številka 2
februar 2001
Stori, kar moreš, s tem, kar imaš, tam, kjer si.
Theodore Roosevelt
Februar je mesec pustnih burk. V njih se prepletajo davne poganske šege s krščanskimi verovanji. Toda malokoga zanima mitološko ozadje tega praznika - brskanje po vzrokih in izvorih je lastnost duhovitežev, ki toliko časa razčlenjujejo stvari, da na koncu pozabijo na njihovo prvotno obliko in namen in jih ne znajo več pravilno in s pridom uporabiti. Pustni dnevi so pač čas veseljačenja in nekaznovanih neslanosti - treba jih je zajeti z zvrhano žlico in vsaj za dan-dva pozabiti na neplačane račune, pokvarjeno pečico in sorodnike, ki pridejo pokvarit konec tedna. In potem nastopi pepelnična sreda - ura kesanja in streznitve, ko je treba zajeti sapo, se zbrati in umirjeno nadaljevati pot. Včasih pomislim, kako bi bilo na svetu brez norih zabav in trčenih navad, ki spravljajo ljudi v smeh; kako bi bilo brez ur pozabljenja, lenarjenja, potepanja, "odštekanih" pogovorov, otročarij, ki mejijo na nesramnost; kako bi bilo v svetu popolne neoporečnosti in duhovne zbranosti, doslednih pravil lepega vedenja in olikanih pogovorov; za vas ne vem, toda mene bi razneslo! A bodimo pošteni: tudi brez neoporečnosti, lepega vedenja, zbranosti in še česa bi šlo težko; kdo bi pa ustvarjal materialne in duhovne dobrine, ki ženejo svet naprej?! Tako je kar prav, da imamo malo pusta, ki nas razvedri in nam spočije misli, in tudi malo pepelnične srede, ki nas zresni, da lahko kaj postorimo. Letošnji februar je tudi mesec, ko se začenja Drogina selitev. Za mlade, ki so končali šolanje in se zaposlili v letih vrtoglavega napredka informatike ter zmagovitega pohoda drugih sprememb in novosti, bo to srečen dogodek in nič jim ne bo kalilo veselja. Tisti, ki so v dolgih letih službovanja spoznali vsako ped starega dvorišča in prostorov, kjer so delali, pa bodo imeli kepo v grlu. Težko si je predstavljati zapuščene zidove in gluho tišino tam, kjer so iz leta v leto spoznavali delo in življenje, sklepali poznanstva, doživljali tuja in svoja zadoščenja in skrbi, kjer je bilo zmeraj živahno in kjer so na vsakem koraku čutili dih preteklosti, ki je postavila te zidove. Ampak napredek gre svojo pot in navsezadnje nikoli ni bilo tako, da se svet ne bi spreminjal -včasih povsem neopazno, včasih bučno in silovito. Z napredkom smo seveda pripravljeni živeti v sožitju, toda tudi do ščepca nostalgije ob slovesu od starega imamo vso pravico; itak se bomo že jutri napol radovedno, napol zadovoljno podali raziskovat novo okolje in se učili gibanja v njem; take so pač te človeške zadeve...
Sonja Požar
NOVA UPRAVA
VSE DOBRE RECI SO TRI (Ljudska modrost)
S 1. januarjem 2001 je bila v skladu s Statutom Droge d.d. imenovana tričlanska uprava. Poleg predsednika uprave, g. Čačoviča, sta bila za člana uprave imenovana g. Vlado Drožina in g. Aleš Škraba. Za svoja sodelavca je g. Čačovič povedal naslednje: “To sta člana, ki jima popolnoma zaupam in se z njima razumem in prepričan sem, da se bodo zadeve, ki so zapisane v strateškem poslovnem načrtu, do leta 2005 tudi uresničile. Menim, da je z njima uprava Droge d.d. uspešna kombinacija izkušenj, strokovnosti in mladosti." Z imenovanjem treh članov uprave se je obsežna paleta odgovornosti za posamezna poslovna področja, ki jo je do imenovanja nove uprave pokrival le predsednik, razdelila na tri dele. G. Čačovič ostaja odgovoren za področje financ, proizvodnje, področji splošnih in pravnih zadev ter povezana podjetja in kadre. S tem nas je seznanil že v novoletnem pogovoru.
V februarski številki glasila, po enem mesecu dela, smo upravi ponovno namenili nekaj več pozornosti, predvsem novima članoma. Kljub temu, da sta že dolgoletna Drogina sodelavca, smo ju zaprosili, da o sebi povesta nekaj več kot to, da sta člana uprave.
Del izjave predsednika uprave o kombinaciji strokovnosti in izkušenj je bil zagotovo namenjen g. VLADU DROŽINI.
N.G.: V Drogi ste že veliko let. Lahko na kratko predstavite svojo zaposlitveno pot ?
V Drogi sem že triindvajseto leto, to je moja prva zaposlitev. Delati sem začel v prodaji, zatem sem šel v proizvodnjo, na delovno mesto direktorja v Začimbo, takratni tozd Začimba. Vrnil sem se v komercialo na uvoz, kasneje pa sem kot vodja prevzel nabavo v celoti, uvoz in nabavo na domačem trgu, in to opravljal do l.januarja letos.
N. G.: S 1. januarjem ste bili imenovani za člana uprave. Katera poslovna področja pokrivate?
Imenovan sem bil za člana uprave Droge za področje prodaje, izvoza, marketinga, nabave in logistike.
Vse dobre reči so tri
N.G.: V procesu kandidiranja ste zagotovo pripravili programe za posamezna področja. Kako se boste lotili posameznih področij?
Nadzornemu svetu sem predstavil programe za področja, za katera sem zadolžen. Programi slonijo na SPN Droga 2005, ki smo ga tudi skupaj ustvarjali. V grobih obrisih so cilji, ki jih zasle-
dujemo na posameznih področjih, naslednji: pri prodaji na domačem trgu moramo zadržati tržne deleže pri posameznih blagovnih znamkah. Zato moramo biti na trgu stalno prisotni, distribucija mora biti popolna; uporabljati moramo razne prijeme, kot je uspešno oglaševanje in pospeševanje prodaje, tako da bodo naši izdelki na trgu dobro
pozicionirani, da jih bo kupec zaznaval in kupoval.
V	naslednjem obdobju bo velik poudarek na izvozu, ki naj bi rasel po stopnji 10% letno. Konec ciklusa, to je leta 2005, naj bi bil delež izvoza v celotni realizaciji 40%. Naloga marketinga pa bo, da z vsemi instrumeni, ki so mu na razpolago, pripomore, da bodo navedeni cilji doseženi.
NOVA UPRAVA
Nabava mora zagotoviti stalnost oskrbe z vsemi repromateriali, da ne bi zaradi nje prihajalo do pomanjkanja blaga na trgu; predvsem pa mora nabavljati po konkurenčnih cenah, kar nam v končni fazi omogoča, da smo tudi kot proizvajalci na trgu konkurenčni.
Glavna naloga logistike pa je, da zagotovi uspešno delovanje visoko regatnega skladišča v Izoli.
N.G.: Katero od področij se vam zdi najbolj naporno, ali morda zapleteno?
N.G.: Kako bo potekalo usklajevanje služb glede na vaš novi položaj?
Vse te službe so samostojne in delujejo v skladu z delovnimi načrti, ki so bili sprejeti na poslovni konferenci. Moja naloga pa je, da bom uspešno koordiniral delovanje teh služb.Enkrat mesečno bomo imeli kolegij trženja, po potrebi pa se bomo sestali tudi večkrat.
N.G.: V Drogi ste že 23 let. Kaj vas veže na Drogo in drogovce?
Veliko lepih spominov. Odnosi med zaposlenimi so bili v Drogi vedno dobri, kar je pokazala tudi lanska analiza o zadovoljstvu zaposlenih. Po drugi strani pa sem tudi vedno verjel v uspešnost Droge, v njene uveljavljene blagovne znamke.
N.G.: Je kakšno načelo, ki ga zasledujete pri svojem delu in bi ga želeli posredovati sodelavcem?
(Ti
fMA~€ STRO)
Pri svojem delu skušam biti čimbolj dosleden in temeljit in to bi želel tudi od svojih najbližjih sodelavcev.
barcaffe
Kombinacija mladosti in strokovnosti je zagotovo g. ALEŠ ŠKRABA.
N.G.: O vas bi želeli vedeti nekaj več. Kaj o sebi najraje poveste ?
O	sebi nerad govorim, presojo o svojem ravnanju prepuščam drugim. Ker pa mi je vprašanje že bilo postavljeno, bi kot svojo dobro lastnost omenil predvsem strpnost. Lahko se pogovarjam o katerikoli temi, ne glede na to, ali je lepa, grda, težka, dolga ali mukotrpna, dokler s sogovorniki ne dosežemo določenega zadovoljivega zaključka. Menim, da je ta lastnost zelo pomembna prav na tem položaju, ki ga trenutno zasedam.
N.G.: Kdaj ste prvič slišal o Drogi ali morda zaznali pogovor o njej? Verjetno že kot otrok, glede na to, da je vaš oče zaposlen v Drogi!?
Res je! Kmalu po preselitvi na Obalo se je oče zaposlil v Drogi, v Začimbi. Tako sem jo prvič posredno zaznal. Kasneje me je oče včasih vzel s seboj. V proizvodnji me je najbolj fascinirala proizvodna linija čajev z zapornicami, ki so se na koncu linije zapirale in odpirale s pomočjo ročk, in me je spominjala na igro z vlakci. Potem so bila tu srečanja z dedkom Mrazom in razna druženja in športna srečanja. Rad sem igral nogomet, zato sem zelo rad sprejel očetova povabila na Drogine športne prireditve.
N.G.: Študij ste zaključili na Ekonomski fakulteti, smer denarništvo in finance v Ljubljani. Ste bili Drogin štipendist?
Zgodba je nekoliko daljša. Po zaključeni osnovni šoli sem se 'po nekem naključ-
ju' vpisal v srednjo kemijsko šolo in dobil štipendijo takratnega Droginega tozda Soline za delo v tovarni soli. To je bilo leta 1984. Takratni projekti o izgradnji tovarne soli se niso uresničili. Vso obvezno medšolsko prakso (in zaradi štipendije tudi letno) sem opravljal v Drogi, v začetku v proizvodnji v Začimbi, potem v laboratoriju in v solinah, kjer je pač bilo potrebno. Po srednji šoli sem se v Drogi zaposlil, naredil diferencijalne izpite na ekonomski fakulteti in opravil izpite ob delu za prvi letnik. V drugi letnik sem se vpisal kot redni študent in ponovno dobil štipendijo Droge. Po študiju sem se vrnil v Drogo. Kot pripravnik sem bil v financah in potem zasedel delovno mesto finančnega analitika planerja. Po reorganizaciji in združitvi financ in ekonomike sem napredoval in postal pomočnik direktorja financ in ekonomike za področje ekonomike. Poleti leta 1999 sem postal vodja plana in analiz, po letu in pol, 1.1. 2001, pa to, kar sem danes.
N.G.: Kako čutite breme odgovornosti glede na vaša relativno mlada leta?
Ne čutim ga. Menim, da imam kljub relativni mladosti precej izkušenj, saj sem v Drogi začel delati že leta 1989, posredno pa jo poznam že veliko dlje. Poznam delo in ljudi in vem, da nanje lahko računam. Poleg tega pa dobro poznam področja, za katera sem zadolžen kot član uprave.
N.G.: In katera so ta področja?
Ekonomika, informatika, kakovost in področje sodelovanja s svetom delavcev in sindikatom.
N.G.: Katero od teh področij se vam zdi najbolj naporno, morda zapleteno?
Vsa ta področja so za poslovanje firme zelo pomembna in po svoji specifiki tudi zapletena. Vsi zaposleni na teh področjih se bodo morali pri svojem delu maksimalno angažirati, da bomo dosegli zastavljene cilje.
NOVA UPRAVA
Vsako je po svoje naporno in ima svoje specifike, zato bi težko rekel, kateri bistveno odstopa od ostalih. Morda bom imel najmanj težav na področju ekonomike, ker to področje najbolje poznam. Tudi s svetom delavcev sem že sodeloval, prav tako s sindikatom, tako da poznam posameznike in njihov način dela in razmišljanja. Področjem dela, ki so mi manj znana, bom pač moral posvetiti nekoliko več pozornosti in časa. N.G.: Kakšna je vaša vizija in kako boste delovali na področjih, ki jih poslovno pokrivate?
V	postopku kandidature za to delovno mesto sem moral predstaviti program delovanja.
Vsa moja razmišljanja o teh področjih so usklajena z Droginim dokumentom SPN DROGA 2005, pri katerem sem sodeloval, in ga soustvarjal.
Če na kratko povzamem svoja videnja po posameznih področjih:
• s preoblikovanjem ekonomike v osrednjo informacijsko dejavnost v podjetju s poudarkom na odločevalni naravnanosti bomo zagotavljali pravočasno in kvalitetno informiranje zunanjih in notranjih uporabnikov informacij;
• z združitvijo ekonomike in informatike v poslovno informatiko bomo omogočili optimalno tehnično in vsebinsko organiziranje, izvajanje in razvoj informacijske dejavnosti, ter osredotočenje na ključna področja tega segmenta;
• s sistematičnim uvajanjem poslovne odličnosti in kandidiranjem za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost bomo koncept kakovosti približali cilju, to je managementu popolne kakovosti (TQM);
• v sodelovanju s svetom delavcev bomo skrbeli za ohranjanje in izboljše-
MAGSTftO
vanje zadovoljstva zaposlenih. Skupaj s sindikatom pa si bomo prizadevali za razvijanje uravnoteženega plačnega sistema in dogovornega uvajanja dodatnega pokojninskega zavarovanja.
N.G.: Mesec dni je verjetno prekratek rok, da bi že govorili o večjih spremembah na omenjenih področjih. Ste morda začutili spremembe v odnosih s sodelavci?
Da, odnos nekaterih sodelavcev do mene, jasno ne vseh, se je glede na moje nove zadolžitve nekoliko spremenil. Sam za to ne vidim razloga.
N.G.: Zaradi katere lepe lastnosti dro-govcev ste radi v Drogi?
Lastnost, ki jo čutim in od vedno doživljam, navkljub velikim spremembam, ki so se v Drogi dogajale, je visoka stopnja pripadnosti podjetju, ki sem jo zasledil pri ljudeh. Droga ni le prostor, kamor hodiš delat ali greš v službo, je nekaj več.
N.G.: Kaj menite o selitvi? Kaj od dobrega bo še boljše?
Selitev oz. izgradnja tovarne predstavlja neke vrste konsolidacijo dosedanjega poslovanja. Če uporabim prispodobo:
1@@U
tudi pri izgradnji hiše moramo narediti ploščo, na kateri gradimo naprej. V tem smislu je Drogina tovarna ta plošča, trdna osnova, na kateri bomo gradili naprej. Bila je nujno potrebna zaradi konsolidacije in racionalizacije poslovanja ter bo omogočila še uspešnejši razvoj podjetja.
Prepričan sem, da so zaposleni s svojim znanjem, pripravljenostjo na angažiranje, pripadnostjo in inovativnostjo ena Droginih pomembnih prednosti in temeljni razvojni resurs. Cilji, ki smo si jih zastavili, so zahtevni. Brez sodelavcev, s katerimi jih bomo uresničili, bi zapisani cilji ostali le na papirju, mrtve črke brez vsebine.
Izjavo najmlajšega člana uprave bomo uporabili kot zaključek prispevka, saj dokazuje, da 'relativno mlada'leta ne izključujejo zrelosti in močnega čuta za ljudi. Novi upravi želimo veliko uspešnega dela.
Majda Vlačič
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
MEDČLOVEŠKI ODNOSI
Definicija okolja v svoji sredini skriva tudi medčloveške odnose in če morajo biti povrhu še kakovostni, nastane dilema, kaj sploh so in kako jih zagotovimo.
Če bi me kdo vprašal, kaj si predstavljam pod pojmom kakovostni medčloveški odnosi, bi hitro pomislil na dobro domačo gostilno, izbrano družbo okoli obložene mize in žlahtno kapljico, ki neprestano sili zdaj enega, zdaj drugega na prepolno plesišče. Nato bi verjetno pomislil na dolg in iskren telefonski pogovor s prijateljem, ki je pripravljen prisluhniti mojim težavam, četudi so zanj le nepomembne malenkosti, ali pa bi, odvisno od trenutnega razpoloženja, pomislil na čisto nekaj drugega.
In če bi me nato taisti vprašal, kako bi zagotovil kakovostne medčloveške odnose, bi mu hitro odvrnil: “Kako naj jih, če pravzaprav ne vem, kaj sol”.
Pisci standardov družine ISO s pojmom kakovostni medčloveški odnosi niso mislili na veselo druženje v prostem času, zato je, če želimo razumeti, kaj
pomenijo te besede, najbolje, da najprej izbrskamo eno izmed strokovnih definicij in njeno razlago:
Kakovostni odnosi med zaposlenimi zagotavljajo primerno zadovoljstvo zaposlenih ob doseganju primerne kakovosti izdelkov ali storitev.
