Časopis za trgovino^ industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v četrtek 19. maja 1932. štev. 57. Hmeljarska konferenca v Beogradu Od proračuna do proračuna Pri veliki večini naših državnih in samoupravnih uprav je že udomačeno pravilo* da se vse njih gospodarstvo razvija pod geslom: od proračuna do proračuna. Čim pride novi proračun, oživi za hip vse življenje dotične uprave, da potem vedno bolj hira, dokler ni pred uveljavljenjem novega proračune že skoraj v popolnem mrtvilu. Če bi bi- lo to samo od proračuna določeno gospodarsko življenje samo posledica prizadevanja, da se strogo pazi na vsak izdatek javnega denarja in da se ne izda niti en dinar, ki ni dovoljen po proračunu, bi to striktno upoštevanje poračuna ne bilo niti nič hudega. Toda pri nas se ne žiVi pod geslom: le od proračuna do proVačuna iž preje navedenega vzroka, temveč vsled pomanjkanja inicijativ<-nosti in smotrenega gospodarskega dela. Kajti tudi vsi proračuni so sestavljeni večinoma le; tako,- da se v enem pi oraeunskem letu . čisto izčrpajo in pravzaprav niso proračuni za bodoče leto nič drugega ko rekapitulacija izdatkov preteklo leto- Zato tudi proračuni ne pomenijo program (jela za bo-dope leto, temveč le potrdilo, cJase tudi v novem letu ne bo nič izprpmenilo, kvečjemu da se bo lanskp gospodarstvo še, omejijo. In v tem je' oajvecja napaka našega javnega gospodarstva, ki te Hira od proračuna do proračuna, mesto da bi se z 'vsakim noVim proračunom oživelo in pomnožilo. ' Baš v času težke gospodarske krize se najočitneje spozna to mučno preVla-čevanje javnega gospodarstva iz enega proračuna do drugega. Že staro sv. pismo uči, da trebti v časd dobrih let pot-skrbeti/za rezervo za suha leta. Nikdar ni pri nas poznal noben proračun te skrbi, da bi; ustvaril tudi kakšno i rezervo za suha leta in zato moramo sedaj v času slabe gospodarske konjunkture najti poleg isredstev za redne izdatke še sredstva za izreden izpadek dohodkov, ki ga. je povzročila: kriza. Vsled te dvojne naloge pa je tudi sedanja kriza tako ostra celo v naši agrarni; državi* kjer bi morala vsakokratna letina že odpraviti krizo. ,, • > )uu ,) izvozom sadja Z/ pdlOkOm ministra za trgovino in industrijo 'ae je .ustanovila centralna komisija za nadzorstvo nad izvozom sadja. Predsednik komisije je Momčilo Bojič, načelnik lpinistrstva za trgovino jn industrijo. Komisija začne dejovati te dni. Nje-rp .prostori se nahajajo v trgovinskem ministrstvu. * * * J ^Varilo pred inozemsko tvrdko Holandska tvrdka Novelty Company — Falkenburg, včasih tudi Ubbergen, odnosno nje ravnatelj W.EJ. A. K. Lainbert, skuša potom iuseratov v inozem. listih dobiti zastopnike za gotove patentirane preparate, ki jih ima baje ta firma. Za primer, da se katera oseba ponudi za zastopnika, še od nje zahteva, da pri tvrdki položi kot garancije gotovo denarno vsoto, ali pa da pošlje predujem na blago, ki se bo naknadno poslalo. Ko se denar pošlje, se tvrdka ali sploh rte oglasi, ali pa, za primer, da pride do resnih groženj, pošlje blago, ki je brez vsake vrednosti. Zato se svarijo interesenti, ki bi hoteli stopiti z gornjo tvrdlko v kupčijske zveze, naj bodo pri tem oprezrti. Amortizacija stabilizacijskega posojila Banka »Union Parisienne«. je kot agent naše države začela odkupovati obveznice našega 7-odstotnega stabilizacijskega posojila iz leta 1931, da ga amortizira v tekočem letu. Iz vsote, ki ji jo je v ta namen poslala naša država, je banka dozdaj odkupila že 8392 obveznic v nominalni vrednosti 8,392.000 frankov ali 18,588.280 Din. Odkup obveznic se nadaljuje, tako da bo tudi ostanek poslane vsote, ki znaša danes 67,088.222 frankov ali 148,600.412 Din, izkoriščen pred koncem tega meseca. V Zavoju za pospeševanje zunanje, trgovine se je vršila danes važna konferenca o pospeševanju izvoza našega hmelja, ka-jere sta se med drugimi udeležila tudi narodna poslanca Ivan Prekoršek kot zastopnik savinjskega hmeljarskega področja in inž. Pahernik kot zastopnik podravskega hmeljarskega področja. Konferenca je razpravljala zlasti o izvozu našega hmelja v Belgijo ip Francijo in o določitvi kontingenta. Oba poslanca Dravske banovine sta izrazila nujno željo, naj bi naša poslaništva v Parizu in Bruslju v tej zadevi intervenirala pri francoski, odnosno belgijski vladi in se sploh intenzivneje posvetila pospeševanju naše zunanje trgovine. Kakor znano, sta Češkoslovaška in Nemčija' dosegli zelo velike kontingente V ,sredo zvečer se je vršil v veliki dvorani Trgovskega doma redni občni zbor ljubljanskega premija trgovce^. Zbora se je udeležilo ljubljansko trgovstvo v prav razveseljivem številg. Predsedoval je agilni, gremijaini načelnik, veletrgovec g. Ivan Gregorc, ki je uvodoma konstatiral sklepčnost občnega zbora in imenoval overo-vateljem zapisnika gg. Staeula in Šusterja. Nato je prisrčno pozdravil vse navzoče, mpd njimi imenoma predsednika Zbornice za , trgovino, obrt in, industrijo g. Ivana Jelačina, podpredsednika E. Franchettija jn tajnika dr. Plessa, predsednika Zveze trgpvskih .jgremjjev g. . J^g. j. Kavčiča, prpd^ddpika Trgovskega , ,dryštya . ^Mer-kijr<;. g. dr. Frana W$udisehprja/.zastoppi-kp Rdmpčniškega zborp, g. Melieerja , tf/> predsednika Društva trgpvskih .potnikov in zastopnikov g. Kreka. Nato se je g. načelnik Gregorc s hvaležnostjo spompil prerano umrlih članov, predvsem člana načelstva g. Lovra Demšarja ter idejnega ustvaritelja in prvega predsednika cjryštva,^Trgovski donK^pre-zaslnžnega g. Ivana Jelačina sl. ter ostalih članov. Zbor je počastil njih spomin s tri- I ! : / <) ': i' I.1 .