PERTRATTAZIONI della III tornata Epoca VII della DIETA PROVINCIALE della CONTEA PRINCIPESCA di Gorizia e Gradisca redatte sulle annotazioni stenografiche Avano 1§9M89§. GORIZIA 1898 Tip. Seitz. — La Giunta prov. ed. 216 (A&^vms ŠOD/M. &£&/" .Iella Dieta | f o v i a<5 la J e della CONTEA PRINCIPESCA di GORIZIA e GRADISCA ^iiy^7 Presidente : S. E. FRANCESCO Conte < lORONINI-URONRERG Assessori : Signor Dr. ABRAM GIUS K ITE „ Dr. de PAJER-MONRIVA LUIGI „ Dr. TUMA ENRICO Dr. VERZEGNASSI FRANCESCO eletto da tutta 1' assemblea della Dieta, eletto dai deputati delle città, borgate e luoghi industriali e dalla ( 'amera di commercio, eletto dai deputati dei comuni foresi, eletto dai deputati del grande possesso. Assessori supplenti Signor prof. BER BUČ GIOVANNI „ Dr. MAI!ANI FRANCESCO „ Dr. GREGORČIČ ANTONIO (vacante) eletto da tutta 1 assemblea della Dieta, eletto dai deputati delle città, borgate e luoghi industriali e dalla Camera di commercio, eletto dai deputati dei comuni foresi, eletto dai deputati del grande possesso. •A ■ *r J» i V ' DIETA PROVINCIALE «Iella PRINCIPESCA CONTEA DI GORIZIA E GRADISCA III. tornata, Epoca VII O a pita no provinciale: S. E. Signor COR< »NINI - CR<)NBERG Conte FRANCESI '( ), Consigliere intimo attuale e Ciambellano ili S Mv Colonnello f. <1. sv ( 'av. di j. classe dell'ordine della Corona terrea; fregiato della Medaglia del merito militare; Presidente dell'i, r. Società agraria di (invizia e della Commissione pell'imboschimento del Carso in Go_ rizia; Conservatore della Commissione eentrale per monumenti artistici e storici ; Cittadino onorari» della città capitale provinciale ili Gorizia, nonché delle città, borgate e dei luoghi di Aquileia, Canale, ('avvignano, Dornlierg, Plezzo, Aidussina, Caporetto, ( 'oiuon, M>nfal- cime, Sesana e Serpenizza, Podestà di S. Pietro ecc. eletto dalla città di Gorizia. Sostituto : Sig. Dr. ANTONIO GREGORČIČ, professore di teologia nel Seminario centrale di Gorizia, deputato al Consiglio dell' Impero. eletto dai comuni foresi dei distretti di Tolmino, Plezzo e Oircliina. Deputato pei- voto virile : S. E. Rev. Monsignore GIACOMO M ISSI A Principe Arcivescovo, Consigliere intimo di S. M. I. e R. A., Cav. della Corona ferrea di I. classe, Dottore in sacra Teologia, ecc. ecc. Deputali : Signor Dr. ABRAM GIUSEPPE, avvocato in Gorizia. eletto dai comuni foresi dei distretti di Comen e Sesana. Signor BERI3UC GIOVANNI, eletto dai Comuni foresi dei distretti di Gorizia, Ca- i. r. professore presso le Scuole reali snp. in Gorizia. naie ed Aidussina. ( '( )R< >NINI-CR( )NBERG ( 'onte ALFRED* >, possidente in Gorizia, Deputato«! Consiglio dell'Impero, eletto dal grande possesso sloveno. Signor DOTTORI ANTONIO, Cavaliere degli Alberimi, Cavaliere dell'ordine di Francesi^ Giuseppe, decorato della Croee d'oro del merito colla corona, possidente in Ronchi. Signor ORCA BIAGIO, Parroco di Sani passo. Signor KLANCI C ANTONIO, decorato della Croce d'oro del merito. Podestà di Podgora. Signor LAPANJA GI< »VANNI, geometra civile in ( 'aporetto. Signor L< »CATELLI Barone MICHELE. I. e li. Ciambellano, Cav. dell'ordine della corona terrea di III classe, possidente e podestà di Connons. Signor Dr. MA RANI FRANCESCO, avvocato in Gorizia. Signor MICHIELI VINCENZO, possidente e podestà di Campolongo. Signor MIGHETT1 LODOVICO, coiumerciante, Vicepresidente della ( 'antera di Commercio ed Industria in Gorizia. Signor MU1IA ANTONIO, possidente, Presidente del Comitato stradale di Sesana. Signor Dr. de PA.IER LUIGI Cav. di Monriva, Commendatore dell'ordine di Francesco Giuseppe I.. Cavaliere dell'ordine della Corona ferrea di III classe avvocato. Presidente della Camera degli avvocati in Gorizia e possidente. Signor PANIGAI Conte OIACOMO, 1. R. Tenente dei Bersaglieri a cavallo 11. a., possidente e podestà di Scodovacca. Signor RO.JIC ALESSIO; dottore in medicina in Gorizia. Signor TUMA ENRICO, i. r. Aggiunto giudiziario in pensione e Con ci piente di avvocatura in Gorizia. Signor VA LENTINIS Conte EUGENIO, di Montai con e. Signor Dr. VENUTI CARLO, avvocato, podestà di Gorizia. Signor Dr. VERZEGNASSI FRANCESCO, avvocato in Gorizia e possidente. eletto dai comuni foresi dei distretti di Mont'alcone, Cervignano, Gradisca e Connons. eletto dai comuni foresi dei distretti di Gorizia, Canale e Aidussina. eletto dal grande possesso sloveno. eletto dai comuni foresi dei distretti di Tolmino, l'Iezzo e Girellimi. eletto dalla città di Gradisca e dalla borgata industriale di Connons. eletto dalla Camera di Commercio eil Industria in Gorizia. eletto dai comuni foresi dei distretti di Mont'alcone Cervignano. Gradisca e Cormons. eletto dalla Camera di Commercio ed Industria in Gorizia. eletto dai comuni foresi dei distretti di Sesana e (lumen. eletto dal grande possesso italiano. eletto dal grande possesso italiano. eletto dal grande possesso sloveno. eletto dalle borgate e luoghi industriali di Tolmino, Plezzo. Caporetto, Canale e Aidussina. eletto dalle città e borgate industriali di ( Vrvignano, .Mont'alcone e Grado. eletto dalla città di Gorizia. eletto dal grande possesso itali; ITI Indice alfabetico. anno giorno della seduta pagina A. Abram Dr. Giuseppe, assessore provinciale ed avvocato in Gorizia eletto membro della commissione d'appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale ......... Abbuono sulle imposte erariali : progetto di legge concernente l'esenzione dell'imposta sulla rendita personale da tutte le addizionali soggette alla legislazione provinciale. (Vedi allegato N. 1). Addizionali soggette alla legislazione provinciale : progetto di legge concernente 1' e-senzione dell' imposta sulla rendita personale. (Vedi allegato N. 1). Apertura della Dieta provinciale III tornata Epoca VII . Assassinio di S M. L'Imperatrice Elisabetta: Commemorazione della sua morte 1898 n 1897 1898 23/9 23/9 23/9 28/12 19/9 17 Iti 1(> 1 2 B. Bolko Leopoldo, podestà di Cernizza e possidente, nominato membro della commissione dell' imposta industriale ....... 1898 23/9 17 o. Casagrande Angelo, industriante e possidente in Aidussina eletto membro della commissione d' appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale .......... Chiozza Giuseppe, industriante e possidente in Gradisca eletto membro sostituto della Commissione d' appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale ........... Chiusura della TU. tornata dietale Epoca VII ....... Claricini de Edoardo I. e li. Colonnello i. r. in Versa, eletto membro sostituto della Commissione d' appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale .......... Commemorazione della morte di S M. L'Imperatrice Elisabetta Commemorazione della morte del Principe Arcivescovo Luigi Mattia Zorn Commissione dell' imposta industriale : nomina di 4 membri e 4 sostituti Commissione d' appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale : nomina di 8 membri e di 8 sostituti ...... Condoglianze della Dieta provinciale con Sua Maestà l'Imperatore, per la morte di S. M. L'Imperatrice Elisabetta ....... CotiČ Giuseppe, possidente in Cerou supcriore, eletto membro sostituto della commissione d'appello per la commisurazione dell'imposta sulla rendita personale Cristofoletti Giacomo, farmacista in Gorizia, nominato membro sostituto della commissione dell' imposta industriale ....... 1898 n n n n n n V ii ii 23/9 23/9 23/9 23/9 19/9 23/9 23/9 23/9 19/9 23/9 17 17 17 17 2 8 17 17 3 17 I >. Dieta provinciale invia condoglianze a 8. 31. L' Imperatore nella luttuosa circostanza J della morte di S. M. L'Imperatrice . . . . . . [ Dieta provinciale. : indirizzo di omaggio a S. il. L'Imperatore in occasione del nO.o anniversario della Sua salita al Trono Imperiale .... Dreossi Giuseppe fu Francesco possidente in Cervignano : nominato membro della Commissione dell' imposta industriale ...... r n ri n 19/9 21/9 21/9 21/9 3 4 ft 17 J v Due dicembre 1898 : indirizzo di omaggio a 8. M. L'Imperatore Francesco Giuseppe I in occazione del 50.o anniversario della Sua salita al Trono E. Elisabetta : Commemorazione della morte ili S. M. L'Imperatrice Elisabetta Esenzione dell' imposta sulla rendita personale da tutte le addizionali soggette alla legislazione provinciale (rapporto della Giunta provinciale col quale presenta un disegno di legge concernente ecc. (Vedi allegato N. 1). . F. Fabris Marchese Angelo, possidente in 1 Vegliano, nominato membro sostituto della commissione dell' imposta industriale ...... Francesco Giuseppe I Imperatore: ringrazia la Dieta provinciale per le condoglianze inviateGli nella luttuosa circostanza della morte di S. M. L' Imperatrice Elisabetta Francesco Giuseppe I Imperatore : Indirizzo di omaggio a S. M. in occasione del nO.o anniversario della Sua salita al Trono Imperiale G. Giunta provinciale propone un atto di omaggio a S. IL. 1/' Imperatore in occasione del 51).o anniversario della Sua salita al trono Imperiale Giunta provinciale : rapporto col quale presenta un disegno di legge concernente l'esenzione dell'imposta sulla rendita personale da tutte le addizionali soggette alla legislazione provinciale. (Vedi allegato N. 1). Gotiina Daniele Podestà di Aidussina e possidente, eletto membro della Commissione d' appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale Grablovitz Adolfo, ingegnere in Ronchi, eletto membro della commissione d'appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale Imperatore Francesco Giuseppe 1, ringrazia la Dieta provinciale per 1' atto di condoglianza inviatoGli nella luttuosa circostanza della morte di M. L'Imperatrice Elisabetta ......... Imperatore Francesco Giuseppe 1, atto di omaggio della Dieta provinciale in occasione del 50.o anniversario della Sua salita al Trono Imperiale 2 dicembre 1898 ....... • ■ _ • Imperatrice Elisabetta: commemorazione della morte di S. M. L Imperatrice Imposta industriale: nomina di 4 membri della Commissione dell'imposta industriale Imposta sulla rendita personale : nomina di M membri della commissione d' appello per la commisurazione della .....•■• Imposta rendita : legge concernente 1' esenzione dell' imposta sulla rendita personale da tutte le addizionali soggette alla legislazione provinciale. (Vedi allegato AT. 1)........... Indirizzo di omaggio della Dieta provinciale a Sua Maestà 1' Imperatore Francesco Giuseppe I in occasione del 50.o anniversario della Sua salita al Trono Imperiale, 2 dicembre 1898 .•...••• Industria : nomina di 4 membri della commissione dell' imposta industria e di 4 sostituti ....•■•••• Interpellanza del deputato Venuti al Governo, sui mali già lamentati in quella prodotta nella seduta dietale del 19 febbraio 1897 ..... Interpellanza del deputato Marani in merito allo stato anormale della Scuola slovena amili giorno dell,, seduta pagina 18! »8 21/9 5 n 19/9 2 11 23/9 10 r> 23/9 17 21/9 4 11 21/9 5 r 21/9 5 » 2:-i/9 Hi li 23/9 17 n 23/9 17 ii 21/9 4 n 21/9 5 n 19/9 •2 ! » 23/! I 17 23/9 17 „ n 23/9 Hi r 21/9 5 23/! i 17 i: n 23/9 * r 23/9 1 1«> Interpellanza del deputato Verzegnassi sulle pubbliche violenze perpetrate dagli sloveni contro gli italiani ..... . Iv. KocjanČiČ Andrea, possidente in Podgora, eletto membro della commissione d'appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale . L. Lapanja Giovanni, deputato provinciale e geometra civile ili (Vaporetto, eletto membro sostituto della Commissione d' appello per la commisurazione dell'' imposta sulla rendita personale ......... Lazzari Guido possidente in Podgora, eletto membro della commissione d'appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale Legge concernente 1' esenzione dell' imposta sulla rendita personale da tutte le addizionali soggette alla legislazione provinciale, nonché una simile esenzione riguardo all'imposta sopra emolumenti maggiori degli impiegati di Corte, dello Stato, di fondi pubblici, degli impiegati militari, della marina e della milizia territoriale, degli impiegati provinciali e dei sacerdoti in cura d'anime in quanto colpisce la loro congrua. (Vedi allegato N. 1). Lisjak Dr. Andrea, medico in Gorizia, eletto membro sostituto della commissione d' appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale Locate II i barone Michele, deputato provinciale e possidente in Cormons, eletto membro della commissione d'appello per la commisurazione dell'imposta sulla rendita personale .......... XI. Membri della commissione dell' imposta industriale. Elezione . Membri della commissione d'appello per la commisurazione dell'imposta sulla rendita personale. Nomina di 8 membri e di 8 sostituti . Mighetti Lodovico, deputato provinciale, presta la solenne promessa Missia Dr. Giacomo, Principe Arcivescovo, presta la solenne promessa di deputato provinciale ...... . Mozetič Francesco, capomastro muratore in Gorizia, nominato membro sostituto della commissione dell' imposta industriale ...... Muha Antonio, deputato provinciale e possidente in Corgnale è nominato membro sostituto della commissione siili' imposta industriale .... P. Pajer de Monriva Cavaliere Luigi, assessore provinciale ed avvocato in Gorizia, eletto membro della commissione d' appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale ......... Perco Massimiliano, geometra civile e possidente in Gradisca, eletto membro sostituto della commissione d'appello pei- la commisurazione dell'imposta sulla rendita personale Principe Arcivescovo, 8. E. l)r. Giacomo Missia, presta la solenne promessa di deputato provinciale . . . . . Principe Arcivescovo Luigi Mattia Zorn, commemorazione della sua morte Progetto di legge concernente l'esenzione dell'imposta sulla rendita personale da tutte le addizionali soggette alla legislazione provinciale, nonché una simile esenzione riguardo all' imposta sopra emolumenti maggiori degli impiegati di Corte, dello Stato, di fondi pubblici, degli impiegati militari, anno giorno della seduta pagina 1898 23/9 14 28.11 17 r 23/9 17 n 23/9 17 n 23/9 16 » 28/9 17 n 23/9 17 r 23/9 17 n 23/9 17 V 21/9 4 r 21/9 4 V 23/9 17 r 23/9 17 r 23/9 17 V 23/9 17 n 21/9 4 r 28/9 S vr anno giuino della seduta pagiua della marina e della milizia territoriale, degli impiegati provinciali e dei sacerdoti in cura d' anime in quanto colpisce la loro congrua. (Vedi allegato N. 1). .......... 1898 2)5/9 H; R. Rapporto della Giunta provinciale con cui propone un atto di omaggio a S. M. L'Imperatore in occasione del 50.o anniversario della sua salita al Trono Imperiale 2 dicembre 1898 ....... Rapporto della Giunta provinciale col quale presenta un disegno di legge circa 1' e-senzione dell'imposta sulla rendita personale da tutte le addizionali soggette alla legislazione provinciale. (Vedi allegato N. 1). Rendita personale: progetto di legge concernente l'esenzione dell'imposto sulla rendita personale da tutte le addizionali soggette alla legislazione provinciale (Vedi allegato N. 1). Rendita personale : nomina di 8 membri della Commissione d'appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale, e di 8 sostituti » n n ii 21/9 23/9 23/9 23/9 5 ir. Ki 17 S. M. L' Imperatore Francesco Giuseppe I, ringraziamento alla Dieta per le condoglianze inviateGli nel luttuoso avvenimento della morte di 8. M. L' Imperatrice Elisabetta ......... S. M. L'Imperatore Francesco Giuseppe I • atto di omaggio in occasione del f>0.o anniversario della Sua salita al Trono Imperiale, 2 dicembre 1898 . Sarcinelli Pietro proprietario di fabbrica laterizi in Oervignano : nominato membro sostituto della commissione dell' imposta industriale .... Scuola slovena : interpellanza in merito allo stato anormale di quella Seitz Dr. Edoardo proprietario di tipografia in Gorizia : nominato membro della commissione dell' imposta industriale ....... Sloveni contro gli Italiani : interpellanza del deputato Verzegnassi sulle pubbliche violenze perpetrate dagli ........ V !7 n n n n 21/9 21/9 23/9 23/9 23/9 23/9 4 5 17 IO 17 14 T. Tonkli Cavaliere Dr. Giuseppe, possidente ed avvocato in Gorizia, eletto membro della commissione d' appello per la commisurazione dell'imposta sulla rendita personale .......... Tonkli Dr. Nicolò, avvocato in Gorizia: nominato membro della Commissione dell'imposta industriale .......... a n 23/9 23/9 17 17 V. Valentinis Conte Eugenio, deputato provinciale, presta la solenne promessa . Venuti, deputato provinciale, interpellanza al Governo sui mali già lamentati in quella prodotta nella seduta dietale del 19 febbraio 1897 .... Verzegnassi, deputato provinciale, interpellanza sulle pubbliche violenze perpetrate dagli sloveni contro gli italiani ....... n V n 21/9 23/9 23/9 4 s 14 Zorn Luigi Mattia, Principe Arcivescovo, commemorazione della sua morte n 23 9 8 P R E 8 E N T I : Il Capitano provinciale Conte Francesco Coronini-Cronberg Il Commissario Imperiale Consigliere aulico Cav. Luigi de Bosizio e N. IO deputati. (Principio della seduta ore 11 ant.) Capitano : Onorevoli Signori ! Dovrei tenere il discorso inaugurale di questa sessione dietale dinanzi a quest'Eccelsa Dieta, ma invece non posso pur troppo che constatare il desolante spettacolo che mi si presenta di vedere i seggi tutti vuoti alla mia destra e quindi che non ci troviamo nel numero prescritto dal Regolamento provinciale. Deplorando vivamente questa assenza io debbo quindi dispensarmi dal tenere un discorso improntato a quella consueta calma colla quale sempre noi inaugurammo i nostri lavori dietali a vantaggio di questa diletta nostra Provincia. Ciò mi duole tanto più, perchè, avrei desiderato che appunto in quest' anno avremmo potuto procacciare col concorde nostro procedere un momento di soddisfazione a S. M. l'Augustissimo ed amatissimo nostro Imperatore. Sperando tuttavia neh' avvenire, mi rassegno e mi limito ad invitarvi, Onorevoli Signori, ad esprimere a nome di tutti gli abitanti di questa Provincia senza distinzione alcuna i sensi d'inconcussa fedeltà e divozione verso S. M. L'Augustissimo imperatore portandogli un triplice: Evviva! Evviva S. M. L'Augustissimo nostro Imperatore Francesco Giuseppe I. ! Evviva ! Evviva ! ( 7 deputati rispondono tre volte E VV1 VA !) Io non posso altro che annunciare che quest' Eccelsa Dieta venne convocata per oggi colla Patente Sovrana del 21 corrente, e che a rappresentare il Governo fu nominato 1' Illustrissimo Signor Consigliere aulico Cavaliere Luigi de Bosizio. Non trovandoci in numero legale non posso aprire 1' odierna seduta, e devo riservarmi di convocare Signori ad un' altra seduta (piando avrò 1' assicurazione che la nostra Dieta potrà regolarmente funzionare. (Fine alle 11'/, ant.) Contenuto: Commemorazione della morte di S. M. L'Imperatrice Elisabetta. P K E S E N T I : 11 Capitano provinciale II Commissario Imperiale Conte Francesco Coronini-Cronberg Consigliere aulico Cav. Luigi de Bosizio S. E. Reverendissima Monsignore Dr. Giacomo Missia Principe Arcivescovo e N. 20 deputati. (Principio della seduta ore f> pom.) Capitano : Trovandoci raccolti in numero legale dichiaro aperta la seduta. Onorevoli Signori ! Allorquando in ossequio alla Sovrana Patente che ordinava la ripresa delle pertrattazioni dietali indiceva 1' odierna seduta, ^credeva invitarvi a prendere le disposizioni per partecipare alla celebrazione d' un fausto avvenimento nella nostra Serenissima Casa regnante. Ed invece qua! desolante compito mi si presenta dinanzi quest' oggi dopo la funesta tragedia di Ginevra, che fa fremere d'indignazione e di raccapriccio non solo la nostra Austria, ma tutto il mondo civile da un polo all' altro. (Quello stile micidiale vibrato dalla mano scellerata di un miserabile, spegnendo la nobile esistenza di un essere adorato, ha trafitto anche i nostri cuori. Piangiamola Donna eletta, adorna di mente elevata, di cuore pietoso, delle più rare virtù che Le costituivano una corona più splendida del diadema imperiale. Piangiamo la fida Compagna dell' amatissimo nostro Imperatore, il più saldo suo sostegno nelle ore penose di gravi cure e di atroci affanni. Piangiamo l'indimenticabile nostra Sovrana che a Se ci rendeva soggetti con incomparabile amabilità unita a contegno che imponeva venerazione e rispetto, che era nata ad essere Sovrana per l'intrepido suo coraggio col quale affrontava qualsiasi pericolo, eroicamente palesato negli ultimi suoi momenti col sostenersi ancora dopo ricevuto 1' empia percossa per continuare, già colla mortai ferita in seno, il cammino prefisso, finché coi sensi le forze totalmente svanirono. Piangiamo inconsolabili, perchè le nostre lacrime non valgono a nulla, non valgono a ridonar la vita a quella salma preziosa che ora dorme il sonno eterno nella, tomba dell'imperia]« casato d' Absburgo-Lorena. Dalla povera vittima immolata da cieco furore rivolgiamo intenerito lo sguardo al vedovato Consorte travagliato da immane dolore, e ci sentiamo compresi da immensa compassione. ('astiti gospodje ! Ce se te dni oziramo po naši deželi, vidimo od enega konca do druzega po vseh hišah vihrati znamenja žalosti. Kažejo nam, koliko britkost občutijo vsi njeni prebivalci nad tem, da je tako strašno gorje zadelo našega premilostnega Cesarja in Gospoda, celo vladarsko rodbino in celo državo ■/. vsemi njenimi prebivalci ; kako hudo občutijo zgubo preljubljene deželne matere, nad vse vzvišene gospe, katero je peklenski zločin iztrgal naši ljubezni. Kažejo pa nam tudi, da neha med nami vsaka različnost menenja, kadar gre za osodo našega hudo skušanega Vladarja in da nas čuti češčenja, zvestobe in vdanosti do Njega, ki nas vse enakomerno ljubi in varuje, takoj zjedinijo. Sono sicuro, onorevoli Signori, del Vostro pieno assenso, so Vi propongo di deporre alla soglia del Trono Imperiale la riverente espressione del Vostro profondo cordoglio e 1' assicurazione di indelebile fedeltà che al cimento di cotanta sciagura maggiormente ancora si accentua col fervido voto che a Dio piaccia donare all'Augustissimo nostro Imperatore la forza onde sopportare il colpo tremendo subito e reggere fino a lontanissimo avvenire col mite Suo scettro quest' Impero ed i Suoi popoli. Egualmente sono convinto che vorrete aderire che in segno di lutto venga immediatamente levata la presente seduta. (i/onerale assenso). La dichiaro dunque chiusa riservandomi, onorevoli Signori, d'invitarvi in iscritto alla prossima. (Chiusa la seduta alle 5'/2) Contenuto : Solenne promessa di nuovi tre deputati. — Rapporto della Giunta provinciale col quale si propone un atto di omaggio a Sua Maestà in occasione del 50° anniversario della Sua salita al Trono Imperiale. P li E S E N T I : Il Capitano provinciale 11 Commissario Imperiale Conte Francesco Coronini-Cronberg Consigliere aulico Cav Luigi de Bosizio S. E. Reverendissima Monsignore Dr. Giacomo Missia Principe Arcivescovo. e N. 20 deputati. (Principio della seduta alle pom.) Capita no : Ci troviamo in numero legale, dichiaro aperta la seduta e prego di leggere il P. V. dell'antecedente. ff. di Segretario : (legge il f. V. della seduta del li) settembre 1898) Capitano : Ritengo che nessuno degli Onorevoli Signori avrà alcunché da osservare sul processo verbale teste preletto, e lo dichiaro quindi per apj irò vato. (Nessuno fa delle osservazioni). Abbiamo ancora una formalità da soddisfare prima di procedere alla trattazione dell' argomento posto all' ordine del giorno dell'odierna seduta. La Dieta provinciale cioè conta alcuni nuovi membri i quali non hanno prestato ancora la solenne promessa prescritta dal Regolamento provinciale, e questi sono S. E. il Principe Arcivescovo e gli Onorevol Signori Lodovico Mighetti ed Eugenio Conte Valentinis. Preleggerò la prescritta forinola in tutte e due le lingue, (la legge. Indi il Capitano provinciale invita a prestare la solenne promessa S. E. il Principe Arcivescovo, il quale risponde: Obljubim, e così pure gli 0 norevoli Mighetti e Conte Valentinis, i quali rispondono : Prometto. Ho F onore di comunicare che al telegramma spedito in seguito a deliberato di quest' Eccelsa Dieta l'altro dì, ieri S. M. si è graziosamente degnata di rispondere col seguente dispaccio : Ringrazio cordialmente la Dieta della mia principesca Contea di dovizia e Gradisca per le sì calde espressioni di condoglianza e congiuntivi voti di prosperità nei quali riscontro con cuore commosso una novella prova della sua lealtà e fedele attaccamento a me sempre addimostrato. Francesco Giuseppe. Njegovo Veličanstvo mi je premilostno blagovolilo poslati v odgovor na sožalnico visocega zbora naslednjo brzojavno zahvalo : „l'resrrno zahvalujem deželni zbor Moje poknežene grof ovine Goriške in (Iracliške na tem, da mi je tako vroče izrazil svoje sožalje in poklonil svoja voščila, saj mi je to nov dokaz njegove vsikdar razodete lojalnosti in zveste udanosti." Franc Jožef. Ed ora passiamo a trattare 1' argomento che si trova all' ordine del giorno, che è il rapporto della Giunta provinciale col quale si propone un atto di omaggio a S. M. in occasione del 50o anniversario della Sua salita al Trono Imperiale. L' onorevole referente è pregato di leggere il rapporto a nome della Giunta provinciale. Pajer : (GN. 4425198.) ECCELSA LIETA, Per dare espressione al desiderio generale delle popolazioni della Provincia, la Giunta provinciale propone che venga deliberato : Il Capitano provinciale è incaricato di recarsi, assieme a due assessori provinciali, in deputazione a Vienna per fare atto di rispettoso omaggio, presentando nelF incontro del giubileo di Sua Maestà l'Imperatore il seguente indirizzo artisticamente decorato : Sacro Ala està, Il 2 dicembre di quest'anno si compie un mezzo secolo dal dì che la Divina Provvidenza volle si concentrasse nelle auguste mani di Vostra Sacra Maestà il reggimento supremo delle genti austriache e tempi nuovi facessero fiorire una vita novella. Al senso di profonda ammirazione, che ridestano le memorie di questo periodo di cure e di conquiste, di lotte e di vittorie, di amarezze e di compiacenze, si accoppia nelle popolazioni della principesca Contea di dovizia e Gradisca la gioia di vederlo felicemente compiuto e la speranza che per Vostra Sacra Maestà le glorie del passato trovino splendido riflesso in un lungo avvenire di dolci soddisfazioni e di luminose conquiste coronate dalV affetto filiale di popoli felici e riconoscenti. Con illuminata coscienza del grave compito di rendere i popoli felici la Sacra Maestà Vostra affrontava i problemi della rigenerazione intellettuale., politica ed economica, e come V alto grado di perfezionamento raggiunto mercè colossali riforme in tutti i rami della pubblica amministrazione, lo slancio mirabile dato all' attività nel dominio delle scienze e delle lettere, i larghi provvedimenti per ravvivare il commercio e le fonti della produzione e del lavoro, e le meravigliose opere di carità con magnanimo cuore elargite valsero a render più saldo l'amore e profondo il sentimento di gratitudine-delie presenti generazioni beneficate, così le preziose opere monumentali in gran copia disseminate nelV Impero attesteranno alla posterità il favore accordato alle arti, mentre l'imponente sviluppo delle forze di terra e di mare offre sicura garanzia del prestigio della potenza. Tutto concorre in mirabile armonia nel giubileo ad esaltare la gloria del Vostro paterno regno, Sacra Maestà, a dar brillante risalto alle doti della Vostra mente eletta, alla Vostra sapienza, alle Vostre virtù. La Dieta provinciale della Vostra principesca Contea di Gorizia e Gradisca, qual devotissima rappresentante di popolazioni per tradizionale affezione attaccatissime a Vostra Sacra Maestà è felice di potere a piedi dell' Angusto trono deporre, a glorificazione del faustissimo giubileo, in atto di umile omaggio, il caldissimo voto : Che il del conservi, protegga, benedica Vostra Sacra Maestà e la Serenissimi Casa Imperiale e Reale. Capitano : L' onorevole Tuma è pregato ora di voler preleggere il testo sloveno dello stesso atto. Tu ma : VISOKI ZBOR ! -Da ustreže želji prebivalstva naše dežele, predlaga deželni odbor, naj sklene visoki zbor : Naroča se deželnemu glavarju, da se poda z dvema deželnima odbornikoma v deputaciji na Dunaj in tam o priliki pedesetletnice vladarstva Nj. Veličanstva presvetlega Cesarja pokloni naslednjo umetno okrašeno čestitko : Vaše Veličanstvo ! Dne 2. decembra tekočega leta konča polstoletje, od kar je itotela božja previdnost, da se v mogočnih rokah Vašega Veličanstva združi vrhovno vladarstvo avstrijskih ljudstev in da nora doba požene v cvet sveže življenje. S čutom največjega občudovanja, ki ga vzbujajo spomini iz te dobe prizadevanja in uspehov, bojev in zmag, britkosti in radosti, spaja se v prebivalstvu poknežene grofovine (l o viške in tiradiške radost videti, da je ta doba srečno končala in nada, da se bo Vašemu Veličanstvu slava preteklosti sijajno odsevala v sladkem zadoščenju in svetlih uspehih bodočih dni j, katere bo renčala otroška ljubezen srečnih in hvaležnih narodov. Z razsvitljeno zavestjo, da je žeto težavna naloga osrečiti narode, lotilo se je Vaše Veličanstvo problemov intelektualnega, političnega in gospodarskega preporoda, in kakor je visoka stopinja popolnosti dosežena po velikanskih preuravnavah v vseh panogah javne uprave, čudoviti vzlet v razvoju znanosti in slovstva, obširne navedbe v to, da se oživč trgovina, viri produkcije in dela, občudovanja vredna dela milosrčnosti visokodušnim srcem podeljena ojačila ljubezen ter imela čute hvaležnosti v sedanjih oblagodarjenili narodih ; tako bodo dragocene monumentalne stavbe mnogobrojno nasejane po cesarstvu svecločile prihodnjim vekom, kako so se pospeševale umetnosti ; velikanski razvoj vojne sile na suhem in na morju pa zajamčuje ugledno moč države. Vse se sklada v to. da v čudoviti harmoniji poveličuje o jubileju slavo Vašega očetovskega vladarstva, da v sijajnem blesku razodeva darove Vašega vzvišenega duha, Vašo modrost, Vaše kreposti. Deželni zbor Vaše pokneiene grofovine Goriške in Gradiške kot, najuetaniši zastopnik ljudstva. ki se s tradicij alno ljubeznijo oklepa Vašega Veličanstva, je srečen, da more na podnožje staro-slavnega prestola položiti v proslavo preblaženega jubileja kot znak ponižnega češčenja iskreno voščilo: Bog ohrani, obvaruj, blagoslovi Vaše Veličanstvo in prejasno Cesarsko in Kraljevsko Hišo ! Capitano : La proposta testé preletta per la sua indole non può essere oggetto di discussione, e sapendo che tutti gli Onorevoli Signori saranno consenzienti alla medesima, gli invito ad esprimere la loro adesione col portare un triplice evviva e šiv io a S. M. Evviva S. M. L'Augustissimo Imperatore Francesco Giuseppe I. ! Evviva! (Tutti % deputati e fra il pubblico si grida: Viva! Žirio!) Non abbiamo più altri argomenti all' ordine del giorno, ed io mi permetto quindi di rissare la prossima seduta per venerdi 23 corrente a ore 5 pora. mettendo all' ordine del giorno i seguenti oggetti : 1. Rapporto della Giunta provinciale col quale si presenta un disegno di legge concernente l'esenzione dell' imposta sulla rendita personale da tutte le addizionali soggette alla legislazione provinciale, nonché una simile esenzione riguardo all' imposta sopra emolumenti maggiori degli impiegati di Corte, dello Stato, di fondi pubblici, degli impiegati militari, della marina e della milizia territoriale, degli impiegati provinciali e dei sacerdoti in cura d' anime in quanto colpisce la loro congrua. 