List 49. Tečaj XVI. pociarske* obertniške na IJubij ani v sredo 8. decembra 1858. Nova mlativDica s klepetcom vred. Mašine, s kterimi se žito lat j se kmetovavcem čedalje bolj prikupujejo; zato jih je cedalje vec zlasti v 5 takih deželah So pa te imajo podarj ko mlacve mašine y ktere same mlatij y t ali k goni ali take, ki jih go so take, ki jih človeška ro nijo konji, ali take, ktere goni voda, ali pa take, ktere ar po tišti napravi, ktera goni tudi vozove na goni P železnici Mlativnico Hens m smo imeli za poskušnjo ovo, ktero gonita dva delavca y na ertu kmetijske družbe v Ljub ljani y in zlo tako, pa še nekoliko bolj imamo ravno daj tukaj iz dunajské fabrike Ekel-nove, ktero po storjenih skušnjah tudi drugod zlo hvalij Vendar mlativnice na vodi ali take, ki jih goni voda prekosijo vse druge; zato se nismo mogli dosti prečuditi ko smo vidili tisto novo mašino na gradu častitega pred-sednika naše kmetijske družbe, gosp. Terpinca na Fu žinah, ktero so letos iz Angležkega dobili. Prosili smo jih, naj'povejo kaj od te nove mlativnice i y in pisali so nam te dni to-le: Mlativnico, ki senti jo iz fabrike gosp. Barett-a v Reanding-u na Angležkem dobil in ktera je zdruzena n z mašino y ktera ob enem z m lat v • t V • t je v S urah zmlatila 18 štantov ajd nikov ali ktei v • V 106 vaganov cedno ocisenega in 2 možka so opravili vse delo pri tem y je mlat so dali 212 mer-zernja ; 4 ženske po tem takem a za mer nik ajde komaj znesia 1 nov krajc v Ker ta mašina mlati žito vsake sorte in se celo P in ker izmlati do zadnjega nja vse, zraven pa ob enern očisti mlačvo tako lepo, da je veselje viditi morem zlasti vsem gospodarjem, ki imajo velike kmetij y J° in v., • pri rokah, z dobro vestjó prav živo priporoćiti. Velj . r sicer ta mlat vred res kako sila terdno s klepetcom (ali čistivno mašino) al če pomislimo, na Angležkem 600 gold liko in lepo omlati v m a 1 urah kako no in li eno je izdelana (30 centov vaga v vsem skupaj), bomo lahko kmalo zrajtali, da je kapital od 600 gold, nač na dobre činže naložen in da se solača mašina pac ob krátkém čez in čez." Fid Terpinc Kdor cesto pojí sam mošnjo slabi. ljujejo, v tem pa smrad, nesnago in razne bolezni Ijudem in živini prizadevajo! Kdo bi ne mislil, da iinajo ti ljudje toliko gnoja, da ne vejo kam ž njim! Vendar le vseskozi tožijo, da jim ga na vseh stranéh primanjkuje. Pisatelj tega je govoril enega dné zastran prevelike potrate gnoja z nekim kmetom, ln moj dragi starček mi je po navadi staro pesmico pel, da mu vedno gnoja primanjkuje in je pravil, da mu ga bo prihodnjič še bolj pomanj-kovalo, zato ker ni letos dovelj kerme nakosil. Kako bi vam gnoja ne manjkalo, ker ga pustite iz dvorišča in • v v gnojnisca po ulicah razcejati! Ali bi ne bilo bolje, če bi si gnojno jamo napravili, kamor bi se najboljši gnoj stekal, namesti da se po vasi razgubljuje! - rite, naša jama je dobraa » Gospod! ne zame mu vasčan v besedo seže. Bog pomagaj ti dobroti! Kup praznega gnoja leži sèm ter tjè po dvorišču raztresen ga kapnica vedno izpira naj već ga leži pod kapom y 5 da Pri vsakem še tako pohlevnem dežji se veliko najmočnejega gnoja pogubi. Ljubi moj prijatel, če hoćete, da Vam ne bo gnoja primanjkovalo, morate • t z njim vse drugač ravnati. Gnojnišče mora spod kapa podobno, in priti, globokeje ga morate skopati, da bo jami jo z luknjo previditi, skoz ktero se bo gnojnica v jamo ocejala. Ce tako jamo napravite, boste imeli obilo in prav dobrega gnoja! „Prav imate gospod! taka jama bi res ne bila za gnoj slaba, al stroški, stroski!" „Oče, ne bojte se stroskov, — v enem letu Vam bodo povernjeni, pri sedanji napravi Vam pa gré vsako leto polovico gnoja v zgubo. Poglejte, če cei kup vlažne stelje s soljo potřesete in z vodo polijete, vam gré sol z vodo vred pod zlo, zato ker se sol v vodi raztopí in z vodo odteče. Ravno taka je tudi z Vašim gnojniščem; najbolje stvari, ktere zemljo gnojé, da rodovitneja prihaja, se v vodi in vlažnosti razkrojijo in s kapnico vred iz Vašega gnojnišča odtečejo in se po vasi razlivajo.44 „Saj imate res prav, gospod! Ce bi gosposke suknje ne nosili, bi mislil, da ste terd kmet, ker kmetijstvo bolj razumite kakor nas eden. Drugo leto popotuje oče Č. zopet skoz to vas, in ni u ulic ne vasi skor nič v boljšem stanu najdel, kakoršne so bile lanskega leta; še zmeraj se je po njih gnojnica cedila in v mlinski jarek ocejala ; tù narajma tudi starega kmeta pred hišo stati, ki se za ušesi praska in toži, da mu gnoja vseskoz primanjkuje. Ljudje so tukaj slepí, pravi nas popotnik, in se ne Oče Ć. pride na svojem potovanji enega dné ob de- v bolji stan pripravili. dajo podučiti, da bi svoje kmetijstvo ževnem vremenu v neko vas, kjer je prenočil. Tù vidi Ali bi ne bilo prav, da bi se v enacih primerljejih k gnojnico iz hlevov in gnojnisc se po ulicah razlivati. Ko ga temu s hudim silili, kakor se na Badenskem godi, in k prijazni gostinčar popraša, kako mu kaj ta kraj in vas do- snagi in čistenji ulic morali, kar dostikrat škoduje zdravju kako se njive pada, mu odgovori: „Strašno slabo y se nikjer, kar sem na svetu, nisem vidil tako mastnih potov pa tako pustih živini m Ijudem. Ukazati bi se in travniki umno obdelujejo in jim moglo, nj lv y kakor v tem kraji. u zboljsujejo, in sicer: 1. Vsak gospodar bi si mogel najmanj 3 čevlje glo Ljubi moji sosedje! Ali nam ne zazvoni po usesih boko gnojno jamo napraviti, v ktero bi se gnojnica, i I v 1 1 lt^l • 1 1 • 11 • i • m « * m suma 1 Gupf slov. vodrica, i