< Predsednik,je nato. predlagal, da se od- pošljh z (ob'čiiega ^BoVa bfzdjaVne poididJ ve;mihlštru trgovine in indusjrije dr. I$ra4 tnerju, kjakpr .tudi njegovemu ponipčniku, poslancu in generalnemu tajniku Zbornice TOI g. Mohoriču, kar je zbor sprejel z odobravanjem. Nato je g. Gregorc nadaljeval: Ko smo preteklo leto baš v tem času zborovali ter proslavljali istočasno 501et-oico delovanja naše organizacije smo bili overjeni, da bomo kot nasledniki naših zaslužnih prednikov, imeli v drugem pol-stoletju delovanja v naši organizaciji vidnejše uspehe in zaznamovali znaten napredek v dobrobit ljubljanskega trgovstva. Toda časi, v katerih živimo, nam nazorno kažejo ter dajo razumeti, da preživljamo čase, katerih se v preteklosti nihče ni nadejal. Nismo pesimisti, ker je bil v gospodarskih krogih utelešen vedno imperativ optimizem, ki je takorekoč gonilna in spodbujevalna sila slehernega gospodarstvenika. Spričo dogodkov, ki se sučejo okoli nas pa nas navdaja upravičeno vprašanje, kaj nam prinesejo bodoči časi. Na naših dosedanjih Občnih zborih smo bili vedno oni element potrpežljivosti, ki je najzadnji pokazal svoje nezadovoljstvo, ter prenašal naložena mu bremena brez večjih protestov, pa nam danes, velecenjena gospoda narekujejo težke gospodarske prilike dolžnost, da tudi mi na današnjem občnem zboru spregovorimo resno besedo in potožimo o položaju, v katerem se nahajamo. Ker je dnevni red današnjega občnega zbora precej obširen, sem se moral omejiti na najvažnejše stvari predvsem pa na sledeče: za izvoz svojega hmelja, zaradi česar je upravičena bojazen, da bo vse to šlo na š'kodo našega hmelja. Glede fakultativnega signiranja hmelja je bilo na konferenci ugotovljeno, da pripada v; Dravski banovini prvenstvena in izključna pravica signiranja Hmeljarskemu društvu v Žalcu, odnosno Hmeljarskemu društvu v Maren-bergii. V pokrajinah, kjer ni posebnih hmeljarskih organizacij, ki bi lahko vršile to nalogo, naj Vrše signiranje posebne banovinske komisije. Narodni poslanec Ivan Prekbršek je pri tej priliki opozoril tudi ha to, da je v Dravski banovini zlasti za savinjsko hmeljarsko področje v ve-ljaVi še vedno stari avstrijski provenienčni zakon. O hspehih konference bomo še po- gremija trgovcev Ko se je v narodni skupščini razpravljalo o finančnem proračunu, rPk> zanesljivo pričakovali, da se bodo davčna bremena radi težkih gospodarskih in socijalnih prilik omilila. Žal se to pričakovanje ni izpolnilo. Nasprotno, med dajatve, ki našega trgovca prav posebno obremenjujejo,' štejemo v prvi vreti pri-dobnino, ki po dosedanji izmeri ne ustreza načelom pravične razdelitve davčnih bremen in katera je ostala, kakor vidimo ne-izpremenjena. Odpravila se je trošarina, uvedle pa so se mesto te razne davščine v obliki taks, ki jih plačuje 'trgovstvo po novem zakonu. Skratka dobili smo nova bretnena, ki jih nosijo zopet gospodarski krogi. ‘ ' Najbolj pa so nas presenetile popisne pole pri napovedi pridobnine, na podlagi katerih je ddvčnim oblastem dana možnost, da posegajo s svojimi poizvedbami globoko v osebne interese davkoplačevalcev. Uradna istatištika finančne oblasti navaja, da je Slovenija Vplačala v letu 1931 preko 349 milijonbv'diinarjev na državnih neposrednih davkih in ostalih avtonomnih dokladah. ... T Iz podatkov, ki so nam bili na razpolago, so znašali izdatki v Sloveniji t. j. osebni in stvarni v proračunskem letu 1931/32 t. j. splošna državna uprava, pokojnine in invalidnine, izdatki železnic, pošt, monopolov itd. približno 950 milijonov, dočim pa so bili dohodki v istem proračunskem letu t. j. na neposrednih davkih, trošarini, taksah, carini, dohodkov državnih podjetij, pošte, mednarodni promet in poštna hranilnica približno eno milijardo 300 milijonov. V teh podatkih niso vpoštevani gozdovi in rudniki. Nadalje je glasom odloka finančnega ministrstva z dne 22. oktobra 1932 pri povprečni oceni čistega dohodka naša Ljubljana na najvišji stopnji v celi državi in sicer z 15.000 Din. Tudi je uradno ugotovljeno v poročilu tega ministrstva, da smo v Ljubljani naj-točnejši plačevalci državnih davkov. Odločnosti davčnih odborov v katerih so zastopani tudi naši člani, se imamo zahvaliti, da Ljubljana ni bila še višje obremenjena z davki. Preverjen sem, da bo tudi novoizvoljeni davčni odbor spričo ugotovitev, ki sem jih navedel v tem poročilu, krepko branil pri letošnjem zasedanju davčnega odbora interese ljubljanskega trgovstva. Priznavam, da stoji ta odbor baš sedaj pred težko nalogo, pa naj se zaveda pri obravnavanju napovedi dejstva, da smo v državi ljubljanski trgovci ocenjeni z najvišjo povprečno oceno, poleg tega pa naj-točnejši plačniki državnih in avtonomnih' dajatev. Zato zahtevamo, da se z nami postopa pri odmeri davkov tako, kot z ostalimi davkoplačevalci v ostalih pokrajinah naše države kjer se suče ocena čistega dohodka mnogo nižje, nego pri nas. rbčali.' Zborovanje ljubljanskih trgovcev ,1 nitk' oi(>T, ul > ■ Redni občni zbor Dotakniti se moram tudi ukinitve potrdil o vplačanih davkih. Odredba je občutno prizadela davkoplačevalce, zlasti one, ki so iineli davčne ugodnosti glede odplačila v obrokih, na drugi strani pa odredba sama onemogoča nabavo deviz, udeležbo na javnih licitacijah in izključuje interesente od ugodnosti katere vežejo različni predpisi na vplačilo davkov. V materijelnem oziru povzroča taka odredba škodo mnogim podjetjem, 'ki iz opravičljivih razlogov ne morejo plačati davkov, nabaviti 9irovine, polfabrikate in pomožna sredstva v inozemstvu itd. Zato so naše organizacije naslovile na ministrstvo financ predstavko, v kateri so predlagale, da se modificira zadnja odredba v toliko, da smejo davčne uprave izdajati potrdila o vplačanem davku tudi davkoplačevalcem, katerim je ministrstvo financ oziroma finančna direkcija na podlagi čl. 152 zakona o neposrednih davkih dovolila odlok vplačila davkov. Glede banovinskega proračuna sporočam, da tudi ta ni v skladu z gospodarskimi in socijalnimi prilikami. Z odločnimi protesti smo dosegli le Črtanje va-goniskega davka, ki bi trgovstvo obremenil s približno 10 milijonov dinarjev. Žal v banovinskem svetu niso zastopani gospodarski krogi v takem številu, kakor bi morali biti z ozirom na njihovo davčno moč. Imenovanje banskih svetnikov se je izvršilo, kakor vselej pri takih stvareh, kjer so osebnosti več nego stvarnost in potreba, brez zaslišanja gospodarskih krogov. Mislim, če si v državi vzdržujemo poleg parlamenta še senat, da bi lahko žrtvovali tudi potrebna sredstva za gospodarski svet, ki je baš v teh časih tako živo potreben. Prepričan sem, da bi prišli v gospodarskem svetu tupatam le do izkri-staliziranja spornih gospodarskih vprašanj, ki se sedaj rešujejo še vedno več ali manj iz povsem drugih vidikov. Minister za socijalno politiko je hotel uzakoniti zakon o pobijanju draginje. Gotovo bi bilo odveč, če bi Vam s tega mesta ponavljal vse naše dosedanje borbe proti *uremu, kakor tudi proti sedanjemu zakonu. Eno pa smem povdarjati, da se življenje ne da ukl^pati v paragrafe. Konkurenca je danes izključena le v gotovih kartelih, /ror bi bila za socijalno politiko hvaležnejša naloga, da ravno temu vprašanju posveti vsaj tako pozornost pri izdajanju zakonov, kakor jo posveča trgovcem, 