Ta definicija se že naslanja na model poslovne odločnosti, ki izhaja iz analize zadovoljstva zaposlenih, vključuje še nekatere druge indikatorje, kot so pritožbe, število izostankov z dela, možnosti osebnega razvoja ipd. Odraz kakovostnih medsebojnih odnosov je med drugim tudi visok nivo splošne morale in etike ter kulture ravnanja z okoljem.
Če smo si sedaj nekoliko bolj približali definicijo, pa poglejmo kaj oz. kdo (po mnenju strokovnjakov) vpliva na kako-
vostne medčloveške odnose znotraj organizacije.
Stil vodenja je lahko avtokratski (samovoljen) ali demokratski. Seveda je za demokratičen način vodenja potreben menežer s posebnimi osebnostnimi lastnostmi, vendar ni rečeno, da je tak način vodenja vselej najboljši.
Tehnika vodenja mora biti takšna, da je mogoče v organizaciji uvesti indikatorje dosežkov, ki so namenjeni tako razvoju podjetja kot nagrajevanju zaposlenih. Cilji organizacije morajo biti opredeljeni in razumljivi vsem zaposlenim. Prevečkrat menežerji posvetijo premalo časa razlaganju ciljev in s tem onemogočijo, da bi se zaposleni z njimi poistovetili.
Komuniciranje močno vpliva na medčloveške odnose v podjetju. Težko je zagotoviti, da so vse strukture enako
/
£
n
%
r
Usmeritev energije vseh proti zmagam (Claus Mdller, Employeeship)
6
NAŠ GLAS št. 2 - februar 2001
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
dobro informirane. Ker so populacije ljudi znotraj podjetja različne, je treba zagotoviti več komunikacijskih orodij, da lahko vsak najde sebi primerno. Menežerji, ki se tega zavedajo, so še posebno pozorni na interna glasila, internet, sestanke, pa tudi vsakodnevne neformalne pogovore. Usposobljenost menežerjev in lastnikov je tudi eden od ključnih pogojev kakovostnih medsebojnih odnosov. Menežer mora biti sposoben prepoznati tiste veščine, v katerih nima dovolj znanja, in poskrbeti, da manjkajoča znanja pridobi.
Sistem nagrajevanja mora podpirati cilje organizacije in izhajati iz sistema vodenja ter iz sistema ugotavljanja in analiziranja dosežkov. Sistem nagrajevanja mora motivirati tudi kulturo, ki jo organizacija ima oziroma jo želi vzpostaviti. Možnost osebnega razvoja je pogosto element, ki kali medsebojne odnose. Menežerji morajo razumeti razvoj kadrov kot svojo dolžnost in temeljno nalogo, ki bo prispevala k rasti organizacije. Poskrbeti morajo, da je sistem razvo-
ja kadrov razumljiv in spoznan kot etičen, moralen in koristen. Na splošni kulturni nivo zaposlenih lahko menežerji vplivajo tako, da zaposlene vzgajajo v duhu tolerantnosti in razumevanju različnosti s pravilnimi tehnikami in metodami vodenja.
Delovno okolje in pogoji dela prav tako močno vplivajo na medčloveške odnose med ljudmi. Prijetno okolje stimulira dobre odnose in vzbuja ekološko naravnanost, kar predstavlja konkurenčno prednost za podjetje.
Površno prebrane ležeče vrstice nas lahko privedejo do misli, da so le menežerji (direktorji, vodje šefi ipd.) tvorci kakovostnih medsebojnih odnosov, saj s svojimi stili in tehnikami vodenja postavijo sisteme oz. orodja nagrajevanja, komuniciranja razvoja kadrov... od katerih je odvisno, ali bodo odnosi med zaposlenimi dobri ali slabi.
To seveda ne drži!\e že res, da vodstvo organizacije usmerja in omogoča kakovostne medsebojne odnose; nič manj pa ni res, da kakovostne medsebojne odnose gradimo vsi in to vsak dan od
trenutka, ko stopimo izpod odej, pa do trenutka, ko se ponovno prepustimo nočnemu počitku. Vsi lahko vplivamo na to, da čestokrat neizogibna notranja nesoglasja rešujemo na strpen in razumevajoč način ter z upoštevanjem posameznikove individualnosti. Tekmovalnost in zavist lahko zamenjamo s sodelovanjem in s tem ustvarimo delovno okolje, ki prinaša nadpovprečne rezultate in visok nivo zadovoljstva.
Menežerji morajo spoznali, da je skrb za kakovost medčloveških odnosov v organizaciji ena od njihovih temeljnih nalog. Vsak zaposleni pa se mora zavedati, da ima na razpolago mnogo orodij, sistemov ali bolj enostavno načinov, da interese organizacije vgradi v svoje lastne in s tem pripomore k doseganju tako skupnih kot osebnih ciljev.
Vasja Rebec
Nove avanture frfrastega Kvadratka in podjetnega Krogca
DOBRO, DOBRO. NEHAJVA!
VEUA ZA SOBOTO OB ENAJSTIH7
VELJAJ TE SE POKLICEM!
SKROMNOST PUSTIM DRUGIM, LAHKO TUDI TEBI, CE ŽELlS.
ŽIV JO KVADRATEKI KAND Sl KEJ7ŽE DOLGO NISEM KEGLJAL. PA 8EM TE MISLIL POVABITI V SOBOTO NA PAR LUČAJEV, CE TE ŽENA SPUSTI IZ VAJETI!
SEVEDA SPREJMEMI TODA OPOZARJAM TE, KO SE MOJE ZARJAVELO ZAPESTJE SEGREJE. Tl BO PRlSEL PRAV KALKULATOR, DA BOŠ LAHKO IZRAČUNAL RAZLIKO MED NAMA
KEGLJANJE SEM SICER ZMERAJ SOVRAŽIL. TODA O KORISTNIH PREDLOGIH BOM PA LE NEKAJ IZVEDEL KOT NAROČENO'
VSAKDAN SEM BOLJ PRESENEČEN MOJI SODELAVCI SO ZAČELI SODELOVATI. VSA DOKUMENTACIJA SISTEMA ISO 1J001 JE PRIPRAVLJENA IN CELO USKLAJENA! INFORMACIJE KROŽIJO, TEŽAVE SE HITRO REŠUJEJO. PA SE OKOLJU PRIJAZNI SMO!
JA KMALU BOMO ZRELI ZA CERTIFIKACIJSKO PRESOJOI
TA DUH NENEHNEGA IZBOLJŠEVANJA ME JE ČISTO PREPLAVIL KOMAJ ČAKAM KAJ Ml BO GOSPA KADER PRIPRAVILA O SISTEMU KORISTNIH PREDLOGOV. KLJUB TEMU BI RAD KROGCA KAJ VEČ O TEMU VPRAŠAL.PA NE VEM KAKO BITO IZVEDEL?
SKROMEN KOT ZMERAJ, KVADRATEKI
Glavni igralci: KVADRATEK - lastnik firme “Samo da je d.d.", ki nima ISO standard -14001;
Gospod KROGEC - lastnik firme “Višek tehnike d.d.”, ki ima ISO standard -14001	Tekst	in	slika	Vasja	Rebec
DROGINI NAGRAJENCI
VISOKO PRIZNANJE V PRAVIH ROKAH
Pravijo, da je ena od skrivnosti uspeha v sposobnosti oblikovanja podobe cilja, katerega želimo doseči. Z drugimi besedami - že na začetku poti moramo vedeti in verjeti, kam smo namenjeni in kaj nas tam čaka. Ta trdna odločenost postane gibalo, ki nas ves čas našega potovanja pravilno usmerja. V sodobnem poslovnem svetu pa pogojujejo uspeh tudi pravilne odločitve, podjetnost in dobro poznavanje vseh dejavnikov v različnih gospodarskih panogah. Ako prištejete še vztrajnost in trdo delo, ste dobili konglomerat lastnosti, ki odlikujejo sposobne in prodorne gospodarstvenike.
Gospor' arstvenik
V vrhu primorskega gospodarstva (od leve proti desni): Radovan Grapulin, Dušan Črnigoj, Matjaž Čačovič, Anton Rop, janko Kosmina, Bruno Korelič in Mitja Strohsack
Mednje nedvomno sodi tudi oseba, ki že dobro desetletje vodi eno najbolj uspešnih slovenskih podjetij - Drogo Portorož. Delo in pobude našega predsednika uprave sta slovensko javnost opozorila na kakovost njegovega vodenja družbe, rezultat pa je naslov gospodarstvenika Primorske leta 2000. To visoko priznanje sta (letos četrto leto) podelila Radio Koper Capodistria in Primorske novice v sodelovanju s tremi primorskimi medobčinskimi gospodarskimi zbornicami. Gre za akcijo Gospodarstvenik Primorske, ki poteka v okviru oddaje Poslovne informacije Primorske in ima med poslovneži velik odmev. Za naziv gospodarstvenika leta 2000 je tokrat kandidiralo šest znanih poslovnih imen in sicer dva iz notranjsko kraške regije, trije iz koprske in trije iz novogoriške, komisija pa se je odločila za tri: gospoda Matjaža Čačoviča, gospoda Dušana Črnigoja (predsednik uprave Primorja Ajdovščina) in gospoda Mitjo Strohsacka (direktor in večinski lastnik Bresta Cerknica). Slovesna podelitev je bila 16. februarja v restavraciji Mulin v Kopru, nagrajencem pa je čestital tudi finančni minister Anton Rop, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal, da so primorski gospodarski projekti za Slovenijo zelo pomembni, zlasti zdaj, ko se država pripravlja za vstop v Evropsko unijo. Nagrado so prejeli v obliki grafike priznanega likovnega umetnika Železnikarja.
Komisija je priznanje gospodu Čačoviču utemeljila z besedami: Za podjetnika leta 2000 predlagamo generalnega direktorja in predsednika uprave podjetja Droga Portorož, gospoda Matjaža Čačoviča. Odlikujejo ga izrazito podjetniške vrednote, ki se kažejo v njegovi viziji razvoja podjetja. To so: jasno opredeljeni cilji, sistematičnost in dol-
goročna naravnanost, predvsem pa dobri poslovni rezultati, ki jih Droga dosega v zadnjih letih (6% rast dane vrednosti na zaposlenega, 10% rast izvoza, povprečna 12% donosnost kapitala). Izjemni rezultati so nedvomno posledica velikega truda vodstva in vodilnega osebja v podjetju. Poudariti velja izdelavo strateškega poslovnega načrta, sodobne metode poslovanja, obvladovanje cenovnega in valutnega tveganja pri nabavi surovin, stremljenje k razvoju in kakovosti ter organiziran pristop pri prodaji, marketingu in izvozu. Gospod Čačovič je bil pobudnik in vodja pri strateških poslovnih odločitvah, kot so priprava in izdelava celovitega poslovnega načrta, selitev oziroma prenos deta poslovanja -trženja - v Ljubljano in oblikovanje oziroma ustanavljanje lastnih podjetij v tujini. Kot generalni direktor je svoje pobude in ideje vedno izpeljal team-sko, v sodelovanju s svojo strokovno skupino. Med pomembnejše dosežke v letu 2000 lahko navedemo gradnjo
nove tovarne v Izoli, ki je tik pred zaključkom, organiziranost mreže lastnih podjetij v tujini, stalno spremljanje kakovosti v podjetju s sprotnim ugotavljanjem zadovoljstva zaposlenih, pospeševanje inovacijskih dejavnosti in drugo.
Predsedniku uprave gospodu Čačoviču prisrčno čestitamo! Priznanje, katerega je prejel za svoje kakovostno delo in ustvarjalnost, je znaten prispevek k dviganju ugleda družbe.
Naj ob koncu omenimo, da so bila isti dan podeljena še tri posebna priznanja (izven akcije Gospodarstvenik Primorske) in sicer: predsedniku uprave Luke Koper gospodu Brunu Koreliču (za izvedbo projekta tržaškega pomota), direktorju podjetij Goap in Sistek gospodu Radovanu Grafulinu (za posebne dosežke na področju gospodarstva) in predsedniku uprave Istrabenza gospodu Janku Kosmini za živ-Ijensko delo v gospodarstvu.
Lilijana tvanek Pečar
~\
PREDSTAVLJAMO VAM
TUDI EMBALAŽA IMA SVOJ LABORATORIJ
Se še spominjate Natašine polžje hišice in sporočila v zvezi s hišico? To je bilo v novembrski številki glasila, ob predstavitvi kontrolnih laboratorijev. Zaradi velikega števila laboratorijev vseh nismo mogli predstaviti, zato smo vam obljubili, da jih bomo predstavili v naslednjih številkah. V februarskem glasilu smo predstavitvene strani namenili razvojnemu laboratoriju za embalažo oz. ljudem, ki v njem delajo. To so: Sonja Zuliani, Irena Mezgec in Aljoša Muženič. Sonja in Aljoša sta tehnologa embalaže, Irena je tehnolog.
"Oddelek" za embalažo, ki skrbi za razvoj in kakovost embalažnih materialov v Drogi d.d., deluje v okviru organizacijske enote TRS v PC Nova tovarna. Pri svojem delu tesno sodelujejo z Nabavo, Marketingom, Prodajo, Proizvodnimi centri in službo za kakovost.
Sonja, Aljoša in Irena so bili skopi pri lastni predstavitvi, največ besed so posvetili delu in 'svojemu laboratoriju'.
Irena Mezgec:
"Novemba 1974 sem nastopila službo v kontrolnem laboratoriju Arga v Delamarisu. Ob združitvi Delamarisa z Drogo sem začela delati v Razvoju v Začimbi. Najprej so bile moje delovno področje predvsem začimbe, sčasoma pa sem začela opravljati tudi dela na področju drugih programov, na čajih, žitaricah, ekstraktih. Vseskozi pa so se ti programi prepletali tudi z delom na področju embalaže. Zadnja leta je dela z embalažo vedno več, laboratorij je bolje opremljen in s tem se je tudi obseg mojega dela na področju embalaže povečal. "
Sonja se je spomnila sodelavca Matjaža Gomiščka, pionirja na področju embalaže v Drogi Portorož.
Prav v tem času mineva 10 let, odkar sem listala po skrbno urejeni dokumentaciji, kjer je vsakemu izdelku pripadala svoja mapa avtorja g. Matjaža Gomiščka - pionirja na področju embalaže, ki je svoje delo prekinil zaradi bolezni. Postavljene so bile smernice bodočega dela tehnologa za embalažo v tedanji IPR-razvoj.
Sonja Zuliani:
'V Drogi sem že 22 let. Spoznavati sem jo začela (in tudi Delamaris v času združitev in razdružitev) kot štipendist. Moja prva zaposlitev v Drogi je bila v takratnem tozdu Argo, kjer sem opravljala dela in naloge vodje kontrolnega laboratorija. Pred desetimi leti pa sem začela delati na področju embalaže.
Aljoša Muženič:
"V Drogo d.d. sem prišel leta 1997 v OE Strateški razvoj. Tu sem najprej opravil pripravništvo in staž asistenta na področju embalaže pod mentorstvom ge. Sonje Zuliani, ki mi je vseskozi stala ob strani in me ustrezno usmerjala. Aprila 1999 sem postal tehnolog za embalažo.
Naše delo je dinamično in pestro, svetovni napredek tehnologije na našem področju dela pa nam narekuje nenehno izpopolnjevanje znanja in povečuje potrebo po izvajanju vse zahtevnejših laboratorijskih preskušanj na embalažnih materialih."
Kaj pravzaprav je 'embalaža'?
Nekoč sem v neki skupini znancev vprašala, kaj si predstavljajo pod pojmom embalaža. Dobila sem toliko različnih odgovorov, kolikor je bilo vprašanih, a skupna je bila ugotovitev, da embalaža pomeni videz izdelka: prepoznavnost izdelka zaradi izbranih barv in oblik, s katerimi se potrošniku vzbudi določene občutke.
Ta naloga je v Drogi zaupana oblikovalcema g. Lovriču in g. Tulu v Marketingu; tehnolog za embalažo na embalažo gleda z drugega zornega kota.
Embalaža omogoča "rojstvo" izdelka in njegovo nadaljnjo pot do potrošnika.
Mape s tehnološko dokumentacijo so zamenjali računalniki
PREDSTAVLJAMO VAM
ki industriji za pakiranje čajev, in pa seveda izbrane folije za zahtevne kavne mešanice.
Skrbeti moramo tudi za obsežno tehnološko dokumentacijo, ki vključuje specifikacije kakovosti embalaže. V našem seznamu metod za ugotavljanje kakovosti embalaže je približno 50 preskusnih metod, ki jih je treba redno vzdrževati.
V	Drogi letno porabimo okoli 4000 t embalažnh materialov, odvisno od realizacije proizvodnje. Izraženo v jeziku statistike, za vsak kilogram izdelka porabimo četrtino kilograma embalaže. Poraba steklene (1425 t), papirne (1197 t) in metalne (1124 t) embalaže se giblje približno v enakem deležu, količina plastičnih materialov, kompozitov, lesa ter ostalih materialov pa je v manjšini.
