikazom del in opravil, ki so več ali manj zapisana pozabi. Številni sodelujoči so obiskovalcem na precej izviren in neposreden način prikazali del življenja kmečkih ljudi, ki so se morali v potu svojega obraza Zanimiv prikaz kmečkih opravil in običajev je pritegnil številne obiskovalce TURIZEM ŠOLSTVO boriti za skromno skorjo kruha. Prav gotovo velja pohvaliti vse, ki so v nedeljo popoldne oživljali del narodove zgodovine. Prav gotovo pa si še posebno pohvalo za svoj prikaz zaslužijo lovci. Njihov del prireditvenega prostora je bil tisti dan kot pravljični gozd, vse v njem pa se je zdelo kot pravljična bitja. Prav gotovo vrhunska predstavitev svoje dejavnosti. Gledalci, sicer manj številčni kot prejšnja leta, so prav gotovo imeli kaj videti in se iz prikazanega ali povedanega tudi kaj naučiti. Tekst: Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi Mladi iz Lenarta so dokazali, da izdelovanje košev Takole so tesali včasih Komentiramo Gornjegrajski praznik -kako dolgo še? Konec dober - vse dobro, bi lahko zapisali o prazniku, ki je letos slavil srebrni jubilej vzponov in padcev in preko katerega je Gornji Grad identificiral podobo krajevnega praznika. Evidentno je in tudi pričakovano, mogoče celo po krivici, da potekajo vzporedne prireditve, tudi tiste z vrhunskimi udeleženci, nekako v senci pričakovanja osrednjih dogodkov, ki naj bi pomenili višek prireditvenih in komercialnih pričakovanj. Kljub nespornemu in hvalevrednemu trudu posameznikov in skupin, ki so s prikazom starih kmečkih in rokodelskih opravil na nek način reševali prireditev, ostaja priokus, da se je razvojna pot praznika prevesila v smer nasprotno od vzpona. Brez novih in izvirnih idej, temelječih na konstantni specifiki kraja in okolice, je tako Gornjegrajski kot vsi sorodni prazniki obsojen na gotovo stagnacijo, če je za nekatere kraje možno iskati vzroke nazadovanja v nezainteresiranosti ljudi, ta ugotovitev za Gornji Grad ne vzdrži. Turistične prireditve so namreč projekt, za katere je potrebno znanje in velika mera entuziazma, brez katerega tudi v bodoče ne bo šlo. Gornjegrajski praznik je torej mimo. Brez planiranega spektakla, temeljščega na zgodovinskih temeljih kraja in okolice, brez nedeljskih družabnih iger in še brez česa, kar bi prireditev postavilo v bok tozadevnim po Sloveniji. Očitno ostaja tudi brez obiskovalcev in brez vseh tistih, ki so v preteklosti prispevali nesporen delež na organizacijskem, programskem, predvsem pa človeškem vzponu praznika, ki naj bi povezoval krajane Bočne, Gornjega Gradu in Nove Štifte. Turizem je namreč zadovoljevanje potreb vseh, od najmlajših do najzahtevnejših obiskovalcev, nikakor pa ne sme biti poligon za uveljavljanje volje posameznikov. Včasih so bili v Gornjem Gradu dobrodošli vsi, ki so s svojo dejavnostjo, pa čeprav samo s konji, pomagali dvigovati, če ne celo reševati kakovost dogajanj. A očitno je to zgodovina, ki se bo morala ponoviti, v kolikor želi biti Gornjegrajski praznik sebi v čast snovalcem pa v ponos. Do takrat pa v Gornjem Gradu nič novega. Edi Mavrič OŠ Ljubno ob Savinji Izdali Letno poročilo Ob zaključku šolskega leta 1993/94 je ljubenska osnovna šola izdala letno poročilo, v katerem skuša javnosti predstaviti vsaj delček svoje dejavnosti. Poročilo je formata A4, izšlo pa je v nakladi 400 izvodov. Kot je v njegovem uvodu zapisal ravnatelj OS Ljubno ob Savinji, prof. Rajko Pintar, ki je celotno gradivo zbral in uredil, ima šola resen namen, da bi letno poročilo odslej izdala vsako leto, saj ima takšen dokument neprecenljivo vrednost, istočasno pa pomaga vrednotiti rezultate dela učencev in učiteljev. Gotovo drži, kot navaja prof. Pintar, da so na šolah velikokrat preskromni pri predstavljanju rezultatov svojega dela širši javnosti in takšna poročila naj bi bila korak k spremembi takšnega stanja. Letno poročilo OŠ Ljubno za minulo šolsko leto v grobem vsebuje: seznam članov kolektiva, seznam učencev po razredih, kroniko šolskega leta, interesne dejavnosti, dosežke učencev na posameznih tekmovanjih, delo s starši, razširjen program, literarno prilogo in dosežke raziskovalne dejavnosti. Pohvala ljubenski osnovni šoli za nov pomemben izdelek, ki bo, vsaj želeli bi si tako, k tovrstnemu zapisu dela vzpodbudil tudi ostale osnovne šole v občini. KF KULTURA Grabnerjeva hiša Mozirje Poletno srečanje z umetniki Grabnerjeva hiša v Mozirju je v petek, 15. julija, znova gostila kopico umetnikov. Tako kot ob priliki tovrstnega pomladanskega srečanja, je lepo število obiskovalcev z zadovoljstvom prisluhnilo tokratnim gostom. Med slednjimi je treba vsekakor, čeprav se ni predstavil z besedo, na prvo mesto postaviti slikarja Endreja Goenterja iz Murske Sobote. V mozirski galeriji je namreč od 15. julija do 5. avgusta odprta razstava njegovih slik. Goenter, rojen leta 1949 v Dobrovniku, je diplomiral na slikarskem oddelku mariborske pedagoške akademije in je imel do sedaj osem samostojnih razstav, na številnih pa je sodeloval. Svojo ustvarjalno pot je začel v sedemdesetih letih kot kritik sodobne potrošniške družbe. Kasneje je v njegovih delih zaslediti vizijo tragičnosti panonskega človeka in kot je zapisal Franc Obal, višji kustos in direktor galerije Murska Sobota, ki je razstavo tudi odprl, "slikarjeva narativna likovna govorica odraža občečloveško prisotnost nemira, ki ga pogojujejo skrivnostnost nastanka, trpljenjskost bivanja in tragičnost umiranja, izginjanja nekega sveta, kraja, zaselka, krajine...” Tako kot spomladi, sta prijeten večer pred in v Grabnerjevi hiši obogatila pevka Klarisa Jovanovič in pevec ter kitarist Veno Dolenc, poznana kot duet Duma. Njuna glasba je specitična, prav tako pa je bil specifičen tudi humor prekmurskega satirika Doda, ki je na svojstven način predstavil njihovo deželo in tamkajšnje ljudi. Poletni večer z umetniki, za katerega gre glavna zasluga Borisu Cimpermanu, lastniku Grabnerjeve hiše, je poleg ogleda razstave slik in dobrega prekmurskega vina, ki so ga gostje pripeljali s seboj, izzvenel v povabilu tokratnih gostov v njihovo, kot so sami dejali, enkratno Prekmurje. Tekst :KF,foto:C. Sem Umetniki pred Grabnerjevo hišo Razstava del likovne kolonije in predstavitev ORGANIZACIJE 'KDOR IGRA -SLABO NE MISLI'' Tako nekako bi lahko zapisali za prvo srečanje citrarjev, harmonikarjev in pevcev v Gornjem Gradu. Res je, da so tokrat zvoki harmonik in fantovsko petje izveneli brez milozvočnih glasov značilnih za citre, pa je kljub temu potrebno pohvaliti organizatorje, vtem primeru Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline, krajevni odbor Gornji Grad, za pogumno zastavljeno prireditev. Številni poslušalci, kar nekoliko presenetljivo, a pohvalno veliko se jih je zbralo, so lahko uživali ob poslušanju skladb, med njimi tudi izvirno avtorskih, katere so ob vzpodbudnem povezovanju Veljka Žviplja, izvabljali iz svojih inštrumentov bolj ali manj dovršeni glasbeni zanesenjaki. Pri vsej zadevi je pomembno zgolj to, da glasba in dobra misel resnično ne poznata ovir in ne meja. Tudi razlike v letih so bile v nedeljo popoldne nepomembne, tako za Jakoba Ermenca, kije letos dopolnil 70 let, kot za Nika Slapnika, najmlajšega nastopajočega. Ob glasbi smo bili vsi prijatelji in glasba je bila v nedeljo popoldne odrešujoča povezava, s katero bi tudi v bodoče kazalo krepiti človeške odnose. Vsekakor je bila prireditev zadetek v polno, zato ji kaže v bodoče posvetiti še večjo pozornost. knjige V spletu dogodkov v počastitev krajevnega praznika je Kulturno prosvetno društvo Gornji Grad pod vodstvom akademske slikarke Tereze Basti gostilo udeležence druge likovne kolonije. Štiridnevno kolonijo so sodelujoči izkoristili za upodabljanje motivov Gornjega Gradu z okolico. Otvoritev razstave, na kateri so sodelovali akademski slikarji Vinko Železnik, Jasna Kozar - Hutheesing, Vidka Bogataj, Baiee Galeb iz Iraka, Franci Košec - Karas, Dušan Lipovec, Kamilo Legat, Janar Hutheesing iz Indije in domačinka Tereza Basti ter kiparka Anja Šmajdek, katera je svoj izdelek predstavila kar v naravi, je dokazala, da pot, katero so tozadevno začrtali gornjegrajski kulturniki, prestopila okvire lokalizma in vstopa ob bok odmevnejšim likovnim prireditvam v državi. To nedvomno potrjujejo številni domači in tuji obiskovalci otvoritve razstave. V nadaljevanju večera so ob posrečeni zamisli z diapozitivi predstavili knjigo "Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah", katero je izdala firma Epsi iz Nazarij, in avtorja večine v knjigi objavljenih razglednic Janeza Mavriča iz Gornjega Gradu. ORGANIZACIJE Obletnica bojev za osvoboditev doline Skupnosti borcev Šlandrove in Zidanškove brigade organizirata ob 50-letnici bojev z nemškim okupatorjem za osvoboditev Zgornje Savinjske doline proslavo in tovariško srečanje, ki bo v soboto, 30. julija, ob 10. uri na Venišah (pri konjeniško-turističnem centru Burger). Na srečanje vabijo vse udeležence takratnih bojev, aktiviste, občane, še zlasti pa mladino. Časa bo dovolj za obujanje spominov in sprostitev, zato so poskrbeli tudi za hrano in pijačo. Srečanje bo v vsakem vremenu. Edi Mavrič Edi Mavrič ORGANIZACIJE ... lg ..... ..........'