'ki niso sedanjega ne-razpoloženja, vladajočega glede cen živ-ljenakim potrebščinam, niti najmanje krivi. Merodajni krogi naj bodo uverjeni, da trgovci he delajo draginje. Tudi se ta ne da ublažiti z zakoni ter končno, da se draginja ne more pobijati tam, kjer je sploh ni. Na ta dejatva opozarjamo merodajne činitelje, že leta in leta, a zaman. Energičnim intervencijam naših organizacij poslancev in senatorjev, se imamo zahvaliti, da je bil zakon po senatu zavrnjen v ponovno obravnavanje, zakar se jim za njihov trud toplo zahvaljujemo. Ponovno pa povdarjam, da najodločneje odklanjamo vsak ta!k zakon, ki ubija Narodna 'banka je izdala svoje poročilo o stanju z dnem 8. maja t. 1. Iz tega poročila je razvidno, da je stanje v primeri z onim 30. aprila t. 1. ostalo popolnoma neizpremenjeno, pač pa (kažejo vse postavke, ki so se kaj izpremenile, majhen porast. Kritje se je povečalo na 41-8 mili j. Din in znaša danes 2.026*2 milij. Din. Tudi zlata podlaga je nekoliko porastla (za 44.741‘01 Din), zlasti pa je porastla zaloga deviz in sicer od 41*8 milij. Din na 261*9 milij. Din. Le novčanice v tuji valuti izkazujejo majhen padec za 118-3 tisoč Din. Narastle so tudi devize, ki ne pridejo v podlago in sicer za 1,166.000 Din, tako da znašajo danes Din 84'2 milij. Din. Prav posebno povečanje pa opažamo pri posojilih, ki so narastla za 96-8 milij. Din na 2.344-8 milij. Din. Posojila so pričela naraščati od druge polovice meseca septembra 1931 do konca leta, v januarju so padla in sedaj zopet naraščajo. Iz poročila pa lahko posnemamo še neko drugo značilnost, da namreč lombard raste v večji .meri kot pa eskont. Dočim se je prvi namreč povečal v enem tednu za 74 milij. Din, se je drugi povečal komaj za 22 5 milij. Din. ugled in poštenje reelnega trgovca in ker predloženi zakon po svoji vsebini nikakor ne podaja garancije za kako ublažitev draginje. Zakon vsebuje povečini gole formalnosti, ki odpirajo v večini široka vrata šikanam, kar bi z vso težino zadelo v prvi vrsti naše male trgovce in obrtnike. Konferenca zastopnikov vseh zborilic, ki se je vršila pred dnevi v Beogradu, je soglasno ugotovila, da ta zakonsiki načrt ni izdelan v skladu z drugimi zakoni, ampak, da predstavlja v zakonodajno tehničnem oziru neko svojevoljno sestavljeno zmes, ki posega preko meje v veljavne kazenske in administrativne predpise odnosno zakone. Končno je konferenca še ugotovila dejstvo, da se taki zakoni, ki eminentno zadevajo naše trgovce, hočejo uveljaviti brez predhodnega fea^išanja gospodarskih zbornic. j Na shodu državliih nameščencev, ki se je vršil 11. t. m. v hotelu »Union« se je sprejela resolucija, v kateri se poživlja vlada, da s strogim izvajanjem zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin prepreči izkoriščanje delavnih slojev in, da se cene v trgovinah pravilno in povprečno uredijo. Med najglavnejše potrebščine, so navajali sklicatelji shoda, da spadajo v prvi vrsti stanovanja in manufaktur-no blago. K temu pripominjamo, da zna vstvariti pventuale« potom zakona določen pritisk vlade za znižanje cen življenskim potrebščinam nezdravo razmerje med posameznimi panogami našega gospodarstva, kar bi imelo nedogledne posledice v znižanju prejemkov in redukcij6 trgovskega osebja ter povečalo brezposelnost, česar ljubljanski trgovci še do danes niso storili, ker se predobro zavedajo, kako globok socijalni vpliv in odmev bi imel ta korak. Ljubljansko trgovstvo, pa tudi ostalo v Sloveniji se je visikdar na vseh svojih zborovanjih odločno zavzelo za uradniški stan In poživljajo vsakokratne vlade, da naj se prejemki državnih nameščencev uredijo v skladu z eksistenčnimi pogoji ter položajem in ugledom, ki ga morajo imeti. I Čudno pa se nam zdi, da se na shodu ni omenjalo niti z besedico konzumna društva in nabavljalne zadruge državnih nameščencev, ki uživajo itak vse davčne prostosti. Prodajajo pa več vrst blaga po istih cenah, kakot; trgovci, ki morajo nositi mnogo večje režijske stroške poleg tega pa plačevati državne, banovinske in občinske davščine. Zakaj dvojna mera? Če bi imeli trgovci one ugodnosti, kakor jih uživajo nabavljalne zadruge, potem bi bile cene življenskim potrebščinam v naših trgovinah tudi drugačne. (Konec aledi.) Glej v vsaki številki j »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati! Lepo se razvijajo tudi posli z blagajniškimi boni. Predujmi državi so se namreč povečali za 204.927-61 Din na 1.804 milij. ‘29.422*92 Din, v katerih predujmih so za-popadene predvsem obrežti za blagajniške bone. Vrednost nepremičnin je porastla zu 287.261 ‘30 Din na 150-6 milij. Din, razna aktiva so porastla za 4-5 Din. Med pasivami se je rezervni fond povečal za 106.254 Din na 87-0 milij. Din. Obtok denarja se je povečal za 17-8 milijonov Din na 5.060-4 milij. Din. Obtok bi bil še večji, če bi se istočasno ne povečale obveze na vpogled za 95 2 milij. Din. Terjatve države so se povečale za 1-9 milij. Din na 12-4 milij. Din, a depoziti po žiro-računih za 103-0 milij. Din na 408-3 milij. Din. Le razni računi izkazujejo majhen padec za 9-7 milij. Din. Rokovne obveze so porastle za 26-7 mil. Din na 1.274‘0 milij. Din in razna pasiva za 5 milij. Din. Skupna vsota denarnega obtoka in obvez na vpogled je porastla za 111*1 milij. Din na 5.510-9 milij. Din. Velik priliv deviz je preprečil, da ni to povečanje vplivalo na skupno pokritje, ki znaša 36*76°/« kot prejšnji teden. Le pokritje v zlatu je popustilo od 32-66°/o na 31*99°/o. Izvoz drv na Madžarsko Madžarska je koncem preteklega leta prepovedala uvoz drv, oziroma je tak uvoz vezala na posebno dovoljenje. Pa tudi teh dovoljenj ni izdajala, temveč je zahtevala, da se izkaže protivrednost v izvozu madžarskega blaga. Do kake kompenzacijske pogodbe med našo državo in Madžarsko pa ni še prišlo, kljub prizadevanju Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Med tem pa je Madžarska ustanovila posebno družbo, kateri je dala monopol za izdajo uvoznih dovoljenj. Ta družba je-sklenila z Romunsko in Češkoslovaško posebne pogodbe za uvoz drv. Sedaj pa je gen. ravnatelju družbe »Tra-versc d. d. v Zagrebu g. Heinrichu uspelo, da je sklenil podobno pogodbo tudi za našo državo. Po tej pogodbi je dovoljen naši državi kontingent 12.000 vagonov drv za čas do konca I. 1932. Vsi oni, ki bi želeli uvoziti v Madžarsko drva, naj se zato takoj obrnejo na družbo »Travers« d. d. Zagreb, Boškovičeva ul. 