2. Nomina di 4 membri della Commissione provinciale per la commisurazione dell' imposta industriale e di 4 sostituti. 3. Nomina di 8 membri della Commissione di appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale e di otto sostituti. E con ciò dichiaro chiusa la presente seduta. (Fine della seduta a ore 7 poni.) Contenuto: Commemorazione di S. E il Principe Arcivescovo Luigi Mattia Zorn — Interpellanza del deputato Venuti al Governo, sui mali già lamentati in quella prodotta nella seduta dietale del 19 febbraio 1897. — Interpellanza del deputato Marani in merito allo stato anormale della scuola slovena. — Interpellanza del deputato Verzegnassi sulle pubbliche violenze perpetrate dagli sloveni contro gì' italiani. — Progetto di legge concernente l'esenzione dell' imposta sulla rendita personale da tutte le addizionali soggette alla legislazione provinciale. — Elezione di 4 membri della Commissione provinciale per la commisurazione dell'imposta industriale e di 4 sostituti. - Nomina di 8 membri della commissione di appello per la commisurazione dell' imposta sulla rendita personale e di 8 sostituti. — Chiusura della tornata dietale. P R E S E N T T : Il Capitano provinciale II Commissario Imperiale Conte Francesco Coronini-Cronberg Consigliere aulico Cav. Luigi de Bosizio S. E. Reverendissima Monsignore I)r. Giacomo Missia Principe Arcivescovo e 10 deputati. (Principio della seduta, ore poni.) Capitano : T rovandoci in numero legale dichiaro aperta la seduta, e prego di leggere il Processo verbale dell' ultima. ff. di Segretario : (legge il P. V. della seduta del 21 settembre a. c. in ambedue t testi). Capitano : Viene fatta qualche osservazione riguardo al processo verbale testé preletto ? (no) Non essendo il caso, lo dichiaro per approvato. Onorevoli Signori ! Quelle solenni manifestazioni di duolo e di omaggio che sono partite da quest'Eccelsa Dieta in questi ultimi giorni non mi hanno lasciato l'opportunità di rammemorare un lutto di quest'Eccelsa Dieta e di tutta la Provincia che quasi intiera costituisce 1' arcidiocesi di Gorizia sofferto 1' anno decorso, colla perdita dell' indimenticabile venerato Principe Arcivescovo Luigi Mattia Zorn. Ora però non solo il dovere m'impone ricordarlo in seno a quest'Eccelsa Dieta, ma egualmente il cuore. Tutti coloro che ebbero la fortuna di avvicinare il defunto Monsignore Zorn piangono sinceramente quel Pastore del suo gregge secondo la parola e lo spirito del vangelo, luminoso esempio di tutte le virtù cristiane e cittadine che con cuore addirittura angelico non pensava ad altro che di spargere benefici. La sua venerata memoria rimarrà indelebile in questa nostra Provincia, Gli Onorevoli Signori si sono già alzati dai loro seggi ili espressione di lutto, e mi permetto di proporre che questa dimostrazione ed espressione di duolo da parte di quest' Eccelsa Dieta venga inserita nel protocollo dell' odierna seduta. Mi sono state insinuate tre interpellanze dirette all'Eccelso Governo. Prego i Signori ctt leggerle. Venuti : Eccelsa Dieta! Nella seduta dietale del 19 febbraio 1897, i deputati italiani sedenti in quest'alto consesso, nel rivolgere un' interpellanza all' Eccelso i. r. Governo ed a S. E. il signor Conte Capitano circa i provvedimenti da prendersi onde rendere possibile una proficua attività della Dieta e mettere i deputati italiani in condizione di potere coscienziosamente corrispondere al loro mandato, lamentavano lo stadio eccezionalmente grave che da un triennio a quella parte attraversava la Dieta stessa e la paralisi deleteria che ne inceppava ogni proficua attività rendendola impotente ad esaurire il suo compito che è quello di provvedere, ai molteplici bisogni della Provincia e di curarne il progressivo aumento di benessere con saggie disposizioni legislative in tutti i rami della pubblica amministrazione e rilevavano i motivi di tale gravissimo malessere O * che tutti s'imperniano nelle pretese avanzate dai deputati della parte montana della Provincia, inspirati al più esclusivo feticismo nazionale, spinto sino al parossismo. Fu quella 1' ultima seduta di quella tornata, presenziata soltanto dai deputati italiani e dal compianto Principe Arcivescovo Monsignore Zorn. Nò d' allora in poi la Dieta potè efficacemente occuparsi degli interessi provinciali stante 1' astensione osservata dai deputati sloveni impuntati a non sorpassare la soglia dell' aula dietale se non a prezzo di concessioni ingiuste alle quali i deputati italiani non potevano nè dovevano accedere, poiché facendolo, avrebbero tradito il loro mandato ed iniziato la rovina nazionale ed economica della regione da essi rappresentata — delitti questi ai quali essi non si presteranno mai ! Così coll'anno che oramai volge verso il tramonto andrà a compirsi un lustro d'irregolare funzionamento della rappresentanza provinciale. È un tempo prezioso miseramente perduto e questa perdita non può non essere rimpianta acerbamente da quanti sentono per questa terra che ci è madre, sieno dessi italiani o sloveni, un verace affetto non ottenebrato da utopie megalomani, che in questa nostra regione dovranno, per le particolarissime condizioni nostre, rimanere mai sempre utopie. Sarebbe lunga e tediosissima opera l'enumerare patitamente i molti e gravissimi pregiudizi ehe da tale eccezionale condizione di cose, artificialmente creata e con tenacia degna di migliori propositi mantenuta, apportarono all' intiera Provincia. Basterà dire, che dal 1894 in poi, eccezion fatta pel 1896, la gestione provinciale funge senza un preventivo votato dalla Dieta, per cui la Giunta si trova assegnata a provvedere unicamente alle spese ordinarie correnti, nè può venire efficacemente incontro alle tante dimande di contributi e sussidi per costruzione, completamento o riattazione di strade, per regolazione ed arginatura di torrenti ecc. in gran parte avanzate da Comitati stradali e Comuni sloveni, come pure alle numerosissime suppliche per elargizioni presentate da studenti di università, politecnici ed altri istituti superiori. Che se già il mancato aiuto da parte della Dieta costituisce per se una somma considerevole essa va a raggiungere proporzioni ben più allarmanti quando alla stessa si aggiungano quei contributi, molte fiate, convien dirlo straordinariamente generosi, dall' Eccelso Governo assicurati condizionatamente al voto della Dieta. Ne viene da ciò che per l'inconsulto ed antipatriotico procedere dei deputati sloveni, non solo non furono migliorate le viabilità della Provincia, specie nella parte montana della stessa, non solo non fu posto un argine al dilagare di furiosi torrenti con danno gravissimo della proprietà pubblica e privata, ma fu, mi si passi la dura parola, derubata di molte e molte diecine di migliaia di tiorini una popolazione poverissima che da queste opere ha diritto di attendere un provvidenziale sollievo alle tante sue miserie ! Nè in ciò consiste, tutto il danno, dalla forzata inazione della rappresentanza provinciale derivato al nostro paese. Tace oramai da un quinquennio ogni operosità legislativa, reclamata da molte ed urgenti necessità nei vari rami della pubblica amministrazione e negli archivi dietali giace polveroso il progetto di legge sanitaria, la cui attivazione è insistentemente imposta dalle deplorevoli condizioni igieniche e sanitarie specialmente constatate nella parte slovena della Provincia. Invano si alza il grido dell'umanità offesa a favore di tanti infelici nostri comprovinciali cui fu tolto il bene dell'intelletto, forzatamente ammucchiati in sezioni maniache di necessità annesse ai nostri spedali sparpagliati un po' dappertutto nelle case di salute delle Provincie contermini ; invano comuni e privati chiedono ricovero e cura per altri molti infelici, pericolosi molte volte a sè ed agli altri, che dagli stabilimenti strapopolati devono inesorabilmente venir respinti. Invano ! che un puntiglio peccaminoso impedisce la costruzione di quel manicomio provinciale che la Dieta stessa riconobbe assolutamente necessario e di somma urgenza e per il quale esistono già elaborati i progetti ! Onde dare ai proprii bilanci uno stabile e regolare assestamento e poter procurarsi i mezzi necessari per procedere all' effettuazione di opere urgentemente reclamate da altissimi pubblici interessi — come a ino' d' esempio quelle di un nuovo acquedotto, della regolazione della canalizzazione e fognatura, di un nuovo macello, della pubblica illuminazione ecc. il Comune di Gorizia aveva già nel 1895 interessato 1' Eccelsa Dieta a voler accogliere un progetto di legge che la autorizzasse alla riscossione del soldo pigioni, tassa questa clic per la sua equa distribuzione è meno molestamente sentita di qualunque altra e fu in varie evenienze raccomandata anche dall' Eccelso Governo. Ed anche questa legge, come pure quella riflettente la regolazione del percepimento di altre piccole tasse e l'altra tendente ad introdurre un regolamento per lo spegnimento degli incendi, valevole per la città di Gorizia, attendono da anni la loro trattazione costituzionale. Ed a tutto ciò si aggiunga quella agitazione creata e mantenuta tra le incoscienti popolazioni rustiche per il bisogno sentito di aver in queste un appoggio ed un'approvazione della mal opera compiuta a loro danno : quell'incessante rinfocolìo di odii di razza rimestato in tutte le occasioni ed in tutte le forme col mezzo della stampa ed a viva voce da sconsigliati accoliti, cui le dottrine evangeliche, delle quali dovrebbero essere i banditori tra le masse e 1' autorità delle quali per mal riposta fiducia di popolo e di Governo sono nei diversi comuni rivestiti, dovrebbero suggerire ben altro contegno : si aggiunga, ripeto, tutto ciò al già esposto e si avrà un giusto criterio dell'enorme responsabilità morale che grava su coloro elio crearono o contribuirono a creare e tutt' ora mantengono nella Provincia questo infelicissimo e deplorevolissimo stato di cose. > ■'hi) Noi pertanto, nella coscienza di avere in ogni tempo adempiuto con scrupolosa esattezza all' obbligo' ^ nostro, questa responsabilità la riversiamo tutta sui deputati della parte slovena della Provincia e ricordando che 1' Eccelso Governo ci va ancora debitore di una risposta all' interpellanza fatta nella seduta del 1(5 febbraio a. d. rileviamo che nulla fu fatto onde liberare il paese da questo incubo che lo oppi-ime e ne minaccia la prosperità paralizzandone le forze vitali, e facciamo esplicita richiesta che I" Eccelso Governo voglia nel modo più opportuno porre un fine a tale stato anormale e dannosissimo di cose. Facciamo quindi all' Eccelso i. r. Governo la seguente interpellanza : Ha preso 1' Eccelso Governo notizia dell' esposizione l'atta nello svolgimento dell' interpellanza prodotta dai deputati italiani nella seduta dietale del 19 febbraio 1897 ed è desso disposto di manifestare alla rappresentanza provinciale le disposizioni prese in eliminazione dei mali lamentati nella stessa ed ora un' altra volta qui rilevati V Dr. Venuti, M. B. Locatpili, Panigai, de Dottori, Dr. Verzegnassi, Miehieli, Lodovico Mighetti, Eugenio ('onte Valentinis, Dr. Francesco Mai-ani, Pajer. Capitano : Prego di preleggere adesso la seconda interpellanza. Marani : Eccelsa Dieta! Obbligato il Comune di Gorizia, in forza della decisione dell'Eccelsa i. r. Corte suprema amministrativa del 26 luglio 1895 N. 7950, ad attivare entro il territorio della città una scuola popolare mista di quattro classi con lingua d'insegnamento slovena, ottemperò a tale obbligo adattando all'uopo un proprio edificio in via della scuola agraria, dalle Autorità scolastiche locali e provinciali dichiarato idoneo e non eccepito dall' Eccelso i. r. Ministero del Culto e dell' Istruzione, Io arredò di tutto 1' occorrevole e lo provvide del necessario personale insegnante. La scuola fu aperta, si fecero numerose iscrizioni, ma la frequentazione si ridusse dapprima a tre soli scolari per poi cessare affatto. Contro 1' ubicazione di questa scuola, produssero ricorso il Conte Alfredo Coronini e consorti in seguito al quale, 1' Eccelso i. r. Ministero del Culto e dell' Istruzione, pur respingendo il ricorso stesso, dichiarava l'edificio in via agraria inadatto per lo stabile collocamento di quella scuola ed intimava al Comune di provvedere altri locali, colla comminatoria dell'esecuzione (.Rescritto ministeriale del Hi dicembre 1895 N. 2962). Contro questa decisione il Comune di Gorizia produsse gravame all'Eccelsa i. r. Corte suprema' amministrativa sostenendo di aver pienamente corrisposto all' obbligo impostogli. L' Eccelsa i. r. Corte suprema in affari amministrativi con sentenza 19 febbraio 1897 N. 428, accolse il gravame ed annullò tutto il procedimento precorso, avendo riscontrato nello stesso delle essenziali lacune, ed in conseguenza di questa decisione fu ordinato il sopraluogo commissionale normeggiato dal £ 7 della legge provinciale 6 maggio 1870. Le iisultanze di questo sopraluogo furono rassegnate all' autorità scolastica superiore ed in esito alle stesse l'Eccelso i. r. Ministero del Culto e dell'Istruzione, con decisione 21 gennaio 1898 N. 32303 e 30 gennaio 1898 N. H2303 pronunciava nuovamente non essere 1' edificio in via scuola agraria adatto per il durevole collocamento della scuola slovena ed in pari tempo ordinava al Consiglio scolastico provinciale di insistere con tutti i mezzi legali pel sollecito trasloco di quella scuola nelV edifìcio scolastico comunale in Via Vogel. Non è qui il luogo di discutere sui motivi che scortano tale decisione: tale discussione verrà fatta dinanzi all' Eccelsa Corte suprema in affari amministrativi, alla quale il Comune di Gorizia, a tutela del suo diritto ritenne dover suo di ricorrere a quell' alto e imparziale consesso saprà, ne siamo certi, convenientemente vagliare le ragioni addotte dal Comune in oppugnazione del responso ministeriale. Senonchè l'Autorità scolastica non concedendo al gravame del Comune di Gorizia la forza sospensiva, continuò ad insistere per la consegna dell' edificio in Via Vogel, da molti anni già adibito ad una civica scuola popolare italiana e ad un civico asilo infantile, minacciando 1' esecuzione ed in ultimo, il Consiglio scolastico urbano, richiamandosi agli ordini superiori, faceva intimare al Comune il proprio decreto 12 luglio 1898 X. 1441 col quale lo invitava a voler procedere il 1. d'agosto a. c. alla consegna dell'edificio in Via Vogel pel collocamento della piuddetta scuola slovena. Un ricorso del Comune al Consiglio scolastico provinciale fu da questi respinto i Rescritto 15 agosto 1898 N. 720) ed il ricorso ministeriale contro questa decisione è tutt' ora pendente. Le cose stavano a questo punto, quando fu intimata al Municipio di Gorizia la nota dall' Eccelsa i. r. Luogotenenza 18 agosto a. e N. 17878 diretta all'Eccelsa Direzione di finanza in Trieste clic ora passiamo ad esaminare. Bisogna dire che nella vertenza riflettente la scuola slovena, ogni passo intrapreso li a l'impronta della precipitazione, della irregolarità, della inosservanza delle vigenti disposizioni di legge. Cosi è anche della disposizione presa dall'Eccelso I. R. Consiglio scolastico provinciale che diede origine alla nota «li cui parliamo. Da quella nota si dovrebbe arguire, clic l'Eccelso i. r. Consiglio scolastico provinciale, il quale ancora il l'i agosto a. c. col respingere il ricorso del Comune contro il decreto 12 luglio 1898 N. 144, dava a divedere il suo fermo intendimento di far eseguire conformemente alla decisione ministeriale, il trasloco della scuola slovena dall'edificio di Via »Scuola agraria in quello di Via Vogel, abbia un giorno dopo, cioè il 1(5 agosto, decampato ila questo proposito e si sia posto d'accordo colla Società politica slovena Sloga pel collocamento ed il provvedimento di questa scuola. Abbiamo detto, che ciò si dovrebbe arguire dalla nota in discorso e sulla riforma tributaria Abbiamo loro pure reso un servizio colla nomina dei membri delle Commissioni provinciali per la commisurazione delle imposte industriale e sulla rendita personale, poiché queste Commissioni adesso potranno costituirsi per esaminare e giudicare i ricorsi dei contribuenti contro le commisurazioni delle commissioni di prima istanza. Anzitutto però abbiamo avuto in ogni seduta occasione solenne di dirigere i nostri pensieri all' Augustissimo nostro Sovrano una volta per un luttuoso avvenimento, un' altra pei la prossima ricorrenza di un fausto avvenimento, e così vogliamo anche in quest' ultimo momento rivolgere il nostro pensiero al nostro venerato e diletto Imperatore ripetendo quello che Lui stesso alla fine del suo commovente manifesto diretto ai Suoi popoli e quindi anche a noi ha espresso pregando Iddio di voler illuminare i popoli affinchè ritrovino 1' amore e concordia nelle quali per tanti secoli hanno vissuto, e rinnovando fervidamente il voto che Gli abbiamo espresso nell'indirizzo di omaggio per la ricorrenra del 5().o anniversario della Sua salita al Trono, che il Cielo lo benedica e Lo protegga. In conferma di questi voti io V'invito dunque Onorevoli Signori ad esclamare meco tre volte : Evviva Sua Maestà 1' Augustissimo Imperatore Francesco Giuseppe I ! Evviva Evviva ! Evviva ! (tutti i deputati rispondono triplicatamente : Evviva, !) E con ciò dichiaro chiusa 1' odierna seduta e la presente tornata dietale. (Fine della seduta ore 8 poni.) X. 4332/98. Allegato N: 1. Eccelsa Dieta! Oli articoli Vili e IX delia legge 25 ottobre 1896 concernente le imposte personali dirette (B. L. I. N. 220) mettono in vista una riduzione delle imposte fondiaria e casatico del 10% clie sotto certe condizioni potrà essere portata al 15% per l'imposta fondiaria ed al 12'/s % per l'imposta casatico, nonché un contributo dall' Erario dello Stato al Fondo provinciale, che potrà in avvenire subire ancora un aumento. Il susseguente articolo XIII però fa dipendere queste concessioni da un deliberato della relativa Rappresentanza provinciale preso durante la prima sessione dietale dopo che sia entrata in vigore la legge sopra citata che normeggi 1' esenzione dell'imposta sulla rendita personale introdotta con questa legge da tutte le addizionali soggette alla competenza della legislazione provinciale. Già ora i censiti di questa Provincia verrebbero esonerati da un importo di f. 51.600 in cifra arrotondata, mentre il Fondo provinciale riceverebbe l'importo di f. 18.400 dai fondi dello Stato pure in cifra arrotondata; altrimenti questi importi decaderebbero a favore della Cassa dello Stato. La presente sessione è quindi decisiva sotto questo rapporto. La firmate Giunta, convinta che quest' Eccelsa Dieta non vorrà privare da evidenti vantaggi il nostro fondo provinciale e meno ancora i contribuenti di questa Provincia che in ogni incontro lamentano la gravezza :dei; pubblici balzelli, ammaestrata per soprappiù dall' esempio delle altre sedici Diete provinciali dell' Austria .che senza eccezione presero simili provvedimenti, si onora avanzare a quest' Eccelsa Dieta un disegno di legge tendente ad ottenere lo scopo in parola. Col ti» qui detto si spiega il tenore del suo articolo 1. Riguardo all'articolo IL giova osservare che già il nostro Regolamento comunale nel suo § 74 p. 1 vieta di colpire di addizionali comunali gli emolumenti degli impiegati di Corte, dello Stato e così via, mentre una _eguale, esenzione riguardo ad altre addizionali si deve ritenere stabilita in parte almeno dalla Risoluzione Sovrana 25 novembre 1858 (B. L. I. X. 220). In ogni modo, onde evitare equivoci sembra consulto di accogliere come proposto 1' articolo II, e ciò tanto più che i risultati finanziari di tali addizionali sarebbero minimi, siccome 1' imposta sugli emolumenti maggiori non colpisce che emolumenti maggiori ai f. 3200, rari assai nella nostra Provincia. (ìli è per tutto ciò che la firmata Giunta si permette di proporre, che piaccia all'Eccelsa Dieta di deliberare il seguente disegno di legge : Legge del ..... valevole per la principesca Contea di Gorizia e Gradisca concernente 1' esenzione dell' imposta sulla rendita personale, introdotta colla legge dell' Impero 25 ottobre 1896 B. L. L N. 220, da tutte le addizionali di competenza della legislazione provinciale e 1' esenzione degli impiegati di Corte, dello Stato, di fondi pubblici, degli impiegati militari e della marina, degli impiegati della milizia territoriale, degli impiegati provinciali, come pure dei sacerdoti in cura d' anime dalle addizionali all' imposta sugli emolumenti maggiori introdotta con tale legge. Sopra proposta della Dieta della Mia principesca Contea di Gorizia e Gradisca trovo di ordinare quanto segue : Art. I. L'imposta sulla rendita personale introdotta colla legge 25 ottobre 1896 B. L. I. N. 220 concernente le imposte personali dirette, sarà esente a cominciare dal giorno in cui detta legge entrò in attività, e tino a tanto che sussisteranno per la principesca Contea di Gorizia e Gradisca gli abbuoni d'imposta e gli assegni di cui gli articoli V—XII della legge stessa, da addizionali provinciali e da tutte le altre addizionali soggette alla competenza della legislazione provinciale. Art, IL E pure esente dalle addizionali provinciali e da tutte le altre addizionali soggette alla competenza della legislazione provinciale l'imposta sugli emolumenti maggiori introdotta colla legge 25 ottobre 1896 I}. L. I. N. 220, in quanto tali emolumenti sieno percepiti da impiegati di Corte, dello Stato, di fondi pubblici, da impiegati militari e della marina, da impiegati della milizia territoriale, da impiegati provinciali, come pure, riguardo alla congrua, da sacerdoti in cura d'anime. Art. III. Il Mio ministro dell' interno ed il Mio ministro delle finanze sono incaricati dell' esecuzione di questa legge. Dalla, Giunta provinciale Gorizia, 9 settembre 1898 Il Capitano provinciale : CORONINI. Il Relatore Dr. Verzegnas»t. Visoki zbor ! Člena Vili in IX zakona z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. štv. 220 obetata 10 odstotno olajšavo zemljarine in hišarine in če se izpolnijo gotovi pogoji, celo 15°/0 olajšavo za zemljarino in 121/20/0 za hišarino in zraven tega še deželnemu zalogu prispevek iz državnih zalogov, ki se utegne sčasoma še povekšati. Po XIII. členu pa je doseči to olajšavo samo tedaj, če sklene dotični deželni zastop v prvem svojem zasedanju po začetku veljavnosti zakona o neposrednih osebnih davkih, da je osebno dohodnino, ki se vpelje s tem zakonom, oprostiti vseh doklad, katere so podvržene pristojnosti deželnega zakonodajstva, Že zdaj bi se obdačencem naše dežele prizaneslo okroglih 51.600 gl., deželni zalog pa bi prejel okroglih 18.400 gl. iz državnih zalogov, kateri vsoti bi sicer zapadli v korist državni blagajni. Sedanje zasedanje je torej odločilno o tem oziru. Ker je deželni odbor prepričan, da vis. deželni zbor ne bo hotel odtegniti dočitnih koristij našemu deželnemu zalogu, še manj pa obdačencem naše dežele, ki vedno tožijo, da so preobloženi z javnimi bremeni, in ker ima pred očmi izgled Ili družili avstrijskih deželnih zborov, kateri so vsi brez izjeme sklenili take naredbe — počaščuje se predlagati vis. zboru načrt zakona, koji namerava doseči tak namen. Do zdaj navedeni razlogi pojasmijejo določilo I. člena. Kar se pa tiče II. člena, bodi omenjeno, da določa že 1. točka 74. našega občinskega reda, da doklade k izravnim davkom ne morejo zadevati Allegato N. 1. dvomih, državnih in še drugih uradnikov in da ustanavlja enako izjemo zastran dragih doklad, kakor je soditi, vsaj deloma cesarski sklep z dne 25. novembra 1858 drž. zak. štv. 120. I)a se torej v okom pride pomotam, kaže sprejeti člen II., kakor se predlaga in to tem bolj, ker dename posledice takih 'doklad bodo menda le neznatne, saj davek na više službene dohodke zadeva samo dohodke nad i>200 gld., ki so zelo redki v naši deželi. Po vsem tem dovoljuje si deželni odbor predlagati, visoki deželni zbor naj blagovoli skleniti naslednji načrt zakona : Zakon z dne ..... veljaven za pokneženo grofovino goriško in gradiško, s katerim se oprošča vseh doklad podvrženih pristojnosti deželnega zakonodajstva osebna dohodarina uvedena z državnim zakonom z dne 25. oktobra 1896 št. 220 drž. zak. ter oslobojujejo dvorni, državni uradniki, uradniki javnih zalogov, vojaški, pomorski, domobranski in deželni uradniki, kakor tudi dušni pastirji doklad k davku na večje, po istem zakonu uvedene službene dohodke. Po predlogu deželnega zbora Svoje poknežene grafo vi ne goriške in gradiško ukazujem tako-lo : Člen I. Osebna dohodarina uvedena po zakonu z dne 25. oktobra 1896 št. 220 drž. zak. o neposrednih osebnih davkih se oprošča deželnih in vseh drugih pristojnosti deželnega zakonodajstva podvrženih doklad začenši tistega dne, ko je stopil v veljavo navedeni zakon, dokler bodo obstajali za pokneženo grofovino goriško in gradiško davčni popusti in odkazi določeni v členih V do XII istega državnega zakona. Člen II. Deželnih in vseh drugih pristojnosti deželnega zakonodajstva podvrženih doklad oprošča se tudi davek na večje po zakonu z dne 25. oktobra 1896 št. 220 drž. zak. uvedene službene doklade. za kolikor jih dobivajo dvorni in državni uradniki, uradniki javnih zalogov, vojaški, pomorski, brambovski in deželni uradniki, kakor tudi dušni pastirji glede svoje kongrue. Člen m. Mojemu ministra notranjih poslov in Mojemu finančnemu ministru je naročeno, da izvršita ta zakon. Deželni odbor v Gorici dne 9. septembra 1898. deželni glavar CORONINI. Poročevalec Dr. Verzegnassi. » - . t ■ ■ n : ■ V.,- - Deželni odbor poroča DEŽELNEMU ZBORU poknežene grofovine Goriške in Gradiške o svojem delovanji od I. januarja do konca decembra 1897, Y GORICI 1897 Nat. Seitz. Zal. deželni odbor. Ker ni prejel deželni odbor v pretekli deželnozborski sesiji nobenega naročila, poročati mu je samo o tem, kar je opravljal leta 1897. Z dopisom 13. decembra!. 1. štv. 2890 je nazuanilo namesto ištveno predsedniško v Trstu, da je Njegovo ces. in kralj, apost. Veličaustvo z najvišim sklepom z dne 3. istega meseca preinilostno blagovolilo na znanje vzeti obravnave zadnjega zasedanja, ki so se bile predložile visoki c. kr. vladi po zapovedi §. 