Posamezne iterilke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Dfat 1*—.
inSDNISTVO m ^ JtBisi« tli« ik-ili UPRAVA M nnkafa v >
A A pvMiSji« dnino T«U* H» H — SHS peetneinh
Poštnini UfieiVII v gotovim lene? aerrfffitre SEei*. wm ~~£3
Uk. 11.Wl.
Naroča e« pri opravi »TABORA* MARIBOR. Im^rr. .Ho. iUv.4
Posame zne številkei N avadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—•.
.TABOR" utka|a mak cim, raavaa necieJje m prašnikov, ab 18. ari t datumom naslednjega dne tor kant metečno po pošti D 10* —•, so ino-sametvo D 18*	,	doetavljn«	na	doia
D 11’—, aa takasaioe O 10*-
iaaeruti po dogovoru.
Leto Vlil.
Maribor, torek 8. februarja 1927.
Številka: 30.
Rušila mobilizira?
aafiBHSKflM
Rim, 7. februarja.
Kakor poročajo zadnje vesti, bo Rušila aktjvno posegla v angleško-kltajskl spor. »Corrlere della sera« doznava, da i« sovjetska vlada uPokllcala pet starejših letnikov pod orožje. Vojnemu ministrstvu pa ie M odobren kredit 400 ml-
Maribor, 7- februarja.
Vojna nervoznost se v Rusiji še ni po-]eEla. Po značilnih govorih, ki sojih 'imeli sovjetski komisarji po poostritvi ang!ejko-kitajskih odnošajev, je sovjetski tisk pričel kampanjo za splošno oboroževanje rdeče armade. Sovjetski vojaški krogi in politični č in i tel 3 i so tudi obravnavali obrambne in ofenzivne možnosti sovjetske armade in razpravljali o vseh eventuelnostih. Moskovski časopis »Izvesti,ia« pa jo objavil daljši članek izpod peresa Karla Radeka, y katerem podaja ugledni novinar svoje mnenje o politični situaciji, ki bi zavladala v slučaju angleško intervencije .v Rusiji.
„ Radek je mnenja, da jc političen položaj tak, da angleška intervencija ni izključena. Iniciiator imperealističnega po hoda proti SSSR je lahko samo Anglija, vendar jo nemogoče, da bi Anglija nastopala istočasno proti Rusiji in Kitajski, ker ji to ne donuščajo polisf«« niti finančne razmere. Radi tega se A^iia trudi, da bi zadala udarec prebujajoči se Kitateki in tako razbremenila sile. ki bi jih rabila v borbi s sovjetsko Rusijo.— Ravno.ta.Vo se An^na trudi, da bj obkolila Rusijo. V Mali Aziji m v srednji Aziji ji to nj uspelo, dočim sta Rusiji najbolj nevarni zapadna in srednja Evropa, kjer razvija angleška politika močno proti rusko politiko. Poljska Pa bi naj tvorila center angleških operacij na za-pndnih mejah SSSR. Pri tem opozarja Rade k na dejstvo, da se ne sme zaupati miroljubnosti poljskega tiska, kajti poljski tisk se nagiblje napram sovjetom zgolj radi utrjevanja nemških vzhodnih meja. Glede položaja v Nemčiji se Radek
Iijonov zlatih rubljev. Rusija je posegla Po skrajnih sredstvih, da ubije angleški uPliv v Aziji.
Sovjetska Rusija se pripravlja za od-ločilni boj na daljnem vzhodu In je v ta namen odobrila 1(10 milijonov zlatih rubljev za kantonsko armado.
izraža jako optimistično in zatrjuje, da so bo Nemčija kmalu opomogla in ojačila, kar bo Polisko še bolj zaposlilo na zapadnih mejah. Angleška diplomacija si Prizadeva spraviti nemško poljske spore z dnevnega- reda, vendar niti angleški niti poljski diplomaciji ni uspelo ustanoviti poljsko nemški blok. Nasprotno, trenutno je poljska Politika najostreje naperjena Proti Nemčiji.
Anglija je, piše Radek, za sovjetsko Rusijo fata morgana, ki se pojavlja Povsod in v vseh Političnih kombinacijah. Tudi v poljsko-litvanskem razmerju vidi Radek prste Angleške- Poljsko-litvanska orijentacija je pod angleškim uplivom.