2, da bo ta mogla pravilno razporediti kontingente. Z izvozom drv je možno takoj započeti. Trgovinska pogodba z Brazilijo V ponedeljek dopoldne je bila v zunanjem ministrstvu v Beogradu podpisana trgovinska pogodba med kraljevino Jugoslavijo in Brazilijo. Za Jugoslavijo je pogodbo podpisal predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič, za Zedinjene države Brazilije pa pooblaščeni minister Brazilije na Dunaju Luiz de Lima e Silva. — Z Brazilijo so se naši trgovinski odnošaji od leta 1924 zelo razvili. V letu 1924 je naš direktni uvoz (predvsem kave) iz Brazilije znašal komaj 22 milijonov dinarjev. Potem pa se je vsako leto dvigal, tako da je leta 1929 dosegel že 214 milijonov Din. V naslednjem letu se je naš uvoz iz Brazilije po vrednosti sicer zopet skrčil na 135, lani pa na 97 milijonov Din, kar pa je le pripisati padcu cen in splošnemu krčenju našega uvoza. Lani se je Brazilija povzpela že na 10. mesto med glavne izvorne države našega uvoza. Naš izvoz v Brazilijo pa je še vedno malenkosten in znaša na leto komaj nekaj milijonov Din, zato je naša trgovinska bilanca 8 to državo hudo pasivna. Kakor v druge južnoameriške države bi v Brazilijo lahko izvažali predvsem dalmatinski cement in razne kovine. Upajmo, da se bo sedaj, ko imamo trgovinsko pogodbo, tudi naš izvoz v to državo primerno dvignil. S^nudbe^poupiaScmma TVRDKA SOCICTl? DHERBORISTERIE ALSACIENNE > HERBARIUM« S. A R. L.. STRASBOURG (BAS RHIN) 6, Rue du Marais rert, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki suhih gob. Korespondenca v nemškem jeziku. XII. LJUBLJANSKI VELESE J M Posetnikom XII. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 4. do 13. junija t. 1. Uprava Ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po Din 30-—. Taka legitimacija daje pravico do železniške vožnje za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih cele države, lahko pa se naroče z dopisnico direktno pri vele-sejmskem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji, se je treba točno držati. Zdrava in poceni stanovanja v hotelih in privatno so posetnikom zasigurana. Otvoritev gospodarske prireditve. Otvoritev XII. Ljubljanskega velesejma ni več daleč in lahko rečemo, da se javnost živo zanima za to impozantno in splošno jugoslovansko gospodarsko institucijo. Za ta velesejem se je priglasilo mnogo domačih in tujih razstavljalcev. Lahko rečemo, da so velesejmi važen faktor v ustvarjanju medsebojnih vezi in da ravno velesejmi vzdržujejo bratske odnošaje med Slovenci, Srbi in Hrvati, pa tudi med drugim trgovskim svetom. Prikazujejo razmah industrije in budijo v ljudeh smisel za napredek, bude zanimanje za nove iz-najde, za boljše načine trgovanja. Zato obiščite vsi v dneh od 4. do 13, junija t. I. XII. Ljubljanski velesejem, kjer se bodo nudile vsakemu poedincu izredne zanimivosti. Ne zamudite te prilike, ne bo Vam žal in s sejma se boste vračali z novimi čustvi, polnimi ljubezni do domovine, katere blagostanje je odvisno od čimvečjega razvoja našega narodnega gospodarstva. ^»;wctu . ..mmmmgl Obrestno znižanje v Angliji še ni zaključeno, in se pričakuje v vseh merodajnih krogih ponovno znižanje od 2*/s na 2°/o. Švedska banka je znižala obrestno mero od 5 na 4'/2°/o, z veljavnostjo od 17. t. m. Obenem je v švedski do 1. sept. suspendiran zlati standard. RoyaI Dutch bo izplačala 6 odstotno dividendo; mislilo se je, da dividende sploh ne bo. Lani je bila dividenda 17 odstotna. Fordovo podjetje v Kolnu ne bo izplačalo nobene dividende (lani 10%) in bo zaključilo z zgubo poldrugega milijona i mark. Zlate zaloge Francoske banke so se ponovno zvišale na 78.340 milijonov frankov. Kritje vseh tekočih obveznosti je naraslo od 70-33 na 71*51 odstotkov. Philips, podjetje žarnic v Amsterdamu, j predlaga izplačilo 4 odstotne dividende (lani 6°/o). Uvoz v Anglijo je v aprilu padel za 7-6 mil. funtov na 53-5 milijonov, izvoz je narasel za 3*58 -na 34-78 milijonov. Uvoz je bil za 16-46 milijonov manjši kot v lanskem aprilu, izvoz za 23 mil. večji. Pretvorbo sladkorja v alkohol, ki naj se primeša gazolinu, razpravlja kubanski kongres. Ker se mora na Kubo ves potrebni gazolin uvažati, bi imel označeni proces velik pomen. Danska pripravlja popolno kontingenta-cijo vsega uvoza; vlada ima polnomoč, da v slučaju potrebe trgovske pogodbe z drugimi državami odpovč, ne da bi se držala zakonitega odpovednega roka. Izvoz papirja iz Avstrije je vsled deviznih naredb padel v zadnjih mesecih za 35 do 40 odstotkov v primeri z istimi lanskimi meseci. Brezposelnost v Franciji je navedena 7. t. m. z 276.000 osebami proti 282.000 v začetku meseca. Ceno bakra za Evropo je znižal Mednarodni bakreni kartel od 6 na 55/& cents. To je najnižja doslej notirana kartelova cena v Evropi. Poravnave v Češkoslovaški so padle pn številu od 438 v marcu na 406 v aprilu. Konkurzov je bilo v aprilu priglašenih 117. Izvoz cementa iz Nemčije je bil v aprilu s 339.000 tonami mnogo večji kot v marcu s 155.000 tonami, vendar še zmeraj za 22 in za 40 odstotkov manjši kot v lanskem in predlanskem aprilu. Rusija kupuje sladkor na Kubi; to spravljajo v zvezo s ponesrečenim sovjetskim sladkornim načrtom, po katerem bi morala znašati produkcija sladkorja v letu 1931/32 22/3 mil. ton, kar je za 40% več kot bo znašala faktična produkcija v znesku 1,600.000 ton. Perfi in Chile pripravljata akcijo za južnoameriško carinsko unijo, ki naj se ji pridruži tudi Mehika. Blago iz Severne Amerike naj se zacarini s 300 odstotki. Ogrski petrolejski kartel se je razšel in je pričakovati sedaj hudega konkurenčnega boja med posameznimi tvrdkami. Mednarodna lesna konferenca na Dunaju se bo vršila od 9. do 12. junija. Zunanja trgovina Češkoslovaške zaznamuje v prvih štirih letošnjih mesecih 5.200 mil. Kč prometa proti 7.900 mil. v isti lanski dobi in je z 200 milijoni pasivna proti 700 milijonski lanski aktivnosti. Množina kovanih novcev v Češkoslovaški se bo vsled izločenja deset- in dvajset-kronskih bankovcev pomnožila od 600 na 1100 do 1200 milijonov Kč. Odbor mednarodnega kartela cinka v Bruslju je sklenil, da se še nadalje obdrži 50 odstotna omejitev produkcije. Sklep se utemeljuje s tem, da so se z omejitvijo produkcije zaloge od 1. junija 1931 dalje zmanjšale za 25 odstotkov. Opustitev zlatega standarda v Siamu spravljajo v zvezo s padcem riževih cen, 3 čimer so prišli producenti in prodajalci riža v izredno težak položaj nap ram onim trgom, kjer notira riž v funtih ali v vrednoti, ki je od funta odvisna. Prevozne olajšave za potnike in blago namenjeno na XII. Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 4. do 13. junija, so dovolile sledeče države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija in Švica. Stanje Narodne banke ; Občni zbor trgovsl Trgovsko društvo v Celju je imelo v četrtek 12. t. m. od 20'30 do 23' 15 ure svoj 23. redni občni /.bor v posvetovalnici Gre-Jnija 'trgovcev v Celju. Občni zbor je otvoril društveni 'predsednik g. Anton Faza rine, pozdravil v pičlem številu zbrane člane in se spomnil iletos v januarju umrlega člana g. Karla Goričarja. Predsednik je nato orisal delovanje društva v minulem poslovnem letu. Dne 6. februarja 1931. se je vršila ekskurzija v tekstilno tovarno »Metko« v Celju. Društvo je priredilo dne 14. oktobra dvoje predavanj in sicer je predaval ravnatelj Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani g. Podgoršek o sooijalnem zavarovanju s posebnim ozirom na trgovski stan, podravnatelj Pokojninskega zavoda g. dr. Vramčič pa je predaval o pokojninskem zavarovanju. Trgovsko društvo je nekaj let prirejailo nemške tečaje za trgovske nameščence in vajence, ki so Mi v začetku lepo obiskani, ob zaključku vsakega tečaja pa je število udeležencev znatno padlo. Za 1. 1931/32 predvideni tečaj za nemščino ise ni mogel vršite, ker se je zanj prijavilo komaj 12 oseb, 1 oseba pa se je prijavila za francoski tečaj. Odbor je lani povabil vse trgovce in trgovske nameščence k pristopu k Trgovskemu društvu, uspeh pa je bil nezadovoljiv. Na omenjeni poziv je pristopilo 5 ustanovnih in 6 rednih članov (5 trgovcev in 1 trgovski nameščenec,). Iz tajniškega poročita, ki ga je podali »Kupujte domače b "V loga izložbenega okna v pridobivanju kupcev oziroma v propagandi za prodajo blaga je tako zelo velika, da je nikakor ne smemo podcenjevati. Ker je danes načelo narodnega gospodarstva vsake države: >Kupujte predvsem domače blago«, tedaj moramo v svrho uspešne izvedbe tega načela podvzeti vse korake, ki naj »lužijo temu cilju. — Kar se tega tiče, se danes žalibog pri nas posveča veliko premalo pažnje našim izložbam, ki morejo biti izborno sredstvo pri propagandi za nakupovanje domačega blaga. Izložba namreč je tista, ki posreduje med kupcem in prodajalcem, je tista, ki povzroči, da postane pasant kupec. Ves ta njen vpliv leži v razstavljenem blagu, ki s svojim estetskim aranžmanom vzibudi v pasantu željo po v izložbi se nahajajočih predmetih. S tem torej, da v naših izložbah razstavljamo predvsem domače blago, vršimo eminentno važno propagando za naše produkte. Ne samo, da z okusno aranžir rano izložbo pokažemo, da naši domači produkti i po svoji zunanjosti i po svoji kvaliteti ne zaostajajo prav nič za inozemskimi predmeti, nego na ta način kupce pripravimo, da se nehote zanje odločijo, kajti ko kupec stopi v trgovino, ima že pred očmi sliko predmeta, ki ga je videl v izložbi. Zato bi bila dolžnost vsakega trgovca, da bi vedno in ob vsaki priliki razstavljal v svojih izložbah predvsem domače produkte, kajli na ta način more mnogo prinesti k tej samoobrambni ideji, katere se tako tesno oklepajo vse države, končna korist pa ne bo izostala tudi pri trgovcu samem. Učni načrt za izložbene dekoraterje Razvojna stopnja izložbene tehnike je zavzela že tak razmah, da so zahteve, katere se danes stavijo na izložbene dekoraterje, že tako velike, da jih človek brez zadostne teoretične in praktične pred-izobrazbe nikakor ne zmore. Vrhu vsega tega pa se predpostavlja, da ima izložbeni dekorater še prirodno nadarjenost za to stroko. Izložbeno dekoraterstvo smemo danes šteti že med samostojne poklice, kajti le na ta način, da se mu kdo popolnoma posveti, more doseči zaželjene uspehe. Da morejo dobiti oni, ki jih ta poklic veseli, potrebno izobrazbo, zato so se ustanovili v večjih krajih Evrope razni kurzi, ki naj bi v par mesecih dali gojencu potrebno podlago za samostojno izpopolnjevanje v. tej stroki. Toda baš to, da nimamo danes skoro šole, ki bi imela točno določen program za šolanje izložbenih dekoraterjev, je največja napaka in nedostatek, katerega bo treba čimprej odstraniti. Vsi številni kurzi ne morejo nadomestiti tega, kar lahko nudi eno ali dve leti iga društva v Celju gremijalni tajnik g. J. Blažon, posnemamo, da šteje društvo 5 ustanovnih in 48 rednih članov. Med rednimi člani je 36 trgovcev in 12 trgovskih so trudni kov, dočim je v Celju in okolici okrog 300 trgovcev in 700 trgovskih sotrudnikov. To gotovo ni dokaz posebne stanovske zavednosti. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Blažon, izkazuje 33.209'50 Din dohodkov in 9.083'25 Din izdatkov. Društveno premoženje znaša 611.220 Din, t. j. 4126 Din več nego lani. Odboru je bil soglasno podeljen absoluitarij. Društveni delovni načrt za 1. 1932. ostane isti kakor 'lani. Društvo bo prirejalo ekskurzije, tečaje itd. Članarina ostane iteiz-premenjena in znaša za trgovce 5 Din, za trgovske sotrudnike po 2 Din mesečno. Društvo bo pristopilo k društvu Trgovski kolegij v Celju, a le pod nekaterimi pogoji. Sklenjena je bila tudi ustanovitev posebnega podpornega sklada za podpiranje brezposelnih in dela nezmožnih trgovcev in trgovskih nameščencev. Pri volitvi je bil z dvema izprememba-ma izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. A. Fazarincem. Pri slučajnostih je občini zbor spremenil dve točki društvenih pravil, poleg tega pa so bile rešene nekatere važne stanovske zadeve, da se čim bolj poživi delovanje društva. igo« in naše izložbe trajajoča šola s točno določenim programom in strokovnjaki kot učitelji Zlasti naša država je v tem oziru na še zelo primitivnih začetkih, dasi bi ne stalo mnogo truda in ne denarja, če bi se pri naših srednje tehničnih šolah otvoril še poseben oddelek za izložbene dekoraterje. S tem bi se poživilo zanimanje za ta poklic, odprl bi se nov vir zaslužka in kmalu ne bi bilo trgovca, ki bi ne dal svojega izložbenega okna aranžirati po strokovnjaku: koristi bi imel s tem trgovec, koristi bi imelo naše gospodarstvo, pridobilo bi pa na svoji zunanjosti tudi vsako mesto. Recimo, da bi taka šola bila dvoletna ter bi se v prvem letu podučevalo 1. risanje in sicer geometrično, ornamentalno, prespektivno, po naravi, povečava in Skiciranje, barvanje z akvareli, oljem, pasteli, in risanje plakatov; 2. modeliranje in