... Radioamaterji tekmujejo Morda je manj znano, da imajo tudi radioamaterji svoja tekmovanja. Teh se v zadnjih letih ponovno bolj aktivno udeležuje tudi skupina radioamaterjev iz Radiokluba Mozirje. Zaradi premočrtnega širjenja UKV radijskih valov so dometi vzpostavljenih zvez veliko večji, če se oddajnik nahaja na višji nadmorski višini (zato so RTV oddajniki na hribih). Kot zelo dobra seje pokazala lokacija na vrhu mozirskih planin, na Medvedjaku. Poleg nadmorske višine lokacije vpliva na rezultate tudi tehnična oprema (kvalitetne radijske postaje in antene) in dobro usposobljeni ter vztrajni operaterji. Tekmovanja so časovno omejena (običajno 12 ali 24 ur) in v tem času je treba vzpostaviti čimveč čimdaljših zvez. Vsak kilometer vzpostavljene zveze se točkuje z eno točko. Tako je npr. ena zveza dolžine 300 km enakovredna dvem zvezam dolžine 150 km. Vsak prvi vikend v mesecu poteka državno prvenstvo kot nekakšna liga. Enkrat letno pa je tekmovanje Alpe Adria in IARU - evropsko tekmovanje. Z Medvedjaka je mogoče doseči domate do približno 700 km. Z nabavo ustrezne opreme smo letos začeli tekmovati tudi v frekvenčno višjem radioamaterskem področju 430 MHz. Upam, da nam bo naslednje leto uspelo tudi še na višji frekvenci 1200 MHz vzpostaviti prve zveze. Tekst:Miro Prašnikar S520N,foto:C.Sem Med vzpostavljanjem zveze Zveza slovenske podeželske mladine Podeželska mladina iz Belgije v naši dolini Zveza slovenske podeželske mladine je ena Izmed mladinskih organizacij, ki delujejo v Sloveniji. Tvorijo jo društva podeželske mladine, ki so organizirana širom po Sloveniji. Namen ZSPM je povezovanje mladih na podeželju in tistih, ki čutijo pripadnost ali povezanost z njimi, oživljanje tradicionalnih vrednot, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma in narave, ohranjanje materialne in duhovne dediščine kmečkega stanu, prizadevanje za skladen razvoj podeželja z urbanimi okolji, oživljanje starih običajev druženja na vasi skupaj z mladimi iz urbanih naselij, zavzemanje za okolju prijazno kmetijsko dejavnost in pridelavo zdrave hrane ter sodelovanje pri prenosu znanja in novih tehnologij iz šol in strokovnih institucij na podeželje. ZSPM ima status nacionalne mladinske organizacije in polnopravno članstvo v Mladinskem svetu Slovenije. Na mednarodni ravni se vključuje v MIJARC, sodeluje pa z European Committee for young farmers and 4H Clubs, podeželsko mladino avstrijske Štajerske in Koroške ter katoliško podeželsko mladino iz Belgije (KLJ). In ravno predstavniki slednje organizacije so gostje ZSPM v času od 26. julija do 2. avgusta. Gostovanje mladih iz Belgije se bo v pretežnem delu odvijalo v Zgornji Savinjski dolini. Ogledali si bodo kmetije v Bočni, Šport center Prodnik v Juvanju, spomenike naše kulturne in zgodovinske dediščine, Robanov in Matkov kot, Podolševo, Logarsko dolino, naše planine. Gostitelji jim bodo skušali čimbolj nazorno prikazati način kmetovanja in življenja v našem okolju, delček tega in še kaj več pa bodo izvedeli tudi med pogovori s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, Mladinskega sveta Slovenije, predstavniki SO in IS SO Mozirje ter poslancem Državnega zbora. Več o Samem gostovanju Belgijcev pa v naslednji številki SN. KF Savinjski meddruštveni odbor PD Na Gori Oljki so se v nedeljo, 2. julija, zbrali člani Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev. Glavna točka seje odbora, ki sicer šteje 34 društev, se je nanašala na proslavo 100-letnice pohoda članov Savinjske podružnice SPD v Luče, ki je istočasno tudi 100-letnica Kocbekove koče na Molički peči. Domače PD Luče proslavo ob navedenem jubileju načrtuje v nedeljo, 14. avgusta, v obliki kulturnega programa ob spominski plošči v Lučah, nakar bo sledil pohod na Loko po trasi zimskega pohoda. Ob 13. uri bo pri kapeli maša za vse planince, ki so se ponesrečili v slovenskih gorah, če bo med poletjem obnovljena markirana pot iz Luč na Moličko peč, obstaja možnost organizacije podobnega pohoda po tej poti v jesenskem času. V letošnjem letu je pet planinskih društev (Celje, Solčava, Gornji Grad, Ljubno in Luče) iz Savinjskega MDO zaprosilo za finančna sredstva za obnovo postojank. Planinska zveza je vsem društvom, razen gornjegrajskemu, ki ni dostavilo potrebnih dokumentov, sredstva odobrila. Tako se bodo obnavljale postojanke na Korošici, Klemenči jami, Loki in Travniku. Ivo Novak iz PD Mozirje je pojasnil novo organiziranost Odseka za varstvo narave in gorsko stražo, katerega namen je jasen že po njegovem nazivu. Aktivno že deluje tudi v PD Mozirje, PD Rečica in PD Šoštanj, želja pa je, da bi čimprej zaživel tudi v drugih društvih znotraj MDO. V zaključnem delu seje je predsednik MDO Martin Aubreht iz Mozirja razložil spremembe predloga Zakona o društvih, ki naj bi nekaterim društvom, med njimi tudi planinskim, dovoljeval gospodarske dejavnosti. Le na ta način bodo lahko v sedanji obliki preživeli planinski domovi. MDO se bo znova sestal na Resevni pri Šentjurju konec septembra. ORGANIZACIJE 70 let GD Nazarje v Številna priznanja za minulo delo Rod Sotočje Nazarje Nadaljnje delo odvisno od kadrov in sredstev Ko smo v začetku lanskega leta poročali o delu taborniške organizacije v Nazarjah, so v njej že opozarjali na problem slabe kadrovske zasedenosti najvažnejših funkcij. Problem se je skozi leto 1993 še stopnjeval in skupaj s finančnim povzročil bistveno krnitev programa dela. Jim bo letos le uspelo bolj odločno zajeti sapo? V rod Sotočje Nazarje sta vključeni tudi četi Sončni sopotniki iz Mozirja in Lipa z Rečice ob Savinji. Lani so v januarju postavljali bivak na Dobrovljah, mesec dni kasneje so pripravili pustno rajanje v osnovni šoli, marca so organizirali orientacijski pohod na Dobrovlje. Meseca maja so se udeležili taborniškega mnogoboja v Zrečah, letnega taborjenja, ki naj bi bilo vrhunec aktivnosti in tudi neke vrste nagrada za delo, pa zaradi pomanjkanja sredstev niso uspeli izvesti. Iz istega vzroka se niso udeležili občinskega mnogoboja in tako že septembra prenehali z aktivnostmi. V rodu so ostali le še popotniki, ki so urejali objekt in njegovo okolico v gozdu nad Žlabrom. Za boljše razumevanje povejmo, da je Zveza tabornikov Slovenije sestavljena iz rodov, v katerih so člani razdeljeni po starostnih kategorijah: predšolski otroci so murni, od 1. do 5. r. OŠ so medvedki in čebelice, od 6. do 8. r. so gozdovniki in gozdovnice, od 15. do 21. leta starosti so popotniki in popotnice, starejši člani pa so grče. V rodu Sotočje skušajo nekako najti pot iz nastalega položaja. Pred kratkim so opravili uspešne razgovore s Športno zvezo občine Mozirje glede financiranja. Vendar tudi sredstva sama niso dovolj. Potrebni so aktivni člani. Še posebej nekaj grč bi moralo okrepiti rod, da bi res lahko zaživel. Morda bodo to starši otrok, ki si želijo biti taborniki. Teh pa se je nabralo kar nekaj, zato v rodu Sotočje znova razmišljajo o aktiviranju medvedkov in čebelic ter gozdovnikov. Vsi, ki vas narava in življenje z njo privlači, taborniki roda Sotočje Nazarje vas vabijo medse! Tako kot GD Gorica ob Dreti in GD Pobrežje tudi Gasilsko društvo Nazarje letos praznuje 70-letnico obstoja in delovanja. Slovesnosti ob tem jubileju so potekale minuli konec tedna. V petek, 22. julija, je bila ob 18. uri v Nazarjah na križišču pri gasilskem domu prikazna vaja reševanja v prometni nezgodi. Kot lansko jesen, ko je bila oprema za reševanje iz vozil uradno dana v uporabo in nato prvič javno predstavljena, je enota GD Nazarje, posebej usposobljena za reševanje iz vozil, tudi tokrat prikazala visok nivo znanja in izurjenosti. V vaji, ki si jo je ogledal tudi predsednik IS, Jakob Presečnik, ter precejšnje število gasilcev in občanov, sta sodelovali policija in.reševalna ekipa Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. Sledila je proslava ob obletnici društva v Delavskem domu. Predsednik GD, Roman Krajner, seje v pozdravnem nagovoru spomnil vseh, ki so v preteklosti na kakršenkoli način prispevali svoj delež k napredku društva in izrazil prepričanje, da bo GD Nazarje tudi v bodoče kar najboljše opravljalo svoje zahtevno in plemenito poslanstvo. Na proslavi so podelili republiška odlikovanja, občinska in društvena priznanja ter plakete. Gasilska zveza Slovenije je nazarskemu društvu podelila gasilsko plamenico II. stopnje. Enako priznanje