Radek se jo v svojem članku bavil tudi z Romunijo in balkanskimi državami. o katerih domneva, da se niso docela Pridružile Poljski, vendar pa tudi še niso docela opustile misel oboroženega napada proti Rusiji. Dokler vlada mir, oziroma dokler obstoja ge uPanje, da se bo mir ohranil, jih gospodarski interesi silijo k Prijateljstvu z Rusijo, dočim jih angleška voina mornarica spravlja v strah in jih bo tudi prisilila, da se v odločilnem trenotku pokorijo volji Anglije. Finska pa bo najbrže izjema.
Romunija si bo prizadevala, da bodo njeno politične aspiracije čim bolj v skladu s poljskimi.
Zunanje političen položaj je za Rusi jo jako neugoden. Njene oči so uPrte na dogodke v Vzhodni Aziji, kier sicer izgubljajo angleži postojanko za postoian ko, a sc mrzlično pripravljajo za odločilno borbo, katere i»id je jako dvom l}iv.
železniško postajo, nov tir ob obali in zgraditi vsaj provizorična skladišča.
— Boji na Kitajskem. Kakor poročajo iz Šanghaja, se je pričela velika bitka med kantonskimi četami in vojaki Sun-Tšuau-fanga za Šanghai. Zavezniške čete štejejo 200.000 _ mož. Kitajski poslanik v Washingtonu je protestiral v zunanjem ministrstvu proti osredotočenju ameriških vojnih ladij v kitajskih vodah, kjer je trenutno 40 ameriških vojnih ladij z 2.580 možmi posadke.
— Velike dijaške demonstracija v Bagdadu. V Bagdadu se vrše velikanske poulične demonstracije tamkajšnjih dijakov. Dosedaj je 20 težko ranjenih. — Šest dijakov je bilo ubitih.
— Jubilej kralja Alfonza XIII. Na Pobudo kralja Alfonza je vlada sklenila proslaviti njegovo 251etnico vladanja s tem, da se zgradi moderna visoka šola po amerikanskem vzorcu. Stavbišče za visoko šolo bo daroval kralj sam, sredstva za gradnjo pa se bodo skušala dobiti z narodno loterijo.
— Prvi židovski list v zapadni Evropi. V Anversu jc izšla Prva številka židovskega lista »Moznaim«. Za nalogo si je list nadel živahno propaganiranjc kulture v cionističnem gibanju.
— Propaganda poljske knjige. V Varšavi so je ustanovilo društvo za razširjanje poljske. Propagando bo društvo vršdo potom predavanj, filmov in javnih anket. Društvo bo vsako leto priredilo takozvani mesec poljske knjige in bo skušalo doseči, da se zakonskim potom uvede obvezno ustanayljanje občinskih knjižnic, kakršne imajo na Češkoslovaškem od 1. 1919.
Radikali proti obtožbi ministrov
Mir v skupščini. — Radikali zagovarjajo korupcijo.
Beograd, 7. februarja.
Z ozirom na odgoditev skupščine na 10. t. m. je v skupščini zopet zavladal mir. Danes dopoldan se jc vršila seja ožjega parlamentarnega odbora, Pri ka. teri so radikali zopet prodrli s svojim stališčem glede obtožbe ministrov, ki Ji v nobenem oziru niso naklonjeni, dočim zahteva opozicija nasprotno. Ker ni prišlo med opozicijo in člani vladne koalicije do sporazuma, je bila seja preložena na sredo.
Dr. Marinkovič izstopil iz odbora DS
Nesporazumljenje v demokrutskl stranki
Beograd, 7. februarja. , Dr. Voja Marinkovič, eden izmed u-jnednejših članov demokratske stranke, hn <^il Sv°j° funkcijo v glavnem od-kroglh zStfTko komentirajo ,v Političnih
h.ie	jhoTn	kri®P	v	stanki- zatr-
&t°li demokatska etran. J Pnrl,^!k?mi dogodki. Stranka je baje razdeljena v dva tabora, katerih ene-mu naSeljuJe dr. Voja Marinkovič.
Nov radlčevski poslanec
Beograd, 7. februarja. Verifikacijski odbor je Po smrti posl. l Vandekarja (HSS) dopolnil izpraz-Je-no mesto v skupščini s poslancem Jnto Petkovičem, drvarjem ia Domje iastve (Boka Kotorska).