40. deželnega reda. (Odb. štv. 6217/97.) • « V Njegovo c. in kr. apost. Veličanstvo je z najvišim sklepom dne 26. februarja navi Mondine. , 0„_ .. . ,, , .... „ , , Odb. štv. 1773 1897 premilostuo blagovolilo potrditi načrt zakona o odpeljavi potoka Mondina v leta 1897. Izoncato, ki ga je odobril visoki deželni zbor v seji dne 12. februarja 1896. C. kr. namestništvo je to z dopisom 30. marca 1. 1. štv. 5925 priobčilo deželnemu odboru, dostavši, da se zakon in pogodba zastran uravnave Mondine istočasno objavljata v deželnem zakoniku in ukazniku za avstrijsko-ilirsko Primorje. Deželni davki To, kar je sklenil visoki deželni zbor v seji dne 19. februarja 1897 zastran "odb. fitv92284 PobirauJa deželni}l davkov v dobi od 1. maja do časa, ko bi se potrdil proračun leta 1897. deželnega zaloga za leto 1897, je v veljavo prišlo po najvišem sklepu z dne 24. aprila 1897. Tržaško c. kr. namestništvo nas je o tem obvestilo z dopisom 29. aprila 1. 1. štv. 8944/IX vsled razpisa visocega c. kr. ministerstva za notranje zadeve z dne 26. istega meseca štv. 12.982. Začasna naredba je ostala do konca leta v veljavi. Začasna nared- Ker se ni zbralo k seji dne 28. decembra 1897, ko seje imela razpravljati OHi zastran uprav© dežel, zaloga leta začasna uprava deželnega zaloga za leto 1898, zakonito število deželnih poslancev, 1898. in se ni bilo nadejati, da bo mogel vis. deželni zbor v kratkem veljavno sklepati o tej zadevi, smatral si je deželni odbor v dolžnost, predložiti visoceinu c. kr. mini-sterstvu za notranje zadeve prošnjo, naj bi blagovolilo doseči cesarsko potrdbo naslednjemu predlogu : Od 1. januarja 1898 do časa, ko bode sprejet proračun deželnega zaloga za leto 1898. oziroma, ko se objavi cesarska potrdba deželnozborskih sklepov zastran pobiranja doklad in davščin za deželni zalog-, se bodo I. opravljali navadni upravni stroški po potrebi v mejah proračuna deželnega zaloga potrjenega za leto 1896, toda na račun kreditov, ki se določijo v dotičnih poglavjih in naslovih proračuna deželnega zaloga za leto 1898 ; II. pobirale za deže'ni zalog a) doklada po 10°/o »a skupno svoto vse državne zeraljarine, b) doklada po 12°/0 »a skupno svoto državne najmarine in hišariue ; c) doklada po 15°/0 na obrtarino in dohodarino izvzemši osebno dohodarino, d) doklada po 20% na užitnino mesa, vina in inošta, e) davščina 50 kr. od vsacega hektolitra na drobno potočenega piva, in f) davščina 18 kr. od vsacega kektolitra na drobno potočenih žganj in, navedenih v I. členu B II. 1. točka zakona z dne 18. maja 1875 (drž. zak. štv. 84) in 10 kr. od vsacega litra na drobno potočenih žganjin omenjenih v 2. točki za-konovega člena. Ta predlog se naslanja na proračun dež. zaloga za leto 1896 ; saj je obče znano, da deželni zastop ni mogel ustanoviti proračuna deželnega zaloga za leto 1897. Glede doklad na užitnino in davščin na prodajo piva in žganjin ne predlaga deželni odbor nobene preinembe ; nasprotno pa je primoran predlagati, da se povikša odstotek doklad k izravnim davkom, ker se je vsled nove davčne preuravnave spremenila njih podlaga in pa tudi zaradi dovršenega pregleda zemljarinskega katastra. Iz naslednjih pojasnil se razvida, da vsled tega poviška nikakor ne poraste breme obdačeucem. Po pregledu zemljariuskega katastra se je znižala zemljarina za približno 62.000 gld. ; dosledno bi dajala deželna doklada na ta davek, kakoršeu je zdaj v veljavi, 4960 gld. manj prinosa. Da se poravna ta odpadek, predlaga odbor, naj se doklada na zemljarino povikša od 8 na 10°/o. Vsled davčne preuravnave zniža se obrtariua leta 1898 na 22.5°/0i to je v naši deželi približno za 20.000 gld. in 12 odstotna doklada na znižani davek bi donesla 2400 gld. manj kakor dozdaj. Da se založi ta odpadek, je predlagal odbor, naj se dosedanja doklada na obrtarino in dohodarino, izvzemši osebuo dohodarino, povikša na 15°/0 i'1 to v namen, da se ne predsegne v to, kar ukrene visoki deželni zbor v prihodnjem zasedanji zastran oprostitve osebne dnhodariue vseh doklad, ki so v njegovem področju. Odborovi predlog, ki se je bil odposlal dne 28. decembra visocemu mi-nisterstvu, je že naslednjega dne zadobil unjvišo potrdbo, o čemer se je takoj brzojavno obvestil deželni odbor. Deželna doklada po 20°/0 1)a užituini vina in mesa bo dajala leta 1898 skupnega dohodka b8.322 gld. 60 kr., to je 14 gld, 40 kr. več, kakor se je prejelo v ta namen leta 1897. Na posamezne okraje se porazdeli ta dohodek tako-le : Goriška občina Goriška okolica Červinjanski okraj Gradiški » Tržiški Korminski „ Tolminski „ Bovški , Cerkljanski „ Sežanski „ Komenski „ Kanalski „ Ajdovski „ gld. 7900.— 7230.— 3461.— 3141.-2881.— 3502.— 1920.— 560.— 382.60 2340.— 1860.— 745,— 2400.- Pobiranje davščine na pivo in na žganje se je po javni dražbi oddalo podjetniku gospodu Josipu Gorupu v Trstu. Zakupščina za celo deželo znaša za pivo 5500 gld., za žganjine pa 25.000 gld. — torej skupaj 2250 gld. več, kakor v preteklem letu. Razdelitev občinskih zemljišč. Odb. štv. 4738 leta 1897. Med načrti zadevajočimi razdelitev občinskih zemljišč, s katerimi se je ravnalo po deželnem zakonu z dne 14. decembra 1886 štv. 16 dež. zak. je leta 1897 dozorel do končne rešitve edino oni, po katerem se imajo razdeliti občinska zemljišča tolminskega Loma. Tržaško namestništvo je po naročilu visocega c. kr. ministerstva za notranje zadeve z dne 14. septembra štv. 28253 priobčilo dotično cesarsko potrdbo z dopisom 22. istega meseca štv. 19.683, razglasivši jo istočasno v deželnem zakoniku in ukazniku. Obrtne nadaljevalne šole. Odb. štv. 3293, 2661 1. 1897. C. kr. namestništvo v Trstu je priobčilo z dopisom 22. junija 1897 štv. 11.706/IV, da je visoko c. kr. miuisterstvo za bogočastje in uk z razpisom 25. maja 1897 štv. 13.684 dovolilo orbrtnijskima nadaljevalnima šolama v Gorici ital-janski iu slovenski vsaki po 1100 gld. podpore, potem obrtuijski šoli za kamnoseke v Nabrežini 600 gld. in oni za zidarje v Renčah 300 gld. Ker se je ustanovil nadzorovalni odbor za slovensko obrtnijsko šolo v Gorici, je deželni odbor dne 30. maja 1. 1. štv. 2661 nakazal letno podporo 1000 gld,, ki je ustanovljena med navadnimi potrebščinami v proračunu deželnega zaloga. Po poročilu nadzorovalnega odbora (odb. štv. 2661/97) obsega ta šola 3 razrede, to je, dva razreda nadaljevalne šole, pripravljalni razred in nedeljski tečaj. V pomoč ob- Občine Kapriva, Flumižel, St. Lorenc, Medea, Morar, Moša, Romans, Ruda, činarn prizadetim ye yjleš SQ dale dn0 15_ juljja 1896 d gty> 3394 deželnemu odboru prošnjo, po elementarnih ' 1 0 d 1 . nezgodah. naj bi jim potom nujnosti dovolil kaj podpore iz deželnega zaloga, da popravijo, Odb. štv. 3396, kar so jim povodnji junija meseca naredile škode in da se obranijo nadaljnih nezgod leta21897961533 Pretečih življenju in posestvu prebivalcev. Deželni odbor se je takoj obrnil s posebnim dopisom do c. kr. okrajnega glavarstva v Gradišči v namen, da bi si ono prizadelo doseči državno pomoč in da bi ob enem priskrbelo dež. odboru, česar ni mogel posneti iz peticije občin, namreč bolj natančnih podatkov o kakovosti in obsegu škode, ki so jo povodnji naredile v vsaki posamezni občini in o tistih družinah, ki so zares potrebne pomoči ; kajti po splošnih trditvah gospodov županov ni bilo možno zanesljivo soditi, kako bi se naj-izdatniše pomagalo, ali s stavbami v obrambo bregov ali z denarnimi podporami, ki bi bile primerne gospodarskim razmeram poškodovanih družin. Slednjič je odbor poživljal politično oblastvo, naj bi čim brže odredilo potrebne tehniške poizvedbe v namen, da bi se mogle izvršiti zgradbe v varstvo bregov. Ob istem času je odbor s posebnim poukom pozval županstva, naj dopolnijo posamezna poročila z vsemi potrebnimi podatki, da se na jasno postavi isti-nita škoda in da se bo mogel utemeljiti predlog v dosego primerne pomoči iz deželnega zaloga. Županstva so kmalu potem drugo za drugim izpolnile to nalogo, seveda, ne vsa enako dovršeno. C. kr. okrajno glavarstvo v Gradišči je z dopisom 29. julija 1896 štv. 3603 priobčilo svoji dve poročili z dne 2. in 9. julija 1896, ki ju je podalo na namest-ništveni poziv z dne 24. junija istega leta štv. 13055. V teh poročilih je bilo podrobno popisano, koliko škode je na jezovih, ki bi se morali takoj popraviti in koliko se je pokvarilo sena, piče, žita in grozdja in prosilo se je izdatne podpore. Dne 31. oktobra 1896 je prejel deželni odbor dopis z dne 28. istega meseca štv. 21.888, s katerim je vabilo namestništvo po naročilu visokega ministerstva za notranje zadeve,, naj bi dežela dala kaj podpore za popravo jezov in drugih varstvenih zgradb, ko je ministerstvo za notranje zadeve z razpisom 4. septembra 1896 štev. 29.179 dovolilo vsoto 12.000 gold, iz državnega zaloga, da jo namestništvo uporabi "za najpotrebniše zgradbe v občinah Romansu, Versi, Medeji, Moraru in Marijanu. Dostavilo pa je namestništvo v svojem dopisu, da med stavbami, za katere se je morala porabiti omenjena svota, niso zapopadena brambena dela na levem bregu Tera cenjena na 5000 gld., niti ona na desnem bregu, ki so cenjena na 21.000 gld. in slednjič tudi vsa tista dela ne, katerih treba, da se popravi, kar so poškodovale plohe in povodnji, ki so sledile pozneje do poplavov meseca oktobra. Slednjič je okrajno glavarstvo v Gradišči z dopisom 7. novembra 1896 štv. 12.265 prašalo, koliko podpore meni deželni odbor, da bi se moglo v ta namen pričakovati iz deželnega zaloga ; kajti s tem bi se izpodbudili deleženci, ako bi se mogli nadejati še kake druge podpore, katera bi jim olajšala breme na nje «padajočih stroškov. Deželni odbor je vpošteval na eni strani ogromno škodo, ki so jo prizadele ponovljene povodnji, na drugi pa visokodušnost vlade, ki ne zasluži samo hvaležnega priznanja, ampak tudi da nje izgled posnema dežela, v koje ozemlji žive nesrečni poškodovanci in se je tedaj obvezal zagovarjati predlog, da bi visoki deželni zbor dovolil zgoraj navédenim občinam vsaj 6000 gld. podpore. V tem zmislu je odbor z dopisom 11. novembra 1896 štv. 5192 odgovoril c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradišči in je že hotel vse zgoraj navedene spise predložiti visocemu deželnemu zboru, ko je ta februarja meseca 1897 nenadoma pretrgal svoje zborovanje, pa se ni več sešel tekom leta. Nanašaje se na svoj zgoraj navedeni dopis z dne 28. oktobra 1896 štv. 21888 je naznanilo c. kr. namestništvo z dopisom 15. marca 1897 štv. 5255, da je visoka vlada vrh omenjenih 12000 gld. dovolila še 7000 gld., torej vsega skupaj 19.000 gld. na ime podpore iz dotičnega državnega kredita v olajšavo ljudske bede v furlauijski nižini, kateri denar bo porabiti za javna dela iu posebno v varstvo bregov Soče, Tera in Idrije, dostavši priporočilo, naj bi tudi dežela na izdaten način pospeševala pomožno delovanje. Deželni odbor je odvrnil z dopisom z dne 7. aprila 1. 1. štv. 1533, da bi bil pač radovoljno izprosil od visocega deželnega zbora 6000 gld. podpore za popravo tega, kar so vodè poškodovale v furlanijskih okrajih, pa da tega ni mogel storiti, ker se je nagloma zaključilo zasedanje, da ne more torej nakazati nobenega zneska v navedeni namen, ker ni v to pooblaščen. Z dopisom 5. februarja 1897 štv. 2701 je naznanilo tržaško c. kr. namestništvo, da je njegova prevzvišenost gospod ministerski predsednik kot voditelj miuisterstva za notranje zadeve z razpisom 31. januarja 1. 1. štv. 470 dovolil 4000 gld. podpore v olajšavo bede, ki so jo izredne elementarne nezgode zakrivile med revnim prebivalstvom občin Lokev, Gabrovica, Komen, Naklo, Skopo, Tomaj in Temnica. Namestništvo je dostavilo, da z dovoljeno svoto ne bo zadostno odpomoglo veliki revščini, ki je takrat vladala v omenjenih krajih in da je zaradi tega prevzvišeni gospod ministerski predsednik izrazil nado, da bo tudi dežela naklonila primeren prispevek v pomoč nesrečnih deželauov. Toda, ker ni mogel dež. odbor o svojem času predložiti stvari visocemu deželnemu zboru v razpravo, tudi ni mogel ustreči želji namestništva. Oskrba blaznih. Med vsemi nalogami, kar jih je imel deželni odbor v pretekli dobi, pri- zadevala ni nobena toliko nadlege in težav, kakor oskrba umobolnih deželanov. Visoki zbor se prepriča o tem iz naslednjih dopisov, katere priobčujemo dodatno k onim priobčenim na strani 14—19 zadnjega poročila : Ko smo z dopisom 11. avgusta 1. 1. štv. 3977 prosili oskrbništvo tukajšnje bolnišnice milosrčnih bratov, naj preskrbi za to, da se en bolnik preloži iz tržaške norišnice v oddelek za blazne tukajšnje bolnišnice, nam je odvrnilo z dopisom 19. istega meseca štv. 2131, da tega ne more storiti, ker ni bilo takrat v omenjenem oddelku nobenega praznega mesta in sploh nobenega prostora na razpolago, kamor bi se bila mogla za silo postaviti ena postelja. „V tem začasnem oddelku za blazne," tako je poročalo oskrbništvo, „ki se je po naraestništveuem razpisu z due 1. novembra 1889 k štv. 10.525/IV od-inenil za 81 blaznikov, je zdaj vkljub temu, da smo v preteklem letu izpustili 34 bolnikov, še 114 blazuikov in nobeden med njimi ni tak, da bi se mogel izpustiti, kajti mnogo jih je nevarnih in mnogo togotuih, in za zadnje se zelò pogrešajo osamnice, kojih imamo pri tolikem številu bolnikov samo 6 v zavodu." „Iz tega, kar smo razložili, je pač lahko razumeti, kako nujno potrebno je, da se kaj naredi za oskrbo blazuikov, kajti v sedanjih razmerah je skoro nemogoče, da bi se pravilno zdravili in redno nadzirali bolniki." Mestno županstvo pa je v poročilu z dne 22. septembra 1. 1. štv. 10.700 o ženski bolnišnici povedalo to-le : »Zdaj je v oddelku za blazne v mestni ženski bolnišnici, katera obsega k večjemu 100 bolnic, oskrbovanih 130, in da so bolnice tako zagačene, to je pač proti vsakemu humanitarnemu in zdravstvenemu načelu. „Nesrečuice treba nastaniti drugo zraven druge in v osamnice, katere so odločene za posamezne togotne bolnice, zagačajo se kar po štiri skupaj." Ker sta dotična oddelka tukajšnjih javnih bolnišnic tako^napolnjena, odrekli sta oskrbništvi sprejem znamenitemu številu blaznikov in blazuic in nista mugli drugače, tudi v prav nujnih slučajih ne, ker nista imeli na razpolago niti prostora, niti postelj. Zato je bil deželni odbor proti svoji volji primoran, odbivati dotičue prošnje in priporočati županstvom, naj skrbé za to, da na kakoršen koli način pospravijo in pod varstvom ohranijo oue bolnike, ko ji in se je morala odreci pravilna oskrba v javnih bolnišnicah. In naj se nikar ne misli, da se zato zateka toliko blaznikov v javne zavode, ker se morda sprejemajo brez potrebne previdnosti iti ker se občine poslužujejo ugodne prilike, da se na ta način otresejo nadležnega oskrbovanja ubožnih bolnikov, tudi tedaj, kadar niso nevarni in tudi ne sposobni za oskrbo v norišnici. Deželni odbor ima mirno vest, da je vse storil, kar je bilo treba, da se v tem oziru zavaruje zoper zlorabe. Že z okrožnico z dne 9. junija 1880 štv. 2485 je bil priporočil vsem županstvom v deželi, naj prilagajo, kadar pojde za to, da se katera blazna oseba na deželne stroške sprejme v javno norišnico, dotičnim prošnjam potrdila pristojnosti, ubožne liste in pa zdravniške izpraševalne pole in da naj nikdar ne pošiljajo na umu bolnih oseb v javne zavode, če jih ni poprej v to pooblastil deželni odbor, opomnivži ja, da se drugače ne sprejmò taki bolniki, ampak da se nemudoma povrnejo domovnim občinam. To priporočilo smo večkrat pouovili z dostavkom, da bodo gospodje župani osebno odgovarjali za vse nasledke, ki bi utegnili nastati iz preziranja teh določil. V tem zmislu smo vnovič posvarili občinske zastope z okrožnico 22. decembra 1. 1. štv. 6199. Istočasno pa smo povabili oskrbništvi obeh tukajšnjih bolnišnic, naj nam naznanite vse tiste mirne umobolne osebe, katere bi se lahko brez nevarnosti izročile v oskrbo domovnim občinam oziroma svojim družinam. Na to nam je oskrbništvo tukajšnje bolnišnice milosrčnih bratov z dopisom 10. novembra 1897 štv. 2927 poslalo razkaz tistih blaznikov, katere je gospod primarij Dr. Fratnich odločil v to, da se izpusté ter izroče v domačo oskrbo dotičoim doraovnim občinam — in prosilo je, naj zahtevamo z vso silo in odločnostjo od županstev, da pošljejo takoj po svoje bolnike ter jih odvedejo domov. Razkaz je obsegal 10 takih bolnikov. Tej prošnji smo takoj ustregli, razposlavši odloke z dne 10. novembra 1. 1. štv. 5534, s katerimi smo pozvali pristojna županstva, naj pošljejo najkasneje v 8 dneh po svoje bolne občane v bolnišnico, ker sicer bi se dotične prehranitnine od 21. istega meseca naprej zaračunile domovnim občinam ter bi se preskrbelo, da se bolniki na račun istih občin odvedejo domov, za km- bi bili pa župani osebno odgovorni. Goriško mestno županstvo je tudi predložilo razkaz tistih blaznie (19 njih), katere so bile takrat precej mirne, da ni bilo prav neobhodno potrebno, zaprte držati v norišnici; ta razkaz je spremljalo s poročilom 13. novembra 1897 štv. 12.315, ki se glasi tako-le : „Nanašaje se na spoštovani razpis z dne 27. oktobra 1. 1. štv. 5222, po-čaščuje se podpisano županstvo, predložiti razkaz tistih, v bolnišničnem oddelku za blazne prehranjenih bolnic, o katerih sodi, da ni za trenotek ravno sila, da ostanejo zaprte v zavodu. Všteva si pa v dolžnost pripomniti, da vsem tem nesrečnicam se bolezen pogostoma ponavlja in poostruje in da se mnogokrat godi na nevaren način in ko nihče ne misli na to." „Zato je vsem tem blaznicam potreba vztrajnega varstva, tudi kadar bodo v družini." „če se zdi veleslavnemu deželnemu odboru primerno, da se one izpusté iz zavoda, dasi je pričakovati, da se te sedaj mirne bolnice v kratkem zopet razburijo ter postanejo nevarne in da bodo potem doinovne občine silile na to, da jih zopet sprejmemo v norišnico, tedaj naj zaukaže slavnoisti dotičnim občinam, da morajo nemudoma svoje pristojenke iz bolnišnice spraviti, a potem neprestano na nje paziti," „Za tak poziv našega urada bi se občine malo zmenile ; to smo že večkrat poskušali." „Ce tudi izpustimo 19 bolnic iz oddelka za blazne, bo število prehranjenk še vedno presegalo normalno število 96 ; zato se moramo odločno upreti temu, da bi se prostori zopet napolnili z novimi bolnicami ter vračamo listine oglašenih bolnic Candussi, Markič in Skok, katerih ne moremo sprejeti jz humanitarnih in zdravstvenih ozirov, pa tudi zato ne, ker ni možno v sedanjih prostorih uspešno nadzirati večjega števila bolnic." „Veleslavni odbor mora priznati, da 96 postelj, ki so na razpolago za blaznice, ne zadostuje potrebam naše dežele, in da bi jih trebalo vsaj še enkrat toliko, da se ustreže dejanski potrebščini." „Zato prosi podpisano županstvo, veleslavni odbor naj blagovoli čim bržš vsaj začasno odpomoči, dokler se ne zgradi toli potrebna nova deželna norišnica in se s tem ne zadosti nujni potrebi naše dežele." Vsled tega poročila je deželni odbor z odlokom 24. novembra 1. 1. štv. 5640 povabil mestno županstvo, naj poizve in naznani, ali niso med blaznimi ženskami, ki so navedene v njegovem razkazu, tudi take, katere bi se lahko izpustile iz zavoda, ne da bi se bilo bati kake nevarnosti za nje in za druge, pa tudi tega ne, da jih bo treba inorda že za nekoliko dni zopet sprejeti v norišnico. Priznavši potrebo začasne odpomoči, je deželni odbor ob enem pozval mestni magistrat, naj se izrazi, na kak način meni, da bi se dalo preskrbeti za blazne, dokler se ne zgradi nova deželna norišnica. Na to prašanje ni bilo odgovora. Toda vsled poročevalčevega osebnega posredovanja je mestno županstvo dne 21. decembra 1.1. štv. 14380 podalo naslednje poročilo : „Na ustmeno prašanje pocaščujemo se javiti slavnemu deželnemu odboru, da, kakoršne so zdaj razmere, je čisto nemogoče, da bi se sprejelo veče število blaznih žensk v oddelek za blazne, ali pa da bi se razširil ta oddelek z odkazom novih prostorov." „Po dogovoru mestnega županstva s slavnim deželnim odborom prevzelo je mesto dolžnost, da bo sprejemalo k večjemu po 96 bolnic v ta oddelek, toda z ozirom na nujno potrebo, bilo je bolnišnično oskrbništvo žalibog primorano, sprejeti še večje število bolnic, tako da jih je zdaj 123 in vsakdo si lahko misli, kako škoduje to bolnicam samim, k;tko težavno je zdravljenje in še teže nadziranje." „Zato je neobhodno potrebno, da se odpomore tej veliki nepriličnosti, in oskrbništvo bo radovoljno pomagalo, da se to doseže." »Odgovarjamo tedaj na daljno ustmeno prašanje, da je po naših poizvedbah možno razširiti oddelek za blazne ženske s tem, da se prizida k sedanjemu prostoru nova suhota, ki bo obsegala v pritličju 15 osamnic za eno osebo in dve osamnici za dve osebi, ravno toliko v prvem nadstropju, v drugem nadstropju pa 4 sobane in dve sobi vsega skupaj za 20 oseb." „Če pridamo toliko prostorov, pospravimo lahko vanje namesto sedanjih 96 do 150 blaznic." „Ta stavba bi stala približno 20.500 gld." »Opomniti pa moramo že zdaj, da bi ne imela ta stavba za bolnišnično oskrbništvo nobene vrednosti, ako bi se visoki deželni zbor odločil za zgradbo sa-mostalue norišnice in bi vsled tega nehal oddelek za blaznice v mestni ženski bolnišnici, ker bi se potem razširila oddelka za notranje in kirurgične bolezni, zavzemši tiste prostore, kateri bi ostali prosti, kadar bi se odprla nova hiralnica, ki se ima po starašinstvenem sklepu zgraditi v proslavo 50 letnice Cesarjevega vladarstva." »Zatorej bi se ne moglo mestno oskrbništvo po nobenem načinu obvezati, da bi kaj prispevalo k stroškom za morebitno novo zgradbo." O isti zadevi je oskrbništvo bolnišnice milosrčnih bratov predložilo z dopisom 26. decembra 1897 štv. 3425 načrt zadevajoč razširjanje poslopij svojega zavoda ia primarij gospod Dr. Fratnich ga je spremljal z naslednjim poročilom : „V zadnjih letih se je znamenito namnožilo število umobolnih, ki se oskrbujejo v psichiatričnem oddelku, tako da presega zdaj že lepo število 110. Jasno je tedaj, da prostori, ki so odmeujeni za k večjemu 80 blaznikov, ne zadostujejo več za veliko število v zavodu oskrbovanih umobolnih oseb in za tiste, katere je deželni odbor oglasil za sprejem ; tudi 6 osamnic ne stoji v nobenem razmerju z zgoraj navedenim številom bolnikov. Zgodi se pogostoma, da se morata ob pomankanji prostora po dva besna skupaj zapreti v eno osamnico, seveda zvezana, da drug drugemu nič zalega ne storita. V takih razmerah ni torej mogoče pravilno ravnati z bolniki in vsa terapeutična pomoč je brezuspešna." Tej nepriličnosti treba v okom priti, ob enem pa se mora ponuditi blaznikom več prostora, kder se bodo mogli zlasti po zimi čez dan muditi ter uživati potrebno množino čistega zraku. Zraven tega nas uči skušnja, da umira za tuberkulozo prav mnogo ljudi, posebno pa umobolnih oseb, katere morajo po sili živeti v neugodnih zdravstvenih razmerah. Zato se usoja podpisani, kateremu je osoda teh nesrečnežev zelò na srcu, predlagati, čislano oskrbništvo naj si prizadeva izprositi od pristojnega oblastva, da se vzdigne levo krilo bolnišničnega poslopja, da se s tem zadobi več prostora, pomnoži število osamnic in preuravna levi kos pritličnega hodnika v pokrit hodnik, kateri bo z okni zaprt in previden s primernim tlakom. Stavbeni stroški bi znašali po stroškovnjaku, ki je priložen obrisa 8096 gld. in moral bi jih prevzeti deželni zalog ; kar bi stala pa notranja oprava, to bi plačal samostan." Preden bi o tej zadevi kaj določnega ukrenil, to je, ali sprejel uavedeni ponudbi, ali pa druge, ki bi se mu utegnile med tem časom podati, je spoznal deželni odbor za previdno, poprašati tržaško namestuištvo, ali je voljno dovoliti mu iz onih 100.000 gld., ki so se nabrali po državni loteriji terso vsled Najviših sklepov z dne 3. aprila 1883 in 27. julija 1885 odmenjeni za zgradbo norišnice za celo Primorje, potrebno svoto, naj je za razširjanje poslopij omenjenih bolnišnic, ali pa za nakup katerega druzega poslopja, v katerem bi se dali priležno nastaniti tisti blazni ki, za katere ni prostora v omenjenih dveh bolnišnicah. Arhitekt in c. kr. stavbeni svetnik gospod Kuno Waidmann iz Zagreba je prosil z vlogo podano 4. maja 1. 1. štv. 2312, naj bi se mu nakazalo 1500 gld. na račun njegovega zaslužka za sestavo načrta, po katerem bi se zgradila deželna norišnica v Gorici, vštevno dveh potnin do Gorice v znesku 108 gld. Gledé pa na to, da načrt še ni končan v vseh svojih podrobnostih, ni mogel deželni odbor prevzeti odgovornosti za izplačilo tako znamenite svote, ampak je nakazal prosivcu samo 108 gld. na ime potnin. Sicer pa mu je zagotovil z odlokom 23. junija 1. 1. štv. 2312, da se popolnoma ustrže njegovi želji, kakor hitro dopolni svoj načrt tako, da bo zadoščal vsem zahtevam, ki bi jih utegnilo staviti stavbeno oblastvo, predno dovoli stavbo, pa tudi vsem onim, katere bo jemati v poštev, kadar se delo odda na javni dražbi. Na račun pogojenega zaslužka ..... 6000 gld. smo do zdaj izplačali gospodu Waidmannu.....3150 „ med katere pa ni vštevati onih.......108 gld. ki so se plačali za potuine. Poročevalčeve po- Po določilu tretjega odstavka §. 