je prejela tudi Martina Cigale. Sekirico - najvišje priznanje za napredek in razvoj gasilstva v Nazarjah so prejeli: Zavarovalnica Triglav O E Celje, OGZ Mozirje, Viktor Kolar, Franc Špende in Roman Krajner. Program proslave sta prijetno popestrila Delavska godba na pihala in oktet Ave. Bolj sproščeni del slavja ob 70-letnici društva je bil še istega večera v obliki družabnega večera in dan kasneje v obliki vrtne veselice. Ob tem še dodajmo, da je GD Nazarje ob tej priložnosti izdalo tudi bilten. Tekst: K F. foto: EM Vaja reševanja v prometni nesreči je bila izvedena zelo prolesionalno Številni udeleženci svečanosti ob 70-letnici ORGANIZACIJE Varstveno delovni center Mozirje "Tudi mi tekmujemo! " Z ustanovitvijo Varstveno delovnega centra v Mozirju se je Društvo za pomoč duševno prizadetim odločilo za sodelovanje na specialni olimpijadi. Kaj je to, boste vprašali. Pobudnik specialne olimpijade je bila ameriška rodbina Kennedy, ki je tudi imela v svoji sredini duševno prizadetega otroka. Sprva so igre potekale zgolj v Ameriki, kasneje pa so se razširile tudi drugod po svetu. Določili so jim točna pravila in jih razdelili na zimske in letne. Svetovne letne igre (atletika, plavanje, elementi iger z žogo, kolesarjenje...) potekajo vsako četrto leto od leta 1975 dalje, zimske (alpsko smučanje, tek na smučeh...) pa vsako četrto leto od leta 1977 dalje. V Sloveniji so s temi igrami prvi začeli v črni na Koroškem, uradno pa je bila specialna olimpijada pri nas potrjena marca letos. Vanjo se je vključilo 52 društev in šole s prilagojenim programom. Igre bodo v državnem merilu potekale vsako drugo leto, v regijskem merilu pa vsako leto. Varovanci mozirskega VDC so se petega maja letos prvič udeležili lokalnih iger v Celju, ki so se zaradi slabega vremena odvijale v dvorani AK Kladivar. Tekmovali so v teku na 100 in 200 metrov, v skoku v daljavo« z mesta, v metu žogice in v namiznem tenisu. Po posameznih kategorijah, v katere so tekmovalci razporejeni glede na svoje sposobnosti, so mozirski varovanci osvojili dve prvi in eno tretje mesto. 20. maja je bilo tekmovanje za celotno celjsko in koroško regijo v Črni na Koroškem. V zahtevnejši konkurenci so tekmovalci in tekmovalke iz Mozirja osvojili eno prvo in štiri tretja mesta. Vrhunec letošnjih tekmovanj so bile 7. letne igre specialne olimpijade 17. in 18. junija v Vipavi. Iger se je udeležilo 166 tekmovalcev, med katerimi sta dobila priložnost tudi tekmovalec v atletiki in tekmovalka v kolesarjenju iz VDC Mozirje. Domov so se vrnili s srebrno medaljo. V bodoče računajo, da se bodo udeležili tudi tekmovanj v plavanju, namiznem tenisu in teku na smučeh, za nastop v Vipavi pa se zahvaljujo občinskemu odboru RK, Karitasu Mozirje, trgovini Rivon Niman in Sitotisku Marolt. Društvo za pomoč duševno prizadetim bo v jesenskem času organiziralo dobrodelni koncert, s katerim bo skušalo zbrati nekaj sredstev za lažje in boljše delovanje varstveno delovnega centra. KF Tekmovalna ekipa VDC Mozirje Taborjenje vojakov 710. UC Slovenska Bistrica Uspešno usposabljanje na terenu V mesecu juniju so v taboru II. grupe odredov Celje v Kokarjah gostili vojake iz 710. učnega centra Slovenska Bistrica. Vojaki (med njimi tokrat ni bilo nobenega iz naše občine) so se tukaj mudili na premičnem taborjenju, ki je nekakšen vrhunec njihovega trimesečnega usposabljanja. Kot nam je povedal stotnik Tomaž Kladnik, pomočnik poveljnika UC za /notivacijo in stike z javnostjo, skušajo na taborjenju povezati vse veščine, ki so se jih pred tem naučili v vojašnici in na bližnjih poligonih. Na neznanem terenu se preizkusijo tako častniki kot vojaki. Taborjenje so organizirali tako, da so imeli v Kokarjah glavni tabor, enkrat pa so prenočevali tudi na terenu. Vmes so izvajali taktične vaje. Ustrezno pozornost so namenili tudi družabnemu delu: športnim igram, tabornem ognju, ob zaključku tabora so nagradili najboljše vojake. Ob tem je stotnik Kladnik dodal še zahvalo taborniškemu odredu, ki jim je odstopil prostor, Sekretariatu za obrambo občine Mozirje za vsestransko pomoč in domačinom v Kokarjah ter na Čreti za prijazno gostoljubje. Z zadovoljstvom bodo tovrstno obliko usposabljanja v naših krajih še , ponovili. KF Stotnik Marjan Zupančič, poveljnik čete:"Ocenjujem, da je spoznavanje Slovenije na takšen način za naše vojake zelo koristno. Na terenu pride namreč do izraza tudi njihova kreativnost, pri tem jih častniki podpiramo. Vse, kar so se naučili, skušajo pokazati v praksi. Tudi za nas je takšn^oblika bolj zanimiva, ni enolična. Kot poveljnik enote si želim tako dobrega sodelovanja, kot ga imamo z vašo občino, tudi še kje drugje." y Branko Kantužar,'vojak iz Šentjurja pri Celju:"Taborjenje je interesantno, saj spoznavamo življenje v naravi. V primerjavi s poukom v kasarni je to velika razlika. Sprva je bilo bolj naporno, zdaj ni več težav. Vzdušje je odlično. “ V Aleksander štaher, vojak iz Prev at j:"Premično taborjenje se ml zdi v redu. čas mine precej hitreje kot v vojašnici, je boli zanimivo, pa tudi bolj naporno. Skoda, ker bo kmalu konec. " Aljoša Fijavž, vojak iz Zreč:"Na taborjenju, s katerim zaključujemo prvi del usposabljanja, je zanimivo. V začetku smo bili bolj zbegani in slabše telesno pripravljeni. Kondicije imamo sedaj že dovolj, vzdušje je v redu. Zelo dobro se razumemo. " NARODOPISJE Po Dreti, Savinji, Savi in Donavi... O Savinjskih splavarjih je bilo že veliko zapisanega, toda še vedno je zanimiv zapis Jožeta Lekšeta, učitelja v Solčavi in na Rečici, sicer pa rojenega Mozirjana. Lekše je skrbno zbiral kulturno dediščino vseh vrst med našimi ljudmi in jo tudi zapisoval. Njegovi rokopisi so bili po njegovi smrti predani piscu tega članka, sedaj pa se hranijo v Zgodovinskem arhivu v Celju. Jože Lekše je bil rojen v Mozirju leta 1901 in je umrl v Celju leta 1978. Pa prisluhnimo njegovim zabeležkam iz razgovorov s starimi flosarji. Kot je razbrati iz vsebine, se je Lekše pogovarjal z njimi pred drugo svetovno vojno oziroma takoj po njej. To dejstvo je treba imeti pred očmi med branjem zapisa! Iz razgovora s Francem Bačunom (Miglavčev Francelj) z Ljubnega izvemo, da so po Savinji in Dreti plavili do Mozirja in Letuša letno tudi do 80.000 platanic, kakšno leto pa več kot 100.000. Letno je "šlo" po Savinji kakih 1000 flosov, po Dreti pa okoli 400. Splavili so največ rezanega lesa, domnevno v razmerju tri četrtine rezanega in eno četrtino tesanega lesa. Rezan flos je imel okoli 12 m3 lesa (vodni flos), tesan flos je vseboval 8 m3 in na vrhu še 8 - 10 m3 obloženega lesa, kar je skupaj nekako 18 m3. Pri žagi so merili takoimenovane "žagne flose", ta je imel 2,5 m3. Od leta 1908 so začeli voziti metersko "robo", do takrat pa je veljala kot enota "klaftra" (klaftra = 3,80 m). Očitno je Bačun opisoval razmere pred 2. svetovno vojno, saj je poudaril, da so pred 1. svetovno vojno po vodi splavili le tretjino tega lesa in daje največji zamah doživelo flosarstvo od leta 1928 pa do 1941. Seveda je treba upoštevati, da flosov tedaj ni nihče štel, prav gotovo pa ne sogovornik Lekšeta, gre torej le za ocene, ki so seveda različne od pripovedovalca do pripovedovalca. Veliko bolj obsežno je Lekše zapisal razgovor z Rakunom iz Varpolja (p.d. Kos). Tudi Kos trdi, da je pred prvo svetovno vojno vozil manj flosov, kot po njej. Tako je pred vojno vozil kakih 60 in po njej kakih 100 flosov. Prav zanimivo pa opisuje Kos tedanje struge, ki so bile skrbno urejene za plavo platanic do žag. Grušoveljska struga je bila najmočnejša, saj je vodila do 20 žag ob njej. Baje so v teh žagah letno zrezali do 100.000 platanic. Žage venecijanke pa so žagale noč in dan. Manjša je bila Okoninska struga, pa tudi manj žag je bilo ob njej. Rakun je ocenil, da je Vrbovec (mišljena je škofijska žaga, op. A. V.) v Nazarjah letno razrezal okoli 100.000 platanic. Po mnenju Rakuna so letno plavili iz gornjega dela doline, torej iz Solčave in Luč okoli 200.000 platanic, pri tem pa po njegovem ni vštet les škofijskega posestva Marijingrad. Kot že opozorjeno, ocene količin spravljenega lesa so pač zelo osebne! Pred prvo svetovno vojno je "žagmošter" prejel od žagnega flosa 3 krone plačila in to "pri hrani". Po Rakunu, pa je lahko na venecijanki zrezal 3 takšne flose tedensko. Za vezanje flosov so potrebovali "trte". Največ so jih nabirali v okolici Ljubnega in to večino brezovih, le malo je bilo tudi hrastovih. To delo so opravljali med jesenjo in pomladjo. Butara kakih 60 trt je stala pred prvo vojno 40 do 60 krajcarjev. Rakunova ocena spravljenega lesa po vodah doline je okoli 300.000 platanic letno ali okoli 2000 flosov v enakem obdobju. Rakun je tudi trdil, da je vse, dokler ni Acenta zgradil žage v Nazarjah, graščina prodajala les kmetom, ti pa potem