Pogreb vojvode Vukotfča
Njeg. Vel. kralj prisostvoval pogrebu.
Beograd, 7. februarja.
Včeraj sc jc vršil pogreb div. generala Janka Vukotiča, bivšega čnogorskega vojvode in sorodnika kraljeve hiše. General Vukotič Je bil v prisotnosti kralja, generalitete, vlade in številnih članov diplomatskega zbora pokopan z vojaškimi častmi.
Dnevna kronika
— Smrtna nesreča v velenjskem premogovniku. Jamski upravnik rudnika v Velenju Jaroslav SPička je postal dne
t. m. žrtev svojega poklica. Povodom pregleda jame in posameznih rovov se ie v nekem rovu nad njim zrušil stro<p ter padla 3000 kg težka plošča na niega, ki mu je zlomila tilnik. Rešilna akcija je bila brezuspešna, ker je bil Spička že mrtev.
— Sušaško Pristanišče. Bivši trgovinski minister dr. Krajač je nameraval sklicati konferenco, ki naj bi razpavlja-la o tem, da se Sušak bodisi proglasi za prosto luko in obenem svobodno mesto, bodisi da se Sušaku dovoli samo tkzv. svobodno carinsko cono. Z odstopom dr. Krajača je vprašanje, dasi še vendar aktuelno, prišlo z dnevnega reda. Od celokupnega blagovnega prometa V re-škem pristanu odpadejo na blaga jugoslovanske Provinljence tri tretime, kar kaže dovolj jasno, da se mora na vsak način kaj storiti za Sušak. Gospodarski krogi 80 nabiranja, da se vprašanje s proglasitvijo Sošaka za prosto luko s svobodno cono, zaenkrat no da rešiti. Treba bi bilo najprej zgraditi primerno
□□□□□□□'JDL1UUD O □□□□0X1- J CUOL
Ali si se prepričal, če si vpisan v volilni imenik?
□anomneoanen □
Jadranska železnica
Italija zopet spletkari-
Ožji odbor železniško konference jo sprejel načrte za železniško omrežje, ki bi spajalo Dalmacijo z ostalo državo. — Ker pa ni bilo objavljeno, kateri načrt je odbor sprejel, javnost vprašuje z velikim zanimanjem, kateri načrt je komisija odobrila. Žalibog se pri rias važna vprašanja rešujejo z enako brezbrižnostjo in površnostjo, kakor druga, manjša vsakdanja vprašanja. Strankarskim interesom se pri nas posveča Preveč pažnje med tem ko se skuša obče-koristne zadeve spraviti površno z dnevnega reda. Nam pa ni vseeno, kako se rešujejo baš tako važni gospodarski problemi.
Jadranska železnica Je danes najvažnejše vprašanje za razvoj našega trgovstva jn celotnega gospodarstva. Vprašanje, ki se na noben način ne bi smelo odlagati, temveč ga rešiti, če tudi z najtežjimi denarnimi žrtvami. Mi stojimo danes Pred velikim Prepadom, ki ga koplje naša »prijateljska« soseda z angleškimi lopatami.
Jadranska železnica, ki bi spajala prestolico z Jadranom, bi bila prava trgovska proga, sposobna da pospeši in povzdigne našo trgovino in olajša ter dvigne tranzitni Promet. Jadranska Pro ga bi nas obvarovala pred vsako nezgodo in izgubo, ki mora neizogibno nastati, ako nas Italija tudi v tem pogledu prekosi in izvrši svoj načrt, ki gre za tem, da nas izpodrine na lastnih tleh.
Mnogi še vodno mislijo, da so govorice o italijanskih načrtih izmišHene. — Vzemimo le možnost, da se uresničijo italijanske namere. Bili bi tako zapostavljeni, da bi za vedno izgubili na Balkanu ono moč ia važnosti, ki nam jo je prisodila parava. Ugodna geografska lega nas je napravila merodajnim faktorjem na Balkanu. To je Italiji zo-pemo in iztrgati bi nam hotela upliv ter prevzeti patronanco nad polotokom.
Le poglejmo njeno delovanje na Balkanu. Vzemimo Rumujajjo; Trgovska
pogodba med Italijo in Rumunijo ni navadna trgovska pogodba. V njej so Predvidene tudi tako okohiosti, s katerimi se bo Italija v doglednem času o-koristila v zmislu njenih stremljenj na Balkanu ono moi! in važnost, ki nam dar ne bodo vi skladu z našimi.
