* *
6
*
VESTNIK
NOTICIERO
1 »68/11.


X I X.
VESTNIK je glasilo slovenskih svobodnjakov, vključenih v ZLiSPB. Izdaja ga konzorcij. Predsednik Edi Škulj, Ramon Falcon 4158, Suc. 7, Buenos Aires Ureja uredniški odbor. — Upravnik Janez Kralj, Ramon Falcon 4158. Sucursal 7, Buenos Aires
VESTNIK (Noticiero) es el informativo de los combatientes anticomunistas eslovenos. Editor y redactor responsable: Eduardo Škulj, Ramon Falcon 4158, Sucursal 7, Buenos Aires
VESTNIK (Noticiero) is the voice of slovenian anticommunist veterana Ovitek: arh. Jure Vombergar.
Naročnina: Argentina 500 pesov, Južna ..Amerika: enakovrednost v dolarjih, ZDA, Kanada: 3.50 dolarja, Evropa: enakovrednost ameriško-kanadske naročnine. — Za letalsko dostavljanje doplačati 3.50 dolarje.
Imprenta: Talleres Grafieos Vilko, Estados Unidos 425, Bs. Aires (33-7213»
Registro Nacior.al de la Propiedad Intelectual No. 923 973 — 14-2-1967
VESTNIK-NOTICIERO
1968/11 — 17/5/68
Director: Bduardo Škulj, Ram on L. Falcon 4158, Buenos Aires (7) Registro Nacional de la Propiedad Intclectual No. 923.973 — 14-2-1967
La revolucion Comunista en Eslovenia
1’uedc decirse, que uno de los pueblos mas aiectados por el oonflieto b«lico d® 1939—1945 ha sido iprecisamenrtJe el esloveno: siendo uno de los 'ttenos numcrosos de Europa ha isido arrastrado sin piedad en el torbellino 'a guerra que finalmente desemboco en una cruenta revolucion eomu-nista.
Cuando se establezcan	'definitivamente las	cifras de caidos en los
^rentes de batalla o en la	lucha revolucionarja,	no	p odra el historiadov
toen°s de estremecerse ante la gravedad de la tragedi a de la nacion eslo-vena de esos anos.
Hubo sin embargo un	saldo positivo_ fruto	de	esa terriblc tragedia:
Una	valiosisima experiencia,	profunda y humana,	de	conocer de cerca( en
sn esencia, el mal mas temible que afronta la civilizacion de los tiempos •hodernos, el comunismo.
Despues de la ocupacion de nuestra patria por las fuerzas nazis y Riscistas, en el ano 1941 los eomunistas solo han decidido formar el “Frente Liberacion” y luchar por “la libertad”r una vez comenzadas las hostili-dadts en tre Alemania y la Union Sovietica, mientras que pocas seman-oa antes fesejaba la invasion hitlerista en nuestro suelo patrio.
Al declarar “la guerra santa” contora los invasores, admitieron entre ,as filas de los guerrilleros ta,n solo a los que aceptaban s,u m and o y su •deologia. Una pequena minorla, como lo han sido isiempre los eomunistas “n Eslovenia, comenzo a aplicar sus metodos dietatioriales a'l imponer sus Planes y pregramas de lucha. Pero esos planeš no tendian hacia una auten-bca liberacion del yugo extranjero.
El ‘Trente de Liberacio.n” solo ha sido un medi0 para eopar el podel' en u;n pals que por su con te. tura espiritual nunca podrla ser marxista. Los comunistas durantc cuatro largos a n os utilizaron ante el mirado enter« el disfraz de “libertadmes" pura 11 e var a cabo s us siniestros planies. En el camipo d,e ha tal la han sido dcrrotados por las fucrzas democraticas del pais. ha s ta que las tropa« sovieticas inelinaron la balanza de les fucrzas I en 'favor de los comunistas.
El comunismo no ha traldo la libertad. Al tornar el poder inicio umi I verdadera ddctadnra del Partido. Como regimen propulsor de mejoras para los humldes y reformador de las “caducas” estructuras sociales, deblo haber traMio la felicidad al pueblo trabajador y mediante el sistema “socialista” una verdadera democracia poipular. Sin embargo, no hay tal democracia, to d o esta en mano s del omnipotente partiido; en cuanto a las mejoras sociales, tan solo han sido bencficiados los que han sabido c op ar a tiempo I y' con astucia los puestos de control y dominio, grupo quc constituye la . Inue.va clase”, s egu n la exprcsion de Djilas. El nuevo regimen comunista, al"no poder conquistar las masas populares, op to por afirmarse debilitando | a las mišma« mediante una sistematica corrupcion moral que hizo estragos especialmente entre la javen tud. Siendo ellos mismos materialistas, tal concepcion de vida debla difundirse a toda costa> infectando asi gravemente a' toda la nacion.
ipara una sana evolucion de la humanidad es indispensable que todb individuo viva en una relacion de re sipe to y consideracion hacia el projimo y que sienta la iprotccion decidida de su fuer0 intimo por parte de la Autoridadi Puhlica. El comunismo no admite tal eosa; si bi e n reconoce una pretendida libertad externa, quc frecuentemente llcva al libertinaje, ajrlica su mas estrieto control sobre el que quisiera refugiarse en el santuario de su eonciencia y de isu alma. Ya que el comunismo no salvaguardo la libertad de la nacion eslovena, tampoco protegio la libertad de la persona humana y esclavizo tanto al hombre individualmente cuanto a la nacion como ente colectivo.
El mundo libre y democratico debe pues meditar seriamente sobre lo sign lente:
Tanto la Union Sovietica como el comunismo en nuestra patria, ha-bian prometido entre o tras cosas, la libertad y la feliciidad para todos los tiampos. La realidad presente desmiente categoricamente esas promesas. Una parte considcrable de Europa, a la que pertenece tambien el pueblo cslcveno, sufrio la opresion. de un regimen instaurado por la fuerza.
Conociend0 la execrable magnitud de la mentira comuniista sentimos el deber de .proclamar a todos los inucblos (]ue e s tam os diispuestois a desen-mascararla en todo instante y frente a todos los que deseen acomipanarnos en 'nuestro camino. Tal es el sentido de nuestra mision on el mundlo, aun libre, en que vivimos.
La lucha del pueblo esloveno contra el oomuniemio diec claramente <iue no quiere aceptar tal sistema de vida. Por ello esperamos quc Ilegala el dia ea (]Ue entrc tisdas las nacioncis tambien a la eislovena le sca rcco-nocidio su derocho a la dignidad, al respcto y a la considcracičn por pa rte ('c los mas fuertes.
Lo mas sagrado brota de la sangre, Por ello poidemos abrigar la es-Peranza del triunfo del a m or entre los pueblcs y los individuos. Tambien nosotros qucremos cocperar, con todo nuestro idealismo, en la cbnstruccion fio un mundo mas ju s to, de un mundo, donde nos sea posible ocupar '-1 ingar que nos corresponde entre las naciones de igual pensar y sentir. ^ Union y el amor nos deben llegar f hmemente en una comiumidad que no sera friamentc cosmopolita y sin concicncia, sino llena de una autentica valoracion de las libertades nacionales y de la persona humana como ' individuo.
2 5 D >1 /1 1 o
AL RECOKDAR EL G RITO I)E LA LIBERTAD DE LA NACION ARGENTINA ELEVEMOS NUESTROS CORAZONES AL T O D O P O I) E -ROSO PIDIENDOLE NOS AYIIDE EN LA N U E V A LIBER ACION DE LA NACION ES LOVENA
OB PETDESETLETNICI 29. OKTOBRA 1918

Hammarskjold nas uči
Leta 1953 je bil Dag Hammarskjold poklican za generalnega tajnika OZN. Bil je deležen velikega zaupanja državnikov in svet ga je občudoval in slavil. Za fasado velike slave in uspehov njegovega na videz tako harmoničnega življenja pa se je skrival njegov notranji razvoj, o katerem je javnost zvedela šele iz njegovega »Dnevnika".
Leto za letom je Hammarskjold vnašal v svoj „Dnevnik“ zapiske. Ko je bil leta 1953 poklican v New York, je zapisal: „Za minulo •— hvala, za vse kar pride — da!" Brez dvoma je, do tu govori o Bogu. Dotaknila se ga je mogočna roka, pred katero je prej bežal, saj pravi takole:
Bog — središčna misel državnika.
»Bog posega v naše življenje v odločilnem trenutku — kot sedaj. Ko pride ura, vzame svoje. Kaj moreš pripomniti Tvoja molitev je bila vendar uslišana! Bog stori, kar sc mu zeti prav, čeprav tebi trenutno to ni všeč."
Dne 7 april,a 1953 je citiral Tomaža Kempčana: ,,V Bogu so zasidrani in utrjeni, zato se ne povišujejo. Vse dobro, kar so ga prejeli, pripisujejo le Bogu in ne iščejo svoje časti; hočejo samo čast, ki jo daje edini Bog."
In potem govori v novem jeziku, jeziku krščanskega mistika:
,,Posoda sem, Bog je pijača. In Bog je žejni Bog."
Dne 26. septembra 1957 — bil je to zanj kritičen dan — pripomni: »Najboljše in najlepše kar smo v življenju kidaj dosegli, je, da molčiš lin pustiš Boga govoriti in delovati."
Služba skupnosti v osebni harmonik
Hammarskjold je že od svojih mladih let hrepenel »popotniki svoj.-u osebnost. Dobil je v roke velike krščonske mistike, ko pravi: »Razlago, kako naj človek v svojem življenju služi skupnosti v popolni harmoniji s samim seboj kot članom duhovnega bratstva, sem našel v spisih velikih mistikov srednjega veka in pri tistih, ki pojmujejo ljlubezea kot izobilje moči katere so napolnjeni, ako živijo v samopozabj in izpolnjujejo svoje dolžnosti v trudu in trpljenju so zato srečni."
Resnica, da. smo v božjih rokah, ga je nagnila, da je želel:
,,Daj, da bom čist v mislih — da Te bom mogel videti; daj, da bom, ponižen — da Te bom mogel slišati; daj mi ljubeče srce — da Ti bom mogel služiti; daj mi vero — da bcm mogel v Tebi ostati!“
Dne 30. marca 1956 je zapisal: „Jezus bo ležal v smrtnem boju do konca sveta, a mi med tem časom ne smemo spati!"