izrezovanje šablon; 3. pisanje in sicer okroglopis, rediš, s čopičem, lakom in pisanje reklamnih plakatov; 4. lastni osnutki in 5. trgovska geografija s posebnim ozirom na blago in 6. svetlobna tehnika. V drugem letu pa 1. poduk v potrebnih mizarskih delih, 2. kartonažna dela, zlasti modeliranje v kartonu in kaširanje, 3. bar-vanje in lakiranje na papir, lepenko in steklo, 4. tehnika krep-papirja z izdelovanjem umetnih cvetlic, košaric in drugega dekoracijskega , materijala ter 5. tehnika DOSflniP^.nckfro KI« — • _ » sole bi bil na ta način izvežban v popolnoma vseh delih, ki se zahtevajo pri izvrševanju opravil te stroke, s čimer bi se seveda tudi stroški, ki so zvezani z napravo vsake izložbe, zmanjšati. Današnje življenje zahteva za vsako stroko ljudi, ki so v vsem na svojem mestu in ki poznajo svoj poklic do vsake podrobnosti. Tem večje važnosti moramo zato polagati na poklic izložbenih aranžerjev, kajti ta poklic je še mlad in za uspešen razvoj trgovine velike važnosti. /\kikeie fitrlrfic ncy&c(idiw& KLIiARNA fT'DEU Naročajte in širi; TFDENLIlIBI J&tzbrncrp< mxlb. Devizno tržišče Tendenca nestalna, promet Din 1,272.966*82 Skupni devizni promet minulega tedna je bil minimalen in ni dosegel niti najmanjšega normalnega dnevnega deviznega prometa. Iz naslednjih prometnih številk: 9. maja 1932 Din 319.207-30 Pariz 10. maja 1932 Din 217.980-70 Newyork 11. maja 1932 Din 282.248-44 Newyork 12. maja 1932 Din 224.456-30 Trst 13. maja 1932 Din 229.065'02 Budimpešta je razvidno, da se je gibal devizni promet dnevno od dvesto do tristo tisoč dinarjev in so na poedinih borznih sestankih prevladovali zaključki v devizah Newyork, Trst, Pariz. Narodna banka je posredovala v običajnem obsegu ter je dala na razpolago vsega skupaj za 501 tisoč dinarjev deviznega blaga in sicer največ Newyorka (132 tisoč dinarjev), Londona (116 tisoč Din), Cu-riha (115 tisoč Din) ter Berlina za 114 tisoč dinarjev. Nasprotno pa so bili vsled privatne ponudbe perfektuirani največji zaključki v Newyorku (242 tisoč Din), Trstu (213 tisoč Din) in Parizu (195 tisoč dinarjev). V primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) je bil tekom prejšnjega tedna dosežen v posameznih devizah sledeči skupni promet (vse v tisočih dinarjev): Newyork 374 (365), Trst 228 (342), Pariz 195 (77), Curih 131 (225), London 122 (41), Berlin 119 (143), Budimpešta 85 (0), Praga 17 (18) in slednjič Bruselj 2 (15). Devizna tečajnica pretečenega tedna kaže v splošnem neznaten porast večine deviznih tečajev, izvzemši Amsterdama, ki je po spodnji tabeli: Dne 9. maia 1932 najnižji najvišji Din Din Amsterdam 2274-82 2286-18 Berlin 1333-97 1344-77 Bruselj 787-90 791-84 Curih 1097-35 1102-85 London 205-79 207-39 Newyork 5582-63 5610-89 Pariz 221-33 222-45 Praga 106-23 167-09 Trst 288-12 290-52 Dne 13. maja 1932 naini^ji naj višji Din Din Amsterdam 2272-02 2283-98 Berlin 1395-62 1346-42 Bruselj 787-90 791-84 Curih 1097-35 1102-85 London 205-02 206-62 Newyork 5585-38 5613-64 Pariz 221-33 222-45 Praga 166-34 167-20 Trst 288-67 291-07 Rimska V. mednarodna razstava dekorativne umetnosti in moderne obrti y Milanu. V Milanu se bo vršila od 21. aprila do 31. avgusta 1933 V. mednarodna razstava dekorativne umetnosti in moderne obrti. Razstave se bodo udeležile s svojimi proizvodi vse države. Dovoljeni bodo za razstavljalce in obiskovalce največji popusti po železnicah in drugod. O programu in drugih podrobnostih razstave bodemo še poročali. Proslava 100-letnicc neodvisnosti Bel-Rjjfi. Ob priliki proslave 100-letnice neodvisnosti Belgije, ki se je vršila 1930, je mesto Moks otvorilo stalni oddelek muzeja pod nazivom »Muzej 100-letnlce«. V tej skupini se nahaja poseben muzej za keramiko, ki vsebuje zbirko 2.500 komadov keramičnih umetnin iz 17. in 18. stoletja, kakor tudi porcelan, kristal in drugo iz raznih držav Evrope in Azije. Belgijska vlada namerava izpopolniti to zbirko z modernimi umetniškimi izdelki, da se ustvari Čim popolnejši muzej keramike. Vsled tega se obrača odbor, ki je prevzel nalogo, da zbere potrebne predmete, na vse tovarne v raznih državah, pa prosi tudi naše tovarne keramike, da mu pošljejo nekoliko umetniških keramičnih izdelkov, ki bi ka-rakterizirali našo domačo proizvodnjo. Interesenti, ki bi hoteli razstaviti svoje predmete v muzeju, naj se obrnejo na ministrstvo trgovine in industrije neposredno. »Trgovski list«! * od ponedeljka na petek popustil za 2-2 točke in Londona, ki je v tem času oslabel za 07 točke. Tečaji Bruslja, Curiha in Pariza so bili v petek (13. t. m.) isti kakor na ponedeljkovem borznem sestanku (9. t. m.), dočim je izmed ostalih deviz tekom zadnjega tedna beležil Newyork še največji tečajni porast, in sicer 2-7 poena. Devizi Dunaj in Budimpešta tudi v minulem tednu nista beležili. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca nespremenjeno slaba; brez zaključkov Tudi vse minule dneve so beležili industrijski papirji na naši borzi nespremenjeno, in sicer Stavbna družba d. d., Ljubljana po Din 40-— ter Tvornica za dušik d. d., Ruše po Din 125-—, v obeh slučajih za blago. V državnih papirjih ni bilo prometa, dočim so bile notice za 8% Blair dne 9. in 13. t. m. 50'—, vmesna pa 51*— ter za 7% Blair v ponedeljek (9. t. m.) in petek 44-—, v četrtek 47—, na ostale borzne dneve pa 43-—. Tefcaj 18. maja 1932. Povpra- ševanje Din Ponndbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2274-27 2285-63 Berlin 100 M 1335-89 1346-69 Bruselj 100 belg 786-80 790 74 Budimpešta 100 pengS . . _•— —•— Curih 100 fr. 1097-35 1102'85 London 1 fant 205-08 206-68 Newyork 100 dol., kabel —-— —•— Newyork 100 dolarjev . . 