naš tednik LETO XXXVI. Številka 47 Cena 7.- šil. (15 din) Sreda, 22. novembra 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt V soboto, 17. novembra 1984, je bila slavnostna otvoritev Modestovega doma Mohorjeve družbe. Otvoritve se je udeležil tudi avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager. Slavnostni spored je mdr. oblikoval tudi mešani mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence. Podijska diskusija NT rrq So etablirane stranke še verodostojne? Diskutirajo: KASPANAZE SIMMA (dež. Poslanec predarlske AL) državni sekretar dr. FERRA-Rl-BRUNNENFELD (FPO) dr. MANFRED MOSER (ALK) dr. VVESTRITSCHNIG (kor. dež. poslanec — ČVP) Karel smolle (kel). dipl. inž. dr. JOSEF KORBER (VGČ) Povabili smo tudi zastopnika koroške SPČ Vodja diskusije: HORST OGRIS Diskusija bo v petek, 23. novembra 1984, ob 19.30 uri, v Slomškovem domu M D, 10,-Oktober-Str. 25, 1. nadstropje Okrog 3000 ljudi, Slovencev in mnogo Družbe za ogrožene narode iz Nemčije, nemškogovorečih iz vse Avstrije, se je Okoli šeste ure je krenil sprevod iz pretekli petek, 16. novembra, udeležilo starega trga na Kolodvorsko ulico in se demonstracije za dvojezično šolstvo, ki ustavil pred vladno palačo, kjer sta sprejo je priredil Nadstrankarski komite v govorila žitrajski ravnatelj Franc Kukovi- obrambo dvojezične šole. Demonstracija ca v imenu slovenskih organizacij in je bila izrazit dokaz življenjske volje na- univ. prof. Peter Gstettner v imenu Komi- še narodnostne skupnosti in velika soli- teja. Oba sta zavrnila stremljenje po lo- darnostna manifestacija vseavstrijske čevanju in zahtevala izboljšanje sedanje- javnosti z našimi zahtevami. Naj orne- ga dvojezičnega pouka. Ne ločeno, am- nim samo, da so solidarnostne telegra- pak skupno, je kratek povzetek njunih me poslali državna sekretarka Johanna govorov. Delegacija komiteja, v kateri so Dohnalova, poet Andre Heller, predsed- bili dr. Helga Mračnikar, gospa VVeinber- nik FUENS dr. Reginald Vospernik, ki se ger, prof. Gstettner in rav. Kukoviča, pa je ta dan udeležil srečanja narodnostnih je dr. Unkartu, vodji deželne ustavne slu- skupnosti v Rovinju, nadalje predsednik žbe kot zastopniku vlade predala resolu- ZSO, dipl. inž. Feliks VVieser, ki po pro- cijo, ki je v imenu tisočih apel, da zavrne metni nesreči leži v bolnici, in drugi. So- deželna vlada vse napade nemško- lidarnost pa je tudi mednarodna, kar iz- nacionalnih in protimanjšinskih sil v de- pričujeta navzočnost generalnega tajni- želi na dvojezično šolstvo. Ti napadi niso ka največjega francoskega policijskega (dalje na str. 2/3) Fimona Acroncia m folonram ' 1 'TSu : % h 1 j Tednikov komentar f-\ PIŠE JANKO KULMESCH Kaj pa zdaj? Pretekli teden smo demonstrirali za skupno šolo. Tritisoč nas je bilo, od teh pretežna večina s podeželja, za kar gre predvsem zasluga zaupnikom in raznim funkcionarjem slovenskih političnih in kulturnih organizacij. Posebno razveseljiva je bila visoka udeležba mladine, in tudi učitelji ter profesorji so se izkazali. 0 organizatorjih kulturnega sporeda v sejemski hali 5 tega na žalost ne morem trditi: ne samo, da niso funkcionirale najbolj osnovne stvari (predvsem tehnika), bili tudi niso v vsebinskem oziru na mestu. Vrhu tega ne razumemo odgovornih, kako so se mogli ogreti za „soiidarnost“ Tonija Strickerja: saj so morali za njegov četrt-urni nastop z goslimi, ki je bil tudi zaradi velikosti hale 5 neprimeren, plačati skoraj 20.000 (dvaj-settisoč) šilingov. Toda, kot rečeno, udeležba je bila nadvse razveseljiva. S tem je demonstracija brez dvoma nazorno dokazala, kako močno je pri naših ljudeh prisotna resna zaskrbljenost, da bi nam vzeli skupno šolo oz. jo okrnili. Naši ljudje pa niso prišli v Celovec samo zato, da bi z demonstrativnim nastopom podkrepili zahtevo po ohranitvi skupne šole: prišli so tudi v upanju, da bi ta demonstracija morda le „kaj pomagalav upanju, da bi odgovorni koroški in dunajski politiki morda le slišali upravičeni klic: „ Ne poslušajte tistih, ki kričijo proti skupni in mirni bodočnosti. “ Imamo za seboj torej demonstracijo, s katere so se naši ljudje zaradi razveseljivo visoke udeležbe vračali optimistično. Kaj pa zdaj? Pretekli ponedeljek, tri dni po demonstraciji, je deželni glavar Wagner imel tiskovno konferenco, na kateri je skušal postaviti demonstracijo v izključno KPO-jevsko luč. Nadalje je napovedal pogovore med predsedniki koroških in dunajskih večinskih strank o naši dvojezični šoli. Pogovori bodo naslednji teden, 28. novembra, in kot je deželni glavar VJagner poudaril, je „v diskusiji o manjšinskem šolstvu vidna težnja, da bo treba pravico staršev močneje upoštevati". V tej zvezi je dejal, da se bodo 28. novembra pogovarjali tudi o raznih predstavah, kako spremeniti manjšinskošolski zakon — medtem ko je Haider v včerajšnjem pogovoru s koroškim radijem zahteval „etnični proporc" za vse javne službe ter uzakonitev „pra-vice staršev" v koroški deželni ustavi. Če kdo misli, da se te izjave ne razlikujejo dostikaj od dosedanjih, se v resnici bridko moti: koroški politiki so brez dvoma resno pripravljeni ugoditi oz. kloniti Heimatdienstu — namreč čimprej! Vidijo pred sabo 35000 podpisnikov referenduma in kot smo tudi zvedeli, so baje konfrontirani z grožnjami KHD, da bo le-ta po potrebi „pritisnil“ s šolskimi stavkami. Na drugi strani pa računajo s tem, da se bomo Slovenci in še posebno sopodpisnica državne pogodbe Jugoslavija konec koncev le „navadili“ spremenjenega šolskega zakona, kot smo se „nava-dili" zakona o narodnih skupnosti. Bojim se, da se odločnosti koroških politikov, prej ali slej ugoditi Heimatdienstu, ne zavedamo dovolj resno. Še bolj se bojim, da se vse preveč zanašamo na naše utečene (re)akcije, ki so bile gotovo potrebne, a nam konec koncev niso prinesle zaželenega učinka. 3000 ljudi I (nadaljevanje s 1. strani) samo poizkus ogrožanja ko ških Slovencev, ampak hV nevarnost za demokracijo mednarodni ugled Avstr Deželna vlada in deželni ti naj ne sprejmeta nikakrš' sklepov na račun korošl Slovencev. V resoluciji so tudi 4 zah ve: nobene ločitve otrok po zikovnih vidikih in nobene pouka po pouku, nobene oh jitve teritorialnega veljavne nega območja dvojezične šolstva, ohranitev in izpopo1 tev dvojezičnega pouka in popolnitev namesto okrni1 dvojezičnega šolstva. Od tam se je sprevod z kaj tisoč demonstranti vil sejmišča, kjer je bila kultu1 prireditev. O njej to, da bi dala bistveno drugače in 11 bolj prijetno napraviti. Tu h1 O neki zlorabi Petkova demonstracija za ohranitev skupne šole je uspela. Sprevod skozi mesto je bil dostojen, vreden visokega cilja, za katerega smo šli na cesto. Sicer so nekateri skušali poosebiti nasprotno stran v Haiderja. Vendar imenovani take reklame (v najboljšem pomenu!) ni zaslužil, mi pa menda tudi nismo tako nekulturni, da bi se morali spuščati na nizkotni primitivizem tistega oz. tistih, ki je (so) skotil(i) geslo „ Haider fuj!" Sploh bi bilo potrebno pri geslih precej več umske gibčnosti in besedno-ustvarjalne spretnosti. O sporedu v dvorani na sejmišču ni treba imeti enotnega mnenja. Škoda Tonija Strickerja, ki se je v takem okolju izgubil, dobesedno. Tudi več kakor enourni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora je spadal kam drugam, ne na tako prireditev. Ali nimamo svojih koroških ustvarjalcev, bolj primernih? Verjetno so se zmotili pri naslovu tudi KPO-jevski sektaši, ki so zlorabili petkov protest za lastno partijsko stvar. Tako velikega števila navsezadnje ne moreš nagovoriti vsakič, in če se priložnost ponudi, je tudi zloraba ustrezno sredstvo. Krivda je tudi pri odgovornih, ki takega raz-diraštva niso preprečili že od samega začetka. Solidarnost z Nikaragvo. Seveda, a ne na tem mestu. Predvsem, in to bi se nam moralo končno le že posvetiti, bodimo solidarni s samimi seboj in ne dajmo se kakor koli zlorabiti v neke partijske in druge sektaške namene. Preveč je na tehtnici. SUPER- EIN FU H RU NGSPREIS gorenje Einbaukiiche SONJA Unempfindliche Kunststoffausfuhrung, in den Farben perlvveiB, taubenblau, Repro Eiche, mit Markeneinbau-geraten — ca. 4 Ifm, wie Skizze zum SUPERPREISvon (Abholpreis) 26.690,- Einbaukiiche SABINE Robuste Kunststoffront mit seitlichem Massivholz-umleimer, in 4 verschiedenen Ausfuhrungen — ca. 4 Ifm, Grotie wie Sonja zum SUPERPREISvon 30.660,- Einbaukiiche FLORA Frontausfuhrung in massiver Eiche, rustikal gebeizt. Mit Markeneinbaugeraten — ca. 4 Ifm, GroBe wie Sonja zum SUPERPREISvon 42.690,- EINBAUGERATE-SET bestehend aus Einbauherd (Ober- Unterhitze), Edelstahlkochmulde, Dunstabzug 3-stufig, Einbaukuhlschrank gorenje ktichen KUOHEN OSTERREICHISCHE OUALITAT □ Senden Sie uns vveitere Unterlagen □ Rufen Sie mich an. Tel. □ Kommen Sie bei mir vorbei □ Wir interessieren uns ftir: O Gaststatten O Hoteleinrichtungen O Vorzimmer o Ktiche O VVohnzimmer O Kinderzimmer O Einzelmobel Zutreffendes bitte ankreuzen! IVleine Adresse: von Leitgeb A-9143 ST. MICHAEL 47 KARNTEN TELEFON 0 42 35 / 25 03 / emonstraciji 'ti predvsem na nastope ko-'oških slovenskih in nemško-iovorečih-pojočih skupin. Odločna hoja skozi Celovec se je tokrat zelo razlikovala od lasih prejšnjih demonstracij, bočim so takrat nahujskane ["nožiče kar navalile na nas, la sedaj bilo čisto drugače, posamezniki so še pljuvali in bičali, in še ti so bili osameli, k tega smemo sklepati, da se Prebivalstvo ne da več speljati pa nemškonacionalne in hujskaške limanice, in to dejstvo Po tudi koroška vlada morala Prej ali slej vzeti na znanje. Vsi odgovorni v deželi in Pržavi pa se morajo tudi zavedati, da je demonstracija bila *aio „mlada“ in je prišla mladina, ne glede na narodno oz. 