Vsakdo, kdor bo hotel delati za dosego novega 29. oktobra naj se spomni Hammarskjolda.
»Nikoli ni bilo število slovenskih izobražencev (na Koroškem) tako visoko, nikoli pa tudi ni bil prepad predvsem med mladim intelffk.. tualim rod c m in tistimi, ki stojijo danes na čelu manjšinskih organizacij jn ustanov tako globok..." (Vladimir Vremec v članku »Koroški Slovenci v slepi ulici?" v tržaškem Mostu, št. 16 1. 1967.)
Vsi Slovenci v eno državo!
Nemško časopisje v Avstriji sc razburja nad programom Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je bil sprejet dne 2. januarja 1968 v Celovcu. To časopisje piše, d.a so zahteve Slovencev velike in da presegajo vse do sedaj izražene želje in bi se ustvarila država v državi, če bi jih povsem izpolnili. Slovenska manjšina — tako pravijo Nemci
—	ima vse kulturne in vzgojne zavode na razpolago, in če program v svojih zahtevah opozarja na primerjavo z Južno Tirolsko, je treba enkrat at vso jasnostjo povedati, da ob Adiži ni bilo nobenega plebiscita, kot je bil na Koroškem. In prebivalstvo se je po večini odločilo za Avstrijo.
Tako sodi nemško časopisje o programu, ki izraža lojalnost avstrijski državi in pripravljenost sodelovanja, zahteva pa nič več kot samo ta, da se koroškim Slovencem kot avtohtonemu narodu priznajo osnovne narodne in državljanske pravice.
Kaj bi nemško časopisje reklo, ako bi koroški Slovenci zahtevali
—	kar je v božjem in naravnem pravu povsem utemeljeno — združitev vseh Slovencev v eni hiši pod eno streho, to- je v eni državi? Gotovo bi označili' to za izdajo, celo z,u veleizdajo. Pii tem ne bi pomislili, kako so se pred stoletji Nemci, razpršeni v številnih grofijah, kneževinah in kraljestvih prizadevali, <’a bi sc združili v eni državi
—	v Nemčiji in so to tudi dosegli; in kako so se trudili in borili tudi Italijani, da se zedinijo v eni državi in so t« dosegli; in kako- se danes trudijo Nemci za združitev zahodne in vzhodne Nemčije. Slovenci pa ne smejo postavljati skromnih zahtev po enakopravnosti slovenskega jezika z nemškim na Koroškem, ki je zibelka slovenstva.
Razumemo koroške Slovence, da spričo težkih razmer, v katerih živijo niso postavili v program tudi slovenskih državnopravnih zahtev. Saj so sedaj deležni napadov celo za program, ki izraža lojalnost avstrijski državi, kj se pa mačehovsko vede do njih.
Toda ne smemo molčati mi svobodni slovenski izseljenci, ko slovenske manjšine ne morejo govoriti in ko se oblasti v domovini nočejo zanje zadostno zavzeti. Mi Svobodni slovenski izseljenci moremo in moramo pred svetovno javnost ponovno postavit; tisto državnopravnu
zahtevo, ki jo vsebuje program Slovenske krščanske demokracije — SLS iz leta 1954, ki se glasi v drug.m odstavku prvega člena takole:
,,Slovenski narod ima po naravnem pravu ponvico do svoje države-, 'la sam ureja svoje življenje, da vstopa v državne zvbee ter sodeluje v družini svobodnih narodov. SLS stremi in dela, da bi slovnski narod uveljavil to svojo plravico n se ven združJ, v slovenski državi."
To Itočetmo' Slovenci: svojo državo in združitev vseh Shvenetfa v tej državi. Seveda pa je potrebno še preje osvobodil slovensko domo-vino in jo rešiti iz komunističnih klešč. Ko bo ta prvi in naj bližji cilj dosežen, pa je potrebno vse slovenske duhovne in materialne sile postaviti v boj za dosego združitve vseh Slovencev v eni, svobodni, suveren} jn neodvisni slovenski državi, ki se bo ■— ako b0 to ljudska volja — povezala z ostalimi, pravtako svobodnimi in suverenimi južnoslovanskimi državami v zvezo držav ali konfederacijo kakor to predvideva program Slovenske krščanske demokracije.
Ali so morda te zahtevo pretirane, krivične, nemoralne? Ali je slovensko občestvo v Avstriji, Italiji, na Ogriskem za vedno obsojeno živeti kot narodna manjšina v tuji državi in biti odvisno od drobtin, utilosti in dobre volje večine? Slovenci smo na evropskem prostoru zgodovinski narod in od naše naselitve poteka že 1400 let, kakor pravilno ugotavlja program koroških Slovencev. Zato imamo polno pravco vsi združenj živimo svoje lastno narodno in državno življenje.
Morda bo kdo rekel, da ni v teh besedah političnega realizma, »meje se spreminjajo samo s krvjo" in kako naj torej maloštevilni Slovenci mislimo na to, da bi si z vojno priborili Zedinjenje in združitev.
Takim malovernim rojakom moremo odgovoriti tole: Ne vemo, me kdaj jn me kako bomo uresničili svoj narodni in državno politični cilj. Popolnoma jasno pa je, da cilja nikdar dosegli ne bomo, če ga sploh Ue borno imeli.
Potrebno je torej 'imeti jasen cilj, jasen program. Vse ljudstvo mcira biti v službi tega programa, čeprav trenutno ni videti njegovega uresničenja. V političnem življenju pogosto nastopajo nepričakovani dogodki, ki morajo prinesti rešitev najtežjih problemov. Če je ljudstvo na to pripravljeno, bo znalo te dogodke izkoristiti sebi v prid. Pripravljeno pa 'bo seveda samo tedaj, ako bo imelo stalno pred seboj velik cdj: združitev vseh Slovencev v eni samostojni državi.
,	Rudolf Smersu
V or komunistični zločin
Kam je izginilo skoraj 38.000 tržaških Sto vencev?
Komunistični zločini niso prenehali leta 1945 s pokoljem slovenske narodne vojske, ampak ge v raznih oblikah nadaljujejo vse do danes. Spomnimo se na ugrabitve, mučenje in umore dr. Albina šmajda, Mirka Bitenca, Boža Berlota, dr. Ivana Martelanca in njegove žene, ing. Martinjaka, ing-Vinka Koširja, urednika Slavka Uršiča Hrvata dr. Protulipca.
Toda komunisti se niso zadovoljili samo s temi zločini. Njim je bilo na poti vse, kar ni bilo strogo komunistično. Slovensko ljudstvo jih je brigalo samo v toliko, v kolikor je bik- komunistično. Ker se npr- koroški Slovenci niso hoteli navdušiti za komunizem, so komunistične oblasti v Sloveniji in Jugoslaviji pustili koroSke Slovence na cedilu. Niso jim pomagale ne moralno ne materialno. Koroški Slovenci so morali sami —■ takorcuoč iz nič — ustvariti sredstva za svoj0 ohranitev. Če bi poslušali slovenske komunistične voditelje, bi danes na Koroškem ne bilo več Slovencev i11 seveda tudi ne slovenske gimnazije, Mohorjeve družbe in drugih glasnikov slovenskega življenja- Na Koroškem se komunistom ni posrečil slovenski narodni umor.
Pač pa se je komunistom v veliki meri tak narodni umor posrečil na Tržaškem. Bogdan Berdon je v štev. 15 slovenske tržaške revije ,,Most“ napisal odlično dokumentiran članek „0 asimilaciji tržaških Slovencev". V tem članku je Berdon z uporabo statističnih podatkov razgalil strahotno dejstvo, da Ko je število Slovencev po letu 1945 na Tržaškem znižalo za 38-000 oseb.
Ljudska štetja
Na ozemlju današnje tržaške pokrajine so leta 1910 našteli 70.032 Slovencev. Petintrideset let pozneje t. j. v letu 1945 so našteli točno isto število Slovencev Pri ludiskem štetju v lotu 19G1 pa se je izjavilo za Slovence (ali slovensko govoreče) na tržaškem samo še 25.582 prebivalcev.
Naj navedemo še eno ljudsko Štetje in sicer iz leta 1951. Tedaj je Zavezniška uprava v Trstu ugotovila, da je na tržaškem 'ozemlju 63.000 Slovencev.
Če vzamemo za /pravilno to zadnj0 številko, potem vidimo, da se je število Slovencev od leta 1951 do leta 1961 znižalo za 37.418 ©seb.
V 25 letni dobi fašizma je število Slovencev — kljub strašnim izgubam v dveh vojnah, kljub fašističnim zločinom in nasilju in kljub številnemu izseljevanju — ostalo ist0 in to zaradi velike narodne zavednosti in
odpora proti asimilaciji. V povojni dobi pa se je v nekaj letih število Slovencev znižalo za okoli 38.000 oseb.
Kdo je kriv?
Kdo je povzročil in kdo je kriv, da se je na tržaškem področju pri Uudskem štetju leta 1961 izjavilo za Slovence samo 25.582 prebivalcev?
Edini krivci vsega tega so ,.slovenski" komunisti na Tržaškem in njihova tako imenovana fnatelančna politika. Besedo „slovenski“ smo dali pod narekovaje, ker so ibili to sicer komunisti slovenskega rodu in jezika, toda brez vsake slovenske zavesti. Svetovna komunistična oblast je bil njihov cdj, slovenski narod pa jih ni prav nič brigal. Govorjenje o slovenstvu so Smatrali za nepotrebne in celo nevarne meščanske nacionalistične izbruhe.
Tako se jo zgodilo, da je doba stalinizma, fratelance (ozkega brateča z Italijani na škodo slovenstva) in internacionalizma v' kratki p ovoj-ni dobi izbrisala s tržaškega področja več kot polovico .Slovencev.
Marsikdo bo vprašal, ali je sploh mogoče, da <bi en narod mogel v tako kratkem času asimilirati ali použiti tako veliko števil0 narodno zavednih prebivalcev drugega naroda. Znan0 je, da je od naselitve Slovencev na sedanjm prostoru ostala naša' jezikovna meja na jugu nespremenjena! Kako je torej mogoče, da se je sedaj v nekaj letilh zgodilo, česar se preje ,v tisoč in več letih ni moglo zgoditi?
Množična asimilacija Slovencev
Vedno so bili in bodo ljudje, ki iz posebnih razlogov sprejemajo drugo narodnost. Toda taki primeri niso važni in tudi ne odločilni za usodo nekega naroda. Važne in usodne so masovne ali množične asimilacije.