Pogodba med Jugoslavijo in Italijo iz 1. 1924. je samo lokava diplomatska poteza, da se »obsenči svobodo«. Italija je razen nas vse druge države na Balka nu pridobila za se, nas pa potolažila s »paktom prijateljstva«. Mi smo Italiji na potu, mi jo oviramo in ona nas mora oslabiti ter onemogočiti. V tem je neizprosna in nesramna.
_ Ako bo Jugoslavija še nadalje slepomišila, bo Italija brez dvoma še Tool j pritegnila ostale balkanske države na se. Ako se pri nas v najkrajšem času ne bo Pričela graditi jadranska železnica Beograd—Split, se bomo naenkrat znašli v takem Položju, da nas vsi naknadni napori ne bodo zamogli rešiti.
Kakor je že znano, gre za transverzalno železnico od Jadrana do črnega morja, ki mora teči skozi Jugoslavijo, sicer bi slednja bila potisnjena iz interesnih sfer Balkana in njegovega zaledja. Železnica bi bila naši državi edino jamstvo, da bodo njena današnja izločena produktivna središča oživela. Brez nje bi ona začela hirati in prepustit^ Id morala vso razcvelost drugim, tujim krajem, ki bi ležali ob transbalkanski železnici, kakor jo jo zasnovala Italija.
Ako se v pravem času zgradi naša jadranska železnica, bi bil italijanski načrt neizvedljivi Ako pa se dogodi ba§ nasprotno, smo# obsojeni mi na smrt.
Razumljivo je, da bi italijanska tran-sbalkanska železnica okoristila edinole italijanski eksport. Proga bi šla Preko albanskega, grškega in bolgarskega teri torija do Črnega morja (po it. načrtu). Dasiravno so omenjeni progi stavljeno ogromne naravne ovire, bo Italija vendarle žrtvovala vse. Sigurno je, da bo Italija podrla s svojim načrtom, ako o-stanemo še nadalje neinteresirani, ako ji ne onemogočimo usodnega načrta — z gradnjo jadranske železnice Beograd —Split. Stran s partizanstvom, stran s strankarsko politiko! Narodom je treba pokazati pravi politični položaj države, no Pa ga tešiti s strankarskimi obljubami. Kakor nas omamlja Italija s svojimi Parfirniranimi, v resnici Pa gnilimi jabolkami, tako omamljajo partizani narod z demagoškimi frazami. Pustimo strankarstvo in borimo se orati gospodarskim nasprotnikom, za povzdigo naše trgovine, obrti, industrije, za blagostanje in dobrobit našega življa.
Mariborske vesti
Maribor, 7. februarja*
Knez Boris Obolensky t
V nedeljo zjutraj ob 8. uri je nenadoma zadet od srčne kaPi v svojem 56. letu preminul ruski knez Boris Obo-I e n s k i. — Bil je član ene izmed najstarejših knežjih rodbin bivše carske Rusije. Njegov rod izvira iz familije Rurekovič iz leta 862. Pogreb pokojnika se bo vršil v torek ob 3. uri popoldne. — Naj< mu bo jugoslovanska zemlia, ld jo_ je ljubil kot svojo rodno, lahka. __ Njegovi družini izrekamo globoko sožalje.
Samopomoč
Podporno društvo mariborskih obrtnikov.
Obrtništvo mariborske oblasti mora biti hvaležno na šolstvu Tjveze obrtnih zadrug, da je ustanovila Pod svojim o-kriliem vrlo važen socijalni odsek za naše obrtništvo, to pa je obrtna »Samo-pomoč«, ki bo dajala obrtniku elanu podporo v najhujšem slučaju, to je v cm rt nem.
Naše obrtništvo^ po svojem gmotnem položaju ni v stanju plačati visoke premije za zavarovanje. Od strani države
;A
A
V JtarffjČrtf. cfnc § ?c$rllar\i l#*?
tem pa ni dana kaka starostna Podipora.
p Pa tudi nobene državne socialne in-Htlfucije, ki bi mu v takih slučajih vsaj Betoma lajšala bedo in dala vsaj nu;ino potrebnim Podporo. Naše delavstvo je ar tem oziru na boljšem. Mi smo pa vesami sami na se, zato tudi moramo sami feferlbeti, da si svoj gospodarski im starostni položaj vsaj za silo uredimo, tako da s skupnimi prispevki, ki nam ne bo-jtio v breme, ustvarimo fond, ki nam bo iv* veliko podporo.