19. naše deželne ustave z due 26. februarja deželne noEce* 1861 štv' 20 dež' zak" s0 Pr°glašene kot deželue stvari vse naredbe, ki se tičejo tistih dobrodelnih zavodov, kateri se zakladajo iz deželnih zalogov. Blaznice, ki so posebna vrsta dobrodelnih zavodov, vzdržujejo se torej na račuu dotičnih kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Toda, akoprav sta si visoki zbor in deželni odbor od leta 1862. naprej večkrat prizadevala, da bi po primernem načinu popolnoma izpolnila to našo dolžnost, posrečilo se jima je vendar le toliko, da sta nezadostno in z navideznimi sredstvi preskrbela za prehrauitev precej znamenitega števila blaznikov naše dežele. Vprašanje zaradi deželne blaznice je jako zamotano in je ni lahko rešiti ; to vemo prav dobro vsi. Pa ravno zato, ker je slednjič veudar hočemo rešiti, je pred vsem potrebno, da je ne zapletamo z drugimi prašanji in zlasti ne z onim zadevajočim gradnjo javne deželne bolnišnice. Tisti, kateri zelé, da se istočasno zgradi blaznica in javna deželna bolnišnica, menijo, da bi to deželi prinašalo dobiček. Toda ne gledé na to, da so ti namišljeni in pričakovani dobički zelò dvomljivi in da bi nas utegnili, po menenji poročevalca, popolnoma prevariti, je na eni strani gotovo, da, če hočemo na primeren način izpolniti dolžnost, ki nam jo nalagata zakon in vest, ne smemo dalje odlašati blaznične gradnje ; na drugi strani pa je tudi gotovo, da ni nobene sile, baviti se z ustanovitvijo deželne javne bolnišnice. Razpravo o tej odložimo lahko z mirno vestjo na poznejo dobo, kajti v bolnišnici milosrčnih bratov in v mestni ženski bolnišnici, kolikor toliko tudi v tržiški in korminski bolnišnici je še precej zadostno preskrbljeno za prehranitev bolnikov. Da je res tako, vidimo iz tega, da deželno zdravstveno oblastvo ima malo ali nič ugovarjati gledé omenjenih bolnišnic, ko nikdar ne neha opominjati deželni odbor na to, da je dolžan zgraditi deželno norišnico in izpodbujati ga, naj to hitro stori. Naj o teh ponovljenih pozivih c. kr. namestništva in o željah mestnega starešinstva goriškega in tukajšnje zdravniške zbornice omenjamo to-le : V dopisu z dne 19. novembra 1895 štv. 22651 je pripomnilo c. kr. na-mestništvo, da, ker se je deželni odbor kazal nasprotnega gradnji meddeželne blaznice za celo avstrijsko Primorje, je zdaj njegova neizogibna dolžnost, da predloži čim brž0 visokemu deželnemu zboru načrt za gradnjo lastne norišnice, ki bi ustrezala vsem zahtevam današnjih časov in sicer zato, ker se blazniki naše dežele prehranjujejo še vedno nekako začasno in povsem nedostatno. Pozneje je v dopisu z dne 28. dee. 1895 št. 26475 zopet naglašalo, kako potrebna je zgradba deželne blaznice ter zapovedalo, da se morajo v oddelku mestne bolnišnice za blazne ženske nemudoma odpraviti razne velike nepriličnosti gledé prehra-njenja blaznic, katere nepriličnosti je zakrivila tešnjoba osamnic in drugih prostorov. Za kolikor je dopuščal prostor ženske mestne bolnišnice, je goriško županstvo izpolnilo prejeto povelje in to s pomočjo podpore 2000 gld., katero je prejelo iz deželnega zaloga, pa seveda ne tako, da bi zadostilo zahtevam psihiatrične znanosti in vsemu temu, česar je za razumno zdravljenje blaznih oseb potrebno. In zopet se je zvidelo c. k. namestništvu, da je z dopisom 22. junija 1896 štv. 12651 toplo priporočilo deželnemu odboru, naj preskrbi za gradnjo deželne blaznice. Nedavno pa je to isto priporočalo tudi goriško starešinstvo, sprejemši v seji dne 11. julija 1896 jednoglasno dotični predlog častivrednega dr.a Maranija. Ker se je visoki deželni zbor že večkrat lotil razprave o gradnji deželne blaznice, pa je do zdaj še vsakrat iz enega ali druzega razloga odložil to prevažno zadevo, je tudi ugledna zdravniška zbornica naše poknežeue grofovine iz lastnega nagiba predložila dne 27. novembra 1895 pod štv. 5308 deželnemu odboru izvrstno utemeljeno spomenico, katera končuje z naslednjim, v zbornični seji dne 26. septembra 1895 sprejetim sklepom : Spozuavši neobhodno potrebo deželne blaznice, prosi zdravniška zbornica, naj blagovoli deželni odbor pospešiti napravo načrtov in obrisov in vsega, česar se utegne potrebovati, da se čim bràé zgradi novodobna blaznica za goriško deželo, tako da bode mogel visoki deželni zbor že v prihodnjem zasedanji odobriti dovršeni načrt, dovoliti potrebne zaloge ter glasovati za nemudno gradnjo blaznice, ki bode v olajšavo nesrečnim blaznikom in v denarno korist deželi. Vabi se slavno predsedništvo, naj predloži to spomenico visokemu deželnemu odboru,! da izvède naprošene naredbe, in visocemu namestništvu, da jo blagovoljuo vzame na znanje in podpira. C. kr. namestništvo je od svoje strani z dopisom 19. novembra 1895 štv. 22651/IY krepko podpiralo spomenico zdravniške zbornice, katera sloni na popolnoma resničnih dejstvih, na ueovrgljivih znanstvenih načelih in na dobro premišljenih razlogih in torej zasluži, da jo visoki zbor pozna v njeni celoti. Glasi se tako-le : „Visoki deželni odbor ! „Ker je modra in previdna viša naredba obvezala zdravniško osebje, da „se je združilo v skupščino naslovljeno »zdravniška zbornica", katera sme neovirana » „po osebnih ozirih govoriti čisto in golo resnico in kateri se je zravnila pot in se „ji je celo zapovedalo, da se mora dejansko deležiti in micijativo prevzeti v vsem „tem, kar se tiče zdravstva, bolnišnic, zdravilstva, z jedno besedo v vsem, kar se „nanaša na zdravstveno službo sploh, — spoznava podpisana zbornica za svojo absolutno dolžnost, lotiti se danes važnega koraka s tem, da vzbuja pozornost visocega „odbora na prašanje, kako se v naši deželi ravna z blazniki, kako so nastanjeni, se „li izpolnujejo ali ne zdravstveni zakoni, ali kaže zdravljenje blaznikov kaj uspeha „ali nič, in če je dokazano, da je dosedaj nedostatno preskrbljeno za nje, ali se „misli na, gradnjo deželne blaznice ?" »Žalibog se nahajajo naši blazniki v omenjenem pogledu — kakor bomo „videli — v tako neznosnih razmerah, da je nujno potrebno, za njè kako drugače „ preskrbeti. »In naša zbornica mora v zavesti si svoje naloge pogumno in neprestrašeno »dvigniti svoj glas, dokazujé potrebo, da se čim brže zgradi blaznica za našo deželo. »Pred vsem priporoča veleslavnemu deželnemu odboru, naj on naglo odpomore »tej nujni potrebi. „Oskrbništvi in zdravniški vodstvi naših dveh bolnišnic delajo, kolikor je »sploh možno delati, v prid uašim ubogim blaznikom ; o tem smo prepričani, kolikor »smo tudi prepričani, da ne morejo več storiti. »Sicer pa zapazi lahko vsakdo, kakor stopi v oddelke za blazne naših »dveh bolnišnic, da so naši ubogi blazniki dandanes slabo nastanjeni, da so tam »preveč natlačeni, da imajo nainestu 30 kubičnih metrov prostora za vsako osebo »komaj po 15 metrov, da mora v osamnicah, katere bi morale služiti ne le v osamljenje, »ampak tudi v zdravljenje, ne po ena, ampak po dve, po tri in celò po pet blaznikov »ali blaznic skupaj zgačenih biti, da so večkrat zvezani ali zvezane s pasi ali s po-»silnimi jopami, da se tam dušš v poletni vročini, da stojé po edeu ali več kroničnih, »neozdravljivih skupaj s takimi, ki so sicer hudó bolni, a vendar ozdravljivi, da „se tam slednjič absolutno zabraujuje, da bi si dobrodelna psihiatrična umetnost »izkoriščala najviše sredstvo : osamljenje. „Tu ne dostaja rednih in kropilnih kopelji, pa tudi vode ne, in kolikor »je tega, gotovo ne odgovarja znanstvenim zahtevam. »Nedostaje vrtov in ni čisto nič polja, borno dvorišče služi blaznim, da »se kako uro na dan sprehajajo. Za nje ni dela ; niti počitek, niti poljsko delo, ki »sta oba toli koristna, ne prihajata na pomoč omračenemu umu ali v pospeh zače-»temu okrevanju ; mariveč je pomanjkanje naravne pomoči in moralnega krepila »krivo, da se um, ki se je začel vzbujati, zopet potlači v večno temo. »Skoro sto blaznikov je dandanes nastanjenih v občni bolnišnici milosrčnih »bratov in skoro sto blaznic v mestni ženski bolnišnici ; vsi prostori so napolnjeni, »in kakor smo že rekli, je v sobah, katere zadostujejo jedva za 10 oseb, nastanje-»nih pogostoina dvakrat toliko. »Kadar so vsi prostori natlačeni, in to se godi mnogokrat, odloča se, da »ni nikogar več sprejemati, akopram nalaga zakon prav jasno, da treba preskrbeti za »prehranitev in zdravljenje blaznikov. Zapoveduje se, naj se odstranjajo kronični in »tisti, o katerih sodijo, da niso nevarni, in na ta način se šiloma preskrbuje nekoliko »prostora, da se lahko sprejemajo novo došli, hudó blazui bolniki. »Kak mesec ali tudi že kak teden potem vračajo se kronični v bolnišnico, »oni, ki niso bili nevarni, postali so nevarni, tedaj jih morajo sprejeti v bolnišnico. »Resnica je, da samo tisti, kateri prav nič ne razume o psihiatriji, misli, »da niso kronični blazniki nevarni in da tisti, kateri niso nevarni, prašajo poprej »dovoljenja, da smejo postati nevarni, v istini pa velja v zdravilstvu pravilo, da na »svetu ni blaznikov, kateri bi ne bili samim sebi in drugim nevarni. »Tako se ponavlja in množi zagačenje v bolnišnicah ; iz tega „circulus »vitiosus" ni izhoda. »Oglejmo si zdaj uspehe zdravljenja : »V novodobnih blaznicah štejejo pravih ozdravljenj nad 40 in do 50°/0 »prehranjencev ; pri nas, povejmo odkritosrčno, jih je 12 ali 15%. »Mi bi želeli, da bi oblastva ne mislila tako, kakor misli priprosto ljudstvo, „da norec nikdar „ne okreva, mariveč da bi je prešinjala misel, da okreva prav „mnogo blaznikov, če se prav ravna ž njimi, in da, če ne ozdravijo vsi za vselej, »jih prav mnogo ozdravi za deset, za dvajset let; prav mnogi blazniki so že postali »dobri očetje, spretni delavci in celò slavni znastveniki, in čujte ! najslavnejši, še «živeči ranocelnik-operatèr, slavni profesor Esmarch, je bil tudi blazen, in dandanes Je ona svitla luč v znanstvu, katero vsi poznamo. »Ne pristaja nam dotikati se denarstvene strani tega vprašanja, omenjamo »samo mimo grede, da bi se lahko mnogo privarčilo z uspešnim zdravljenjem. Vsak „pač lahko razume, da stane več, če prehranjamo blaznika 30 let ali celo njegovo »življenje v bolnišnici, kakor če ga držimo v zavodu samo tri ali štiri leta, ker ga »tako zdravimo, da okreva. »Mnogo razlogov bi še lahko navedli v dokaz, kako potrebna in koristna »je blaznica ; n. pr. koliko bi lahko privarčil deželni erar, kateri potroša dandanes »brez posebne koristi kakih 40000 gld. na leto. »In ne da bi se hoteli tu spuščati v psihoterapično razpravo, hočemo posedati samo še to, da potrebujemo pri nas velike blaznice, razdeljene v več poslopij, »da jo lahko vsak čas razširimo ter razdelimo stroške na več let, —■ novodobno „blaznico, iu da imejmo pred očmi, da onih 200 umobolnih" oseb, kolikor jih je »zdaj prehranjenih, ne predstavlja pravega števila blaznikov naše dežele, ker prav »mnogo jih je doma in v zunanjih zavodih, saj družinska ljubezen napenja rajši vse »žile gmotne in moralicne, da prehranja bolnika doma, nego nastaniti ga v naših „zavodih in ker kažejo na debelo zračunjene statistike 2 tisočinki blaznikov, ko na-»rašča to število v natančnih statistikah do 3 tisočink. »Predsedništvo zdravniške zbornice poknežene grofovine goriške in gradiške »v Gorici, dne 28. oktobra 1895. »Predsednik : „Dr. Fratnich." Slednjič naj še omenjamo, da so se tudi javni listi že večkrat bavili s prašanjem radi deželne blaznice. in da so dokazovaje njeno potrebnost, zagovarjali in še z vso vnemo zagovarjajo, naj bi se slednjič vendar že zgradila. Po tem takem smemo trditi, da je vprašanje zaradi deželne blaznice, oziroma rešitev tega prašanja že godna tudi v javnem mnenji, katero, hvala Bogu, ni še tako otrpnelo, da bi se ne zmenilo za to prevažno prašanje. O gradnji deželne blaznice se je v dobi od lela 1886. do 1894. predložilo več poročil ; med njimi zasluži, da je posebno omenjamo ono, katero je naš rajnki tovariš, častivedni vitez dr. Maurovich, prečital v seji dne 13. februarja 1894. Po njegovem predlogu je visoki zbor v isti seji sklenil jednoglasno tako-le : 1. Naroča se deželnemu odboru, naj se ne pogaja z deželama istersko ia tržaško zaradi ustanovitve skupne blaznice s sedežem v Trstu. 2. Naroča se deželnemu odboru, naj se zopet loti poizvedovanja zastran gradnje deželne blaznice za Goriško, o kateri zadevi je razpravljal zbor že leta 1889. z ozirom na takratne doneske in na sedanje gospodarske razmere in psihijatrične zahteve in naj v prihodnjem zasedanju zopet predloži načrt, morda nekoliko spremenjen v sled spremenjenih razmer. 3. S tem je rešena peticija mestne občine goriške vložena dne 4. januarja 1894 štv. 70. Deželni odbor ve, da se morajo premagati velike težave, predno se izvrši načrt gradnje deželne blaznice za Goriško ; a on pri vsem tem ni zgubil, niti ne izgublja poguma zaradi njih in sestavljajo pričujoče poročilo o načrtu blaznice, goji nado, da če to, kar se je naredilo do zdaj, ni popolno, je po svojej bistroumnosti in modrosti brez dvoma spopolni visoki deželni zbor. Načrt, o katerem govorimo, treba pretehtavati iz raznih stališč. Podpisani poročevalec pa ga hoče za zdaj v pretres predložiti samo v zdravstvenem, tehniškem in denarnem pogledu. Iz vsega tega, kar se je že poizvedavalo in pretresovalo o tej stvari, navzel se je deželni odbor popolnega prepričanja, da oddelka bolnišnice milosrčnih bratov in mestne ženske bolnišnice nista nikakor prikladna za prehranitev in zdravljenje blaz-nikov; saj je taka oskrba po menenji vsih o tej stvari zaslišanih merodajnih oseb čisto nasprotna določilom psihijatrične znanosti. V resnici se jasno posnema iz zgoraj navèdene spomenice zdravniške zbornice, pa tudi iz oddanih rnenenj in iz poročil, ki so jih proti koncu leta 1888. podali zdravniki dr. Ernest Fratnich, dr. Avgust pi. Luzenberger, dr. Aron Luzzatto, dr. Josip Maurovich, dr. Herman Perco, dr. Aleksij Rojic. dr. Ivan Saunig in takratni predstojnik milosrčnih bratov, čast. Ivan Sobel, ki so bili vsi udje komisije, katera je pretresovala prašanje radi gradnje deželne blaznice, da oddelka omenjenih dveh javnih bolnišnic nista na vse zadnje nič druzega, nego prava zapora, v katerih nastanjeni, ali bolje rečeno, zaprti blazniki in blaznice telesno hirajo, ker jim v tešnjobi nedostaja zraka, gibanja in dela ter izgubljajo, ko jih ni moč racijonalno zdraviti, še to malo, kar jim je ostalo duševne zmožnosti. Vse merodajne osebe so izrazile menenje, da je absolutno, neizogibno in nujno potrebno, da se zgradi deželna blaznica, in gledé njene oblike, ali ima biti namreč združena v jednem poslopju ali pa razdeljena v več poslopij, izrekli so se za zadnje omenjeni sistem, samo da se blaznici pridruži kmetijiska kolonija. Dasi je sodil deželni odbor, da utegne načrt za gradnjo blaznice, ki ga je leta 1889. naredil gosp. inžener Hugo Waidmann za našo deželo, ustrezati zahtevam novodobne psihijatrične znanosti, hotel je vendar, da se pregleda kolikor v zdravstvenem, toliko v tehniškem oziru. V ta namen je prosil zdravnika-psihijatra in deželnega zdravstvenega svètnika gospoda dr.a Fratnicha in gospoda inženerja Kuna Waidmanna, naj bi se vljudno deležila posebne, v to odločene seje deželnega odbora. Ta seja je bila dne 21. avgusta 1896. Načeloma sta se oba zvedenca popolnoma zlagala v tem, da naj se sprejme omenjeni načrt. Po nadrobni preiskavi načrta pa je dogovorno obveljalo, da se ima tu pa tam kaj spremeniti ali dodati. Te, popravke omenimo ob kratkem spodaj v popisu načrta. V prilogi štv. 1 deželnozborskih obravnav leta 1889. je tiskano poročilo gospoda inženerja Waidmanna o načrtu za gradnjo deželne blaznice. Nanašaje se na nje in na današnje podatke in popravke in na dotične obrise, ki se hranijo v deželnem urada, hočemo tu le ob kratkem popisati blaznična poslopja, ki se imajo zgraditi in njih namen. Opažamo, da bi bilo želeti, da bi se bil za zgradbo poslopij sprejel navpičen sistem, to je, da bi bile dvorane in sobe tako razdeljene, da bi bivali bolniki čez dan v pritličnih dvoranah in sobah in da bi jim druge sobe in dvorane v zgornjem nadstropju služile kot spalnice. tìledé pa na to. da bi po stroškovnjaku inženerja Waidmanna stroški za navpičen sistem znašali o&oli 50.000 gld. več, kakor oni za vodoravni sistem, in da hi blazniki z ozirom na izvrstne podnebne razmere goriškega mesta in bližnje okolice o lepih dnevih bivali pod milim nebom, o deževnem vremenu pa se z vso pri-ležnostjo sprehajali po prostornih hodnikih nahajajocih se v pritličju posameznih poslopij z razgledom na vrte, spoznali smo, da se lahko zadovoljujemo z vodoravnim sistemom, to je z zgradbo poslopij s samim, od tal nekoliko vzdignjenim pritličjem, z omenjenimi prostornimi hodniki, ki bodo služili kot podnevne dvorane. Med tem pa, ko se bodo blazniki sprehajali po hodnikih ali na vrtu pod milim nebom, prezračale se bodo poljubno vse spalnice, da se tudi v tem oziru zadosti zdravstvenim zahtevam. Glavne premembe, ki so se uvedle v novem, leta 1896. izdelanem načrtu inženerja Waidmanna, obstajajo v tem, da se je razširilo površje, na katerem se zgrade blaznična poslopja, od 7 na 10 hektarjev; da sta se sprejeli med poslopja ki se imajo zgraditi, še dve drugi, to je, jedno za plačujoče blaznike in drugo za plačujoče blaznice prvega in druzega razreda, vsako s 6 posteljami in slednjič, da se je načrtala mrtvašnica in razkuževalnica. Omenjeno površje 10 hektarjev odgovarja blizu 27 V3 njivam, bo po obliki pravokotno, očelja bo 330 metrov, in na tem prostoru se zgradi med vrti in parkom 15 poslopij z dvema Kioskoma. Na desni in na levi strani glavnega vhoda, in v daljavi 20 metrov od ceste se zgradite dve poslopji 25 metrov oddaljeni drugo od druzega za plačujoče, ki sta v obrisu zaznamljeni s številko III. III. Dalje naprej ob sredi v daljavi 70 metrov od ceste se zgradi poslopje I za oskrbništvo in na desni in levi strani istega bodeti poslopji IH III, oddaljeni 80 metrov drugo od druzega za mirne blaznike in blaznice. Še naprej ob sredi v daljavi 25 metrov od oskrbništvenega poslopja bo stala kapela II, v zvezi s tem poslopjem bode dvorana za slavnosti blazuiko v. Še vedno naprej ob sredi v daljavi 30 metrov od kapele bode poslopje za 3 kuhinje in perilnice, VII, ob obeh straneh bodeti poslopji za nesnažne in božjastne blaznike in blaznice in v smeri teh poslopij 34 metrov ,'naprej zgradite se poslopji za besne blaznike in blaznice. Med zadnjima dvema poslopjema bo obširno štiri voglato, 250 m5 obsegajoče dvorišče, ki bo služilo za sušenje perila. 30 metrov za njim bodete dve mali poslopji VII, VIII in sicer bode jedno hlev, drugo pa stanovanje kmečkih delavcev. Slednjič se zgradite na dveh zadnjih voglih še dve poslopji, to je raz-kuževaluica IX in mrtvašnica X. V nekaterih izmed omenjenih sob se nahajajo kopeljne sobe in skoro v vseh so potrebna stranišča po angleškem sistemu. Poslopja se postavijo v take lege in zgradé tako, da se lahko v bodoče, če bo treba, podaljšajo in se na ta način razširi blaznica, ne da bi se pokvarila simetrija stavbe. Iz nasnovanih profilov in stroškovnjakov je raz videti, da bi se pokrilo poslopje s ploščato opeko. V naši deželi pa ni niti primerna, niti praktična taka kritev, ker je prestrma in lahka in bi burja lahko razkrila poslopja. Zato bi bilo naročiti in-ženerju Waidmannu, naj uvčde v načrt in stroškovnjake potrebne poprave, da se pokrijejo strehe poslopij s korci in ne s ploščato opeko. Zemljišča, katera bo dalo oskrbništvo obdelovati, posluževaje se v to tudi mirnih blaznikov, bodo neposrednje za prostori omenjenih poslopij in bodo obsegala kakih 5 hektarjev ali okoli 13 njiv in pol. Preden jamemo govoriti o zadnjem delu tega poročila, to je o stroških, ki jih prizadene nakup omenjenih 15 hektarjev ali 40 njiv zemljišč in pa gradnja navedenih poslopij in njih postranskih delov in o načinu, kako založiti ene in druge, zdi se nam primerno, da razložimo nekatere statistične podatke gledé blaznic obstoječih v deželah in kraljestvih zastopanih v državnem zboru. Iz XLIV. zvezka avstrijske statistike, katero je izdala 1. 1896 c. kr. osrednja statistična komisija, posnemamo naslednje statistične podatke : Leta 1893. je bilo v avstrijskih deželah a. javnih blaznic ....... 28 b. zasebnih blaznic ....... 6 skupaj 34. Med prvimi je tudi naša, zložena iz dveh oddelkov za blaznike v bolnišnici milosrčnih bratov in za blaznice v ženski bolnišnici s skupaj 160 posteljami (1. 1893), katere se v novi blaznici pomnože na 230. Da se od leta do leta množi število blaznikov in še bolj ono blaznic, je dejstvo, kojemu ne bomo tu iskali razlogov, a ki se ne da utajiti, in žalostno je, da je tako. Iz prvega izmed dveh, temu poročilu priloženih razkazov, katera je dne 15. januarja 1896 sestavilo naše deželno knjigovodstvo o prometu blaznikov v pet-letju 1892—1896, se posnema, da je bilo v prvem četrtletju 1892. prehranjenih v o.beh oddelkih a. blaznikov nepremožnih ...... 93 b. blaznic ........ 76 ko jih je bilo koncem leta 1894 a. blaznikov nepremožnih ...... 104 b. blaznic nepremožnih ...... 90 Iz druzega knjigovodstvenega razkaza istega dne se posnema, da so se še druge blaznice naše deželanke zdravile v blaznicah v Trstu in Sottoselvi, ker ni bilo v dotičnem oddelku tukajšnje ženske bolnice prav nič prostora, da bi jih mogli tu sprejeti. V omenjenem zvezku avstrijske statistike čitamo naslednjo opombo : „Število prehranjencev v vseh blaznicah leta 1892 se je pomnožilo v primeri z onim leta 1891 za 7.7% in v primeri z onim leta 1890 za 16.5°/0 in leta 1893 v primeri z onim leta 1892 za 0.1%." Opomniti pa je, da niso v nobeni avstrijski deželi prehranjene vse blazne osebe v blaznicah, morda zato ne, ker niso vsi umobolni zares blazni v pravem pomenu besede in gotovo tudi za to, ker v sedanjih blaznicah ni zadosti prostora, da bi se mogli nastaniti v njih vsi blazniki in vse blaznice. A kakor si bodi, je bilo po omenjeni statistiki nastanjenih v blaznicah a. v Gorici na vsakih 100 blaznikov iu blaznic leta 1892 59 in leta 1893 42 b. v spodnji Avstriji . . . . „ „ 65 , „ „56 c- v Trstu......» » 34, , „36 d, na Kranjskem itd...... „ 38 „ „ » 27 itd. Srednje število v nornišnice sprejetih blaznih oseb je bilo v celi Avstriji leta 1893 od 100 39, torej za 7°/0 niže od onega v naših dveh oddelkih prehranjenih blaznikov in blaznic. Zgoromenjenih 34 blaznic je v večjem ali manjšem številu raztresenih po vseh kraljestvih in deželah takrajlitavske državne polovice ; samo v Istri nimajo niti blaznice, niti bolnišničnega oddelka za blazne in samo v Bukovini in pri nas so namestu pravih blaznic posebni oddelki v bolnišnicah, ki služijo v ta namen. Med bolnišnicami, kolikor jih je bilo leta 1893 v Avstriji, je bilo a. javnih ....... 195 b. zasebnih ....... 424 vseh skupaj 619 Za kolikor se je moglo poizvedeti, je med temi samo devet deželnih in te so v mestih Črnovicah, Brnu, Olomucu, Lvovu, Krakovein, Splitu, Dubrovniku, Sebeniku in Zadru. To dejstvo je jako zgovorno ter nas svari, da bodimo previdni, preden ustanovimo katero javno bolnišnico ; in to dejstvo nas po vsakem načinu uči, da ne smemo odlašati gradnje deželne blaznice zaradi tega, ker dežela zdaj nikakor ne more nakladati si ogromnega stroška tudi za istočasno gradnjo deželne bolnišnice. Vsi stroški, ki jih prizadene deželna blazuica, se lahko razdelé v dve vrsti, to je : a. v stroške, katere treba enkrat za vselej opraviti ter spadajo v vrsto tistih, koje imenujemo uavadno izredne, h. in trajne, vsakoletne stroške, ki jih imenujemo navadne in kojih treba za prehranjenje blaznikov, za plače osebju vodstva in oskrbništvu nove blaznice ; za poravnavo posojila, ki se ima najeti itd. Da dalje govorimo ob obeh navedenih vrstah stroškov, povejmo takoj, da je zdaj nujno in neobhodno določiti, kako naj se založijo izredni stroški ; o tem pa, kako se bode namagavala potrebščina za vodstvo, upravo iu vse drugo, česar bo trebalo blaznici, ni da bi morali že letos kaj določnega skleniti, ker pretečeti morda dve leti, ce ne več, preden bo blaznica popolnoma dozidana in preskrbljena z vso opravo. Kakor kaže posnetek stroškov za gradnjo blaznice, ki ga je sestavil inžener Waidmanu v Zagrebu dne 1. oktobra 1889, proračuuili so se takrat vsi stroški na gold. 366.000. Ta proračunjena vsota pa se je morala dandanes povikšati na gold. 381.C00, ker so se načrtu dodala še zgoraj omenjena poslopja, to je poslopji za plačujoče blaznike I. in II. razreda, razkuževalnice in mrtvašnice. Dotični proračun skupnih stroškov je zapopaden v dveh poročilih inženerja Waidmanna z dne 20. decembra 1896, vloženih pod odb. štv. 5964. Da si dežela preskrbi to denarno vsoto, je potrebno, ali da skleneskakim avstrijskim kreditnim zavodom, ali s kako hranilnico posojilo 381.000 gld., ki bi se odplačalo v mnogih letih, ali pa da se loti kake finančne operacije, izda javuo posojilo za nominalnih 200.000 gld., koje bi se poravnalo v 50 ali 60 letih potom vsakoletnega srečkanja na podlagi razdolžitvenega načrta. Katerega teh dveh načinov bi bolje kazalo poprijeti se, da preskrbimo o-menjeno denarno vsoto, ni danes še možno določiti; kajti, dokler ne naredimo potrebnih poizvedeb, ne moremo reči, kateri izmed omenjenih dveh načinov bi bil ugodniši deželi in ker se danarne razmere vsled neprevidenih razlogov lahko spremene od jeduega dne do druzega. Toda naj se preskrbi denar tako ali tako, obresti ne bodo smele nikdar presegati 4°/0. Po današnjih denarnih razmerah smemo zanesljivo soditi, da bi se mogli naslovi javnega, posojila prav lahko realizovati po 95°/0- A nadejati se je, da dosežemo lahko tudi viso ceno, bodisi če izročimo razprodajo obveznic komu v komisijo proti zmerni proviziji, bodisi tudi če jih brez provizije odstopimo kakemu kupcu najmanj po 95°/0 s pogojem, da se to, kar prejme več zanje, v enakih polovicah razdeli med kupca in deželni zalog. Ce prodamo obveznice po 95°/0, dobimo za 400.000 gld. nominalne vrednosti 380.000 gld. gotovine. Razume se samo ob sebi, da bo skrbeti tudi deželnemu odboru, da naredi — ko gre za ustanovitev humanitarnega zavoda, — o pravem času vse potrebne stopinje, da doseže od pristojnih oblastev in postavodajnih skupščin oprostitev doho-darine, pristojbin in kolkov in da preskrbi v slučaju izdaje javnega posojila deželi izrečno oblast, da sme poravnati posojilo potom srečkanja tudi večjega števila obveznic na leto, kakor je določeno po razdolžitvenem načrtu, tako, da se more poravnati posojilo, če se hoče, tudi v krajši dobi, kakor je določeno po načrtu. Ona denarna vsota pa, katere potrebujemo za nakup 15 hektarjev zemljišča, je že pripravljena in sicer je to delež, ki se nakaže in izplača naši deželi po razdelitvi onih 100.000 gold, in pritiklin, ki so se vsled cesarskih sklepov z dne 3 aprila 1883 in 27, julija 1885 dovolili za gradnjo skupne blaznice začelo Primorje. rsj rvj o 'S5 '51 CŠ S-4 M © S-i 'P4 a> t> cS 5-1 N 03 tS5 CS &JD O i—i cS SJ c6 bo © a> /SJ O >CZ2 O S-l -4-9 OQ Os QO as C/0 o • F—i a Si cš m g o PL, O rt « „ •—»So S5— g g m '2 M § (M ' M ci S 3 OS N 00 H sS — O. 1-3 O) = — 2 ® - O o3 ® CS —i >C3 bo 52 cs S-« § J3 h -c «S . « t. a o M 00 ® § r-S.1 -rs O -t-J 2 & o T3 bo :2 t a -3 O >CQ "J TO OT . a ft M rH O O O .3 -Q Skupaj i-i o o co c- H N N O t- 7-1 TH co 00 C— t—i O i—l ffl H CO O) O (M C- CO O IO O CM CO CO CO CO CO N OS 1-t io IO 1—1 V norišnicah drugih dežel TH O O O I CO o t- o (M 00 o a> t- o N ^ CD H CO OS C- iO co tH CO io CO tO N rH i—1 i—l t—1 rH 71980 V goriški bolnišnici milosrčnih bratov O I O O iO iO 1 NNN IO CD (N 00 CD t» O 1—1 O T-l IN -i CO 00 co o io io ^ i—1 -H i—1 rH i—I 79188 LETO • --3 oŠ O 03 >ISI 03 K Oi 00 ^ a v « a, a "S cb o i—i o M _ ' ^ CD O IM< 2 ® cs° S" «a. =3 > ' f—1 3 S v? ■ o — ■ M ». (B o< a o «S1 g S ki 00 to V! co a* cd r—- 5T • • • ■ ■ • ■ • • CD t-t- Skupaj tuo povpr. r. z -- ~ : ~ a a a a : — CD Ml— i—1—^ 1—1—i- 1—>■ >—^ k—^ 1—^ 1—^ t—» 1—^ 1—*. i—L J—i. |—t ,—. OOOCCCOOODOOOOOOCOOOOOOOCCODOOOOOOOOOOOO CD CO CO CD CO CD CD CO CO CO CD CD CO CO CD CO CO CD CD CD OSOSOSOSOiO'CiCJirf^^^^OJWWOJtOtOtOtO oš —1 co I-1 H» 1—' CSCSOiCSCSrf^tJ^rf^^tP-OS-JCDCOCOCOcDOtOO v Gorici ►d tO Oi rf^ tototototototototototoi— l--tOtOtOK)tOtOtO OlMh> 03 -J —l-JCOCOCOtJ^COCOOStOCf^OS—ICS v ital. občinah 02 e*- «2. B o 02 o a. CD tč OS -J ^ co mosoicncoia-j-aotffiffiOKi-jHffl-jojoi oooco-JOsrf^OJi^tocotoi-'-j^Oi-'-atoos-a v slov. občinah B* CD c- S » tU o cc cr -i i—' o< & CO CD 1—' OS i—i MI—'HHHP 00 CO CO CO CO CO CD O O CD CD CO CO O O O O O O CO co-jcnascoui^rf^tf^toto-joicoi— i\t ao o* os Skupaj h— o: CO tfi tO CD -tocoi£*tococ7—con--Joohf^osoooicooi—a oso^ososos-atoo'corf^oocooscoccosto^oso' dni skupne oskrbe crt- < o P -o 03 — C rf*. O OS-JOSOJO'Olrf^O'rf^OSOOOOOSO'rfi-OlOSCOtOO co^-jcoto^cstoaioo^co-JCDO^osoo^rf^ trimesečni stroški C 1 C CJT O1 O1 i i OIOIOIO1 i : oi u> o> u< o< i i o< i O O O 1 1 O O' O C 1 1 O O O O O ! 1 C 1 OS — os—a-.ios^^hfà.rfxcocooiff-osos-J^^oioscs v Gorici >73 o O' to c 0< 1— totototototototototot--—'totoiooowtototo CDCOrf^ 05 M tO (31 03 05 - COCOrf^COCDi— tO CO CD K-1 v ital. občinah <2. P o OD d. P- CD CD pr s» ^t i—i O' O c. ai ^ »f* ^ ^ O' a1 c? c? O1 oi D' ci a- as oi o; o< C00sc00sj3c0csc0c0 0"t0 03-4t!04^0—JtOOOCO v slov. občinah t? CD o- -J 00 to OS tO 1—^ COCOCC-a~J-qCCCCCOCO-J—JCOCDOCOCOCOCO-5 OJHCMSiCOSOO^ffiOi^KlOCOsaiOJG: Skupaj gl cr1 s» o g h-* Crt l-O OS O OOCC-JOSOSOSCS-J-J-JOS-J-aCOCOCOCCCOCOOS Ostalih v oskrbi konec četrtletja 2.5' W< CD D CD en ct- i142882 7194 co—aoscsososos-j—icsosos—]cooo~j~j—J-aos OOOitOh-^COtOOS-JCO-JtOOtOOSCOCOOJrfi-tOCOOiWtOCOrf^COi-'OSf-'COrfi.OS-JCOOi-aOSOO aios^osco—i^osuicoi— o'ocorf^^-u'csosco dni skupne oskrbe -a 00 t—1 o< os C0' to t- o 03 03 00 03 03 03 03 03 03 03 03 03 03^^03 03 03 03 03 comtOH-oioH^ososio^osasoi—oococoosto ® tO -J H* 31 *--J £--JCnOSCOtOOSOS^OSCOCOrfx tOOi-aCOrf^CCtOOSOSOSCOtOOH^-JCSl-JCOi— rf^ trimesečni stroški N< CD B 03 gr 1 1 1 i i i oi i to en ^ c i i oi ai i om ml 1 1 1 o 1 a« o u> u> o 1 o i o o • o 1 to OJ CD !—fc. 1—fc 1—»- f—t —. 1—. ^ .—• 1—i H- 1—» i—1 —^ H H H tooototoocococototoi-1»— O'0>astoc»cooos v Gorici T3 co Oi CD C O' f.fflO'O'tDtOWH' k O » >J t» (Ji i-'OSOSOTOS-J v ital. občinah 02 erf- t2. B o CB c tO H- Oi 1— CO CD CD K-i— o o o o >— ojoji— t—i-j' to os os os to os to o OSOSOCOSCOSCO-^i—'rf^^^rf^OS^i—'C. OS v slov. občinah CD cr Oc i—i c; CO Oi to oo HHHHHHMHHMMHHbJtSHMKl^H CO—30SGS0SCSCCC0CD-40S0SC0OOCDCDOC0 3S MOCOiO^OOOif-OiOOMMfflM®Oilf-CCtO Skupaj < O C- OJ U» o: co os . M h^ M H-Ih-MH h-1- M- M- 1—— — ^ 1— osmrf^rf^ojasojcs-aaihp-rf^oi-aco-j-j-jcsoi OSCOtOCKCD-J-JOS-JOSCOCOOOSOSO' -J O -J C Ostalih v oskrbi četrtletja konec CD C cr 298069 14903 i—* LKH^ — h-L 'Ht— h-1HL — h-1 l-J- o>rf^o>05coooco-J0^05coascoiMiOooooo'w -JOsOOStOi—M^Oi—►-'OO-JCCOSCCCOGS —iMffl OD — dni skupne oskrbe ET S< a' 149760 7488 -j-jcsososcs-j-j-a-j-jos-jcoco-jooce-a-j CCitOCC-JOi-JOOCfflKMOOSl^Mffli^OCCM OSCDrf^m — Oi—COtOtetOCOCOCOCOOOOSCCOrf^ i-ffl^-JOJOSOOOltOHNlM-J^OSOOJI-'OSOO trimesečni stroški B" I o-1 o (SCOI 1 1 1 1 o< o o i 1 loo»lwo»lololol i 1 < d; ed ^ Br. <1 CD 53- CK$ O •-S U— . w< tržigNadaUevanje Dne 12. in 13. februarja 1. 1. se je vršil politični obhod nadaljevanja skTželeTnice.JAU" tržiško-červiujanske železnice do državne meje. Pri tej priliki je deželni odbornik vitez dr. Alozij Pajer pl. Monriva zastopal deželni odbor. Z dopisom 4. aprila 1. 1. štv. 604 je c. kr. namestništvo priobčilo dotični komisijski zapisnik in z razpisom 1. maja štv. 5061 nas je obvestilo visoko c. kr. železnično ministerstvo, da je vzelo na znanje na podlagi istega zapisnika dano na-mestništveno privolitev v zgradbo železnice, pripomuivši, da je tudi že kraljeva italijanska vlada potrdila zapisnik o dogovoru z njenimi zastopniki zastran določitve onega mesta, kjer bi železnica prehajala državno mejo. Visokemu zboru je znano, da se je novi kos te železnice slovesno otvoril javnemu prometu dne 17. oktobra p. 1. Železnica od Dne 7. aprila 1. ]. so se na vabilo gospoda ces. namestnika zbrali pri c. Gorice do Ajdov- kr> Iiamestništvu v Trstu gospodje grof Alfred Coronini-Cronberg, dr. Anton Gregorčič deželni podglavar, Matevž Saunig, župan biljenski, Lovro Juvančič, župnik dornberški, Filip Terpin, župan križki in Augel Casagrande, posestnik v Ajdovščini kot prosivci za koncesijo zgradbe in obrata nameravane železnice od Gorice do Ajdovščine ter so dogovorno z zastopniki visocega c. kr. železničuega ministerstva določili pogoje o-inenjene koncesije ter sestavili osnutek dotične listine. Imenovano ministerstvo je poslalo z razpisom 24. maja 1. 