'likovno pripadnost. Franc VVakounig Maša za skupnost Napadi na dvojezično šolstvo in na skupno •vzgojo otrok obeh narodov v šolah so sprožili vrsto akcij, za ohranitev in zboljšanje dvojezičnega šolstva. V petek, 16. novembra 1984, je bila ob štirih popoldne v kapeli Slomškovega doma maša, ki jo je priredila Katoliška mladina v sodelovanju z nemškim in slovenskim oddelkom škofijskega dušnopastirskega urada. Predvsem mladina se je 2brala okoli oltarja, da bi sle-'dila prošnjam in verskemu °bredu, ki ga je Andrej Kajžnik podil ob somaševanju Horsta Michaela Rauterja, vodje nemškega oddelka dušnopastirskega urada, vetrinjskega karana Fritza Lennkha, Jožeta ^opeiniga, vodje slovenskega °ddelka dušnopastirskega [jrada, provizorja Jožeta Valeš-in Slavka Pajka, prefekta v Modestovem domu. Mir, sožitje, sprava, pravi- čnost, življenje so oblikovali mašo. Skupnost, skupna vzgoja, ljubezen do bližnjega in spoštovanje njegove osebnosti in njegove posebnosti so sad svetopisemskega naročila; Jezus je prišel na svet, da bi ljudi združil, ne pa, da bi jih raztrgal. Kakršnokoli ločevanje, seje in ustvari samo nove razdore in razkole, s tem sovraštvo, nasprotuje nauku o ljubezni in celotnemu Zveličar-jevemu naročilu. V začetku službe božje je Mir, sožitje, sprava, pravičnost, življenje — so oblikovali mašo. nadzornik dr. Valentin Inzko prebral iz sinodalnega odloka poglavja o sožitju med Nemci in Slovenci na Koroškem. Med premišljevanji med mašo je vetrinjski kaplan Fritz Lennkh, po rodu iz Zgornje Avstrije, razložil, kaj njega navdaja ob sožitju dveh narodov, Slovencev in Nemcev, na Koroškem, če hočeš narod spoznati, se moraš poglobiti v bogastvo njegovega jezika. Jezik naj ljudi druži, jezik je treba ljubiti in spoštovati. Po dvojezični sveti maši so udeleženci šli demonstrirat za ohranitev skupne dvojezične šole. V imenu Narodnega sveta. koroških Slovencev se je maše udeležil Jože VVakounig. Politika STRAN a ČETRTEK, T1 22. novembra 1984 V Rovinju je bilo dne 16. in 17. novembra 1984 XI. srečanje narodnih skupnosti sosednjih dežel, ki je tokrat bilo v organizaciji italijanske Unije za Istro in Reko. Koroške Slovence so zastopali dipl. trg. Janko Urank, ravnatelj Franc Kukoviča, dr. Marjan Sturm in Teodor Domej. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik FUENS dr. Vospernik in dvor. svet. dr. Pavle Apovnik, ki je imel zanimivo predavanje o dvojezičnosti na Koroškem. Predavanje objavljamo v celoti v tej in naslednji številki NZ (str. 10/11). Poleg koroških Slovencev so se udeležili srečanja še predstavniki gradiščanskih Hrvatov, gradiščanskih Madžarov,' češke in slovaške narodne skupnosti na Dunaju, Slovencev v Italiji, ladinske narodne skupnosti v Italiji, hrvaške skupnosti iz Maliz v Italiji, južnih Tirolcev, italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, italijanske, madžarske, češke, slovaške, ukrajinske in rusin-ske narodne skupnosti iz Hrvaške, nemške, hrvaške in slovenske narodne skupnosti iz Madžarske in retoromanske narodne skupnosti iz Švice. S sodelovanjem vseh teh skupnosti je geografsko zaokrožen celoten prostor Alpe-Jadran z vključitvijo obrobnega panonskega prostora. Ne le številna udeležba, marveč predvsem vsebinski, potek tega srečanja sta pokazala, da so tradicionalna srečanja že prekoračila zgolj informativni značaj, kar je bil njihov prvotni namen, in se razvila brez vsakršne institucionalne oblike v važen instrument nenehnega skupnega prizadevanja za rešitev številnih skupin problemov narodnih skupnosti. Ta razvoj je prepričljiv dokaz, da so narodnostne skupnosti prav v tem prostoru v osrčju Evrope na stičišču treh najmočnejših evropskih narodnih grupacij in njihovih kultur še vedno (spet) važen element, ki ob odgovornem in preudarnem skupnem pristopu k reševanju skupnih problemov lahko konstruktivno poseže v dogajanje v tem prostoru. Ob doseženih spodbudnih rezultatih dosedanjih srečanj so na tem srečanju obravnavali predvsem vprašanje dvojezičnosti in njenega pomena za narodne skupnosti. Ugotovili so, da je jezik najpomembnejši element narodne identitete in osnovno sredstvo komuniciranja, zbliževanja in sporazumevanja med ljudmi. To še zlasti velja na jezikovno-mešanih področjih. Pri tem pa poudarjajo, da ni v skladu z razvojem enakopravnih in demokratičnih odnosov med ljudmi, če se zahteva samo od pripadnikov narodnih skupnosti, da naj sprejmejo principe dvojezičnega komuniciranja. Za razvoj kulutre mednarod-nostnih odnosov je važno, da takšna prizadevanja delijo tudi pripadniki večinskih narodov. Srečanje različnih kulturnih vrednot se obogati samo v primeru, če je z obeh strani enako dostopno. Vsaka delitev je IX. Srečanje narodnih skupnosti sosednih dežel škodljiva, brez ozira na to, če se pokaže kot občutek manjšine, da je v nevarnosti pred asimilacijskimi tendencami, ali pa kot občutek, da je veči- na zadovoljna sama s seboj. Narodnostna identiteta se ne afirmira z jezikovnim ali kakšnim drugim separatizmom, ampak v skupnosti, ki spoštu- je narodnostne identitete, ter postaja vedno bolj bogata v srečavanju in prepletanju raznih običajev, tradicij in kultur. V tem smislu udeleženci srečanja apelirajo na države, v katerih živijo narodne skupnosti, in na pristojne mednarodne forume, da narodnim skupnostim zagotovijo vse pravice in jim nudijo vso moralno in finančno pomoč, da lahko ohranijo svojo jezikovno in kulturno identiteto in še bolj učinkovito prispevajo svoj delež k pomembni jezikovni in kulturni raznolikosti kot zgodovinske značilnosti srednjeevropskega prostora. V tej smeri so na srečanju sprejeli vrsto spodbud za koordinirano prizadevanje in sodelovanje in so za vmesno dobo do prihodnjega srečanja, ki bo v organizaciji slovenske narodne skupnosti iz Italije v Trstu, ponovno imenovali koordinacijski odbor, ki ga bo še naprej vodil dr. Franci Zwit-ter s ciljem čimbolj učinkovitega uresničevanja skupnih načrtov te delovne skupnosti. Kaj skrivajo v Dobrli vasi? Finančni proračun so povečali na zadnji občinski seji v Dobrli vasi, tako da znaša skupna vsota izdatkov sedaj 52,8 milijonov šilingov. Razpravljali so tudi o asfaltiranju cest in sprejeli tudi predloge, ki jih je stavila v občinskem svetu Enotne lista. Občina bo odkupila od Zveze slovenskih zadrug zemljišče v Sinči vasi, ki obsega 9776 kvadratnih metrov za 120.— šilingov m2. Z glasovi SPO in odbornika EL Martina VVastla so imenovali dr. Molderingsa za občinskega zdravnika, njegov namestnik bo dr. Schmidt. Nestrankarski časopisi so ob tej seji zapisali, da se jim zdi zadržanje OVP nenavadno, ki tako kratko pred volitvami hvali finančno politiko socialistov.iTudi naš list z začudenjem jemlje na znanje, da v dobrol-ski občini obravnavajo vprašanja zemljiškega davka pod oznako „zaupno“ („vertraulich“), kar je vsekakor neobičajna pot. Ne moremo tudi verjeti, da so pod to točko dnevnega reda obravnavali stvari, o katerih naj ne bi javnost kaj smela zvedeti. Ali pa so res razpravljali o privatnih finančnih zadevah vidnega zastopnika tiste frakcije, ki tako hvali finančno politiko vladajoče SPO? Kaj skrivajo v Dobrli vasi? Grozi KHD s šolskimi štrajki? KHD je očitno le spoznal, da ljudje njegovim parolam ne sledijo več in se tudi ne pustijo več speljati na nem-škonacionalne limanice in da so siti protislovenskih parol. Najkasneje je moralo skočiti tej druščini v oko in zavest po ljudski zahtevi za ločene šole, ki jo je podpisalo samo 9% koroškega prebivalstva, in še to večinoma starejši ter taki, ki s šolo niti v najboljšem pomenu besede nimajo kaj opraviti. A KHD je navajen, da svoje zmeraj doseže. Pač po logiki, če tako ne bo šlo, mora pa drugače iti. In ta „druga-če“ se bolj in bolj kaže. Kot smo zvedeli iz do-broobveščenih krogov, hei-matdienst menda grozi s šolskimi štrajki, če se ljudska stranka ne bo pokorila njegovim zahtevam po loče- nih šolah. Slišali smo tudi, da ljudska namerava kloniti tej grožnji. Če to res drži, potem se moramo zgroziti ob spoznanju, da je stranka, ki se ima za nosilko države in družbe in katere predstavniki so v pogajanjih za državno pogodbo toliko doprinesli k suverenosti Avstrije, zdrknila pod copato nemškonačionalne organizacije. Vrha: Edina EL podpira 500 podpisnikov — široka javnost za Mlačnika Sredi Vrbe teče idiličen Rejski potok. Ravno ta potok pa občina hoče zabetonirati. Proti tej nameri se je zbrala ljudska iniciativa, ki je zbrala 500 podpisov (Naš tednik je poročal). Ljudsko iniciativo podpira celo svetovna organizacija za zaščito okolja WWF, svojo podporo prizadetim pa je izrekla tudi Enotna lista Vrba. Pretekli četrtek pa so večinske stranke povozile občane, 500 podpisov ter vse strokovnjake, ki so se izrekli za ohranitev potoka. Samo EL in občinski odbornik Heraman Mačnik, ki mu gre tudi zasluga za poimenovanje ceste po Pavletu Kernja-ku, je glasoval za ohranitev Potoka. „Einer gegen 26 Beto-nierer" je zapisala Kleine Zei- tung, ki na široko poroča o zaenkrat neuspešni borbi Hermana Mačnika. „Ne moremo kar tako negirati 500 podpisov, saj to je blazno,“ je poudaril Mačnik na občinski seji. Spet enkrat so večinske stranke dokazale, da jim je ljudska demokracija deveta briga, smešno pa je, da se pristojni referent za varstvo okolja dr. Grčblacher izgovarja na to, da je bila cesta planirana pred njegovim vstopom v občinski svet. Ljudska iniciativa, njen govornik je mizar Tschuden, bo sedaj predložila v občinskem listu EL Vrba načrt z ohranitev potoka v okviru parka, ki naj bo dostopen za vse občane ter goste. Namesto ceste sredi Vrbe naj bi nastal naraven kotiček za oddih. Važna pomoč pri načrtih je dejstvo, da široka javnost in časopisi podpirajo EL in ljudsko iniciativo. Za letošnjo podelitev Musi-!ove medalje velja geslo „Mno-9o je izvoljenih, a samo eden pride“. Devet esejistov, Prevajalcev in igralcev, ki so zaslužni za uveljavljanje Musi-'ovih del, je dobilo Musilovo Medaljo. To so: prof. Janez Gradišnik, univ. prof. Renate von Heydebrand, univ, prof. Claudio Magris, univ. prof. dr. Gerhard Baumann, Lesly Bun-ton, univ. prof. dr. Dietmar Goischnigg, prof. dr. Egon Na-9anowski, igralka Erika Pluhar 'n Karl-Heinz Danner. Na podelitev medalje pa je prišel samo znani slovenist, pisatelj 'n Prevajalec, prof. Janez Gradišnik. Musilovo medaljo je dobil za slovenski prevod Musilovega velikega dela „Mož brez posebnosti11 (Der Mann ohne Eigenschaften) v slovenščino. Prof. Gradišnik, ki slovi tudi kot podkovan poznovalec našega jezika, saj je član jezikovnega razsodišča, prevoda ni stresel kar tako iz rokava, ampak se je z njim dob. bil. Predlog za podelitev Gradišniku je dal profesor Janko Messner. Medaljo je podelil v četrtek, 15. novembra župan Guggenberger v mestni hiši. Profesor Gradišnik je med drugim tudi sodelovec revije Celovški Zvon. Odlikovancu prof. Gradišniku čestitamo ob podelitvi medalje, saj je izraz priznanja za njegovo vrhunsko prevajanje izredno težke literature. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Večer (Maribor) za Naš tednik V zadnjem mesecu je slovenska kultura praznovala kar dvakrat. Ob koncu oktobra je bilo v Mariboru tradicionalno Borštnikovo srečanje, ki so se ga s svojimi predstavami udeležila vsa slovenska gledališča, pri čemer je bilo posebnega zanimanja deležno zamejsko slovensko gledališče iz Trsta, prejšnji teden pa se je v Celju iztekel Teden domačega filma. Obe prireditvi, ki sta imeli tudi številno občinstvo, sta tako v strnjeni obliki pokazali bistveni del iz temeljev slovenske kulture; posebej je to mogoče trditi za gledališče, ki ima v tej kulturi tudi dolgo tradicijo in zato bistveno funkcijo v kulturnem razvoju našega naroda. slovenski gledališki omiki. Tudi celjski Teden domačega filma ima podobne namene, le da je tu bera manjša kot v gledališču. Kljub temu pa je dosedanjih dvanajst prireditev dokazalo, da je vredno posebej predstavljati slovensko filmsko letino in jo povezovati tudi z dosežki filmske ustvarjalnosti iz drugih jugoslovanskih republik. Pravzaprav je bil letošnji teden domačega filma po svoji letini izjema, saj smo v Celju videli kar petero novih slovenskih filmskih del: Ljubezen (režija Rajko Ranfl). Leta odločitve (režija Boštjan Vrhovec), Nobeno sonce (režija Jane Kavčič), Veselo gostovanje (režija France Štiglic) in Dedi- Gledališče in film Borštnikovo srečanje je tekmovalna prireditev, kar pomeni, da se gledališča s svojimi predstavami potegujejo za eno od nagrad, ki jih podeljujeta strokovna žirija in žirija občinstva. Letos je strokovna žirija razglasila za najboljšo predstavo uprizoritev Shakespearovega Hamleta v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in režiji Mileta Koruna. Borštnikovo srečanje pa pomeni poseben praznik tudi za slovenske igralce, saj je to srečanje vsakoletna priložnost, da premerijo življenjske ustvarjalne dosežke v gledališki igri in da te dosežke odlikujejo z Borštnikovim prstanom. Letos je dobil Borštnikov prstan znani slovenski igralec, član drame SNG v Ljubljani — Polde Bibič, seveda za vse, kar je v svojem bogatem ustvarjalnem delu doslej dal vrhunskega ščina (režija Matjaž Klopčič). To je za slovenske kulturne razmere velik dosežek, če pa je ob razmeroma visokem številu posnetih filmov še mogoče reči, da vsak od njih prinaša tudi nekaj umetniških kakovosti, potem je podoba zadovoljiva. V Celju podeljujejo slovenskim filmskim ustvarjalcem Badjurove nagrade. Letos je to nagrado z zlato plaketo dobil Zvonko čoh za režijo risanega filma Poljubi, mehka me radirka, medtem ko so Badjurovi nagradi s srebirnima plaketama podelili snemalcu Radu Likonu za dobro kamero v filmu Leta odločitve in Jožetu Pogačniku za režijo ter Tarasu Kermaunerju za scenarij dokumentarnega filma Edvard Kocbek — skica za portret. Vili Vuk Rož, Podjuna, Žila .KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU pa'j\°N lVfcČeVxo'- *-*«<’ *■ V A«* A f A **’'■ - • ug(io9 6, W'‘ - .vr*\f *'• § > v soboto, 8. decembra 1984 .—~' ob 14.30 uri g® V cliovcu 6LEDAUT c--> %it Gostuje Slovensko ljudsko gkffatišče iz Ceij; POPRAVEK V prejšnji številki se nam je vrinila v poročilo o obisku Vladimirja Ravnikarja pomota, ki jo želimo popraviti: Vladimir Ravnikar ni, kot pomotoma pisano, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ampak tajnik za stike zunaj Slovenije in v tej funkciji nasleduje Martina Zakonjška. Predsednik ZKOS je Jože Osterman. Pa brez zamere. Zdravnik dr. Franc Wutti v Borovljah od 26. 11. — 2. 12. 1984 ne ordinira Naš tednik — Vaš prijatelj doma in po svetu Šimej VVrulich 50-letnik V Grabalji vasi praznuje danes svojo 50-letnico Šimej VVrulich, zborovodja škocijanskega cerkvenega zbora in eden od štirih iz dinastije zborovodij VVrulicho-vih. Slavljenec se je rodil 15. novembra 1934 pri Culehnerju na Radišah in petje mu je bilo — kot njegovim bratom in sestram — očitno že v zibel položeno. Po očetu Šimanu naj bi prevzel mesto domačega organista in zborovodje,, zato je šel v šolo. Učil ga je rajni dr. Cigan, obiskoval je šolo v Ljubljani in tečaje v Celovcu, a svoje dirigentsko znanje že nekaj let uporablja kot vodja cerkvenega zbora v Škocijanu, do predlanskim pa tudi kot 'zborovodja moškega zbora SPD „Vinko Poljanec". Šimej VVrulich se je poročil v Grabaljo vas in si tam zgradil tudi dom. Kot poklicni šofer je veliko na poti in zato je predlanskim predal vodstvo društvenega moškega zbora v roke Franca Starca. Cerkveni zbor pa vodi slej ko prej z veliko vnemo in ljubeznijo, čeprav mu tudi tu gre časovno bolj tesno. Šimeju VVrulichu želimo ob srečanju z Abrahamom še obilo podjetnosti in dirigentske sreče. Čestitkam prijateljev, znancev in pevcev se pridružuje tudi uredništvo NT. Sveče: MePZ pel na „Cecilijanki“ Mešani cerkveni pevski zbor iz Sveč je sodeloval v soboto, 17. novembra 1984 na že tradicionalni „Cecili-janki“ v italijanski Gorici. „Cecilijanka“ je dvovečer-na pevska prireditev ob godu sv. Cecilije, zavetnice pevcev. Letošnja prireditev je bila že 26. po vrsti. V soboto zvečer so nastopili gorički, beneški in furlanski pevski zbori, kot gostje iz Avstri- je pa so zapeli sveški cerkveni pevci pod vodstvom dr. Antona Feiniga pesmi Poj-dam v Rute, Vsi so venci bej-li, Sirota jaz okrog blodim in Pevec. Dr. Janko Zerzer je pozdravil v imenu K KZ goričko občinstvo in dejal, da pomeni nastop koroških pevcev v Gorici nadaljevanje uspešnega sodelovanja med koroškimi in goričkimi Slovenci. Melviče — Razrije: obnovitev verskih spomenikov V naše kraje prihaja mnogo tujcev, ki iščejo oddiha in miru. Vidijo pa tudi naše cerkve in križe, kapelice in znamenja, ki niso vedno v dobrem in spodbudnem stanju. Vse hiše smo pripravljeni obnoviti, zboljšati in modernizirati. Tako smo tudi dolžni ohraniti verske kulturne spomenike, ki pričajo o globoki vernosti in veliki požrtvovalnosti naših slovenskih prednikov. Vsaka vas v fari ima takšne spomenike, tudi Pazrije ob Preseškem jezeru, kjer je bila restavrirana pd. Ra-všarjeva kapelica. Treba je bilo obnoviti streho, stene in slike, kar je stalo okoli 75.000 š. Zahvala gre družini Vellacher iz Pazrij, de- želni vladi in mestni občini in mojstrom, ki so se potrudili, da je kapelica sedaj ena izmed najlepših v naši okolici. Kapelica je bila postavljena pred več kot sto leti, ko se je leta 1862 pri sekanju lesa v takoimenova-nem Grubišču smrtno ponesrečil gospodar Jakob Rauscher. Domači župnik je posrečeno obnovljeno kapelico blagoslovil z zahvalo in prošnjo, da bi bila in ostala majhno svetišče domačim in vsem, ki pridejo v Pazrije. Naj opominja tudi k spoštovanju in sožitju, kar izražajo napisi v treh jezikih. R. Safran Občni zbor Alpskega kluba „0bir“ V petek, 9. 11. 1984, je Alpski klub „Obir“ imel pri Kovaču na Obirskem svoj redni občni zbor. Predsednik Rudi Mak je med navzočimi lahko pozdravil tudi osrednjega tajnika NSKS Franca VVedeniga in tajnika K KZ Nužeja Tolmajerja. V kratkih besedah je nakazal obširno delovanje tega, še mladega kulturno-športne-ga kluba, ki je v dveh letih imel kar 23 prireditev. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je klub organiziral poleg sankašikih tekem in tekem koscev tudi plesne prireditve, koncerte, plesne tečaje, streljanje in da bo letos na Obirskem lahko prvič priredil deželno san-karško prvenstvo za ljudske sanke. Temu poročilu je sledilo kratko poročilo blagajnika, ki je ugotovil, da je klub kar dobro gospodaril. Po poročilih so bile na spore- , du volitve novega odbora, ki se ne razlikuje bistveno od starega. Novi odbor Alpskega kluba „Obir“: Predsednik — Rudi Mak, podpredsednik — Oto Stru-ger, tajnica — Johana Mak, namestnik tajnice — Erich Ročnik, blagajnik — Flori Mak, namestnik blagajnika — Hanzi Cuderman, preglednika — Hanzi Pavlič in Daniel Piskernik. Za razne prireditve so odgovorni: tekma koscev — Jakob Smrtnik, Hanzi Piskernik ml. in Berti Kučnik; streljanje — Pepej Karničar in Oto Strugger; sankanje — Inge Karničar, Hubert Brumnik in Rudi Mak. Rož, Podjuna, Žila Svetna vas: poslovili smo se od Jozija Turka Jozija Turka ni več. Prejšnji teden ga je božja dekla smrt iztrgala iz naše sredine in v soboto smo njegovo telo položili k zadnjemu počitku. Joži Turk, dočakal je 75 let, je štel med stebre naše narodne skupnosti v Rožu in svojo zavzetost za našo besedo je dokazoval tudi kot pesnik. Rad je sodeloval na branjih in pisateljskih sre- Marija Buchvvald, pd. Se-Tajnikova mama v Nonči vasi je te dni praznovala 60-letnico, iskreno čestitamo! Marija Kelih iz Štebna pri Globasnici praznuje te dni svojo 80-letnico. Za ta visoki jubilej ji iskreno čestitamo! Cerkveni organist Janez Sajovic iz Hodiš praznuje te dni svojo 75-letnico. Iskreno čestitamo! V Selah praznuje Gregej Mak svojo 71-letnico. Iskreno čestitamo! Marija Sienčnik, pd. Bol-tejeva mama iz Dobrle vasi praznuje svojo 70-letnico. Iskreno čestitamo! V Vogrčah je Franc Kunčič pred kratkim praznoval svojo 65-letnico! Iskreno čestitamo! Na Obirskem praznuje Elizabeta Karničar, pd. Varho-va Beti svoj 58. rojstni dan. Iskreno čestitamo! V Innsbrucku je zaključil študij medicine Mihi We-ber, Ratov iz Želuč pri Bil-povsu. Mlademu doktorju Iskreno čestitamo! čanjih, kot na Obirskem in mnogo je še imel v načrtu. Dolga leta je sodeloval in pel tudi pri boroveljskem prosvetnem društvu. Več o liku in delovanju Jozija Turka bomo poročali v naslednji številki Našega tednika. Ženi in najožjim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. Priljubljeni šmihelski nogometaš Stanko Blažej sicer na nogometnem igrišču trenutno ni najbolj srečen, zato pa je privatno tem bolj uspešen: preteklo soboto je obljubil svoji izvoljenki Kristini Jamer iz Šmihela večno zvestobo. Poroka je bila v Šmihelu, svatba pa pri Ob-nerju v Žvabeku. Tam se niso zbrali samo številni svatje iz Blažejeve in Jamerjeve družine, temveč mdr. tudi šmihelski nogometaši in številni „oknerji“, ki so praznovali do zgodnjih jutranjih ur. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Selški nogometaši se spet veslijo. Trener Jože Fe-ra z ženo Fani bo v dveh desetletjih skrbel za naraščaj selskega nogometa. Zadnjo nedeljo so krstili najmlajšega v družini na ime Andrej Stefan. S trenerjem in ženo se veselijo selski nogometaši, navijači in uredništvo NT. Dr. VValter Wutte iz Dobrle vasi je te dni z odličnim uspehom naredil izpit za sodnika. K lepemu uspehu iskreno čestitamo! PISMA BRALCEV Poleti za kmete ne bo najugodnejše Zelo lepo je, da se /e oddajni čas slovenske oddaje spremenil. Gotovo jo več ljudi posluša. V poletnih mesecih pa za kmete ne bo najugodneje, kajti to je ravno tisti čas, ko so na polju. Pa še poletni čas je. V zimskem času je delo možno razdeliti tako, da je opravljeno do šestih. Za sobotno dopoldansko oddajo voščil ni nadomestila. Škoda, da je ni več. Škoda tudi, da v nedeljah zjutraj ni več duhovne misli in voščil. Prav s to oddajo se je za mnoge začela nedelja, prav posebej za tiste, ki ne morejo k maši. Omenila bi še, da se z zdajšnjim časom oddaje križajo tudi oddajni časi radia Vatikan in radia London. Kar zadeva obzornik, je prav gotovo bolj pester. Prav tako pa bi tudi vse druge oddaje lahko oblikovalo več ljudi (celo oddajo je včasih slišati le en glas), kajti slišala sem, da ima slovenski oddelek precejšnje število sodelavcev. Včasih akustično ne moreš razlikovati obzornika od ostale oddaje. Vsem nikakor ni možno ustreči. Vsekakor pa je oddajni čas za večino poslušalcev bolj ugoden. Pomislim le na delavce. Ludmila Dolinšek, Lepena Demonstracija in moji vtisi Kot Slovenec sem se udeležil demonstracije za dvojezično šolstvo, ki jo je organiziral Nadstrankarski komite v zaščito dvojezičnih šol. Ko sem pred enim ali dvema mesecema zvedel za termin, sem bil presenečen, češ, ta termin je prezgoden in v tem kratkem času bo težko organizirati toliko ljudi, da bo demonstracija uspešna. Tudi mnogi drugi, s ka- terimi sem se pogovarjal, so bili mojega mnenja. A vsak je še dodal, da se bo napovedane demonstracije seveda udeležil. Ko sem v petek prišel z Dunaja na demonstracijo na zbirališče na Starem trgu, sem bil zelo presene-, čen, ker je bilo tam zbranih že mnogo ljudi, predvsem mladine. Ponosno sem korakal po kolodvorski cesti in kričal parole proti apartheidu v Avstriji. Čeprav pri ljudeh ni bilo tistega vzdušja, kot na demonstracijah leta 1974 in 1976, si mogel čutiti, da se Slovenci spet zavedajo svojih pravic. Po demonstraciji sem šel tudi na kulturno prireditev v „Messe-halle 5“. Čim dalj sem bil v dvorani in sledil programu, tem bolj sem spoznal, da to ni vse tako nadstrankarsko, kot bi si mislil. Ko sem zaslišal ime „Nikaragve“, sem se začel spraševati, kako morejo organizatorji na prireditvi, na kateri se Slovenci borimo za več dvojezičnosti, govoriti o tem, naj podpišemo resolucijo za neodvisnost Nikaragve. Bolje bi bilo, da bi se bolj temeljito brigali za naše zadeve in skušali pridobiti več pravic, kot jih trenutno imamo, svetovno politiko pa prepustili drugim. In zaradi takega „nadstran-karskega “ dejanja je postalo vzdušje v dvorani zelo napeto in prav iz tega vzroka je nekaj ljudi zapustilo dvorano, med njimi sem bil tudi jaz. Študijskega kolega, ki sem ga povabil na demonstracijo, sem po prireditvi vprašal po vtisih, ki jih je dobil med Slovenci. Rekel je: „Zdelo se mi je, da je bila vsa stvar zelo levičarska, kajti kot nevtralen opazovalec dobiš vtis, da so koroški Slovenci sami komunisti". Po vsem tem sem ga le težko prepričal, da ni tako; ampak priznati sem moral, da dejansko do-tični ljudje skušajo speljati vsako „nadstrankarsko“ prireditev , kot naj bi bila ta, v svoj prid. In prav s tem škodujejo Slovencem Zdravko Smrtnik, študent V tej številki je priložen prospekt našega domačega podjetja Leitgeb iz Šmihela pri Pliberku. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350,— šil. (650.— šil. zračna pošta). Reportaža V soboto, 17. nov. 84 je končno bilo tako daleč. Modestov dom, novi fantovski dom Mohorjeve družbe v Celovcu, je bil slavnostno odprt in predan vzgojnim namenom. Po mnenju navzočih na slavnosti sodi dom s svojim sodobnim obrazom v novo mestno četrt VVelzenegg. To pa je bil tudi dan, ko je Mohorjeva družba praznovala 133 obletnico svoje ustanovitve. Dr. Valentin Inzko, ki je pozdravil dolgo vrsto častnih gostov, je orisal družbin razvoj in njeno vlogo v slovenskem narodnem in kulturnem razvoju. Kot je govornik dejal, je Mohorjeva družba zares bila vzgojiteljica Slovencev in prava ljudska visoka šola celotnega slovenskega naroda. V novem domu pa naj vzrašča vzravnana in zavedna mladina koroških Slovencev. Modes Reportaža gimnazije zavedala ogromnega pomena bivanja dijakov v Celovcu in je nudila takoj svojo pomoč. Zaželel je, da bi mladina v tem domu odraščala v miru in sožitju. Dr. Janko Zerzer, predsednik K KZ je izrazil prepričanje, da bo dom vzgajal naše dijake v samozavestne osebnosti na trdnih verskih temeljih, da jim bo po posredovanju vzgojiteljev že v mladih letih postalo jasno, da jih kot izobražence čaka veliko odgovornosti v vodilnih pozicijah našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, da jim bo že kot mladostnikom postalo samoumevno, da se ne smejo potuhniti, če jim kak močnejši skuša prikrajšati osnovne pravice, temveč da bo z vzravnano hrbtenico zagovarjal svoja stališča in svoje upravičene zahteve. Predsednik NSKS, dr. Matevž šanju,“ je predsednik Grilc zaključil svoj govor. Na oder je prišla selska folklorna skupina in zaplesala venček slovenskih narodnih rejov, sledila pa sta govora slovenskega provinciala salezijancev, p. prof. Antona Koširja in avstrijskega provinciala salezijancev, p. dr. Josefa Kelerja. Otroški zbor iz Škocjana, ki ga vodi Helka Mlinar, se je vpel v srca vseh in zapel pesmico „Stoji učilna zidana". Celovški župan Guggenberger je 'izrazil veselje, da stoji v Celovcu tako sodoben dijaški dom, kajti tako imajo tudi slovenski dijaki primerne bivanjske prostore, salezijanskim vzgojiteljem pa je zaželel mngo uspeha. Namestnik deželnega glavarja Erwin Friih-bauer je v imenu deželne vlade čestital k uspešni gradnji, izrazil veselje, da imajo tudi slovenski dijaki sodoben dom in Za življenjsko pravico koroških Slovencev je Mohorjeva kot globokozako-reninjeno drevo, in to je dan bogate bere. Naj bo dom zares dom vsem, ki v njem prebivajo in mladi koroški Slovenci naj dobijo tu temelje za svoje poznejše versko in narodno delo. Državni predsednik dr. Rudolf Krichschlager je dejal, da je dom znak, da Avstrija svoje narodne skupnosti hoče podpirati. ..Sprejmite mojo navzočnost kot priznanje k življenjski pravici in razvoju slovenske narodne skupnosti v Avstriji,“ je dejal predsednik in svoj govor zaključil z besedami, „da bi v domu vladal duh sožitja in strpnosti, ki bo mlade koroške Slovence usposabljal, da bodo povezani s svojo narodno skupnostjo in re- Otvoritve doma so se udeležili mnogi naši rojaki, posebno pa starši gojencev in tudi mnogo nekdanjih gojencev Mohorjevih domov. Udeležili pa so se slavnosti tudi najvišji zastopniki države, dežele, Cerkve in slovenskih političnih ter kulturnih organizacij, med njimi državni predsednik dr. Rudolf Krichschlager, namestnik deželnega glavarja Ervvin Fruhbauer, krški škof dr. Egon Kapellari, predsednika koroškega deželnega zbora Josef Schantl in Leo Uster, sekcijski šef v ministr- Državni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager med pevci škocijanskega otroškega zbora, levo voditeljica Helka Mlinar. Krški škof Egon Kapellari blagoslavlja Modestov dom. stvu za pouk Merz, celovški župan Leopold Guggenberger, predsednik Narodnega sveta Grilc, predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer, ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik, avstrijski konzul v Ljubljani Ciril Štern, predsednik Komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri SZDL Štefan Cigoj, generalni konzul SFRJ v Celovcu, Marko Kržišnik in predsednika ljubljanske in avstrijske salezijanske province ter seveda celotno vodstvo Mohorjeve družbe in predsednik Zveze slovenskih zadrug Fridl Kapun. Prisrčen sprejem Po prisrčnem sprejemu državnega predsednika in drugih gostov pred domom, kjer sta dva gojenca dr. Kirchschlagerju izrekla dobrodošlico in mu predala šopek rož, je ravnatelj doma, mag. Hočevar, skupno z ravnateljem družbe, dr. Hornbčckom spremljal goste v dvorano. Šola za um in duha Mešani zbor Slovenske gimnazije je pod vodstvom prof. Kovačiča zapel v obeh deželnih jezikih avstrijsko državno himno, nakar je_spregovoril dr. Valentin Inzko. „Še zdaj, po 133 letih nas veseli, da so bili koroški rodoljubi tisti, ki so spoznali potrebe časa in uresničili idejo vseslovenske knjižne založbe. Leta 1851 ustanovljeno društvo sv. Mohora se je 1860 preimenova- lo po temeljitem premisleku ( Mohorjeve zmeraj imeli pregled bora v bratovščino ali Druž1 nad potekom gradnje in sad te-sv. Mohorja, torej v cerkve ga je to, da so se roka gradnje ustanovo. Dr. Inzko je v zadnj6 točno