kup 9 saika Liboud z:-Liband krummfliessend, kakor labond, labod po Pottu: „auf der Elbe auf de m li chtěn, klaren seka, obolus. ** ) Primeri prislovico : „Nimam ne o b 1 e k e Wasser schwimmend." Liboud i toraj Krummacher 9 ne s e k e.kí Krummgeher, Krummschreiter, Claudius itd. Naj omenim tukaj v se slovenskih denarov : vinar, Tukaj spet vidimo, da je a n o u repar, božjak, bělič, belica, kopa. Vinar je bil dacni denar za v i n o zu Weinpfennig. Repar dacni denar za korenstvo (radices): repo, , o w, primeri gerško: ovoi iz ovu, dalje: granth, grandis, staro-visoko-nemški: grôz. Ako na koncu tega članka še enkrat na pomen : AD- retkvo, ktera se je mogla gospodi odrajtovati (Ruben razlage mo^oce Adna pfenni cr Božjak se je odrajtoval v cerkve no kaso za uboge 9 S (Armenpfenni Kopa, nemški S chock, je bila devet grošev meri: kopa snopja. 5 pri Belič, Belica, nemški denari srednjege veka: Alb u s. ***) Ako bi še kdo vprašal: kako je slovenska mat prišla na Španjolsko? vprašaru: kako je španjolski ..piaster NAMAT pogledamo, so sledeče mat ~ E d n a met, Jedna m a n t, Jedna m j e t, in se ujema v pomenih s poznamovanji za denar: Una moneta Eine M u n z e, Ein Deut, fxia^iva, una mua, e d n a rubelj, Eine Mark, Eine Mate. ; Kakor vse nerimske imena na norenskih kamnih so Keltomani iz keltiškega jezika razlagali,***) tako tudi besedo « I O tergov stran 375 itd přisel na Tursko, v Levanto in Arabijo, in grof Šlikovi tolarji" v Ameriko? „Wendische Geschiclite *) K ocel~ Noricanov o tergovin Much n Altrom. Noricum" baltiških Slovanov Giesebrecht I. 16—35 ko cast, crispus. crinitus, ko cast pes, k 5) *) Okoli Ormuža govori se grod, joro žito, mloka za odeja **) Kak obliki kakor Leg M arat) je bil sin Borutov (glej Much » Gesch. der Steierm." IV. B. str. 184) grad, jaro žito. mlaka. Pis. Besede najdeš pri Mucharu „Gesch. der Steierm.44 v 2. in 3. zvezku, kjer iz admontskíh urbarov in tako imenovanih Saal-buch-ov" navaja dacije, ktere so mogli podložniki admontsk, kloštru odrajtovati: „lynam viniu soumam adipiswf) eine Souma Schmerr, duas saicas, „ein Gor z Weizen" itd. Cesar Friderik Miroljubni, je tudi ćerne denare koval, kterih pa nikdo ni hotel vzeti. -}*) Souma, Soma v sanskritšćini : altus, mons, primeri ***) Jaz nisem nikdar tajil, da bi se na rimskih kamnih najdenih v imena našla. Ima jih Noriku in Pa mnogo, kakor E tudi ne bi keltiške E V e p B ro g O itd vendar tudi te imena niso še izklj za keltičnost Norencov. Kakor d imena; v kakor od soscdnih narodov potujejo vi dokazi tako tudi Doso m posne mamo njihove šege, tako tudi izposojujemo imena. Kelti so bili po vseh straneh sosedi Nore 9 preb so Tirolj skem, Friulskem v gornji in dolnji Avstrii. po Ogerske ogereko-horvatsko somen — visok j velik. Pis. dalj so prišli kot ojaki ) uredniki ín tergovci v rimske der 'tf 3S8 ADNAMAT. M 5 kteri je Matiji Kochu „oraculum in namrec se le snoči v ječo veržen bil y da celticis", je Adnamat tolmačil z: starker Krieger, se vé zvesta spolnitev svoje dolznosti pripravila v to nesrečo ga je samo ali y prav za prav sreco, ker je tù svojega že davnej mertvo da po gramaticnih postavah, ktere je kritična jezikoslov znanost že davno čez morje poslala. Da ne bi kdo mislil, menjenega očeta najdel; rad bi bil zdaj v ječi, samo da iz gole strasti tako o Mone-tu sodim, y da hočem sodbo bi mu se oče ziveli! enega nemških jezikoslovcov o Mone-tu navesti in sicer Ch. W. Gliicka. i Po tem, ko je Gliick prof. Lea, Sparschuha in eteina, kteri povsod same Kelte vidijo, dobro zbrisal Kefer Y) wenn liest « 5 man solches Zeug Irrenhause zu sein treibt die Toilheit so weit als Mone. Er begnugt sich nicht 80 piše glaubt man wirklich in einem o Mone-tu: „Doch keiner alte Namen deutsche, wie keltische (ihm sind nàmlich allé deutschen Namen, die er nicht versteht, keltisch) aus dem jetzigen Keltischen zu erkláren, sondern er gibt noch mehr, als seine Vorgânger und schreibt eine Art Grammatik , die an Unsinn ailes, was die Unwissenheit und der Aberwitz auf dem Gebiete der Sprache ausgebrutet haben, weit ubertrifft." Kratkočasno beiilo. Za pokušnjo iz delca : Mlinarjev Janez, slovensk junak, ali vpleineni- tenje Teharcanov. Po narodni pripovedki iz srede 15. stoletja, složil za gosposke in kmećke ljudi K. Zavćanin. (Dalje). Starčku je čedalje slabeje prihajalo. Skerbni sin se mu ni ganul od postelje. Zmiraj mu je stregel, i strežé svete molitvice molil. „Živega u je djal 55 me ne bo nobena človeška moč od tega mesta več spravila!" Zahajoče solnce je zdaj skoz okno prisijalo iz zlatimi svojimi žarki kakor z nebeško sjajno zarjo oblilo modro-pošteni obraz umirajočega jetnika. 35 solnčice! oj solnčice!" 