Samopomoč oziroma njen odsek je že mstiinovl.ien. Pravila so izdelana ter poslana v Potrdilo. Rok za vpisovanje, za one Preko 45 let je določen do konca februarja. Ker so že vse zadruge prejele prijavnice, so že tudi mnogi obrtniki vpisani.
Članarina je malenkostna, a podpornima in njena višina je odvisna od šte-ivila elanov. Pričakujemo, da bo obrtništvo upoštevalo potrebo Samopomoči, jter se v velikem številu vpisalo.
Vpisnima znaša za osebo 30 Din. Za Tsak posebni smrtni slučaj bi. se moralo Plačat; po 5 Din; torej, ako bi »Samopomoč« štela tisoč članov, bi enkratna podpornima znašala 5.000 Din. Z ozirom na to ugodnost in pa ugodnost vplačevanja je pričakovati, da se feq naše o-ihrtništvo v čim večiem številu vpisalo v novo obrtno socljalno institucijo, ter tako dokumentiralo razumevanje pomena in važnosti ustanove, ki je za paše obrtništvo eminentne važnosti.
Tovariši premislite svoj položaj in ;Položaj celega obrtništva. Vpoštevajte čas najhuiše potrebe. Omogočite lajšati
■ gorje' lastnin Svojcem in svojcem svojega tovariša. Samopomoč je obrtna Jn ; prostovoljna institučiia zato jtudi soreie-ma vse obrtne tovariše kot člane nevle-de na politično prepričanje.— »Samopomoč«.
Vedno vetfa drznost
Z ozirom na Poročila o nastopu gosp. uVollerja, predsednika nemškega gasilskega društva v Mariboru, smo prejeli q4 prijatelja našega lista sledeči doniš:
Nekoč sem se pri »Balonu« slučajno ! seznanil z nekim mladim Srbom. Ko sva se vrnila v mesto, me je naprosil, naj ga peljem še v kak lokal, kjer igra god-iba.- Ustregel sem mu in ga spremil v i znano nemško restavracijo, kjer ie res igrala godba. Sedela sva popolnoma sa-'ima pri mizi in se mirno razgova.rjala. — ;Srb hi bil rad slišal kako srbsko pesem; obrnil se je na kapelnika s prošnjo in mu
■ izročil za eventuelno uslugo manjši ?/ne-! sck. Kmalu nato pa pride mali natakar :in izroči meni — namenjeno .ie bilo oči-
vidno Srbu — pismo s poPrej izročenim denarjem in z napisom:	»Serbischer
A.-Jecker«. Pristopi] sem h kapelniku in zahteval, da pove kdo mi. je poslal po natakarju pismo. Radi tega je nastalo ;glasno prerekanje, v katero se je začelo vmešavati celokupno občinstvo, ki je bilo nemško. Izjavil sem glasno v nemškem jeziku: »Teh lasse mich als jugo-slawischer Saatsbtirger hier auf jugosla-\visehen Bodlem offentlich nfclit bcleidi-igen.« Velikanski krohot občinstva in razne protestne in zasmehujočo izjave so sledile tem mojim besedam, tudi uslužbenci so se z vso vnemo udeleževali. Ka pelnik Pa je ob glasnem pritrjevanju ob-•činstva, med katerim so bile zlasti žensko zelo glasne, odvrnil na moje besede takole:	»Hier ist niicht .iugoslawisch;
:Marburg ist cine dieutsohe Stadt«. — Že več sličnih prizorov, pri katerih pa osebno nisem bil udeležen, sem imel Priliko opazovati tako vi mestu,_ kakor na deželi. — Eden, ki se ne strinja s postopanjem onih Slovencev, ki bi za zastopnika Maribora v oblastni skupščini rajši videli Nemca dr. Miihlcisiia kakor Slovenca Mohorka-
m O. redna soja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v četrtek, dne 10. febr- t. 1. ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red:	1.	Poročila
Predsedstva. 2. Predlogi in vprašani«. 3. Poročila odsekov.