držali, pri financah pa so delu govora omenil tudi osebi' Ceto pod predvideno črto. Kaj sti, ki so po drugi svetovni vo! tokega se ne zgodi vsak dan. začrtale in usmerjevale pot d' Dr. Koren je dejal, da je žbe: Valentin Podgorc, dr. J1 Zadnja trajala 17 mesecev in je ko Hornbock, dr. Joško |tala 51,7 milijonov šilingov, schler, dr. Rudolf Bluml, A1 Stroške za nakup zemljišča je v Zechner, dr. Vinko Zvvitter bistvu nosila škofija, ki je tudi drugi. Se pozneje veliko prispevala. Svoj govor je zaključil z be: ^vezno ministrstvo za pouk in dami: „Ko se oziramo nazaj, Urnetnost je za vsak bivanjski dimo, kako je iz majhnega, / Prostor 130 podpiranih-pri-znantnega zraslo nekaj veIih sP®valo 60.000 šilingov, miga. Zraslo je iz žrtev mno6 Pistrstvo za znanost pa je vsa-Slovencev. Danes se jim zab' ^e9a od 23 študentovskih bi-Ijujemo; pokojnim in živim, c. ^aniskih prostorov^ podprto z ma in po svetu, zasebnik^ ^0 šilingi. Koroška deželna ustanovam, Cerkvi in drž^ ''toda je iz stanovanjskega skla-Dom ima ime po sv. ModeS! da prispevala 29 milijonov šilin-ki je prinesel krščans*j 9ov (pavšalna podpora) in _8 mi-novonaseljenim Slovencem- .'tonov hipotečnih posojil. Škofi-moderna, lepa hiša naj bi ja to prispevala nato še 2,5 mili-dijakom dom. Tu naj bi se d tonov šilingov, urad zveznega bro počutili, bistrili naj bi $v ar>clerja je gradnjo podprl s um in plemenitili duha. Vs< 00.000 šilingi, NSKS je oskrbel dom ima tudi nalogo voditi, tole in Slovenci iz Clevelanda vzgajati. Ker je to katoli; so opremili knjižnico, dom, tu vzgajajo in vodijo [ 2 vzravnano hrbtenico ■i ■ Po tej impozantni galeriji šte-c v'lk so zapeli radiški fantje pod smernicah evangelija, po ščanskih načelih. Naj bi v tejr ši dozorevali ljudje, ki bi r ___________ ____,— vodniki narodu in bi mu kaz' todstvom Nužija Lampichlerja pot v pravično, svetlo in mir 'h so se zvrstili pozdravni govo-bodočnost." „ r'- Najprej je spregovoril sek- ciiski vodja v ministrstvu za P°uk in umetnost, Merz. Dejal le, da je gradnja doma in njena Podpora bila pravilna. Prinesel Tamburaški zbor iz Loč pod vodstvom Erike VVrolicb , igral „Venček narodnih", % pa je dr. Koren, poslovodja žbe, orisal nastanek doma- j® tudi pozdrave kanclerja Sino-se je morda komu zavrtelo j atza. Ravnatelj Slovenske gim-samih številk, je treba Prizfl0ji sazi.ie dr- Vospernik je dejal, da da so v vodilnem nadsttor e je Mohorjeva ob ustanovitvi Grilc je dejal, da neprecenljive zasluge Mohorjeve družbe za slovenski narod na Koroškem segajo že v.leto^951. S tem, da je dala na razpolago prostore za dijaške domove, je Mohorjeva bistveno omogočila rast Slovenske gimnazije. Iz tega sodelovanja je zrasla zavedna slovenska mladina, brez katere bi slovenski narod stal na robu prepada. Na vseh področjih narodnega življenja prevzemajo absolventi slovenske gimnazije in nekdanji gojenci Mohorjevih domov važne funkcije. Možje, ki so zastavili visoke cilje, Ti-schler in Hornbock, so jih dosegli. Odprtje Modestovega doma ddkazuje, da se Mohorjeva družba zaveda novih potreb v vzgoji naše mladine v zavedne in neustrašne člane naše narodne skupnosti, ki bojo garant našega nadaljnjega obstoja na koroški zemlji. Jasno proti ločevanju Dr. Grilc je nato opozoril na naprezanja neodgovornih po ločevanju šol in apeliral na vse odgovorne v deželi in državi, „naj te težnje, ki ne ogrožajo zgolj obstoja slovenske narodne skupnosti, ampak tudi mir v deželi, jasno zavrnejo". Dr. Grilc je dejal, da ni stvarnih političnih argumentov za ukinitev skupnosti in prav zato „bomo mi, koroški Slovenci in gotovo tudi mednarodna javnost merili razumevanje Avstrije za narodnostne skupnosti ravno po tem, za preživetje odločilnem vpra- poudaril prepričanje, da bojo tu vzrasli ljudje, polni tolerance, kajti koroški Slovenci so dragocen del naše družbe. publiko Avstrijo." Mešani zbor Slovenske gimnazije je na koncu zapel pesem „Ob reki Dravci" in „Zdravico“. Mogočno sta odmevali obe pes- Preden je škof Kapellari dom blagoslovil, je zapel domski mi, saj ju je domala vse ob-zbor pod vodstvom mag. Mirka činstvo peto. Lauseggerja. Škof je dejal, da Franc VVakounig Ravnatelj DSM dr. Janko Hornbock sprejme državnega predsednika. Pol zakrit namestnik deželnega glavarja Fruhbauer, v sredini Florijan Zergoi. Matevž Grilc, predsednik DSM Brumnik, ravnatelj DSM dr. Hornbock, avstrijski konzul v Ljubljani Ciril Štern, šef. pred. pis. Skalnik. Kultura STRAN jk rx ČETRTEK, I U 22. novembra 1984 Kultura varja in ohranja ugodne pogoje za uporabo slovenščine, so slovenska prosvetna društva in slovenske zadruge (posojilnice in kmečke zadruge). Na sejah odborov in na občnih zborih društev in zadrug (v Celovcu tudi osrednjih in drugih organizacij) so dane govorne situacije, kjer se lahko izoblikuje in goji slovenski pogovorni jezik, ki se približuje knjižnemu jeziku. Nastopi pri kulturnih prireditvah, predvsem pri igrah pa so „visoka šola" naših rojakov za učenje knjižne sloveščine. Ustrezna jezikovna raziskava bi verjetno potrdila vzročno zvezo med aktivnostjo v slovenskih prosvetnih društvih in zadrugah in obvladanjem standardne in knjižne oblike slovenskega jezika. Društva in zadruge so brez dvoma tisti oporniki, na katerih moremo graditi sistem * * Dr. Pavel Apovnik O dvojezičnosti navoroškem V Kiirschnerjevem literarnem koledarju 1984 so objavljena tudi dela Petra Kerscheja (slika). Nova izdaja KUrschnerja V teh dneh je izšel 59. letnik leksikona „Kžr-schners Deutscher Litera-tur-Kalender 1984“, ki je brezdvomno največje delo s tega področja. Kurschner objavlja podatke 9000 nemško pišočih avtorjev, ki živijo po vsem svetu in nad 100.000 publiciranih del. V literarnem koledarju pa najdemo razen tega na primer prevajalce vseh jezikov, med njimi za slovenščino Leva Detela, Janka Ferka, VVilhelma Hei-ligerja, Aloisa Hergoutha in Petra Kerscheja, nadalje naslove vseh založb nemškega jezikovnega prostora, literarne agenture, radijske postaje, literarne revije, literarne nagrade in štipendije, ki se podeljujejo in podobno. V Kurschnerju najdemo tokrat prvič dvojezičnega pisatelja Janka Ferka, ki je v leksikonu zastopan kot edini koroški Slovenec. Med avtorji pa najdemo med drugim še Leva Detelo in Petra Kerscheja. Kurschnerjev literarni koledar je vezan, obsega 1700 strani in stane 2800 šilingov, izšel pa je v založbi VValter de Gruyter v Berlinu in New Yorku. 1. Uvod V tem orisu dvojezičnosti na Koroškem uporabljam izraz dvojezičnosti (-bilingvizem) v pomenu, kot ga je razčlenil Toni Schellander v Mladju 53 (Vprašanja dvojezičnosti: di-glosija in bilingvizem, Mladje 53, april 1984). Izhajajoč iz ge-selskih člankov bilingvizem in diglosija v lingvističnem slovarju Levvandovskega (Theo-dor Lewandovski Linguisti-sches VVorterbuch, Heidelberg 1979) pojmuje Schellander bilingvizem kot obvladanje in uporabo dveh različnih jezikov ne glede na to, ali obvlada govorec vse ali samo določene zvrsti enega jezika ali obeh jezikov v enaki meri. Diglosija (dvozvrstnost) pa je po Schel-landru obvladanje in uporaba različnih zvrsti enega jezika (narečja, standarda in knjižnega jezika), odvisno od konkretne govorne situacije. Jezikovno situacijo koroških Slovencev lahko na splošno označimo kot bilingvalno: skoraj vsi pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem govorijo slovensko in nemško, so torej dvojezični v smislu bilingvizma. Obvladanje jezikovnih zvrsti enega ali drugega jezika pa je torej različno; od obvladanja vseh zvrsti obeh jezikov v enaki meri do obvladanja samo slovenskega narečja in standardne variante nemščine so možne številne kombinacije. Kombinacija slovensko narečje — nemški standardni jezik je očitno najbolj pogosta in jasno odraža neenak položaj obeh jezikov, hkrati pa nakazuje tudi smer in težišča naših prizadevanj za zboljšanje naših jezikovnih razmer. 2. Dvojezičnost v socialnem okolju 2,1 V družini Mnenje, da je slovenščina izključni jezik v družini koroškega Slovenca, nemščina pa jezik javnosti, ne odgovarja dejstvom. Tudi v slovenskih družinah je vedno več primerov, ko starejša generacija ogovarja mlajšo v slovenščini, le-ta pa odgovarja v nemščini. Vedno več pa je tudi slovenskih staršev, ki s svojimi otroki govorijo samo nemško. Re-cipiranje slovenskega knjižnega jezika po predšolski in šolski mladini postaja vedno bolj pomanjkljivo. Socializacijska pomoč, ki jo družini nudijo vrtci, je na Koroškem povezana z masivno konfrontacijo otroka z nemškim jezikom, ker občine niso pripravljene, da bi v občinskih otroških vrtcih uvedle dvojezičnost. Slovenska narodna skupnost je doslej v samopomoči uspela ustanoviti 4 zasebne dvojezične vrtce (v Celovcu^ št. Jakobu, Št. Primožu in v Škofičah, peti bo v kratkem odprl svoja vrata v Celovcu). Ti vrtci nudijo skupaj približno 150 otrokom dvojezično šolo. Otrok, ki so v šolskem letu 1983/84 obiskovali otroške vrtce, pa je na Koroškem 7821. (Otrok v starosti med 3. in 6. letom je približno 21.000). 2,2 Na vasi Jezikovna podoba vasi na dvojezičnem območju Koroške se zelo hitro spreminja. Skoraj vsi slovenski prebivalci tega območja so dvojezični, delež samo nemško govorečih v tradicionalno „slovenskih“ vaseh hitro narašča. Sociološka raziskava vasi Dob pri Pliberku, ki sta jo opravila dr. Franc Merkač in Marija Jurič, sodelavca Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu leta 1983, je med drugim pokazala, da tipično „slovenske“ vasi, vsaj v smislu narodne zavesti, ni več. Raziskovalca opozarjata na očitno povezavo med deležem uporabljenih nemših izposojenk v slovenskem narečju govorcev in njihovo narodno zavestjo. (Franc Merkač/ Marija Jurič: O vaškem vsakda- nu Založba Drava, Celovec 1984, disertacije in razprave Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu). Namen te raziskave ni bil opisati jezikovne razmere v Dobu, vendar iz izsledkov lahko sklepamo, da je sporazumevalni jezik vaščanov skoraj brez izjeme slovensko narečje. Le redki govorci se povzpnejo do standardne oblike slovenščine, slovenski knjižni jezik pa obvladajo le pasivno in še to zdaleč ne vsi. Pri mladini je opaziti močno vnašanje nemških izposojenk in stavčnih komponent v govorjeno slovensko narečje, predvsem pri uporabi abstraktnih pojmov in političnega vokabularja. Te tendence so tem močnejše, čim šibkejša je narodna zavest govorca. 