Določanje drsnosti folije na dinamometru
Izdelke v proizvodnem procesu zapakiramo v primerno embalažo. V čem je ta primernost?
Spoznavanje specifičnih lastnosti živila narekuje uporabo kakovosti embalažnega materiala, katerega primarna naloga je, da obvaruje živilo pred zunanjimi vplivi ter ga ohranja nespremenjenega oziroma minimalno spremenjenega do preteka roka uporabnosti.
Zapakiran izdelek mora biti lahko uporabljiv in ravno prav obsežen. Poleg vsega moramo predvideti usodo izdelka med transportom, skladiščenjem in distribucijo in ga temu primerno pripraviti.
Drogini izdelki imajo različne embalaže iz različnih materialov.
V	Drogi obvladujemo vse embalažne materiale, ki jih uporabljamo za pakiranje naših izdelkov: steklenke za Gosadovo zelenjavo, metalne konzerve za naše odlične paštete, različne plastične materiale, v katere pakiramo sol in riž in še kaj, raznovrstno papirno embalažo, primerno za uporabo v živils-
Kako sledimo tehnologiji pakiranja na svetovni ravni?
Razvoj embalažnih materialov in tehnologije pakiranja je na svetovni ravni. Stik z novostmi in uporabnimi rešitvami dosegamo z obiskovanjem sejmov in seminarjev doma in v tujini. Poleg tega znanje pridobivamo s prebiranjem strokovne literature in revij.
Kako preverjamo tehnično ustreznost materialov?
V	fazi proizvodnje se s kakovostjo pošiljke prvič seznanijo v laboratorijih v PC-jih, ki so opremljeni za izvajanje vhodne kontrole embalaže. Tam se ustvari prva slika o njeni
Irena v boju s tisočinkami na mikrometru
PREDSTAVLJAMO VAM
ustreznosti. Za popolno oceno tehnične ustreznosti materiala je treba opraviti na njem še dodatna testiranja, za katera smo še posebej opremili laboratorij za embalažo.
Glavna aparatura, na katero smo še posebno ponosni, je dinamometer INSTRON, znan tudi kot trgalni stroj. Ponuja nam možnost lažjega in hitrejšega ugotavljanja vzrokov težav, ki nastajajo na pakirnih strojih zaradi neustreznih embalažnih materialov. Naprava je primerna za uporabo pri razvoju embalaže in pripadajočih materialov. Zahtevane lastnosti materialov se definira, prenese k dobavitelju in potem ponovno preveri z napravo. S preskušanji na dinamometru določamo tehnološke parametre kot npr. kompresijsko in zlomno trdnost kartonske embalaže, koeficient trenja pri folijah, elastičnost pri folijah...
Laboratorij je še opremljen za določanje gramature-teže materialov in debeline z natančnostjo tisočinke mm.
V	seznamu preskusnih metod je tudi nekaj takih, po katerih obdelujemo embalaže s kemičnimi preparati. V sedanjih prostorih laboratorija za embalažo smo zaradi neustrezne opreme omejeni pri izvajanju tovrstnih preskušanj. Za odpravo teh pomanjkljivosti smo si namensko opremili laboratorij za embalažo v PC Nova tovarna.
Načrti in predvidenja za prihodnost?
V	bodoče bo naša skrb na področju embalaže posvečena uresničevanju nekaterih zahtev evropske smernice št. 94/62, ki obravnava ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Končno je sedaj tudi v Sloveniji izšel Pravilnik, ki izhaja iz evropske smernice in ureja področje onesnaževanja okolja zaradi odpadne embalaže. Posledice uresničevanja pravilnika bomo čutili tudi v Drogi, ko bomo zaradi odpadne embalaže naših izdelkov plačevali stroške zaradi ravnanja z odpadno embalažo.
Strokovni del sta pripravila: Sonja Zuliani in Aljoša Muženič Pri splošnem delu sta sodelovali: Irena Mezgec in Majda Vlačič
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož in oče Milan Šek. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žena Marjana z otroki
NAŠ GLAS št. 2 - februar 2001
11
BORZNI KOMENTAR	KADROVSKE	NOVICE
V	PRIČAKOVANJU REZULTATOV
Borzno dogajanje v drugi polovici januarja sta zaznamovala splošna umiritev tečajev in zmeren ponovoletni padec pro-metnosti trgovanja. Tako sta indeksa SBI in PIX zabeležila zmeren padec vrednosti, čemur se niso izognile niti delnice Leka in Krke. Delnica Intereurope je svojo vrednost ohranila predvsem zaradi zelo spodbudnih napovedi glede doseženih rezultatov v letu 2000, saj naj bi bil v letu 2000 dosežen dobiček v vrednosti 2 mrd SIT, kar je toliko kot lani, s to pomembno razliko, da naj bi v letu 2000 izviral pretežno iz poslovne dejavnosti in ne iz izrednih prihodkov. Tudi Krka je 28.1. objavila informacijo o lanskoletnem dobičku, ki naj bi presegal 7 mrd SIT, vendar je trg na informacijo reagiral sorazmerno medlo in predvsem kratkoročno, saj se enotna tečaja pred objavo informacije in po njej nista bistveno razlikovala. To pa pomeni, da Krka z objavljenimi rezultati ni presegla pričakovanj investitorjev, ki so se oblikovala dokaj visoko že na podlagi objavljenih polletnih rezultatov. Glede na to, da morajo vsa podjetja v borzni kotaciji (prejšnji kotaciji A in B) v skladu z zakonodajo v roku dveh mesecev od zaključka poslovnega leta objaviti nerevidirane letne rezultate, bo večina sprememb tečajev delnic v prihajajočem mesecu odvisna prav od objavljenih poslovnih rezultatov v primerjavi z obstoječimi pričakovanji investitorjev. Glede na izkušnjo z objavo rezultatov Krke gre torej pričakovati, da bodo večji in trajnejši dvigi ali padci tečajev zaradi objavljenih letnih rezultatov prej izjema kot pravilo.
Za delnico Droge je že dlje časa značilno, da se tečaj giblje med 34.000 in 35.000 SIT, pri čemer je dnevni promet izredno spremenljiv. Včasih lastnika zamenja dnevno le skromnih 20 do 30 lotov, včasih pa se promet drastično poveča zaradi prijavljenega svežnja (t.j. posla z vrednostjo nad 30 mio SIT, ki pa se sklene izven trgovalnega sistema BTS in ga morata stranki v skladu z veljavno zakonodajo borzi le prijaviti). Tako je povprečni dnevni promet z delnico DRPG (brez upoštevanja prijavljenega svežnja z 2.300 loti po tečaju 34.650 SIT) v času od 9. 1. 01 do 2. 2. 01 znašal 336 lotov, enotni tečaj pa je v tem obdobju dosegel svoj maksimum 9.1.01, ko je znašal 35.487 SIT.
	9.1.01	1.2.01	Spr.
Lek	46.695	45-932	-1,6%
Intereuropa	2.804	2.844	+1,4%
Krka	28.788	28.235	-1,9%
Droga	35-487	34.001	-4.2%
SBI	1.903.03	1.865,63	-2,0%
PIX	1-558,97	1.510,88	-3,1%
Zadnji dan januarja pa je zaznamoval tudi svojevrsten uvod v pomlad in poletje, saj so poslanci v pregretem ozračju odločili, da je EU pomembnejša od PCP-jev. Tako se rok trajanja prosto-carinskih prodajaln na mejah z Avstrijo in Italijo dokončno izteče s 1. junijem letos. Včasih je torej le bolje biti proizvajalec kot trgovec, razen seveda, če nisi "najboljši sosed".
Uroš Janževič, finančni analitik PFCI Koper
ZAPOSLENOST
V	JANUARJU 2001
31. 1. 2001 je bilo zaposlenih 621 delavcev, od tega 296 moških in 325 žensk.
V	DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 28 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 21 delavcev.
Prihodi delavcev:
V	januarju smo sprejeli 1 novo sodelavko za nedoločen čas in
2	sodelavca za določen čas.
Odhodi delavcev:
Delovno razmerje je v januarju prenehalo 1 sodelavcu. Razlog prenehanja je bil disciplinski ukrep.
V FEBRUARJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE
10 - letniki
Božana PAVIČEVIC iz PC Nova tovarna
20 - letniki
Majda JESENKO iz PC Nova tovarna
30 - letniki
Vida LEGIŠA iz OE Ekonomika-računovodstvo Milijana PRODAN iz PC Nova tovarna - TRS Lilijana GIROTTO iz PC Nova tovarna Milorad TOMIČ iz PC Nova tovarna Ana SAJK iz PC Nova tovarna
NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU
Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe.
Kadrovska služba
INOVATIVNA DEJAVNOST
PRVI INOVATOR ZAČIMBE IN NAGRAJENEC ZA NAJKORISTNEJŠI PREDLOG V LETU 2000
V	januarskem NAŠEM GLASU smo vam predstavili Renata Križmana in Rada Kocjančiča iz PC ZLATO POLJE. V delovnem okolju ZLATEGA POLJA je bilo v inovatorskem obdobju (1999 in 2000) tudi največ inovativnih, torej koristnih predlogov, za kar je ta PC tudi prejel posebno priznanje.
Renato in Rado sta prejela priznanje in nagrado za inovacije, prvi za najizvirnejši predlog, drugi pa za največje število koristnih predlogov. Tokrat pa vam predstavljamo Valterja Mamiloviča iz PC ZAČIMBA. Valter je prejel priznanje in nagrado za najkoristnejši predlog v letu 2000. S tem prispevkom zaokrožujemo predstavitev najuspešnejših inovatorjev v DROGI.
NAŠ GLAS pa se ob tej priložnosti zahvaljuje tudi vsem drugim sodelavcem in sodelavkam, ki so se opogumili in predlagali inovacije. Rada bi ponovila besede Manuele F. Meden v prejšnjem NG: Pišite, predlagajte! Med vsemi vašimi predlogi, za katere morda sami mislite, da so neumni in preveč preprosti, se bo gotovo našel eden, ki bo tako posrečen, da bo nagrajen.
“ V DROGO sem prišel delat 5. januarja 1987”, je povedal Valter, kot bi to bilo včeraj... Pred tem je bil zaposlen v Trgoavtu Koper in Ladjedelnici v Izoli. Valter je mladenič, sicer očka že osemletne Ketty. Mimo nas hodi kar rahlo zasanjano, kot bi stalno razmišljal o inovacijah. Pa ni čisto tako ... Rad se sprehaja s hčerkico, se zelo rad potepa vseokoli, po svojem kraju, rad zaide kam bolj daleč... Skratka, zelo rad spoznava nove kraje in nove ljudi...
Prijetno si nas presenetil z najbolj koristnim inovativnim predlogom za zma-
njšanje odpadne surovine pri pakiranju čajev. Prejel si zasluženo priznanje in nagrado. Kako si to sprejel, kaj ti pomeni?
“Seveda mi oboje veliko pomeni, ampak najpomembnejše je zadoščenje, da moj predlog bistveno zmanjšuje količino odpadne surovine pri pakiranju čajev. Lepo pa je tudi spremljati, kako se o tem piše, govori - kar je res, je res... lepo doživetje!”
Se je pred tem obdobjem, torej pred letom 1999, ko smo uvedli nov sistem zbiranja in obravnavanja koristnih predlogov, v ZAČIMBI že kaj dogajalo na tem področju?
“Seveda se je. Inovatorstvo ima že dolgo tradicijo, res pa je, da se o tem ni toliko pisalo, objavljalo. Inovatorji so predlagali, prejeli tudi nagrade, a tu se je vse zaključilo”.
Si že prej kdaj predlagal kakšno izboljšavo pri delu? Ali je današnji sistem nagrajevanja enak tistemu v preteklosti?
“Sam doslej še nisem ničesar predlagal. Današnji način nagrajevanja pa je gotovo bolj spodbujajoč, bolj motivacijski. Slednje dokazuje tudi relativno veliko število koristnih predlogov”.
Iščeš inovacije samo za stroje za pakiranje čajev ali proučuješ še kaj drugega?
“V glavnem so to stroji za čaje IMA C 2000 in kompletna linija za pakiranje čajev. Zaenkrat je to dovolj. Bomo videli, kaj mi še pride na misel...". Se skrivnostno nasmehne.
Eden tvojih kolegov je potožil, da pogreša strokovno literaturo, s katero
bi si pomagal pri svoji inovativni dejavnosti. Kaj praviš ti?
“Jaz zmorem kar brez, hočem biti ‘čisti’ inovator, ha ha.... Sicer pa so moja literatura stroji, tisti, ki jih gledam vsak dan, vsako uro... če pa bi imel še strokovne knjige, bi jih seveda pregledoval. Sedaj posežem po knjigi šele, ko mi kaj ‘zašteka’...
Kako pa si sicer zadovoljen s svojim rednim delom? In kako bo v novi tovarni, bodo tudi tam kakšne inovacije?
“Če bi bilo še naprej kot je sedaj, bi bil kar zadovoljen. Kako bo v novi tovarni, pa še ne vem. Vsi o tem govorijo, a nič ne povedo, - kako in kaj bo.
Če je nova tovarna, potlej bi moralo biti vsekakor bolje, za koristne predloge pa vedno ostane prostor...”.
Kako so sprejeli tvoje priznanje sodelavci?
“Mislim, da zelo normalno. Seveda so mi čestitali... a drugače, delamo in živimo naprej - novim koristnim predlogom nasproti... ha, ha, ha”.
Imaš sedaj kaj v glavi, kakšen nov predlog?
“Vedno kaj študiram... trenutno nič konkretnega, naj bo še nekaj ur skrivnost, dokler ne izide ta NAŠ GLAS...“.
To je Valter Mamilovič. Precej redkobeseden sogovornik, ki se rad skrivnostno nasmehne... in ta njegov skrivnostni nasmeh pove najmanj to, da ga bomo v NAŠEM GLASU še videli in o njem brali.
Tekst in foto: Dragica Mekiš
^OČARSKf^
1001
Ko uživate	ob	vročem Droginem čaju,	ne pozabite skrbno shraniti znaka SLOVENIJA	SKI POOL,
ki ga najdete	na	zavitkih filter čajev 1001	CVET. Ustrezno število izrezanih znakov, svoje	ime,	priimek
in naslov pošljite najkasneje do 31. 3. 2001 v kuverti na naslov:
Droga Portorož d.d.	Marketing, Obala 27, 6320 Portorož.
5x m
"
= ^
10x
15 x
*
20
25«
NOVI IZDELKI
BASMATI - HIMALAJSKI PRINC RIŽEV
Drogina novost, namenjena sladokuscem, ki ljubijo eksotične okuse in neobičajne kulinarične izzive
Riž Basmati je Drogina novost v skupini izdelkov Zlato polje. Zaradi svojega odličnega okusa in vonja je riž Basmati znan in cenjen po vsem svetu in tudi med Droginimi riži predstavlja pravo posebnost. Pa ne le zaradi svoje odlične kakovosti, dolgozrnati riž Basmati je tudi prvi iz skupine rižev Zlato polje v novi preobleki, kateremu se bodo postopoma pridružili še ostali. Lična nova embalaža opozarja na kakovost izdelka, vsebuje podatek o času kuhanja riža, obenem pa nam ponuja idejo za pripravo okusne riževe jedi.
Neto količina novega izdelka je 500 g.
Pri kuhanju se velikost zrn potroji, kar pomeni, da 70-80 g surovega Basmatija (1 skodelica za črno kavo-idcl) zadostuje za eno osebo.
Basmatija se ne more 'ponarediti', vse svoje specifičnosti in odličnost lahko razvije le v naravnih pogojih. Najboljši basmati raste v Pakistanu, v provincah Sindh in Punjan. Raste izključno v dolinah porečja rek ob vznožju Himalaje, kjer taleči se sneg zagotavlja nenehni dotok hranilnih snovi in enakomerno namočenost riževih polj vse leto. Dolgozrnati riž pridelujejo domačini pretežno ročno.
Posebna, po sandalovini dišeča aroma surovega riža, se med kuhanjem razvije v čudotvorno povezovalko, ki daje najpreprostejši riževi jedi popoln okus.
Riž je idealen za pripravo azijskih jedi, vendar tudi kot rahlo začinjena priloga čudovito dopolnjuje zelenjavne, mesne in ribje jedi.
Idealna riževa priloga
Pl LAV (za 6 oseb):
Sestavine:
400 g riža Basmati 100 g masla (4 žlice) čebula
650 ml vroče juhe (lahko iz jušne
kocke)
sol in poper
Pečico segrejemo do 180 ° C. V pekaču ali posodi z visokim robom na 3 žlicah masla prepražimo čebulo, da postekleni. Dodamo riž in ga na močnem ognju kuhamo 3 minute. Medtem riž stalno mešamo, da se dobro prepoji z maslom. Dodamo sol, poper in vročo juho.
Ko riž zavre, pekač pokrijemo z aluminijasto folijo in ga damo v segreto pečico za 20/25 minut, dokler riž ne posrka vse juhe. Nato ga vzamemo iz pečice, odstranimo folijo in ga premažemo z ostalim maslom. Ponovno ga pokrijemo s folijo in ga pustimo nekaj minut 'počivati'.