m Čajanka |n predavanje. V sredo dne 9. t. m. priredi Slov. žensko društvo predav.nn.ie v prostorih dnevnega zavetišča v Cankarjevi ulici (Dekliška inešč. šola) o ciljih ženskega društvenega dela. Po predavanju čajanka. Med čajanko se bo proizvajalo nekaj pevskih in glasbenih točk. Pričetek ob 20- uri. Prav prisrčno vabimo našo članice, da se Prireditve v čim večjem številu udeležijo. — Mariborsko slov. žensko društvo.
m Obvestilo Studijske knjižnice. 8. t.m. popoldan ostane z ozirom na pogreb soproga naše knjižničarke gospoda kneza O b o 1 e n s k e g a knjižnica in čitalnica zaPrta.
m II. veliki jugoslovanski ples, ki ga priredi Jugoslovanska Matica 12. t. m. v Golzovi dvorani bo zelo pestro deko-riran. Za Prireditev se zanima tudi Podeželsko ljudstvo. Želeti je, da pridejo dame kolikor mogoče v narodnih nošah, da dobi prireditev docela narodni značaj. Posebno so dobrodošle noše iz zasužnjenega Primorja in Koroške, kar se bo zelo skladalo_s kočami iz tamkajŠne-ga ozemlja. Pripominjamo,_ da je čisti dobiček prireditve namenjen našemu naraščaju v Korotanu in Primorju.
m Prosta stanovanja: Puškinova ul. 3, Podstrešje, soba, kuhinja jn pritikline od stranke Karola Čepel. 2. Židovska ul. št. 12, pritličje na dvorišču, soba, kuhinja in Pritikline od stranke Jožefe Krois. 3. Pobrežje, Ptujska c., št. 8. podstrešje, 1 soba. kuhinja in pritikline od stranke Franca Stopnišek. Prošnje je vložiti do vključno četrtka, 10. t. m. o-ipoldne-
m Redni letni ebčni zbor Utfruženia nižjih državnih uslužbencev pododbor za mariborsko oblast v Mariboru se bo vršil v nedeljo. 13. t. m. ob 9. uri pred-noldain v Hotelu »Kosovo« Grajski trg 1. Vsi člani in tudi nečlani nižjih uslužbencev se naprošajo, da se zbora sigurno udeleže.
m Danes zvečer elitni koncert v Veliki kavarni.	119
Halo! KAVARNA EVROPA Halo! Poleg zanimivih kabaretnih nastopov, bosta nocoj prvič izvajala svoje točke mednarodna nkrobata-komika PiPs in P op s. Občinstvo sc opozarja na izredno zanimiv spored, pri katerem sodeluje tudi jazz godba, po sporedu pa se vrši družabni ples.	22l
N&rotfna stocBaSRCe
REPERTOAR.
Pondeljek, 7. februarja. Zaprto-Torek, 8. fobr. ob 20. uri »Manon« ab.
A. Kuponi.
Sreda, 9. februarja. Zaprto, četrtek, 10. februarja ob 20. »Cigan baron«. Slavnostna predstava. 251etniea gosp. Rasbergerja. Izv.
25letnic» g. Pavla Rasbergerja. V četrtek, 10. febr. sc vprizori na mariborskem odu na novo naštudirana prekrasna Straussova oPercta »Cigan baron«. Ž njo Poslavi svojo 251etnico g. Rasber-ger, ki je opereto tudi zreširal.
Mariborski gledališki abonenti sc naproša jo, da vplačajo nadaljni obrok .vsaj do 12. februarja.
Orlov. Rot kontoristinja Kltty Mar-banks je .včeraj v drugič nastopila gdč. Kovačičeva in to s prav zadovoljivim uspehom, kar je dokazalo, da je morala več nastopov z Jol!y Jeffersonom (gosp. Harastovič) ponoviti.	H. D.
IMačno naii.
Posredovalnica „Marstan“, Lekarniška ul. 2, sprejema vsak dan od 9.—12. in 3.—6. ure brezplačne prijave za prosta stanovanja, sobe, lokale, de-'avnice in prilike za začasno preskrbo. __________131
Z0% državni Ml
Vefj.i zne,ek se odda zelo ugodno, brezplačno „Marstnn* Lekarniška ulica 2.	131
Kot sostanovalka
■e sprejme gospodična z vso oskrbo, cena 600 Din. Naslov po e uprava lista.	d|8
Pristopajte CMD 3
Zimska ocenjevalna vožnja avio-kluba Maribor 1927
Tatra tnali a uto
Gospod Pug! starta v najtežjem razredu, je
zmagovalec
ter doseže najvišjo oceno dneva.