Na Tržaškem imamo opravka s tak0 množično asimilacijo. Kako je Prišlo do te asimilacije ?
Berdon pravi v razpravi, da je množično poitaljančevanje posledica po-tujčevalnih akcij. Komunisti is0 proglasili internacionalizem kot edino pravilno doktrin0 in zato je seveda slovensko levičarsko delavstvo vpisovalo ®voje otroke v italijanske šole, da bi bili videti bolj internacionalni. Narodno zavest so komunisti proglasili za škodljiv kapitalistično meščanski Pojem in so narodno zavedne Slovence zasmehovali ter jih zmerjali z ^nacionalisti", „Slovenarji“ itd.
Komunisti so razpustili Neodvisno socialiističn0 zvezo, ki je bila slovenska levičarka politična stranka, ki je imela svoj strankin aparat, svoj časopis (edini slovenski dnevnik v Trstu), svoje predstavništvo v vseh izvoljenih oblastnih organih, svoje slovenske volivce. In kar je najhujše je t°, da so komunisti istočasno z razpustom te slovenske politične stranke nasvetovali članom te stranke, da naj se vključijo bodisi v italijansko komunistično bodisi v italijansko socialistično stranko. To je slovensko, levičarsko usmerjeno delavstvo tudi res storilo in — narodno utonilo.
Usodna napaka
Nasvet, da naj se slovenski delavci vključijo v italijanske politične stranke, zlasti še v italijansko komunistično stranko (KPI), je bila usodna napaka. KPI je bila vedn0 proti tržaškim Slovencem med vojno in v vsej povojni dobi. Vodja italijanskega komunizma Togliatti je leta 1945 zatrjeval italijanstvo Trsta ter zahteval Trst za Italijo, čeprav je ta „ka.pita-listična", ter je bil proti temu, da bi 'bil priključen komunistični Jugoslaviji: bil je torej najpreje Italijan in nato šele komunist dočim so bili slovenski komunisti najpreje komunisti in nato šele — ali sploh ne — Slovenci. Tudi Toglattijev naslednik L. Longo je obsodil ,,nacionalistične in šovinistične zahteve slovenskega ljudstva po priključitvi Trsta Jugoslaviji."
In v tako stranko, ki je bila sovražno razpoložena proti Slovencem, so slovenski komunisti pognali slovensko delavstvo na Tržaškem. Posledice seveda niso izostale.
Strahotno stanje v slovenskih šolah
Poitaljančcvanje Slovencev na Tržaškem se najbolj vidi v strahotnem padanju števila slovenskih otrok v slovenskih šolah na Tržaškem. Poglejmo nekaj številk.
Kiolonkovec (Sv, Marija Magdalena Spodnja). Leta 1946 se je za Slovence izjavilo 4046 oseb. Slovenska skupnost pa je pri zadnjih volitvah leta 1965 prejela 206 glasov. Leta 1946 je slovensko šolo obiskovalo 350 otrok, sedaj pa zahaja v slovensko šolo pri Sv. Ani 28 otrok.
skedenj. Leta 1946 je bilo v slovenskih šolah 200 učencev. Letos jih je samo 18.
Itociol. Po ljudskem štetju iz leta 1946 je bilo v Itocolu 2'182 Slovencev. Tam ni sedaj več slovenskih učencev; tudi za vrtec jih ni, čeprav se za ustanovitev slovenskga vrtca zahteva sam0 par otrok.
Barkovlje. V letu 1964 je bilo 3017 Slovencev in je osnovna šola štela 140 slovenskih otrok. Leta 1965 jih je bil0 samo še 30.
Iiojan. V letu 1946 je bilo 2342 Slovencev in v rojanski šoli 258 slovenskih otrok. V letu 1965 je bil0 še 'samo 25 slovenskih učencev.
Lahko si predstavljamo tiho in očito veselje Italijanov nad tem hitrim umiranjem Slovencev na Tržaškem.
Zločin nad slovenskim narodom
Gornje številke so zadosten dokaz za veliki zločin, ki so ga zagrešili komunisti nad slovenskim narodom. 'Kar niso tujci v 1400 letih mogli storiti, to so opravili na Tržaškem komunisti v kratkih 25 letih. Na tem lepem in važnem koščku slovenske zemlje imamo danes samo še 25.000 narodno zavednih Slovtncev, ki brez vsake podpore svoje matične domovine, z naj" večjim trudom in z 'največjo požrtvovalnostjo ohranjajo svojo slovensko
narodno zavest, molijo p0 slovensko, govorijo slovensko, pošiljajo otroke T slovenske šole, gojijo pravo slovensko kulturo in se borijo za politične >n druge narodne pravice Slovencev na Tržaškem,
'če bi slovenski komunisti ničesar drugega ne zagrešili kot ta zločin nad Slovenci na Tržaškem, bi bili vredni najhujše obsodbe vsega slovenskega naroda.
Slavko češnovar
Pazit«, konzuli!
'Še nam je v spominu dogodek, ki se je dogodil .pred dvema letoma v Kopru »b trgovskem pogajanju med Jugoslavijo in Italijo. Po skleipu kon-ttireneie bi bilo treba podpisati skupno izjavo, ki je nosila datum: „V Ko-l‘ru v Jugoslaviji".Italijani so podpis odklonili z utemeljitvijoi da Koper ni v Jugoslaviji, ker še niso sklenjene dokončne meje med Italijo in Jugo-slavijo. Jugoslaviji je po sklepu Londonske konference iz 1. 1954 dana nek-'innja Zona B samo v upravljanje.
*Te dni pa sem dobil v roke glasilo Hrvatske seljačke stranke v emi-SPaciji Hrvatski Glais z dne 17. feb. 1968, ki izhaja v Kanadi z geslom: "Hrvatska mora biti svobodna!" Na uvodnem mestu je članek voditelja *•<! stranke, Mačkovega naslednika dr. Juraja Krnjeviča pod naslovom ,.Za zdJelu leče komunisti prodaju Italiji hrvatski Jadran i Iabru". V njem go-v°l’i o obisku predsednika jugoslovanske vlade špiljaka vri predsedniku italijanske vlade, kjer so podpisali nov sporazum, ki daje italijanskim ribi-rem na Jadranu dovoljenje, ribariti tudi v jugoslovanskih vodah itd. Naj-v‘finejši dogovor pa je, da začasno stanje, sklenjeno na konferenci v I.on,-donn 1954 leta giode odstopa cone B v upravo Jugoslavije, ostane še za ■•aprej nespremenjeni*. To se pravi: po 23 letih viseče negotovosti jugoslovanska vlada ni našla za primerno, rešiti jadransk0 vprašanje, ki bo Stožilo še naprej obmejnim Slovencem in dbjadranskim Hrvatom. Zaklju-^uje tako: „če nis0 komunisti zagrešili nobenega drugega zločina nad hrvabsikim narodom, bi zaslužili najtežjo obsodbo zaradi svoje zunanje P°litike proti Italiji — od konca vojne naprej. Omenjeni najnovejši njihov zi°čin ny sme ostati brez javne obsodbe."
Dr. Tine Debeljak v Svobodni Sloveniji
Senator Lausche o ustoličenju koroških vojvod in Izjavi ameriške neotlvisnosti
Senator g. Frank Lausche je vplivna ošabnost v ameriškem senatu-To potrjuje dejstvo, da je član zunanjepolitičnega odbora, t. j. enega od najvažnejših stalnih odborov v ameriškem senatu.
Na zasedanju ameriškega senata dne 28. novembra 1967 se je med drugimi govorniki priglasil k besedi tudi g. senator Lausche. Pred ameriško senatno zbornico je govoril o ustoličenju koroških vojvod na knežjem kamnu na Gosposvetskem polju. Z izbranimi besedami je poveličeval starodavni demokratski obred ustoličevanja vojvod, ki naj vladajo Slovencem ter ga spravljal v zvezo s slavno Izjavo neodvisnosti Združenih ameriških držav in nastankom te danes najmočnejše države na svetu.
Lauschetov govor objavljamo v prevodu pio stenografskem senatnem zapisniku S. 17195, 96. Glasi se pa takole,"
Senator Lausche: Gospod predsednik, nedavno je izšla knjiga z naslovom The Genesjs of the Oontraetual Theoiry andi the Installation of the Dukes of Carinthia — O nastanku kontraktiualne teorije in ustoličenju koroških vojvod. Knjigo jc napisal dr. Jože Felicijan, profesor na St. John College-u v Clevelandu. V tem delu je profesor Felicijan skušal ugotoviti vpliv, ‘ki ga je imelo slavno Bodiinovo delo ,,Republika" na razvoj kontraktualne teorijte na splošno, šle posebej pa ji-skušal ugotoviti vpliv, ki- ga je imelo to delo na Thomasa Jeffersona, zlasti pa na osnlutek Izjave o neodvisnosti.
V Jeffersonovi kopiji Bodinovega dela, ki ga je Thomas Jefferson imel v svoji knjižnici, je profesor Felicijan odkril, da se je Thomas Jefferson na dveh straneh podpisal z začetnimi črkami svojega jmena Na eni od teh dveh strani je Bodinova definicija, in oris tirana. Ta oris tirana, sliči v zamisli in besedah orisu tirana, kakor ga najdemo v Jieffersonovcm osnutku za Izjavo o neodvisnosti.
Na drugi od teh dveh istrani, podpisanih od Jeffersona samega, pa je bil opis ustoličenja koroških vjvod, ki je morda v veliki meri doprinesel k ustanovitvi naše velike države.
Dr. Felicijan je mnenja, da je Thomas Jefferson oči vidno vidci v starodavnem običaju ustoličenja koroških vojvod eommon law pro~
otedent, pravni običaj in potrdilo pogodbene teorije, s katero je utemeljil svojo zahtevo po ameriški neodvisnosti.
T-i: važni izsledki dr. Felicijana, ki slone na obširnem proučevanju, so pomembni zaradi njihove zgodovinske vrednosti, kakor tudi zaradi praktičnih zaključkov, ki jih lahko dizvajamo liz njih.