5582-63 561089 P&ria 100 fr 221-24 222-36 Praga 100 kron 166-23 167-09 Stockholm 100 S ved. kr - _ • Tr*t 100 Ur 28812 290-52 Vojna psihoza svetovnega gospodarstva F. A. Szarvasy, predsednik družbe Amalgamated Anthracite Colleries Ltd v Londonu, piše: Mesece in mesece že se v Evropi posvetujemo, kako bi se dale razmere zboljšati, sklicujemo konference in se razhajamo praznih rok. Zakaj tako? Zato, ker medsebojno nezaupanje še prav nič ni izginilo. Nič ni v sedanji dobi bolj razdirajoče kot da se države ne morejo odločiti za rešitev mednarodnih vprašanj, ki jih vse skupaj zadevajo. Namesto napovedanega duha miru in sodelovanja vlada v Evropi vojni podobno stanje, ki je tem hujše, čim bolj se trudijo odpraviti ga, ker drug drugemu ne zaupa in gradi pod plaščem samoobrambe zmeraj nove barikade. Ni čuda, da vsled tega vse industrije ogromno trpijo in da je trgovski promet v vsakem oziru otežkočen ali pa celo onemogočen. Ce navedem en sam slučaj, naj govorim o konkurenci domačega angleškega in inozemskega premoga, ki je danes hujša kot kdaj prej. Zraven pride še ruski dum-ping. Na skoraj vseh trgih, posebno tudi še v Kanadi in v USA, nastopajo Rusi z dumpingom in spodkopujejo trgovino. Le konsumenti sami morejo tukaj pomagati; saj škoduje dumping njih lastnemu gospodarskemu redu. Največjo podporo je dobilo angleško premogarstvo v Kanadi, ki ja zaprla uvoz ruskega premoga. Mi bi morda za naš premog dobivali kanadsko žito. Morda bi bilo to začetek idealnega gospodarskega prometa in sredstvo za zgradbo in tlakovanje poti, ki bi vodila polagoma do ozdravljenja svetovnega gospodarstva. Namesto stalne vojne psihoze bi moral biti vpeljan dobro organiziran izmenjalni sistem, ki bi v mednarodnem sodelovanju polagoma dovedel do normalnih razmer. Smotreni trgovci in industrijci citajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! GRADBENO POD|ETJE IN TEHNIČNA PISARNA « • Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvan Jelačin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postrežbaI — Zahtevajte ceniki MIROSLAV ZUPAI - Ljubljana STAVBENIH Poštni ček. račun štet. 12.834 Telefon štev. 2103 Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe Itd. • Sprejemanje v strokovno Izvršitev vseh načrtov stavbne rtroke • Tehnična innenja • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah —...i, m)! i..i‘........................... 'i KUVERTA" 2 L1UB11ANA Kjrlovska-r 2 VoiflrsUi pol 1 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Urala dr. IVAN PLESS. - Za ro-lndustiijsko d, Vincccl tovarna vinskega kisa. J- * o. z. Ljubljana nudi naifin^jši in najokusnejši njamizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna ▼ Jugoslaviji Pilama i Ljubljana, Dunajska c. i a, II. nadsir. Zahtevajte penudbol UR« kot izdajatelja lin tiskarja: O. MR Ljubljana. Prijave in odjave obrtnih podjetij v I. četrtletju 1932 v Dravski banovini (Iz statistike Zbornice TOI) V prvem četrtletju je bilo prijav in odjav (v oklepajih odjave): Vrtnarji 2 (4), apnenice — (1), izdelovanje cementnih izdelkov 17 (4), izdelovanje' umetnega kamna mozaik-teraco in betonskih predmetov 1 f—), pridobivanje gramoza 1 (1), opekarne — (2), lončarji 3 (5), pečarji 5 (3), keramiki 3 (—), železolivarne 1 (—), kovačijo (20), podkovni kovači 14 (5), ključavničarji 16 (9), izdelovanje žebljev 1 (—), kleparji 8 (3), pasarji 2 (—), kovino-tiskarstvo 2 (—), kotlarji 1 (—), gradnja mlinov in žag 1 (—), izdelovanje emajliranih predmetov 1 (—), izdelovanje para-mentov 1 (—), strojno ključavničarstvo 2 (—), mehaniki 11 (1), urarji 3 (—), elektrotehnično podjetje i (—), instalacija centralnih kurjav 2 (—), kolarji 10 (15), vozni ličarji 2 (—), žage 16 (11), žaganje drv (ročno) 1 (—), žaganje drv (z motorjem) 2 (2), sodarji 6 (7), polaganje par-ketov 2 (—), izdelovanje grabelj —. (1), izdelovanje patentiranih lestev 1 .(—), izdelovanje zabojev 1 (—), mizarji 60 (88), strugarji 1 (1), pletarji 1 (2), ptrojarji 3 (4), knjigovezi 2 (20), izdelovanje usnjenega galanterijskega blaga, tokar, knjigovez im izdelovanje kartonažnega blaga 19 (—), izdelovanje kuvert in pisemskih map — (1), izdelovanje senčnikov za svetilke 1 (—), sedlarji 3 (47), sedlar, jermenar in torbar 47 (—), jermenar in sedlar 2 (1), Torbar, bičar in izdelovanje konjske opreme 2 (—)? jermenar in torbar 2 (—), jer-menarji 3 (—), torbarji 1 (—), izdelovanje tekstilnega blaga 1 vrvarji 1 (1), pletenje mrež 1 (—), tkanje jute 1 (—r), mehanično izdelovanje vsakoVrstnihi tkanin 1 (—), tkalci 1 (—), izdpl^dpje pletenin 7 (10), ročno vrenje, in tamburira-nje •— (1), izdelovanje perila 5 (1), krojači 54 (50), šivilje 121 (55), tapethiki 10 (5),' 'čevljarji 95 (99), ^izdelovanje dežni-' kov 2 (—), popravljanje dežnikov 1 (1), izdelovanje čepic (1 .(—), krznarji 1 (—), klobučarji — (1), modistke 11 (—), čiščenje oblek 2 (—), barvanji — (;!), brivci /n frizerji 22 (6), damski frizerji 2 (1), mlini 39 (29), peki 2l (17), iidelovanje kandiranega in kuhanega sadja 1 (—),’slaščičarji 4 (2), izdelovanje sadnih sokov 1 (—), izdelovanje mesnih izdelkov na tovarniški, način ~r (1), mesarji 23 (14), mesarji in prekajevalci 9 (2), prekajevale!, — (2), klanje drobnice — (1), čiščenje črev 1 (—)* praženje kave ter izdelovanje kavinih surogatov, slada in izdelkov iz slada 1 ), praženje in mletje kave in kavinih surogatov — (1), izdelovanje sla-, da in sladne moke 1 (—), izdelovanje likerjev — (1), izdelovanje žganja 2,(2), izdelpvanje kisa — (1), izdelovanje sodavice 1 (2), izdelovanje olja 1 (—), izdelovanje luga za pranje perila 1 (—>, izdelovanje kemičnih izdelkov 1 (—), izdelovanje barv 2 (1), izdelovanje kosmetičnih sredstev 2 (—), izdelovanje parfima — (1), stavbna podjetja —■ : (1),, stavhniki 7 (—),; zidarski moister i (~)» zidarji 8 (6), tesarski mojstri 2 (—), tesarji 2 (3), tlakarji — (1), vodnjakar 1 (—), vodovodni inštalater 5 (,—), pleskarji 1, (—), pleskarji in sobni slikarji 3 (—), pleskarji, sobni slikarji in črkoslikarji 7 (—), sobni slikarji 2 (2), dininikarji 1 (1), čiščehje stanovanj 1 (—), fotografi 4 (2), pokrajinski fotografi 13 (—j, elektrarne 1 (2), gačenje živali — (1), občasno prevažanje oseb z avtobusi 3 (4), avto,taksi 45 (17), izvoščki 1 (9), prevozniki 20 (6), postreščki 3 (—), nakladanje blaga — (1), plakaterji 1 (1), konjači 3 (1), 'izposojevanje mlatilnic — (6), izposojevanje gramofonskih plošč 1 (—), godbeniki 4 (6), masaža 14 (—)> gostilne 77 (61), gostilne brezalkoholne 3 (1), kavarne 1 (2); skupaj prijav 993, odjav 652. Prijave in odjave trgovinskih in pomožnih trgovinskih obrtov v I. četrtletju 1932. v Dravski banovini (iz statistike Zbornice TOI) Po statističnih podatkih Zbornice TOI je bilo v I. četrtletju 1932 prijav in odjav (v oklepajih odjave); Trgovina s konji 1 (1), z živino 8 (14), s prašiči 2 (5), s šivalnimi stroji in kolesi 2 (3), s stroji in tehničnimi potrebščinami 1 (—), z avtomobili in motornimi vozili — (1), s kosami — (1), z orožjem — (1), z radio-aparati 3 (1), s steklom in porcelanom — (1), s steklenimi in kovinskimi izdelki ter gospodinjskimi potrebščinami 1 (—)* z glasbili 1 (—), z lesom 17 (27), z drvi 2 (—), zaloga