53 tvojev ogrevajoče žarke ćutim me nisi ogrevalo, še zadnjikrat spregovori enkrat na svojem me nisi obsijalo. V se obrazu. Cetirideset let Celó edino okence na moji ječi so mi bili zamrežili! Hvala Ti Vsegamogočni ! Nezapopadljivi so člověku Tvoji večni sklep i cc in starcek sopet utihne za malo časa. Roke i noge so mu ze terde bile. ;?Z Bogom, moj dragi sin y z Bogom! Še enkrat te zahvalim, da si me saj za zadnjo uro ječe rešil. Ljubi poštenost do smerti svoje y bodi bogaboječ, i ni se ti bati mogočnih i boj se le Boga! te pred prestolom Božjim. njihovih začasnih hudobij i preganjanj Moli za me na zemlji, jaz bodem za y moč y moc mi omaguje z Bogom!" Janez vzame hitro križec z martro Božjo, ki je v kotu včs v pajčevino zapředen visel ter ga sinu ponudi. Ta ga lepo rahlo stisne umirajočemu v desnico, na križcu ošlata, hrepení na blede svoje usta Ko starček Boga ga stisniti. $e enkrat sliši sin slabi o* las : globok zdihljej čuti 55 z Bogom!" še en i ni ga bilo več! Janez tolazi nesrecnega papezevega poslanca v njegovi žalosti kolikor more. Nazaduje ga priljudno vpraša: kako to y da prej ni celó nic vedil, da je tudi njegov oče tù v jeci Menih mu začne vse natanko razkladati y da je žave v Norikum in Panonijo, so se v teh deželah naselili, uzajemno se ženili in možili, pogostoma so tudi prebivavci, 55 Ne zamerite mi" Janez dalje govori n da V se nekaj vprasam dolžnem v ječo Djali ste, da Vas je grof Ur h po ne pahnul; kako se je to zgodilo Poslanec mu od konca do kraja vse razodene je nanu od papeža po bil grofu izobčivno y kako pismo nesti i da ga je menda grof le zato zapreti dal, da ne bi se po njem zvedilo, da je od papeža izobčen (Vpanan) ker bi mu to veliko škodovati utesrnilo. y yy Kaj pa je to, ako papež koga izobči ali pana „Ako papež koga izobči, ne Janez radoveden dalje praša. smé taki v nobeno cerkev hoditi, se ne smé svetih sakra-mentov posluževati, — pahnjen je iz cerkvene občine i človeškega družtva. Je izobčen kakošen poglavar ali kak drug velikaš, so njegovi podložni odvezani vse pokornosti, vseh dolžnost, vseh priseg do njega. Za-nj nima nobena postava, noben zakon veljavnosti več. Vsak, komurkoli pod roke pride, ga slobodno ubije, kakor steklega psa tam na ulici. Ako pa umerje v tem prekletsvu, kterega ga le sam papež v Rimu odvezati more, je pogubljena njegova duša na vekomaj !" ?5 yy I to vse sedaj tudi na našega grofa spada a Vse V tem se sliši, da kdo močno terka na dvoriščne Joj f vrata. Janez tiho odpre okno i pogleda kdo da je. kaj vidi! Grof Urh je s celo četo beričev grad od vseh strani obdjal. Nevoljen preklinja pred vratami s svojo ože- 3no roko po njih lopaje, da so se kar tresle v svojih leznjeno i šteklih. ..To mi je lepa straža" se dere na glas da mojega prihoda že od daleč zapazili i me dostojno pričakovali niste pri vratah! Odprite berž, drugač vas dam 55 vse poredoma na kolce nabiti Tako je jezno razsajal grof pred vratami. Janez je med beriči kmali tudi grofo vega ogledúha spoznal, i koj je vedil y kaj da bode » Fantje se berne k svoji četici 55 sedaj pa le berž zagrabite za orozje! Jaz kot vas načelnik vam to uka zujem! Od danas smo odvezani vseh dolžnost do grofa!" Berz vsaki zagrabi za svoje orožje i vsi z Janezom naprej na dvorišče hitijo. Janez tu mirno vpraša: „Kdo je, ki tako tolovajsko tolče na vrata oglasi 55 drugega ti ne velevam 55 Odpri!" se zvan 55 55 Prej ne, dokler ne receš, kdo da si ! Pasja duša! Kdo te je učil tako govoriti s svojim gospodarj Dobro, da te imam v pestéh tebe s celo tvojo ponoćno derhalj Ne eden od Vas ne bo ušel mojemu serdu i svojemu zaslužku udarcih!" Mene svet pozná le po mojih Te besede izrekši udari po vratah, da se kar saksebi razletijo kakor pezdir, kadar veter v njega puhne. I cela beriška derhal se v dvorišče vsuje 35 Grof Urh sedaj Janez zavpije n mi smo od vezani svoje pokorsine do Vas! Papezev poslanec je tega l Bog priča Orožj tedaj proti orožju! Fantje le nad nje nam pomagaj in sveti Juri I meci se zabliakajo, terd boj se vname, i udri po beričih. Bilo jih je trideset proti desetim čina 5 ki se verh sterme planine odter 1 Kakor pe-v dolino doli dereča vse spred seboj podi ravno tako se zaletij fantje kteri so v svoji keltiški domovini se spuntali ali nepokorne se nad berisko derhal. Kmali pocepajo pervi pod ojstrimi meci ska zali, bili v te kraje prestavljeni r vse te in' druge okol-šćine razjasnujejo vzroke, da nahajamo keltiške imena in spomenike. Saj tudi traške najdemo v Galii in nemske v Itálii, al kdo bode iz nemškega imena SAVFËIVS, ki se pogostoma na kamnih italskih najde, sklepal, da so Italci bili Germanii Pis. Ch. W., die bei C. Jul. Caesar vorkoinmenden keltischen Namen, Vorwort pag. IX. X. skoro so dv so premaga • v v vrata rudeče beriške kerví: v krátkém več od polo jih je obležalo, ostali pa v se strahu peté poberejo in grad! v beg podajo. Fantje pa za nj kričé ,,beži grad! b Hola! Hola V # r Le za njim! Le za nj ! ud ga! udri ga!u To je bil lov po dobravi! Še marsikterega je razdvoji! fantovski meč. Tudi ogleduha je zadela božja siba. Ako 389 ravno je na kolenih slivkaje prosil za življenje, mu vendar ni prizadjal razserdjeni Šimekov Tone! Do roga mu porine r yy Al kam?" Glej ga Janez vès zamišljen dalje praša y preljubi moj, na Ogerskem se zbira velika svoj nož v cerno serce! Ko fantje nazaj v S rad vojska, ki namirava skoro nad Turka udariti, ki z vedno pridejo, najdejo Janeza z večjo silo se po Evropi širi, da bi kristjanstvo pogubil i grofom v dvoboji. Berž mu hocejo na pomoc iti. „Nazaj!" podjarmil vse, kar polomesca ne nosi na banderih. Rimski Janez gromovito zavpije naško, ako bi jih vec nad enega „nazaj! To bi ne bilo ju- papež je tedaj razpisati dal tako imenovano križarsko vojsko « nl«n:i» ff _____ • „ _ \t ____:___________i__; i__ • ___1 1 __ ^______ samega se nazaj umaknejo stopivši okoli planilo. Fantje zoper njega. V svojega namestnika je poslal na Ogersko Janeza i pa grofa. Grof se je s herbtom na dvoriščno ozidje naslanjal i se Ivana Kapistrana, mojega najiskrenejega prijatelja, da tako Janezu branil. Janezu ni bilo na tem ležeče hodi po celi dezeli iz vasi v vas, iz grada v grad. iz mesta litku «jčtiicziu uiauiu uaiit^u. u« mhu hm «.vu* n/iitvi/, grofa v iucbiu pnuiguvajc v uiiciiu papeže vcm ; naj ubiti. Ze davnej bi ga bil lahko prebodel s svojim mečem, za orožje, da velja čez sovražnika kristjanstva • « i i i 1 I • • 1 »i« ____________v* _ •_ ___«____/N _ 1 _ • « I V • 111 • « 1 . 