Tatra mali a uto
Vozač Stoinschegg ml., je
siiti€i«yovaBec
v svoji kategoriji.
Ogled automobiiov in pojasnil*:
Maribor, Aleksandrova cesta 19 ali pri zastopniku A. Stoinschegg, Rog. Slatina.	922
Gospodarstvo
Vinižarski težaf
V svrho temeljite praktične izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu se uvedejo zopet in sicer s 1. marcem 1927 devetmesečni viničarski tečaji in^sicer začasno: 1. na drž. ioznem in ovočnem nasadu v Pekrah p. Limbuš pri Mariboru in 2. na drž. Ioznem in ovočnem nasadu v Kapeli, P. Slatina Radenci.
Na vsakega teh tečajev se sprejme 10 gojencev. Pouk je v Prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretičen, kolikor je za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila vi vinogradu. ^ sa-donosniku, trtnici ali v drevesnici, v kleteh itd. neobhodno potrebno.
Gojenci vživajo na nasadih prosto stanovanje in običajno kmečko hrano in dobe mesečno po 100 Din na roko, da si oskrbe pranje perila ter nabavijo razne majhne potrebščine za telesno nego. kakor tudi za snaženje obleke in obutve.
V tečaje se sprejemajo viničarski in kmečki fantje, ki so dovršili najmanj 16. leto in ne prekoračili 24. iz mariborske oblasti, ter so dovolj močni opravljati lastnoročno vsa vinogradniška in druga gospodarska opravila.
Prošnje za sprejem v enega izmed navedenih tečajev morajo biti opremljene h s krstnim listom, 2. z zdravniškim spričevalom, 3. z nravstvenim spričevalom. 4. z obvezo starišev, da so voljni udeleženca pustiti 9 mesecev; nepretrgoma na zavodu in se morajo po prosilcu osebno oddati pri upravniku doti-čnega nasada najkasneje do 20. februarja 1927; nakar dobe obvestilo, če so spreleti ali ne.
Koncem tečaja dobe udeleženci spričevala o doseženi dovršenosti o vinogradnik in drugih opravilih.
Vdiki župan; dr. Pirkmajer, s. r.
-Kdo ho Ifliss Evropa?
Vprašanje, kdo bo Miss Evropa, zanima danes ves svet. zlasti pa filmski, a še najbolj konkurentinje same. Manija razpisovanja lepotnih konkurenc se je razpasla Po vseh kontinentih, vendar vzbuja evropska konkurenca zaenkrat največ pozornosti.
Kdo se je popreie zanimal za konkurentinje lepote, ki jih jc kar naenkrat iztaknilo Fanamet podjetje? Nihče! — Danes pa so predmet splošnega občudovanja.
Ela P o s n e r o v a, zmagovalka, v Pragi, je najprej obiskovala ljudsko, zatem meščansko šolo in končno lton-zervaorij. Da se »prerine do filma«, je obiskovala dramatično šolo. Leto dni je bivala v Parizu, nakar je bila angažirana na češkem gledališču.
Hilda B i r d, dunajska favoritinja, priznava, da je rojena 18. junija 1908. ?., da je študirala ritmiko in plastiko ter da je absolvirala eno leto akademijo upodabljajočih umetnosti. Da ima otroške oči, Plave lase, da je vitko in gir&ciJozne Postave, je gotovo že tisočkrat čitala v — časopisih.
Margareta Klaus, lepotica Rige, jo sama napisala spomine:	»Rodila
sem se 1- 1907. v Rigi (Letonska). Stariši so trgovci. Otroških let ne Ikitu opisala. Potekla so hitro in lepo. Sedaj som stara I9. let. Absolvirala sem 7. gimnazijskih razredov, nato pa sem se, ker strašno hrepenim po filmu, učila plastike. Dilo v filmu .mi ie že nekoliko znano, ker sem v filmu »Šampanjec« igrala vlogo lahkoživko. Moja edina želja je, postati filmska igralka.«
A a I e 1 a 8 o g a o k •» nfetva w34'■savska tovarišica, goji isto tiradi — postat* filmska diva. Zv danes si beli giavo. ka ko si bo ohranila svojo mladost in zaradi tega tudi nikomur ne izda svoje starosti. Pridno muzicira, da Postane, ako že ne filmska zvezda, vsaj Plesalka.