Pred serviranjem ga dobro premešamo.
Predjed lahko pripravimo tudi (največ) dva dni prej in jo hranimo v hladilniku. Preden riž ponudimo, ga segrejemo v ponvi z neoprijemljivim dnom, ki smo jo predhodno namazali z maslom.
NOVI IZDELKI
Basmati lahko pripravimo kot glavno jed:
NARASTEK Z BROKOLIJEM
(za 4 osebe):
Sestavine:
375 g riža Basmati 400 - 500 g brokolija 3 žlice olja ali i5g masla
2 sesekljani čebuli
3 strti stroki česna 125 ml kisle smetane 150 del mleka
125 g nastrgane mozzarelle 60 g nastrganega parmezana sol in poper
1	žlica rožmarina (najbolje svežega)
Riž skuhamo po osnovnem receptu. Kuhanega odcedimo.
MA€ STftO
Priprava brokolija: odrežemo stebla, jih narežemo na manjše koščke in jih 8-10 minut kuhamo v vreli slani vodi. Ko so skoraj mehki, dodamo cvetke in kuhamo še 2 minuti. Vse skupaj odcedimo in ohladimo.
V	ponvi na olju ali maslu prepražimo čebulo. Dodamo česen, da zadiši, nato odstavimo z ognja.
Kuhan brokoli grobo sesekljamo in ga primešamo rižu. Dodamo še prepraženo čebulo in česen, kislo smetano, tri četrtine mozzarelle in parmezana, rožmarin ter sol in poper po okusu.
Zmes naložimo v nepregorni model, zalijemo z 1,5 del mleka in jo potresemo s preostalim sirom. Riž pečemo v ogreti pečici pri i8o°C približno 20 minut. Jed ponudimo takoj, okusna pa je tudi hladna.
Dietni nasvet: jed je okusna tudi brez kisle smetane.
Majda Vlačič Slike Jaka Jeraša
ZA RIŽOTE, PRILOGE IN SLADICE
ZA RIŽOTE, PRILOGE IN SLADICE
V
HIMALAJSKI PRINC RIŽEV
ZA GLAVNE JEDI, PRILOGE IN SOLATE
NOVI IZDELKI
ZAČIMBE SO Sl OMISLILE NOVO GARDEROBO
Kupec najprej ocenjuje in šele nato kupuje
Predstavljamo vam serijo naših začimbnih izdelkov, pakiranih v vrečke in kartončke v novih oblekah.
Nakup in uporaba prehrambenega izdelka, v tem primeru začimb, sta pogojena s kupčevo senzorično oceno -predvsem gledanjem, dotikom, vonjanjem in okušanjem.
Senzorično vrednotenje kakovosti začimb je zaradi njihove narave in funkcije zelo pomembno v kulinariki in prehrambeno predelovalni industriji.
Senzorična analiza je interdisciplinarna veda o označevanju lastnosti surovine ali proizvoda z enim ali več čutili.
Kvaliteta in širina senzorične ocene sta v veliki meri odvisni od prehrambenih navad in sta rezultat povezave in analize vseh informacij, ki jih v naših možganih zbere vseh pet osnovnih čutil.
Pomemben je prvi vtis, ki ga kupec dobi, ko zagleda začimbo na polici.
Preden ta ocena zavlada naši zavesti in diktira naše obnašanje, se projicira na nivoju našega spomina, tam se istoveti in primerja z izkušnjami preteklosti ter odmeri svojo intenzivnost.
Ko kupec vidi nov izdelek, ga najprej vizualno oceni. Samo harmonično in logično sestavljena oblika pakiranja, skladnost barv, natančna in jasna imena ter dobro in precizno navodilo vzbudijo v njem željeno vizualno in splošno impresijo.
NOVI IZDELKI
Nato vse te vtise primerja s svojimi že prej pridobljenimi pozitivnimi ali negativnimi izkušnjami, shranjenimi v njegovem spominu. Te izkušnje so vezane na njegovo izobrazbo, kulturo, navade, starost, narodnost itd.
Vizualna impresija je zelo pomembna, saj oblikuje kupčevo obnašanje in vpliva na oceno njegovih ostalih čutil.
Poti, kako si pridobiti kupca, so različne.
Biti opazen, biti najboljši in zadovoljnemu kupcu ostati zvest, to je naš namen.
Helena Čok Slike Jaka Jeraša
Foto Jadran Rusjan
NOVICE IZ GOSADA
GRADNJA GRE H KONCU...
Še samo nekaj manjših del in gradnja bo zaključena. Vsi si bodo oddahnili. Vodstvo, vzdrževalce in monterje pa čaka pravzaprav še najtežji del - postavitev strojev. To je zelo zahtevno delo, saj strojev ne bodo več premikali, opravljeno pa mora biti do začetka sezone, ki se zelo hitro bliža.
Na fotografijah lahko vidimo trenutno stanje v obratu. Ko je bil prostor še prazen, se mi je zdel zelo velik, sedaj, ko so v njem stroji, pa je v njem prava gneča. Kje sploh bodo delavci?
Hotela sem posneti še vse odgovorne za te postavitve, pa se mi posnetek ni popolnoma posrečil. Tehnologinja, gospa Jelena Kovač, se je kar obrnila pri vratih pisarne, vodja proizvodnje je obsedel, Boštjan Tadina je zbežal med stroje, da o vzdrževalcih ne govorim.
Vodja proizvodnje: pri računalniku je molčeč, oblikuje naročila, Pri pakiranju lista lovora; dekleta pravijo, da je lepše delati na izpise proizvodnje itd.	suhem kot pa pri vlaganju vrtnin.
Naše sodelavke pri pakiranju Citronke.
Vodja vzdrževanja in tehnolog tuhtata, kje bodo stali stroji.
NOVICE IZ GOSADA
V novem prizidku.
...je še nekoliko nereda.
Nova oprema potrpežljivo čaka monterje.
Kljub obilici dela se le najde trenutek za prijazen pogled.
Pakiranje sladkorja: priprava odtisa na vrečkah.
NOVICE IZ GOSADA
NAŠI SODELAVCI V SVOJIH HOBIJIH ZDRUŽUJEJO PRIJETNO S KORISTNIM
pri urah ročnih del. Potem je to delo odložila, saj so prišli družina, otroci, gradnja hiše in ostale skrbi.
Sedaj, ko so vse skrbi za njo, otroci pa odrasli, se je ob zimskih večerih vrnila k ročnim delom. Povedala je, da je začetek težji, da pa bo po nekaj vzorcih prišla "na svojo staro prakso".
Gotovo je še veliko naših sodelavk, ki imajo svoje "hobije", delo, ki jih veseli, ob katerem pozabijo na skrbi in težko delo v PC-ju. Morda so to redki trenutki, ki si jih lahko privoščijo, vendar vsaj v zimskem času je takih trenutkov več. Mnoge sodelavke so odlične kuharice in slaščičarke. Pečejo odlična peciva, potice, školjke in druge dobrote, ki jih lahko pokušamo ob rojstnih dnevih.
Danica Krajnc
Dragica Orešnik, Marta Zorec in Tončka Perc, vse tri zaposlene
v Gosadu
Naše sodelavke so tihe in skromne ter zelo marljive povsod v tovarni in doma. Včasih je njihova skromnost kar prevelika, zato sem se odločila, da vsaj nekatere od njih predstavim tudi bralcem Našega glasu. Naša tajnica Marta Zorec je članica tajnic občine Ormož. Članice tega kluba se srečujejo vsak prvi ponedeljek v mesecu. Dogovorile so se, da se bodo učile kvačkanja. Deset tajnic se je tako zbralo v prostorih Krajevne skupnosti Središče ob Dravi in prosilo našo sodelavko Dragico Orešnik, da jih je naučila kvačkanja. Nekatere so že poznale osnove, druge so bile začetnice. Po prvem srečanju, ki je trajalo 3 ure, so se naučile kvačkanja oz. so obnovile osnove te veščine.
MARTA ZOREC se je kvačkanja naučila v otroških letih od babice, v osnovni šoli pa utrdila svoje znanje
DRAGICA OREŠNIK je v GOSAD-u že od leta 1978. Kvačka in plete čudovite izdelke, prte, prtičke, pregrinjala in še marsikaj. Plete že več kot 15 let, od časa, ko so otroci odrasli in je niso več toliko potrebovali. Tega ročnega dela se je naučila na tečaju šivanja, kvačkanja in pletenja, ki je bil organiziran v Čakovcu in je trajal eno leto.
NOVICE IZ GOSADA
V	PRODAJALNI JE VEDNO ZANIMIVO
MED MALICO
Včasih tudi računalnik poskrbi za rekreacijo...
Slike in besedilo Danica Krajnc
Kirič Marija, ki sedaj že kar nekaj let opravlja dela v trgovini, pravi, da bi bilo treba malo znižati cene, pa bi prodaja bila še boljša, potrebno bi bilo tudi za zaposlene poskrbeti, da bi kupovali izdelke po nižjih cenah...
MILAN SEK 1960 - 2001
Bil je turoben zimski dan konec januarja, ko smo se na pokopališču v Miklavžu pri Ormožu za zmeraj poslovili od sodelavca, viličarista Milana. Njegov prerani odhod je udaril med nas kot strela z jasnega, saj smo ga konec tedna še videli čilega in veselega, v ponedeljkovo jutro pa je odjeknila žalostna novica. Komaj štirideset let mu je bilo, z nami je bil od leta 1980. Bil je prijeten, dober človek, pripravljen pomagati v vsakem času. Nikoli se ni pričkal, še manj kregal, zato smo ga imeli iskreno radi. Med lanskoletnim izletom na Elbo je bil razpoložen in dobre volje, kot še nikoli; kot bi slutil, da ne bo šel nikamor več z nami...
So stvari, dogodki, katerih ni moč opisati z besedami. Milana ni več med nami, srce mu je prenehalo biti prav tedaj, ko bi ga žena in trije otroci najbolj potrebovali. Med nami je zapustil praznino. Pogrešamo ga, spomin in topla misel nanj pa živita v nas še naprej.
Ob takih trenutkih se zavedamo, kako dragoceno je življenje. Vredno ga je živeti, saj nam je tako skopo odmerjeno!
INFORMATIKA
SKLADIŠČNO POSLOVANJE V ZLATEM POLJU JE ZADNJI KRIK MODE!
Kakor mnogi že veste, je v PC Zlato polje z januarjem 2001 poskusno začel delovati nov proizvodno informacijski sistem v povezavi s skladiščnim poslovanjem v novem okolju. ( Govorimo o računalniških aplikacijah, ki imajo kot osnovo bazo podatkov Oracle in so razvite v programskem orodju Magic). Omenjeni računalniški sistem je plod znanja zaposlenih v enoti Informatika in se povezuje s programskim paketom podjetja ESPRO d.0.0. Ljubljana, ki bo sedaj skrbel za regalno poslovanje skladišča v Zlatem olju.
O	vsem tem smo pripravili intervju s sodelavcem g. Jožetom ŠORGOM, ki je z informacijsekga stališča skrbel za povezavo med rešitvami zunanjih izvajalcev in našim sistemom dela ter vodenja proizvodnje.
NG: Mi lahko na kratko opišete, zakaj smo se odločili za nov sistem dela oz. zakaj je bilo potrebno vključiti zunanje sodelavce?
JOŽE: Najprej bi rad izkoristil priložnost in vsem zaželel polno sreče, veselja ter uspehov v letu 2001. Nova tovarna v Izoli si je poleg ostalega postavila za cilj sledenje procesa od prevzema surovine do končnega uporabnika - kupca. To pomeni, da bo sedaj treba voditi oz. nadzirati gibanje surovin, polizdelkov, gotovih izdelkov v vseh fazah obdelave oz. gibanja do njihove izstavitve kupcu. V novi tovarni se gradi visoko regalno skladišče, ki je v celoti računalniško vodeno. Eno od prvih zahtev takega skladišča je, da se vsako osnovno pakiranje označi, tako da ga lahko čitalec črtnih kod prebere in ga spravi na predvideno mesto. Omenjeno zahtevo smo sedaj razširili na celotno proizvodno-skladiščno poslovanje Droge kot celote. Zaradi specifičnih zahtev posameznih obratov, posebno Zlatega Polja, ki gradi avtomatsko, ne pa visoko regalno skladišče, smo se odločili, da segment, ki pokriva manipulacijo v samem skladišču, distribucijo do samega kupca
in pa notranje oblikovanje proizvodnje predamo zunanjemu izvajalcu. Zunanji izvajalec je tako postavil regale (odložna mesta) v skladišču in za svoj segment tudi programsko podprl skladiščne zahteve.
NG: Nov način dela v proizvodnji oz. skladiščenju pa seveda prinaša tudi nekaj novih zahtev oz. obveznosti zaposlenih; katereoz. zakaj?
JOŽE: Zaradi novega načina delovanja takega sistema bo treba bolj natančno definirati proizvodnjo, predvsem mislim na pravilne “normative”, točno določanje osnovnih pakiranj, kakor tudi preko nabave dobavljati surovine, ki ustrezajo zahtevanim specifikacijam. Zaposlene v obratih bo najprej potrebno naučiti upravljanja s čitalci črtnih kod (branje barkode) in jih seznaniti z novim informacijskim sistemom. Z novim načinom skladiščenja in razpisovanja, da v proizvodnji praktično ne bo več “povratnic”, ampak bo s skladiščem “on-line” poslovanje. Tako smo zadostili zahtevam, da moramo nadzorovati surovine.
NG: Boste podoben sistem vpeljali tudi v novi tovarni v Izoli, ali se bo sistem v Izoli bistveno razlikoval od tega v enoti Zlato polje ?
JOŽE: V novi tovarni v Izoli je sistem poslovanja drugačen. V procesu normalnega delovanja proizvodnje, skladiščenja in distribucije smo udeleženi skupaj z dvema zunanji-
ma izvajalcema. Materialno in procesno sledenje bo uredilo podjetje METRONIK d.0.0., skladiščenje in distribucijo, pa podjetje IBL d.0.0. z izvajalcem APS d.0.0.. Bistvena razlika med sistemoma, ki bosta delovala v Izoli oz . Gradišču, je v tem, da v profitnem centru Zlato polje podporo skladišču, manipulacijo in distribucijo izvaja skupaj z nami zunanji izvajalec, ki izvaja sledenje na začetku in koncu proizvodne linije. V profitnem centru nimamo procesnega sledenja, ker so te linije kratke in nekateri stroji nimajo možnosti prevzemanja informacij od okolice.
V	Izoli pa je drugače. Nabavljajo se novi stroji, proizvodnja je bolj komplicirana (pašteta,..), visoko regalno skladišče ni v samem obratu, ampak se vodi kot samostojna enota, zato smo bili prisiljeni formirati vmesna (medfazna) skladišča, da bi zadostili potrebam.
NG: Na koncu nam v kratkem razložite rek, ki kroži v podjetju in se navezuje na proizvodno poslovanje ter se sicer glasi:
“V Drogi znamo pisati, sedaj se moramo naučiti še čitati.”
JOŽE: Vsak najmanjši segment-ele-ment surovine, polizdelek, gotovi izdelek-bo označen. Edini način, da ga premaknemo oz. shranimo, je ta, da ga opremimo z oznakami (barko-do) in ga prečitamo (preberemo). Primer omenjenih oznak je podrobneje opisan v spodnji etiketi, ki se bo lepila na vsak osnovni pakirni karton (OSE).
INFORMATIKA
Naziv podjetja
EAN13 koda OSE
EAN 13
koda
artikla
Datum
uporabno
DO
.i
DROOA <d. d., Obula 27, 6320 Portorož
— RIŽ 1000 GE«-------------------------------
ŠIFRA ARTIKLA:	5*4029^------------
DATUM PROIZVODNJE:	200	1.	^
IZVOR:
KONTROLNA ŠT
EAN No:	KOUttNA:
->	3838975540293	12	<4-----------
NAJBOLJŠE DO:	ŠARŽA:
->	04.01.2003____________1515402999 +-
Naziv artikla ID artikla
Datum proizvodnje artikla
Št. kosov v OSE Sledljivost artikla
EAN 128 koda OSE
EAN 128 koda uporabno DO in sledljivost
Novi izrazi na področju proizvodnje oz. skladiščenja:
Normativ: dokument, s katerim definiramo strukturo proizvodnega izdelka (določeni izdelek je skupek surovin, polizdelkov)
Povratnica: dokument, s katerim vračamo surovine in polizdelke iz proizvodnje nazaj v skladišče Procesno sledenje: spremljanje časovnega in materialnega procesa izdelave določenega izdelka OSE: osnovna transportna enota za določeni artikel
POMOČ IN NASVETI
SORTIRANJE DATOTEK V POGOVORNEM OKNU MICROSOFT OFFICE 2000 ODPRI
Ko se vam v različnih Office mapah nabere več datotek, si verjetno želite, da bi se na vrhu seznama
pojavila datoteka, ki ste jo nazadnje spreminjali. Vprašanje je torej, kako Wordu povedati, naj sortira dokumente po datumu in času. To lahko naredite na naslednji način: izberete Datoteka, Odpri (File, Open). Ko se odpre pogovorno okno Odpri (Open), kliknete na ikono Pogledi (Vievvs) - glej sliko na strani 24. Potem v spustnem meniju izberete
opcijo Razporedi ikone. Sedaj kliknete na želeno razporeditev v našem primeru po datumu. Seveda pa lahko izberete tudi drugačno razporeditev (po imenu, vrsti, velikosti). Videli boste, da se dokument, ki ste ga nazadnje spreminjali, nahaja na vrhu seznama v pogovornem oknu Odpri (Open). Če želite obratni vrstni red (dokument,
Foto ladran Rusjan
INFORMATIKA
	■ _U *J
Išči v: | d Documents	z\ S X r . m- Orodja -
My Documents
Namizje
Ime
•^1 My Pictures _J 5ecurity
_| Messenger Service Received Files Pl Fax Droga
turnit-pravilnik.doc turnit-pravilnik-FIORO.doc Stefania.doc P°[ Pc.doc Slike.doc
Glas. doc
Veli,..