1 « * • *, . 5 v mesto pridigovaje v imenu papezevem: naj narod prime On ga je le hotel spehati i zbiti mu orozje iz roke. Cele naj se vdeleži velikih tri ure že je terpel dvoboj. Meče sta imela oba že sker- za bojnike se vzdigniti: odpustkov, ki jih je papež razpisal i branitelje svete vere i domovine. Junaki iz hane kakor žage. Na zadnje zacne vidljivo grofu roka treh kraljestev: iz Ogerskega, Českega i Poljskega se že omagovati. Janez, to opazivši, skoči od strani na njega, ga zbirajo v " ~ za desnico zgrabi ter mu meč iz roke zvije. osrerskem stolnem Belem gradu okoli zastave I gor v grad ga zdaj vleče za roko, v hiso pred oder mertvega. Ivan-Tibinjanina, najboljega junaka kakor dolga široka je ravnina ogerska, da v jeseni udarijo na turški Beli i n Grof!" ga sedaj vrelo ocituje na mertvega ka grad. » ali Vas ta nic kaj v serce ne pece? Ali Vam ta kovarnemu grofu Glej lepo priliko, skazati se junaka! Bolje poti, zaje Vašega puhlega serca nič kaj ne budi? Ali Vam ta Vaših pohotnih poželjenj nič kaj ne greni? Ali ste zares divjiši od se umakniti, bi se ne moirel zmisliti! y ampak le v svoje ve divjega risa, ki ne mori le od glada selje? Ali poznate pač rimskega poslanca, sina tega Vzemi križ križarski, opasi z Božjim se mečem i pridruži se sveti vojski! Pozdravi Kapistrana v mojem imenu, i mert zagotovljam Te, da bodeš prijazno sprejet!" vega 5 kterega morivec ste Vi, Vi i Vasa rodbina? poznate, ki ste ga samo zato v jeco vergli, ker je zvesto i boju govoril. Iz spolnil svoje sporočilo, ktero nas je odvezalo nase podložnosti? Al nad Vami se noče moja roka omazati. Velikodušno Vam puščam življenje, da se spokorite Janez je verno poslušal goreče besede častitljivega Ali ga meniha i nehoté se mu je že roka pěstila, ko mu je o vojski celega gerla zauka, „da! da! na vojsko — al v sredi nadušenega ukanja naeakrat omolkne, kakor da bi se mu bil glas odřezal, ali i si odvezo papeževo kakor da ga bi bil v tem trenutku kdo z nožem v serce zoper kervoločnega Turka" doslužite!*; pahnul prišla mu je mila Marjetica na um. Vse Strašno so te besede grofa spremenile. Na kolena SVoje serčne težave menihu razodene, do kterega je brez- celjski Urh, ki do sedaj ni pred končno zaupanje dobil; celo svoje serce mu odpre z vsemi pade pred poslanca oltarjem, še manj pa pred človekom klečal! Za odpuščenje ga moli i da bi za-nj prosil papeža, naj bi odtegnul od razpletka v ti nadlogi! Na zadnje vendar le menihova ob 9 skrivnostmi; saj je le od njega samega srečnega pričakovai njega prekletev, da bi ga zopet vzel v keršansko družtvo y da hoče rad i zvest se podvreči vsaki njemu naloženi po- p0t podati. • m _ « iti ti 1 • v # 1 i 1 velja, i Janez mu obljubi še danes proti ogerski meji se na kori ! Poslanec ga Ijubeznjivo za roko primsi, od tal vzdigne i ga zagotovlja svojega prizadevanja pri papežu. Janez mu nazadnje celó še njegov meč nazaj dá ter ga Med tem pogovarjanjem prideta v vas. (Dalje sledi.') spremi do dvoriščnih vrat. v Fantje sedaj pa le hitro zopet na noge u da berž veli grad Janez svoji na dvorišču zbrani četici — „ zapustimo. Jaz še sedaj grofu ne zaupam i mu tudi nikadar Ozir po domovini. Skalska dolina na Stajarskeni. ne bom. Res, da se mu je serce skerčilo kakor morda še še se ne zanašam na „Pojď in obrazi S čertami y nikoli poprej. Al kakor sem rekel njegove besede." Mertvega i kolikor je bilo bojnega orožja v gradu so seboj vzeli, jetnike, ki so se hvaležno okoli Janezovih nog opletali, so oslobodili vse, grad pa v očito znamenje Božje lepih Zivo mi pišaj Z barvami." F. Vodnik. Domovina, ljuba naša slovenska domovina ni prazna z njivami in krajev, zelenih krasnih dolin, prepreženih kazni zažgali. Fantje so naprej sli obloženi s pridobljenim travniki, tudi brez romantičnih obgorij ni! v Vsak y orožjem pevajoči krepke davorije. Nekoliko za njimi pa přehodil ki je že nekoliko okoli sebe pogledal in našo doljno Stajarsko je našel rajskih krajev veliko, kteri so mu serce y gresta Janez i papežev poslanec v živem pogovoru ganili. r> Kaj mislite tedaj, častivredni gospod " y 55 kaj mi je početi v ti zadregi? Kako bi se ga Janez naj- Dragi bravec! hocem te peljati v duhu po jedni taki rajski dolinici, namreč po skalski ali šaleški, kakor vprasa bolje ta klopčič izvozljati dal? Molim Vas, Vi ste mnogo jo nekteri imenujejo, in ti jo hočem v kratkih čerticah po sveta skusili, dajte mi svét, kaj i kako čem storiti?" poslanec. odgovori TD y Bežati moraš pred njim" pisati. Morebiti si že hodil po nji ali pa slisal o nji kaj pripovedovati, morebiti pa tudi ne. Si ali nisi, vendar le v to je neobhodno potrebno; saj za toliko časa, dokler se pojdi in potuj lep poleten dan z manoj po zeleni planjavi y vse to enmalo pozabi. Tudi jaz ne zaupam njegovi današnji polni dišečih cvetlic in sadnih dreves. Postoj enmalo in skerčenosti! Preveč po svetu sluje posvoji hlinjivosti i zvi- poglej okoli sebe in vidil boš dolino, kako krasna da je jačnosti. Zmiraj se mi dozdeva, da je namen le bil, se najprej Tvojih rok resiti. poglaviti njegov in kako jo večerno solnee sjajno Pa, stavim, da obsija ; kako rumeno-ru- deči žarki obgorje razsvitljujejo, kako se oblaki v nebeski se resnično spokoril i spremenil nikadar ne bode. Lesica svitlobi različno barvajo! Ako si tako mehkega in občut- , rajsko ostane lesica, dokler ima rep kosmat! Za njegovimi najpo ljivega serca kakor jaz, te mora to čudno ganiti štenejimi mislimi se bo vendar zmiraj želja v njem oglaševala veseliti! y si serce v mascevanji nad Teboj olajsati. 