Kontraktualna teorija o nastanku oblasti je sliužila številnim filozofom kot sredstvo s pomočjo katerega, so mogli razložiti odnose med vladarji in podložniki. Kontraktualna ali pogodbena teorija sloni na več Predpostavkah. Pirva od teh predpostavk je, da so vsi ljudje enaki, v političnem smislu namreč. Druga predpostavka, ki naravno sledi iz Prvie, je, da prav izaradi tega, ker so vsi ljudje enaki, nima nihče pravice vladati drugim. Toda vsi dobro vemo, da je družba brez oblasti nemogoča d n da v vsaki družbi obstoji oblast v tej ali ioni obliki.
Na osnovi teh nasprotujočih si predpostavk, ki so: na eni strani zanikanje pravice vladati drugim, na drugi strani pa potreba po oblasti, »e jc razvila teorija, da obstoji pogodba med tistimi, ki vladajo in njihovimi podložniki, s tem, da ima vsaka stranka pravice in dolžnosti določene v kontraktu. V tem, gospod predsednik, je bistvo kontraktu-nln.e teorije. Probleme, ki nastajajo v zvezi % vladanjem in delitvijo oblasti, ji’ mogoče izraziti s tem, da jih opišemo v obliki pogodbe meri vladarji in podlež n ik'i.
Mnogi, vključeno tisti, ki so živelj v času ameriške revolucije, so ugovarjali kontraktualni teoriji. Trdili so, da je kontraktualna ali pogodbena teorija sicer zanimiva, toda v vsem ostalem spada ta teorija v svet domišljije, v katerem živijo filozofi. Nasprotniki konbraktualne teorije so zatrjevali, da še nikdar jn v nobeni družbi ni bila sklenjena pogodba s tistimi, ki ji vladajo. Zares, Jefferson sam je mogoče nekoč tako mislil in čutil. Toda končno sc je Jefferson prepričal o nasprotnem. Odkril je namreč zgodovinski dokaz, ki ga je prepričal o veljavnosti kontraktualne teorije.
Ob študiju Bodinovega dela ..Republika" se je Jefferson seznanil s starodavnim slovenskim običajem ustoličenja koroških vojvod. Ta
obiraj, ki je bil ob času ameriške revolucije še vedno v veljavi, mu je bil živ dokaz za obstoj in veljavnost socialnega kontrakta vsaj met Slovenci.
Gospod predsednik, naj navedem iz knjige dr. Felicijana odstavek, ki vsebuje Bodinov opis tega 'edinstvenega slovenskega običaja:
»Ničesar ni mogoče primerjati z običajem, katerega se drže na Koroškem, kjer moremo videti še dandanes v bližini mesta Št. Vid marmornat 'kamen sredi travnika. N,a tem kamnu sedi kmet, držeč z desno roko črno kravo, z levo roko pa mršavo kobilo. Kmetu pripada ta pravica v dednosti.
Tisti ki naj postane vojvoda, prihaja v spremstvu velikega števila plemičev, oblečenih v škrlat, s prapori, ki jih nosij0 pred vojvodo.
Vsi so bili oblečeni svojemu stanu primerno, razen vojvode, ki je prihajal kot, ubog pastir s pastirsko palico v roki. Kmet, sedeč na kamnu, je zaklical v slovenskem jeziku: »Kdo je ta, ki prihaja pogumno ?“ Ljudstvo je odgovorilo, da je t0 princ. Nato je kmet ponovno vprašal: ,,Ali je sodnik?“ »Ali mu je mor blaginja dežele?“ „Ali je svobodnega rodu ?“ »Ali je prave vere ?“ Ljudstvo je odgovorilo: „Je in bode." Nato je kmet princa narahlo udaril na lice. Potem, ko je obljubil kmetu, da bo prost javnih bremen, je vojvoda stopil na kamen, zamahnil z mečem un obljubil ljudstvu, da mu bo pravičen sodnik. Vojvoda je prisostvoval maši še vedno oblečen v isto obleko. Nato si je nadel vojvodska oblačila in se vrnil h kamnu, kjer so mu prisegli zvestobo 'in izkazali čast."
Rad bi opozoril na dejstvo, da prihajata v tem običaju koroških Slovencev do izraza njih demokratična miselnost kakor tudi tipično ameriški odnos do vlade in oblasti. Bodoč vojvoda ni bil oblečen v razkošna oblačila, nasprotno, bil je oblečen kot človek iz ljudstva. Kmet sedeč na kamnu se je delal ravnodušnega n a pr a m bodočemu voditelju vse do tedaj, da je prišlo do sporazuma med obema strankama.
želel bi tudi opozoriti na vprašanja namenjena vojvodi: Ali more
(Naprej na str. 67)
Splošna deklaracija človeških pravic
Člen 1. Vsi ljudje se rod e svobodni in enaki. Obdarovani so z razumom in vestjo in naj se bratovsko obnašajo med seboj.
Člen 2. a) Vsakemu človeku pripadajo vse pr.avice in svoboščine, razglašene v tej Deklaraciji brez vsake razlike v pokoljenju, barvi kože, jeziku, veri, političnem ali drugačnem prepričanju, narodnem ali socialnem poreklu, gospodarskem položaju, rojstvu ali kakršnem koli drugemu pogoju.
b) Poleg tega se ne sme delati nobenih razlik, osnovanih v političnem, pravnem ali mednarodnem položaju dežele ali teritorija, ki ji Pripada, najsi gre za neodvisno državo ali za teritorij, ki jfe pod zaupano upravo ali pa je podvržen kakršni koli omejitvi samostojnosti.
Člen 3. Vsak človek ima pravico do življenja, svobode in osebne varnosti.
Člen 4. Nihče ne mere biti suženj ali tlačan; suženjstvo in trgovanje s sužnji je prepovedano v vseh oblikah.
Člen 5. Nikogar se ne sme mučiti niti kaznovati z okrutnimi, nečloveškimi ali ponižujočimi kaznimi.
Člen 6. Vsak človek ima povsod pravico do priznanja kot pravna osebnost.
Člen 7. Vsi ljudje so pred zakonom enaki in imajo brez razlike Pravico na enako zaščito proti vsakemu izjemnemu ravnanju, kj bi krčilo to Deklaracijo in proti vsakemu izzivanju k takemu izjemnemu ravnanju.
Člen 8. Vsak človek ima pravico do učinkovitega pravnega var-vi stva pred pristojnimi državnimi sodišči proti vsakemu dejanju, ki bi kršilo njegove osnovne pravice, priznane v ustavi in zakonu.
Člen 9. Nikogar se ne sme samovoljno aretirati, zapreti ali iztr-Sati jz dežele-
Člen 10. Vsak človek jma v popolni enakopravnosti pravico do odgovarjajoče pravičnosti jn do javnega postopanja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, kj ima odločati o njegovih pravicah ali obveznostih ali o kazenskih obtožbah proti njemu.
Člen 11 a) Vsakj človek, ki je obtožen kaznivega dejanja, imia pravico, da se ne smatra za krivega, dokler ise ne dokaže njegova krivda 1
po zakonitem javnem postopku, v katerem so mu dana vsa potrebna jamstva za njgovo obrambo.
b) Nikogar nj mogoče obsoditi zaradi dejanj ali opustitev, ki po državnem ali mednarodnem zakonu niso bila kazniva v času, ko jih je storil. Tudi se ga ne sme kaznovati s težjo kaznijo, kakor je bila določena v času, ko je storil kaznivo dejanje.
Člen 12. Nihče ne sme biti izpostavljen samovoljnim posegom v njegovo zasebno življenje, v družino, stanovanje, dopisovanje, niti ne napadom na čast ali dober glas. Vsak človek ima pravico do zakonske zaščite proti takim posegom ali-napadom
Člen 13. a) Vsak človek ima pravico do svobodnega kretanja in do svobodne izbire svojega bivališča na ozemlju svoje države.
b) Vsak človek ima pravico do izselitve i'z svoje, pa tudi iz katere koli države, prav tak0 tudi do vrnitve v svojo deželo.
Člen 14 a) Vsak čovek jma pravico, če je preganjan, da poišče v drugih deželah azil in se ga poslužuje.
b) Na to pravico se ne more sklicevati tisti, katerega zasledujejo zaradi navadnih hudodelstev ali zaradi dejanj, ki so v nasprostvu z nameni in načeli Združenih narodov.
Člen 15. a) Vsak človek ima pravico do nekega državljanstva.
b) Nikomur se ne sme državljanstvo samovoljno vzeti, niti se mu ne more kratiti pravica, da menja svoje državljanstvo.
Člen 16. a) Moški in ženske, ko so godni, za ženitev, imajo pravico stopiti v zakon jn ustanoviti družino brez vsake omejitve iz razlogov pokoljenja državljanstva ali verske pripadnosti; tudi imajo enake pravice glede sklepanja zakona, med zakonom in glede razdružitve.
b)	Zakon se sme sklepati samo s svobodnim in popolnim soglasjem bodočih zakoncev.
c)	Družina je naravna in osnovna enota družbe in ima pravico do zaščite s strani družbe in države.
Člen 17. a) Vsak človek ima pravico do lastnine sam zase ali v diružbi z drugimi.
b) Nikomur se ne sme lastnina samovoljno odvzeti.
Člen 18. Vsak človek ima pravico do svobode mišljenja, vesti in vere. Ta pravica obsega tudi svobodo menjati svojo vero ali prepričanje pa tuli svobodo, da svojo vero ali prepričanje sam zase ali v družbi z drugimi tako zasebno kot javno izpoveduje s poukom, z udejstvovanjem, z bogoslužjem in z izpolnjevanjem verskih obredov.
Člen 19. Vsak čovek ima pravico do svobodnega izražanja svojega mnenja; obsega tudi pravico> da ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mnenja in da sme iskati obvestila in jih razširjati z vsemi sredstvi obveščanja ne glede na državne mieje.
Člen 20. a) Vsak človek ima pravico do svobode zborovanja in združevanja v miroljubne namene.
b) Nikogar se ne sme prisiliti, da bi moral pripadati k temu ali onemu združenju.
Člen 21. a) Vsak človek jma pravico, da se bodisi sam neposredno ali po svobodno izvoljenih predstavnikih udeležuje pri vodstvu javnih poslov svoje države.
b)	Vsak človek ima pod enakimi pogoji pravico do javnih služb v svoji državi.
c)	Ljudska volja je osnova za avtoriteto javne oblasti; ta volja mora od časa do časa priti do izraza v nepotvo-rjenih volitvah s splo-šno in enak0 volilno pravico in tajnim glasovanjem ali v drugačnem Enakovrednem postopku, ki jamči svobodo glasovanja.