Vrsta
Sili: Seznam
Mapa Mapa Mapa Mapa Mapa 24 KB Microsoft 12 KB Microsoft 22 KB Microsoft 85 KB Microsoft 665 KB Microsoft 1134 KB Microsoft
[§|j Podrobnosti ‘:E Lastnosti S:1 Predogled
Razporedi ikone ►
Wordov dokument 16.6.200022:28 Wordov dokument 16.6.200022:29 Wordov dokument 18.7.2000 22:22 Wordov dokument 13.11.2000 15:2-Wordov dokument 13.11.2000 16:07 Wordov dokument 14.11.2000 1:12
po imenu po vrsti po velikosti F po datumu
Ime datoteke:
SZ?7 Odpri
Vrsta datotek:	[vsi	Wordovi	dokumenti	(''‘.doc;	*.dot;	*.htm;	*.html;	*.url.	^	|	Prekliči
ki ste ga nazadnje spreminjali nahaja na dnu seznama), z miško kliknete na besedo Spremenjena (Modified), nad datumi datotek. Nove nastavitve bodo ostale veljavne, dokler se ne odločite, da bi jih radi spremenili. Ta metoda deluje v vseh Microsoft Office 2000 programih.
MALO ZA ŠALO MALO ZARES
Definicija:
Računalniški uporabnik je tisti, ki bolj ali manj pogosto zapravlja svoj čas s praznini buljenjem v računalniški ekran.
Novopečeni računalniški uporabnik je tisti, ki se boji, da bo s pritiskom na tipko pokvaril računalnik.
Povprečen računalniški uporabnik je tisti, ki ne ve, kako popraviti svoj računalnik, potem ko je pritisnil tipko.
Strokovnjak med računalniškimi uporabniki je tisti, ki poleg svojega kvari računalnike tudi drugim.
Če bi Micro$oft izdeloval avtomobile...
•Občasno bi vaš avto brez razloga obstal na cesti in imeli bi eno samo možnost: "Restart and drive on."
•Macintosh bi delal avtomobile na sonce, 2x zanesljivejše, sx hitrejše, bilo bi jih 2x lažje voziti - vendar bi se lahko z njimi vozili le po 5% cest.
• Macintosh avtomobili bi imeli Micro$oftove nadgradnje, zaradi katerih bi bili mnogo počasnejši.
• Če si ne bi mogel privoščiti lastnega avtomobila, bi si sposodil prijateljevega in ga skopiral.
• Vsako krat ko bi hotel uporabljati avto, bi moral nekaj dni prej popraviti vžig.
• Obstajal bi "Engine Pro" z dodanimi Turbo Boosterji, vendar bi bil na večini cest počasnejši.
•Lučke za olje, gorivo in pregrevanje bi zamenjala ena sama "General CarFault."
Kdo je računalniški uporabnik
INFORMATIKA
•Vsi bi morali voziti z Micro$oftovim gorivom, ki bi imelo najboljšo embalažo, vendar bi bilo veliko slabše od drugih.
•Novi sedeži bi vse prisilili v to, da bi imeli enako velike riti.
•	Varnostna vreča bi vas pred sprožitvijo vprašala: "Are you sure?"
•Če bi bil udeležen v nesreči, nikoli ne bi vedel, kaj se je zgodilo.
•Za vožnjo po vzporednih avtocestah bi morali kupiti posebno nadgradnjo.
•Če bi vozili star model avtomobila, kot npr. AvtoDOS 6.22 ali AvtoWIN 3.11, bi veljali za staromodne, vendar bi se lahko vozili hitreje in po več cestah.
Leon, Nelson in Sandi
ZGODILO SE JE PRED DVEMA LETOMA, A JE ŠE VEDNO AKTUALNO
Še pred uvedbo operacijskih sistemov Windows 98 in Windows 2000 je šef Microsofta Bill Gates na nekem računalniškem sejmu primerjal računalniško industrijo z avtomobilsko in izjavil: “Če bi General Motors s tehnologijo tako hitro napredoval kot računalniška industrija, bi se danes vsi vozili z avtomobili po 25 dolarjev, ki bi na 1000 kilometrov porabili manj kot štiri litre bencina.”
A njegov poskus samohvale ni uspel, saj mu v General Motorsu niso ostali dolžni in so seveda takoj odgovorili:
“Če bi General Motors razvijal tehnologijo, s kakršno se ponašata Microsoft in Windows 95, bi dan-
danes vsi imeli avtomobile z naslednjimi značilnostimi:
• Vaš avto bi brez prepoznavnega razloga dvakrat na dan imel nesrečo.
• Vsakokrat, ko bi po cestah nanovo prebarvali sredinske črte, bi si morali kupiti nov avto.
• Občasno bi avto sredi avtoceste enostavno odpovedal.
• Tudi pri levih ovinkih bi avto enostavno odpovedal, zato bi morali namestiti nov motor.
• Kontrolne lučke za olje, opozorilne lučke za temperaturo in baterijo bi nadomestili s sporočilom: Huda splošna avtomobilska napaka.
• Sistem varnostnih vreč bi vas vprašal: “Ali ste prepričani?” preden bi se sprožil.
• Kadarkoli bi tovarna General Motors predstavila nov model, bi se morali vozniki nanovo naučiti vožnje z avtomobilom, ker nobena od upravljalnih ročic ne bi več delovala tako, kot je delovala pri starem modelu.
• Če bi hoteli izključiti delovanje motorja, bi morali pritisniti na gumb z napisom “START”.
Kaj pravite, uporabniki Windowsov,
tudi vas vse to še vedno jezi?
Manuela Ferenčič Meden
'fl.
SVET DELAVCEV
NOVO LETO, STARE SKRBI
Najlepše, kar bi nam lahko prineslo novo leto, bi bile odpravljene skrbi iz prejšnjega leta. To pa se nikakor ne zgodi, in čeprav kdaj tudi vemo, da ne more biti drugače, je upanje večna bilka, za katero se skušamo držati. Drugače pa še vedno velja stari pregovor, da nobene juhe ne pojemo tako vroče, kot je z ognja odstavljena...
Nesmiselno bi bilo ponavljati, katere zadeve je SD obravnaval na zadnjih dveh sejah (o katerih še nismo poročali) ker ste imeli priložnost prebirati zapisnike, izobešene po vseh oglasnih deskah, saj je bila naša prejšnja seja že pred tridesetimi dnevi. Svet delavcev pa ima svoj prostor v našem časniku in prav je, da ste zaposleni čimbolj seznanjeni z našim delom, saj smo vaši predstavniki pred upravo.
Pravzaprav vam moramo danes končno potožiti, da je za nami doslej najtežje obdobje, kar pomeni kar pet rednih sej, na katerih smo obravnavali program za razreševanje presežnih delavcev.
Besede program člani SD nismo mogli sprejeti in se strinjati z upravo. Zakaj ne? Ta beseda po mnenju uprave že sama po sebi pove, da gre za neke rešitve in basta! SD pa je mnenja, da takšen program mora imeti: prvič - močno utemeljene argumente, drugič - zakonite postopke reševanja, tretjič - čimbolj humane rešitve, četrtič - upoštevati mora mnenja posameznikov in SD! In tukaj se uprava in SD močno razhajata. Svet delavcev, tega ne smemo spregledati, je sestavljen iz zaposlenih v DROGI, ki nimamo toliko strokovnega znanja, da bi tako zahtevno vprašanje obravnavali le enkrat in takoj podali svoje stališče. Če gre za sedemindvajset naših sodelavcev in povrhu še njihove dru-
žinske člane, če gre za eksistenco toliko ljudi, pa je seveda odgovornost SD še toliko večja. In zatorej je SD tudi zaradi povedanega zadevo presežni delavci obravnaval doslej že petkrat. Menimo tudi, da uprava dejansko želi narediti korak nazaj, da bi kasneje naredila dva koraka naprej, čeprav smo prepričani, da je uspešna družba, kot je DROGA, sposobna uspešno korakati naprej brez človeških žrtev. Besede so hude, priznam, a dejstva prav tako. Ne glede na vse povedano je SD pripravljen še nadalje obravnavati program presežnih delavcev, da bi našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, delodajalca in delavce.
Tekst in slika Dragica Mekiš
INFORMACIJE - DOGODKI
UVAJALNI SEMINAR ZA NOVE SODELAVCE
V Drogi smo uspešno razvili še eno obliko uvajanja novih sodelavcev v novo okolje. Imenovali smo ga uvajalni seminar Njegov namen ni zgolj prijetno druženje z novimi sodelavci ampak tudi seznanjanje s posameznimi dejavnostmi družbe Droga d.d.. Tokrat smo seminar organizirali v januarju 2001 in vanj pritegnili vse sodelavce, ki so bili sprejeti v delovno razmerje v letu 2000.
Program je bil zasnovan tako, da nas je vodja kadrovske službe, Marjeta Koštomaj Pokleka, najprej seznanila z novo organizacijo družbe. Na kratko je predstavila notranjo razdelitev in nas seznanila z delom in vlogo posameznih organizacijskih enot, profitnih oz. proizvodnih centrov ter hčerinskih podjetij.
Član uprave, Aleš Škraba, nam je Drogo predstavil iz drugega zornega kota, t.j. kot udeleženko v sistemu borznega poslovanja. Skozi zgodovino strukture lastništva nas je popeljal v prihodnost- k pomembnim ciljem, ki si jih je Droga zadala z novim strateškim poslovnim načrtom.
V	nadaljevanju nam je vodja službe za kakovost, Maruška Lenarčič, predstavila sistem in politiko kakovosti. Spoznali smo pomembne referenčne dokumente, s katerimi morajo biti seznanjeni zaposleni, najdemo pa jih v računalniški obliki (na aplikaciji).
Vasja Rebec, asistent v službi za kakovost, nas je “uvedel” v okoljski standard ISO 14001 in nas seznanil s cilji, ki si jih je Droga postavila na področju varovanja okolja.
Kakšen pomen drogovci pripisujemo ustvarjalnemu mišljenju in delu, nam je pojasnil Peter Fatur, vodja inovativne dejavnosti, ki nam je skozi simpatičen primer pokazal, da imajo problemi lahko neskončno število rešitev, le omejevati se ne smemo. Predstavil nam je sistem koristnih predlogov in nas spodbudil k razmišljanju, kaj lahko naredimo hitreje, bolje...
Po kratkem odmoru smo spoznali temeljna načela varstva pri delu in požarne varnosti, o katerih nam je predaval Albert Suban, vodja splošne službe.
Majda Vlačič, organizatorka oglaševanja, pa je poskrbela za slikovito razstavo Droginih izdelkov. Predstavila nam je blagovne znamke in izdelke tudi nazorno opisala.
Potem pa smo šli v tujino...
Gianni Sokolič, strokovni sodelavec za podjetja v tujini nas je namreč popeljal v svet izvoza, nam predstavil njegove oblike ter nam izčrpno prikazal, katere izdelke in kam Droga izvaža.
In potem na zaslužene počitnice...
Z Dragico Mekiš, referentko za splošne zadeve, smo šli v Maredo, na Mali Lošinj, v Bovec in celo v Dobrno. Vse to so namreč kraji, kjer si sodelavci lahko oddahnemo in nabiramo novih moči.
Poleg tega pa smo se seznanili tudi z možnostmi rekreacije, z družabnimi srečanji in drugimi ugodnostmi, ki jih Droga nudi svojim zaposlenim. Sledila je kratka predstavitev vloge in delovanja sveta delavcev, saj je ga. Mekiš tudi predsednica le-tega.
DRO
Dan smo sklenili z ogledom nove tovarne, ki je za mnoge med nami pomenila pravo dogodivščino, saj s(m)o bili tam prvič. Skozi prostore nas je vodila Andreja Valenčak, tehnologinja v proizvodnji, ki nam je podrobno opisala potek proizvodnje mesnega programa in nam pokazala tudi mogočno visoko regatno skladišče. Naključje je hotelo, da smo tam srečali Klementa Valenčaka, tehnologa programa, ki nas je kot “prostovoljec”, skratka nenačrtovano, popeljal tudi skozi proizvodnjo kave.
Preživeli smo prijeten dan, poln novih informacij, vtisov in spoznanj, ki nam bodo v pomoč pri našem nadaljnjem delu.
Katja Pevc
Utrinek s seminarja
DOBRO JE VEDETI
MASTNO, A SLASTNO
Priznam, da me je pekla vest, ko sem razmišljala o tem prispevku, saj ocvrte hrane prav res ne moremo uvrstiti med zdravo hrano. A nevede me je vseh skrbi odrešila kolegica Nataša s svojim prispevkom o zdravi prehrani v prejšnji številki. Tam je tudi zapisala: “S pravo mero samodiscipline si privoščimo prav vse oboževane jedi, ki nas s svojim božanskim okusom razveseljujejo in v katere smo tako zaljubljeni.” Naj ji rečemo ocvrta, pohana ali panirana - verjetno se strinjate z mano, da je tako pripravljena hrana okusna. Obožujejo jo predvsem otroci, pa tudi odrasli se ji največkrat ne moremo upreti. Priprava take hrane je že mala umetnost, zato naj vam bo nekaj drobnih nasvetov, ki so pred vami, v pomoč.
Oh, le zakaj so vse najbolj razkošne pregrehe prepovedane, nemoralne ali pa zdravju škodljive...?
Kar nekaj pravil je, ki jih moramo upoštevati pri cvrenju. Najpomembnejši so vrsta olja, v katerem bomo cvrli, temperatura olja in način cvrenja (glede na to, kaj želimo ocvreti).
V	kakšni posodi bomo cvrli?
Idealna je železna ponev, ki pa ni več prav
pogost^ del opreme v naših gospodinjstvih. Če jo imate, si zapomnite, da je ne smete nikdar oprati z vodo. Po končani uporabi jo obrišemo s papirnato brisačo, za čiščenje pa uporabljamo kuhinjsko sol. Seveda je najbolje, če premorete fritezo, saj boste v njej lahko najlažje obdržali konstantno temperaturo. Nado-
mestek vseh teh priprav, ki ga lahko skoraj enakovredno uporabljamo za cvrenje, pa je ponev s teflonsko oblogo.
Katero olje je najprimernejše za cvrenje?
Pri izbiri olja, ki ga bomo uporabili za cvrenje, je odločilnega pomena najvišja temperatura, ki jo olje še prenese oz. pri kateri še ne pride do kemijskega razkroja olja. Ko se začne razkroj olja, se njegove lastnosti povsem spremenijo -spremeni se okus, tvorijo pa se snovi, ki so zdravju škodljive.
Olja imajo zelo različno sestavo - najboljša so tista, ki vsebujejo čimveč nasičenih in mono nenasičenih maščobnih kislin. Več kot imajo teh kislin, bolj so stabilna in boljše prenesejo višje temperature, ki so jim izpostavljena med cvrenjem.
Razpon temperatur, pri katerih cvremo, je od 130° C pa tja do 180° C.
Oljčno olje (ali kot mu vsi običajno rečemo olivno olje) je odlično tudi za cvrenje.
Tako kot za uporabo v vsej ostali prehrani je najboljše ekstra deviško oljčno olje. Izmed vseh olj prenese najvišje temperature - tudi do 290° C, šele pri višjih temperaturah se začne kemijsko razkrajati. Za primerjavo naj povem, da najboljša semenska olja prenesejo temperaturo le do i50°C. Žal je oljčno olje s cenovnega vidika za cvrenje povsem neprimerno, poleg tega okus oljčnega olja marsikoga moti. Najboljši nadomestek je arašidovo olje, ki ga vsebujejo v večji ali manjši meri tudi vse mešanice olj za cvrenje, ki jih lahko kupimo v naših trgovinah. Sledijo pa sončnično olje in olje koruznih kalčkov.
Različne vrste hrane zahtevajo različno temperaturo cvrenja in sicer:
Pri najnižji temperaturi (130 - 145 °C) cvremo zelenjavo (oz. vsa živila, ki sama po sebi vsebujejo dosti vode), ribe in večje kose mesa.
DOBRO JE VEDETI
TESTO ZA ZELENJAVO pripravimo iz 200 g moke, 2 jajc in pol žličke pecilnega praška. Na tak način cvremo lahko melancane, paprike in bučke.