1 prej ko slej enkrat gotovo, Te bo njegova roka na skrivnem zgrabila, vasi Preglejmo toraj nekoliko bliže okolice, terge, sela in V . y Svetujem Ti tedaj, dragi moj dobrotnik in rešitelj je v tej zadergi za Te najbolje, da grofu iz poti greš da gradove in cerkvice, in poglejmo kako se naši rojaki tudi unih časov, ki so sicer cez mejo njegove y lastnine, kamor po njih obnasajo; spomnimo se pa se že potopili v morje minulosti. Mislim, da bode marsi gova roka. u liu ILi y U 11 ^IVCT, * RV puiupin » >«««JV IIIIUU1WOH. i.i.u.n«. , " — ~ ---- ----- ne doseže več nje- kteremu všeč, ako popisem, se vé da le splošno, ta ne ravno zló znani kraj. 390 Tù zelene livade, po kterih rastejo mnogoverstne lepe nimivega v njih najti. Večji del starinskih pišem tega cvetlice (posebno serčna in čedna bela rparnassia palustris), gradů je v ptujih rokah. Pripoveduje pa se o tem gradu* ondi rumene njive, ktere nosijo polno klasje; tù lepi paš- kakor skoro o vsakem mnogo praznih pravlic. Grad je niki, ondi gosti logi vse vse je tako krasno, tako veli- přišel nedavno iz lastnine verlega gospoda častno! Tu jedno selo, tam posamesna hišica, tù bela d'Harnoncourta v druge cerkva, ondi sivi grad! Kaj še hočeš Tukaj f kjer se sedaj dol in več log roke. Akoravno je Valenje viditi? majhen, skoro najmanjši terg, najdeš tù vendar mnogoverstne crédita, kodar rokodelce: klobučarja in sedlarja, mizarja in čevljaija, kro- cerkve, gradi in hiše stojé, pravi pravlica, je nekadaj je- jača in kovača itd., ki so prav izurjeni zero stalo in še den denešnji prepevajo deklice pesmico i Jezik slovenski po in okoli Valenja je nekoliko dru ktera to pripoveduje. Tù je tudi svoje dní ošaben Turk gačen, kakor na pr. po Savinski dolini. Govoré namreé a svojim peklenskim mesarenjem razsajal ; tù je kraj kjer bolj počasno in široko in imajo svoj „sto, š ta u j ali pa, je v srednjem veku dosti vitezov gradove stavilo. YTendar „šet, šeta, šeto"; na pr. „šta krava, što tele plava velika temota nad onimi časi in le tù pa tam se ne koliko razjasnuje. Den denešnji je pa tako lepo r> vino ? u itd. Vendar za prašavni živo vse in prijetilo da nič r> što. cc y> k a j ?" seto nikoli ne rabijo Vidi se tudi tù, da v vsakem selu skoro drugo pod bolje ! Proti vzhodno-severni strani za govonjo Dostikrat sem poslušal, kako so popevali smrekovim in hojkovim gojzdom stoji grič in na njem graj-šina, kteri Nemci pravijo „Eggenstein" , Slovenci pa narečje ljudje pri veselicah pesem, ktera se tako-le začne Gorica. Tù hočemo začeti in vse kraje v tej dolinici enako Vesela je skalska dolina Je polna veselja in vina v ? > pregledati. Čedna grajscinica je, ktero obdajajo po jedni, levi nizki griči in sèm ter tjè kmečke hiše. . m e d strani majhen log, Kdor hoce veselo ziveti, Ta mora v Valenje zletetia itd. (Konec sledí.) Zadej se dvigujejo vecji hribi proti sinjemu oboku, kterimi je Ra dole najvišji; na desni strani se vidi Kozjak s svojim pečovjem, za kterim je znamenita „Huda luknja." Proti zahodu pa se ji odpré polje, ktero merzla Paka, majhen potok, ki se vedno bolj narašča, kakor srebern trak prepasuje. Ta grajscina je se Ie v poznejih casih so zidana bila iu je sedaj v oblasti grofa M. Bisingen-a. Nek danja r> Gorica" pa je stala na bližnjem hribu, kjer razvaline proti oblakom kipe. Marsiktere pripovedke sem že čul od tega razrušenega grada, pa so večidel le pravlice. Ce se barbari!" ■ • if ■ * w "w # • v y Ogled po svetu. Kteri narod je najbolj izobražcn v Evropi? (Svobodno po ilirskem). Vprašanje le-to je tako važno, da si clovek skoraj ne upa dati odgovora na-nj. Mi Slovenci in sploh Slovani naj bi se pač ne podstopili ziniti od tega, da se med perve štejemo. Kaj bomo mi, ki nas svet še tako rad pita z 5 Al Anglež Buckle v knjigi SVOJI „ History of ne motim, sem jih lani šopek „Novicam" podal. Historično civilisation" („povest izobraženosti") nekako napeljuje tako resnično pa je, da so ga vitezi z imenom „Eggenstein" ne- kdaj postavili in tudi dolgo v oblasti imeli in še okoli 1322. vodo na nas mlin, da bi misli naše postale kmalo res ,,vi leta živeli. Zadnji tega rodu Boštjan Eggensteinski povesti navaja Ang lez je 1473. leta v turški sužnosti do smerti ranjen umerl. 1334. leta najdemo ta grad v rokah Miroslava Saneč-kega in pozneje je bil lastnina celjskih pokneženih grofov. Za temi je še imel mnogo gospodarjev, dokler se ni v razsip spremenil. Denešnja razvalina je večidel tudi zginiia ; v ze le malo pecovja še stoji. Blizo tega kraja samo eno malo nižje proti zahodni strani se stoji stolp z revno streho nekdanjega saleskega jn 1519 žensk sokoleteče." Poslušajmo: V svoji med drugim tudi število samomorov v novejših časih ter dokazuje, „da kolikor več je med svetom izobraženosti, Je li 0 m i k a ali i z ob si mi terditi in razsoditi ne upamo; al kaže se, da bi vendar le ntegnilo temu biti tako. V 5 letih (od 1852 do 1856) se je v zedinjenih an- gležkih deržavah (ondi, kjer se toliko hrusta in vpije o omiki) samomorno končalo 5416 ljudi, namreč 3886 možkih Mi Joffo toliko vec je tudi samomorov.' ražen ost tega kriva ali ne, grada in oznanuje, da tudi terdo zidovje pahne čas v prepad minljivosti. Tù so bivali svoje dní vitezi z enakim