splavarskim gospodarjem. Naši flosarji so vozili že od leta 1885, tako Rakun, in to pogosto do Kalafata. Do tja je vsaj zagotovo vozil Kotnik iz Grušovelj. Cena žagnega flosa doma je bila okoli 20 goldinarjev, v Beogradu ali Pančevu pa 26 do 36 goldinarjev. Koliko plačila je prejel flosar? Rakun je trdil, da je do Celja prejel 1 goldinar, do Radeč 2,5, do Zagreba 8 do 10, do Mitroviče pa 25 do 30 goldinarjev. Za vezanje vodnega flosa je prejel delavec 1 goldinar, pozneje pa do 2 goldinarja. Navadno so vezali 3 skupaj in tako dnevno zvezali 3 do 4 flose. (se nadaljuje) LJUDJE IN DOGODKI Otvoritev "Andrejevega doma " V soboto, 2. julija, je bila v Podvrhu v Mozirju otvoritev in blagoslov "Andrejevega doma". Omenjeni dom velikosti stanovanjske hiše je gospa Louise Tellis poklonila upokojenim duhovnikom, blagoslovil pa ga je mariborski škof dr. Franc Kramberger. Piše: A.leksander Videčnik Ciril Sem Ob otvoritvi Andrejevega doma LJUDJE IN DOGODKI ZAHVALA Rada bi izrazila hvaležnost vsem, ki so mi pomagali pri gradnji Andrejevega doma v Mozirju. Moja zahvala pa je namenjena tudi vsem številnim udeležencem otvoritve doma. Tako so z menoj vred počastili spomin mojega padlega Andreja. Iskrena hvala tudi častiti duhovščini, ki je vseskozi sodelovala, da je slovesnost dosegla tako raven. Vsi gostje, zbrani v prostorih doma, so mi z udeležbo na slavju polepšali praznik. Luise Tellis Srečanje kmečkih družin Veselje na Čreti Zgornjesavinjski odbor Ženske zveze in Kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki sta v nedeljo, 24. julija, organizirala tradicionalno srečanje kmečkih družin, peto po vrsti, ki je bilo tokrat na Čreti. Čudovito poletno vreme in sprostitve željni ljudje so bili odlična kombinacijazaveselo vzdušje. Po maši, ki jo je maševal p. Boris iz Nazarij, so se udeleženci srečanja, slednji pa niso bili izključno iz kmečkih družin, večinoma posedli k mizam in si privoščili okrepčilo. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik občinskega odbora SLS, Andrej Presečnik, nakar sta isto storila tudi poslanec SLS v Državnem zboru, dr. Franc Zagožen, in tajnik SKZ, g. Smerkolj. Goste je prisrčno pozdravil tudi predstavnik domačinov, p.d. Jegovnik, ki je tudi povedal, da bo celoten izkupiček te prireditve namenjen obnovi strešne kritine na cerkvi sv. Ane na Čreti. Med številnimi udeleženci srečanja, teh je bilo tokrat rekordno število, saj prebivalci Črete ne pomnijo tolikšnega števila avtomobilov, sta bila tudi predsednik IS SO Mozirje, Jakob Presečnik, in direktor M-ZKZ Mozirje, Anton Vrhovnik. Srečanje, ki je sovpadalo z letošnjim letom družine, je bilo odlična priložnost za sproščen klepet, za ljudsko petje in igranje, za pristen stik z naravo, kar so navzoči, od najmlajših do starejših, izkoristili kar v največji meri. In si pred slovesom obljubili, da se prihodnje leto zopet snidejo na srečanju kmečkih družin, vendar takrat spet nekje drugje. Res prijetno je bilo v nedeljo na Čreti. KF Srečanje na čreti je minilo v prijateljskem vzdušju Izbirno tekmovanje za miss Slovenije Kraljica Savinjske doline je Ljubljančanka V Mozirju pri Savinjskem gaju je v soboto, 16. julija, zvečer potekalo izbirno tekmovanje pod nazivom "Kraljica Slovenije za kraljico sveta". Tovrstnih izbirnih tekmovanj bo širom po državi pred finalom še sedem. Tokrat se je pred zahtevne oči strokovne komisije in občinstva postavilo 12 deklet, med katerimi sta bili tudi dve domačinki: Monika Šemenc iz Mozirja in Meta Moličnik iz Nazarij. Po sistemu izpadanja po tri se je v prvem krogu poslovila najprej Meta, v naslednjem krogu pa še Monika. Kljub temu jima velja čestitati za korajžo. Med šestimi preostalimi kandidatkami je komisija na veliko veselje občinstva za kraljico Savinjske doline proglasila Janjo Zupan iz Ljubljane, za njuni spremljevalki pa Mariborčanki Petro Ritonja in Marijo Bračko. Tekmovanje, katerega glavni pokrovitelj je bila mesarija Bogner s Prihove, so s svojimi nastopi poživili še glasbeni gostje, na račun česar se je prireditev zavlekla pozno v noč... KF Srečanje na Stonu Lovska družina Rečica ob Savinji je tako kot že nekaj let zapored v nedeljo, 24. julija, pri lovski koči na Stonu organizirala družabno srečanje. Lepo vreme je na Ston privabilo veliko število krajanov, ki so v naravnem ambientu našli pravo mesto za sprostitev in zabavo. Deset ekip se je pomerilo tudi v vlečenju vrvi, malem nogometu in streljanju z zračno puško. Pri tem je bila najuspešnejša ekipa iz Šmihela, za njo pa sta se uvrstili ekipi LD Rečica in Rastke. S Stona ni nihče odšel niti žejen niti lačen, še manj pa slabe volje. Tekst: KFJoto: US Kdo bo močnejši 7 ________________________ LJUDJE IN DOGODKI Nadarjena srednješolka Boža Robnik iz Krnice Boža Robnik, doma s turistične kmetije Ogradnik v Krnici, je zelo prijetna 19 - letnica, ki je letos z odličnim uspehom končala Srednjo šolo za gostinstvo in turizem - smer turizem v Mariboru in si pridobila naziv turistični tehnik. V Mariboru že dolgo poteka akcija "Mladi raziskovalci", v katero so vključene vse srednje šole. Akcija je potekala tudi v šolskem letu 1993/1994. Sodelovalo je 454 učencev, pod mentorskim vodstvom so opravili 224 raziskovalnih in inovativnih nalog. Med njimi je bila tudi Božina iz predmeta ekonomija z naslovom Počitnice na kmetiji Robnik. Naloga je dokaj obširna, saj obsega 63 tipkanih strani in 58 raznih prilog. Razdeljena je v 3 dele. V1. delu opisuje pogled v preteklost, v čas, ko seje njihova kmetija pričela turistično razvijati, vse težave, uspehe in neuspehe. V tem delu je tudi nekaj turističnih zapisov iz samih Luč kot kraja z dolgo turistično tradicijo. V 2. delu opisuje današnje stanje kmetije, odpravljanje nastalih napak, izboljšave in novosti. Za rekreacijo gostov imajo na razpolago Boža z bralom 6 konj: 4 lipicance in 2 haflingerja. Kdor ni vešč ježe, mu je Boža vsak trenutek pripravljena priskočiti na pomoč pri učenju. 3. del naloge opisuje nov projekt - povezavo turističnih kmetij. Delno se to že izvaja, saj že nekaj let uspešno sodelujejo z eno od kmetij iz Logarske doline, v načrtu pa imajo še dve iz Luč. Razglasitev ocen raziskovalnih nalog je bila v maju. 1. mesto je zasedlo 6 nalog, med katerimi je bila Božina najboljša. Nagrado za ta uspeh - nekajdnevno potepanje po Rimu - ji je izročila mariborska županja, gospa Tovornikova. Naloga je sedaj v Ljubljani, kjer čaka na državno oceno. Dajeta mladenka tudi sicer sposobna, je dokazala že lani kot uspešna vodička. Goste vodi po vsej naši domovini, v Avstrijo, Italijo, tudi v Romunijo in Bolgarijo, letos pa ima kar nekaj ponudb še za Španijo. Gostje so večinoma Nemci, Italjani in Američani. Pogovorno dobro obvlada angleški in nemški jezik, pri italijanščini pa seji še kje zatakne. Vpisana je na ekonomski fakulteti - zunanja trgovina in na visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu. Kjerkoli bo nadaljevala študij, ji želimo: srečno, Boža! OlgaŠiljar Vse najboljše za 90. rojstni dan, Laznikova mama! Rojstvo, otroštvo, mladost, srednja leta in starost To so obdobja, na katera lahko človek razdeli svoje življenje. Življenje, ki ga živi vsak sam zase in si ga poskuša speljati tako, da je čimuspešnejše, da doseže čimveč zastavljenih ciljev, ter obenem ne pozabi nabirati moči tudi za padce in težave, ki spremljajo pot življenja, se po njih uspešno postavi in pogumno nadaljuje pot v prihodnost Po svoji življenjski poti pa pogumno stopa, že polnih devetdeset let, tudi Antonija Zlovše - po domače Laznikova mama iz Ljubije pri Mozirju. Rojena je v mesecu maju 1904. leta v Soteski pri Ljubiji. Tu tudi preživlja svoje otroštvo s starši ter še s tremi sestrami. S štirinajstimi leti odide od doma "služit". Zaposli se pri Stoparjevih v Ljubiji za varuško. Od tu odide k Breznikovim na Vrhe za kuharico in po dveh letih dalje k Šušterjevim v Mozirje, kjer štiri leta opravlja razna gospodinjska dela. Nato pride poroka. Poroči se k Zlovšetu v Ljubijo. Rodijo se ji štirje otroci in dela nikoli ne zmanjka. Med vojno ostanejo doma in že leta 1942 se vključi v Rdeči križ in postane aktivna članica. Tu je tudi odlikovana s srebrnim znakom za zasluge pri Rdečem križu. Leta 1950 ji bolezen iz družinskega kroga iztrga moža. Odslej je dela še več, saj ve, da bo le z vztrajnim delom lahko preživljala in izšolala otroke. To ji tudi uspe, vsi se izučijo in zaposlijo. Po vseh teh letih ima končno nekaj časa tudi zase in za stvari, ki jo veselijo. Laznikova mama. Vesela, nasmejana in kljub svojim devetdesetim letom še vedno hitra in, kot pravi, tudi še kar zdrava. "In kako ste praznovali svoj devetdeseti rojstni dan?" jo vprašam. Nasmeji se, vstane, odide in se vrne s fotografijami. "Pa poglejte," pravi, "vidite, tu so moji otroci in