PIVOVSKO TESTO uporabimo, ko želimo pripraviti npr. ocvrta jabolka. Zmešamo 2 dl mlačnega mleka, 1 žlico olja,
1	jajce, sol, 15 dkg moke in 1 dkg kvasa. Tako pripravljena zmes naj počiva 10 minut na toplem, nato pa jo uporabimo za cvrtje. Jabolčne kolobarje sladkamo, preden jih pomakamo v testo.
Druga različica pivovskega testa je res pivovska: zmešamo 200 g moke, 2 rumenjaka in 160 g piva. Tako mešanico lahko uporabljamo za cvrenje sadja, zelenjave in rakcev.
TESTO IZ BELJAKOV je najprimernejše za škampove repke, gobe, bučkine cvetove in predhodno skuhano zelenjavo (cvetača, korenje). Za pripravo tega testa zmešamo 200 g moke, 2 kozarca vode in sneg, ki smo ga pripravili iz 3 beljakov.
Cvrenje živil v drobtinah oz. dunajsko paniranje
Pri temperaturi 160 - i70°C cvremo manjše koščke hrane, ki jih predhodno paniramo ali pomakamo v moko in jajce
-	to so zrezki, ribji fileti in krompirjevi kroketi. Pri najvišji temperaturi - preko i70°C - pa cvremo zelo majhne koščke hrane - krompirček in morske sadeže -kalamare, škampe.
Na kakšne načine lahko cvremo?
Pri ocvrti hrani je najbolj slastna “Skorjica”, ki nastane pri cvrtju. Živila, ki sama po sebi ne vsebujejo mnogo ogljikovih hidratov, moramo pred cvrtjem panirati ali pomokati.
Krompir je tako eno redkih živil, ki ga lahko cvremo brez “obloge”.
Cvrenje živil, ki jih samo pomokamo
Na ta način cvremo npr. kalamare. Kalamare namočimo v mleku in jih pustimo stati v hladilniku 2 uri. Nato jih odcedimo in tik pred cvrenjem pomokamo. Odvečno moko odsejemo in pazimo, da ima olje, v katerem bomo cvrli, visoko temperaturo. Cvremo v veliki količini olja, na hitro in le nekaj koščkov naenkrat. Solimo, ko so kalamari že ocvrti.
Cvrenje živil v testu oz. različice pariškega paniranja
Poznamo več različic testa, ki so primerne za različna živila.
Obvladamo ga vsi, zato naj omenim dve različici paniranja - s sezamom in s koruznim zdrobom.
PIŠČANČJI PRIGRIZEK
Pripravimo ga s pomočjo sezamovih semen. Piščančje prsi narežemo na trakove, nato pa jih pol ure namakamo v mešanici sojine omake in limone. Pred paniranjem te koščke piščanca poso-
Tudi vegetarijanske specialitete lahko cvrčijo všečno melodijo lačnim želodčkom (na sliki nastrgane krompirjeve polpete)
Dunajski zrezek je bil v času naših babic statusni simbol in višek vsake praznične pojedine; malokdo ve, da so ga v resnici “izumili” Italijani
DOBRO JE VEDETI
Vsa živila osušimo preden jih cvremo. Če cvremo vlažna živila, pride do hitrega padca temperature olja. Iz istega razloga morajo biti vsa živila segreta na sobno temperaturo, preden jih cvremo.
Če hrano pred cvrenjem pomokamo, naredimo to v zadnjem trenutku in nato odvečno moko odsejemo.
Hrustljav ocvrt krompirček pripravimo tako, da ga cvremo dvakrat. Po prvem cvrenju ga odcedimo, pred serviranjem pa ga še enkrat vržemo v vroče olje.
Plamen gorilnika ne sme segati mimo dna posode.
Živila po cvrenju položimo na papir, ki vsrka odvečno maščobo.
Če želimo ocvrto hrano ponuditi toplo, jo segrejemo v pečici štedilnika na najnižji temperaturi in z odprtimi vrati pečice.
Naj vam bo priprava jedi v veselje in slast. Že Valentin Vodnik je vedel, kaj pomeni kuhanje, saj je zapisal: “Ku-hati se pravi, narediti jedi pripravne za človeški užitek”.
Manuela Ferenčič Meden
Fondue tekne v večji družbi; tako se človek lahko izgovarja, da so ga drugi zapeljali in prisilili	Slike	iz	kuharskih	knjig
v greh...
limo, nato pa jih pomočimo v moko, jajce in na koncu v mešanico drobtin in sezamovih semen. In seveda ocvremo.
PARADIŽNIKOV PRIGRIZEK
Pripravo tega prigrizka vam svetujem v poletnih mesecih, ko boste imeli na vrtu ogromno paradižnikov in ne boste vedeli, kam z njimi. Paradižnik narežemo na rezine, jih začinimo z Drogino ZELIŠČNO SOLJO in nato paniramo.
Namesto drobtin uporabimo mešanico drobtin in Drogine instant polente.
Paradižnike nato ocvremo zelo na hitro, sicer se polenta zažge.
Za konec še nekaj praktičnih nasvetov
Cvremo vedno majhne količine hrane v velikih količinah olja.
Pazimo, da je temperatura olja dovolj visoka. Med cvrenjem naj bo temperatura vedno enaka.	Oh...	kar	topijo	se	v	ustih...
SKRB ZA ZDRAVJE POMAGA) Sl SAM IN FIZIOTERAPEVT Tl BO POMAGAL
Čas smučarskih poškodb je ob letošnji mili zimi že skoraj mimo, a prihajajo spomladanske športne aktivnosti. Načelo "pomagaj si sam” velja tako pred kot tudi po morebitni poškodbi. Najboljše, kar lahko naredimo zase je, da se na vsako aktivnost ustrezno pripravimo. Kako pa ravnamo, če se nam kljub temu kaj zgodi?
Dušan Mesesnel si je ogledal Naš glas: Je to dovolj resen časopis?
0	tem in še o marsičem sem se pogovarjala z Dušanom Mesesnelom, fizioterapevtom in profesorjem športne vzgoje, ki se kot zasebni športni delavec ukvarja z rehabilitacijo po športnih poškodbah in je poleg tega fizioterapevt slovenske košarkarske reprezentance.
Koliko časa se že ukvarjaš z rehabilitacijo športnikov in kdaj si sploh začel s to dejavnostjo?
Letos teče že sedmo leto, odkar se ukvarjam s tem. Začel pa sem že v času, ko sem študiral na Fakulteti za šport. Takrat so me pritegnile neke raziskave, ki smo jih delali.Videl sem, kakšen potencial je v tem in koliko se da športnikom pomagati.
Kakšna je pravzaprav razlika med klasično fizioterapijo in tem, kar počneš ti?
Moje delo ni klasična fizioterapija, kot jo izvajajo v ambulantah. To, kar jaz delam, je za stopnjo naprej. Ukvarjam se v glavnem s športniki, športniki pa zahtevajo drugačno obravnavo. Ko v ambulanti ozdravijo človeka, ta človek še ni sposoben za športno udejstvovanje, saj so pri športu zahteve višje kot v vsakdanjem življenju. Ko športniki končajo osnovno rehabilitacijo po poškodbi, pridejo k meni. Tukaj dobijo tisto “stopnico”, ki jo potrebujejo, da začnejo funkcionirati na igrišču. Moje glavno področje je povečati maksimalno moč in gibljivost - v bistvu je to že področje športnega treninga.
Kako zdravniki gledajo na tvoje delo?
Sodelujem kar z veliko zdravniki, predvsem iz Kliničnega centra, ti mi tudi pošiljajo paciente iz Ljubljane. Na Kliničnem centru sem tudi že predaval, ko so me povabili, da jim predstavim svoje metode dela.
Koliko vas je, ki se s tem ukvarjate, in kako sploh pridobivaš znanje?
Strokovnjakov z znanjem na tem področju pri nas skoraj ni. Sam študij na fakulteti ti da seveda osnovo, a če hočeš napredovati, se moraš sam dodatno izobraževati. Na tem področju je napredek velik, in če hočeš delati na takem nivoju, moraš imeti oboje - tehnologijo in znanje.
Zakaj k tebi zahaja toliko športnikov - je pri tem odločilno samo tvoje znanje, ali imaš tudi naprave, ki jih drugi nimajo?
Prvo je seveda neločljivo povezano z drugim. Če imaš znanje, imaš seveda tudi ideje. Elektro stimulator, ki ga vidiš tu, sem sam razvil in je nekaj posebnega. Narejen je za vrhunski šport in je edinstven v svetu. Elektro stimulacije seveda nisem jaz izumil, to obstaja že veliko časa. A z običajno pasivno elektro stimulacijo ne dosežemo kakega bistvenega napredka, kvečjemu boljšo prekrvavitev mišic. Ljudje imajo o tem napačne predstave - to ne gre kar tako, da se uležeš, naprava pa ti sama poveča mišično moč. Pri mojem elektro stimulatorju je posebnost v načinu, kako ga upravljamo - z računalniškim vodenjem dosežemo istočasno povezavo motorične vadbe z elektro stimula-cijo.To je bistvenega pomena.Na tak način mišice izkoristimo 100%, vadba pa postane bolj intenzivna.
Če izvzamemo poškodbe - kakšna je tvoja vloga v športni ekipi?
Če odštejemo poškodbe? No, saj drugega potem ni... Trenutno delam s košarkarsko reprezentanco. Pred tekmo v glavnem zaščitim (bandaži-ram) igralcem gležnje.
Ali si čisto vsi igralci bandažirajo gležnje? Ne glede na to, če so poškodovani?
Ja, vsi, to služi za preventivo in kura-tivo. No, poleg tega je treba igralcem pred tekmo ogreti določene dele telesa in vsakega malo zmasirati.
In po tekmi?
Po tekmi pa LED. Vsi ti igralci imajo dosti kroničnih težav in si na ta
SKRB ZA ZDRAVJE
Še vnos podatkov in telovadba z “elektrošoki” se lahko začne
način po tekmi zmanjšajo bolečine, ki nastanejo pri izjemnem naporu, ki ga tekma zahteva.
No, če preskočiva na nas “navadne” ljudi • kakšne pa so najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo npr. pri smučanju?
Največ poškodb je gotovo v kolenu, te so lahko tudi zelo hude. Pri raznih padcih seveda pride tudi do drugih poškodb - poškodbe rok, ramen, tipična pa je poškodba kolena.
Kakšna pa je prva pomoč pri poškodbah?
Najboljša je preventiva, to pa pomeni, da se pred odhodom na smučanje ustrezno pripravimo.
Poškodbam največkrat botruje slaba pripravljenost in precenjevanje lastnih sposobnosti. Dosti ljudi, ki se odpravi na enotedensko smučanje, je neaktivnih celo leto, v tistem tednu pa bi radi vse nadoknadili. Če že pride do poškodbe, laik ne more oceniti, do kakšne poškodbe je prišlo. Potrebno je poiskati ustrezno strokovno pomoč, da se sploh ugotovi, za kaj gre. Potem šele lahko izvajamo določene postopke (ki smo jih opisali v nadaljevanju, op.p.) Poškodbo mora seveda čimprej pregledati zdravnik in odločiti, kaj naprej.
Kaj meniš o tem, da zdravniki vse preradi dajejo poškodovane dele telesa v mavec? Ali je to res vedno potrebno?
V	športu se imobilizaciji zelo izogibamo, saj to potegne za sabo cel kup negativnih posledic. Gotovo pa so določene poškodbe, ki zahtevajo imobilizacijo. Meja pri športnikih je drugačna kot pri ostalih ljudeh. Ko je akutna faza poškodbe mimo, je treba čimprej začeti z aktivno rehabilitacijo. Mišice in liga-menti se ne zdravijo pasivno, treba jih je zdraviti aktivno. Zdravniki seveda priporočajo mavec, ker se je v nasprotnem primeru treba s poškodovancem ogromno ukvarjati
-	ni dovolj, da prideš 10 minut na terapijo, potrebne so ure in ure dela. Seveda je logično, da si tega v zdravstvu ne moremo privoščiti, da bi se toliko ukvarjali z vsakim posameznikom. Ko sva delala z Emilijem Kovačičem (košarkar Uniona Olimpije, op.p.), sva delala tudi do 10 ur dnevno. Torej je nemogoče, da bi vsak poškodovan človek imel na razpolago svojega fizioterapevta, ki bi se z njim ukvarjal toliko ur na dan. Pri vrhunskih športnikih je to drugače, oni si to lahko privoščijo in to potrebujejo, saj jim je pomemben vsak dan in ni vseeno, ali bodo začeli igrati čez en mesec ali dva.
Je bil Emilijo Kovačič tvoj najhujši primer rehabilitacije do sedaj?
Ja, njegova poškodba je bila zelo huda. Delala sva 2 meseca po 8 do 10 ur dnevno.
Sliši se grozno. Koliko pa bi načeloma lahko skrajšali čas rehabilitacije po neki hujši operaciji kolena, če bi delali s tvojo pomočjo?
Zelo različno, tukaj vpliva več faktorjev. Odvisno, kako operacija uspe in kako organizem reagira na to operacijo. Najpomembnejše pa je, koliko si človek prizadeva za ozdravitev. Če hoče hitro ozdraveti, se mora temu posvetiti 24 ur na dan. Ni dovolj, da nekaj na hitro narediš in porabiš za to 10 minut na
SKRB ZA ZDRAVJE
stane 60.000 DEM. Sicer pa bi rad skupaj s HIT-om iz Nove Gorice postavil center za rehabilitacijo in meritve športnikov, kamor bi zahajali tudi športniki iz ostalih držav.
TERAPIJE PRI POŠKODBAH
TERAPIJA PRI POŠKODBI MIŠIC
AKUTNA FAZA (12 - 36 ur po poškodbi):
Hlajenje z ledom
Poškodovano mišico hladimo z vrečkami ledu, ki pa jih ne polagamo na golo kožo. Na začetku (prvih nekaj ur) mišico neprestano hladimo, nato s presledki pol do ene ure.
Kompresijski povoj
Mišico v celotni dolžini (od sklepa do sklepa) na tesno povijemo z
Trebušnjaki so naporna reč, tile pa so z dodatkom elektrike!
dan. Vsak si mora najprej sam pomagati. Vsakomur, ki pride k meni, povem - 70% uspeha je odvisno od človeka samega in le 30% od mene. Čudežev se ne da delati, lahko pa skrajšamo čas rehabilitacije, če so pogoji za to.
Slišala sem, da se za tvoje delo zanimajo celo klubi v ameriški košarkarski ligi NBA?
Do teh stikov je res prišlo med zdravljenjem Emilija Kovačiča. On je namreč živel 5 let v Ameriki in ima prijatelja, ki je zdravnik pri NBA klubu Denver Nuggets. Med rehabilitacijo sva mu pošiljala vse rezultate in podatke. Ti ljudje v Ameriki niso verjeli, da je možna tako hitra rehabilitacija. Mogoče pa bo res še prišlo do kakšnega sodelovanja.
Kakšni pa so tvoji načrti za naprej?
Pripravljam nove metode dela - bio-mehanske meritve mišic in merjenje skočnosti športnikov s pomočjo den-ziometrične plošče, kar pa zahteva ogromna sredstva, saj ena taka plošča
Bobi: “Kakša telovadba neki! Pustite me no, da na miru prebavim to slastno klobaso!”
Foto Mitja Križman
SKRB ZA ZDRAVJE
90 kg uteži je nanizanih in čakajo na dvig
elastičnim povojem (kontroliramo pulz,da ni povoj pretesno ovit).
Dvig in počitek
Počitek naj traja 12 - 36 ur, nato pa začnemo s šibkimi kontrakcijami mišice (5 - 10 sekund) in nežnimi gibi, ki pa ne smejo biti boleči. Vaje izvajamo vsako uro.
KASNEJŠI POSTOPEK
•Začnemo z dinamičnimi vajami moči in stretchingom, izvajanje ne sme biti boleče.
• Najprej nežno masiramo mišico, nato pa postopoma bolj energično.
• 3-4 x dnevno si mišico namažemo s katerokoli heparinsko mastjo
(npr. Bayonil, Lasonil, Hepatrom-bin)
• Izvajamo izmenične kopeli (vroča -hladna voda)
• Preko noči si pripravimo okluzivni povoj: na poškodovamo mišico damo toplo mokro brisačo in povijemo z najlonom, vse skupaj zavijemo v suho brisačo in utrdimo s povojem. To ponavljamo vsaj teden dni.
• Nato se lahko začne postopno vključevanje v trening, a vsaj teden dni z elastičnim povojem.
Poskrbimo za to, da je mišica pred treningom dobro ogreta, kar dosežemo z masažo (npr. z Mara-tonikom) in s stretchingom.
• Izogibajmo se ohlajanju in nato ponovni aktivnosti brez ogrevanja!
TERAPIJA PRI POŠKODBI GLEŽNJA
AKUTNA FAZA (12 - 72 ur):
Postopki v akutni fazi, ki je tukaj nekoliko daljša, so zelo podobni tistim pri poškodbi mišic in smo jih že opisali. Pomembno je hlajenje, imobilizacija oz. elastični povoj, DVIG NOGE in počitek.