Okoli leta 1320 je živel Niko Šaleški ? tedaj čez 1000 leto in dan. » ? ki je imenom. Salek 5 Oto 11 u Eggensteinskemu prodal 1 poslej so ga pa tudi celjski grofi imeli. Vitezi šaleški pa se še pozneje nahajajo. Sedaj je ta razvalina v vitez Gadollovi lastnini. l*od razvalino stoji pri cesti, ktera na Slovenski gradée slaveni („-divji narod", se vé da!) navadno cakamo, da nas smert sama pokosi. Je li več junaštva treba k temu terpežljivo terpeti muogotere poditi si kuglo v možgane 1 nadloge tega mi ne po- življenja ali pa za-bomo ogibali tukaj f ker odgovor na to vprašanje je lohak; da pa je vkljub vse nam od mnogih strani očitane sirovosti vendar več moćno-dušnosti in več svete vere med nami, kakor marsikje drugje, Saleška vas, ki precej his ima in pod Smarško gpričujejo nam ravno oni redki primerljeji s am o mor o v med pelja, ■ „ „ faro spada. Od tod je pol četertinke ure hoda do Valenja. nami. *Gledé na toliko žalostni'sad omike Valenje je teržič s kakimi 30 hišami in 300 prebivavci; ima čedno cerkvico sv. Matere Božje, v kteri je posebno ako se samo mori po Angleževih oltar lep in znamenit. Ona je v precej starem času sozi dana bila. Pred letom je še bila podružnica skalske sedaj pa je Šmarske fare. Tudi poštna postaja je tù med Celjem, Šoštajnom in Slovenskim gradcom. Valenje stojí lepo pri na hribček naslanja, ki je precej besedah res za kaj tacega ceniti smejo naj nam tedaj clo nič ne bodi žal, da nismo tako izobraženi kakor Angleži, ki se čislajo za pervake, ali Francozi, ki tudi hočejo biti pervi, ali pa Nemci in Italijani in vsi ostali drugi, ki menijo, da nosijo zvonec omike. O jugu tacih okoljšinah in napredkih izobraženosti le ostanimo po nižno zadaj in poterpimo! saj stojí pisano: poslednji, in poslednji bodo pervi ; ?" v pervi bodo Jos. Levicnik. Paki in se proti sterm, okoli in okoli z goščavo obdán in na njem stojí ponosno starodavni lepi grad Valenjski. Terd in močan je moral nekdaj biti ta grad, da je dvakrat se zoperstavil turški sili. Plenili in požigali, podirali in ropali so namreč ti neverniki 1643. leta v tem kraji, pa vendar jim ni ob- |z Gradca. 29. nov. zjutraj je prejel v poslednjih veljalo svoj polomesec in konjski rep tù postaviti. Zapodili ^ Novicah" omenjeni hudodelec plačilo svoje hudobije na Novičar iz avstrijanskih krajev so jih. Pred nekoliko leti se je našlo več vozov mertvaških kostí v zemlji pri gradu, ki menda od te obsede izvirajo Težko bi si bil kdo mislil, da v takem grozovitem gradu pozvediti ? Trudil aem se vec 0 tem iz starih pišem, ktere sem v roke dobil, močno prah pihal in brisai, vendar nisem mogel ničesar znamenitega in za kolu. hudodelniku, kakor je bil ta, je ticalo tako babje serce pa akoravno sem Ko g0 mu brali sodbo, je začel izperva vekati, potem pa Tù se imenuje kraj se pesmica popeva Pis 391 razsajati in preklinjati, da je bilo gerdo. vendar dal spovedati ; ko je přišel drugi dan po masi rabelj V* nedeljo se je in jim vzela obilo žita, korenstva, sočivja, sadja in vina Vi 1 If M M V i â - _ _ - _ ^ ' _ 9 k njemu, se je vedel tako plašno, da pričujoči niso ve- veliko, in poslednji spet 14. roznika sta terpela ložki in podberdski kanton 3. malega serpana; 2. dan dili, ali bi se smejali ali ga milovali. Tako je rekel ra malega serpana je zadela 4 soseske verhniškega kan beljnu: „Gospod, pustite mi življenje; saj nisem nic dru- tona dosti hudo; «.. . . * ' V I . _ • 1 .'i I V . 4. dan malega serpana je razsajala zega pregresil » kakor samo dve ženski sem umořil!" v mokronoškem kantonu v 7 soseskah hudo v se Ravno tako je tudi božal, naj ga ne obesi prosil i na kolena padel in rabeljna dan malega 9 4. 9 ko je V ze pod kolom stal. Ko je serpana je terpela catežka okolica veliko. vidil da vse nič Sploh je dolcnsko stran letos toča največkrat zadela 9 vec ne pomaga, je zacel zopet na ves Gorencom pa tudi Notraj ncom je letos precej priza-glas razsajati in preklinjati, dokler ni na vislicah omolknil nesla, ker le v kraj n s ke m in v loš kern kantonu so «in duša njegova šla na uni svet po plačilo! Iz dolnjega Stajarja 29. nov. Vino iz zmerz 9 9 bile 3 soseske nekoliko poškodovane, — v bistriškem planinske m in pa idrijskem kantonu pa 6 sosesk njenega grojzdja je precej belo in pa sladko kakor med, al vendar je v Harijah bistriškega kantona veliko škodo Tinskega okusa nima. Težko tedaj, da bi se čez leto in dan napravila. Največ toče je bilo mesca malega serpana obderžalo. Zatega voljo zdaj boljši vinski kupci, kakor na (julija), in sicer 2., 3. 9 4. 9 11., 16., 17., 20., 23., in pa priliko, iz gornjega Stajarja, ne segajo po totem vinu 9 m mesca veli kega serpana (avgusta), in sicer 7., 10. 