1. štv. 5399 en odpis dotičnega sejnega zapisnika deželnemu odboru z vabilom, naj bi sporočil, kdaj misli vplačati deželni prispevek 100.000 gld., ki je dovoljen za to podjetje, pripomnivši posebno, da je zelo želeti, da se ta donesek odšteje že takrat, ko bodo zagotovljeni prispevki deležencev, da se potem zamore podeliti koncesija. Deželni odbor je izjavil na to vabilo, da se mora strogo ravnati po de-želnozborskem sklepu z dne 12. aprila 1892, po katerem je pooblaščen kupiti navadne delnice podjetja goriško-ajdovske železnice v znesku 100.000 gld. ; zato da mora čakati, da se ustanovi dotično delniško društvo, predilo izvrši deželnozborski sklep. Ker bo treba posojila, da si preskrbi v to svrho potrebnega denarja, dostavil je odbor, da bi mu bilo ljubo, ako bi mogel — pa v zmislu deželnozborskega sklepa — ku-piti omenjene delnice, plačevaje ceno ne ob enem, ampak v letnih rokih. Ministerstvo je od črnilo z razpisom 12. julija 1897 štv. 10138, da nima načeloma nič proti temu, da se plačilo prispevka 100.000 gld., ki ga je dovolil visoki deželni zbor v seji dne 12. aprila 1892. ter se ima založiti z nakupom navadnih delnic nameravane goriško-ajdovske železnice, ne opravi vse hnadu, ampak da se opravi v nekaterih, pa ne več kakor petih letnih rokih. Toda ministerstvo je privolilo v to samo s pogojem, da se dotična letna odplačila lahko eskomptujejo po kakem denarnem zavodu in pa da dajo, če se ka-pitalizujejo, celo svoto 100.000 gld. Deželni odbor je v odgovor na poprej omenjeni razpis opomnil, da bi bilo dovoljenje za nakup delnic v petih letnih rokih mnogo vredno, ako bi mogla dežela letna odplačila poravnati iz svojih kurentnih dohodkov. Ker se bo pa moral denar v založbo navedene svote po vsakem načinu na posodo vzeti, ne kaže nikakor po-služiti se danega dovoljenja. Deželni odbor je tedaj izjavil, da, kakor hitro se ustanovi delniško društvo goriško-ajdovske železnice in se bodo mogle dobiti njegove delnice, se te takoj nakupijo po deželnozborskem sklepu z dne 12. aprila 1892 za svoto 100.000 gld., saj je to notranje opravilo deželnega zastopa, da si preskrbi toliko denarja, kolikor ga je v ta namen potreba. Slednjič je prosil odbor, naj se mu čim brzè naznani, kdaj bo približno oni čas, ko bo treba kupiti delnice. Z razpisom z dne 4. oktobra p. 1. štv. 14.246 nas je obvestilo visoko c. kr. železnično ministerstvo, da so prosivci za koncesijo dokazali, da so vplačali že 48.000 gld. na račun zakonito določenega zneska 50.000 gld. kot prispevka dele-žencev in da so, obvezavši se vplačati o pravem času še ostalih 2000 gld,, prosili, naj se jim brez daljne zamude podeli zahtevana koncesija. Ker se pa ni mogla poprej podeliti koncesija, dokler se ni bil določil čas, v katerem bi bil na razpolago deželni prispevek 100.000 gld., sililo je ministerstvo zopet na to, naj bi se mu natančno povedalo, kako namerava deželni odbor opraviti dotično plačilo in to kakor hitro mogoče, da se stvar ne zavleče, ko prizadeta stran tako željno pričakuje, da se vendar enkrat začne delo. Deželni odbor čaka, da se izdajo delnice ; potem sklene takoj posojilo 100.000 gld. ter jih kupi. Z razpisom 26. oktobra 1. L je naznanilo visoko c. kr. železnično ministerstvo, da je podelilo gospodom Alfredu grofu Coronini-Cronberg in tovarišem zaprošeno koncesijo za zgradbo in obrat lokalne železnice od Gorice do Ajdovščine po določilih dotične listine, katera se je ob enem objavila v državnem zakoniku in v uradnem delu »Wiener Zeitung," pripomnivši, da se v kratkem ustanovi društvo. Delana okrajnih O porabi podpor, kijih je visoki deželni zbor dovolil v sejah dne 11. in in drugih cestah. ^ februarja 1896, so dotični cestni odbori podali naslednja poročila: Dasi je goriška okolica preobložena z okrajnimi cestami, so vendar vse te ceste vsled skrbnega, rednega vzdrževanja v obče v prav povoljnem stanji, da ni nikdar slišati opravičenih pritožeb o nedostatnostih na njih. Ceste niso še vse in povsod dovršeno uravnane, kakor bi bilo želeti v korist javnemu prometu, — a poznati je vendar, da se je v preteklih letih mnogo delalo in popravljalo in da je vsled tega zboljšanje prometnih razmer v goriškem okraju očitno in splošno. Od podpore 1600 gld., katero je visoki deželni zbor naklonil cestam goriškega okraja v seji dne 11. februarja 1896 in slavni deželni odbor nakazal s svojim odlokom z dne 27. marča 1896 štv. 1215/96, izplačalo se je kojščanskemu županstvu po prejetem naročilu 400 gld. za zgradbo občinske ceste Vrhovlje-Višnje-vek-Krasno ; in temu znesku je še cestni odbor v teku leta dodal iz svojih dohodkov 200 gld. podpore v zmislu §. 15. novega cestnega zakona; 1200 gld. pa se je porabilo za uravnavo okrajne ceste pri Kozaui, katero delo je pobralo vsega skupaj nad 4500 gld. S tem denarom zravnil se je poprejšnji strmi klanec in razširila se je cesta, da zadostuje zdaj vsem prometnim zahtevam. Načelnik cestnega odbora si je tndi na licu mesta ogledal cestno delo med Vrhovljem in Krasnim ter se je o njem prav pohvalno izrazil. Cesta je pri 4 m. široka in dovršena od Vrhovlja do Krasnega. Priznati se mora, da so občinarji prav požrtovalno delali in skladali, da so si v tako kratkem času naredili tako priležno in prepotrebno zvezo. Cestni odbor je tekom leta 1896. dovršil preuravnavo okrajne ceste pri Bukovci in za to delo potrosil 781 gld. 98 kr. v Gorenji Vrtojbi je pri cerkvi zvikšal cesto za 1 meter ter naredil potrebne vabljence za odtekanje vode — za to je potrosil 1100 gld. 67 kr. ; dalje je na cesti med Dornbergom in Rifenbergom, kjer se je vsled povodnji ndrla cesta proti Vipavi, utrdil in podprl svet, kar je stalo 346 gld. 59 kr. — v obrambo iste ceste je popravil jez na Vipavi blizo okrajne ceste s stroškom 1145 gld. 65 kr. v Prvačini je popravil začasno most čez Vipavo in potrosil za to delo 467 gld. 12% kr. ; slednjič je razširil cesto od Rubij proti postaji in za to potrosil 120 gld. 24 kr. Sploh je vzdrževanje okrajnih cest v preteklem letu zaradi neprestanega deževja prizadelo izredno skrb in mnogo stroškov. V bodoče pa se bo lotiti še naslednjih nujno potrebnih del : Preuravnave klanca pod Šmartnim proti Kozani, katero delo je proračunjeno na 12.000 gld, razširjenje ceste od gorenje proti dolenji Vertojbi ; nov most na Vrtojbici na isti cesti, ker je sedanji slab in malo varen ; nov most na potoku na cesti, ki drži od Volčjedrage proti renškemu mostu; preložba privaškega mosta čez Vipavo, oziroma nov železen most ; razširjenje ceste od Dornberga proti Rifenbergu. Okrajue ceste ajdovskega Okraja so splošno v razmeroma dobrem stanji. Leta 1896. in 1897. započeta dela v Ravnjaku se niso mogla nadaljevati radi pomanjkanja denarnih sredstev, kajti ni se prejelo ne deželne, ne državne podpore, s katerimi se ista cesta v glavnem gradi. Deželna podpora, podeljena v deželnozborskem zasedanji 1895/6 porabila se je vsa v Ravnjaku na cesti Rifenberg-Komen. Sicer pa se je leta 1896. predelal most čez Vipavo pri Velikih Žabljah za okroglih 800 gld. ; leta 1896/96 se je na Šmarenski cesti odvzel pri Šmarjah ovinek za okroglih 65 gld. ; v občini Rifenberg pa se je popravilo več podpornih zidov za nad 100 gld. ; leta 1897. se je preložil klanec na cesti pod; Sv. Križem. Cestni odbor za kanalski okraj se je v letih 1896 in 1897 bavil z gra-denjem nove okrajue ceste od Kanala proti Avču ter je dovršil okoli 2000 metrov te ceste do avške meje. Na to je moralo delo prenehati, ker ni bilo več denara na razpolago. Dne 20. oktobra 1896 je vsled silne povodnji narastla Soča in odplula most v Plaveh. Trebalo je torej vse stebre za 1.20 m zvikšati in zgraditi mostu čisto novo površino, V gradiškem okraju 90 okrajne ceste v normalnem stanju, V zadnjih dveh letifa se ni delala nobena nova, zgradba. Po svojem poročilu pa se namerava 4 cestni odbor v kratkem lotiti nekaterih novih del in sicer hoče koučati zgradbo nove ceste, katera drži od Rubij mimo Boškinov ter obzidati jo oh strani, da se bo po njej varno občevalo ; v Frati namerava zgraditi nov most v boljši legi, kjer se zravni struga hudourniku Versi in slednjič razširiti cesto držečo od Verse do Idrije pri Čioprisu. Toda, ker bi vsa ta dela pobrala mnogo denara, prosi odbor primerne podpore iz deželnega zaloga. Na cestah červinjanskega okraja ni bilo v letih 1897 nobene spremembe; one se nahajajo v normalnem stanju, dasi se je moralo za vzdrževanje cestnega kosa od mosta v Pierisu do Červinjana veliko več potrositi, kakor po navadi, ker je bil večji promet zaradi prevažanja gradiva za zgradbo železnične zveze. Podporo 2800 gld., ki jo je visoki deželni zbor dovolil v seji dne 11. februarja 1896, je odbor po prejetem naročilu v zmislu odloka dež. odbora z dne 19. avgusta 1896 štv. 3814 razdelil med občine Perteole in Sv. Vid za potrebne cestne poprave. Občini Perteole odmenjeni znesek 1400 gld. se je izročil cestnemu odborniku gosp. Vincenciju Michielli-ju, koji ima nadzirati dotični kos ceste ; v St. Vidu pa so se izvršila dela pod neposrednjim vodstvom odborovega načelnika. Zastran okrajnih cest v korminskem Okraju je poročal cestni odbor avgusta meseca, da ni v preteklem letu započel nobenega druzega dela, nego kar je zahtevalo navadno vzdrževanje; takrat, ko je podal svoje poročilo, gradili so most na Reki in cesto od mosta navzgori proti Dobrovem. Most bi se bil moral končati do konca septembra, cesta pa tekom leta. Tržiški cestni odbor je poročal 22. avgusta 1. 1. štv. 29, da so ceste tamkajšnjega okraja v najlepšem redu in se povsod pohvalno priznava način, po katerem se vzdržujejo ; da je podeljena podpora 1200 gld. naložena pri kreditnem zavodu v Trrtu in da se s tem denarom zgrade nekatere vabljence na okrajnih cestah, posebno pa na cesti, katera drži do tržiške železnične postaje. V komenskem okraju so se leta 1896. in 1897. izvršila naslednja dela: 1. Razširjanje okrajne ceste pri občini Vojščici, ki pelje v Opatjeselo in v Miren ; 2. uravnanje in podsipauje omenjene okrajne ceste od Gorjanskega proti Za-grajcu v Vojščico ; 3. popravljanje podpornih zidov na okrajni cesti od Štanjela proti Rifenbergu imenoma „na Mališčih" ; 4. naprava novega zidu pri gozdu v Koprivi in to po novi okrajni cesti, po zaukazu visocega c. kr. gozdnega nadzorništva ; 5. popravljanje podpornih zidov in sicer od Kobdila proti Raši na več krajih in postavljanje varnih kamenov ob isti cesti ; 6. razširjanje okrajne ceste in uravnanje pod Komnom, ki pelje od Komna proti Sežani ; ta poprava je bila jako potrebna ; 7. dalje so se morali na različnih krajih podporni zidovi popraviti ; Slednjič se je deželna podpora leta 1895. v letih 1896 in 1897 po potrebi porabila v to, da se je okrajna cesta, ki pelje od Gorjanskega proti Trstu v Nabre- žino, imenoma „Pod Sedlom" popravila in obnovila in drugič, da se je okrajna cesta od Komna proti Rifenberku razširila in obnovila. V sežanskem okraju je cestni odbor tekom let 1896 in 1897 preuravnal velik del ceste Križ - Utovlje - Dobravlje - Avber, enako tudi večje cestne kose med Dutovlji in Krajno Vasjo, Sežano in Povirjem in Sežano, Lipico in Lokvijo. Podporo, katero je visoki deželni zbor dovolil in deželni odbor nakazal z odlokom 6. maja 1896 štv. 2166 v znesku 1300 gld. je cestni odbor porabil za uravnavo skladovne ceste od Križa do Dobravelj. Do konca avgusta 1. 1. je bil v to potrosil 2119 gld. 13 kr. za delo in odkup zemljišč, za katera se je plačalo samo 88 gld. 64 kr. Tolminski cestni odbor je v svojem poročilu z dne 1. oktobra 1. 1. štv. 77 popisal svoja dela tako-le : Leta 1896. se je dogotovila prva polovica ceste Volče-Kozarišče. Cesta je 41/2 m široka ima ob strani skozi in skozi 50 cm široki jarek in je ravna. Do zdaj je dodelane ceste 800 m. Pri Sočinem mostu se je preložila cesta v dolgosti 450 m ; na dotičnem kosu sta se zgradila dva mostiča 7 m široka, kakor je cesta. Na ,Humua pri Podmelcu so se napravili 3 vodni odtoki, kateri so bili neobhodno potrebni, ker je bila tam cesta vedno zasuta. Na Grahovem pod Dušnikovo hišo se je zopet zgradilo porušeno podzidje in razširila se je cesta. Za Rakovcem se je sezidal 130 m dolg obcestni zid ; ker je bila cesta brez branikov javnemu prometu zelò nevarna. Na potoku Katzenbach se je prenovil lesen most. Pod Podbrdom pa se je odstranila klet pri Cveku, da se je razširila cesta. Na črti Staroselo-Breginj se je a.) zgradil po zemljemercu Iv. Lapanja načrtani kos ceste „pri konjskem britofu" ; b.) postavilo po istem zemljemercu načrtano podzidje v Borjani in doprsno nadzidje na mostu ; c.) razširila vsa cesta od Homca do Breginja, kjer se je na mostu napravil železen prsobran. V bovškem cestnem okraju se ni cestni odbor bavil z nobenim novim delom. Svoje delovanje je omejil samo na popravo cest, katere so bile povodnji hudo poškodovale. Podporo iz deželnega zaloga je porabil za podzidanje in vrejenje mosta čez Koritnico. Na črti od vasi Soče proti Trenti se je pod vodstvom državnih organov zgradil kos ceste v dolgosti 5 kilometrov. To delo se še nadaljuje. V cerkljanskem okraju tudi niso započeli nobenega novega dela, ker ni bil cestni odbor prejel nobene podpore za okrajne ceste. Znesek 200 gld., ki ga je bil visoki deželni zbor dovolil za popravo jeza pod mostom v Stopniku, je županstvo šebreljske občine, komur se je odstopil, potrosilo v odločeni namen. Načelništvo zadruge za zgradbo mosta čez Ter je poročalo o porabi deželne podpore 30.000 tako-le : „Y odgovor na cenjeni dopis z dne 18. avgusta t. 1. stv. 4190 ne more podpisano načelništvo nič drazega poročati, nego da je ouih 30.000 gld. podpore, katere je visoki deželni zbor visokodušno naklonil zadrugi za zgradbo mosta čez Ter, ve&jidel porabil za kanal izovanje hudournika, ostali del pa za zgadbo cestnega nasipa, po katerem se bo prihajalo na bodoči most. Priznati se mora, da se denar morda ni porabil v tisti namen, za kateri je bil podeljen, to je, da se ni porabil izključno za zgradbo mosta. 'Toda, ker je delo kaualizovanja združeno z zgradbo, in ker visoka vlada celò ne dopušča, da bi se gradilo, če se poprej ne uravna vodni tek, moralo se je takratno načelništvo po sili poslužiti se sredstev, katera je imelo v rokah, da je moglo izvršiti ona dela, ki so se v prvi vrsti zahtevala, pridržujš si, da zgradi most z vladnimi podporami in s prispevki zadružnikov ; saj tega denara bi ne moglo dobiti, dokler bi se ne potrdilo kanalizovanje. Skoro vsa ta dela so izvršila že poprejšnja predsedništva, sedanjemu načelniku ni ostalo druzega, nego plačati dolgove, ki jih je našel na račun društva in dokončati kako majhno delo, kojega izvršitev je potem zahtevalo namestništvo. Namestništvo je zahtevalo, naj se mn predložijo računi vseh gospodarstev, to je za časa Zanuttig-evega, Gasparini-jevega in mojega načelništva in pa oni gosp. c. kr. nadiuženirja Bonavia, da jih dà pregledati, ob enem pa tudi profil sedanjega stanja novih kanalov. Vse to se odpošlje v prihodnjem tednu, če bo mogoče dokončati poizvedbe na lici kraja in dotične obrise". Odbor za zgradbo ceste po braniški dolini je poročal dne 3. septembra 1. L, da mora čakati potrdbe dotičnega tehniškega načrta od strani visocega c. kr. ministerstva, preden se loti nadaljevanja tistih del, za katera je visoki deželni zbor blagovolil podeliti 2400 gld. podpore, visoka vlada pa je tudi dovolila 10.000 gld. Onih 600 gld., katere je visoki deželni zbor dovolil v korist cesti proti Kožbani, je županstvo po svojem poročilu porabilo za popravo najnevarnišega kosa ceste „pri Krčniku". Pogozdovanje Dotacijo 2150 gld. za pogozdovanje Krasa smo izplačali za leto 1896 iz gozdorejskega zaloga s 1350 gld. in iz deželnega zaloga z 800 gld. Komisija za pogozdovanje Krasa je z uradnim pismom z dne 11. junija 1897 štv. 160 priobčila svoj obračun za leto 1896, ob enem pa tudi obširno poročilo o svojem delovanji. Poročilo se glasi tako-le : I. Seje. Komisija za pogozdovanje Krasa je imela leta 1896 dve seji. Zraven tega so imeli pregledovalci še posebno sejo, ko so pregledovali obračun komisije. Za seje in potnine tistih udov, kateri stanujejo zvunaj mesta, se je potrosilo fsega skupaj 99 gld. 99 kr. II. Nakup zemljišč. Utok občine Opatjeselo proti prepovedi zemljišča obsegajočega 61'07 hektarjev za pogozdovanje je tudi visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo zavrnilo z razsodbo 3. marca 1896 štv. 3081. Ysled tega se je občina obrnila s prošujo do komisije, naj bi sklenila poravnava ž njo zastran pogozdenja onega zemljišča. Komisija je načeloma sprejela to ponudbo, a do zdaj še ni dognano spo-razumljenje. Vse kaže, da bomo mogli zdaj po toliko letnem uporu lotiti se pogozdenja tako važnega obsega. Dalje smo se začeli pogajati zaradi nakopa 70 hektarjev obsegajočega zemljišča v šentomaški občini in sicer na strmih obronkih čavinske gorske planote, ker ne premorejo lastniki onih zemljišč toliko, da bi jih sami pogozdili, pa so pripravljeni odstopiti jih komisiji za primerno plačilo. Pogajanje še ni končano. III. Pogozdovanje. Ker ni bilo zadosti rastlin, pa je trebalo dopolniti one nasade, ki so trpeli vsled neugodnih vremenskih razmer leta 1895., morali smo pogozdovanje omejiti ter vnovič nasaditi samo 169.88 hektarjev površja (v poprejšnjem letu so obsegali novi nasadi 227.27 hektarjev). V ta namen smo porabili 1,365.920 rastlin, v poprejšnjem letu pa 1.965.160. Ta dela smo izvršili v posameznih političnih okrajih in sicer : a) nasadi v lastni upravi: občin predmetov hektarjev rastlin Gorica 19 23 76.40 586.300 Gradišče 9 12 11.80 98.000 Sežana 22 24 53.38 492.000 Skupaj 50 59 141.58 1.176.300 b) zasebni podpirani nasadi • občin predmetov hektarjev rastlin Gorica 8 10 28.00 187.320 Gradišče 1 1 0.30 2.300 Sežana — — — — Skupaj 9 11 28.30 189.620 Za dopolnitev starih nasadov smo porabili skupaj 1.838.000 rastlin; v poprejšnjem letu pa 1,369.480. Nasadilo se je torej vsega skupaj 3,204.820, v poprejšnjem letu pa 3,364.640. Rastlin je bilo : 2,899.500 borov (pinus nigra) 264.820 smerek (pinus picea) 25.500 mecesnov (pinus larix) 15.000 pinus paroliniana. Te rastline smo dobili : 1.) Iz lastnih semenišč : 2,170.900 borov, 15.000 piuus paroliana, 234.400 smerek, 21.000 mecesnov, skupaj 2,441.300 rastlin ; 2.) c. k. namestništvo nam je brezplačno podelilo in še iz drugih semenišč smo prejeli 517.600 borov, 13.100 smerek in 3.500 mecesnov, skupaj 534.200 rastlin; 3.) od c. kr. gozdnega erarja : a) povrnjenih 100.000 borov ; V) dovoljenih s pogojem povrnitve 33.000 borov ; c) v lastni upravi vzgojenih 78.000 borov, 17.320 smerek, 1000 mecesnov, skupaj 96.320 rastlin ; vsega skupaj 3,204.820 rastlin. Stroški za pogozdovanje in za upravo so znašali 4110 gld. 32 kr., torej je prišlo na 1 hektar poprečno 29 gld. 4 kr, (v poprejšnjem letu 27 gld. 53 kr.) Da so se pomnožili stroški za obdelovauje, to je zakrivilo trajno deževno vreme v upravnem letu, ker se je moralo večkrat pretrgavati delo. Ti stroški niso v vseh pokrajinah enaki in se ravnajo po zemljiščih in po delu ; poprečno so znašali : vsaki hektar za tisoč rastlin v goriškem okraju 1,700 24 22 gld. 31 kr. 2 gld. 91 kr. „ gradiškem „ 558.91 47 , 36 » 5 » 57 „ , sežanskem „ 1.848 09 34 „ 60 „ 3 „75 „ v teh stroških niso zapopadeni oni za kopanje jam, ker to opravljajo lastniki dotičnih zemljišč. Stroški za dosajanje so znašali 5706 gld. 14 kr. in poprečno za 1000 rastlin 3 gld. 32 kr. (v poprešnjem letu 2 gld. 87 kr.) Vsi stroški, kav jih je prizadelo dosajanje, so znašali 9816 gld. 35 kr. in če se računajo tudi stroški za prenašanje rastlin in za dotično manipulacijo, 9964 gld. 10 kr. Pogozdovanje zasebnih zemljišč se je pospeševalo s tem, da so se brezplačno podeljevale v to potrebne rastline. Ker so bile vremenske razmere ugodne, se je obdelovanje začelo že sredi februarja. Večkratni dež v dobi onih 46 dni, ko so se vršila dela, je ugodno upli-val na uspeh; zato pa je trebalo pogostoma prenehati z delom in zaradi tega je ono več stalo ; saj se je moralo večkrat delati samo po četrt ali pol dneva. Uspeh nasadov je bil tako ugoden, kakor ga še nismo opazili nikdar poprej, in to ravno zaradi mnozega dežja (deževalo je 161 dni ). Samo v nekaterih krajih smo zapazili, da hirajo in usihajo rastline, toda nikjer ni število poginolih rastlin presegalo 340/°, dasi so nekaterim nasadom silno škodovale gosenice. Največ so trpeli tisti nasadi, kjer raste tudi listnato drevje vmez, ker so se po"takem drevji naselili hrošči, kateri so zalegli svoja jajčica na mlade rastline. V nasadih na pustih zemljščih ni bilo poznati toliko škode. V tistih občinah (v goratem delu goriškega okraja in v celem gradiškem okraju), kjer je bilo prav mnogo hroščev, smo skrbeli za to, da so jih pobirali in pokončevali ; pa ni pomagalo prav nič. Poletna in jesenska vlaga je morala pogubno vplivati na razvoj mladih žuželk ; zato je pričakovati, da v prihodnjih letih preneha ta nadlega. Kakor v poprejšnjih letih, skrbeli smo tudi lani, da so se nabirale in po-žigale borove grizlice (Phalena bombix pini), katerih skoro [ni moči ugonobiti. V nekaterih nasadih se je prikazala v nekoliko manjših trumah kakor v poprejšnjih letih, a vendar so se povsod dobro poznali sledovi te gozdne škodljivke. Tudi laške sprevodnice (Phalena bombix pityocampa) se žal vedno bolj širijo v naših nasadih, dasi se po zimi večkrat pokončavajo njih zalege. Ko se je ta žuželka prikazavala iz početka v borovih gozdih, ki so v nižih legah, nahaja se zdaj tudi v 700 m visokih legah i a celò v prav mladih nasadih. Male borove grizlice, katera rani borove bucike, smo našli samo v malih množinah in jih je bilo težko pokončati tam na mestu. V nekaterih nasadih sežanskega okraja so našli tudi gosenico (Elateridae), ki je poškodovala 1 do 3 letne rastline. Požari so lani prizadeli nasadom večjo škodo, kakor v poprejšnjih letih; ker je bilo šest slučajev in sicer v občinah Temnici, Koprivi, Nabrežini, Skrbini, Divači in Medeji ; skupna škoda se je cenila na 940 gld. V nekaterih krajih so nastali požari po neprevidnosti, drugod po iskrah, ki so se utrenile od železničnih lokomotiv ; na kakem kraji se pa ni moglo poizve-deti, kaj je zakrivilo požar. Ko je pogorel nasad pri Divači na železnični črti Nabrežina-Šempeter, podali smo prošnjo železniškemu ministerstvu, naj bi zaprečilo s primernimi naredbami, da se ne bodo mogle ponavljati take nezgode. Da se tako lahkotne uname ogenj, naročili smo poželi travo v nasadih in ta naredba se je izkazala kot jako previdna, kajti večina požarov nastaja na tleh. V starih nasadih sežanskega okraja smo dali na 9 mestih, na skupni površini 101 hektarjev posekati, kar je bilo preveč dreves in prečistiti veje in tako smo dali pretrebiti tudi dva gozda v goriškem okraju s površjem 4 hektarjev. V 64 slučajih smo dovolili, da so smeli ljudje na površini 900 hektarjev pod nadzorstvom gozdnega osebja pobirati drva, steljo, travo, roj in kamenje ali pa pasti svojo živino. IV. Naredbe v varstvo pogozdovalnih del. Leta 1896. smo dali zgraditi mnogo ograjnih zidov, da smo obvarovali nasade poškodovanja. Za. zgradbo 4546.5 m takih suhih zidov smo plačali podpor vsega skupaj 751 gld. 15 kr. Posamezne podpore so znašale od 16 do 37 kr. za vsak kurentni meter 80 cm do 1.5 m visocega zidu. Vrh tega smo podelili enemu posestniku v Čepovanu 18 gld. podpore, da je zgradil zid med njegovim zemljiščem in onim, katero je odločeno za pogozdovanje; potem za zgradbo enega zidu v šempolajski občini na račun 16 gld., za zgradbo varstvenega, 120 metrov dolzega zidu v občini Merče 14 gld. 47 kr. Vsi stroški za poizvedbe, varstvene naredbe šo znašali 809 gld. 62 kr. Zaradi zgradbe zidov na pogozdenih zemljiščih v občinah Temnica, Ravnica in Rodik smo sklenili pogodbe in dotična dela se izvrgé najbržš leta 1897. Slednjič moramo ie opomniti, da se je na pogozdenih zemljščih občine Lipe postavila svarilna tabla in da so se vsi obzidani nasadi zaznamovali z apnom napravljenimi križi po kamenju. V. Semenišča. Semenišča pogozdovalne komisije imajo naslednja površja : V Gorici (novo semenišče) 5.476 štirj. metrov v Gorici (ono, ki se namerava opustiti) 2.400 „ » v Šempasu .... 2.816 » „ v Komnu .... 3.280 „ „ na Trnovem (za mecesne) . . 100 , „ skupaj 14.072 štirj. metrov. V vseh semeniščih razun onega v Gorici, ki se namerava opustiti in pa na Trnovem, v katerem ni prostora za nove nasade, smo vnovič nasejali naslednje vrste semena : Navadne bore, parolininijeve bore, smereke, mecesne in jelše, vsega skupaj 229 kilogramov semena za skupno vrednost 498 gld. 08 kr. Seme parolinijevih borov smo prejeli brezplačno od c. kr. deželnega gozdnega nadzorstva. Setve, katere so zaradi ugodnih podnebnih razmer izvrstno kalile in se prav čvrsto razvile, so nam dale v Gorici — 1,950.000 borovcev, 120.000 parolinijevih borov, 400.000 smerek, 40,000 mecesnov^ skupaj 2,510.000 rastlin ; V Šempasu — 1,114.000 borov, 36.000 jelš, skupaj 1,150.000 rastlin; v Komnu — 500.000 borov, 180.000 smerek, 120.000 mecesnov, skupaj 800.000 rastlin ; v goriškem semenišči smo vrh tega presadili 35.000 mecesnovih drevesc, katere je brezplačno podelilo c. k. namestništvo, potem 3000 smerek in v šempaskem 18.000 smerek. Leta 1896. so se porabile iž semenišč pogozdovalne komisije naslednje množine rastlin : iz goriškega semenišča 615.000 navadnih borov, 33.550 parolinijevih borov, 151.120 smerek, skupaj 800 370 rastlin, iz šempaskega 955.400 navadnih borov, 55.800 smerek, skupaj 1,011.200 rastlin, iz komenskega 599.800 navadnih borov, 27.500 smerek, 21.000 mecesnov, skupaj 648.300 fastlitl. Vsega skupaj se je porabilo : 2,170.900 navadnih borov, 33.550 paro-linijevih borov, 234.420 smerek, 21.000 mecesnov, skupaj 2,459.880 rastlin. Od teh smo odstopili 18.550 rastlin parolinijevega bora deželnemu gozdnemu nadzorstvu za drugodne nasade. Za napravo novega semenišča v Gorici in za vzdrževanje vseh semenišč smo potrosili vsega skupaj 2079 gld. 26 kr., ki se porazdelujejo tako-le : Stroški za napravo in vzdrževanje novega semenišča v Gorici so znašali 1088 gld. 96 kr. Za nje sicer ni bilo preskrbljeno v proračunu, a prigospodarili smo jih deloma pri drugih semeniščih, tako da smo prekoračili preudarek samo za 279 gld. 26 kr., pa tudi to samo zaradi tega, ker je bilo seme črnega bora izredno drago. Zaradi ugodnih vremenskih razmer je bilo stanje semenišč v obče izvrstno. Samo komensko semenišče je občutilo zle nasledke burje in pozne zmrzali, katera nam je pokončala, dasi so bile setve pokrite, kakih 80.000 dveletnih borovih rastlin. Žuželke niso učinile v semeniščih nobene posebne škode. Na starem semenišči v Gorici se je prikazalo sicer mnogo grčic, a pregnali smo jih, kakor v poprejšnjih letih, s pravočasnim vsikanjem benzina v zemljo. Na goriškem semenišči smo tudi v preteklem letu z očitnim uspehom gnojili s kali-amonijak-fosfatom smerečjim setvam. Dne 10. septembra 1896 je obiskal novo semenišče v Gorici prevzvišeni gospod ministerski predsednik grof Badeni. VI. Gozdno nadzorstvo. V stanju gozdnarskega osebja naše komisije se ni leta 1896. dogodila nobena prememba ; v službi so 3 gozdni čuvaji in 1 gozdni pomočnik. Konec leta smo nadomestili še enega pomočnika, ker se je bilo izpraznilo to mesto ; prednik je namreč prestopil v službo politične uprave. Za priznanja vredno sodelovanje v korist komisiji podelili smo denarne nagrade v skupnem znesku 198 gold. 24 občinskim, gozdnim in poljskim čuvajem. Tudi 4 državni gozdnarji so prav pohvalno pomagali izvajati in nadzorovati pogozdovanje. 0 gozdno-policijskih prestopkih, ki so jih zasačili ti gozdnarji, nabralo se je 49 ovadb, ki se razdelujejo tako-le : 19 zastran protizakonitega posekavanja drvi, 19 zastran pašnje na pogozdenih zemljiščih, 1 zastran pobiranja stelje in 2 zastran pobiranja roja brez dovoljenja, 3 zastran požiganja gozda, 1 zastran ogolenja, 1 zastran poškodovanja po vojaških vajah, 1 zastran opuščenega pokončevanja žuželk in 2 zastran poškodovanja ograjnih zidov. VII. Pogozdovalni kataster. Ob začetku leta so bile v pogozdovalnem katastru na podlagi §. 5. zakona z dne 9. decembra 1883 (štv. 13 dež. zak. iz leta 1884) pravno-veljavno vpisane naslednje površine ; Posestna vrsta Površina v hektarjih Občine....... 6260.0701 Gozdni erar...... 168.1395 Zasebniki......1917.5714 Pogozdovalna komisija .... 5.7864 Skupaj .... 8351.5674 Tem površinam je prirastlo 5.1083 odpadlo....... 48.6515 torej se kaže konec leta, da je odpadlo . . . 43.5432 in da je ostalo zabilježene površine .... 8308.0241 ker se je po sumaričnem razkazu pogozdilo že . . 1975.8370 ostaja pogozditi še površina ...... 6332.1871 VIII. Razne vesti. Kakor v poprejšnjih letih, imela je komisija tudi v tem letu večkrat priliko, staviti predloge iz lastnega nagiba, pa tudi mnenja oddajati oblastvom o stvareh svojega delokroga. Ko je v Trstu zborovalo kranjsko-primorsko gozdnarsko društvo, so si njeni deležniki dne 6. julija pod vodstvom komisijskega predsednika ogledali pogozdovalna dela v občinah Lokvi in Rodiku in so bili jako zadovoljni z opaženim uspehom ; to so tudi večkrat izjavili v svojih razpravah. Na svojo prošnjo je dobila komisija z najvišim sklepom z dne 11. julija 1896 premilostno dovolitev, da sme v svojem pečatu imeti deželni grb. Pregled. dohodkov in stroškov, ki jih je imela komisija leta 1896 in pa v dobi, od kar obstaja, to je od leta 1884 do vštevno 1896: Dohodki leta 1896 v celi dobi Državni donesek . . 12.350:— . . . 111.800: — Deželni donesek . . 2.150:— . . . 16.900: — obresti naložene . — ... — gotovine . . . 57:18 . . . 1.407;62 razni dohodki . . . 56:50 . . . 5.972:76 skupaj .... 14.613:68 . . . 136.079:37 Stroški Pridobitev in razdelitev zemljišč — ... l.SloiOO'ò pogozdovanje . . 9.964:10 . . . 87.871:76-5 ograjni zidovi . 