vnuki - pet jih je - in pa pravnuki - teh je pa sedem. Tu so še moje dve sestri in ostali sorodniki. Bilo je veselo in res so mi pripravili lepo praznovanje." Seveda me zanima tudi kako kaj preživlja dneve. "Oh, kar mnogo stvari počnem, ki me veselijo. Zelo rada rešujem križanke, gojim razno cvetje in pa veliko se udeležujem raznih izletov. Rada imam veselo družbo in lepo pesem. Veste, zelo rada poslušam tudi narodne pesmi - ob torkih zvečer nikoli ne pozabim prižgati radia - če mi je kakšna pesem še posebno všeč, pa še zraven malo zapojem. Vidite, tako mi tečejo dnevi. Včasih še stopim k sosedom in malo poklepetam, drugič dobim obiske in čas hitro mine - nič mi ni dolg čas in tudi nič preveč mi ga ne "hodi". Le, da bi še zdrava bila vsaj toliko kot doslej in pa, da bi se doma še naprej razumeli, pa bo." Tako je svojo življenjsko pot na kratko opisala Laznikova mama. Jaz pa jo končujem takole: Ob vašem visokem življenjskem prazniku vam iskreno čestitamo, želimo vam, da bi bili zdravi, da vas ne zapusti vaša trdna volja in prisrčen nasmeh. In pa seveda, da se zopet vidimo ob vaši naslednji okrogli obletnici. Čestitamo ! Ha ja 7-p-yr ” - - ™ LJUDJE IN DOGODKI TRIM kolesarjenje kot napoved državnega prvenstva V nedeljo, 24. julija, so se kolesarji rekreativci udeležili TRIM kolesarjenja po dolini in nato nekateri še spusta z Mozirske planine. Ob 10. uri so se podali na pot iz Žekovca preko Rečice do Luč, kjer so se obrnili in -se preko Homa in Zadrečke doline vrnili v Žekovec. Popoldan so se ljubitelji gorskega kolesarstva z nihalko popeljali še na Golte, od koder so se po cesti spustili v dolino. Šlo je pravzaprav za napoved državnega prvenstva v gorskem kolesarstvu v disciplini spust, ki bo jutri in v nedeljo na Ljubnem ob Savinji. Jutri bo ob 10. uri start uradnega treninga od kmetije Sedelšak proti Ljubnemu. Med treningom bo v ciljnem prostoru BMX show in predstavitev sponzorjev. V nedeljo bo sledila uradna tekma v dveh vožnjah, na kateri se bodo po kategorijah za naslove državnih prvakov potegovali člani, ženske in mladinci. Razglasitev rezultatov predvidevajo ob 16. uri na Ljubnem. KF Gornjegrajski lokostrelci na svetovno prvenstvo Nedavna tekma v Gornjem gradu, ki je štela za absolutno državno prvenstvo, 900 krogov, je ponovno dokazala, da sodijo domači lokostrelci v kakovostni državni vrh, kar pa niti približno ne pomeni, da so njihovi tekmovalni rezultati posledični odraz pogojev, v katerih delujejo. Ponovni ekipni uspeh, najboljši so bili tako v članski kot v mladinski konkurenci v instinktivnem ter v članski v olimpijskem slogu, so gornjegrajski lokostrelci dopolnili strojno zmago Žareta Kranjca, Franca Veršnika in Tonija Suhoveršnika v konkurenci instinktinega streljanja. Njihov rezultat sta dopolnili Lucija Potočnik z drugim rezultatom v državi prav tako instinktivno in Simona Fale z drugim mestom v olimpijskem slogu. Na nivoju organizirano tekmo so z novimi državnimi rekordi zaokrožili Mladen Melanšek iz Polzele z 848 krogi, Antonija Erjavšek iz LK Čatež z 817 krogi in ekipa LK Polzela z 2489 krogi. Vsi državni rekordi so bili doseženi v compound slogu. Tekma je bila zadnja resnejša preizkušnja pred svetovnim lokostrelskim prvenstvom v Franciji. V šestnajstčlanski reprezentanci Slovenije bodo barve naše države zastopali kar trije lokostrelci iz Gornjega Gradu in sicer Žare Kranjc, Franc Veršnik in Simona Fale, nosilka bronastega odličja s svetovnega prvenstva leta 1988 v Bolzanu. Sodelovanje na tako elitnem tekmovanju prav gotovo pomeni dodatni motiv za razvoj in popularizacijo tega športa v naši dolini, kar je seveda pogojeno z novimi obremenitvami tako za klub kot za družbo, katera bo morala omogočiti pogoje za dosego tudi svetovnih rezultatov. Hvale ob morebitnem uspehu in moralne podpore imajo menda lokostrelci že dovolj. Edi Mavrič PISMA BRALCEV j OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo večdoločila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do nji hove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanjaalidelnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravicom ali interes, kot to določa novi zakon vtretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev na največ 30 tipkanih vrstic v rubriki "Pisma bralcev" in največ 60 tipkanih vrstic v rubriki "Prejeli smo", daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi vprimeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani ALI BO REČICA SAMOSTOJNA OBČINA? Ali je še možen popravni izpit za Rečico pri opredelitvi lokalne samouprave in oblikovanju občine po meri evropske listine? Na ta in podobna vprašanja še nimamo pravega odgovora. A kakorkoli že za Rečico je izid referenduma z dne 29. maja dejstvo, ki kaže na neusklajene interese krajanov te razmeroma velike fare. Razlogov je lahko več. Med glavne lahko štejemo vsekakor nedorečenost financiranja. Na drugem mestu je gotovo preslabo informiranje vladne komisije za lokalno samoupravo in občinske komisije, ki so pustile prebivalce brez odgovora na številna vprašanja v predreferendumskem času. Da pa bi bila zmeda še bolj popolna, so se v posameznih okoljih in javnih glasilih, pojavili letaki in oglasi z dvomljivo interpretacijo, ki so ljudi odvračali od razumnega zavzemanja za občino (LDS in ZLSD). Seveda pa bi občina kljub temu bila izglasovana, če bi bila udeležba na referendumu še večja. Paradoks, ki je nastal, pa je v tem, da nekatere dosedanje občine Mozirje, Velenje ... po referendumskem načelu, ne morejo biti več občine, saj je bil referendumski izid glasovanja negativen. Ta rezultat pa nas vodi v razmišljanje, da volja državljanov ne bo v celoti spoštovana in bo Mozirje ostala občina, ne glede na referendumsko odločitev. V prihodnjem obdobju se bodo prebivalci Rečice in okolice še enkrat odločili h kateri občini se želijo priključiti, k Mozirju ali k Nazarjam? Ali pa bo državni zbor razrešil gordijski vozel in priključil Rečico najbližji teritorialni občini, to je Nazarjam? čudno bi bilo, če bi se Rečičani odločili za Mozirje, kajti v tem primeru bodo hodili ali se borili preko sosednje občine Nazarje, urejati svoje zadeve v Mozirje. Če se bodo Rečičani odločili za občino Nazarje, potem ne vidimo racionalnih razlogov, zakaj bi svojo tradicionalno poslanstvo, brez pogajanj in brez boja, prepustili Nazarjem, čeprav ima Rečica ravno tolikšne ali celo boljše pogoje za samostojno občino. Marko JERAJ Rečica 47 OGLASI iwÄllbttiN Mozirje in I £ O L L $ ' ) Ljubno Ob Savinji tel: 832 Oll in §41 tV}\ Ugodna ponudba II Cement II Apno If Jupol-uvoz 30/1 528.00 SIT 345.00 SIT 2.475,00 SIT ! Sanitarna keramika od 19.990,00 SIT dalje Pluta stenska od 899,00 SIT dalje Lak za parket in pluto za 20 m2 6.732,00 SIT Tesarol lak za železo 769,00 SIT Bela tehnika Vrtni stoli, mize, ležalniki in še veliko, veliko ostalega. Konkurenčne cene! KRONIKA 17.7.94 so bili ob 1.10 uri policisti obveščeni, daje neznani storilec z osebnega avtomobila last Draga V. (41 ) iz Zabukovice v bližini avtobusne postaje v Mozirju demontiral luči in jih odnesel neznano kam. 18.7.94 je ob 18.15 uri vozil osebni avto v Homec Brdu Janko V. (33) iz Zgornjega Pobrežja. Zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje vozišča je izgubi! oblast nad vozilom in trčil v osebni avto, ki gaje nasproti pripeljal voznik Alojzij S. (47) iz Šmarce. 18.7.94 je ob 18.52 uri Andreja P. (31) iz Pariželj vozila osebni avto iz Ljubnega proti Lučam. Ko je pripeljala izven naselja Ljubno, se je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljal Juergen P. (58) iz .Nemčije. Vozili sta se pri srečevanju oplazili, nastala je materialna škoda. 19.7.94 je ob 19.45 uri vozil tovorni avto iz Soteske proti Mozirju Pavel K. (20) iz Homec Brda. V bližini bencinskega servisa v Mozirju je začel zavirati, vozila pa zaradi prevelike hitrosti ni uspel ustaviti in je zapeljal v obcestni jarek. Nasala je materialna škoda. 19.7.94 je ob 17. uri Jože Č. (26) iz Rogaške Slatine vozil osebni avto v Šmartnem ob Dreti. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal z vozišča in trčil v drevo. Pri tem se je lahko telesno poškodoval, nastala pa je tudi materialna škoda. 20.7.94 je ob 14.50 uri Jožef P. (58) iz Maribora vozil osebni avto iz Soteske proti Mozirju. Pri odcepu za Mozirje je začel zavijati v desno vendar ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na travnik. Pri tem je dobil lahke telesne poškodbe kakor tudi sopotnika v avtomobilu Emil Š. (64) iz Slatin in Irena P. (60) iz Maribora. 21.7.94 so bili policisti ob 10.45 uri obveščeni, daje neznani storilec preko noči vlomil v hišni hidrant na avtobusni postaji v Mozirju in na škodo podjetja Komunala Mozirje odtujil cev ter 2 regulatorja curka. 