9 ker se mešauja bojijo v takih krajih, kjer je omenjena 17., 20. in 29. dan. Pozneje je ni bilo nikjer več. nesreća nograde zadela, grejo raji kam drugam po novo Cukramica je že pod streho; mojstra Denis in Košir vino 9 in zatega voljo je res za nektere vinorejce škoda sta v pravém času doveršila kar sta obljubila. Ker ravno od tolikanj večja, ker čeravno niso postenega svojega vina tesarstva govorimo, naj tudi da našim bravcom do zmešali s zmerzlincom, se jih vendar kupci ogibujejo 9 bo V I jeci se, da bi okanjeni ne bili. Nekteri y s e le danes povemo, broznani g. Juri Paj k se je odpovedal svojemu rokodelstvu, ktero je veliko let kot mestni tesarski mojster opravljal in en dan pred sv. Andrejem — berejo. Morebiti jo bojo bolje si zaslužil ime posebno zvedenega in poštenega moža, zraven opravili kot uni, ki so zmerznjeno grojzdje prehitro in ne- pa tudi iskrenega domoljuba, ker i t i • VT 1 _ • _ ■ _ 1 v f ■ y • i # • « « • « • 1 naravno otajali. mnogo Fr. Verbnjak. let je bil brez placila ucnik risanja v nedeljski šoli krajnske obertnijske 2z Koroškega. Terda zima z vsemi svojimi nasledki družbe. Gosp. Pajk se pečá zdaj le h kupčijo derv in s PPaHP^PIP ■ terka na vrata. Blagor mu, komur se je ni treba bati! Al kmetijstvom, v kterem se ne derži v naših dolinah in gorah trepečejo serca pred njo in zdi- marljivo hiti s terjavami časa naprej. hujejo žalostno v prihodnje dní. Sto in sto pridnih rok, zmiraj generala kot višjega vojaškega komandanta starega kopita , ampak Ljubljana je imela 9 po ktere so mnogo let v fuzinah in rudnikih zivez imele, novi prenaredbi ga bo zgubila kakor ga že tudi Celjovec mora zdaj počivati. Ne vemo, ali se res ne placa, se dalje vec nima, in za višjega poveljnika bo le polkovnik (ober- železo in jeklo izdelovati, — to pa vemo in slišimo iz star) ali pa major. vseh krajev dežele, da spušajo posestniki fužin po versti Iz Ljubljane. Presvitli cesar so izvolili sledeče pre- svoje delavce; čez 700 jih je brez zaslužka in do novega častite gospode za častne korarje ljubljanskn : vipavskega leta jih bo gotovo čez 1000. 1. t. m. so šli poslanci iz tehanta Jurja Grabrijana, škofijskega kanclarja Ga Celovca na Dunaj presvitlega cesarja prosit, naj bi š p e r j a Ve 1 k a v e r h a in profesorja in doktorja bogoslovja dosedán je colne postave vprihodnje popolnoma Matija Leben-a. se veljale iu se odvernila vsaka nova prena-redba, če ne, ni pomoci za koroško fužinstvo. Ob enem bojo ti poslanci tudi prosili, naj bi se družbi, ki je ku- Novičar iz raznih krajev Iz Dunaja. „Oesterr. Korresp. pise da cesarski pila avstrijanske železnice, tudi naložilo to, da mora napol že izdelano železnico v Celovec do leta 1861 po- uredniki od 1. novembra 1858 naprej ne bodo več plačevali poinoma doveršiti, do leta 1868 pa jo do Briksena v deželnih in zemlj išno-odvezn ih přiklad; ako so Tirolih dodelati. Iz Zagreba. Iz Gosp. lista" pozvedamo, da tudi vernile. jih pa za mesec november že odrajtali, se jim bodo po 99 njegov vrednik, slavni gosp. Šulek, zeli kakor vrednik na Macoh odjenjuje v sili, pa se nek razširjuje bolj šega lista in iz ravno tistega namena zvediti narodne imena po mestu in predmestjih. dobrih in strupenih gob ali in kakor mi tako Iz Milana. Pri nas cvetè V ze več časa kaj lepo kup tudi on vabi rodoljube, naj pritekó v pomoč, da se doverší čija z novi m i peticami, ktere so dvajseticam od leta pravo narodno umenstvo in po naročilu vis. ministerstva 1852 zlo podobne. Vredne so prav za prav le 14*/4 kr. izdela knjiga za šole naše. Sopet nam je to dokaz, koliko skupujejo jih pa ljudje po 15 in 16 krajc. starega dnarja delà nas še caka na različnem slovstvenem polji da jih potem v turških deželah kot césars ke dvajsetice je na vse strani še toliko čisto neob- izdajajo in tako uganjajo veliko sleparijo, ktere pa bo 9 9 našem 9 kterega delanega! „Hic rodus, hic salta", komur je res mar za menda kmali konec. korist domovine! ki dinj Iz Ljubljane. !z Rusije. Poslednje dni mesca novembra je rusovski Ne kaže se pražen stari pregovor, car Aleksander černogorskega škofa Nik an or a pred pravi, v s e r ce je led pred s v. Martinom, je povo- se pustil. pred Bož i čem." Povodnje ni ravno še 9 pa Kakor se sliši, bo šel car prihodnje leto v Pariz 9 9 malo manjka, da ne; dan na dan je dolgo dezevalo. Kerz- kjer bo osem dni ostal. Iz Pariza pojde nek v London narji so pa letošnjim vsem Svetim kaj hvaležni; prodali tudi za osem dni. Pravijo, da bo car z vso veličastnostjo so perve dni tega mesca sila veliko kožuhovíne; vsak je potoval in še le čez tri tedne se vPetrograd vernil. segel takrat po nji, ki ima zdaj kožuh za pečjó. ravno od vremena govorimo, naj povemo še to zavolj toče letos na Krajnskem iz popolnoma verjetnih 9 Ker danes Konštantin, brat cesarjev, se je čez Francozko podal v kar smo Sardinijo; menda je danes že v Turin u. Iz Cerne gore. Ko je bilo knezu Da ni lu povedano, rok zvedili. 19 dni je bilo letos s točo; perva toča je bila da so posvetovanja zastran turško-černogorske meje 7. maja, ki je v Vipavi v 4 soseskah, v novomeškem dokončane, je ukazal zavoljo tega 21 krat s kanonami stre- kantonu pa v 8 soseskah veliko škodo napravila, v vi liti 9 in naznanil je potem Černogorcom, da so meje čisto pavskih soseskah pri sadju in na terti, v novomeskih pa po njegovi volji uravnane. tudi na polji, ktere je vdrugič 2. rožnika pobila; vmet Iz Italije. Iz R i m a. V Rimu so nek več pišem liškem kantonu je 11. majnika zadela 3 soseske hudo vlovili, ktere izhajajo od francozkih izposlancov, da bi 392 se podpihala prekucija. Papežev minister notranjih oprav je (nebeskim ognjem) nabité (jasane). Pravijo, da take ka francozkega poročnika resno poprašal, kaj ima to po- none dalje streljajo. meniti. al on je naravnost vse prekucijske namere za tajil ter rekel, da francozka vlada nic Iz Valahije. 