Člen 22. Vsak človek ima kot član družbe pravico do socialne varnosti ; pristojajo mu — z državnimi ukrepi in z mednarodnim sodelovanjem ob upoštevanju državne organizacije in njenih sredstev — gospodarske, socialne in kulturne pravice, ki so mu neizogibno potrebne Za njegovo osebno dostojnastvo in zia svoboden razvoj njegove osebnosti.
Člen 23. a) Vsak človek ima pravico do dela, do svobodne izbire poklica, do primernih in zadovoljivih delovnih pogojev in do zaščite pred brezposelnostjo.
b)	Vsak človek ima pravico brez razlik do enakega plačila za enako
delo.
c)	Vsak človek, ki dela, ima pravico do primernega in zadovoljivega plačila, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden Obstoj, ki ga je, če treba, izpopolniti z drugimi sredstvi socialnega skrbstva.
č) Vsak človek ima pravico v obrambo svojih interesov ustanavljati poklicna združenja in pristopati k njim.
Člen 24. Vsak človek ima pravico do odmora in prostga čaisa> do razumne omejitve delovngea časa in od časa do časa plačanega dopusta.
Člen 25. a) Vsak človek ima pravico do primernih življenjskih pogojev, ki bi jamčili njemu in njegovi družini zdravje in blagostanje, zlasti prehrano, obleko, stanovanje, zdravniško pomoč in potrebno socialno oskrbo; ima pravico do zavarovanja v slučaju brezpselnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva. starosti in ob drugih izgubah svojih eksistenčnih sredstev, neodvisnih od njegove volje.
b) Mati in otrok imata pravico do posebne pomoči in podpore. Vsi otroci, zakonski in nezakonski, imajo pravico do enakega socialnega varstva.
člen 26. a) Vsak človek ima pravico do vzgoje. Pouk mor,a biti vsaj v osnovnih šolah brezplačen. Osnovni pouk je obvezen. Strokovni in poklicni pouk naj bosta splošno dostopna. Višje šole naj bodo Ob upoštevanju sposobnsti in uspehov vsem na enak način dostopne.
b)	Izobrazba naj ima za namen popoln razvoj človeške osebnosti ter utrjevanje spoštovanja človeških pravic in osnovnih svoboščin. Goji naj medsebojno razumevanje, strpnost med vsemi narodi, rasami in verskimi skupinami ter naj pospešuje delovanje Združenih narodov za vzdrževanje miru.
c)	V prvi vrsti imajo starši pravico določati način vzgoje svojih otrok.
Člen 27. a) Vsak človek ima pravico d d svobodne udeležbe pri kulturnem življenju svoje skupnosti, do užitkov umetnosti in soudeležbe pri znanstvenem napredku in njegovih blagodati.
b) Vsak človek ima pravico do zaščite moralnih in materialnih interesov ki mu pristajajo iz njegovih znanstvenih, literarnih ali umetniških stvaritev.
Člen 28. Vsak človek ima pravico zahtevati, da se uvede socialni in mednarodni red, v katerem se bodo mogle popolnoma uveljaviti pravice in svoboščine, navedene v tej Deklaraciji.
Člen 29. a) Vsak človek ima dolžnosti d0 družbe, ker samo v njej more svobodno in popolno razviti svojo osebnost.
b)	Vsak človek je v uživanju svojih pravic in svoboščin podvržen edinole omejitvam, ki ji hi postavlja zakon v izključnem namenu, da zajamči priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin vseh drugih ljudi in da zadosti upravičenim zahtevam nravnost^ javnega reda in splošnega blagostanja v zares demokratični družbi.
c)	Teh pravic in svoboščin se ne sme nikdar izvrševati v nasprot-stvu z nameni in načeli Združenih narodov.
Člen 30. Nobena določba v pričujoči Deklaraciji se ne sme razlagati tako, da bi dajala kakršno koli pravico bodisi državi, bodisi skupini ljudi ali poedini osebi za podvzemanje ali izvrševanje dejanj, k; bi imela namen zatreti katero koli pravico ali svoboščino, navedeno v tej Deklaraciji.
VESTNIK pozdravlja vse bralce in jih prosi> naj širijo gornjo Deklaracijo.
SENATOR LAUSCHE O USTOLIČENJU KOROŠKIH VOJVOD IN IZJAVI AMERIŠKE NEODVISNOSTI
(Prenos s strani 62)
biti sodnik? Ali mu je mar blaginja dežele? Niso ga vpraševali, ali je plemič ali je 'bogat In slaven, niti ga niso povpraševali, ali bo posvečal Posebno pozornost raznim interesnim skupinam.
Rad, 'bi vas opozoril, gospod predsedik, kdo je bil prvi1, ki je delal obljubo. To je bil vojvoda. Predno mu je ljludstvo priseglo zvestobo, je moral Obljubiti, da bo pravičen sodnik.
Slovenci' so verovali, da je ljudstvo vir oblasti in ne vladarji.
Slovenci so verovali 'da morajo njihovi Vladarji priti iz' ljudstva in da mora ves narod imeti pravico voliti svoje vladarje.
Slovenci so verovali, da naj tiste, ki jim bodo vladali, odlikujeta 'dve lastnosti, sposobnost in skrb Za občo blaginjo.
' Slovenci so verovali, da imajo njihovi voditelji svečano obveznost do svojega ljudstva: biti pravični.
Mi Amerikanci verujemo danes v ista načela. In v času revolucije je v ista načela veroval Thomas Jefferson.
Mogoče je bil Jefferson potrjen po svojem prepričanju, ko je v Bodi novi knjigi čitail opis krasnega slovenskega običaja, ki se je ohranil nad tisoč let.
Morda je ameriški način vladanja dobil ponovno potrdilo, ko je Jefferson čital zgodbo o ustoličenju koroških vojvod.
Hvaležni smo, gospod predsednik, profesorju Felicijanu, da je proučil te možnosti.
Nekoč bomo, če ne na Gosposvetskem polju, pa na Sorškem, volili novega vojvodo ki nas bo popeljal v družino svobodnih evropskih narodov °d Urala dio Atlantika.
Vietnamska koalicija? Glejte, kaj se je zgodilo
z Janom Masa rvkom
(Pod tem naslovom je v svoji kioloni v torontskem dnevniku The Telegram g. Lubor J. Zink nedavno objavil nekaj1 zanimivih podatkom o smrti nekdanjega češkoslovaškega zunanjega ministra Jana Masaryka. katerega so našli mrtvega pod oknom njegov ga stanovanja v češkem zunanjem ministrstvu. Ker se v zadnjem času piše. da bodo sedanje češkoslovaške oblasti preiskala okolnosti in smrt Masaryka. bo morda bralce zanimal članek g Zinka in sem ga zato v celoti prevedel. — O- Mause.r.)
Ali ne bi g. Lubior J. Zink hotel razilslkati vzroke smrti Borisa Kraigher j a ? — ?
Ot.taw,a — Rešitev, ki jo U. S. senator in predsedniški kandidat E u gen e McCarthy predlagal za konflikt v Vietnamu, je koalicijska vlada, ki naj zadovoljila Hanoj in Viet Cong-ovce.
Kakor komunistični koncept ..mirnega sožitja" tako tudi njihov koncept koalicijske vlade pomeni samo način, s katerim hočejo doseči svoj končnj cilj. Ta končni cilj Pa j'e absolutna oblast. Tisti, ki se jim postavijo po robu potem, ko so dosegli koalicijski okvir po njihovih zahtevah, so enostavno odstranjeni.
Prva žrtev take koalicijske zvijače je bila pokopana od komunistov pred 20 leti. Ta žrtev •— spremljan do groba z vsem pompom državnega pogreba — je bil češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk.
Po puču v Pragi (februarja 1948) so se komunisti dobro zavedali, da totalitaren režim, ki so ga deželi vsilili, ne bo varen, dokler b0 Jan Masaryk med živimi. Bali so se njegove popularnosti doma ter velikega vpliva, ki ga je imel v mednarodnih krogih. Vedeli so tudi, da ga ne bodo zlomili, kot so zlomili starega in bolehnega Beneša. Predvsem pa so se bali, da bi Masaryk znal mobilizirati svetovno jiavno mnenje proti njim, če bi mu uspelo pobegniti in se pojaviti na nasedanj u Združenih narodov, ki so takrat predstavljali še zel0 vplivno organizacijo. Tega si niso upali dovoliti in so se ga zato morali na vsak način cdforižati.
Masaryka in še dva druga nekomunistična člana praške koalicijsko vlade so komunisti skušali umoriti v decembru 1947, ko so jim za božič po pošti poslali tempirane bombe. Samo previdnosti uslužbencev vseh treh ministrov gre zahvala, da se atentati niso posrečili in da so komunističnim storilcem prišli na sled. Val ogorčenja je zajel deželo po tem incidentu, kj jie komuniste prepričal, da bodo pri predvidenih
splošnih volitvah zaradi tega vtrpeli velike izgube. Zato so sklenili, da Se pol a s te oblasti tako, da pokažejo silo pred volitvami.
V	času februarskega puča (komunisti so potom koalicijske vlade, katero ,so Benešu vsilili s pomočjo Moskve, prišli do vodstva policije, vojske in obveščevalne službe) so vse vodilne demokrate pridržali v hišnem zaporu, le Jana Masaryka se niso upali dotakniti. Da bi zapeljali zapad v še večjo zmedo glede dogodkov, ki so se odigravali v češkoslovaški, so celo paradirali ime Masaryka kot zunanjega ministra novega režima.
V	zgodnjem jutru 10. marca 1948 je oskrbnik našel mrtvo truplo Masaryka pod oknom njegovega stanovanje v češkem zunanjem ministrstvu. Komunisti so takoj razglasili, da je Masaryk napravil samomor.
Jaz, sem Masaryka spoznal za časa vojne v Londonu, kjer je bil vodilni član Beneševe vlade v begunstvu. Po vojni je bil moj šef v Pragi. Njegova osebnost z nenavadno bistrovidnostjo in prijaznostjo je -prevzela vsakogar, ki je prišel z njim v stik, pa naj je bil to mogočen ali skromen zemljan. N'i pa bil človek, ki bi napitavil samomor. Vsekakor ne, da bi skočil s četrtega nadstropja v ismrt.