Oteklih sklepov v tej fazi ne smemo obremenjevati, izvajamo pa lahko limfno drenažo.
KASNEJŠI POSTOPEK
• Izvajamo izmenične kopeli 2 - 3 x dnevno (knajpanje oz. izmenično “namakanje” v vroči in hladni vodi).
• Poskrbimo za kriomasažo (masažo z ledom) 2 - 3 x dnevno v trajanju od ene do treh minut. Nato si vtiramo heparinske masti in kreme.
• Hodimo v globoki vodi (naprej, nazaj, bočno) in razgibavamo gleženj.
• Ko nam bolečina to dovoli, začnemo s hojo. Postopoma izvajamo vedno bolj zahtevne vaje.
• Izvajamo vaje moči za mišice goleni.
• Nato začnemo izvajati sonožne in enonožne poskoke na strmini.
• Zdaj smo pripravljeni, da se začnemo postopno vključevati v trening.
Tekst in slike Manuela Ferenčič Meden Strokovni del: prof. Dušan Mesesnel
Ml MED SEBOJ
SREČANJE NEKDANJIH SODELAVCEV
Pravijo, da so lepi spomini sol življ*enja, jaz pa bi dodala, da je družabno obujanje spominov sladkor življenja! In vsi lahko pritrdite, da se tekom delovnega časa in delovne dobe nabere dosti spominov, lepih in manj lepih. Vse pa so spomini. In takole se približujem bistvu tega pisanja.
Na spodnji fotografiji boste lahko spoznali sedanje in nekdanje sodelavce DROGE Portorož. Gre za zaposlene v nekdanji delovni enoti za samoupravljanje in informiranje. Novodobni menežerji se bodo ob teh besedah rahlo nakremžili, a vedeti morate, da je vse naše dogajanje v stalnem spreminjanju... Tudi sedanji družbenopolitični sistem ne bo trajal večno.
Delovni prostori nas, nekdanjih sodelavcev, so bili tam, kjer so danes pisarna generalnega direktorja, taj-
ništvo in sejna dvorana, pa še pisarna ob sejni, kjer danes sedi gospa Lilijana, glavna in odgovorna urednica NAŠEGA GLASU.
Mi smo bili sodelavci, ki smo najbolje poznali celo DROGO, ki smo imeli največ informacij in stikov z zaposlenimi po celi, takrat še delovni organizaciji, imeli pa smo celo NAš GLAS. Največji obseg dela je bil pravgoto-vo v letih, ko je DROGA štela 3.500 zaposlenih, organiziranih v 12 TOZD (beri približno PC) in 3 skupnih službah. Spominov nam torej ne
more zmanjkati. Ni naključje, da se na naših srečanjih spominjamo mnogih sodelavcev. Zadnjič smo kar trije prinesli lepe pozdrave “od tistega... se spomninjaš, pa od one druge” in tako dalje.
Tole pisanje ima še drug namen -opozoriti na naše ponovno srečanje v najlepšem mesecu, maju. Vsi, ki to želite, se nam lahko pridružite.
Tekst in foto: Dragica Mekiš
Od leve proti desni: Ivanka Čendak, zaposlena je bila v računovodstvu; ob njej avtorica tega prispevka - še zaposlena v DROGI; nato Marta Čemažar, nekdanja pravnica v DROGI; plavolasa Majda Vlačič je še vedno zaposlena v marketingu; ob njej sedi Jože Černe, ki je bil vodja enote; z druge strani mize Danica Krajnc, še vedno zaposlena v GOSADU; v modri srajci je Veselin Kezunovič, ki je bil dolga leta sekretar cele firme DROGA; bolj malo se vidi Marico Sergaš, tudi iz “naše” enote, potlej vidimo Rossano Bembič-Valussi, še vedno v DROGI v pravni službi; čisto spredaj desno pa lahko spoznate Albino Škapin-Počkar, ki je bila dolga leta urednica NAŠEGA GLASU še v Delamarisu - Albina pa objema svojo hčerkico Polonco. DROGA Portorož je NAŠ GLAS prevzela od Delamarisa, ko smo se združili v eno firmo. Ob ločitvi smo v DROGI glasilo zadržali, v Delamarisu pa so ostali brez njega. Tudi to se zgodi.
NOVO PRI NAS PREOBLEKLI SMO GLASILO!
Obleka ne naredi človeka, pa tudi glasila ne, lahko pa pripomore k temu, da ga radi vzamemo v roke. Po raziskavi všečnosti Našega glasu, ki je bila izvedena konec lanskega leta, smo se v uredniškem odboru prepričali, da glasilo ni nič manj pomembno kot letno poročilo družbe. Predvidevamo celo, da je glasilo bolj brano (raziskava o branosti poročila ni bila izvedena), saj v končni fazi dobimo v njem tudi podatke iz letnega poročila, pa še bolj razumljivi so. Kljub temu pa smo v raziskavi opazili željo po spremembah.
Morda je bilo nekoliko več želja namenjenih vsebinskim spremembam glasila, toda ‘rahle pripombe’ so nakazovale potrebo tudi po oblikovnih spremembah. O zamenjavi papirja smo razmišljali že pred raziskavo. Kljub prijaznosti obarvanega papirja smo se o njegovi zamenjavi z belim kvalitetnejšim papirjem pogovarjali že nekaj časa, saj smo bili po izidu določene številke glasila velikokrat razočarani nad izgledom objavljenih fotografij, ki so bile drugače v originalu izredno lepe. Oblikovnih sprememb se je lotil sodelavec Emil Lovrič, grafični oblikovalec. Tudi prejšnja oblika glasila je bila sad njegovega dela in zamisli izpred šestih let. Največjo spremembo ali osvežitev, kot ji sam pravi, predstavlja glava glasila. Uporabil je elemente iz Droginega logotipa: zvezde in barve. Drogini barvi, rdeča in rumena, poživita izgled glasila, prav tako pa bo za to poskrbela velika fotografija na prvi strani (v januarski številki je fotografija “po nesreči” delovala celo obratno), element, ki ostaja še
NA&GL4S
Stori, kar morei, s lem, kar Imai, tam, k|«r sl.
p* K o in iofodntt«. hi i>m<I.|u pofcvailt hon»< lr<ln« In pottm njtlopi p*p.lnifn« kiod« ul« hounlo m tlfointtvt, ho fr Ji|«ti v.po. m ibcatl m umni.no	pot.	Vf	«tlh	pomltllm.	haho	bi	bilo	n«	»valu	Iii.i	noilh labav In lifanlh
navad. hi H»'Jvl|*|i) l|udl v wnoh. haku bi bilo biti ul poi«bl|.n|j, I»nai|«n|a. pol.panla, 'odltahanlh' pofovorov. oliolaill. hi mo|l|o na notlamnotl. hoho bi bilo v »volu popoln. naopo«t<nottl m duhovno fbfanotll. dotlodnlh plavil lopo,« v.d.ni« m
iz prejšnje ‘obleke’. Spremenjena je tudi tipografija črk, ki naj bi pripomogla k boljši čitljivosti vsebine.
Poleg črk zasledimo spremembe tudi v notranjosti glasila in sicer pri označbi strani in pri naslovih rubrik.
Spremembe so tu. Lahko jih ocenite tako ali drugače in svoje pripombe pošljete oz. kakorkoli posredujete uredništvu. Vsekakor pa moramo biti vsi,
bralci in soustvarjalci glasila, strpni in svojim očem moramo dopustiti ogled vsaj nekaj številk glasila. Spomniti se moramo obnašanja pri lastnem oblačenju. Velikokrat menimo, da nam modno oblačilo ne pristoji, da je morda v nasprotju z našo 'nekoliko zrelo' naravo, in ko ga potem oblečemo in se v njem dobro počutimo - večkrat posežemo po njem.
Majda Vlačič
TISKARSKI ŠKRAT
Poredni tiskarski škrat NAŠEGA GLASU tu in tam ponagaja. Včasih se zgodi, da niti ne opazimo, kje vse zameša štrene, a tokrat - v januarskem NG - si je kar veliko privoščil. Zatorej vljudno prosimo - preberite in sprejmite naše opravičilo zaradi napak:
Stran 8 - podnapis pod fotografijo:
- prvi z leve je Rado Kocjančič, tretji z leve pa Renato Križman. Zapisano je bilo ravno obratno.
Stran 26 - pod fotografijo, telovadba v bazenu:
- telovadbe dopoldne ni, popoldne pa je med 16. in 17. uro, pa še to: za to napakico ni kriv tiskarski škrat...
Stran 30 - v podnapisu pod fotografijo komisije za degustacijo vin sta, žal, odpadli dve imeni:
- prvi z desne sedi g. Darko Erhatič vodja kleti, tretji z desne pa g. Iztok Klenar, enolog iz VINAKOPER in obema se opravičujemo.
Stran 42 - prva fotografija, zgoraj levo:
- prvi z desne (stoji) Aljoša Muženič in ne Aljoša Mahnič, kot je zapisal poredni škratek!
Vsem se še enkrat opravičujemo!
Uredništvo
I« Mrofl Avvo.
SVET OKROG NAS
POTEPANJE PO POTEH ŠAVRINKE MARIJE
Z veseljem se udeležujem domačih kulturnih dogodkov v istrskih vaseh, ki jih v zadnjih letih ne primanjkuje. Zdijo se mi tako drugačni od sicer profesionalnih predstav v pravih gledališčih! Veliko bolj so prisrčni in domači.
zdi, da je med bralci mnogo ljubiteljev vsega pristnega - našega. In Šavrinke so prav gotovo še kako pristne in naše.
Kdo so bile Šavrinke?
skrivnostni svet Šavrink, ki ju je prevzel. Zato sta se odločili proučiti te zanimive ženske s povsem novim pristopom in delu dati tudi strokovni pečat. To jima je dodobra uspelo.
Istrani so bili tudi kamnoseki. Detajl na sliki je s stare hiše v Gračišču
Tako sem zašla na prijazno predstavitev knjige Potepanje po poteh Šavrinke Marije, ki jo je pripravilo gračiško kulturno društvo Šavrini inu anka Šavrinke. Ko sem odhajala s prireditve, polna vtisov in prevzeta nad duhovitim prikazom delčka vsakdana iz naše še ne tako daljne preteklosti, sem sklenila, da moram svoje navdušenje nad knjigo prenesti še na koga. Izbrala sem Naš glas, ker se mi
S tem imenom poimenujemo žene in dekleta iz krajev med Pregarsko planoto in Kraškim robom, ki so se v času med vojnama ukvarjale s preprodajo med Trstom in osrednjo Istro. Iz Trsta so nosile različne uporabne predmete (milo, rute, robčke...), Istrani so jim jih zaradi revščine plačevali z jajci, one pa so jih prodajale na tržaški tržnici. S preprodajo so nekaj zaslužile in tako preživljale svoje družine.
Pričujoča knjiga je poklon Mariji Franca iz Gračišča, njenemu življenju in delu, pa tudi vsem drugim istrskim preprodajalkam z jajci, sta zapisali avtorici knjige etnologinji Špela Ledinek in Nataša Rogelja - “ljubljanski frajli”, kot ju je za šalo predstavil Marjan Tomšič. Prav njegova dela so jima že v študentskih letih približala
Etnologinji sta se sami odpravili po poteh, ki sta jih spoznali po pripovedovanju Marije Franca, odkrivali ta svet in ga dokumentirali s fotografiranjem. Tako je nastal “fotostrip” z odlomki iz intervjujev z Marijo in njenima hčerama ter z izseki njunega dnevnika, ki sta ga pisali na poti. Temu sta dodali opis družbenih, zgodovinskih in gospodarskih okoliščin, ki so pogojevale način življenja istrskih preprodajalk v prvi polovici 20. stoletja. Podali sta tudi obširno interpretacijo procesa oblikovanja sodobne šavrinske identitete. To daje delu še posebno vrednost.
Knjigo doživljam kot dragocen prispevek k boljšemu razumevanju načina življenja in borbe za preživetje prebivalcev na področju Istre. Je osvetlitev delčka naše identitete, ki je samo naša in nas loči od ostalih.
Bogati nam spoznanja o pestrosti naše drugačnosti v minulih letih. To drugačnost moramo ohraniti tudi v prihodnosti, navkljub modernizaciji, globalizacijskim in integracijskim procesom. To pa je že tema drugega prispevka, ki bo objavljen v eni od prihodnjih številk.
Knjigo priporočam vsem, ki jih zanima vsakdanje življenje naših prednikov, vsem tistim, ki iščejo svoje korenine. Hkrati pa vabim tudi vse vas, da predstavite podobne drobne posebnosti iz vaših krajev.
Kubed - starodaven, že kar skrivnosten, poln legend
Tekst in slika Maruška Lenarčič
POUČNO - KORISTNO - KRATKOČASNO
STROKOVNA IN POPOTNIŠKA DOŽIVLJANJA “NA ONI STRANI LUŽE”
Naporno študentsko leto smo zaključili s strokovno ekskurzijo v Združene države Amerike (v nadaljevanju ZDA) in Kanado. Osnovni namen ekskurzije je bil obisk podjetij in univerz in večjih uspešnih finančnih podjetij. Moram pa priznati, da je bilo to najbolj zahtevno in intenzivno potovanje do sedaj. Dogovorjeni obiski po podjetjih so si sledili kot po tekočem traku, v preostanku dneva (in noči) pa smo se sprehajali med do neba segajočimi nebotičniki in doživljali utrip mest in drugačne, ameriške kulture.
Polni optimizma na poti do novih izkušenj
Naš zadnji stik z tradicionalno in zgodovinsko Evropo je bil Bruselj, ki danes predstavlja upravni center Evrope. V nebo previdno, v dušo pa odločno segajoče stavbe osrednjega bruseljskega trga (Le Grand Plače), enega najlepših trgov sveta, pričajo o pretekli slavi, ki še danes daje neuničljiv čar temu mestu. Čar na drugi strani Atlantika naj bi predstavljali prihodnost. Zdi se, da so stekleni in marmornati nebotičniki pravilnih oblik in v nebo segajoča rast tisti, ki določajo prihodnost in uveljavitev tega dela sveta. Le-ta bi morda lahko zasenčil tradicijo in zgodovino Evrope. Občutek, ki ga daje Chicago, naša prva postaja v ZDA, se je potem ponavljal tudi v Indianapolisu, Bloomingtonu, Buffalu, Torontu in New Yorku, torej v vseh naših glavnih destinacijah. Pot nas je torej vodila skozi SV del Severne
Amerike. Ta del ZDA in Kanade, ne dolgo tega ameriški center tradicionalne industrije, je danes pretežno center storitvenih dejavnosti, predvsem svetovnih finančnih tokov.
Kot že omenjeno, je glavnina izleta obsegala finančno področje in bolj “finančne” obiske. Obiskali smo komercialne banke, centralno banko v Clevelandu in v New Yorku in tri velike investicijske banke, ki imajo v ZDA in Kanadi precej širši spetker in širino delovanja kot naše banke in investicijske družbe. Razlog za to tiči delno tudi v majhnosti našega kapitalskega trga, pa tudi v drugih ovirah in omejitvah, ki so značilne za naš trg. O “občasni” monotoniji na našem kapitalskem trgu in borzi vrednostnih papirjev vas pridno obvešča Uroš Janževič in stalno poudar-
ja, da je borza vendarle igra na dolgi rok. Vendarle se zdi, da v centru svetovnega finančnega trgovanja dolga obdobja ne obstajajo. Trgovanje na par-ketih newyorške borze, chichaške blagovne borze in velikih investicijski bank dajejo vtis, da je vse odvisno od trentuka, da obstajajo le trenutki v času, trenutki, katerih minevanje pomeni le kratek vmesni čas do naslednje nove velike tržne priložnosti. Obiskali smo tudi nekaj večjih unverz in eno farmacevtsko podjetje. Poseben vtis, s priokusom nacionalnega ponosa, nam je pustil obisk podjetja v Torontu s 130 zaposlenimi, ki je v lasti Slovenca in se uspešno ukvarja s proizvodnjo in prodajo modelov za ulitke že 30 let.
In končno New York, ki kot kulturna prestolnica privablja umetnike, pisatelje, skladatelje s celega sveta. Cikca-
POUČNO - KORISTNO - KRATKOČASNO
I	nastop dela v Drogi. Že na potovanju sem iskala psihični in fizični naboj za nov delovni zagon in elan ter dodatno inspiracijo. In roko na srce, ameriška podjetja in klima, ki vlada v teh podjetjih, so bili več kot odličen zgled za prijetno delovno vzdušje in okolje, v katerem je timsko delo in odprta komunikacija stalnica pri delu.
In kakšni so moji občutki in doživljanja? ZDA s svojimi 270 milijoni prebivalcev predstavlja neke vrste paradoks. Zdelo se mi je, da to državo kar nekako že poznam. Stil življenja in razni McDo-naldsi in Burger Kingi so kakor gobe po dežju razsipani na vsakem koraku. Podobe, kot smo jih navajeni iz ameriških filmov in jih preko filmov ne
kasta vožnja po Manhattnu, vse znamenitosti - v nebo segajoče stolpnice, Empire State Building, Time Square, Peta avenija - so se mi zdele fantastične. New York je privlačen za tiste, ki
hočejo hitro uspeti, so pripravljeni na spremembe, adrenalin in seveda kaos.