28. novembra zvečer ob osmih je pri od tega ne ve in letela bomba v pisarnico kajmakama Janka Manu-ta bi kaj takega tudi terpeti ne hotla, ceravno cesar „Tali jane iz serca ljubi." Čudno je pa vendar to, da so ma Razletela se je , pa ni nikogar poškodovala. To je pervi sad ? po kterem se dá prevdariti prihodnji „zlati vék", ki homa začeli francozki casnikarji nad Avstrijo se re- so ga v Parizu obljubili Vlahom. Sploh j e nek taka penčiti in Lahe šuntati zoper naso vlado, ktero so ob enem zmešnjava v podonavskih knežijah, da bo treba kmali za- tudi Sard in ci huje kakor poprej napadati začeli. Ako se časnému gospodarstvu konec storiti in izvoliti stanovitna pomisli, da so francozki časniki dandanašnji tako berzdani, „hospodara." da ne besede ne smejo ziniti, če ni po volji vladi, se ta Iz Turškega. Turška vlada je prepovedala, da silni hrup, kteri se poslednji čas nikih, ne more u ga nj a drugač razumeti, v parizkih cas- se jajčka svi Inih červičev iz A na to lije ne smejo kakor da se pod fran- nikamor drugam prodajati, sicer bi jih utegnilo doma zmanj cozkim krilom res kaj kuha na Laskem. Ali se pa ne bojo kati. kuharji sami opekli i je drugo Ta prepoved zadene tedaj nekoliko tudi svilorejce vprašanje. Napoleon 111. našega cesarstva. ni Napoleon I., in casi so drugacni! 17. novembra so mogli vsi keršanski posli, kteri so pri jud i h služili, iz te službe iti. V Rimu namreč pre-poveduje postava keršanskim poslom pri judih služiti. lz Neniškega. Iz Berlina. Volitve za deržavni zbor so dokončane; vseh 352 je voljenih. Med temi je pa kteri so bili tudi v starem deržavnem samo 108 tacih zboru. Kakor je slišati, je vlada s tem uspehom do voljna; sliši se pa tudi, da se bo deržavni zbor kaj živo gibal ? kakor ze več let ne. Da sneg drevje polomi, se sliši vsako leto; da bi kadaj led toliko žkodo napravil kakor letos, se V se bil pa nihče ne more spomniti. To se je nagloma hudi mraz pritisnil, v zgodilo une dní ko je mnogih krajih na Nemškem. Deževalo je namreč in dež je mahoma zmerznil na drevji; ledena skorja je mladike převlekla tako, da so bile v se na koncu za pavec debele. S strasnim ropotom so se lomile najdebeleje veje pod ledom. Nektere sadne drevesa so čisto oklestene sekano. > m V se celó staro hrastje je kakor da bi bilo ob Iz Francozkega. Iz Pariza. Čudne reči se godijo pri nas. Naši bravci vedó, da je bil grof Mon tale m b ert zavolj nekega, francozki vladi zopernega spisa, v kterem je posebno svobodno življenje pod angležko vlado hvalil, za 3000 frankov v V se na 6 mescov v ječo , zraven pa dnarjih obsojen, čeravna sta ga dva najimenitniša advo kata tako krepko zagovarjala in si do živega dokazati pri-zadevala, da je žalibog! vse čista resnica, kar je grof pisal ; pač delječ je že vlada prišla, če mora take grenjke pozirati, kakor jih je advokat Berryer solil! Vendar je sodbo perve sodnije se je na postavni poti pritožil pri naj- 1 bil grof za krivega spoznan in obsojen. Zoper to višji sodnii in prosil, naj overže sodbo nižje sodnije. Preden je pa ta grofu še odgovor dala, ga je cesar po-milostil in mu vso kažen odpustil, ktero je čez-uj izgovorila perva sodnija. In kakošno novíco so přinesli naj-novejši časniki iz Pariza? — — grof Montalembert noče milosti cesar jeve, ampak terja le V t 1 naj najvišja njegovo pritožbo! To je za vlado druga, sodnija sodi buda zadrega. Ce ga namreč najvišja sodnija nedolž-nega spozna nasproti pervi sodnii, ne potřebuje cesar-jeve milosti; če ga pa tudi ona obsodi, hoče terpeti čez-nj izgovorjeno kazen, in tako bo v ječo šei eden izmed tistih mož, kteri so 2. decembra 1851 Napoleonu kot tadanjemu prcdsedniku Ijudovlade zidali cesarski prestol. Ko so Angleži slišali, da je Montalembert obsojen, so na dveh vseučeliščih angležkih berž začeli nabirati dnar, da bi v znamenje svojega poštovanja mu poklonili tistih 3000 frankov, kt*re je plaćati obsojen, al grof, to zvedši, jih je berz prosil, naj opuste ta poklon, ker on sam je přemožen mož in ne želi te politične demonstracije. Na Francozkem delajo nove skušnje s kanona mi, ktere niso s strelnim prahom, ampak z elektriko Sanj nemiloserdnega kneza Noč leži na zemlj burj tuli, Strešja ziblje, moćne zide stresa Po dobravah stare hraste puli In oblake stepa na nebesa. Knez leži na pernati blazini, Sanj prikazen mu poćitek ropa Pot mertvaški po obrazu stopa Glas trobente poje na visini: y i Cas stekel. ura je odbila Zvagal sem po pravdi tvoje delà Lej skudela z zlegom se nagnila y Z zadušbino kviško je zletela; Knezoval si kruto cez narode, Gnezdil ti je v sercu gad napuha Lačni revi nisi lomil kruha, Zejni nisi dal kozarca vode.44 y „Ti v škerlatu, nago ljudstvo tvoj Je kervav pot potilo 7 Svoje noge, trudne roke svoje Je do bele kosti ožulilo. Komu ude si oblačil nage? Komu celil žule si skeleče? Koga rešil si iz temne ječe? Komu brisai iz oćesa srage?44 „Tvoja hiša dvor pohujševanja Potnika ni nikdar prenoćila, Tvoja zemlja jama žalovanja Je v nebesa za osveto vpila. Brez tolažbe bolni so zdihvali, Gluhe tvoje so ušesa bile; Žalostné so spone tolažile, In pravične biči plačevali." ez merliče z grešniki si stopal, Z golim mečem terdil si pravico ; Koga si iz milosti pokopal? Komu stegnil si v pomoč desnico ? Razžaljenje masceval kervavo, Dvomb jezero polnil si viharno, Luč resnice si gasil nemarno, Med zločini dvigal grešno glavo. u za žive „Spričaj, kaj si storil ti Kaj za duše mertvih bratov svojih? Lej! na vagi tvoje sodbe krive, Kako pada vaga v rokah mojih ! ? Rod zlocinov slul ne bo na veke S korenino vred ga bom iztrebil, V većno noc med jok in stok telébil Preč od mene, v tok žveplene reke!44 Fr. Cegnar. Popravek. V poslednjem listu „Novic44 na strani 3T8 je bil po pomoti postavljenv nadpis : „Zgodovinske drobtinice" itd. na mesti nadpisa: „Se enkrat o denáru Adnamat,44 Vred. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in záložník : Jožef Blaznifc.