23.7.94 pa so na policijsko postajo dobili obvestilo, da je neznani storilec iz šotora v kampu Logarska dolina odtujil nekaj oblačil in tako oškodoval Natašo J. (25) iz Nove Gorice za 20.000,00 SIT. 23.7.94 je ob 17.20 uri Mirko Š. (32) iz Nazarij v vinjenem stanju razbijal steklenino in se nedostojno vedel do gostov lokala grad Vrbovec. Tudi pri srečanju s policisti se ni umiril, zato je noč prestal v prostorih za pridržanje do iztreznitve. •ff *!~ INFORMACIJE } I ; Predstavljamo vam: MESNICO RUP v Gornjem Gradu Verjetno je prav malo ljudi po krajih Zgornje Savinjske doline, ki še niso slišali za družino Rup iz Gornjega Gradu, kjer je mesarstvo stalnica in družinska tradicija, ki je pognala korenine že v tretjo generacijo. Navezanost na družinsko izročilo, naj nam bo dovoljen ta izraz, je vzpodbudila tudi Franca Rupa mlajšega, da seje odločil in storil korak, o katerem sta verjetno sanjala že njegova starša, ki sta mu tudi sedaj v veliko oporo in pomoč, ter na bazi samostojnega podjetništva odprl mesnico, namenjeno predelavi in prodaji mesa in mesnih izdelkov. Franc Rup ml. je bil prisiljen razmišljati o samostojni poti po tem, ko je na Smreki postal tehnološki višek. Danes pravi, da jim jetudi zato hvaležen, čeprav je bila pot do začrtanega cilja mučna in predvsem finančno negotova. Ta trenutek so lahko Rupovi ponosni na doseženo, saj so uspeli poleg mesnice usposobiti tudi moderno klavnico in vse potrebno za kakovostno predelavo mesa. Rupovi očitno niso pozabili tudi na razvoj in s tem na pestrejšo ponudbo potrošnikom, saj nudijo kupcem poleg klasične mesne ponudbe tudi izdelke, ki so plod domače pameti. V specialni ponudbi najdemo šest vrst domačih salam, domače hrenovke, pivske klobase, domače kranjske klobase in domače navadne klobase. Možnost lastne predelave nudi potrošnikom dvakrat tedensko sveže hrenovke, po katerih je menda večje povpraševanje. Rupova mesnica nudi tudi pestro izbiro mini delikatese. V času gradnje je Rup ml. preko zavoda za zaposlovanje sodeloval na prvi podjetniški delavnici občin Mozirje, Velenje, Sl. Gradec, Ravne in Dravograd, kjer so udeleženci predstavili podjetniške ideje. Na zaključnem forumu je bil Rupov poslovni načrt izbran kot drugi najboljši. Skratka Franc Rup ml. ve, kaj hoče sam, in se obenem krepko zaveda, kaj hočejo kupci. Zato je njegov osnovni cilj zagotoviti oskrbo s svežim mesom v kraju, postopoma pa tudi drugod. Vzporedno s tem želi nuditi ljudem kvalitetno domačo ponudbo po tradicionalnih receptih na klasičen način, dolgoročno pa je njegova želja izgradnja klavnice, za katero je predviden prostor v industrijski coni. Dolgoletna želja Rupovih in resnici na ljubo tudi krajanov je torej uresničena, saj je tovrstna ponudba krepko zaostajala za normalnimi potrebami potrošnikov. Prijaznost in ustrežljivost vseh, ki delajo v Rupovi mesnici, so garancija, s katero bodo znali privabiti in obdržati kvalitetne ponudbe željne potrošnike. Prav zato je njihov odpiralni čas zgolj formalnost, saj želijo ustreči strankam v vsakem času in vsak dan. Obiščite jih in se prepričajte, svoj kos mesa pa si lahko rezervirate tudi po telefonu in sicer na številko 843-084. EP AVTOCENTER MEH Koroška 7b, VELENJE tel.: (063) 852-955 Avtocenter MEH iz Velenja, podjetje s 27-ietno tradicijo, ki je pooblaščeno za prodajo in servisiranje vozi! AUDI in VOLKSWAGEN, je v nedeljo, 17. junija, dopoldne pred Blagovnico Savinja v Mozirju organiziralo predstavitev novega vozila iz družine AUDI - model A6. AUDI A6 je pravzaprav naslednik Audija 100, vendar je v primerjavi z njim precej izboljšan v smislu tehnike. Trenutno je na voljo z 2.0 in 2.8-litrskim motorjem z močmi od 85 do 128 kW (jeseni bo na voljo tudi model z novim TDI -turbodieselskim motorjem) in s pogonom na prednja ali vsa štiri kolesa. Vozila AUDI A6 odlikuje bogata oprema, še posebej pri vseh modelih zračna blazina za voznika in bočne ojačitve. Udeleženci predstavitve v Mozirju so lahko vozilo tudi preizkusili. Poleg modelov A6 je bil tokrat predstavljen tudi AUDI 80 AVANT 16V QUATTRO. Vsem, ki ste predstavitev v Mozirju zamudili, sporočamo, da je novi AUDI A6 na ogled tudi na sedežu podjetja AVTOCENTER MEH v VELENJU, kjer ga lahko preizkusite in seveda tudi naročite ter vplačate. Z veseljem vas pričakujemo! Audi vJLilJU Prednost je v tehniki - INFORMACIJE OBVESTILA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti na podlagi sklepa Izvršnega sveta SO Mozirje in izjav 15 solastnikov RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO STANOVANJSKE HIŠE NA LJUBNEM OB SAVINJI - FORŠT 27 vpisano v vi. št. 147 k.o. Ljubno ob Savinji, parcela št. 225. Javna dražba bo v torek, 23.8.1994 ob 10. uri v sejni sobi SO Mozirje pod naslednjimi pogoji: 1. Izklicna cena na dan cenitve je 4,142.305,00 SIT. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o plačani varščini ter: - pooblaščenci pravnih oseb z izpiskom iz registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v Republiki Sloveniji ter ustrezno pooblastilo, - fizične osebe potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. 3. Varščina v višini 10% izklicne cene mora biti plačana do začetka dražbe na žiro račun št. 52810-637-55284 (Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti) s pripisom "za javno dražbo". Neuspelim udeležencem bomo varščino brez obresti vrnili nakasneje v 3 dneh po končani dražbi. Kupcu bomo varščino brez obresti všteli v kupnino. 4. Kupec mora v 8 dneh po javni dražbi skleniti pogodbo ter plačati kupnino v celoti, sicer varščina zapade. 5. Prodajali bomo po načelu "videno-kupljeno" in kasnejših reklamacij glede napak ne bomo upoštevali. 6. Večinski lastnik plača stroške sestave prodajne pogodbe. 7. Prometni davek in stroške vpisa v zemljiško knjigo plača kupec. 8. Kupljene nepremičnine bo kupec prevzel po sklenitvi in overitvi pogodbe s strani vseh prodajalcev. 9. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 063 831 511 int. 10 (Stanka Rozenstein), za ogled hiše pa pokličite na tel. št. 064 712-362 (Zdravko Plesec - večinski lastnik hiše). Mm- ' ML - OGLASI ■Ht KMEČKI T DRUŽBA Pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov Miklošičeva 4, Ljubljana, telefon: 061/ 132 60 47 vestno in pošteno 1. avgusta bomo začeli zbirati vaše lastninske certifikate na blagajnah Hranilno kreditne službe v Mozirju, Šmartnem, Gornjem Gradu, Rečici, Ljubnem, Lučah in Solčavi ter na vseh poštah. ZA VARNO IN DONOSNO NALOŽBO VAŠEGA CERTIFIKATA sGOWA ■ EN KRAJCAR 841-512 Sladkor 50/1 Kis za vlaganje 3I Kozarci za vlaganje Pokrovčki za vlaganje 83,90 SIT 279.00 SIT 34,00 SIT 349.00 SIT Bazeni (premer 2m, višina 0,30m) 4.900,00 SIT Pampers plenice 1.599,00 SIT Koruza 50/1 Brez P.D. 25,55 Z P.D. 26,90 SIT Ječmen 50/1 18,90 19,90 SIT Mlekovit 10 kg 2.060,00 SIT Mlekovit 25 kg 4.650,00 SIT Pripeljemo tudi na vaš dom! ŠOLSKI PROGRAM! | TRGOVINA EN KRAJCAR j VAM OMOGOČA NAKU P ŠOLSKIH POTREBŠČIN NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI: nad 4.000,00 SIT na dva čeka nad 7.000,00 SIT na tri čeke nad 10.000,00 SIT na štiri čeke UGODNE CENE! Nudimo vam: zvezke, peresnice, torbe, pribor... Ponudba velja do 01.09.1994! pWI Wmm |«II OGLASI Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba. Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo na Celjskem 44. 36 bencinskih servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Dva sta v Celju, eden v Šempetru, v Laškem in v Slovenj Gradcu. Dva na Sloveniki. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antifriz. Ponudili Vam bomo olje Proton. Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to, da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi na Celjskem. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Šempetru, v Velenju in v Slovenskih Konjicah. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja. Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri. PETROL Slovenska naftna družba OGLASI PRIČELI SMO ZBIRATI CERTIFIKATE za pooblaščeno družbo za upravljanje LB MAKSIMA d.d. Vse lastnike državljanskih certifikatov obveščamo, da smo tudi v LB SB Velenje d.d. pričeli z zbiranjem certifikatov za pooblaščeno družbo LB MAKSIMA d.d.. Omenjene certifikate bomo zbirali na treh vpisnih mestih in sicer: - eskpozitura Rudarska, Rudarska 3, Velenje - ekspozitura Šoštanj, Trg svobode 5, Šoštanj - ekspozitura Mozirje, Na trgu 9, Mozirje Na vpisna mesta vas opozarjajo plakati "MAKSIMALNO DOBRA DRUŽBA ZA VAŠ CERTIFIKAT" Z obvestilom o odprtju cerifikatskega računa se oglasite na naših vpisnih mestih, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije. DOBRODOŠLI MED LASTNIKI! družba za upravljanje i________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________.