Zadnji privatni razgovor, ki sem ga imel z njim, je bil v tragičnih dneh komunističnega puča. Predno sem odšel, sem mu povedal, da sem se odločil, da bom zapustil deželo. Masaryk mi je stisnil roko v slovo in dejal: „V Londonu se vidiva."
Potrdilo, da je Masaryk imel namen oditi v tujino, je pozneje prišlo še iz drugih virov. Ena teh je bila angleška pisateljica Marcia Davenport, dolgoletna prijateljica Masaryka. Ona je bila v Pragi za časa krize.
Na dan 7. marca je Masaryk prosil gdč. Davenport, naj se vrne v Anglijo s sporočilom za Sir Robert Bruce Lockharda in Sir Orme Sargenta, stalnega šefia inozemske pisarne, da ima namen pobegniti. Po vsej verjetnosti «o komunisti potom prisluškovalnih naprav temu razgovor med Masarykom in gdč. Davenport prisluškovali. Vedeli so, da morajo hitro nekaj ukreniti.
Nek visok komunistični uradnik, ki je bil aretiran in likvidiran za časa Čistk 1. 1950, j,e povedal enemu, soujetnikov, kateremu se je posrečilo pozneje pobegniti, da so Masaryka prestregli agenti tujine policije in ga ustrelili, ko je bil na poti na letališče, k jur ga je čjakalo letalo, da ga odpelje v Anglijo. Po izjlavah tega uradnika je bil morilec
častnik sovjetskega NKVD, v Pragi znan kot major Schram in tokrat šef komunistične tajne policije v češkoslovaški.
Masarykovo truplo so potem pripeljali nazaj' v ministrovo stanovanje in ga tam vrgli skozi okno, da bi z namišljenim samomorom zakrili svoje dejanje. Schram, ki je izvršil svoji posel na direktno zapoved' Beria( je bil pozneje sam ustreljen in ubit od Saškega patriota Milana Choca, katerega so komunisti ujeli in usmrtili.
New York Times je tudi svoj čas objavil pričevanje in izjavo, ki jo je dal dr. Vaclav Teply, policijski zdravnik, katerega so klicali, da je podpisal Masiarykov mrtvaški list. V tej izjavi, ki je bila pritihotapljena iz Češkoslovaške, dr. Teply trdi da je našel v Masarykovem tilniku luknjo, ki jo je napravil strel, da pa mu je Vaclav Nosek, komunistični minister za notranje posle ukazal podpisati že izpolnjen mrtvaški list, kjer je bil vzrok smrti označen kot samomor.
Nekaj mesecev pozneje (točneje G. junija 1948) so našli dr. Teply-a mrtvega. Po uradnih izjavah si je sam po nesreči vbrizgal smrtonosna zdravila namesto zdravila za olajšanje lumbaga.
Oskrbnik, ki je našel mrtvega Masaryka na dvorišču češkega zunanjega ministrsva, je prav tako brez sledu izginil. Prav tako so mrtvi vsi visoki komunisti, ki so vedeli kaj se je zgodilo, ne pa nekdanji sovjetski pomožni zunanji minister Valerin Zorin, ki je takrat prišel v Prago, da je osebno vodil komunistični puč in ki danes sedi v Parizu kot kremeljski ambasador, brez dvoma čakajoč primerne prilike (katero sam pomaga ustvarjati), ki bo komunistom pomagala zaseči oblast tudi v Franciji.
Trenutno vrenje v Češkoslovaški, ki je tisoče študentov privedlo na grob pokojnega Jana Masaryka, bo verjetno vodilo tudi do razjasnje-nja zagonetnih dogodkov, ki so se odigravali v Pragi pred 20 leti.
Dovolj pa je že znano kako komunistična zvijača z miirnim sožitjem in koalicijsko vlado deluje. Povojna češkoslovaška je bila najboljša preizkušnja zato.
Senator McCarthy bo pametno ravnal, če bo prej vse koristne dokaze, ki so na razpolago, temeljito preštudiral in dognal, kam „re-šitev s koalicijo" vodi.
S komunisti nobenega sodelovanja!
Eni pravijo in pišejo, da is e 'komunizem spreminja, da napreduje v smeri svobode, da se demokratizira in da je zato mogoče s komunisti sodelovati.
še mnogo več pa jih je, ki pravijo, ida je komunizem še iprav tak, kot je vedn0 bil: absoluten gospodar nad življenjem, mišljenjem in delovanjem vseh, ki jih je zasužnjil, ki ne pozna in ne prizna svobode nikomur, ki ni z njim, ki bi ne pozna nobene demokracije, nobenega večstrankarskega političnega sistema, ki je znak prave demokracije, in ne prizna nobene ustanove »n organizacije, s katero bi moral deliti svojo oblast.
Kaj je resnica, kdo ima prav?
Trditev, da se komunizem spreminja, sloni na napačni oceni nekaterih zunanjih dogodkov za železno zaveso, ltes je, da za železno zaveso vre, da kaže ljudstvo nezadovoljstvo, da imajo dijaške demonstracije, da v gospodarstvu privzemajo zopet nekatere ^kapitalistične" 0blike, da nekatere komuistične države težijo za samostojnejšo zunanjo politiko (npr. Romunija), ali za večjo „liberalizacijo“ (npr. češkoslovaška).
Vsi ti dogodki in vse t0 vrenje dokazuje samo to, da imajo tudi za železno zaveso nekateri ljudje dvolj poguma, da pokažejo svoje nezadovoljstvo z obstoječimi razmerami, in dokazujejo tudi to, da je življenje močnejše od zmotnega komunističnega nauka in da morajo komunisti v nekaterih točkah svojega programa popuščati. Ne dokazujejo pa ti dogodki niti v najmanjši meri, da hi se spremenil komuniaem in da bi se zlasti spremenili njegovi temlji. Komunizem je bil prej in je tudi sedaj najstrožje ateističen, materialističen, diktatorski, do nasprotnika nečloveški, v katerem ni najmanjšega sledu demokracije; ne spoštovanja človeškega dostojanstva in svobode.
Da bi komunizem vzbudil vtis, da se je spremenil, skriva svoje pravo ime in nastopa pod imenom socializma. Komunistične republike niso komunistične, ampak socialistične, njihov nauk je socializem, njihove organizacije se navadno imenujejo socialistične. Vse to delajo z namenom, da varajo naivni zapadni svet in da vzbudijo mnenje, da prvotnega, nečloveškega komunizma ni več, da se je spremenil v pohlevni socializem, ki ni vendar nič slabega. Zapadni demokratični socializem si je namreč v zadnjih desetletjih pridobil ugled in ta ugled bi komunisti radi izkoristili zase. Zato se odevajo v plašč socializma. Je pa med zapadnim socializmom in komunizmom silna, lahko rečemo nepremostljiva razlika. Poglejmo samo vzgled slovenskega socialističnega prvaka, nedavn0 umrlega dr. Celestina Jelenca. Ril je velik socialist, velik demokrat in graditelj naše skupnosti. Toda odklanjal je odločno komunizem in ga je smatral za na j večjega sovražnika slovenskega naroda in vsega človeštva.
Sedaj pa še poglejmo, kdo 'so tisti, ki pravijo, da se je komunizem spremenil. To so predvsem navadni koristolovci, ki se zaradi svojih po-
litičnih ambicij, zaradi osebnih koristi klanjajo in prodajajo rdečemu mo-lobu za skledo leče. To s0 ljudje brez prepričanja, hinavci in zajedale! člo-. veške družbe. Večkrat se celo odevajo v krščanski plašč, kar pa jih ne moti, da ne bi udarili tudi npr. po slovenski cerkvi in ji 0čitali razne grehe O spremembi komunizma govore tudi tisti , previdni" v zapadnem svetu, ki uživajo vse dobrine demokracije, svobode in visokega standarta na zapadu, pa drže za vsalk slučaj še eno železo v ognju, če bi le komunizem zmagal. Takih smo imeli mnogo doma med komunistično revolucijo, takih je polno po svetu še danes.
Zavedajmo se, da je komunizem v svojih temeljih povsod enak od Vladivostoka do Trsta, pa od Severnega morja do Odese, v Sovjetski Rusiji, na Kitajskem in na Kubi ter seveda tudi v Jugoslaviji. Da, tudi v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji, čeprav nekateri iz nekaterih izbruhov ljudskega nezadovoljstva in iz nekaterih demagoških izjav vodilnih komunistov sklepajo na evolucijo in demokratizacijo komunizma in ponujajo sodelovanje.
Za nas slovenske izseljence in še prav posebej za slovenske protikomunistične borce ne more biti nobenega dvoma, da s komunisti ni mogoče nobeno sodelovanje, najmanj ideološko, pa tudi ne politično. Tega načela: ne postavljamo samo iz čustvenih razlogov, ker ne moremo pozabiti na tisoče pomorjenih Slovencev in Slovenk, zlasti ne slovenske vojske, ki ni bila pobita na bojnem polju, ampak pomorjena od komunistov po končani vojni-Toda mi no pravimo nam«, da ne more' biti s komunizmom nobenega barantanja in sodelovanja, ampak pravimo tudi, da velja komunizmu boj do konca. Z nobenim zlom — in komuizem je največje zlo v vsej človeški zgodovini — ne more biti kompromisa in ne sodelovanja, tudi ne v sklopu Socialistične zveze, kot nekateri predlagajo.
Osvobodila nas bo sam0 resnica. Komunizem pa ni drugega kot zanikanje resnice, je v svojem bistvu laž. Zato se ne dajmo varati ne od koristolovcev, ne od hinavcev in tudi ne 0d naivnežev. S komunizmom in s komunisti nobenega sodelovanja!
Franc Zorec — Kocelj
VESTNIK nima iztirjevalcev. Zato lepo prosimo nakažite naročnino ali pa oddajte prispevek odbornikom DSPB.
brali smo
SPOMINI VLADIMIRJA VAUHNIKA V NEMŠČINI
Spomini pok. polkovnika Vladimirja Vauhnika Nevidna fronta so izšli lota 1965 v založbi Svobodne Slovenije v Buenos Airesu. 'Ilako med Slovenci v Argentini, kakor drugod po svetli so vzbudili veliko zanimanje.
Za spomine pok polkovnika Vladimirja so sc pa začeli zanimati tudi drugi narodi. Poročali smo, da je v pripravi nemška izdaja ter da bi jih nekateri radi izdali tudi v angleščini in francoščini. V koliko so ta prizadevanja napredovala, nam ni znano, pač pa so nemški prevajalci Vauhniku-vib spominov z njegovim brakam g. dr. Milošem Vauhnikom uredili, da so nedavno ti spomini izšli v nemškem jeziku.