furnirjev 1 (—), trgovina s suho robo — (1), s pohištvom 1 (—), z , manufakturnim blagom 7 (8), s konfekcijskim blagom — (3), s perilom — (3), s čipkami — (4), z modnim blagom 3 (1), s klobuki — (1)) z, usnjem 8 '(3), s kožami 1 (1), s čevlji 1' (l),!z deželnimi pridelki 11 (17), s semeni 2 (2), z ižimd — (1), z živili 20 (28), z mlekom in i mlečnimi izdelkih (5), s sadjem 1 (2), a delikatešami 10 (8), z mesnimi izdelki 1 (—), s perutnino 50 (17)* z ribami — (2), s kavo in’ kavnimi surogati — (1), branjarije 13 (19). , kramarije 1— (8), trgovina z mešanim blagom 88 (60), z galanterijskim blagom 14 (8), s fotografskimi potrebščinami 1 (—); s papirjem in pisalnimi potrebščinami — (4), s parfimi in toaletnimi potrebščinami 2 (1), z muuicijo 2 (1), s stavbnim materi-jalom 1 (3), s cerkvenimi predmeti 1 (—), z bencihom 1 (—), Z olji, oljnatimi Beme-ni, firneždm ter z ‘ lhnenimi in drhgimi tropinami 1 (1), z mineralno vodo — (2), z vinom (3), s pivom v zaprtih steki. 2 (2), z žganjem 1 (3)j s starim železom 1 (—), starinarji — (1).,, nakupovanje svinjskih ščetin 1 (—), sejmarstvo 12 (21), agenture in komisijske trgovine 6 (8), i bančna poslovalnica — (1), špedicije 1 (—), mešetarji 1 (l), reklamno podjetje 2 (1), posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin 1 (1), tehtnice 6 (1), razno 2 (4); skupaj prijav 319, odjav 313. 2500 milijonov lir za boj proti krizi. Italijansko , borzijanstvo bo na novo urejeno, disqiplina bo ostrejša, nadzorstvo države, močno. Dalje hoče ylada voditi energičen boj proti begu kapitala, da prepreči oško- dovanje valute. Vlada je izdelala obsežen program za izvedbo, javnih del, ki omili brezposelnost in krepi pomožne vire Italije. V ta namen so določili v tekočem računskem letu zopet 600 milijonov lir; v bodočem računskem letu so pa izdatki za boj proti krizi določeni z 2546 milijoni, od tega cela poldruga milijarda za javna dela, 565 milijonov pa za trgovsko bro-dovje in druga prometna sredstva. Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. maja t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala in 140 kg papirnatih vrečic. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 25. inaja t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg solne kisline, 50 kg žveplene kisline, 50 kg dušikove kisline, 50 kg amoni-jaka ter 20 rol transparentnega papirja. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 27. maja t. 1. ponudbe glede dobave ca 10.000 kg moke. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. junija t. 1. ponudbe glede dobaye materijala za montažo. — Komanda pomorskega arsenala Tivat sprejema do 8. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 komadov bombažnih krp, 400 komadov predpražnikov iz kokosa, 2000 steklenic sidola, 8000 škatelj čistila za kovine, 800 kg čistila za parkete, 5000 kg sode za pranje, 8000 pol smirkovega platna, 2900 pol smirkovega papirja, 200 kg topljenega 16ja,. 1000 kilogramov naftalina, 100 kg' gOb, 100 komadov lopat za smeti itd.; do 9. junija t. I. ! pa glede dobave platna, map, papirja, kartona, kleja, žice itd. -i- Vršile sh bodo naslednje ofertne licitacije: Drie 18. junija t. 1. pri ekonomskem oddelku Uprave drž. monopolov v Beogradu glede dobave 394 tisoč kg papirja; dne 23. junija t. 1. pa pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu1 glede dobave svedrov. — (Predmetni Oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) i '' " Prodaja vreč. Direkcija državnega rud-, nika Banja Luka sprejema do 16; junija t. 1. ponudbč jjlede prodaje 1400 komadov praznih 'vreč od mok^: (O^las je ha vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2i. maja t. ). ponudbe glede dobave prenosljivih telefonskih aparatov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. maja t. 1. ponudbe glede dobave i gumijastega kajblja, sponk in izolačnih ; cevk, iOpO komadov bukovih toporišč, 10 kub. m gramoza, pločevine, žičnih vrvi, verig itd. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede dobave 2400 kg kave. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobava petroleja. Dne 20. maja t. 1. se bo. vrnila pri Komandi bregalrtičke divizijske oblasti v Štipu licitacija glede dobave petroleja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Oddaja krovskih del. Dne 16. junija t.,1. se bo vršila pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija glede oddaje krovskih del na skladišču na Ljubljanskem polju. (Oglas je na vpogled v pisarni j Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ’ istem oddelku.) Sritu poročila Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 9 konjev, 13 bikov, 119 volov, 254 j krav in 15 telet; skupaj 410 komadov. — Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 10. maja 1932 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3-75 do 4-25, poldebeli 3 do 3-50, plemenski 2 do 3, biki za klanje 3 do 4, klavne krave debele 2’25 do 4, plemenske 2 do 2'25, za klobasarje l-25 do 1*75, mlada živina 3-50 do 5, teleta 5 do 6 Din za 1 kg žive teže. -r- Prodanih je bilo 190 kom. — Mesne cene. Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 10 do 12,, TI. 6 do 8, meso od bikov, krav, telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 10 do 12, II. 6 do 8, svinjsko meso sveže 1 kg Din 8'— do 16-—. V pisal fes o se izprehiembe in . d o d a t k i p r i n a s t d p n i h firmah: Sedež: Maribor. Besedilo: American Import Companj Karel Kobaus, družba z omejeno zavezo v Mariboru. Izbriše se poslovodja Robaus .Karol. Družba temelji odslej na družabni pogodbi z dne 7. novembra 1924, posl. št. 4.655, izpremenjeni z notarskim pismomi z dne 14. januarja 1925, posl. št. 4.878, notarskim zapisnikom z dne 12. .januarja 1931, poslJ št 4683 in notarskim pismom z dne tl. aprila 1032 posl. št. 4.878. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa na zunaj en poslovodja. Okrožno kot trgdviiisko sodišče v Mai-iboru, odd. lil., dne 6. maja 1932. Firm. 383/32 - lig C I 82/15. Oti ■:' 111 i i < * . / Sedež: Maribor. »«•••• Besedilo: Domača pletoma I. Kalisch, Maribor. '• Obratni predmet: Trgovina s pletilnimi stroji, pletilnimi izdelki in pletilno prejo. Izbriše se prokura Klager Leopolda, vpiše pa se prokura, podeljena Tomažih/ Josipu, knjigovodji V Mariboru, Gfegfeva ul. štev. 6. • Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. aprila |1932. Firm. 346/32 — Rg A III 199/3.