__________________________i POGREŠNA SLUŽBA MORANA d.o.o. STEBLOVNIK IVAN Parižlje 1 1/c, 63 314 BRASLOVČE Tel. 8t fax: 063 721 667,063 721 043 * pogrebna služba [||f' * izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom * ureditev dokumentov * ODŠTEJEMO POGREBNINO V VIŠINI 76 500 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN ZAHVALE Ko ostane bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate živa in nenehni la - zakaj... ZAHVALA ri izgubi dragega moža, oče FRANCA ČASLA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in svaka iz Prihove 50 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedi Jožici za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo dr. Širku za dolgoletno zdravljenje, patru Borisu za lepo opravljen obred, gasilcem in govorniku. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALE Noč, ki ne pozna jutra, ni njegova poslednja noč! Naselila se je z zvezdami posuta v očeh nas, njegovih dragih, in vseh, ki jih je ljubil nekoč... T.P. V SPOMIN Antonu Irmančniku 4. avgusta bo minilo leto, odkar sva te izgubila. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. Simon in Vika Ko krila črna smrt spusti, vzame vse, le spomin živi. Ko ljubezen svojo vso ste nam razdali, trudno, tiho ste zaspali. V SPOMIN 1. avgusta mineva 10 let, odkar je prenehalo biti plemenito srce našemu atu Francu Vertačniku p.d. Kolšeku iz Zavodic Hvala vsem, ki se ga spominjate! Žalujoče hčerke z družinami Čakam in čakam, a tebe ni, srce po tebi hrepeni. 2. avgusta 1994 bo minilo leto, odkar nas je zapustil ljubi mož in ati Andrej Stradovnik Vsem, ki se spomnite nanj, postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko ali prinesete cvetje, hvala. Žalujoča žena Jožica in sin Deni. Kdor živi v spominu dragih ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Immanuel Kant) V SPOMIN dobri ženi, mamci, babici in prababici Vidi KOLENC iz Sp. Rečice Mineva drugo leto, od kar si nas zapustila. Neskončna praznina in žalost ostajata. Hvala za vsako misel nanjo, postanek ob njenem grobu in prižgane sveče. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše mame in stare mame Marije Špeh iz Bočne 24 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tihem spominu sklonili nad njeno krsto in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem sorodnikom, sosedom in znancem hvala za vso pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše, gospodu župniku, ministrantom, pevcem, gos. Ireni in gos. Žmavc Mariji za poslovilne besede in gasilcem iz Bočne. Iskrena hvala dr. Sirku za njegovo dolgoletno zdravljenje. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Janeza ATELŠKA st. se iskreno zahvaljujemo dr. Fuerstovi za lajšanje boleüln v zadnjih trenutkih življenja. Zahvaljujemo se tudi gospodoma Esu in Acmanu za poslovilne besede, pevskemu zboru in g. kaplanu za opravljen obred ter vsem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Žalujoče hčerke z družinami TàK'ì'MO S TRGOVINA RIMOS, Na trgu 36, MOZIRJE Vam nudi: * belo tehniko * akustiko * pripomočke za gospodinjstvo * uvožen kitajski porcelan * artikle iz kristala * veliko izbiro za nakup daril in še in še... [ ČAS: 8.00 -12.00 in 1S.00 • 19.00, sobota 6.00 ■ 12.00 TRGOVINA "TADI" Tajnšek Diana VAM NUDI- Gornji Grad, Tlaka 32 Tel. 843-633 - rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage Husqvarna - olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage - dodatni asortiman ZELO UGODNE CENE AKUMULATORJEV TOPLA! Pri nakupu nad 6.000 SIT možnost plačila na 2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT 5% popusta, nad 10.000 SIT 10% popusta. Del. čas: 8.00 -15.00, sobota 8.00-12.00. SERVIS HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIKOV VSEH VRST ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACUO. V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM. SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČA TERGLAV MILAN POLZELA 137/A TEL. EAX 063-720-406 * pranje avtomobila * notranje čiščenje * voskanje * poliranje * avto design (lepljenje okrasnih trakov) * popravila drobnih poškodb MOZIRJE, Savinjska cesta 24 ■ ■ l&vetée fa fcoftUw ■ ■ • ■ ■ ■ ■ Na zadnji seji skupščine se je najbolje odrezal sam presvetli župan. V ■ ■ odmoru dolgotrajnega zasedanja je svoje poslance pozval in jim očetovsko ■ ■ priporočil, naj se posladkajo in ohladijo z vročo kavo. (MALE SKRIVNOSTI Zl VELIKIH MOJSTROV) ■ ■ *** ■ ■ Sreča, da je bil na zadnjem skupščinskem zasedanju prisoten tudi sam ■ i predsednik gasilske zveze in je tako za (do sedaj še neratificirano) ml spremembo naziva organizacije, kateri stoji na čelu, izvedel iz prve roke. ü; Iz nadvse dobronamerne razprave predsednika zbora KS je bilo moč S J razbrati, da se pripadniki najmnožičnejše organizacije pri nas imenujejo J" zgornjesavinjsko - zadrečko - logarski gasilci. Kakor koli že, tudi to ni J|J vplivalo na pogostitev, katero so vrlim poslancem pred počitnicami JJ ■ pripravili pobrežki gasilci in s svojim humanim dejanjem veliko prispevali k JJ ■ sklepčnosti, pri kateri je cenjeni zbor vztrajal do zadnje točke dnevnega reda. (SEM DOLGO UPAL IN SE BAL.) ■ B *** ■ ■ ; J Po številnih preračunavanjih in medklicih, kdo in zakaj ne obvlada osnov-J" nošolske matematike, ki smo jim bili priča na zadnjem skupščinskem j« zasedanju, seje nazarska ustanova za izobraževanje odraslih odločila, da 2 • v jesenskem času organizira krajši računski tečaj (krajši zato, da ne bi bilo ■ I prej konec mandata) za vse poslance in člane vseh ostalih skupščinskih • I organov. Kot smo izvedeli, bo težišče tečaja namenjeno procentnemu • ! računu, še posebej toplo pa ga bodo priporočili bivšim in sedanjim članom II sklada stavbnih zemljišč. (AN BAN - PET PODGAN, ŠTIRI MIŠI - V UH’ H ME PIŠI, VIJA VAJA- VEN) »■ *** ■ ■ II Na istem zasedanju, ki se je odvijalo v dvorani pobreškega gasilskega II doma, je bilo vse v znaku izredne gostoljubnosti domačinov, ki kar niso H vedeli, s čim bi še postregli. No, v zahvalo zato je domača dekleta, ki so S; se trudila okrog poslanskih klopi, župan v določenem trenutku "izgnal” iz 2i dvorane. Za to zgrešeno politično in nepolitično potezo mu podeljujemo 2- bodečo nežo za mesec julij. (PRIHODNJIČ BO DOBIL PRVI RUMENI 2; KARTON) ■ ■ *** ■ ■ 2 ; Ni še povsem preverjeno, vse pa kaže, da je vendarle res, da je urednik 2* našega časopisa na gasilski veselici v Nazarjah na vzpodbudo generala 2« Guzmana plesal napol nag, na pol oblečen. Vse ne bi bilo niti tako grozno, ■ ■ če ga ne bi slekla bližnja soseda in če ne bi na ta račun z njo vred celo ■ I zmagal na plesnem (beri: rokoborskem) tekmovanju. Ker gre za dejanje, II ki je z moralnega vidika sporno, čeprav so se ostali navzoči ob tem na vse II pretege zabavali, nekaj so jih zaradi pretegnjenih smejalnih mišic celo II odpeljali po zdravniško pomoč, bo vse skupaj proučila posebna komisija IJ društva za varstvo devic in povzdig devištva, ki sicer ni skupščinski organ, J ; ima pa glede podobnih pojavov obilo izkušenj. O rezultatih preiskave bomo 2; še poročali. (ŠE SREČA, DA JE ŠLO ZAHEC, SAJ JE BILA TAM TUDI 2* ŽENA) V uredništvu Cvetk in kopriv si razbijamo možgane z vprašanjem, kdaj je nastala in predvsem komu v čast veličastna podoba ognjemeta nad gornjegrajsko katedralo. Možnosti sta samo dve. Ali v čast 25. jubilejnemu Gornjegrajskemu prazniku ali pa mogoče na ta način Gornji Grad slavi 50. obletnico osvoboditve doline. Kakorkoli že - nekaj je gotovo: ognjemet ni posledica padca kometa na Jupiter. (ZDRUŽENI SMO MOČNEJŠI) NAGRADNA KRIŽANKA CARRATTI : Italijanski teniški igralec (Cristiano] EMETIK : Sredstvo za bljuvanje SIKOMORA : Vrsta divje smokve in njen plod TONOVŠČICA : Vodna ptica belkaste barve z dolgimi peruti REŠITEV KRIŽANKE IZ 14. ŠTEVILKE: Ahiles, remont, Eroica, kal, IT, Kokarje, Bill, gad, eksterier, ne, karabinjer, P, Ota, IB, ažija, legatar, iver, okan, Tilment, Gl, irida, Rim, Izola, ars, Se, jetika, Arsen, amoniak, Bajt. IME IN PRIIMEK: NASLOV: OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami iz 14. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 5.000 SIT): Milena Lenarčič, Novi dom 26/a, Trbovlje; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT): Marija Gaber, Brezje 21, Mozirje; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.000 SIT): Mitja Umnik ml., Delce 4, Šmartno ob Dreti. Nagrade koristijo dobitniki osebno v trgovini A & Co. na Ljubnem ob Savinji. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 15. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 8. avgusta 1994, pošljite na naslov: EPSI, Savinjska cesta 4, Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala mesarija RUP iz Gornjega Grada: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 5.000 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.000 SIT. Nagrada zvestemu naročniku za zvestobo Savinjskim novicam, je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.500,00 SIT Francu POZNIČU iz Praprotnikove 28, Mozirje Nagrajenec lahko koristi nagrado iz ponudbe mesarije RUP v Gornjem Gradu. Čestitamo! OGLASI MALI OGLASI OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! S 1. januarjem 1994 smo ukinili možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je sedaj namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo obliko po vzorcu Delove VROČE LINIJE z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.100,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! 0! [PtSAV.T® 000 TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel.: 831-109. ANTENE Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel.: 845-194. PREMOG Prodaja in dostava premoga različnih vrst, tudi na čeke. Tel.: 831-567, dostavimo - plačate. CENTRALNO OGREVANJE Napeljava centralnih kurjav z mojim ali vašim materialom po ugodnih cenah. Tel.: (061) 847-146 od 20. -22. ure. RTV SERVIS Hitro in kvalitetno popravljam vse vrste TV sprejemnikov, radio aparatov in satelitskih anten. Purnat, tel. 843-424. Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracije sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam ■ postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - odštejemo pogrebnino v višini 76.500 SIT Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 831-957 Mah oglasi do 10 besed, poslani ns kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 110,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.100,00 SRT. Po delih prodam nov sekular za rezanje drv - ogled v popoldanskem času. Slavko Suhoveršnik, Tlaka 25, Gornji Grad. * Prodam traktor IMT 539, star 4 leta. Tel.:831-602. * Prodam mlin za žito. Marija Pečnik, Šentjanž 15, p. Rečica. * Prodam masko Zastava 750 ali zamenjam za 1/2 m3 bukovih drv. Tel.: 832-733. * Prodam univerzalni automatski priklop (traktorski) popolnoma nov 100 DM ceneje. Tel.: 063-845-190. * Prodam dobro ohranjene učbenike za 6. r. Tel.: 831-501. * Prodam štedilnik za centralno ogrevanje, moči 35 kw. Mirko Piki, Volog 15, Šmartno ob Dreti. * Prodam kozolec. Tel: 831-464. * Ugodno prodam 126 P, I. 88. Tel.:844-113. * Košnjo otave 40 arov v Grušovljah ugodno oddam. Tel.:831-781. * Ugodno prodam peč EMO-Central 23000. Tel.: 831-888. * Prodam 4 hrastove sode (100' - 300 I), polovična cena. Tel.: 831-693. Prodam dirkalno kolo na 10 prestav, cena ugodna. Tel.: 831- 660. * Potopna črpalka na 12 V -akumulator, 5000 SIT. Tel.: 832- 467. * Telico, težko, brejo 8 mesecev, A kontrola ugodno prodam. Tel: 831-484. * Prodam psičke nemškega ovčarja. Zbiram naročila za bukova drva. Tel: 831-234. * Prodam osebni avto 126 P, letnik 82, prevoženih 43000 km, registriran do februarja 95, cena 1000 DEM. Tel: 831-120. * Prodamo palmo v lesenem zaboju (osmerokotnik) z podvozjem. Tel: 832-105, od 16. ure dalje. * Ugodno prodam čoln Maestral SD 9 z motorjem Tomos 4,5 in dodatno opremo. Tel: 831-635. * Kupim učbenike za I. letnik srednje ekonomske šole. Tel: 841-523. * Prodam oblazinjeno francosko posteljo, dimenzije 180 x 200. Tel: 832-885. * Prodam traktor Holder B12 s koso in plugom, vozen brez izpita. Tel. 832-867. * Prodam dve breji kravi. Tel. 831-184. * Prodam odojka 40 kg. Tel. 844-434. F KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 16,št. SN Ime in priimek: Naslov: w MARKETING Amm. 63 313 POLZELA 38 Teh & fax: 063 731053 SUZUKI - IZKORISTITE PRILOŽNOST! Kljub višjemu PD ostajajo pri nas cene nespremenjene! Ugodni krediti od 1 - 4 let, 30% polog, devizna klavzula od 10 - 11,5% letna obrestna mera, 5% gotovinski popust. SWIFT 1,0 GL 5D 18.311 DEM SWIFT SEDAN 1,3 GL 4D SERVO 20.631 DEM SAMURAI LX 24.089 DEM VITARA LX 34.025 DEM OBIŠČITE NAS NA POLZELI IN V PE VELENJE V ERI-STANDARD tel. 854- 621 int. 9. POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK d.0.0. - Pogrebna oprema ■ Pogrebne storitve - ? Z redi tev pokopališč - Dobava spomenikov • Dobava cvetja Odštejemo pogrebnino v vrednosti 56.600 SIK Vrečerjeva 2,63310 Žalec, Tel.: 063/712-261,714-686 Mobitel: (0609) 615-427 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE CIZE! d.O.O. Parizlje 1, Braslovče, tel: 063 721-081 NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 063 720-065 Gradite IŠČETE- mobitel: 0609 617441 MATERIAL ZA: . CENTRALNO OGREVANJE . VODOVOD . MONTAŽO . UGODNE CENE S POPUSTI » . SANITARNA KERAMIKA . PRIBOR ZA ZALIVANJE, ČRPALKE ? Pridite in se prepričajte o kompletni ponudbi v naši trgovini. Izredno ugodno vam nudimo RADIATORJE KORADO, RADIATORJE AKLIMAT in vse ostale radiatorje. MATERIAL ZA BAKRENO IN KLASIČNO INSTALACIJO, PEČI NA OLJE SIME, KIV VRANSKO,... PEČI NATRDO GORIVO FERROTERM, PAVLIČ, P.K.B,... VODOVODNE ARMATURE ARMAL MARIBOR SANITARNA KERAMIKA IZ UVOZA Material vam na željo dostavimo. Nudimo vam možnost obročnega odplačevanja ali popust na plačilo z gotovino. ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO! SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žolec Trgovina GAJ Mozirje na avtobusni postaji Tel. 832-825 AKCIJA - BTV VOYAGER TTX 47.433,50 SIT - POSEZONSKO ZNIŽANJE TEKSTILA DO 40% - UGODNE CENE SPODNJEGA PERILA UGODNA PRODAJA KOLES -UGODNE CENE -10% GOTOVINSKI POPUST - PRODAJA NA KREDIT ALI ČEKE NA 6 MESECEV BREZ OBRESTI VLJUDNO VABLJENI! Celje - skladišče D-Per 7/1994 Sixvùyi 5000001673,15 IV TD COBISS Q PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Akcijska prodaja v poslovalnicah Mozirje, Nazarje, Rečica, Ljubno, Gornji Grad, Bočna: PERSIL 928,00 SIT WEISSER RIESE 748,00 SIT KOMPOT BRESKEV 1/1 137,70 SIT KOMPOT ANANAS 1/1 137,70 SIT V poslovalnici SA-MO v Mozirju vam v juliju in avgustu nudi ALPINA Žiri ugodne nakupne pogoje: - do 30.07.1994 - 20% znižanje pri nakupu nad 2000 SIT - od 1. do 31.08.1994 - do 30% sezonsko znižanje OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 25.07. do 31.07. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609- 616-978 (841-410) 01.08. do 07.08. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Mozirje, tel. 0609- 616-978 (831-219) 08.08. do 15.08. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609- 616-978 (841-277) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE Tel. 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7.00 do 8.30 ure. DEŽURAN SLUŽBA ELEKTRO Nadzorništvo Nazarje 25.07. do 31.07. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tet. 831-263 01.08. do 07.08. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877 08.08. do 14.08. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI Od 20.07.1994 do 01.09.1994 KINOPREDSTAVE ODPADEJO. KINO "JELKA" NAZARJE 30.07. in 31.07. VAŠKI MILIJONAR - ameriški film - komedija 06.08. in 07.08. PRIDEN SINKO - ameriški film - psiho-drama KINO "DOM" MOZIRJE 30.07. in 31.07. BREZ STRAHU - ameriški film - akcija 06.08. in 07.08. ČUDEŽNI VRT - ameriški film - mladinska komedija NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. LEPOSLOVJE * Christie: Trinajst pri večerji * Kappus: Hamlet iz Ljubljane * Filipovič: Zlatin dnevnik: otroštvo v obleganem Sarajevu * Perčič: Izganjalec hudiča * Ueda: Pripovedi ob deževnem mesecu * Pevec: Marija Ana * Žižmond-Kofol: Hana * Krušnik: Smeh na vseh poteh * W. Grisham: Firma * II. STROKOVNA LITERATURA ’ Andrijič: Astrološki slovar * Levine: Branje z dlani * Fink: Sanje: Simbolna govorica sanjskega sveta * Luban-Plozza: V sožitju s stresom * Rathbone: Windows-okna za telebane * Tivoli: ljubljanski mestni park * Trkovnik: Kako postati uspešna tajnica * Taylor: Veliki slikovni atlas živali * Dan prej * Pohl: Habsburžani: zgodovina evropske rodbine * Cvirn: Celje: vodnik * Popol Vuh: sveta knjiga Indijancev Quiche * Virk: Bela dama v labirintu: idejni svet J.L. Borgesa * Borak: Iskanje Guliverja ali Kako preživeti * Lukšič: Liberalizem vs. korporativizem * Musek: Psihološki portret Slovencev * Hertz: Amazonke poslovnega sveta * Plato: Harmid * Birkenbihl: Trening uspešnosti * Fausti: Pismo Silu * Filipovič: Sezona pekla * Gürtler: Joj, šola: resnost življenja * Naš otrok je alergičen * Ballhausen: Otroška duša je ranljiva * Schuster-Brink: Otroška vprašanja ne poznajo tabujev * Bedford: Priročnik za snobe * Jagodic & Štravs: Do denarja s certifikati * lil. MLADINSKA LITERATURA * Slikanice: Koren: Mala pošast Mici, Kvinte-kvante (izštevanke, zbadljivke, šaljivke), Velthuijs: Zaljubljeni žabec, Andersen: Snežna kraljica * Pravljice: Oglarjev sin, Botra vila, Čarovničina hči, Mrtvo srce * Schami: Pripovedovalci noči * Burnett: Skrivni vrt * SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. EPSI OSREDNJR KNJ. CELJE