Nemški prevod spominov Vladimirja Vauhnika ima naslov „Memoiren cin os Milita rattacbes11 ter podnaslov „Ein Kampf gcgen das Eingerspitzen-gcfiihl llitlers". Spodaj na ovitku je napis „Generalstiaboberst Vladimir Vauhnik". Na ovitku je tudi Hitlerjeva slika. Na zadnji strani ovitka je Schcllenbergova ug.lovitev:
„Vauhnik bat die deutschen Offensivpliine, die Starke der lieereisgru-Ppen, die Z us a m m en s te 11 u n g der Armcen und selbat die von Hitler gep-lant.c Bomba rd'"erung Belgrads als dri ngende Warn.niel-dung a n tle n jug.i-slavvischen Generalštab vveiter gvgeben.
Hitler der iibcr Keitel davon erfuhr, geriet in ltaserei, aucb gcgen rnich, der iv h de n verdammten Kerl noeh ničli t cingsperrt liatte."
Izdaja Vaubnikovih spominov v nemščini ima eno poglavje več kut slovenska Nevidna fronta in sicer poglavje „IHe latzten Tage in Berlin zwi-schen 25. JMiirz ud C April 1941“.
Knjigo je natisnila ti a finem papirju liskama Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Velika po-mamkljivost nemške izdaje Vaubnikovih spominov je pa, da iz slovenske izdaje ni prevzela številnih važnih pojasnil in opomb, zlasti tistih, ki se nanašajo na vračanje slov.nmkih domobrancev. Res velika škoda.
(Svobodna Slovenija)
CVETJE K DNEVU REPUBLIKE IN DNEVU ARMADE
Ne morem si kaj, da »e bi vključil v tu pregled nekaj citatov, ki bi jih morali naši ljudje doma kritično oceniti in zahtevati, da jih ljudje, ki jih izrekajo, tudi dosledno spoštujejo, kajti vse, preveč visoko do-
nečih besed je izrečenir ob raznih slovesnostih in obletnicah, ki v praksi nijf no pomenijo ali pa nasprotujejo dejstvom. Sergej Kraigher, predsednik, skupščine Socialističnc Republike Slovenije, je za “Dan republike”, 29. novembra 1967 zapisal med drugim sledeče:
»Politične odločitve in razvijanje družbenih odnosov niso več monopol političnih strank ozifroma njihovih vodstev niti nei ene same stranke, ampak postajajo iz leta v leto 'bolj stvar delovnih ljudi samih, organiziranih v Socialistični zvezi, bistven del njhovega dela in življenja kot združenih delavcev, občanov in državljanov. Kot vodilna idejna politična sila se tudi Zveza komunistov uveljavlja vedno bolj učinkovito v samem sistemu družbenega samoupravljanja."
Sergej Kraigher je ob isti priliki zapisal tudi tole; »Predvsem zaradi odpora zahodnih zaveznikov na mednarodnih konferencah se v mejah Slovenije in Jugoslavije niso združili vsi Slovenci."
Ob priliki “Dneva republike” je Tito dal intervju beogradski Politiki, ki ga je zaključil s sledečo misilijo:
»Glejte, da bo ta list zmerom ime] takšno vsebino, ki iz otroka ne bo delala “heroja" s pištolo v roki temveč ho razvijala poštenje, pravičnost in viteštvo v človeku “ Upam, da bo imel kdo korajžo poslati Titu primerke učbenikov in mladinskih listov iz prvih deset let “republike”.
Generalpodpolkovnik Janko Sekirnik je ob 'Dnevu Jugoslovanske Ljudske Armade govoril o »ljudskem" značaju armade, obenem pa trdil, da ima članstv0 ZKJ v armadi “neprecenljivo vlogo”. Ali lahko nepartijec postane višji oficir? Ako
ne, moro, 'kako “ljudska” jo potom "ljudska aimada” Jugoslavije?
Med drugim je gen. ppolk. Sekirnik zagotovil, da “o čvrsti povezanosti JLA z ljudstvom” govori tudi dejstvo, da 25% vojakov ostane v enotah na področju svoje republike. A kar se tiče stroškov za to armado, bodo letos potrošili 6.030 milijonov novih dinarjev ali povprečno 301 novi dinar na prebivalca v primeri z lanskim letom, ko 8o porabili 5.831 milijonov novih dinarjev ali povprečno 260 novih dinarjev na prebivalca. »V primerjavi z ZDA je to sicer šestnajstkrat manj, vendar je, to za našo gospodarstvo le precejšnja obremenitev, Iki pa ju upravičuje nujnost sedanjega položaja," je rekel Sekirnik. Vprašanje, je, ali tu “ “položaj” ogroža državo in narod — ali sam0 režim in partijo? Ogromnost vsote, -ki jo trošijo za varstvo enopartijskega režima, je “sa nio šestnajstkrat manjša” od vsote, ki j0 trošijo ZDA. “Samo” ZDA nimajo šestnajstkrat ve,č ozemlja in prebivalstva in ,po komunističnih trditvah vodijo imperialistične akcije po celem svetu. Proporcionalno vzeto je torej vsota, Iki jo Titov režim trtiši na svojo — ne “ljudske” oborožene sile,, gospodarsko in zunanjepolitično neopravičljivo. Ali pa misli Tito poslati prostovoljec v Vietnam ?
(Klic Triglava)
V DUHU DIALOGA
Časi se spreminjajo1. Z njimi tudi navade in običaji. Tako se je zgodilo, da je jugoslovanski generalni konzul ing. Marijan Tepina 7. marca opravil vljudnostni obisk pri novem goriškem nadškofu rus gr Ccccoliniju.
Po tem obisku je beneški dnevnik Gazzettino poročal, da je ing. Tepina z zadovoljstvom izjavil goriškemu nadškofu_ da je slovenska manjšina deležna vzornega ravnanja s strani oblasti.
Ko je gor iški Katoliški Glas javno vprašal generalnega konzula, kaj je na tem, je ta poslal pojasnilo, v kaerem je izjavil, da med njim in nadškofom ni bilo govora o položaju slovenske manjšine, ampak le o odnosih med sosednimi mesti in pokrajinami. In ti da so dobri. Ge' neralni konzul j.e končal_ da vendar ni mogel dati take izjave, kakor je poročal beneški dnevnik.
(Klic Triglava)
mnenje narodne manjšine
V zaključku govori izjava še o možnosti dialoga med emigracijo in matičnim narodom ter se pri teim seveda zavzema za dialog z naprednimi silami v emigraciji ter v svetu sploh. Nikakršno sodelovanje pa ni mogoče s tistimi, ki jim je tako kot v najtežjih trenutkih slovenske na-1'od,ne zgodovine tudi danes pri srcu vse kaj drugega kot pa resnične koristi slovenskega naroda — zaključuje izjava. Ni težko razumeti, kam merijo zadnji stavki. Dialog je torej po menju SZDL možen le s ipro-gregisti...! Saj to vidimo tudi v zamejstvu, ko silijo slovenske levičarje v tuje proletarske stranke!
Še druga izjava. Komisijo za mednarodne odnose pri slovenskem Parlamentu je podprla kandidaturo Doberdoba za namestitev protosin-hvotona, kot predlagajo italijanski krogi naSe debele. Pri tem pa zahteva, da vladi Jugoslavije In Italije Poskrbita za zaščito slovenske skupnosti na tem ozemlju.
Brez dvoma je v teh dokumentih
nekaj novosti, ki jih zlasti zamejski Slovenci pozitivno sprejmemo. To zlasti kar zadeva poudarek na potrebi popolne zaščite, ki je še nimamo. (čeprav je pred dnevi jugoslovanski generalni konzul iz Trsta izjavil goriškemu nadškofu, da uživa manjšina vzorno ravnanje...)
Po drugi strani pa lahko zabeležimo, da se režimski ikrOgi zavedajo nerodnosti, v kateri so se znašli zaradi osnovanih kritik na račun nezanimanja za manjšine. Zdaj je na njih, da dokaže j 0 „neobj ektivnost" podobnih trditev. Mi bomo še ostali tc<ga mnenja vse dotlej, dokler bodo komunistični oblastniki dejansko podpirali le en del slovenske manjšine!
Tudi si ne bomo nikdar dovolili, da bi nam komunisti solili pamet, kaj so resnične koristi slovenskega naroda in da bi zato iskali sodelovanje pod nekim diktiranim okriljem Kot polnopraven del slovenskega naroda hočemo še dalje prispevati za rast in procvit Slovenije, brez kakršnegakoli pokroviteljstva.
(Svobodna Slovenija)
„. . . Kaj znancev že zasula je lopata. . .66
(Šest mesecev po smrti Srečka Beliča)
V pozni jeseni leta 1944 je šentviški bataljon v jurišu zasede! vas Brezovo. Lahke strojnice in brzostrelko so redčile partizanske vrste, ki so v begu pred' junaškimi domobranci zapustili na bojišču ne samo mrtve, ampak tudi ranjene tovariše.
Domobranski medicin ec — bolničar je klečal pri ranjenem partizanu in mu z injekcijo reševal življenje. Mirno je porinil iglo v mehko meso in pritiskal na bat, da je serum iztekal med mišičevje. Ranjeni partizan je nemo strmel v domobranskega bolničarja; zatiobljcne rane so mu vzele fizično moč in strle duševno, ko je opazil, da s0 ga tovariši zapustili in se zdaj nahaja med samimi domobranci. Bil je prepričan, kot je pozneje pripovedoval, da ga čaka usoda „13. brigade". Šele, ko mu je medi cin ec da’ pod glavo nahrbtnik, je debil nekaj upanja, da ga le morda ne b mo »likvidirali".
Še predira je medicinec izstisnil iz igle zadnjo kapljico seruma, se je nek borec zadrl nad njim:
„IIud ču! kaj pa delaš?" ju naperil puško nanj: „IIočeš, da še tebe spodnesem ?“
Medicinec se še premaknil ni. Mirno je izpraznil tubo do dna, popravil še enkrat nahrbtnik ped ranjenčevo glavo, nato pa vstal in dvignil tubo visoko v z; a , kot da bi se hotel prepričati, če je prazna. Pridržal je iglo tik poti domebrančovim nosom, tako da j.-» moral sitni domobranec izmakrili glavo, sicer bi mu konica igle predrla precej dolg nos.