2,3 Dvojezičnost na krajevni in nadkrajevni ravni Pri vsakdanjih stikih na vasi in v bližnjih trgovskih in upravnih mikrocentrih mora koroški Slovenec uporabljati v precejšnji meri ali celo pretežno nemščino. Trgovin, kjer bi mu postregli v slovenščini, je zelo malo. V obmejnih krajih zaposlujejo trgovci z ozirom na kupce iz Slovenije dvojezične uslužbence, kar utrjuje praktično vrednost slovenščine in pospešuje uporabo slovenščine tudi po domačih slovenskih kupcih. Pomembno socialno-komunikativno okolje, ki ust- izvenšolskega jezikovnega izobraževanja. 2.4 Dvojezičnost na delovnem mestu Na delovnem mestu le peščica koroških Slovencev uporablja slovenščino kot poslovni jezik. Po moji oceni je približno 300 koroških Slovencev (od 227.040 v poklicih zaposlenih Korošcev, to je 0,13%!), ki delajo v obratih, organizacijah *n ustanovah, kjer je slovenščina poslovni jezik. To so Predvsem naše osrednje narodnopolitične in kulturne organizacije, Zveza slovenskih zadrug v Celovcu ter krajevne Posojilnice in kmečke zadruge, obe slovenski založbi, tiskarni in knjigarni, dijaški domovi in otroški vrtci, odvetniške pisarne in končno nekaj Podjetij, predvsem trgovskih, obrtniških in gostinskih. Na teh delovnih mestih se oblikuje in razvija poleg slovenskega Praktično-sporazumevalnega jezika tudi slovenski strokovni (predvsem poslovni in pisarni-ski) jezik. Vendar bo treba še hinogo naporov in strokovne Pomoči, da bomo dvignili nivo te zvrsti slovenščine. 2.5 Dvojezičnost v Cerkvi . Na Koroškem je 337 katoliških far in podružnic (stanje 1. ]■ 1983), od teh na dvojezični območju 98. Od 98 dvoličnih far je oskrbovanih sa- mo slovensko 8, dvojezično 66 in samo nemško 24 (stanje 1974). Delež slovenščine pri dvojezično upravljanih farah je od fare do fare različen. Pogoste konflikte v zvezi z bogoslužnim jezikom v dvojezičnih farah je katoliška Cerkev omilila s sprejetjem sinodalnega zakona o sožitju Nemcev in Slovencev v katoliški Cerkvi po škofijski sinodi, ki je zasedala 26. in 27. oktobra 1972. Sinodalni zakon določa načela za upravljanje dvojezičnih far v smislu enakovrednosti obeh jezikov. Dušno pastirstvo v takih farah naj načeloma opravljajo duhovniki, ki obvladajo oba jezika, župnijski uradi naj uradujejo v obeh jezikih, bogoslužje pa naj bo načelno skupno ob uporabi obeh jezikov. V smislu sinodalnega zakona iz leta 1972 je škofijski ordinariat leta 1974 izdal podrobnejša navodila za uporabo obeh jezikov v dvojezičnih farah. Kljub jasnim načelom in navodilom Cerkve se vedno spet oglašajo nestrpneži s protesti zoper narodno zavedne slovenske duhovnike, če jim le-ti ne izpolnijo želje po izključno nemškem bogoslužju ali drugem verskem opravilu. 2,6 Dvojezično šolstvo in predšolska vzgoja Uredba o obveznem dvojezičnem pouku na ljudskih šolah južne Koroške z dne 3. oktobra 1945 je omogočala vsej šoloobvezni mladini na dvojezičnem območju, da se nauči obeh deželnih jezikov. Ob doslednem izvajanju te uredbe bi bili dani pogoji za dvojezičnost, ki ne bi bila cesta enos-mernica, saj bi tudi nemško-govoreči prebivalci južne Koroške znali vsaj toliko slovensko, da bi razumeli svojega slovenskega soseda in sodežela-na. Ta svetla perspektiva je bila leta 1958 na zahtevo nemš-konacionalnih sil čez noč uničena. Od 12.774 učencev ljudskih šol, ki so pred ukinitvijo obveznega dvojezičnega šolstva bili deležni dvojezičnega pouka, je ostalo po ukinitvi le še 2186 neodjavljenih. Po uvedbi sistema prijave k dvojezičnemu pouku je absolutno število prijavljenih učencev na ljudski šoli iz leta v leto padlo. V šolskem letu 1983/84 je bilo na 67 dvojezičnih ljudskih šolah v okrajih Celovec-dežela, Beljak-dežela in Velikovec od skupaj 8455 otrok prijavljenih le 1064 (Najnovejši podatki za šolsko leto 1984/85: od 5821 šolarjev ljudskih šol na območju dvojezičnega šolstva je prijavljenih 1070). Od 5064 uč- encev glavnih šol v navedenih treh okrajih je bilo v šolskem letu 1983/84 prijavljenih k pouku slovenščine 339 učencev (1984/85 333). Šolske oblasti so do leta 1960/61 vodile evidenco o materinščini šoloobveznih otrok. Podatek za leto 1960/61 izkazuje 3562 šolarjev s slovenskim maternim jezikom. Nimamo raziskav o jezikovnem znanju absolventov dvojezičnih ljudskih šol, vendar lahko sklepamo iz vsakdanjih opazovanj in izkušenj, da je znanje sloveščine pomanjkljivo, predvsem znanje knjižnega jezika. Na zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je bilo v šolskem letu 1983/84 490 učencev, v letošnjem letu pa jih je 472. Le-ti imajo optimalne pogoje za izoblikovanje bilingvizma v smislu, da bi lahko obvladali vse jezikovne zvrsti slovenščine in nemščine. Dejansko pa je na primer nadregio-nalni slovenski pogovorni jezik med dijaki slabo razvit. Število učencev na večinskih gimnazijah, trgovskih akademijah in trgovskih šolah, ki obiskujejo slovenščino kot alternativni ali prosti predmet, je razmeroma majhno (1984/85 248 učencev). Če seštejemo število učencev vseh šol, vključno zasebnih, ki se učijo slovenščine v dvojezičnem pouku, izključno slovenskem ali predmetnem pouku, pridemo na skupno število cas. 2200 učencev v starosti med 6. in 18. letom. Mladine v tej starosti, ki obiskuje šole (vključno vajenci) pa je na Koroškem približno 95.000. To pomeni, da se le 2,3 odstotka koroške šolske, mladine uči slovenščine. Pritisk nemškonacionalnih sil, da bi že tako skromno število učencev, ki se v šolah učijo slovenskega jezika, ponovno drastično zmanjšale, pomeni resno ogrožanje obstoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 2,7 Dvojezičnost pri uradih Po podpisu avstrijske državne pogodbe 1955 je tedanji direktor Urada koroške deželne vlade Nevvole izdal odlok o uporabi slovenščine pri organih deželne uprave na Koroškem. Ta odlok se je omejil na naročilo, da je treba predložiti vsako slovensko vlogo na upravne organe direktorju Urada koroške deželne vlade in čakati na nadaljnja navodila. Leta 1959 je bil sprejet zvezni zakon o uradnem jeziku v sodstvu, ki je omejil uporabo slovenščine na tri okrajna sodišča (Pliberk, Železna Kapla in Borovlje). Direktor koroške deželne vlade Hauer je leta 1968 opomnil na Nevvoletov odlok in dodatno odredil, da je treba pri ustni uporabi slovenščine pri uradih po potrebi poklicati tolmača, sprejeti slovenske vloge in jih (na stroške urada) prevesti v nemščino in končno na predlog stranke dodati nemškemu uradnemu pisanju tudi slovenski prevod. Hauerjev odlok je bil pozitiven predvsem zato, ker je bil naslovljen na vse urade deželne uprave na dvojezičnem območju Koroške. Istega leta je tedanji deželni glavar Sima pismeno priporočil županom 51 dvojezičnih občin, da naj v občinski upravi smiselno uporabljajo določila Hauerjevega odloka z dne 19. avgusta 1968. To historično reminiscenco navajam zato, ker ponazoruje značaj zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976 in uredb k temu zakonu. Zakon o narodnih skupnostih z dne 7. julija 1976 (v nadaljnjem besedilu ZNS) in uredba o slovenščini kot dodatnem uradnem jeziku z dne 31. maja 1977 hudo zožujeta območje, na katerem je slovenščina priznana kot uradni jezik poleg nemščine, predvsem na občinski ravni: od 35 dvojezičnih občin (brez mest Celovec in Beljak) je po ZNS oziroma uredbi le 13 občin, kjer je slovenščina priznana kot uradni jezik. Okraj Šmohor je docela izvzet iz območja veljavnosti ZNS, mesti Celovec in Beljak pa v tem smislu, da Slovenci, ki imajo tam svoje stalno prebivališče, nimajo pravice uporabe slovenščine pri uradih na območju teh mest. Po ZNS in uredbi je slovenščina kot dodatni uradni jezik priznana pri teh uradnih organih: • pri občinskih uradih 13 občin in sicer: Žrelec, Borovlje, Sele, Bistrica v Rožu, Smarjeta v Rožu in Bilčovs v okraju Celovec-dežela, Pliberk, SuhaL Globasnica, Ži-tara vas in Železna Kapla_ v okraju Velikovec, Rožek in Št. Jakob v Rožu v okraju Beljak • pri 9 krajevnih žandarme-rijskih poveljstvih v navedenih 13 občinah • pri 3 okrajnih sodiščih: Pliberk, Železna Kapla in Borovlje • pri 3 sodiščih za spore iz delovnega razmerja: Celovec, Beljak in Velikovec (Dalje prihodnjič) Radio/televizija TV AVSTRIJA - 1. in 2. SPORED TV 1. SPORED Petek, 23. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Reci da k ljubezni — 12.20 Report iz inozemstva — 13.10 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Risanka — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.20 Moda — 22.20 Šport — 23.05 Poročila. Sobota, 24. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Kralj iz Narine — 12.05 Nočni studio — 15.00 Cvetlica v Tirolu — 16.40 Moje ime je Drops — 16.55 Jakob in Elizabeta — 17.00 Poročila — 17.05 Jolly-box — 17.30 Flipper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.30 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 2. SPORED Petek, 23. novembra: 17.30 Družina computerjev — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Kung fu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Nazaj k propelerju — 21.15 čas v sliki in politika v petek — 22.05 Potop sončnega kraljestva — 23.50 Poročila Sobota, 24. novembra: 15.45 Čas za branje — 15.50 Dvakrat sedem — 16.15 Ekspedicija v raj živali — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer 19.30 čas v sliki — 19.55 Znanje aktualno — 20.15 1984 — 21.00 Poročila — 21.05 Vprašanja kristjanov — 21.10 Elvis — 22.10 Goreča zvezda — 23.40 Poročila Nedelja, 25 novembra: 9.00 Matinee — dokumenti pod zemljo — 11.15 ORF-stereo koncert — 15.00 Sto mojstrovin — 15.15 Turandot — 17.00 Ljubite klasiko? 