Poleg potovanja po ZDA in Kanadi pa so zame že potekale tudi priprave za
moreš doumeti, tam postanejo resnične. Vse je tako veliko, a hkrati tako paradoksalno. Ameriška kultura je svoj pravi “jaz” dobila v 20. stoletju, ko so evropske smernice zamenjali jazz,
Samosvoje, divje sile narave...
Pa še ena gasilska, da nam bodo doma verjeli, kje smo bili.
POUČNO - KORISTNO - KRATKOČASNO
Kar mirno kri - živalca je čisto krotka!
reage, nova književnost, moderna umetnost in arhitektura. Zlasti pa kinematografija, svetovne televizijske postaje, pop in rock glasba in internet. Ni čudno, da so ameriški sogovorniki občudovali naše znanje jezika in svetovnih dogajanj, ko pa je njihova družba tista, ki te dogodke producira in hkrati obvladuje medije, ki nam te dogodke posredujejo.
Vsaka regija ima svojo književnost, vsaka država svoje kulturne znamenitosti, vsako mesto svoje muzeje in gledališča. Seveda pa je Amerika več kot le mistična destinacija. Je najbogatejša, najmočnejša in najbolj inventivna država na svetu. Pa tudi najbolja odprta. Zato ni čudno, da se kapital seli tja, kjer je najbolj produktiven in še bolj ni čudno, da zato ameriško gospodarstvo dobesedno cveti. Obiski v vladnih ustanovah, v univerzitetnih kampih, pa ogledi finančnih inštitucij bogatijo obisk v ZDA. Turist v ZDA dobi vse, kar potrebuje ali/in želi. Nastanitve so lahko poceni in zmerno udobne ali pa luksuzne v dragih hotelskih verigah. Želodec lahko, z manj kvalitetno hrano,
zadovoljiš že za nekaj dolarjev, lahko pa se po odhodu iz restavracije zgroziš, ko pogledaš v denarnico. Mestno življenje se osredotoča na trgovske, nakupovalne centre, kjer je zakon ponudbe in povpraševanja postal bolj kot potreba in nujnost neke vrste umetnost, nakupovanje pa ena glavnih “športnih”
aktivnosti in hobijev v prostem času. Potrošnja v ZDA je velika, podjetja se odzivajo in prilagajajo potrebam trga s pestro in bogato ponudbo. Trgovine so tako zasute z vsemi mogočimi izdelki. Zdi se, da proizvajalci samo zaznajo kakšno skrito potrošnikovo željo in že je izdelek na trgu. Nasploh smo Slovenci in Evropejci bolj skeptični in zadržani do preizkušanja, Američani pa bolj pripravljeni tvegati pri realizaciji idej. Seveda imajo za to ugodnejše tržne pogoje...
Lahko si torej fasciniran nad učinkovitostjo in osupel nad trgovskim duhom oz. komercializacijo, zapeljan od naravnih lepot in zgrožen nad mestno sivino, obsut na vsakem koraku z gostoljubnostjo in prijaznostjo Američanov in užaljen zaradi njihove brezbrižnosti, omotičen zaradi izjemnega bogastva in šokiran zaradi tudi velike revščine.
Ja, tudi revščina predstavlja temačen, žalosten del velikega blišča. Razlike med bogatimi in revnimi so velike. Pred revščino kratko malo ne moreš zatisniti oči. Veliko je beračev, takih, ki so bolni ali so invalidi in ki vdano čakajo na dobrodušne mimoidoče. Drugi so bolj izvirni in najdejo prikupne načine za
Toliko lepega in zanimivega, da dol padeš!
POUČNO - KORISTNO - KRATKOČASNO
pritegnitev pozornosti mimoidočih, ki z veseljem in iskreno prispevajo miloščino. Občutek namreč dobiš, da so se berači potrudili, da bi vse skupaj iz-gledalo kot delo in ne kot beračenje. Tako je lažje za mimoidoče in za njih. Obstajajo torej velike razlike med bogatimi in revnimi, pa tudi med Florido in Aljasko, kljub temu, da sta obe ameriški z istim jezikom, isto valuto in istim okusom hamburgerja. Enakost in hkrati različnost je velik ameriški paradoks in hkrati največji ameriški dosežek. In največja fascinacija za turiste.
ali v neon zavite igralnice. Prečudoviti košček narave sredi sivih nebotičnikov je občudovan podnevi in ponoči, ko ga krasijo osvetljeni, divji slapovi. Mi smo imeli srečo, da smo jih videli ponoči z ameriške strani, naslednji dan pa podnevi s kanadske. Po pripovedovanjih so Niagarski slapovi posebno fascinantni pozimi, ko v zaledenelih oblikah predstavljajo kot neke vrste zamrznjen posnetek v kakem filmu. Kar predstavljam si, kako si ob gledanju na zamrznjene slapove marsikdo želi, da bi se tudi njemu ob tako hitrem življenjskem
Umetnikov atelje - kar na ulici.
Kanada ima desetkrat manj prebivalcev kot ZDA, to je 27 milijonov. Morda se zato zdi Kanada nekoliko bolj podeželska kot ZDA, nekoliko bolj umirjena in čista. Seveda pa tudi tukaj ne manjka velikih mest, sivih nebotičnikov in nakupovalnih centrov. Prelivanje Niagarskih slapov na meji med ZDA in Kanado pomeni tudi prelivanje obeh držav, prelivanje njunih naravnih okolij in ideje, da je treba vse komercialno izkoristiti. V naravnem okolju, kjer človek pričakuje, da bo iz spoštovanja do narave potreben napor v pohodnih čevljih in nepremočljivih oblačilih, mu lahko pest dolarjev omogoči pogled na slapove iz trgovine, fast food restavracije, dvigala razgledne ploščadi, žičnice
tempu življenje vsaj za nekaj časa ustavilo. Kot bi narava ljudem hotela dati poučno lekcijo. Posebno se mi je zabeležil v spomin prelep razgled na nočni Toronto z najvišje samostoječe stavbe na svetu, CN Tovver (Canadas national), ko smo bili deležni spektakularnega pogleda na mesto in daljno okolico.
Ni zgolj naključje, da tako ZDA kot Kanado letno obišče na milijone turistov iz različnih kulturnih dežel, saj gospodarska, politična, kulturna in medijska dogajanja vplivajo na svetovna dogajanja in na nas same. Pa vendarle ta velikost ne odtehta vrnitve v domače okolje. Res je, da je povsod
Vse je tako, kot v filmu, le popolnoma otipljivo.
lepo, še bolj res pa je, da je doma najlepše in najcenejše. Stari, tradicionalni življenjski pregovori torej veljajo tudi v novi dobi. Res pa je tudi, da potovanja, raziskovanja, spoznavanja drugih krajev in kultur človeka bogatijo, mu dajejo nove dimenzije, siromašijo pa njegovo denarnico. Ja, tako pač je, za določene užitke je potrebno plačati.
Jana Alič
NAŠ GLAS
•
PISANJE ZA BRANJE
KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI
Draga Kunigunda, rad čitam sodobne razprave o delu in poslovanju nasploh. Še posebno zanimiv se mi je zdel nek sestavek o vzpodbujanju delovne vneme zaposlenih, pa me zanima, če in kako pri nas nadrejeni vzpodbujajo zapos-
lene.
Bog je bil ves čas pripravljen narediti čudež, kolikor vem; pa so ljudje stvari okrog solin tako temeljito zapletli in zasvinjali, da je zdaj še On brez moči...
Draga Kunigunda,
ali meniš, da "nore krave" predstavl-
Sodoben jajo resno nevarnost za Slovence?
Zelo enostavno: razširijo govorice, da spet prihaja REFA in že se vsi trudijo na vse kriplje.
Draga Kunigunda, ob delni selitvi proizvodnje iz Arga in začimbe v Gosad oziroma Zlato polje me nekoliko skrbi, kako bo to vplivalo na nadaljnji razvoj Droginih programov. Kateri je pravzaprav trenutno najbolj perspektiven?
Analitik
Kaj pa ti - ali verjameš, da je moja soseda v službi napredovala z delovnega mesta edine čistilke v firmi na delovno mesto vodje metle in krpe?
Poklicni paničar
Brez skrbi! Če nas niso do danes pokončale razne živine iz političnih strank in ministrstev, nam tudi nore krave ne bodo prišle do živega!
Draga Kunigunda, v našem oddelku je dvanajst zaposlenih, od tega jih ima osem naziv vodja. Verjameš?
Navadni
Program za reševanje presežnih delavcev.
Draga Kunigunda, rezultati ankete med bralci Našega glasa so pokazali, da si približno 40% anketiranih želi (citiram)
"možnosti zastavljanja vprašanj različnim službam in vodilnim v Drogi". Toda čeprav so te možnosti že dane, do danes nisem zasledil nobenega vprašanja vodilnim. Kaj je vzrok te zadržanosti
Statistik
Bralci čakajo, kdaj bo objavljen seznam vprašanj, katera smejo zastaviti.
Draga Kunigunda,
čital sem, da so menihi benediktinci že v 13. stoletju s solinskim blatom in vodo zdravili revmo in druge bolezni ter da so bili pri tem zelo uspešni. Kaj ko bi jim odstopili soline in jim omogočili obnovitev zdravstvenih dejavnosti? Njihov šef je v nebesih in bi bil morda pripravljen narediti kakšen čudež - saj veš...	Mrhoslav: "Ste prečitali fizioterapevtov članek na strani 31? Naj dopolnim navodila za	ravnanje s poškodbami: kadar boste tako zdelani, da si ne boste mogli več sami pomagati,	bom
Mistik jaz poskrbel za vas... ”
KOTIČEK KAR TAKO
KUNIGUNDA EKSKLUZIVNO
Gre samo za eno od mnogih slovenskih posebnosti, da ne rečem nelogičnosti. Beseda-tujka direktor namreč ne pomeni nič drugega kot vodja. Iz tega izhaja, da pri nas torej sploh ni direktorjev temveč samo vodje, oziroma da so vsi vodje istočasno direktorji. Ko se bodo naši slavisti nehali igračkati z računalniškim izrazoslovjem, se bodo morda posvetili gospodarstvenemu in potem bo konec zadreg in zablod z nazivi vodilnih in vodstvenih delovnih mest.
Foto ladran Rusjan
Tu in tam Kunigunda prejme iz profitnih centrov in drugih služb tudi zelo resna vprašanja; tako zelo so resna, da si nanje enostavno ne upa odgovoriti v običajnem tonu, ki ji je prinesel sloves zajedljive hudobe. Taka vprašanja (tokrat so prispela kar tri!) objavi z oznako "Kunigunda ekskluzivno", njeni odgovori pa so seveda zelo resni in premišljeni. Kunigunda je namreč tudi silno previdna in če se ji kakšno tako vprašanje zazdi malo tendenciozno ali celo iz trte izvito, požene v tek svojo obveščevalno mrežo in skrbno preveri, če se je to in to zares zgodilo; če zavoha izmišljotino ali čisto banalno zamerljivost, vprašanje gladko roma v koš!
Toliko v vednost, ker je ondan nekdo spraševal, kaj pomeni ta občasni "Kun. ekskl."
Draga Kunigunda,
najbrž veš, da smo bili zaposleni ob koncu leta že tretjič ocenjeni za svojo (ne)pridnost. Moj šef me je ocenil še kar dobro, njegov nadrejeni pa mi je oceno znižal... Kaj se dogaja? Pripominjam, da nisem osamljen primer...
Znova prizadet
Samo dve možnosti sta: ali tvoj šef sploh ni potreben, pa tega še ne ve, ali pa ne on ne njegov nadrejeni ne opravljata svojega dela vredu, se pravi v smislu navodil, LOP-a, pravilnikov, seminarjev in še česa... (Možno pa je tudi, da onemu drugemu ne ugajaš!)
Draga Kunigunda,
obračam se na tvojo rubriko, ker mi nihče ne zna povedati, kako je pri nas z direktorji in vodji. Kdaj je nekdo direktor in kdaj vodja? In zakaj je bil nekdo še včeraj direktor, danes pa je - na istem delovnem mestu - vodja? Tudi obratno se včasih zgodi, a se mi zdijo taki primeri bolj sprejemljivi...
Osupel
Draga Kunigunda,
kaj misliš - ali bo kakšna velika fešta, ko bo uradna otvoritev nove tovarne v Izoli? Ali bosta prišla tudi predsednik vlade in države? Na vsak način bi ju morali povabiti, saj želimo biti prvi na Balkanu v naši dejavnosti in bomo torej na nek način tudi glasniki Slovenije. Imam prav?
Zavesten državljan
• Fešta gotovo bo; če bo velika ali ne, pa bo odvisno od tega, koliko denarja nam bo ostalo, ko bomo plačali zadnjega zidarja in monterja.
• Seznama povabljenih nisem videla, toda osebno menim, da ne pri nas ne drugje v svetu predsedniki vlad in držav niso neobhodno potrebni pri takih dogodkih, lahko pa so dobrodošli kot vsi ostali povabljeni; naši pa
itak ne pridejo niti v državni parlament, čeprav jih izrecno povabijo!
•	Ustrelil si zemljepisnega kozla, srček! Prva na Balkanu bodo kvečjemu Drogina hčerinska podjetja - upajmo! Droga Portorož pa ne leži na Balkanu ampak v Srednji Evropi, kjer bi prav lahko bila med prvimi - če ne bi v preteklosti zamudila toliko časa s "pospeševanjem" izvoza...
Interna izdaja: Droga Portorož, Živilska industrija d.d., Obala 27, 6320 Portorož, www.droga.si. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana ivanek - Pečar. Tehnična ureditev Sonja Požar. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1200 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju.
AVTO K-
&>«•
ftORKO
?RLB»VALK£
■POHORJA
NllfelC
itHfeio
G\\.A*=»
DTRO^O
VODILO
RtNl]
?S0V
JLA&GiTN^
it\rA«bvc/\
VOJKOV
<TuT>*\
viuttc
ro?ULAR
kRStlOFoN
POPCVKA
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 2
G-COROC
RAFT
T)tVLUA-
KRNT
R.\<bTO £> A.\J lN
M'ZKA TtTv\T»t&A' t\jM\
ITALIJANSKA RTV
ANTON
tro*>t
KAVAR-
*TQ£ŽM
feI>VA^3>
K-R\UO
N OC H/N
'Pt VCA
4 AiHAV/v*] K c» 'Pu&T v
LGG-lJC
OKRAJNA
&V6TDCA
vUot>n\
liUOONl
2>- »m * A-fcKGtbC.
ANAOKA
KOKARDA
na*a TLS-Vl 3A 0 RD&A
SAMOST &N Sk\ C>rAT
J)tL TtNvškJt IO.U.C
t tt.\C_
iDut
>n*»OK\
Fl^Dv.
?R\TO< SAVVN J£ PTLV C&L-TVj
NA£>R *l«>k
KR\UO U »
3>AN\LO
PuDG-ATL
N«A
r^HOCifcT LAJM&
tfSfcfeNl.
T>QH01>tV<s
Vft.CC
tircM \ v\haR v
CNAVi CA
CENTRAL-
Ne kurjavc
IbiRKA
fcAKONOV
KASA TV AODtRA TORKA LONG) K A
ŽKETa
NOG- A
SvOX>hn \ T>tU
V\CTC CIA ^ **>tran.
Hm AVOfcfc.
SSuanmS ^'SATiVjA ?> ART 0 VA
MR)NUv^*,Ki OTOK
oe> saj mat c
o c crk: 3anQ
oOG^ LASNIKA* V n^OCl1*
ANČKA LtVATC
Gacu PoVtaMlK PRttf TTLtfJO UR cUK-.JA^
iCbgDtvA
LtPOTA
iMAt-A TRj ŠAHU
3XLL aAtufcOfcA
rA\<
REŠITVE KRIŽANKE ŠTEV. 1 - JANUARSKA ŠTEVILKA
GOLT JURČEK ARMADA GA EN KORUZNI KAD TEIN TAO ANELKA SKEPSA EH NARAMNICA ERO IKS OK ŽAR ČEK ORAL IB PIRANČANI NINA LAI GB KNAP PO NELA AKOLIT KALIN AMERIKA ACO IRAČAN NAN Geslo: KORUZNI KOSMIČI
Število prispelih rešitev: 76. Tričlansko komisijo so sestavljale: Majda Viačič, Katja Uljan in Slavica Lozej. 1. nagrado 4000 SIT prejme BERNETIČ FRANC, Rodik 19, 6290 Kozina; 2. nagrado 3000 SIT prejme IVANKA REBOL, Ul. 30. divizije 10,6320 Portorož; 3. nagrado 2000 SIT prejme DOLHER MITJA, Župančičeva 2, Izola. Nagrajencem čestitamo, za izdelke pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, tel. 05/69180 90 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do petka 9. marca, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 2".