809:62 6.618:29 vzdrževanje semenišč 2 079:26 19.057.95-5 nakup priprave 17:46 22:02 gozdno nadzorstvo . 1.768.64 19.202:62 pogozdovalni kataster — 780:47 komisijski stroški . 99:98 1.190:08 pisarniške potrebščine 96:13 821:29-5 nagrade 185.— 2.260:— razni stroški . 193:90 1.505:45 skupaj . 15.214:10 135.142;95 Osebne vesti. Po končani šestletni služebeni dobi so se poslovili od komisije : Zaupnik za občine političnega okraja sežanskega in njegov nadomestnik, gospoda Aleksander Mahorčič iz Matavuna in Josip Fabiani iz Kobdila ; po novi volitvi je prišel gospod Fabiani kot zaupnik v komisijo, nadomestnikom pa je bil izvoljen gospod Ivan Gruden iz Zgonika. Deželni odbor je tudi za prihodnjo šestletno dobo potrdil svojim zastopnikom deželnega odbornika gospoda dr.a Josipa Abrama ; nadomestnikom pa je imenoval gospoda deželnega odbornika dr.a Henrika Turno namestu gospoda dr.a Josipa viteza Tonklija. _ Menenje o raz- Namestništvo je razložilo v svojem dopisu z dne 13. februarja 1897 štv. va?ne^pokrajine! 26.649, da so v političnem okraju tolminskem in v nekaterih občinah kanalskega Odb. štv. 1112 sodnijskega okraja velika površja več ali manj nerodovitnih zemljišč, katera so se o-u golila, ker so se nepravilno in brezmišljeno posekavali gozdovi, ki so jih nekdaj pokrivali ; da je pa ta zemljišča še vedno vštevati med gozdna, ker so po svoji kakovosti, pa tudi po svoji strmi, razpostavljeni legi sposobna samo za gozdno kulturo. Zato je treba ta zemljišča zopet pogozditi in ravnati ž njimi kot s stalnimi gozdi po določilih gozdnega zakona, in da se olajšajo elementarne neprilike in obče škodljivi učinki zemljiščuega opustošenja (prodiranje hudournikov, plazovi, zasipanje obdelane zemlje itd.) Na vabilo c. kr. namestništva, naj izrazimo svoje mnenje o tem, ali bi ne kazalo raztegniti veljavnost zakonov z dne 9. decembra 1883 (štv. 13 dež. zak. iz leta 1884) zastran pogozdovanja Krasa tudi na celi polit, okraj tolminski in pa na občine Banjšice sv. Duha, Banjšice sv. Lovrenca, Vrh, Kal in Lokavec v kanalskem sodnijskem okraju in ali bi ne hoteli predložiti v to svrho potrebnega načrta zakona v prihodnjem zasedanju visocemu deželnemu zboru v obravnavo, smo odvrnili z dopisom 17. novembra 1897 štv. 1112, da smo tudi mi prepričani o tem, kako potrebno je, da se polagoma zopet pogozdé nerodovitne in ogoljene pokrajine političnega okraja tolminskega in zgoraj imenovanih občin kanalskega okraja in da bomo torej prav radovoljno podpirali pri visokem deželnem zboru dotični načrt zakona, če ga predloži visoka c. kr. vlada. Ker je pa namestništvo omenilo, da bi se morala v dosego zaželjenega namena primeroma povikšati prispevka države in dežele za pogozdovanje Krasa, izjavil je deželni odbor, da ne more prevzeti nobene obveznosti gledé povikšanja prispevka iz deželnega zaloga in da je to odvisno od visocega deželnega zbora, ali in v koliki meri naj bi se povikšala dotacija, ki jo daje deželni zalog onemu za pogozdovanje Krasa, kadar obvelja dotični zakon. * * Nadomeščenje j£0 je fo^ deželni odbornik dr. France Verzegnassi aprila meseca 1. 1. iz- J. Jaw.,jH '3 Pristojbina tekočega leta z ozirorn na proračun je večja manjša 1195 1195 23 23 Troški Pasivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta A) Dejanski : Podpore : a) stalne . . b) premenljive Upravni troški . . . Eazni troški .... Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice . . . . C) Prehajalni : Predplače vrnjene . . . Predplače dane .... Skupa Gotovina koncem leta Vsi troški .... V primeri z aktivi . . . kaže se aktivnega ob začetku leta........ in koncem leta .... 25 21 79 79 928 — 210 -59 20 1197 20 Skupaj Na to se je plačalo Končni pasivni zaostanki CM 932 210 59 20 1201 20 1197 20- 1201 20 912 160 59 20 1131 20 1131 89 1221 02 20 50 70 70 89 82 1982 960 70 59 2 1091 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša 32 1 80 33180 večja 140 140 Imovina v obveznicah : a) z obresti v papirju : Goriška dom. obv. št. 6. 7 8 od '/u 1804 st. den. 57 „ lbl6 1812 unif. držav, dolg „ 180970 V, 1895 avst. velj. „ 181870 „ V» 1895 92360 /u 1895 b) z obresti v srebru : unif. držav, dolg št. 28571 od Vio 1§72 avst. velj. „ « 80143 „ Vt 1895 % Stan koncem prejšnega leta Skupaj V letu 1896 se je imovina v obveznicah zvekšala za Glavnica 1500 2514 3300 200 20700 400 1600 08 30214 30214 čisti letni dohodek 35 59 138 8 869 16 67 1195 1195 43 39 60 40 40 Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897 deželni knjigovodja : KAUČIČ. Glavni posnetek iz računa ca a -n a> 03 Dohodki A) Dejanski Aktivne obresti Razni dohodki Iznos « B) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... C) Prehajalni: Predplače prejete .... Predplače vrnjene .... Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in koncem leta ..... Aktivni zaostanki ob začetku leta 472 79 I 47279 Pristojbina tekočega leta 2137 2137 80- 2137 80:- Skupaj 2157 80 2137 80 - 2137180! Na to je došlo Končni aktivni zaostanki 2137 80 2137 80 2137,80 i 472179 261059 114 65 114 65 2144 2144 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja manjša 20 20 rProvincijalno občinskega zaloga" za leto 1896. d a •o Troški Pasivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta A) Dejanski : Obresti občinam Upravni troški Razni troški . Iznos B) Iz kreditne uprave : Naložene glavnice .... C) Prehajalni : Predplače vrnjene Predplače dane Gotovina koncem leta Vsi troški .... Skupaj V primeri z aktivi .... kaže se aktivnega ob začetku leta......... in koncem leta..... 376 53 376 53 b 376 53' 47279 96,26 1710 107 4 01 40 1821 306 411 45 Skupaj 2086 107 4 55 40 2197 306 95 45 2127 86 5 250440 Na to seje plačalo Končni pasivni zaostanki 2078 107 09 440- 218949 306 45 2495194, i' 114 65- 2610 59, Imovina v obveznicah : a) z obresti v papirju : unif. državni dolg št. 180696 dd. \ 1895 avst. velj. „ „ 180980 „ Vs 1895 45 45' 845 6 114 65 106 19 >o « 1710 107 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja 0I5 40 1817 4 4L 92361 95209 hi 1895 1896 b) z obresti v srebru : 60844 80144 11 u 'h 1895 1895 D J) /O Glavnica Čisti letui | dohodek Stan koncem prejšnega leta........ V letu 1896 se je imovina v obveznicah zvekšala za Skupaj . . 300 45950 1500! 300 400 2600 51050 50750 300[— i2;eo 1929J90 63 ■ 12 60 16 109 2144 10 2131 j 50 1260 Deželno knjigovodstvo V Gorici meseca maja 1891. Deželni knjigovodja : KAUčlč. Glavni posnetek iz računa zaloga za »Gozdorejo in ribarstvo" za leto 1896. cS a •73 a> Ph Uoliodlii Aktivni zaostanki ob začetku leta A) Dejanski: Aktivne obresti zaloga za go-zdorejo........ 2 Aktivne obresti zal. za ribarstvo 3 Obresti od glavnice naložene pri „Montu"...... 4 Kazni zarad gozdnih prestopkov 5 Globe zarad prestopkov ribarst. 6 Globe zarad prestopkov vodnih pravic ........ 7 Tičje lovnine...... Razni dohodki ..... Iznos B) Iz kreditne uprave : Vrnjene glavnice..... C) Prehajalni: 10 Predplače prejete .... 11 Predplače vrnjene . . . . Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in koncem leta..... iel- le 7 397 404 96 Pristojbina tekočega leta 672 2 341 2 2 273 10 65- 1293 43- 1293 43 Skupaj Na to je došlo 672 2 7 341 2 2 27365- 1300 59- 130059 - 672 2 7 311 2 2 273 65 1300 59 1300 397 1698 39 Končni aktivni zaostanki 179 179 60 60 £2 o >o es O Ch 672 5 319 12 10 238 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja 22 35 64 65 manjša 90 96 1256 58 29 20 86 Trošlii Pasivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to se je plačalo Končni pasivni zaostanki e »o & '3 o CL, Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja A) Dejanski : Podpore za gozdorejo . . . Upravni troški..... Razni troški zal. za gozdorejo Razni troški zal. za ribarstvo Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice . . . . C) Prehajalni : Predplače vrnjene . . . Predplače dane .... Skupaj Gotovina koncem leta Vsi troški .... V primeri z aktivi . . . kaže se aktivnega ob začetku leta........ in koncem leta .... 259 62 259 62 404 145 96- 33 [b 1230 9__ 1232 27 1259 16 16 1230 2!— 1232 — 27 16 259 62 , 1518 78 1230 2 1232 — 27 16 259162 1518 179 78;5 i6O|5 1698 39 179 60 17960 1230 2 1232 rt n n » Imovina v obveznicah I. Zaloga za gozdorejo : a) z obresti v papirju : 76556 „ V» 1891 166376 „ V, 1891 b) z obresti v srebru : 39847 „ '/a 1882 60845 „ 7i 1895 II Zaloga za ribarstvo : z obresti v papirju : 67352 % 1889 Pri tukajšni hranilnici na knjižico štv. 15229 naložena glavnica . Stan koncem prejšnega leta ........ V letu 1896 se je imovina v obveznicah zvekšala za Skupaj % Glavnica čisti letni dohodek 5 5000 210 5 - 7400 — - 310 80 5 650 _ _ 27 30 5 - 2950 — - 123 90 5 - 50 — - 2 10 4 - 89 35 - — — 16139 35 - 674 10 1611679 - 674 10 22]56 - — — Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897. deželni knjigovodja : KAUČIČ. Glavni posnetek iz račun; Dohodki M Aktivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zaostanki Ph Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja manjša 5 6 A) Dejanski Aktivne obresti..... Zakupnine in užitne pravice . Kazni dohodki..... Iznos B) Iz kreditne uprave : Vrnjene glavnice..... C) Prehajalni : PredplaČe prejete .... Predplače vrnjene .... Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki ...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta In koncem leta..... 82 88 82|88 82 88 5 I j 36004, 5721 406 6128 301 179 21 6307 51 5721 489 6211,19 179,21 6390140 ■ 5721 45 -489,74!- «21119 79 21 6390 401-3(iO'oJ, 675044 442 93 158 94 158 94 5713 490 45 83 14, 6203 45 83 14, unif. držav, dolg v n n r> )! » unif. držav. n n Imovina v obveznicah a) z obresti v papirju : Goriška dom. obv. št. 4 od V, o 2 76552 180981 180697 182956 95707 i/ n 18 v % 1 / r /l ] '/s 1793 st. den. 1801 „ 1*91 avst. velj. 1895 1895 1896 7n 1896 b) z obresti v srebru : dolg št. 41266 od V10 1881 avst. velj. 80145 V7 1895 Stan koncem prejšnega leta........ V letu 1896 se je imovina v obveznicah zvekšala za '/„ Glavnica 2 2 5 5 5 5 5- Skupaj . 10000 11000 3200 113850 200 100 400 5400i-2700- 1468501-146450 - 400 ..Gospinskega" zaloga za leto 1896. r > m jj XD d C o a Troški Pasivni zaostanki ob začetku Pristojbina tekočega Skupaj Na to se je plačalo Končni pasivni zaostanki rjeni proračun Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je P-1. leta leta o CU manjša večja A) Dejanski : 1 2 Prebende....... Kazni troški...... 51 47 5 0174 9 90 - 6225 9 47 90 5 " 6174 9 90 _ 51 47 5 6300 5 126 — 4 90 Iznos 51 47 5 6183 90 _ 6235 37 6183 90 51 47 5 6305 126 — 4 90 B) Iz kreditne uprave : o O Naložene glavnice .... C) Prehajalni : 407 60 407 60 407 60 4 5 Preciplače vrnjene .... Predplače dane..... — — - ___ — - — — - — — - — — - Skupaj 51 47 5 6591 50 - 664? 97 D 6591 50 _ 51 47 5 158 94 5 Vsi troški....... | 6750 44 5 V primeri z aktivi .... 442 93 - 158 94 5 kaže se aktivnega ob začetku leta......... 39145 5 in koncem leta...... 107 47 - Vrednost posestev in užitnih pravic : Glavnica Ciati letni dohodek Olavniea preračunjena po letni najemščini poslopja bilšega samostana Sv. Vrednost koncem prejsnega leta............... 9794 9946 80 10 - 48974 497'30 - Leta 1896 je manj................... 151 30 - 756 - Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897. Deželni knjigovodja : KAUČIČ. (Chek-Cont Via Seminario 3 — G C lé K h i. /i,/z z/ 6 g* a >" - -Sv* —- ^^ * I, Ur*, r^yjs *pV " j> J f> / ■ ^ ' / Glavni posnetek iz računa Dohodki -o 03 « A) Dejanski Aktivne obresti Razni dohodki Iznos B) Iz kreditne uprava : Vrnjene glavnice..... C) Prehajaini : Predplače prejete .... Predplače vrnjene .... Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta In koncem leta..... Aktivni zaostanki ob začetku leta 14388 143 88 Pristojbina tekočega leta 3624 60- 3624 60 67 92 Skupaj 3624 60 3624 67 3692 52 - 3692 52 - 60 92 Na to je došlo 3624 3624 67 60 60 92 3692 143 88 3836 40 Končni aktivni zaostanki 11 40 1140 p-i 3625 3625 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je zaloga „Werdenberških štipendij" za leto 1896. večja manjša 40 40 Troški Pasivni zaostanki ob začetku leta A) Dejanski Štipendij Kazni troški Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... C) Prehajaini : Predplače vrnjene Predplače dane Gotovina koncem leta Vsi troški .... Skupaj V primeri z aktivi .... kaže se pasivnega ob začetku leta......... 375 375 375 143 88 231 12 Pristojbina tekočega leta Skupaj 3600 3600 67 92 3975 3975 67 3667 92 - 4042 92, 92 Na to se je plačala 3825- 3825 3825 11 40 3836 40 in koncem leta Končni pasivni zaostanki 150 150 67 92 217 92 11 40 206 52 3600 3600 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja I Imovina v obveznicah: a) z obresti v papirju : unif. držav, dolg št. 123999 od 1/i 1882 avst. velj. b) z obresti v srebru : 2582 od V7 1869 n » n » n V 7611 „ V,o 1869 X Stan koncem prejšnega leta . . . Leta 1896 se je imovina zvekšala za Skopaj . . Glavnica 65450 18400 2450 86300 86300 Čisti letni dohodek 2748 772 102 90 80 90 3624 3624 60 60 Deželno knjigovodstvo V Gorici meseca maja 1891. Deželni knjigovodja: KAUČIČ. 12 Glavni posnetek iz računa ce n tu P3 Dohodki Aktivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zaostanki Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja manjša A) Dejanski: Aktivne obresti..... Volila in darila..... Eazni dohodki..... Izaos B) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... C) Prehajalni: 2891 70 Predplače prejete Predplače vrnjene Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina koncem leta . . -Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in koneem leta..... 2891 70 2891 2891 70 70 680 99 68099 2891 70- 2891 70- 2891 70 2891 70 2891 680 357269 913 94 913 94 - 2885 2885 70 70 Imovina v obveznicah: a) z obresti v papirju : unif. državni dolg št. 92178 od. 1895 avst. velj. 71 » n n » v n v n v JT n » n rr 180982 92362 95208 7* 1895 '/„ 1895 7» 1896 n •rt n 60846 80146 b) s obresti v srebru : 1895 ; 7* 1895 i/ V 14 Stan koncem prejšnega leta . . Leta 1896 se je imovina zvekšala za Skupaj /o Glavnica 600 34200 13750 300 2400 17750 69000 68700 300 Cisti letni dohodek 25 1436 577 12 60 100 80 745 50 2898 2885 40 12 60 štipendijskega" zaloga za leto 1896. Troški Pasivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to se je plačalo Končni pasivni zaostanki Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja A) Dejanski: Štipendje....... Upravni troški..... liazni troški...... Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... C) Prehajalni: Predplače vrnjene .... Piedplače dane..... 683 30- Sknpaj Gotovina koneem leta Vsi troški .... V primeri z aktivi .... kaže se pasivnega ob začetku leta ......... in aktivnega koneeoi leta . . 30- 683 680 30- 99 2 31- 2349150 1431— 10170 2503 306 20- 45 f _ 2809 65. 3032 143 10 80 70 - 3186 306 50 45 349295 2198 143 60 1070- 2352 30 306 45 2658175 -I i 913 941- 3572169 834 20- 834 20 834 20 - 94 7974 - Razdelitev zalogove imovine med posamezne ustanove : a) ustanova Stanič-eva b) c) d) e) O g) h) i) 1) m) ») Alessio-va Gatej-eva Stubelj-eva . Rijavec-eva . Pravica-va . Abram-ova . Leoni-jeva . Codelli-jeva . Prokop-ova . Cecotti-jeva . Coronini-jeva Skupaj Glavnica Cisti letni dohodek 7748'09 10438 1925 908 729 2511 6250 4848 8565 6630. — 1115 — 17330 — 14 48 69000!- 325 42; ■ 438 40' 80 88'. 38 30 1% 66 • 10547! 26250' 203 359 278 46 727 64 73 46 83 86 2898,- 2402 143 2545 52 52 50 10 50 10 70 70 Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897. Deželni knjigovodja : KAUOlČ. Glavni posnetek iz računa Dohodki Aktivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zaostanki Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja manjša A) Dejanski : 1 Aktivne obresti . 2 Državna podpora . 3 Doneski .... 4 Zapuščine in darila 5 Bazui dohodki 4527160 3231 i— 12110 Iznos B) Iz kreditne uprave : Vrnjene glavnice..... C) Prehajalni: Predplače prejete..... Predplače vrnjene .... Skupaj Gotovina ob začetka leta . . Vsi dohodki...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in koncem leta..... 7770 70- 309 21 7770|70j- 4527 60 3231 — 4527 60 3231 — 12|10- 12 10 7770 70- 7770 70 7770 70- 7770170'- 309; 21 8079 91 - 1 la 177 309 21 77 n- 1/ 4601 3231 73 40 10 10 7834 10 10 73 40 wŠolskega" zaloga za leto 1896. Troški Pasivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to se j 4 plačalo Končni pasivni zaostanki A) Dejanski : Doneski okr. šolskim zalogom Službene dok. (§. 28 zak.) % 1869 Pokojnine učiteljskim udovam Podpore........ Kazni troški...... Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... C) Prehajalni : Predplače vrnjene Predplače dane Skupaj Gotovina koncem leta Vsi troški .... V primeri z aktivi . . . kaže se aktivnega, ob začetku leta........ in koncem leta .... 309 309 21 211 3452091-60 ~j- _l05p: 2940:- 3646 4281 49- 90 7928:39 3452 60 105 29 09 40- 3646 49- 428190 79281391- 3452 !09 60 — 7875 2» 4(5 362024 4281 90 7902 177 14- 77 8079 91!, 26 26Ì25 M 177 77 15152 3453 60 105 40 3658 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša 10 91 60 11 51 večja Imovina v obveznicah : a) z obresti v papirju ; unif. državni dolg št. 180695 od '/« 1895 avst. velj. 180978 „ V« 1895 92357 „ jii 1895 96225 „ '/n l896 b) z obresti v srebru : » » n » n n 71020 60847 '/, 1892 1895 Stan koncem prejšnega leta . . . Leta 1896 se je imovina zvekšala za Deželno knjigovodstvo V Gorici meseca maja 1897. Deželni knjigovodja: KAUOlČ. /<8 Skopaj . Glavnica 3500 81800 18500 4200 1500 — 2500 — i 12000 107800 4200 — Cisti letni dohodek 147 -3435 60 7771 — 170 40 63 105 4704 4527 60 176:40 Glavni posnetek iz računa > a> a> D oli o d ki A) Dejanski: Aktivne obresti..... Volila........ Globe občinskih predstojnikov Kazni dohodki...... Iznos B) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice ..... C) Prehajalni: 6 7 Predplače prejete . Predplače vrnjen» Skupaj Gotovina ob začetku Ma . . Vsi dohodki...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta In koncem leta..... Aktivni zaostanki ob začetkts leta 63 41 6341 Pristojbina tekočega leta 182 70 182 70 9:63 192 33, Skupaj 182 70 182 70 9,63 Na to je došlo 182 192)33 182 70 963 19233 63 41 255 75 Končni aktivni zaostanki 184 46 230 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja manjša 30 ..raznih malih zalogov" za leto 1896. 46 47 30 Troški Pasivni zaostanki ob začetku leta A) Dejanski: Upravni troški..... Kazni troški...... Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... C) Prehajalni: Predplače vrnjene .... Piedplače dane..... Skupaj Gotovina koncem leta Vsi troški .... V primeri z aktivi . kaže se aktivnega ob začetku leta......... 63 41 6341 Pristojbina tekočega leta 12 141 60 153 102 60 15 63 26538 Skupaj 12 141 60 102 60 15 9 63 26538! Na to seje plačalo Končni pasivni zaostanki «a =3 in pasivnega koncem leta Imovina v obveznicah: I. »Podpornega odseka" a) z obresti v papirju : unif. državni dolg št. 163362 od. J/8 1890 avst. velj. 92179 „ ]/5 1895 „ n » » 92358 95211 7u 1895 '/a 1896 b) z obresti v srebru : „ 55880 „ 7,0 1891 II. Zaloga „Globe obe. predstoj." a) z obresti v papirju : 166378 „ % 1891 „ 92180 „ % 1895 „ 92359 „ '/„ 1895 b) z obresti v srebru „ 55881 „ '/io 1891 Stan koncem prejšnega leta . . Leta 1896 se je imovina zvekšala 12 141 60! 153 102 60 15 255 75 255 75 63;, 631 963 12 12 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja 141 60 14! 60 % Glavnica Cisti letni dohodek Skupaj 100 — 100|— 2800 — 100 150 400 100 600 50 4400 4300 100 4 4 117 4 6 16 4 25 20 20 60 20 30 80 20 20 2 10 184|80 180160, 4|20|- Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897. Deželni knjigovodja: KAUČIČ. Glavni posnetek iz računa ustanove N. E. Fr. grofa Coronini-Cronberg, t> CD -tJ >:Z2 ci oli o elit i Aktivni zaostanki ob začetku Pristojbina tekočega Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zaostanki >0 c3 p S T"3 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je leta leta P-l večja manjša A) Dejanski : 1 I 1 2 3 Aktivne obresti..... Volila in darila..... Razni dohodki..... — — - 667 2000 80 - 667 2000 80 - 667 2000 80- _ ! Z j -- 670 2000 — — 2 20 Iznos 2667 80 2667 80 _ 2667 1 80- _ _- 2670 — — 2 20 B) Iz kreditne uprave: 4 Vrnjene glavnice..... C) Prehajalni: 5 6 Predplače prejete .... Nazaj dobljene predplače . . — : - .— Skupaj _ _ l 2667 80 i 266780 i- 2667 80- - — Gotovina ob začetku leta . . 53 54 _ 53 54- 2721 j34 Gotovina koncem leta . . . 17 76 Vsa aktiva znašajo ob začetku leta 53 54 i 17 76 - dežel, glavarja, itd, itd, za „Deìa nezmožne rokodelce" za leto 1896. > a >to o ca o a, ® T Pristojbina 1 tekočega leta z ozirom na proračun je leta leta o C-, manjša večja A) Dejanski : 1 2 3 Upravni troški..... Razni troški...... — — - 31 29 48 - 31 29 48 - 31 29 48 - — — - 32 1 1 — 28 48 Iznos — — - 60 48 _ 60 48 _ 60 48 _ _ _ _ 33 1 _ 28 48 B) Iz kreditne uprave: 4 Naložene glavnice .... C) Prehajalni : 2643 10 2643 10 2643 10 —— ò 6 Predplače dane..... Vrnjene predplače .... — — _ _ 1 - — — — - — — - Skupaj — — _ 2703 i 58'- ! 270358 _ 270358 _ _ _ Gotovina koncem leta . . . 17 76 _ 2721 34 V primeri z aktivi .... 53 54 _ 17 76 _ kaže se aktivnega ob začetku 53 54 _ 17 76 Imovina v obveznicah : a) z obresti v papirju : unif. državni dolg št. 91981 od 'k 1895 avst velj. . . . . * . . 5 _ 700 — - 29 40 - n 15 55 55 92181 » 'U 1895 5 - 200 — - 8 40 - 55 » V K 180983 7« 1895 5 - 8300 — - 348 60 - 1) 55 55 n 181869 » V« 1895 5 - 500 — - 21 — - n J5 55 v 92364 55 Vi i 1895 5 - 5100 — - 214 20 - n 55 55 X 92925 » 7n 1895 5 - 100 — - 4 20 - n n 55 55 93800 55 Vi, 1895 5 - 200 — - 8 40 - 15 55 55 55 182955 51 1896 5 - 500 — - 21 — - 55 55 55 55 185070 55 '/s 1896 5 - 1200 — - 50 40 - 55 55 55 55 95706 55 Vi, 1896 5 - 500 — - 21 — - n 55 n » 96223 55 v„ 1896 .......1 5 - 200 — - 8 40 - Skupaj 17500 735 Stan koncem prejšnega leta 14900 — - 625 80 - Leta 1896 se je imovina zvekšala za 2600 _ -1 109 20, _ Glavnica Deželno knjigovodstvo V Gorici meseca maja 1897. Deželni knjigovodja: KAUČIČ. čisti letni dohodek __ _ Glavni posnetek iz računa i ----- • ------ 1 Aktivni Pristoj- <-* Pristojbina t» Končni cS tekoč ega leta zaostanki bina Na to O v. 07. i rn m na rrt Dohodki Skupai aktivni v ob začetku tekočega je došlo proračun je leta leta zaostanki 'Z? CL, večja manjša A) Dejanski: | 1 Aktivne obresti..... 44 10 _ 911 40 - 955 50 - 915 60 _ 39 90 _ 916 _ _ 4 60- 2 Dohodki iz posestva . . . — — - 180 33 - 180 33- 172 33 - 8 — - 129 51 33 — — 3 Dohodki od živine .... — — - 117 49 - 117 49- — — - 117 49 _ 214 _ — 96 51- 4 Doneski : a) dežel, goriškega zaloga : 1) stalni ....... — — 600 — - 600 — - 600 — - — — - 600 .— — — — 2) premenljivi..... 236 1 s la 5 3802 19 5 4038 33- 4038 33 - — — - 5158 — — 1355 805 b) glavnega zaloga «bogih . — — 735 — - 735 -- 735 — - — -- - 735 — — — — c) goriškega mesta . . . — — - 157 50 - 157 50- 157 50 - — — - 157 — 50 — — d) tržaš. mesta za njegove go- jence ...... — — - 1575 — - 1575 -- 1575 — - — — - 1800 — — 225 — e) istrske dežele za njene go- jence ....... 110 — - 5005 - 5115 — . 5115 — - — — - 5720 — — 715 — f) za ptuje gojence . . . 150 — - 975 — - 1125 -- 975 — - 150 — - 550 425 — — — 5 Darila in miloščine .... 25 — - 17 — - 42 -- 17 — - 25 _ _ 120 _ — 103 —t 6 Razni dohodki..... — - 306 09 - 306,09 - 306 09 - ■ _ - 2 304 09 — — Iznos 565 23 5 14382 — 5 14947 24- 13871 85 _ 1075 39 „ 16101 780 92 2499 91, B) Iz kreditne uprave: 7 Vrnjene glavnice..... — — - — — - — -- — - — — - C) Prehajaini : 8 Nazaj dobljene predplače . . 169 25 3712 14 5 3881 40- 2792 16 _ 1089 24 _ 9 Predplače prejete .... — — — — — -- — — - — — - Skupaj 734 49 - 18094 15 _ 1 | 18828 64:- 16664 01 2164 63 Gotovina ob začetku leta . . 7 92 5 7 92 5 1667l|93 0 Gotoyina koncem leta . . . _ _ Vsa aktiva znašajo ob začetku leta 1 742 41 5 In koncem leta...... 2164 63 - ^Deželne gluhoiiemice" za leto 1896. Troški Pasivni zaostanki ob začetku leta. Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to seje plačalo Končni S g pasivni zaostanki o CL, Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja 9 10 11 12 13 14 15 A) Dejanski : Za živež gojencev . . . Obleka, postelja itd. . . Obutev....... Eazne potrebščine gojencev Plače ........ Poliištvo....... Za izdrževanje in snaženje po slopja....... Davki....... Upravni troški posestva . Troški za nakup in rejo živine Kazni troški..... Izredni troški .... 406 47 320 - Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice . . • . C) Prehajaini : Predplače vrnjene Predplače dane Skupaj Gotovina koncem leta Vsi troški .... V primeri z aktivi . kaže se aktivnega ob začetku leta......... 09 726 56 4317 1038 520 703 5610 25 267 26 164 588 278 92 68 68 12 75 39 74 81 77 29 13542 306 726 742 56 41 15 85: 3712 14 16 1756031 4724 1038 520 703 5930 25 267 26 164 588 278 40 68 68 12 75 48 74 81 -77 -29:~ 4674 "770 "334 480 5392 14 210 26 148 324 40 9 58 25 B 50- 25- 19 74 311-78 277 39,- 14268 73; 306 3712 14 18286 87 1265; 306 3712 14 79- 1667) 93 16671 93' in koncem leta 50 268 186 222 537 11 57 16 263 29 10 87 50 50 29 50 99 — 90 1614'94 1614 94 2164 63 549 69 5756 1334 660 811 5725 100 200 29 116 300 200 870 1438 295 139 107 115 74 07 5 32-32-87 25- 26- 870 16101 3042 10- 483 265 67 48 288 78 395 81-77-29- Stan premoženja. I. Obveznice : a) s obresti v papirju : 1210' 12524 od državno posojilo štv. 47/: unif. državni dolg št. 92176 180985 92363 184560 47i od /3033' uu 4/s 1854 po 250 gl. st. velj. velj. 80149 % 1869 avst. % 1895 '/s Vn 1895 >/, 1896 b) £ obresti v srebru : l/7 1895 Stan koncem prejšnega leta Leta 1896 je več . . . Skupaj II. Glavnice naložene pri zasebnikih : Budau Andrej Pavletič Josip % Stan koncem prejšnega leta . . . Leta 1896 se je imovina zvekšala za Skupaj 1. III. Posestva in užitne pravice : Glasom posestne pole štv. 145 in izkaza priloženega k štv. 4833/91 : a) Hiša anagr. štv. 124 in obris. štv. 26, ki odgovarja stavb. pare. štv. 399, I. zemljek. vložka štv. 64......................... b) Vrt, pase. štv. 47, L telo zemljek. vložka štv. 64 . . •.......... c) Njiva štv. 36 ki odgovarja pare. štv. 120, II. leto zemljek. vložka štv. 64 .... d) Gozdi v Starigori in sicer-: 1) zemljišč, štv. 432/177, I. telo vložka štv. 67, cenjeno na.....gl, 18-80 2) zemljišč, štv. 209/3, II. telo vložka štv. 67, cenjeno na .....„ 23:90 3) zemljišč, štv. 281/1, III. telo vložka štv. 67, cenjeno na.....„ 19:80 2. Posestna pola štv. 759 : a) zemljišč, štv. 432/146, I. telo vložka štv. 373, vredno.......„ 46:80 b) zemljišč, štv. 471/9, II. telo vložka štv. 373, vredno........ „ 141:— skupaj..... 3. Posestna pola štv. 740 : Hiša za vratarja pri glavnem poslopju, približno cenjena............ 4. Železni most čez potok...................gl. 303:82 manj 3% obrabe.......................»_ se pokaže vrednost . . 9:11 Vrednost koncem prejšnega leta . . Leta 1896 se je znižala vrednost za Skupaj IV. Pohištvo Vrednost koncem prejšnega leta in koncem upravnega leta . . Leta 1896 se je mižala vrednost za V. Živina Vrednost koncem prejšnega leta in koncem upravnega leta . . Leta 1896 se je znižala vrednost za; Glavnica Cisti letni dohodek 500 4500 100 8500 4300 300 2300 — - 20500 -20450!- 50;— 1050 1748 51 2798 51 279851 25000 2100 250 1700 294 71 30 29345 29354 O i i • 12; ■ 9| 11 - 2736 04-2706Ì74 ■ 29,30 437 336 50- 1011501- Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897. Deželni knjigovodja: KAU&Č. Glavni posnetek iz računa za «depozite in tuj denar" za leto 1896. Ostanek in prejšnega leta Od 1. januarja do 31. decembra 1896 je došlo : a) na depozitih.............. b) na dohodninskem davku za c. kr. erar ..... c) na pokojninah ki se jmajo izplačati za druge dežele . Skupaj Od 1. januarja do 31. decembra 1896 se je izdalo: a) na depozitih.............. b) na dohodninskem davku c. kr. erarju...... c) na pokojninah za druge dežele........ Skupaj Bilanca : Dohodki Troški končni ostanek, kateri se je prenesel v naslednje leto . •a ci o 1464 41025 93 21 699 587 43777 66 43- 24 42092 8S 613 99 160,37 42867 43777 42867 909 25 24 25 99 C > bo > Opombe 88750 6600 95350 — 85750 85750 95350 85750 9600 Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897. Deželni knjigovodja : KAUČI& 24 _Glavni posnetek iz računa > O) —J >'J1 oŠ -a XI oJ 10 d It i Aktivni zaostanki ob začetku Pristojbina tekočega Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zaostanki a 3 KJ C3 O SH n O) Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je —1 leta leta O CH večja manjša A) Dejanski : 1 Aktivne obresti : a) zalogovik obveznic . . . b) od obveznic vpisanih na ime občinskih siromašuie . . — — - 17404 6495 80 30 - 17404 6495 80 30 - 17404 6495 80 30 - — — - 17365 6495 39 80 30 — — 2 3 c) od glavnic pri zasebnikih d) od kupnin...... Dohodki od posestev in užitnih pravic ....... Razui dohodki ..... «) navadni...... b) na zamudnih obrestih . . 509 26 46 24 5 5 688 40 29 700 16 09 49 48 40 B 1197 66 29 700 16 55 73 48 40 5 5 5 663 52 29 700 16 69 49 48 40 5 5 533 14 86 24 5 754 52 36 4 40 696 — 65 il 6 23 91-51- 51, 60- Iznos I 53571 _ 25374 56 5 2591027 5 25362! 