,,'i'i veš, kakšna je tvoja dolžnost?" je mirno vprašal medicinec.
„Vem, zaprmej tristo zleti jev, da vem!" je z gotovostjo odgovoril domobranec.
„In jaz, kakšna je moja," je mirno odvrnil sanitejec in pohitel k drugem« ranjenemu partizanu.
Takšen je bil domobranski bolničar — medicinec Srečko Belič.
S Srečkom sva se srečala na postojanki v Št. Viru. Pozneje sva delila isto usodo v taborišču Sarvigliano in Senegalia ter se spet našla na koncu begunske poti — tu v Argentini, kjer ga je 4. novembra lani doletela prezgdnja smrt. Zapušča če n o Anico roj. Groznik in tri nepreskrbljene otroke: Janeza, Alenko in Nuško.
S svojim brezkompromisnim javnim delam je dokazoval, koliko ljubezen je čutil do rodne grude in vsega, kar je še slovenskega ostalo v tujini.
Z govornikom ob Tvojem odprtem grobu Ti kličem: S tem prgi-
slovenske zemlje, ovezanjm s slovensko trobojnico, ki ga spuš&un v lv°jo gomiloi stopi ob poslednji sodbi pred Gospoda vsega stvarstva •n On Te bo sodil kot vernega Slovenca, ki je ostal svojemu narod,d avest do poslednjega diha. Večna liue naj Ti sveti in v miru božjem Počivaj v tuji ztemlji. Tvoji soborci Te bomo ohranili v častnem spominu!	r. g
DOLINA PADLIH
španski državni poglavar Franco ne velja za velikega demokrata. Njegova “organska demokracija” ima mnogo znakov avtoritarnega režima.
Je pa Franco napravil nekaj, česa ni napravil še noben avtoritarni režim, najmanj pa kak komunisti,čni režim. Po končani državljanski vojni v Španiji dal Franco vse padle borce — komuniste in protikimunjste — Pokopati na -velikem in veličastnem skupnem pokopališču v Dolini padlih. ^ tej dolini je postavljen skup cm spomenik za vse padle borce brez izjeme.
Naj o Francu misli vsakdo kar hoče, priznati mora, da je s tem napravil veliko krščansko in človečansko gesto. Sklenil je narodno sprav« rprd mrtvimi borci. Počastil je spomin bocev z obeh strani. Ravnal je p« načelu, da sm0 v vojni nasprotniki, po smti pa bratje.
Tako je storil zmagovalec v španski državljanski vojni.
Raj pa so pri nas doma storili komunistični zmagovalci ? Ali so po-opali vse žrtve v skupni grob? Ali s« postavili vsem žrtvam skupen spo-nienik ? Prav ni,č takega niso storili. Izravnali so idomobranske grobove, in ftrobove velikih slovenskih javnih delavcev, uničili so spomenike na gro-k°vih svojih nasprotnikov, v nekaterih primerih celo požgali in pometali y reke kosti pobitih protikomunističnih borcev. To je komunistično člove-eanstvo in socialistični humanizem.
K° se danes govori in ipiiše o narodni spravi, moramo najprej vpra-_> koliko želja in volje po taki narodni spravi pa so pokazali komunisti, iti mrtvim nis0 dali dolžne časti, niti toliko časti kot jim jo je dal ranc°, ki ga komunisti tako radi proglašajo za fašista in avtoritaren, niagovalec mora napraviti prvi korak pri spravi. Naši komunisti tega še niso storili in zat0 je vsako govorjenje o spravi odveč.
Frane Zorec — Kocelj
PREJEMA SMO
ZAKAJ AKTIVNI OFICIRJI NISO AKTIVNEJE POSEGLI V VODSTVO VAŠKIH STRAŽ?
Andrej Glušič je v Klicu Triglava (št. 346) objavil članek z naslovom „Kolektivne krivde ni!” V tem članku piše tudi o tem zakaj aktivni oficirji niso aktivneje posegli v vodstvo vaških straž. Glušič pravi med drugim tudi tole:
„V taborišču Gonars sta po um orlu bana dr. Natlačena (13. oktobra 1942) prišla k meni dva rezervna oficirja in politika iz katoliškega tabora, drugače moja dobra prijatelja, in zahtevala da kot komandant taboriščne organizacije J. G. v D. pregovorim oficirje, naj se javijo za skupno borbo z italijansko vojsko proti partizanom. Način odhoda in prijave naj bi z italijanskimi oblastmi uredil naš starešina in predstavnik pri italijanskem taboriščnem poveljstvu kapetan bojnega brada Anton Klinar. Zahtevo sem odločno odbil, češ da med nami in Italijani ne more biti nobenega vojaškega sodelovaja. Mi do konca vojne ostanemo sovražniki. Poselil sem takoj kapetana b. ti. Klinarja in mu pojasnil zahtevo politikov, katerim se je pridružilo šest aktivnih oficirjev, ožjih prijateljev Rupnikovih sinov. Kapetan b. b. Klinar je bil odločno na moji strani in odbil vsak tozadevni razgovor z italijanskimi vojaškimi oblastmi. Po povratku v Ljubljano 24. aprila 1943 sem zbranim oficirjem na vrtu kavarne ,,Zvezda”, v kateri smo se morali javiti komandantu italijanskega armadnega zbora generalu Gambari, sporočil ukaz takratnega komandanta J. V. v D., da nobeden rit strni stopiti v Valila; slfru&e (podčrtal urednik). Pred zgodovino j n pred zato pristojnimi vojaškimi sodišči bodoče demokratične Jugo slavij e prevzemam vsako odgovornost za ti dejanji.”
To je strašna samoobtožba visokega jugoslovanskega oficirja. Ko je bil slovenski narod v najstrašnejšem položaju v svoji zgodovini, ko je krvavo potreboval vojaško izvežbanih oficirjev za svojo, od komunistov mu vsiljeno borbo, je tedaj MihajJovičev komandant za Slovenije ukazal, da ne sme noben oficir vstopiti v Vaške straže. Te Vaške straže je pomagala organizirati in jih je lm-d seboj povezovala Slovenska legija, ki pa je bila vključena v Mjhajlovičevo vojaško organi zacijo. S tem ukazom sta se strinjala Glušič in Klinar in še mnogi oficirji, ki bi s svojim vojaškim znanjem lahko rešili tisoče slovenskih življenj in bistveno vplivali na potek in razvoj komunistične revolucije v Sloveniji. Slovenski narod si bo to zgodovisko izjavo zapomnil. Zapomnil pa si bo tudi, da pa se je vendar našlo nekaj aktivnih oficirjev (celo nekaj Srbov je bilo med njimi), ki so se zavedali svojo
dolžnosti, c>a morajo po prisegi, ki s<> jo položili, braniti svoj narod pred zunanjimi in notranjimi sovražniki. In ali komunist ni bil največ ji notranji sovražnik slovenske naroda in tudi vseh drugih svobodnih narodov?
Smersu Rudolf
DRUŠTVO SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
V ARGENTINI
Buenos Aires 4. marca 1968
P. n.
Društvu S. P. R. — Tabor Buenos Air\ns
Spoštovani!
25-hetmca ustanovitve Slivenskega domobranstva je tako velik Praz-n'k, da nas ne snbr najti razdvojene; zatrl predlagamo skupno proslavoi in prosimo, da nam spodobite imena delegatov pa pripravo in izvedbo iste.
Ker vas dk* proslave loči le malo Salsa, prosimo odgoudra do konca lega. meseca.
Za starešinstva DSPB
R. Bras, tajnik
VABILO G, RUPNIKA
Castelar, 15. 3. 1968.
Spoštovani!
Vljudno Vas vabim, da se udeležite važnega prijateljskega sestanka domobrancev«, ki ln> v nedeljo, dnp 31. 3. 1968 ob 10 v Aotneo l)on Bončo, ltamce Mej la.
Če želite ostati na ojbedu (asadu) prijavite se do 27. t m. na telefon »t. 621-2112 ali št. 621-2117.
Dobrodošli in lepo pozdravljeni!
Vuk Rupnik
Poročilo o skupnem sestanku je v Vestniku 1968/1, s tiran 47.
DRUŠTVENE NOVICE
TORONTO. Na predlog DSPB Toronto se bodlo- te dnj pričeli razgovori o skupni proslavi 25-letnice domobranstva z DSPB Tabor. Tozadevno je predsednik krajevne organizacije DSPB Tabor soborec Stane Pleško začel razgovor s tisk. ref. O. Mauserjem.
Gilbert:
Darovali so:
invalid, fond		tisk. fond
Pučko Andrej	2—	3.—
Medved Franc	2.—	1,—
Sodnik Miha	2—	1,—
Kru!c Franc	1.—	—
Zupančič Tone	1,—	—
Rev. Dolšina Janez	5.—	—
Rev. Šuštaršič Janoz	5,—	—
Rev. Vovk Jože	1,—	—
Perčič Andrej	—	5,—
Perčič Andrej ml.	—	0.50
Šešek Vladimir	—	1,—
Menart Metod	—	3—
Skupno (v dolarjih)	19.—	14.50
iz poročila M. Menarta. Vsem darovalcem iskrena hvala!
TISKOVI FOND:
G. Jože Albreht, Ra m os Mejia, 1000 pesov. Iskrena hvala.
POPRAVI!
V zadnji številki so darovi gg. Buda, Cofa, Kosančiča — skupaj 3.000 pesov, bili za Invalidski fond in n,e za Tiskovni. Popravljamo pomoto, darovalce pa prosimo, naj nam oproste tega ,,škrata". Uredništvo.
VSKBHNA: La vevohicidn comunist«, en Eslovenia - 25 de »J >'>. 50-letnivi .29, oktobra 1918 - Vsi Slovenci v e«o drzavoj^- •_ ^
X'ov komunistični zločin (Slavko fiesnovar) -	-	Spl,)šna
Bezjak) - Ustoličenje koroških vojvod (Senator, F. Lausche) P deklaracija človeških pravic - Vietnamska koa«, \*-J^ 0. Mauaer) - S komunist. nobenega *" *•	(Franc
lm° - - — —
$ J - t g V	TARIFA REDUCIDA.	Propieded Intclectual No. 923973 — 14-2-1967
3 g « <	Cancesion No. 6830	liamon Falcon 4158, Ha. As.