17.45 Virgil, mož z Irske — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika? — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 Poročila — 21.50 Dynasty — 22.35 Sedem dni športa — 22.55 Golem — kako je prišel na svet — 0.00 Poročila. Šport — 20.15 Eden bo zmagal — 22.00 Šport — 23.00 Le Grand Orchester — 23.45 Poročila. Nedelja, 25 novembra: 11.00 Ura tiska — 12.00 Šport — 13.00 Družina cumputerjev — 15.00 Kdo je Scarlet Pimpernel? — 16.35 Tom in Jerry — 16.45 Kačja krona — 17.15 Aliče v čudežnem svetu — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje s človekom in živalmi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v_ sliki — 19.45 Šport — 20.15 Čas otave — 21.35 Jutro, opoldne in večer na Dunaju — 22.20 Nočni Studio — 23.25 Poročila. Ponedeljek, 26. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 TV-kuhinja — 10.00 Šolska TV — 10.30 Cvetlice v Tirolu — 12.10 Secret Sguirell — 12.15 Ekspedicija v raj živali — j 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Pumukl — 17.55 Za lahko noč I — 18.00 Svet živali — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.15 Ceste v San Frančišku — 22.05 Manjšine — 22.35 Železni zvoki — 23.20 Poročila. Torek, 27. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.00 Bolnišnica ob robu mesta — 11.20 Šport ob ponedeljkih — 12.15 Avstrija v sliki — 12.40 Šiling — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč —18.00 Ostanki dvojnega orla — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dobitek milijona — 22.40 Poročila. Sreda, 28. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi hec mora biti — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV D— 10.30 Kdo je Scarlet Pimpernel? — 12.05 Florijan, prijatelj živali — 12.10 Report iz tuzemstva — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Ponedeljek, 26. novembra: 17.30 Allahu Akbar — Alah je velik — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Čudovite noči Burlija O. — 19.05 Tom in Jerry — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bolnišnica na robu mesta — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Vojna in žaba — 0.00 Poročila. Torek, 27. novembra: 16.15 Iz parlamenta — 17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Čudovite noči Burlija O. — 19.05 Tom in Jerry — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.00 Čas zasmehovalcev — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 in poročila. Sreda, 28. novembra: 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Čudovite noči Burlija O. — 19.05 Tom in Jerry — 19.30 Čas v sliki — 20.15 VVagner — 21.10 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Oboroženo oko — 23.30 S pisalne mize — 23.45 Poročila. Četrtek, 29. novembra: 17.30 Francoščina 17.45 O a-dventnih šegah in navadah — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Čudovite noči Burlija O. — 19.05 Tom in Jerry — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdeče-belo-rdečem — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 in poročila. Čarobni vrt — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Pustolovščina rabija Jakoba — 21.45 Šport in poročila. Četrtek, 29. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Njegov največji bluf — 11.55 Stolpi — 12.20 Klub seniorjev — 13.05 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Potepuh — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bratislava — 21.00 Čas zasmehovalcev — 21.15 Dobitek milijona — 22.50 Šport. • Kotmara vas OBČNI ZBOR Slovenskega prosvetnega društva „Gorjanci“ Čas: sobota, 24. 11., ob 19.30 Kraj: pri Mežnarju v Kotmari vasi • Celovec Svetopisemska enodejanka „SINJA GORA" HOREB Prireditelj: Slovenska oddaja ORF in Slovensko kulturno društvo v Celovcu Čas: petek, 23. 11., ob 19.30 uri Kraj: dvorana avstrijskega radia ORF, SponheimerstraBe 13, Celovec Igrajo dekleta Strokovne šole za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu Režija: Peter Sicker • Obirsko KATARINSKI PLES Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem Čas: sobota, 24. 11. 1984, ob 20. uri Kraj: gostilna Kovač na Obirskem Za ples igra: „Edelweiss Duo“- • Radiše ORF — Slovenski oddelek in SPD „Radiše“ vabita na PLES in IZBOR NAJBOLJŠE POPEVKE ZA MESEČNO HIT PARADO v soboto, 1. dec. 1984 ob 18-Op uri v kulturnem domu na Radi; šah. Izžrebali bomo tudi neka) nagrad. Radio/televizija 1. SPORED Nedelja, 25. novembra: 9.15 Poročila — 9.20 Živ, žav — 10.15 Jack Holborn — 10.40 Sutjeska — 11.40 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Znanje — imanje — 14.25 Poročila — 14.30 Prisluhnimo tišini — 15.15 Mostovi — 15.45 Otvoritev lutkovnega doma v Ljubljani — 16.35 Športna poročila — 16.50 Kmečka hči — 18.25 Kabaret Koroških Slovencev — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.30 TVD — 20.00 Resnični obraz Anite Novak — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Športni pregled — 21.30 Življenje ribičev — 22.15 Poročila. Ponedeljek, 26. novembra 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Pešec v avtomobilu —- 17.55 Nega bolnika na domu — 18.10 Varnostni pas — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za reakcijo — 18.45 Video šola — 19.15 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 • Bilčovs kriminalka v treh dejanjih „SVETI PLAMEN" Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bil-čovsu Čas: sobota, 24. 11. 1984, ob 19.30 uri Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Gostuje: igralska skupina SPD "Dobrač" iz Brnce • Bilčovs Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v Bičovsu sporoča, da M JEZIKOVNI TEČAJ ZA SLOVENŠČINO vsako sredo od 18.30 do 20.00 ure v ljudski šoli v Bilčovsu. Prijave so še možne! • Celovec Delovna skupnost „Narodnost-na vprašanja" na celovški uni-verzi pripravlja strokovno zasedanje »SKUPNO ŽIVLJENJE-SKUPNA ŠOLA" 'n strokovne pogovore o narodnostni problematiki. Kraj: Univerza v Celovcu pas: 11. . 13. 12. 1984 Vselej ob 15. uri je diskusija, °b 19.30 pa referati, podrobni spored pa še sledi. Sodelujejo strokovnjaki iz Južne Tirolske, Nemčije, Švice in Avstrije. Prvo tromesečje Pavla Hromiša — 21.35 Spoznano, neznano — 22.30 TVD II. Torek, 27. novembra: 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.35 Šolska TV — 17.35 Poročila — 17.40 Zbis — 17.55 Naša pesem — 18.25 Notranjski obzornik — 18.40 Človek z ulice — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Nekaj Ljudi dobre volje — 21.00 Aktualno — 22.00 TVD II Sreda, 28. novembra: 8.45 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.55 Nogomet — 16.35 Poročila — 16.40 Ciciban, dober dan — 16.55 Nogomet — 18.45 Koroški obzornik — 19.00 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Filmska delavnica — TVD II. Četrtek, 29. novembra: 9.30 Poročila — 9.35 Praznični zvoki — 10.05 Živ žav — 11.00 Sutjeska — 12.00 Otroška oddaja vseh TV Studiov — 13.30 Gremo naprej — 14.45 Narodni Park in spominsko območje Brioni — 15.35 Poročila — 15.40 Mladost na stopnicah — 16.15 Visok pritisk — 17.10 Kako ukradeš milijon — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Prepovedane igre — 21.30 Šogun — 22.20 Festival revolucija in glasba —- 23.20 Poročila. Petek, 30. novembra: 9.15 Poročila — 9.20 Pajkova pojedina — 9.45 Kralj Matjaž in Alenčica — 10.20 Sutjeska — 11.20 Zlato za sol — 12.45 Zlati slavček — 13.20 Poročila — 15.10 Dokumentarna oddaja — 15.55 Poročila — 16.00 Lepa si kot glasba — 17.15 Jack Holborn — 17.40 Pekinško prepovedano mesto — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Včeraj za jutri — 20.35 Propagandna oddaja — 20.40 Da, gospod minister — 21.10 Propagandna oddaja 21.15 Za dolar več — 23.35 Poročila. Sobota, 1. decembra: 8.00 Poročila — 8.05 Zbis — 8.20 Pešec v avtomobilu — 8.50 Bratovščina Sinjega galeba — 9.15 Slovenska ljudska glasbila in godci — 9.55 Svetovni pokal v smučanju-slalom — 11.30 Čudeži narave — 11.55 Svetovni pokal v smučanju slalom — 13.00 Poročila — 13.25 Včeraj za jutri — 13.55 Spoznamo, neznano — 14.55 Poročila — 17.00 P J v Rokometu Metaloplastika : Crvena Zvezda — 18.25 Animirani film — 18.35 Čudeži narave — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Bežno srečanje — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 Zrcalo tedna — 22.05 Spomini na Glen-na Millerja — 22.50 Poročila. • Loče PREDAVANJE: ŠEGE IN NAVADE V ZIMSKEM ČASU Prireditelj: SPD „Jepa — Baško jezero" v Ločah Čas: sobota, 1. dec. 1984 ob 19. uri Kraj: pri Pušniku v Ločah Predava: dvor. svet. dr. Pavle Zablatnik PRIPOROČAMO VAM SLEDEČA FILMA TEDNA Ljubljanska TV, sobota, 24. 11. 1984, ob 15.20 Mali lord Fauntleroy Zgodba nam predstavlja dečka, ki po očetovi smrti podeduje lordski naslov. Njegov oče se je namreč proti volji svojega očeta (deda) poročil z navadnim dekletom, in to celo z Američanko. Njun otrok Cas-sy, ki živi v ZDA, n3j bi spoznsl svojega deda, znanega lorda in bogataša, vendar to ne obeta kaj dobrega, toda Ljubljanska TV nedelja 25. 11. 1984, ob 16.50 Kmečka hči Je komedija o gospodinjski pomočnici, ki pri svojem delu spoznava svoje delodajalce z dobre in slabe strani. Zna preceniti njihova obnašanja in si pridobi tolikšne življenjske Izkušnje in politične modrosti, da bo po vsej verjetnosti v politični karieri nadvse uspešna. 