17 _ 548 10 5 24746 736 10 107 536 B) Iz kreditne «prave: 4 Vrnjene glavnice : «•) od zasebnikov .... b) od kupnin..... C) Prehajalni: — — - 1182 73 - 1182 73 - 1182 73 - — — - 5 6 Predplače prejete .... Nazaj dobljene predplače . . 192 82 s 32 57 5 225 40 - 40 90 5 184 49 5 Skupaj 728 53 5 26589 87 _ 27318 40 5 26585 80 5 732 60 _ Gotovina ob začetku leta . . 755 20 _ 755 20 „ Vsi dohodki...... 27341 _ 5 Gotovina koncem leta . . . 1348 49 5 Vsa aktiva znašajo ob začetku leta 148373 5 2081 09 5 r glavnega zaloga za uboge" za leto 1896. a r3 Trošk-i Pasivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to se je plačalo Končni pasivni zaostanki o Oh Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja A) Dejanski : Obresti : a) ustanovam . . b) bratovščinam . . Doneski: a) dežel, gluhonemici b) za upravne troške c) za pelagroze . . Za vzdrževanje poslopji . . Davki........ Kazni troški...... Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice C) Prehajalni : Predplače vrnjene . . Piedplače dane . . . Skupaj Gotovina koncem leta Vsi troški .... V primeri z aktivi .... kaže se aktivnega ob začetku leta......... in koncem leta..... 12141 — i3l! 27 20 : aŠ 151 02 - 151 1483 73 02- 1332 71 , 1385237 G170 29 -735'— 1237 — 368'90 23 65 2135 204 08 22593 64'« 4178 32 00 - 57 2680457'- 26955 59 13973 6170 735 1237 396 23 2 206 10 65 00 -18 - 22744 66 . 4178:35 - 32 ò7 , 13799 55 6116 75 5 1237 _ 396 10 - 23 65 - 9 35 _ 206 18,- ! | 21781 58 5 417« 35 - 32 57 5 25992 51 - 1348 49 5 27341: — 5 174 23 53|84 735 — 963,08 13852 0170 735 1237 350 30 10 70 -375 -29- 18 90- Ì5Ò-65-— 134 08- 22454 14 15364, 963 08 2081 09 111801« goriške domestikalne enotni državni dolg » n >1 n n » )) u » št. :ì n n n « n Ti >! Stan premoženja I. Obveznice zaloga : a) z obresti v papirju : od. 3 92177 181871 180984 92365 93801 95210 95708 96224 7s 7 5 7» k 1801 st. velj. 1895 avst. velj. 1895 1895 7n 1895 1895 1896 1896' 1896 7xi 75 1 ' /11 Vn n n II. b) s obresti v srebru : 60848 od. J/i 1895 80148 „ 7t 1895 „ Obveznice bilših bratovščin a) ^ obresti v papirju 9636 od. V8 92366 /i 1869 1895 /o Stan koncem prejšnega leta......... V letu 1896 se je imovina v obveznicah zvekšala za Skupaj III. Glavnice pri zasebnikih IV. Kupnine..... Stan koncem prejšnega leta .... V letu 1896 se je imovina znižala za Skupaj V. Posestva in užitne pravice : a) Poslopje tukaišne bolnišnice milosrčnih bratov v ulici „Alvarez" stavb, parcela štv. 90" št, popis, predm. „Acquedotto" •e-, , , ,, „ , ki se sestavlja deloma iz vrta štv. 452, odgovarja štv. 9 S. V 5 razgleda ulica „Alvarez" J ° J P. ulice „Studeniz" v Gorici. To posestvo je bilo vpisano v zemlj. knjigah na ime glav. za loga za uboge (odb. štv. 3644/90). Ker se poslopje in vrt rabita za omenjeno bolnišnico, ne dajata nikakih dohodkov ii sta cenjena na . . . ,.....•................ b) Na javni dražbi na račun glavnega zaloga kupljena posestva : 1) bilše posestvo Janeza Semolič-a v Brestovici, vredno po dotičnem eenilniku . . 2) „ „ Pahor-jevo v Selu, i; j) n n .... 3) „ „ Sedmak-ovo pri Sv. Križu, n n » « • - • • 4) „ „ Perc-Pahorjevo v Selu, » r » „ • • • • Stan koncem prejšnega leta .... V letu 1896 se je imovina zvekšala za Skupaj Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897. Deželni knjigovodja: KAUČ1Č. Glavnica Cisti letni dohodek 10U00 2200 200 283300 41050 300 1000 300 2500 28800 53400 154500 150 577700 — 573600 — 4100- 1160039! B i i 708 20'- 12308159 13491132 1182 73 - 62000 574 422 45 152 63194! 18 63194118 189 92 8 11898 1724 12 42 12 105 60- 1209 60 2242 80 6489 6 30 24032|40; 23-i 60120 172 201- 682| 16 4049 722,65 793162 70! 97 - 20 16 25 36125 36125 Glavni posnetek ga sklepa zemljiščno-odveznega zaloga za leto 1896. 28 Glavni posnetek iz računskega sklepa oi -5 Dohodki A) Dejanski : a) Vplačila zavezancev : glavnice..... obresti..... 9 10 b) od dežele : glavnice ....... dohodkov ...... c) od države : glavnice ....... dohodkov in obresti . . . Obresti od zaostalega dolga Kazni dohodki .... Iznos 0) Prehajalni: Vrnjene predplače .... Prejete predplače .... Depozitirani denar .... Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki ...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in koncem leta..... Aktivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zaostanki s >ZJ Ci 1609 02 1472 86 12290 81 2493 92 385; 7 5 , ! I 18252 37 - 538,38- 18790 7o 2465 53 2125628- 20 94 791 93 494 60 1307 47 , 78:73' 1386 20 1609 1493 13082 74 2988:52 385 751, 19559841. 617 11 i- 20176 95 , 580 555 2227 10 1028 70 ■ 938 41 • 13082 74 5 761 42 - 3362 78 , 20 70 3383 49 246553 5849 02- 385:75 16197 06 - 59640 16793 46 789 63 1758310! Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večj a manjša zemljiščno-odveznega zaloga za leto 1896. 29 Troški Pasivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta A) Dejanski : Upravni troški..... Plačane glavnice : a) vsled izsrečkanja in nakupovanja po borzni ceni . b) za premije izsrečkanih obveznic ....... Obresti opravičencem . . . Državi pasivne obresti . . . Razni troški...... Iznos B) Prehajalni: Predplače vrnjene .... Predplače dane..... Depozitirani denar .... Skupaj Denarnični preostanek koncem leta Vsi troški....... V primeri z aktivi .... kaže se pasivnega ob začetku leta......... 386 26 77 I 24,63 973 20531 21505 21256 28 51 71 248 94 441 60 616,93 1058 53 78:73 1137 26 Skupaj Na to ì je plačalo 828 535 26 24 616 2032 20-50- 77 63 93 04 20531 71 78 73 2264248, 773 168 8 14 20 616193 Končni pasivni zaostanki 1580 3400 78 65 5059 789 5849 02 in koncem leta 55 367 18 10 50 37 51 etf O Eh 451 17131 17583 17583 39 71 10 10 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja Glavni posnetek iz računskega sklepa „Penzi]skega zaloga" za učiteljsko osobje javnih ljudskih gol poknežene grofovine Goriške iu Gradiške za leto 1896. rt =3 ® M Dohodki A) Dejanski : j Postavni doneski od zapuščin (§. 82 deželne postave 10/3 1870) (§. 7 deželne postave 16/1 1881) Odbitek po 10 in 20°/0 na plačah učiteljskega osobja Globe radi nemarnega obiskovanja šole . . . . Prispevek iz dobička pri razprodaji šolskih knjig Aktivni zaostanki ob začetku leta 861 Pristojbina tekočega leta Skupaj 7561 37 3194 Vmesnina...... Razni dohodki .... Doneski iz deželnega zaloga iznos B) Prehajalni : Predplače vrnjene . . . Predplače prejete iz deželnega zaloga..... skupaj Gotovina ob začetku leta Vsi dohodki..... 300 61 1201 55 3289 69 - 526 50 - 1075 665 39 43 500! - 8122 13618 39 1985 86!- 15604 25 3289 558 1075 965 500 37 Na to je došlo Končni aktivni zaostanki 7240 30 1985 16805:80 3289 69 558 44 , 1075 492 500 07 43 8 61 1985 86 15150 933 41 16084 64 06 1182 07 - o p-i Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja manjša 7347 80 473 32 - 1655139 3138 59 590 47 5 1142 33 - I 812 500 72 21357, 15110- 13531 91 — 43 63 67 147 97 33 33-i 365 11 278 63, Troški A) Dejanski : Pokojnine učiteljem . . . Pokojnine učiteljicam . . 3 Pokojnine udovam . . . 4 Odpravnine in posmrtne četrtine ....... o Milostine in odgojnine . . }6 Razni troški . . : . . Upravni troški . . . . iznos B) Prehajalni : Predplače dane .... Predplače vrnjene deželnemu zalogu....... skupaj Pasivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to se je plačalo 99 53 134 22 122 50 89 3162 3608 76 42- 441 6702 2014 3304 1337 261 23-29 33 24-02 13619 1985 86 12! 15604 98 6702 2113 3438 56 122 50 1427-26102 514828 19213 42' Gotovina koncem leta Vsi troški .... 6702 2090 3352 67 122 50 - 1334 40 24019 1368 97 15211 872 16084 26 79 06 Končni pasivni zaostanki 23 85 92 20 53 89 377930 4002 16 >o « 6717 2126 3089 100 1398 100 11 13531 91 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša 15 112 26- 03 5 100 60 214 87, 288 17- vecja 355 16102- 375 37 Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897. Deželni knjigovodja: KAUčlč. Posnetek iz proračuna za leto 1897 penzijskega zaloga za učiteljsko osobje javnih ljudskih šol poknežene grofovine Goriške in Gradiške. M OJ P-l DOHODKI Preudarje-nib T R 0 Š K I II III IV Postavni doneski od zapuščin .... (§. 82 deželne postave 10 marcija 1870) (§. 7 deželne postave 1 . januarija 1881) Odbitek po 10 in 2°/0 na učiteljskih plačah Globe radi nemarnega obiškovanja šole Prispevek iz dobička pri razprodaji šolskih knjig............ 7700 Vmesnina VI Doneski iz deželnega zaloga skupaj Ako se temu primerjajo preudarjeni troški v skupnem znesku ....... se pokaže premanjkljaja 3200 548 1101 544 500 13595 14143 548 Pokojnine učiteljem II III IV Pokojnine učiteljicam Pokojnine udovam Odpravnine in posmrtne četrtine Milostine in odgojnine VI VII Razni troški Vrnjene predplače Vse potrebščine znašajo skupaj . Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897. Deželni knjigovodja : KAUČIČ. t Podrobni izkaz predelka dohodkov „ Globe radi nemarnega obiskovanja šole:i, red. štv. 4 računskega sklepa penzijskega zaloga za učiteljsko osobje javnih ljudskih šol poknežene grofovine Goriške in Gradiške za leto 1896. Aktivni Pristojbina tekočega leta Od te dohodnine > o KC iS -S « Šolski okraj zaostanki ob začetku leta Skupaj je došlo v gotovini se je poravnalo s zaporom skupaj Končni aktivni zaostanki 1 Kraj ni šolski svet Goriškega mesta........ — — - — — - — — — — _ — — - — — - — - - 2 Okrajni šolski svet Goriškega okraja........ 809 14 5 996 — - 1805 14 5 329 94 6 (J 21. — - 950 94 5 854 20 - 3 Okrajni šolski svet Gradiš-čanski ........ 509 — - 1014 — - 1523 — - 92 - - 1122 — - 1214 — - 309 — - 4 Okrajni šolski svet Sežanski . 48 — - 156 — - 204 — - 104 49 — - 153 — - 51 — - 5 Okraji:i šolski svet Toimin- 443 50 - 188 - - 631 50 - 32 50 - 25 50 - 58 — - 573 50 - skupaj 1809 64 5 2354 - - 4163 64 5 558 44 5 1817 50 - 2375 94 5 1787 70 - 5 Deželno knjigovodstvo I V Gorici, vicseca maja 1897. Deželni knjigovodja : s KAUčlč, Podrobni izkaz predelka dohodkov „Postavni doneski od zapuščin", red. štv. 1 raeunskegj sklepa penzijskega zaloga za učiteljsko osobje javnih ljudskih sol poknežen grofovine Goriške in Gradiške za leto 1896. Sodni okraj Pasivni zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Na to je došlo C. kr. okrožno sodišče v Gorici . . c. kr. mest odred, sodišče v Gorici sodni okraj ,, Kanalu . „ Červinjami „ Komnu . „ Kormiiiu „ Bovcu „ Gradišči . „ Ajdovščini „ Cerknem „ Tržiči . „ Sežani . „ Tolminu Skupaj 1 <19,90 I 75 35, 25 40 120,25 14l20j 128^30 4 80 260-3 40-3 20-133 40-19 40j-130 SOÌ- 861 4811 22j6 621|77j5 78 40-380.72 134 2V22Ò -1120 6i 1 79:75 17 60- 348 36 217 80 40 90 5011 12 i 69^12,5 103 80 - 500 97 148 20 i 340,55 -16 613 83 20 482 95-15 - 80-20;- 55 80, 348 70, - 756137 842237 4779 602 82 295 121 47 o o D D 20j- 85- 80- 303 70 -6 j— 610 35 -65 15 20|8o| 140 85 I 33|60 17820 7240l30 Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897. Deželni knjigovodja : KAUČlO. Računski sklep DEŽELNEGA ZALOGA za leto » taca "Si ir. III. >o XJohodlii Zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Celo poglavje znaša skupaj Dohodki od privatno-pravnega dežel, premoženja : Obresti obveznic..... Obresti občin na predplačah . Najemščine....... Splošni dohodki kmetijske šole : a) laškega oddelka .... b) slovenskega oddelka. . . Javni dohodki : Od občin na bolniških troških . . . . Obresti deželnega posojila vodne zadruge Teržiške rovani......... Od cestnih odborov na povračilu predplač. Od občin na povračilu raznih predplač Doneski raznih zalogov za upravne troške Vrnjeni potimi troški drugih dežel . . Državni donesek za kmetijsko šolo . . . Drugi dohodki : Vrnjeni troški : a) za norišnice, porodišnice, kaznjence itd. b) od občin na komisijskih troških . . Za prodane delalske in službene bukvice, deželne postave in občinski red.... Razni dohodki.......... Deželno posojilo : Za oddane obveznice........ odnos 6820 2422 56136 405 000 267 39 9901,50-1740 15'e 2940 —- 5604 22. 4354 22 « 69892 87 9560 - 93 »0,6 67 66608 9901 1740 2940 12425 6776 1589 1524 500 21 46 67 32520 1050 108056 09 26029 9560 1589 1930 500 26 15 602 334 325 1050 33783 16 139608J41 1272 68 174664 26 DOŠLO JE: na račun zaostankov na račun tekoče pristojbine skupaj Celo poglavje znaša skupaj 6820 2422 41618 45 371 70 47 67 9901 1740 2940 50 15 5 5534 22 4354 22 17818 9560 78 1589]— 1077 45 500 46 33 325 10 9901 1740 2940 12355 16 6776 34 - 59437 9560 23 1589 1449.12 500 — 33713 16 11699 80 61 325^20 10,50 72535 533 35 , 30- 106781 81 Pristojbina tekočega Končni Potrjeni leta z ozirom na proračun je POJASNILA zaostanki proračun večja manjša I. POGLAVJE. — — - 9901 2000 2940 - — 50 - 259 84 5 čl. 2. čl. 4. a. b. Neugodno, ker se niso potirjale obresti od posojil iz leta 1866 danih dvem občinam, Ugodno vsled dobre žetve, posebno pa vsled visocih cen pri vinu. 70 - - 5400 3200 r - 204 1154 22 22 _ 5 — — - II. POGLAVJE. 66592 03 - 58000 9560 — - 11892 87 - — — - čl. 1. čl. b. Pristojbina upravnega leta je enaka oni pod VII. pogl. 5 b. troškov. Ugodno, ker so vplačila presegala povprečnino zadnjih.3 let. Od aktivnih zaostankov koncem leta 1895 odpisal se je iznos 3:16 kot neiztirljiv, ter preneslo v ta račun le 40oi 93^/2* — — - 1589 - 481 03 - 1200 — - 324 21 B — — - 500 III. POGLAVJE. 485 254 10 28 5 100 190 — - — — - 53 122 01 78 - čl. 1. b. čl. 2. Neugodno, ker se ni predpisala proračunjena s vota na komisijskih troških. Ugodno, ker se je prodalo znatno število poselskih knjižic. 30 10 295 20 50 67882 44 5 94620 13871 73 435 63 5 t» d ISb o p* c 03 "O I>OlXOcllii Zaostanki ob začetku leta pnnos Prejete predplače : Iz državnega milijoracijskega zaklada Razne prejete predplače..... Vrnjene predplače : Od Tržiške vodne zadruge Razne vrnjene predplače Doklade : a) na izravne davke....... b) na užitnino vina, mošta in mesa . . c) davščina od na drobno potočenega piva d) davščina od žganjin...... Vsi dohodki izvirajoči iz proračuna Dohodki ne izvirajoči iz proračuna: Prejete predplače: a) od denarnih zavodov...... i) c) Razne prejete predplače..... Vrnjene predplače........ Od vodne zadruge Tržiške ravani . . . Vsi dododki.......... Gotovina ob začetku leta..... Vsi dohodki znašajo skupaj . . . . 66608 16 Pristojbina tekočega leta Skupaj 108056 09 10312 381 2951,04' 384 25!-1708 37 81964 31759 382400 — - 21 75 496123 96 73099 38174 4600 23670 — 247599 8000 ll' 3980 56 89 14 Celo poglavje znaša skupaj D O g L O JE: na račun zaostankov 174664 26- 83411 41125 4984 25378 8000 11 89 35739 89 382400 — 154899 52 329563 8011 78 89 418139 89 755715 56 B na račun tekoče pristojbine 779110 2050 — 384 25-1708:37 817190 skupaj Celo poglavje znaša skupaj 65615 43 3633240 4600 — 23670 — 8000 11 89 - 10678181 73406 53 38382140 4984:25 2537837 8000 — 11 89 8171 90 14215155 248933 8011 37 89 8171 90 265117 16 31927 44 297044 60 Končni zaostanki Potrjeni proračun Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja manjša POJASNILA 67882 44: 10004 92 2743 04 i 80630 27567 382400 490598 41 99 40 94620 74260 38174 4600 23670' 235324 13871 73 40- 13872 13 435 1160 63 93 - 1596 56 čl. a. Doklade. Pristojbina upravnega leta je manjša vsled odpisa zemljarine radi elementarnih nezgod. Vsled tacih odpisov zmanjšal se je tudi aktivni zaostanek iz leta 1895 za gl. 671.80 in v ta račun prenesla se je vsota gl. 10312.38 12- Vrnjene predplače. Končni aktivi sestavljajo se : a) iz predplače razbremenilnega zaloga ........gl. 17131.71 b) „ predplač uradnikov..............„ 1724.31 c) „ ., deželnega urada..............485 99 d) „ „ občin................„ 1067.53V2 e) „ „ po deželi upravljenih zavodov i. t. d............7158.44V2 Skupaj gl. 27567.99 OJ končnih aktivov iz 1. 1895, odpisal se je vsled sklepa visokega deželnega zbora z dne 10. februarja 1896 iznos gl. 653.81 na primankljaju deželne kmetijske šole (slov. oddelek doba Žepič), in vsled tega preneslo se je v ta račun le gl. 31759.75. t» "So o Ph II. III. IV. a a> O Troški Zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Celo po- skupaj PLAČALO SEJE: Celo poglavje znaša skupaj na račun zaostankov na račun tekoče pristojbine skupaj Troški za deželni zbor: Dnine in potnine gosp. poslancem Za bitropisca....... Svečava deželne dvorane . . . Tiskovni troški...... Razni troški....... Splošni upravni troški : Pristojbine udom dežel, odbora . . . . Deželna pisarnica......... Deželno knjigovodstvo....... Deželna blagajna......... Pisarnične in druge potrebščine dež. uradov Izdaja dež. postav, (dež. zak. in ukaz) Nagrade in podpore dež. uradnikom . . Pokojnine udovam bilših deželnih uradnikov ............ Odgojnine maloletnih otrok deželnih uradnikov ............ Troški privatno-pravnega premoženja: Čuvaju deželnega poslopja . . Uzdrževanje deželnih poslopij . Javni davki ...... Troški za kmetijstvo in obrtnijo Podpora c. k. kmetijski družbi . Darila za uničenje roparskih zveri odnos 129 74 129 74 1308 240 1701 6800 6020 6096 1952 1530 448 1580 350 210 398 577 95 1170 30479 95 68 oc 46 ■ 1308 240 1701 95 68 6800 6020 6096 1952 1530 448 1580 350 210 35 -17, À 57 - 398 707 95 45 53- 1170 1170- 3250 63 24987 1200 59 98 29439 20 129 74 1308 240 1701 6600 6020 6096 1952 1530 448 1580 350 192 95 68 398 545 95 1170 50 1308 240 1701 95 68 6600 6020 6096 1952 1530 44857 158o|— 350 192 50 398 675 95 I 1170 1170- 3250 63 24770 09 1168 98 29189 70 Končni zaostanki 2G0 — 17 50 32 249 50 Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi proračuna na podlagi posebnih sklepov 820 300 65 1900 40 6800 6973 6232 1952 1240 400 300 350 210 398 1000 98 1170 40 30288■ Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša 60 65 198 40 32 952 135 422 2 40 1916 oo večja 488 290 48 1280 95 49 57 POJASNILA čl. 1. čl. 4. 1. POGLAVJE. Potrebščina je večja vsled dolgega zasedanja visokega zbora. Ugodno, ker se ni potrosila preudarjena povprečnina zadnjih 3 let. 2108 01 čl. 2■ in 3. čl. 5. čl. 7. II. POGLAVJE. Mesto deželnega tajnika je bilo izpraznjeno skoz celo leto, ono deželnega knjigovodje pa skoz pet mesecev. Neugodno, vsled troškov 348.05 za poizvedovanje sadjerejskih razmer v deželi. Prošnja za potrjenje teh troškov bila je sprejeta v dnevni red seje z dne 3. februarja 1897. Neugodno, vsled večjih podpor podeljenih deželnim uradnikom in slugom. Ta presežek pokrije se deloma z prehranitvijo pod. čl. 2 in 3 tega poglavja. čl. 2. III. POGLAVJE. Ugodno, ker so se izvršile le prav neobhodno potrebne poprave v deželnem poslopij. PLAČALO SEJE: • Zaostanki Pristojbina Celo po- Celo po- o> Trošlii ob začetku tekočega Skupaj glavje znaša na račun na račun glavje zna; > oŠ "So a leta leta skupaj zaostan- tekoče skupaj skupaj o Ph O kov pristojbine prenos 129 74 - 30479 46 - 1170 — - 29439 20 _ — — — - 117C — - 29188 70 3 Doneseka za obrtnijski izobraževalni šoli v Gorici........... — — - 2000 — - 2000 - _ — 2000 - 2000 — 4 Razni troški deželni komisiji za uničenje | trtne uši........... — - — — - — - — — — — - — — 5 Donesek komisiji za pogozdovanje Krasa . _ — - 900 - 900 _ 700 700 6 Obrtnim šolam v Foljanu, Žagi, Renčah in | S I Nabrežini........... — — - 770 - 770 — — 770 — 770 — 4840 — - 4640 — V. Troški za javno varslvo : 1 Za nastanitev žandarmerije..... — — - 5058 .0 - 5058 16 - — — - 5058 io- 5058 16 2 Za vojaško in žandarsko vožnjo .... — — - 759 11 - 759 11 _ _ _ _ 759 li 759 11 3 Potimi troški.......... 101 76 - 7159 55 - 7261 31 101 76 - 6884 63 6986 39 4 Za posilne delalnice........ 694 18 - 3988 12 - 4682 30 694 18 - 3988 12- 4682 30 5 Za prevažanje obsojencev...... — — - 52 72 B 52 72 5 — — - 52 72 52 72 6 Donesek mestni požarni brambi v Gorici — — - 100 — - 100 — - — — - 100 — 100 — 17913 60 5 17638 69 VI. Troški za zdravstvo : 1 Miloščina udovi nekega ranocelnika. . . — _ _ 120 _ _ 120 _ _ 120 120 __ 2 Za cepljenje koz......... — — - 2596 09 - 2596 09 - — - 2596 09 2596 09- 3 Potnine in dnine deželnemu zdravstvenemu svetniku........... — — - 46 40 - 46 >0 - -- — - 46 40 i 46 40- 4 Troški zarad goveje kuge...... — — - — — - — — - — — - — — - 2762 49 - 2762 49 VII. Dobrodelne naprave : 1 Za prebranjenje blaznih...... — — - 32464 61 5 32464 61 5 _ _ 32464 61 32464 61 , 2 Za porodišnio ......... 212 00 - 1183 05 - 1395; 60 212 55 - 961 33- 1173 88 - 3 Za prehranjenje najdencev...... 23 60 - 935 73 - 959 33 - 23 60 - 825 73 849 33 - 4 Za deželno gluhonemico...... — — - 4638 33 - 4638 33 - — — - 4638 33- 4638 33 - o Za prehranjenje bolnikov : 420 1 ! a) na račun dežele..... — — - — - 420 — - — — - 420 -- 420 -- 1) na račun občin........ 11251 86 t> 69892 87 81144 73 5 11251 86 5 69892 87 - 81144 73 5 odnos 12413 69 5 163564 21 - 121022 61 - 54955 29 5 — - — -- 120690 89- 54230 88- Koučui zaostanki Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi proračuna 249 5U ■ 200- 274 91 221 110 72 ■ 2000 500 900 770 4773,— 540-6050-2300-60- 100- 1056 131, 120; 3015! 45 300 34000 900' 650; 5758 140 58000 — 151209 na podlagi posebnih sklepov Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja POJASNILA 1916 oo 500 418 300 27 91 1535 1119 5797 79 2108 O! 285 219 1109 1688 16 11 55 12 40- 283 285 280 11892 05 73 87 18153 IV. POGLAVJE. čl. 4. Ugodno, ker ni bilo troškov pod tem naslovom. V. POGLAVJE. čl. 1. Neugodno, radi troškov za žandarm. postajo v Zagraji in Ločniku. čl. 2. in 3. Neugodno, ker so bili troški mnogo večji kakor preudarjena povprečnina zadnjih treh let. čl. 4. Trošnina presegala je preudarjeno svoto, ker se je v letu 1896 zvekšalo število kaznencev v posilnih delalnicah. čl. 2. čl. 4 VI. POGLAVJE. Ugodno, ker niso dosegli troški leta 1896 povprečnino zadnjih treh let. Pod tem naslovom ni bilo troškov. VII. POGLAVJE. čl. 1. Ker se je tnkajš. ženska norišnica razširila, bilo je moč v isti prehraniti vse umobolne, ki so prej bile v nornišnicah drugih dežel. Vsled tega potrosilo se je za prehranitev istih mnogo manj, kakor preudarjeno. čl. 2. in 3. Potrebščina presegala je preudarjeno svoto. čl. 5. h. Neugono radi zvekšanja števila bolnikov in povišanja prehranitnin. to © p-l a 0} O TrošlsJ prenos c. letni donesek verskemu zalogu . . . Letni donesek za morsko kopelj v Gradežu VIII. Troški za uk in omiko: Donesek Goriškemu municipiju za c. kr. realko............ Troški za deželno kmetijsko šolo : a) Plače in stanovnine : 1. laški oddelek........ 2. slovenski oddelek....... b) Pokojnine.......... c) Odgojnine . . . . ...... d) Štipendij učencem-delavcem : 1. laški oddelek........ 2. slovenski oddelek....... e) Troški za šolo : 1. laški oddelek........ 2. slovenski oddelek....... f) Za vzdrževanje in oskrbovanje kmetij : 1. laški oddelek........ 2. slovenski oddelek....... . g) Javni davki......... h) Razni in izredni : 1. laški oddelek........ 2. slovenski oddelek....... odnos Zaostanki ob začetku leta 12413 69 73 33 64 99 66 65 66 64 933 268 5065 2006 1148 128 68 22237 09 Pristojbina tekočega leta Skupaj Celo poglavje znaša skupaj PLAČALO SEJE: 163564 185 200 500 3080 2366 1176 152 799 800 802 681 3373 3550 356 727 2739 21 76 56- 67 76- 14- 86 ■ 80 ■ 15-24- 185056 46 121022 185 200 61 76 500 3153 2431 1176 152 866 866 1736 950 8438 5557 356 33-55,- 67 82 74- 80 1875 73 -2867 51 30929 88 54955 121408 29 37 176363 66 na račun zaostankov na račun tekoče pristojbine skupaj Celo poglavje znaš skupaj 73 33 -64,99 - 66 65 66 64 268 72 5065 68 2006 88 1148 128 185 200 76 500 3080-2366 1176 152 799 800 802 681 3373 3550 356 709 2721 120690 185 89,- 76 200 — 500 — 3153 33 -243l|55|- 117667 152 — 866 41 866 64' 1736 58 5 95008- 8438 5557 356 1858 2850 25- 01 30894 88 s 54230 88 121076 65 75307 53 Končni zaostanki Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi proračuna na podlagi posebnih sklepov Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja POJASNILA 1056 13 151209 186 200 17 50 -17 50- 1091 13 500 3080— 3080 1177 152 800 800 825 640 3100 3000 356 720 2050 171875- 5797 79 — 24 713144 - 33 22 24 05 18153 653409 4! 273 550 689 19715 36 14 86 80 15 24 55 VIII. POGLAVJE. čl. 2 čl. 2 a 1. Ugodno, ker je bilo mesto vodje izpraznjeno do 31. oktobra 1896. _ _____ ^ _ J Ml Iv IIIVODV > V u j vi uuiijvuv v»v ** "v - ~ ■ — f. Če°tudi'so presegali upravni troški proračun, so se pa na drugi strani zvekšali dohodki kmetije. Čl. 2. h 2. Neugodno, ker se je popravilo šolsko poslopje in potrosilo 715.12 več nego je bilo za to delo preskrbljeno v proračunu. Ta presežek je bil potrjen od vis. deželnega zbora v seji dne 26. januarja 1897. PLAČALO SE J E : Zaostanki Pristojbin i Celo po- Celo po- Poglavje a ® O Trošlii ob začetku leta tekočega leta Skupaj glavje znaša skupaj na račun zaostankov na račun tekoče pristojbine skupaj glavje znaša skupaj prenos 22237 09 - 185056 46 - 30929 88 5 176363 66 5 — — - — — - 30894 88 5 175307 53 - 3 Goriškemu municipiju za glasbeno šolo . _ — - 525 — - 525 — - — _ - 525 — - 525 — - 4 5 Donesek goriškemu učnemu zalogu . . . Donesek penzijskemu zalogu za učitelje na ljudskih šolah na podlagi proračuna omenj. 178 500 50 178 500 50 178 500 50 : 178 500 50 6 Donesek za šolo porodništva : za plačo in stanovanje prof. in podpore učenkam — - 596 78 5 596 78 5 — — - 596 78 5 596 78 5 7 Štipendije dijakom obiskajočim više šole : d) 4 štipendij višešolceui za prvo leto . 50 — - 800 — - 850 - 50 — - 800 — - 850 — - b) Večna ustanova 4 štipendijev po 300 gl. v spomin 401etnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Josipa I. _ 1050 _ _ 1050 _ _ _ _ 1050 __ - 1050 — _ 8 Stalni doneski : 9 a) za cerkveno godbo v Goriški stolni cerkvi........... b) za cerkveno godbo v Gradiški . . . Deželni muzej.......... 26 24 42 15 5 180 96 1220 33 60 5 206 120 1220 76 75 - 36177 68 26 24 42 15 5 136 72 1220 06 45 - 16248 96 60 1220 — 5 36074 25 — 5 IX. Podpore za skladovne ceste .... 150 __ _ 16570 01 1672001 _ 150 — - 15920 01 _ 16070:01 - 16720 01 - 16070 01 _ X. Za vojaško priprego in druge vojaške potrebščine : 1 Doklade za vojaško priprego..... - — - 1426 82 5 1426 82 5 — - - 1426 82 5 1426 82 5 2 3 4 Doklade za deželne brambovce .... Goriš, magistratu kot komisarijatu za vo- — — - 168 216 70 - 168 216 70 - — — - 168 210 70 - 168 216 70 1811 52 5 1811 r 5 odnos 22487 66 5 208585 21 S — — _ 231072 88 — — - 229263 32 Končni zaostanki 1091 13 44 24 650 Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi proračuna na podlagi posebnih sklepov Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja POJASNILA 171875 1809 56 525 — 179 500 726 800 1200 180 97 1220 16350,- 1000 144 216 195012 653409 50 - 129 150 21 40 19715 55 čl. 6. Ugoduo, vsled manjših troškov za ponavljavni tečaj. čl. 7. II. Ugodno, ker jeden štipendij po 300 gld. je ostal izpraznjen skoz eno polletje. 33 220 01 6814 21 426 24 82 70 20387 42 čl. 1. IX. POGLAVJEI. Presežek izvira iz tega, ker se je vrnila polovica troškov za popravljanje mosta na Idriji, dovoljenih od visokega deželnega zbora v seji dne 10. februarja 1896. X. POGLAVJE. Potrebščina je presegala izid zadnjih treh let, kar je služilo proračunu za podlago. PLACALO SE JE: Zaostanki Pristojbina Celo po- Celo po- Poglavje a a> •5 Troški ob začetku leta tekočega leta Skupaj glavje znaša skupaj na račun zaostankov na račun tekoče pristojbine skupaj glavje znaša skupaj prenos 22487 66 5 208585 21 5 — — - 231072 88 - - 229263 32 - XI. Deželni dolg: l/a 1 ib Vrnjene pasivne glavnice...... Obresti od vrnjenih pasivnih glavnic . . — — - _ - __ — - — — — — - — - _ 2/a 2/6 Razdolžitev deželnega posojila .... Obresti od obveznic novega deželnega posojila ............ 1000 266 — _ 2900 12176 3900 12442 — - 1000 266 _ 2300 12026 — 3300 12292 -- - 3 4 Dohodninski davek obvezničnih obresti Davščina obvezničnih odreskov .... — — - 443 20 28 14 - 44320 28 14 — — - 443 28 20 14 443:20 28 14 _ 5 Obresti starih domestikalnih obveznic . . 806 60 - 2527 66 - 333426 - 806 60 - 2494 67 - 330127 - 20147 60 - 19364 61 - XII. Razni troški : o) povračila na dokladah...... b) razni drugi troški....... c) obresti od naloženega dolga .... — - o t Q oio 3632 30 50 5 313 3632 30 50 5 — — - 313 3632 30 50 - 313 3632 30 50 5 3945 80 5 3945 80 5 XIII. Izredni troški......... 10050 — - 23034 60 - 33084 60 9050 — - 11624 60 - 20674 60 - 33084 60 - 20674 60 - XIV. Vrnjene predplače : a) državnemu milijoracijskemu zavodu . b) razne vrnjene predplače..... — — - — — - — — - — — - - — — XV. Dane predplače : a) vodni zadrugi za namakanje Tržiške b) razne predplače........ — — — — — — - Vsi troški izvirajoči iz proračuna . . 