Najbolj autopodistično pa odgovarja mala Jugoslovanka;
Ime: Štefica V id a Čič. Umetniško ime: Še ni določeno. Dosedanja zaposlenost; Prodajalka v delikatesni trgovini. Trenutna zaposlenost: Biti fotografirana, še in še. Rojstni kraj: Zagreb. Rojstno leto: 7- maja 1909. Torej stara: celih 17 let. Šolska izobrazba: Realna gimnazija. Barva oči- Svetlomodra. — Barva las: rajava. Višina: 152 cm. 'Peča; 53 kilogramov. Najifebša igralka? Coljccm Moire, igralec: RonaJd Colman. Najljubši ples: Prosti charleston Znanje jezikov: Srbohrvatski. nemški in francoski. Značaj po lastnem 'naziranju: če sploh imam značai?
Marija Matyus, naileuša Mod-žarka.^jc bila rojena 8. ian. ^lO. v Budimpešti. Njen oče jc višji računski svet. nik Pri sodnem ministrstvu. Trna dve sestri ki jo jako ljubita in nista radi njene lepote nje ljubosumni.
NajlePsa Grkinj^ je D i n a S a r rTr. Njen »Papa« ie zelo znamenit človek. Bil ie namreč prvi šofer v Grčiji, nastavljen celo pri kralju Juriju j. Ko ie bila izvoljena, je prejela najprej ogromno število častilk, pa »o so jo ,ppe?ti!i poročevalci »last not Teast« nočne srajčke, klobuki, čeveljčki, toalne potrebščine. in bonbonjerc od navdušenju trgovcev rojstnega mesta, V n n ‘L-n :r
m/
gledališču se .ie njej na čast predvajala slavnostna prireditev 111 ko k* bo+elp frajona od slave m časti oddi domov,
■io jc zuinai navdušena množk la na rame in 10 noto nose-Ua v s ca
J’ : O-pl-^ f-
■om okrašen avto. Prod odhodom n« Dunaj jo Jc * ■	1" K-:tjtj polJena. sicer
mala n;na nc bi zdrava Prišla na Dunaj.
mno
»GRAJSKI« TG,
predvaja od pondc.lika do četrtka 10. februarja II. del velikanskega ruskega filma.
Michael Strogcjf, rarbsv Sel. Velikanski monumentalni film v dveh delih po glas0Vitem romanu Jules Vcr-ne-a. V glavnih vlogah: Ivan Možuhin in Natalija Kovanjko. Film silne vsebine, krasnih sb’k in prvovrstne irro. Presega vse dosedai videno. Dejanje sc vrši za časa carja Aleksa ndira TI. v Rusiji. Boj Tatarov z Rusi. Carjev sel Je prinozn.a-no največje filmsko delo v letu 1926'
KINO »UNION« '{meh »Bioskop«) predvaja od nedelje 6. do torka 8. febr, »GoSpp si ne želi otrok«. Moderna komedija iz modernega zakona v. šestih činih.
KINO •• ‘
predvaja od sobote 5. do -vključno torka 8. februarja
»OTOK SANJ«.
Po znamenitem romanu Paula Rosen* hayna. I ilmsko delo, ki v pogledu režije, igre, opreme in slikovitosti zadošča tnajvišuin zahtevam.
Posebni parte sc ne bodo izdali.
Knjeginja Elizabeta Obolensky naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Tatjane in Jurija, da je njih nepozabni soprog oziroma oče, gospod
m
v nedeljo, dne 6. februarja nenadoma preminul.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v tOrek, 8- f0hru-arja ob 16. tiri iz kapelice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Maribor, dne 7. februarja 1927.	280
fBskar: »Mariborska Tiskarna« r Mati bor n. predstavnik; Stanko Detela, ravnatelj. Uredil 9c Vekosiav Ciz el, novink. lada :i ateii: Kosam«!)
Vok«wi»T Siki s dl en ,e«T5Wa«r. t