34610 26 5 253640 62 - — - 288250 88 5 — - — — _ — — - 273248 33 5 odnos 34610 26 5 253640 62 - — — - 288250 88 5 — 273248 33 5 Končni zaostanki Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi proračuna 1809 56 600 --150 — 32 99 - 12410 lč00255 15002 195012 2900 12176 443 28 2528 na podlagi posebnih sklepov Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša 300 3258 24645 241290 — 55- 6814 21 34 večja POJASNILA 20387 42 1610 40 8424 95 20 14 13 30 374 50 20775 57 XII. POGLAVJI]. čl. c. Neugodno, ker pri sestavljanju proračuna se je upalo vrniti znamenito svoto na račun nezaloženega dolga ter znižati vsled tega primerno obresti. Tega pa ni b>lo moč doseči radi znamenitih doneskov dovoljenih od visokega deželnega zbora. XIII. POGLAVJE. Ugodno, ker se niso zahtevali za izplačilo vsi doneski dovoljeni po visokem deželnem zboru. bo o ci ® O Trošk i Zaostanki ob začetku leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Celo poglavje znaša skupaj PLAČALO SEJE: na račun zaostankov na račun tekoče pristojbine skupaj Celo poglavje znaša skupaj prenos Troški ne izvirajoči iz proračuna : Vrnjene predplače : a) denarnim zavodom....... b) dižavnemu miljoracijskeinu zalogu c) druge vrnjene predplače..... Dane predplače : a) uradnikom.......... b) deželni pisarnici . . .... c) deželni kmetijski šoli : 1. laškemu oddelku....... 2. slovenskemu oddelku..... d) zemljiščno-odveznemu zalogu . . . Vsi troški........... Gotovina koncem leta...... Vsi troški znašajo skupaj..... 34610 84939 191200 2(5 46- 310782 72, 253640 62 - — 8000, ■ 11 89 - 1195 485 99 - 3067 48 266400 98 92939,— 191200 — 4535 1195 485 3067 48 99 288250 284184 88 oo - 4748|47 , 577183171 18185 33 46 1195 485 99 - 3067 48 18185 -33 46 1195 485 99 3067 48 273248 33 18218 46 4748 47 296215 27 829 33 29704460 Potrjeni zneski od visokega deželnega Pristojbina tekočega zbora Končni leta z ozirom na zaostanki na podlagi na podlagi proračun je POJASNILA posebnih proračuna sklepov manjša večja 15002 55 — — - — -- - — — _ — - 74754 191200 — - — — - — - — — _ — — - 11 89 - — _ — — — — - — — 280968 44 - — - — — - — — - — — - — — - — — - — - — — - — — - Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897. Deželni knjigovodja: E. Kaučio. Splošni inventar premakljivega in nepremakljivega premoženja poknežene grofovine Goriške in Gradiške koncem leta 1896. Stan imovine Ph Gotovina : Preostanek v gotovini koncem leta 1896, glasom dotičnega računskega sklepa .... Končne terjatve: Končni aktivni zaostanki znašajo na podlagi računskega sklepa dežel, zaloga .... Pohištvo : 3 pri dežel, pisarnici.......'................ 4 „ „ knjigovodstvu . . . ,.................. 5 „ „ denarnici........................ 6 „ variai dežel, palače....................... 7 „ dežel, muzeju........................ 8 „ meteorologičnem ogledišču .... ............... 9 „ žandarmerijskih postajah (inventar se je predložil pod štv. 896/91 a v njem ni navedena vrednost dotičnih stvari)................... 10 „ tukajš. ženski nornišnici..................... 11 Della-Bona-va zbirka mestne knjižnice (inventar je predložil goriški magistrat pod štv. 3090/95 a v istem ni navedena vrednost dotičnih knjig).......... 12 Pohištvo, knjige, stroji, zbirke, živina in pridelki laškega oddelka tukajš. dežel, kmetijske šole........................... 13 Pohištvo, knjige i. t. d. pri slovenskem oddelku tuk. dežel, kmetijske šole..... 14 Pohištvo, priprava, orodje in živina pri tuk. dežel, gluhonemici, kakor kaže dotični računski sklep.......................... Obveznice : 15 Vrednost državnih obveznic dežel, zaloga v znesku 235.750:— gl. je znašala po dunajski borzni ceni z dne 31. decembra 1896 .................. 16 Vrednost držav, obveznic deželne gluhonemice je znašala po dotičnem računskem sklepu 17 Vrednost delnic društva c. k. furlanske železnice t. j. 250 delnic po 200 gl..... Obrestonosne glavnice : 18 Njegovo c. k. apost. Veličanstvo je odkazalo znesek 100.000 gl. od čistega dohodka XXIII. in XXIV. držav, loterije za zgradbo nornišniče na Primorskem. Ta vsota naložena je v držav, obveznicah, ter pripada tej deželi, glasom dotični razdelitve pod štv. 3484/96 (ki pa potrebuje še Cesarske potrdbe).......... 19 Glavnica dežel, gluhonemice, naložena pri Andreju Budal-u znaša po dotičnem računskem sklepu.........................- • • Glavnice brez obresti : 20 Vsled pogodbe z dne 30. julija 1864 Goriškemu mestu za razširjenje c. k. realke brez obresti izposojena vsota....................... 21 Glavnice dežel, gluhonemice, naložena pri Josepu Pavletič-u.......... odnos 918 340 738 1478 16043 246 3988 12981 10895 3042 20- 20-53-50-90 16 01 ■ 81 ■ 74- 239642 20500 50000 64455 1050 15000 • 1748 51 35 posamna skupna cv pH BO Stan imovine pnnos Nepremičnina : Deželna palača v Gorici, anagraf. štv. 8 v približni vrednosti......... Hiša na Plačuti, katero je najel vojaški erar in jo rabi za bolnišnico......' Hiša v Podturnu, anagrf. štv. 55 in 136. nov. štv. 23 in 25, za rabo laškega oddeleka dežel, kmetijske šole ....................... Hiša za gluhoneinico v Gorici, anagrf. štv. 124, nov. štv. 27, kakor tudi hiša za vratarja in most čez Korenj...................... Vrti na Goriškem gradu, pare. štv. 223/3, 163/2 in 259 (R. štv. 957/94,) cenjeni na . Kmetija v Podturnu, obdelovana po laškem oddelku dežel, kmetijške šole..... Travniki na Blanči in na Peči, kakor tudi gozd v Starigori, obdelovani po obeh oddelkih dežel, kmetijške šole.................... Zemljišča obdelovana po dežel, gluhonemici, so vredna na podlagi dotičnega računskega sklepa............................ Pod odb. štv. 515/97 ukrenilo se je potrebno, da se izvede prepis lastninske pravice do poslopja in pridruženih zemljišč na Goriškem gradu, — kjer je nastanjeno vojaštvo — na ime dežele. skupaj Uživanjske pravice : Slovenski oddelek dežel, kmetijške šole obdeluje tudi staro kmetijo pri kapucinarjih, katero je c. k. kmetijsko društvo, dokler bo obstajala kmet. šola, odstopilo deželi vsled pogodbe 11/11 1881 št. 4007, sklenjene na podlagi sklepa dežel, zbora z dne 6/9 1881. Ta kmetija je cenjena.................gl. 10000:— novo poslopje zidano na ravno istem zemljišči je stalo......„ 34474:05 cena starega poslopja znaša pa..............„ 1500:— skupaj gL 45974:05 Te nepremičnine vpisane so v zemljišč, knjigah na ime c. k. kmetijšk. društva in vživanjska pravica do istih pa na korist deželne kmetijške šole. Skupni znesek imovine Vrednost posamna skupna 75000 35000 27000 26994 95 7000 28608 2350 71 30 934496 64 202048 01 1136544 65 T3 a> P5 Stan dolgovine Znesek posamni skupni Končni dolgovi : Pasivni zaostanki dne 31. decembra 1896 znašajo po dotičnem računskem sklepu . . . Pasivne obveznice : Imenska vrednost domestikalnik obveznic znaša v stari veljavi . . . gl. 88780:123/ " -C o 85864 279818 5172 5027 1915 2872 1306, 2026 454 2093 3287 5437 1348 3335 650 2712 14821 1873 376 1073 614 1360 272 447 1540 4102 3223 3878 272 1692 764| 1953 187 473 831 1395 21 36 191 304 357 183 849 212 986 2010 2l7o 4849 417 45 3588 1641 1378 801 1363 467 193954 957 720i 1639 21501 1987 2062 391 697 746 175 2562 655 1420 1189 799 1537 134 3454 396 415 3397 1337 1021 618 514 255 ( 39 34 10 8 C 40 45 40 60 25 35 25 21 10 50 32 rt -rt c/. O/ 10 i 180 J 100 1)0 u 5 22 13 68 30 15 32 50 40 59 29 19 19 2:> 100 25 100 C 100 2 .,0 3 100 50 35 H 100 - 30 J i 00 91F 100 2i!i 100 14(1 86 20) 17 17 16 160 19 19 ■ II) «iti # ¥ 7f> 189 U3 1 - i 100 I) v 30 50 30 30 70 30 ' 40 30 30 /o 83'/, 50 50 30 100 100 100 50 100 50 35 100 30 100 100 100 100 z davščino I .5 -S f3 rt "Bu OO OJ =C O S- t- O T3 O gl. n. 70 40 30 40 30 30 30 70 7 O: ci bi) Gj rt "o ~ri Cu > C -C si O >e>j 11. Za deželni zalog se je vpeljala doklada tr rs 00 s- a; &D 3 a i- o OO 20 davščina ? ° -V .C r* o -a a ju rs «s " O ÓO >N Sledeča doklada se je vpelji» la za =0 o 'H "3 --N s II o I o bo rt ÒX) o. > OJ O s: o oo o O o 16 63 Izravni davki so znašali v letu 1896 271773 3501 2021 753 1598 3822 2347 2674 1294 1231 2182 652 5450 2835 921 641 276 835 4370 6777 J 1892 2833 2016 1393 440 • 1768 Opazke 1 Po 34"/'„ na zemljarini in domarini in po 39u/0 na vse drage / vrste davkov. j Za vsacega psi po 1 gld. « b » ^ 1 gld. » » n » 1 gld- Za vsacega psa po 1 gld. -, „ „ 1 gld. Razkazani premanjkljaj se pokrije : ——....... - Za ni zalog Sledeča š? Po potr enim proračunu z doklado z davščino se peljala doklada ] S°,-je, d zravui iv ki so r vpeljala o ŽUPANIJA Davčna občina za leto 1897 znašajo : na vse neposredne državne na užitnino a • "Su t— •—i »o o -M rt ® , ' d dol \ avš-jina za ? u a šal i v letu Opazke —. uavnu bo . 1 = 1-4 O U) o —i O-I dohodki troški pre-manj-kljaj 3 t-' " S > ~Z -o Cu ■ =1 Vi rt C vrt t» ■ C O J* H is "t ^ a '= 1 o. a ° '>3 S 03 OS " &0 »N O '3 cn o> c a --s N Ì33 O co O 1896 gl. gl- gl. /o 0 /o od U.| 11. 1 ». /0 gl. Vedrijan . . . 273 754 481 29 58 87 30 30 - — — I . .0 16 63 504 J Verhovlje . . . 22 324 302 45 15 60 30 30 - - — » „ ■ 977 l Brestje . . . 28 326 298 45 15 60 — — — — — • • i V » s Vipolže . . . 157 1885 1728 71 13 84 40 40 - — — • • i y> n 1935 Višnjevek . . . 285 1320 1035 35 80 115 40 40 — — — • • » TS •9 11 857 Renče .... Renče .... 925 4010 3085 60 15 75 100 100 1 — — • • B iti -J » » 3295 Gradiškuta . . 327 1879 1552 75 15 90 100 100 1 — — • • n » n 919 0 Solkan .... Solkan .... 2985 5247 2262 15 — 15 25 25 - 50 1 10 l 5 » rt bo ■ „ Ternovo . . . Ternovo . . . 523 781 258 13 — 13 — — — — — OO O » v v 204; 3 Lažna .... 191 159 — — — — — — - — — P-I » OJ O > o 7> v 38' 2 Lokva .... 593 736 143 7 — 7 — — - — — • • » O >o » » 214 0 Tribuša . . . Tribuša . . . 422 967 545 45 8 53 26 26 — — — • • » » » 97 9 Vertojba . . . Vertojba dol. . . 1930 2530 600 30 — 30 100 100 1 — — • " » V) » 208 8 Vertojba gor. . . 1179 1961 782 30 — 30 100 100 1 — — • * « n » 216 8 Bukovica . . . 677 1665 988 25 — 25 100 100 1 — — • • » v » 189 7 Vogersko . . . Vogersko , . . 1342 2720 1378 40 — 40 100 100 1 — — * " v » » 230 I'—^ Po po t rje uim proračunu I L. 1 ■5 ŽUPANI JA Davčna občina za leto 1897 znašajo : ti dohodki troški pre-manj-kljaj gl- gl. gl. C5 Ajdovščina Ivamnje. Černiče Sv. Križ Ga kje . . Gojačevo . Lokavee Riheuberg Šmarje . . Vertovi« 3 Àjb;t Anhovo Avče . . . . Banjšica S. Lovr. S. Duha Kanal . . . . Ajdovščina Kam nje Cerniče. Batuje . Selo • . Sv. Križ Dobravlje Velike Zabije Gabrje . Gojačevo Lokavee Dol-Otlica Riheuberg Berje . Šmarje Skril je . S. Tomaž Vertovi n Ajba Anhovo Piave . Ukan je . Avče Banjš. S. Lovr. » S. Duha Kanal . . . Bodrež . . . Razkazanmanjkljaj se pokrije : z tdo -i.. z davščino na vse., n e sredne arž davke, > 2 5= > O. ■TJ 77 7 423 7 346 0 40 13 8 109 0 95 2 49 92 1 166 6 74 5 30 17 7 59 4P i! 4 6 73 S 116. 3 421 ) 48 39f 175{ ; 135!: 34 8É 944 856 62 43c 74£ 315 24 162 924 761 42 1418 1801 383 60 944 2479 1535 60 173 1125 952 5u 534 3456 2922 61 319 1921 1602 61 os CO co 1126 737 21 78 508 430 72 278 1207 929 77 1149 2605 1456 77 70 2039 1969 50 167 1143 976 40 387 1844 1457 3 6\ 25 504 479 41 624 2312 1688 62 678 1395 717 30 80 1290 121C 24 671 1045 374 27 14 225 211 35 °7 lo 19 20 20 25 40 40 40 44 50 50 22 22 7© II, na užitnino rž -53 C/2 O- S 0/ /0 50 50 50 50 ; 50 : 50 50 50 100 60 50 50 70 50 50 50 50 100 50 50 100 100 50 50 50 50 50 50 60 50 50 70 70 77 50 50 50 50 100 48 48 si A bD a; a o t- »o C b[) m A s» C bi) O >t< gl-l II. I II. Za deželni zalog se je vpeljala doklada davš- g a; s.S E 10 70 70 70 70 70 70 70 50 70 70 10 1 68 1,68 04 10 01 11 11 05 05 10 10 o A =3 o S! O p- 73 O T3 o 3 o ia 16 63 Izravni davki so znašali v letu 1896 Opazke 47Do 1254 2340 888 9G8 2912 1108 1128 1467 576 2115 1464 3588 1973 3038 479 1098 1751 2615 1234 1927 581 1463 2061 1645 1412 624 Za vsacega psa. po 2 gld. Za vsacega psi po 1 gld. Za vsacega psa po 1 gld. Razkazani premanjkljaj se pokrije : Za dnini zaloir Sledeča 35 Po potrjenim proračunu z doklado z davščino se J; ™ 3ljala doklada se je Izravni iavki so i —' vpeljala za C »o ŽUPANIJA Davčna občina za leto 1897 znašajo : na vse neposredne državne na užitnino cri C '3. « >3 ' o 1 doklla •t davščina znašali v letu te a: bD .. s 'J^5 o bo c CM dohodki troški pre-manj-kljaj v denarju j t- "i -o t» d 3 t» m . O -i-3 S Vj O. > C ~ bi) •M O <*} > O s a •S 2- M - p, a -j ° 2 v ■a « -o so «N TS O CQ O d okrajni šolski zal 1896 gl- gl- gl- /o 0 0 o* J D1" n. 11. n. 7 0 gl- J3 Gorenjavas . . 54 522 468 40 22 62 100 48 1 68 10 o o 20 16 63 1171 0 Idrija .... 8 157 149 30 22 52 100 48 1 68 10 co » » v 508 •p" Morsko . . . 13 258 245 45 22 67 100 48 1 68 10 ari » » 99 547 - Verh .... 96 231 135 35 22 57 100 48 1 68 10 -5 n » . » 99 389 0 Kal .... Kal..... 1209 4 739 3530 50 50 100 50 50 — — — n » 99 3567 Deskla .... Deskla .... 923 2929 2006 27 50 77 50 — — — — .a v bD » 99 2623 Lokovec . . . Lokovec . . . 157 737 580 50 — 50 — — - — — «3 V » 99 1160 Ročinj .... Ročinj .... 64 1631 1567 50 50 100 50 50 1 — 05 O O OO v •A bD O) 99 99 1397 Doblar .... 53 504 451 96 50 146 — — — — — D- » čo O 99 309 Fara .... j Fara in . . .j | Villanova . . | 2202 5524 3322 50 — 50 90 90 1 70 — o o (M 7—t « » i» l " 1 » > Oi o > o O >—i f l 6 43 J 4288 0 Gradišče . . . | Gradišče in . . | Bruma .... 4420 3790 7920 7290 3500 3500 30 30 — 30 30 100 100 50 50 1 1 70 70 10 10 C ftl t— C« a o CS3 O 99 99 n » J 8644 0 Marjan . . . j Marjan in . . | Korona. . . . 1570 794 4066 1571 2496 777 50 50 — 50 . 50 80 80 80 80 1 1 50 50 10 10 •n ba =3 H3 OO tH 99 V 11 | 4507 m Romans . . . Romans 5883 11892 6009 40 — 40 80 80 1 70 11 ® f/3 > I " "S. 37 » 4716 •M Frata .... 107 1389 1282 40 — 40 80 80 1 70 11 a i: » » v 888 Zagraja . . . Zagraja . . . 1517 4466 2949 40 -- 40 100 100 1 — 10 o 1- C O) 43 •n 3109 V Boškiu .... 72 72 — — — — — — - — — ■ "—5 V T3 O 99 » 129 Sv. Martin . . 381 806 425 . 80 — 80 100 — _ — - a a. > » 385 CS Zdravšina . . . 95 1878 1783 30 — 30 100 100 1 — 05 Cw » o >- o 99 » 3811 u Versa .... Versa .... 1429 2785 1356 33 — 33 50 50 - 50 — . o OO n O O 99 » 3030 Vileš .... Vileš .... 2879 4588 1709 40 — 40 50 50 1 — 05 O PH » 99 » 3663 v Ajel .... Ajel .... 2838 7455 4617 47 _ 47 135 135 1 70 10 n io*/, v 5578 Oglej .... Oglej .... 2886 10992 8106 46 — 46 100 100 1 60 10 n 12 V, 11 14145 Opazke Za cestni odbor Gradišk. okraja po 67. na zemljarino in p» 10% na vse druge davke. Za vsakega psa po 2 gld. VI ----- —4 - 1 RazkffTrtni rs manj kij aj se pokrije : Za deželni zalog Sledeča Po potrjenim proračunu z d c ado z davščino se je vpeljala doklada se ie Izravni davki so J2 i •i litra ;ekočin vpeljala za o >5 ŽUPANIJA Davčna občina za leto 1897 znašajo : na vse nep( sredne "Iržav f na už/tnino m OJ piva doklada davščina znašali v letu Opazke S o ?Ke L ■cd a^ rt od O/ > rt a> o a l* O 60 o O p-l dohodki troški pre-manj-kljaj 't. > s 03 *a L» ' T3 a .5 .v mesa > © - "o ° 'i—5 " s >• O "2 ^ .a-S o3 0Q > » » 1610 Za vsakega psa po 2 gl. Červinjan . . . Červinjan . . . 3749 13366 9617 I 12( 7f 1 4« 67 - ;10 (0 jO 7 ! 100 100 1 70 11 • • v 12% v 8345 Po 40°/„ na zemljarino in na hišno-razredni davek, po 70% na hišno-najmarini in po 120Q/„ na pridobnini in dohodnini. Fiumičel . . . Fiumičel . . . 7212 16531 9319 ; 100 100 1 _ 1 10 1 5 o n a n n 11944 Od litra špirita po 10 nove., in od litra žganji» po 5. >0 Morozinski otok . 841 841 — ■ - — — — — o CM i—i ?? "—3 a s bo 51 n 3798 Gradež .... Gradež .... 13646 19661 6015 18 ' '•- « 8 100 100 1 70 10 O a, 03 » 'is; ci » J) 6786 Jvanic .... Jvanic .... 1404 3549 2145 76 _ . — 6 100 100 1 70 08 > CS "O » ce 10 V, » 2298 Za vsakega psa po 2 gl. m Muškli . . . Muškli . . . 120 1306 1186 38 - 8 100 100 1 — i ii l 6 03 bp n òr.' o o 03 v » 1670 Pradicjol . . . 6 901 895 58 8 — — — — — 03 n > T3 v » 1558 Strassoldo . . . 212 1850 1638 65 r i— Pi 100 100 1 — 1 11 l 6 CO t» rt » O > 03 r> n 2185 Perteole . . . Perteole . . . 1062 8177 7115 84 C 50 50 — 75 05 □ » O C» o n » 7998 Ruda .... Ruda .... 6313 6255 — — — _ — — — — O n O 12V2 » 5625 Škodovaka . . Škodovaka . . 187 2946 2759 50 — 0 50 50 — — 10 S —s a 03 N » ci o » » 4868 Za vsakega psa po 1 gl. Tapoljan . . . Tapoljan . . . 2616 2523 — — — . ; — — — — — » s o ioV2 n 2612 TJ Terc .... Terc .... 3454 10954 7500 67 — -• 50 50 1 — 11 rt O » 00 rH 12V, n 10153 Za vsakega psa po 1 gl. Villa-Vicentina . Villa-Vicentina . 487 2229 1742 28 5 3 40 • 40 — — — o OO n ci v y> 4873 Višk .... Višk .... 1545 2291 746 25 — 5 30 30 — 50 08 o pH » "Bu ce ir, j "o j 10 v« 7> 1929 Za vsakega psa po 1 gl. ti Sv. Vid ... | Sv. Vid in . . 894 1161 267 15 — 50 50 — 50 — . . » v yy i 3349 Za vsakega psa po 1 gl. 1 Nogared . . 1211 1447 236 36 • ; 6 80 80 — 50 — • • » S j 03 1 » 1 Kraulj .... 1438 1837 399 15 — 5 50 50 — 50 — • • » T2 O > 03 y) » 1979 Za vsakega psa po 2 gl. U Biljana . . . Biljana . . . 253 3918 3665 46 40 6 100 __ _ _ _ <=tJ » O a o >o 21 .v 3513 Bracati .... Brada n . . . 1001 3163 2162 35 —T- 5 80 50 1 70 10 « o a » 14 » 2896 Kapriva . . . Kapriva . . . 775 2121 1346 42 -- | 2 75 75 1 — — ca «s 'mZ e=i- '—P o» g » » » 1752 0 Speša .... 10 899 889 72 — i 2 — — — — — oŠ 1=3 «>_ fcaD n » 7.t 1237 Čopris-Viskou Čopris .... 648 1392 744 25 - S5 50 50 1 — — O OO a=> » » » 1878 Viskon . . . 141 871 730 49 - 1 9 50 50 1 — — O-H » y> » 1322 vir -m o o ŽUPANIJA 0 >0 M Kormin Kožbana Dolenje Sv. Lovrenz Meda na Medeja . . Morar . . Maša . . 0 Kaucijan Doberdob Devin . Foljan . Tržič . Sv. Peter Ronki . Davčna občina Kormin Kožbana . Mernik Dolenje Sv. Lovrenc Medana. Medeja . M orar . Musa Turjak S. Kancijan Pieri s . Doberdob Devin . Jami je . Medjevača Foljau . Redipulja Te rž i č . S. Pavel Stara ncan Sv. Peter Kaseljan I Ronki iu \ Šoleškjan I Vermeljan l Selce . Turjak . n Razkazani premanjkljaj se pokrije : Po potrj euim proračunu z doklado z davščino za leto 1897 znašajo : na vse neposredne državne davke na užitnino i a bo c_ liu • rt 1?.. dohodki troški pre- manj- kljaj v denarju > "—3 C/J vrt tn a3 c/5 -o 'Ti > o T: bo w 'ts: gl- gl- gl- /o 0 0 gl-! n.j n- i 16584 29284 12700 40 — 40 83 83 1 70 10 33 1592 1559 63 50 113 70 70 1 50 11 26 2407 2381 57 50 107 70 70 1 50 11 352 3675 3323 51 — 51 70 — 1 70 11 1040 2096 1056 20 — 20 70 70 1 — 05 891 1675 784 25 — 25 100 — — — 1813 3173 1360 25 — 25 50 50 1 — 05 670 1524 854 34 — 34 60 60 1 — 03 1127 2295 1168 10 — 10 75 75 50 — 150 4614 4464 74 74 100 100 1 70 06 313 2621 2308 69 — 69 100 100 1 70 06 366 1438 1072 50 — 50 100 100 — — — 296 1509 1213 50 — 50 50 50 1 10 — 735 718 — — — — — — — — — 294 541 247 14 — 14 50 50 1 10 — 586 2054 1468 50 — 50 100 100 1 70 11 439 1185 746 50 — 50 100 100 1 70 1 8389 20862 12473 j 30 1 30 — 30 30 119 119 119 119 1 1 70 70 A 11 276 2496 2220 43 — 43 100 100 1 70 11 500 1599 1099 35 — 35 100 100 1 70 11 274 1357 1083 60 — 60 100 100 1 70 11 1345 6674 5329 40 — 40 100 100 1 70 11 33 310 277 40 — 40 — — — — — 147 1858 1711 48 — 48 100 100 1 70 11 71 506 435 48 — 48 100 100 1 70 11 1447 3688 2241 50 ..... 50 100 100 1 70 11 aelni zalog vpeljala Mia >•* m davščina g .C - o rs rt -o to Sledeča doklada se je vpeljala za 2 is Izravni davki so znašali v letu 1896 el. 20 k t=D I O 03 -iS t3 <13 bil T3 !SJ eS o"' X) O ■tO 33 -tì O > O o o iO 14 21 14 21 14 43 40 43 20071 1225 2015 4021 1733 2519 4262 1775 3038 5535 2460 796 1813 619 1176 1645 1161 16553 1024 4325 2449 1726 J 619 j 3197 2447 Opazke Za vsakega psa po '2 gl. Razkazani manjkljaj se p okr i je : Za deželni zaloff Sledeča 'ci Po potrjenim proračunu z doxdo z davščino se je vpeljala doklada se ie Izravni U-, i davki so i 03 — o ■J* a Ž vpeljala za ŽUPANI JA Davčna občina za leto 1897 znašajo na vse nepc sredne držav na užitnino aj cS ci '3. doklada davščina znašali v letu Opazke o uitvue & CD OJ a CD o. > o t* O tao o Ph dohodk troški pre-manj-kljaj 'u. > 2 S *o ; 1 »ea g o 7Z Cfi > -a O "o o •—= 02 s C/1 P< > o "5 O >N> ll cS «3 1896 gl- gi. gl. 01 lo 0 /o gl- n. 11. lo n. lo gl- d Breginj.... Kobarid . . . Breginj. . . . Robedišče . . . Kobarid . . . Sužid .... Svino .... 1834 95C 63£ 34C 390 i99i: 1267 2768 832 783 161 317 2133 492 393 1( 3C 7S 867, 90 V, — _ i £ ■ i f s«; 9o; 30 30 50 40 30 30 40 40 1 80 80 05 05 06 04 • • 20 v » n » C ■-3 j 29 121 » » » 55 ii v v v 1298 174 1569 561 435 Za Tolminski cestni odbor v denarju po 21°/0 na vse neposredne davke in po 29°/„ na pridobnini. Razun teh doklad so se pa še vpeljale: 1) za cesto Staroselo-Loge : doklade po 20°/„ v denarju v občini : Breginj, Sedlo in Kreda in po 30"/„ v delu v občini: Breginj in Sedlo brez zemlj. davka občine Breginj ; 2) Za cesto Sv. Lucija-Ladri : po 20°/„ v denarju v obč.t Ladri, Smast, Kamno, Volarje, Dolje, Tolmin in Sv. Lucija ; Kreda .... Kreda .... 1678 2126 448 40 — P 30 30 1 — 02 • • » S -NI » » 1157 3) za cesto Kraj-Bače : po 20°/0 v denarju v obč.: Polubinj, Lubinj, Podmelec, Kneža, Grahovo, Obloke in Podbrdo ; •M Borjana . . Staraselo . . . 564 455 804 563 240 108 40 40 _ I ■t . 30 30 30 30 1 1 02 02 o n » j—. Ti tO aj n n » » 591 531 4) za cesto vrh Mela-Kozarišče : po 20°/o v denarju v obč.: Kozarišče, Volče in Čiginj. Drežnica . . . Drežnica . . . 766 1058 292 20 — — — - — 08 i—t » CJ 35 «j > r> » 1257 Grahovo . . . Grahovo . . . 112 1005 893 35 50 k \ 25 — - — — o Pn a> » •n o n » 1029 s Kneza .... 590 1056 466 34 — 25 — - — — t* C3 13 v s- o o s» o v » 1285 H ♦ Nemškirut . . . 290 1061 771 60 50 1I3 — — — — to p v O 11 11 701 Obloke .... 149 354 205 70 — 'D •— — — — — «D 11 r—1 » » 393 Podberdo . . . 411 1004 593 46 — — — - — — ■Ji t» cd O n a o » » 1312 M Idersko . . . Stražišče . . . Idersko .... 277 1426 756 3399 479 1973 40 83 5.0 35 è 118 |> 50 50 - — 04 V) v o 00 » 11 » » 533 1558 1 Za napravo vodovoda v vasi Idersko še po 275 °/0 na hiš-•j no-razredni, obrtni in dohodarinski davek. ( Za vsakega psa po 1 gld. Libušno . . . Kamno . . . 487 1136 649 50 — 9) i )0 50 - — 03 5 ® iSJ 11 n » 1018 Za vsakega psa po 1 gld. Ladri .... 334 334 — — — l - f — — — — — v a, rž n » 301 Stnast .... 176 763 587 21 47 . è — — - — — d a o » O —> v v 864 0 Vršno .... 359 359 — — — ■ -+- — — - — —- o OO v r^JÌ y> 7) 718 S. Lucija . . . S. Lucija . . . 326 780 454 22 10 i 32 25 25 — — — o Ph » TD O » » 1414 Idrija .... 325 789 464 49 10 50 25 25 - — — » o t-o v » 789 Lom .... 434 1292 858 40 50 9) 25 25 - — — n a o o » » 953 H Mod rejce . . . 188 343 155 20 10 33 25 25 -- — — » » » 517 Slap .... 8 1023 1015 45 50 9» 25 25 - — — t » » » 1069 Li vek..... Livek .... 33.4 938 604 50 — 50 50 50 - — 03 7) » 11 1038 Ponikve . . . Ponikve . . . 228 1373 1145 25 60 85 — — - — — 11 7> » 1351 Pečine .... 116 5491 433 25 50 _L 75 — — — — — • • » r> y> 578 - Razkazani premanjkljaj se pokrije : Za želni zalog 3 vpeljala Sledeča —' Po potrjeuim proračunu z doklado z davščino se doklada se je Izravni iavki so i vpeljala o >3 ŽUPANIJA Davčna občina za leto 1897 znašajo : na vse neposredne državne ,).. „i,„ na užituino Js ci i» C do ida davščina za znašali v letu Opazke u ri o o 60 O O p-l dohodki troški pre-manj-kljaj v denarju t» "O • --3 sc Cu ifj vcž CZ). CD S- -M S t» -a O "o '—: a c ài P-> C "H ^ O na vse izr: ne davke na užitni t vina in mesa c. a S!! B.S M C QJ ■3 d" O 60 »N •O o al GJ U okrajni šolski zal 1896 gl- gl- gl. 0/ /0 10 gl-| n. n. 0 11. 0/ 0 gl- Sedlo .... Sedlo .... 944 1200 256 17 — 17 50 - - _ 04 o 20 (29 121 55 1100 Tolmin . . . Tolmin . . . 1664 5830 4166 100 — 100 50 50 1 — ■— C SVJ v n » 2536 Za vsakega psà po 2 gl. Čadra .... 180 987 807 150 — 150 25 — — — — o p. 11 y> n 538 C! Dolje .... 135 466 331 40 — 40 25 — - — — ® > n » » 827 Lubinj . . . 169 338 169 35 — 35 25 — — — — rt -e o v P "—a P v » 482 Podmelec . . . 243 824 581 50 -— 50 25 25 1 — 02 to n £b ci » » 1042 Polubinj . . . 214 789 575 60 — 60 25 25 - — — a c D § ■d Tel é .g o cn cd S cc «J S» T3 O — "o "S o' 5 O. > C O na vse izr ne davki na užitnii vina in mesa od piva žganih op tekočin n=5 O '5 cc CD O okrajni šolski zal 1896 gl. gl- gl- % V j • i 0 L. g!- n. n. 0 /o 11. 0 /o gl- Cerkno . . . Cerkno . . . 747 1553 806 30 ! __ g ' 40 40 50 20 20 55 1681 m Bukovo . . . 272 2409 2137 60 100 10 - — — — — » 99 » 1108 ** Gorje .... 151 940 789 36 100 131 — — — — ca i—i o v 99 99 580 Jesenica . . . 135 400 265 27 50 1 -- — — — — a> 5? 99 99 345 Labi nje. 131 485 354 18 70 ì -- — — — — t» » "I 99 99 404 Novake dol. . . 1 591 590 40 100 14» — — — — — CD tn 57 bo V 99 422 m M gor. . . 119 893 774 56 10Ó 16) — — — — — -a » r 99 497 Orehek .... 65 507 442 49 100 141 — — — — — ci v ci co CD 99 99 298 « Otalež .... 791 3907 3116 70 50 12) — — — — — .2 3? d -Sì > 5? 99 1808 Planina — 1574 1574 75 50 12| — — — — — o -rs cd 99 99 483 Ravna-Keka . . 83 261 178 30 — sl ' - — — — — — y> > T) » o > CD O 99 n » 1756 4754 Za cestni odbor razun razkazanih doklad na zemljarino, hišarino in hišno najniarino še po 15 na pridobnino in dohodnino. Naklo .... 272 192 — — — — — — — — — SŠ » 15 » 327 >K Barka .... 27 120 93 13 — 13 — — — — — cS 6=3 v) O m 8 ' » 720 Dane .... 255 303 48 10 — 10 — — — — — V 10 » 474 Divača .... 887 1166 279 15 — 15 — — — — — oŠ » 20 » 1353 Ležeče . 140 22 162 109 22 87 15 35 15 35 12 8 424 235 'Si Misleče .... — — — — — OO cS n )) n » I ----1 XI | j Razkazani preinanjkljaj se pokrije t. , s ija 1 želni zalog Sledeča Po potrjenim proračunu z doklado l davšči io! sef; t vpeljala doklada se je vpeljala 1 [zravni avki so CS -K o H ŽUPANI J A Davčna občina za leto 1897 znašajo : na vse neposredne državne na užitnino rO d —. > -J i do 1 d da lavš-čina za znašali v letu Opazke davke ČO tU Ci 3 'o5 o J2 to o O P-| dohodki troški pre-manj-kljaj v denarju > '■O Cu 3 s i ! -c3 » a; t» O -i—* O na vse izi ne clavk r.a " . vina in mesa ou piva žganih 0] tekočii O tn v okraj n šolski za 1896 I gl- gl. 1 ffl. lo /a jl.|n. 11 j 0 n. /o gl- Podgrad . . . 28 67 39 15 - 15 — — - • • 20 8 75 258 Škofije .... 72 400 • 328 55 --- 55 — -- » 15 » 596 S Vareje .... 27 139 112 65 - 65 — - — yt 8 » 173 Vatovlje . . . 27 94 67 35 - 35 — — — O v 99 n 191 Povir .... Povir .... 955 1257 302 22 - 22 50 50 — "- (M J) .2 20 rt 1209 Merče .... 1632 1889 257 40 — 40 50 50 — "-- O ai yi bO « v 642 Veliki-Repen . . Veliki-Repen . . 1145 1464 319 18 - 18 50 50 1 - s 1 » ci s—• 15 n 797 i V oglje .... 409 725 316 48 — 48 50 50 1 — - CD. » cS 20 n 492 S Rodik .... Rodik .... 1004 1674 670 40 — 40 50 50 1 08 TZ » O 20 v 597 Krajnavas . . . 302 380 78 17 - 17 50 50 1 - — » > CD 10 n 459 i 4 jg Sežana .... Sežana .... 2280 7237 4957 30 20 50 100 100 1 60 08 O a » >- O a 20 » 5104 j Zgonik . • • Zgonik . . • 40 1300 1260 53 65 118 100 100 1 70 10 UH ci •—a S CJ tS3 » O rH 10 » 935 Gabrovica . . • 50 1149 1099 57 37 94 100 100 1 70 10 » d S C 99 » 828 Salež .... 100 1223 1123 64 86 150 100 100 1 70 10 = » N O 99 n 698 Štorje .... štorje .... 531 1102 571 45 — 45 50 50 1 — 05 OO » OO rH 15 » 1058 >S Kazlje .... 255 680 425 45 — 45 50 50 — — o CM Ti » » 899 Tomaj .... Tomaj .... 170 722 552 30 — 30 50 50 — — • • » 'pH 20 » 1416 Križ .... 252 501 249 20 — 20 50 50 — — — • • » » » » 1135 Utovlje .... 128 367 239 24 24 50 5C — — — • • » CD 25 •n 806 0 Brestovica . . Brestovica . . 20( 121r 1017 42 5C 9 £ 10C — 1 7C — J» T3 O >• CD O O 12 » 989 Berje . . . . Berje .... 15; 37: 3 21* 31 31 10C 10( ) 1 7C 1C i—; O S » a o o 32 v 520 Kobiljaglava . . Kobiljaglava . . 30t i 69 L 38£ 44 1 — 4^ .S E t= c<3 V hI 12 » 903 Komen . . . . Komen .... 88] 308 7 220( 8( ) 21 ) lOf ) 11 li ) 1 7C ) 0( m t ESJ ■ '3- . • —» -4—» KJ ' Jk doklada davščina z a zuašali v letu Opazke aavKe bfl t« r- O ri a> 'o S o- > o 'o ^ a) o .S'S3 f-4 o bo o O p* dohodki troški pre-manj-kljaj v denarju > "i T3 skupaj jj 'o- •«s m g O na vse izi ne davk na užitni vina ii! mesa od piva žganih oj tekočii T3 O co 0> o okraju šolski za 1896 gl. gl- gl- /o 0/ 10 gl- ... /0 n. 0 /o gl- Volčjigrad . . . 465 1176 711 80 90 171 75 75 —— _ _ . . 20 12 75 498 Kopriva . . . Kopriva . . 265 670 405 58 — 5? 50 50 - — — . . y> a » r> 713 CŽ Štanjel .... Štanjel .... 297 785 488 37 30 6! 45 45 — — — . . n ib » » 731 Kobdilj .... 124 686 562 37 30 ' 6 ' 45 45 - — — . . T1 -►-s » TJ 840 Koboli .... 25 56 31 17 — 1 45 45 — — — o c -J io M 42 V 184 Hruševica . . . 102 398 296 50 30 8| 45 45 - — — v 12 n 371 - Gabrovica . . Gabrovica 753 2262 1509 45 23'; 281 . 75 75 1 70 10 A CD n t» T3 H 7) 552 Gorjansko . . . Gorjansko . 591 2072 1481 55 56 11: 100 100 1 70 10 >■ J3 -c v O t» » » 1088 Ivanigrad . . 362 1144 782 — 243 245 100 100 — — — =3 » t» O » n 329 08 Ma vii i nje . . . Mavhinje . . . 356 1685 1329 25 60 8 85 85 1 70 — t* v 5055 Pliskovica . . Pliskovica . . 408 1035 627 60 — 61) . — — — — a n 1— 'S o n n 1050 >s Šempolaj . . . Šempolaj . . . 246 705 459 21 42 6? 90 90 1 70 - o a H 00 1—1 » T> 624 Škrbiua. . . . Škrbina . . . 495 1735 1240 50 72 121 100 100 1 70 10 S v n V 896 Selo .... Selo .... 113 454 341 32 50 82 90 — 1 70 — S » )) n 492 0 Slivno .... Slivno .... 107 789 682 30 90 12( 90 90 1 70 — M 32 J] 511 Štijak .... Štijak . . . 654 1620 966 45 — 41 5(1 50 - — — o CO » o> 12 » 1782 Temnica . . . Temnica . . . 712 1254 542 20 50 71 100 100 1 70 10 O PM » o » v 662 iT Kostanjevica . . 389 1438 1049 30 53 8£ 1-00 100 1 70 10 • • » > o o » )) 935 ji Lipa .... 542 965 423 32 50 8Ž 100 100 1 70 10 • • v u* o n » 463 Velikitìoì . . . Velikidol . . . 845 2377 1532 100 195 29, • 50 50 - — 06 • • v O iO ■n 515 Vojščica . . . Vojščica . . . 177 1153 976 69 105 17-1 5Q 100 1 - 13 . . » » » 522 I>ežeiiio knjigovodstvo V Gorici, meseca maja 1897 deželni knjigovodja: KAUČIČ.