2. SPORED Nedelja, 25. novembra: 13.30 Glasbeno popoldne — 15.00 SP v Dviganju uteži —• 15.30 Umetnostno drsanje za „Zlato pirueto" — 17.00 P J v Košarki Željezničar : Crvena Zvezda — 18.40 Izviri — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 Svet v letih 1900 — 1939 — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Pragovi. Ponedeljek, 26. novembra: 17.25 TVD — 17.45 Mesto basni — 18.00 Miti in legende — 18.15 Narava in človek — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Dinastija — 22.05 Hit meseca. Torek, 27. novembra: 17.25 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Čas knjige — 18.45 Glasba za mlade — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 čas podvigov — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Čas Jazza. Sreda, 28. novembra: 15.35 TVD — 15.55 Merlin — 16.25 Živko Milovanovič — 16.55 Nogomet za pokal UEFA Videofon : Partizan — 18.45 Ohridska starogradska srečanja — 19.30 TVD — 20.00 Košarka Jugoslavija : Nizozemska — 21.30 Zagrebška panorama — 21.45 Koncert za TV Kamere — 22.30 Povodi in sledi. Četrtek, 29. novembra: 14.00 Smučajmo vsi — 15.00 Boks za „Zlato rokavico" — 18.00 Video art — 18.45 Mali koncert — 19.00 Evrogol — 19.15 Glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Hlapec Jernej — 21.30 Poročila — 21.35 Policijska pištola 357. Petek, 30. novembra: 16.15 Lautari — 17.45 Titove poti miru — 18.30 „Lepo ti je druga Tita kolo ..." — 19.30 TVD — 20.00 Resna glasba — 20.45 Poročila — 20.50 40 let Jugoslavije skozi oko kamere filmskih snemalcev — 21.50 Hočem živeti. Sobota, 1. decembra: 15.10 Filmovnica — 15.40 Orli letijo zgodaj — 17.10 Zlati slavček 84 — 18.10 Dnevnik Otčena-ška — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TV Dnevnik — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Norman Mailer — 22.45 Poezija Prireditve PRIREDITVE Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Združenje staršev na tej šoli vabita na DAN STARŠEV IN OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV, ki bo v soboto, dne 1. decembra 1984. Ob 8.00 uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši lahko med 9.45 in 10.30 uro pomenili skupno z razredniki o problemih razredov, nato pa še do 12.30 ure individualno s profesorji. Dnevni red občnega zbora: 1. Pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo predsednika in ravnatelja šole 3. Poročilo blagajnika in preglednikov računov 4. Debata in razrešnica staremu odboru 5. Volitve novega odbora 6. Razno Predsednik Združenja staršev Ravnatelj dipl. trg. Janko Urank dr. Reginald Vospernik MoPZ Kralj Matjaž iz Libuč vabi na JUBILEJNI KONCERT ki bo v soboto, dne 24. novembra 1984, ob 20. uri v dvorani gostilne Schvvarzl. Nastopata: mlada Podjuna in MoPZ Kralj Matjaž. Veselimo se Vašega obiska • Dobrla vas POPOLDAN DRUŽINSKEGA PETJA, VIŽARJEV IN PRIPOVEDNIKOV Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi Čas: nedelja, 2. 12. 1984, ob 14.30 uri Kraj: kulturni dom v Dobrli vasi Nastopajo družine, vižarji in pripovedniki • Žita ra vas KONCERT Prireditelj: SPD „TRTA“ v Žitari vasi Čas: nedelja, 25. 11., ob 14. uri Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Gostuje: Mešani pevski zbor DPD „Svoboda“ in citraška skupina iz Črne Moški pevski zbor „Kralj Matjaž" v Libučah prisrčno vabi vse ki radi pojejo, prav posebno še tenoriste, da bi prišli na pevske vaje. Katoliška mladina in Krščanska kulturna zveza v Celovcu načrtujeta anketo o mladini na dvojezičnem ozemlju. Radi bi ta projekt uresničili skupaj s študenti sociologije (morda more kdo to uporabljati za diplomsko nalogo ali disertacijo. Prosim študentke in študente, da se prijavijo pri Katoliški mladini, Viktringer Ring 26, tel.: 51 10 55 • Bilčovs Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sporočata, da je nadaljevalni tečaj za zborovodje v soboto, 24. novembra, ob 15.30 uri v društveni sobi v Bilčovsu (nad Posojilnico). • Dom v Tinjah od sobote, 24. 11. 1984, od 15. do 21. ure, do nedelje, 25. 11. 1984, od 9. do 17. ure KREATIVNI-UMETNIŠKI DNEVI Z BARBARO MČSENEDER ZA UČITELJICE IN UČITELJE TEČAJEV ZA SPRETNE ROKE Izobraževalni tečaj za dekleta (od 18. leta naprej) Čas: od ponedeljka, 26. novembra 1984, ob 9. uri, do sobote, 1. decembra 1984, ob 13.uri lz_ sporeda: „Ženske na cesti — aktualni dogodki prometnih nesreč" (major Reiter) * „Slo-venski jezik — slovenska knjiga" (prof. Mahnič) * ..Poslušati in govoriti" (mag. Merkač) * ..Jezikovne vaje" (mag. Pušenjak) * »Pozitivni in negativni vidiki kulturnega udejstvovanja žene (učit. Katz) * »Vpliv zemeljskih žarkov in vodnih žil na človeka" (Johann Kol-lich) * »Žena v medijih" (Marija Halmer) * »Kuharske specialitete" (s. Monika) * »Vsakdanjost in kultura" (Milka Olip) * »Hipnoza in njeni učinki" (mag. dr. Gutounik) * Živeti v dialogu" (rekt. Kopeinig) Cena: za penzion in ves izobraževalni spored (znižana cena) šil. 1350.— od sobote, 24. 11. 1984, ob 15. uri, do nedelje, 25. 11. 1984, ob 17. uri DNEVI DUHOVNE OBNOVE ZA DIJAKE 5. in 6. razreda srednjih šol »Življenje v družini — starši in jaz" Voditelj: žpk. p. Ivan ANTOLIČ, Sveče od ponedeljka, 26. 11., ob 18. uri, do četrtka, 29. 11., ob 13. uri DUHOVNA OBNOVA ZA GOSPODINJE V ŽUPNIŠČIH Naša osebna rast ob Kristusu in Mariji" Voditelj: p. Franc SODJA, Kanada v torek, 27. 11., ob 19.30 uri LITERARNI VEČER »Večer z Mohorjevimi knjigami v Tinjah" v četrtek, 29. 11., ob 19.30 uri FORUM ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA: VOJAŠKA SLUŽBA ALI CIVILNA SLUŽBA Predavata: dr. VVilhelm KO-RAB, namestnik vodje pisarne zveznega prezidenta Herbert KATZ, referent za civilno službo v petek, 30. 11., ob 19.30 uri FORUM ZA ZDRAVSTVENA VPRAŠANJA: »Hipnoza in njeni učinki" Predavatelj: mag. dr. phil. Adolf GUTOVNIK, psiholog v soboto, 1. 12., od 9. do 17. ure, v nedeljo, 2. 12., od 9. do 17. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: LJUDSKO SLIKANJE Posvetili se bomo slovenskim motivom. Voditeljica: Anica VREČAR, Linz v soboto, 1. 12., od 14. do 17. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: Okraski za advent Voditelj: Matthias TSCHINKL, Celovec Kuratorija za glasbeno šolo na Koroškem sporočata: Uradne ure glasbene šole bodo od 1. novembra 1984 naprej vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih Slovenske prosvetne zveze. V tem času se lahko obrnete v vseh administrativnih zadevah na tovariša Jozija Mečina, Gaso-metergasse 10, telefon 0 42 22/33 10 8 ali 32 59 4 v Celovcu. V nujnih zadevah lahko pokličete tudi številko 0 42 28 / 2365. PODJUNSKA JESEN 1984 kulturni teden od 20.—25.11.1984 DAN in KRAJ PRIREDITEV PRIREJA petek, 23.11. ob 16.00 * ČARODEJ copranje za male in velike FARNA MLADINA Lj.šola (žpk. Mirko Pihler) sobota, 24.11. ob 14.30 * ČARODEJ copranje za male in velike FARNA MLADINA Pliberk Lj.šola Božji grob (žpk. Mirko Pihler) ob 17.00 » ČARODEJ copranje za male in velike KPD-DRAVA Žvabek farna dvorana v Žvabeku (žpk. Mirko Pihler) ob 20.00 dvorana SCHVfARZL v Pliberku * JUBILEJNI KONCERT Petletnica obstoja MoPZ Kralj Matiaž iz Libuč (sodelujeVilada Podjuna i.dr.) MoPZ KRALJ MATJAŽ Libuče nedelja, 25.11. * DRUŽINE POJEJO, KPD-Šmihel ob 14.30 DOMAČINI PRIPOVEDUJEJO Prisrčno vabljeni! Šport Odboika: SK Dob tudi v drugem tekmovalnem letu med najboljšimi Odbojkarji SK Dob so tudi v letošnji sezoni uspešni. V osmih tekmah so petkrat zmagali in s tem dokazali, da so se v najkrajšem času priključili vodečim ATSC Celovec. Čeprav so se Podjunčani hrabro borili, jim ni uspelo presenečenje. Večja izkušenost gostov je odločila. V preteklih štirinajstih dneh je SK Dob odigral že štiri tekme. Doma so zgubili proti Beljaku 0:3, čeprav so v prvi tretjini vodili že 8:0. Po tem porazu sta sledili dve zmagi. Na tujem so premagali moštvo celovške univerze (UNI) s 3:0. V Grabštanju so nekaj dni navrh slavili prav tako visoko zmago (3:0). Po teh lepih uspehih pa je čakal najtežji nasportnik ATSC iz Celovca. To moštvo letos še ni oddalo niti enega seta in je prišlo v Pliberk kot velik favorit. Gotovo je bil nasprotnik velika motivacija za domačine, ki so skušali na vsak način igrati svojo igro. Deloma jim je to tudi uspelo, toda kljub temu so izgubili prvi set. Na tekmi proti ATSC Celovec so Dobljani igrali sicer dobro, toda manjkala jim je še izkušenost. Na sliki pri mreži zadaj Pepej Trampusch (levo) in Marko Matschek. Pri odbojki imajo večji igralci prednost, ker pri mreži lažje točkujejo ali odvrnejo napad nasprotnika. Dr. Koren ponovno koroški prvak Na zadnjem koroškem prvenstvu v namiznem tenisu (v skupini UNION) si je poslovodja Mohorjeve dr. Koren priboril naslov koroškega prvaka in to sedaj že četrtič zaporedoma. S tem uspehom je 35-letni poslovodja M D ponovno potrdil, da brez dvoma spada med najboljše namiznoteniške igralce na Koroškem, saj je na lestvici med najboljšimi petimi. Dr. Korenu k temu velikemu uspehu iskreno čestitamo. Drugi set bi Dobljani skoraj dobili, toda malenkostna nekoncentraci-ja, smola in mogoče tudi nekoliko sodnik, so onemogočili vsaj delni uspeh. Gostje so dobili tudi tretji set in s tem ostali letos neporaženi. Po tekmi so Celovčani menili, da so bili Dobljani letos najboljši nasprotnik. SK Dob je po polovici prvenstva uvrščen na četrtem mestu. Ta uvrstitev bi jim omogočila po koncu prvenstva vstop v zgornji play-off. Za SK Dob so igrali: Branko Golob (legionar iz Slovenije), Peter Trampusch, Pepej Trampusch, Marko Matschek, Marko Trampusch; (Eduard Trampusch, Martin Micheu). Za NT poroča Eduard Trampusch Kako bo potekal izbor? — V izbor so letos vključena vsa moštva južne Koroške (do koroške lige). — Vsak navijač lahko izpolni eno glasovnico. — Glasovnica mora biti popolnoma izpolnjena. — Ime in naslov morata biti vsekakor čitljivo napisana (nečitljivih glasovnic ne bomo sprejeli) — Glasovnice lahko izrežete iz Našega tednika ali pa jih dobite pri domačih Posojilnicah in Zadrugah. Seveda pa lahko pridete po glasovnice tudi na uredništvo NT. Kje lahko dobite glasovnice? Posojilnica Pliberk Blažej-center Pliberk Zadruga Pliberk Krivograd_ Šmihel Zadruga Šmihel Posojilnica Globasnica Posojilnica Dobrla vas Posojilnica Železna Kapla Posojilnica Borovlje Posojilnica Bilčovs Posojilnica Št. Jakob Zadruga Bilčovs Mohorjeva knjigarna Naša knjiga Stanje po prvem tednu: Nanti Olip sam v vodstvu Čeprav smo šele nekoliko zakasnelo poslali glasovnice na naše Posojilnice in Zadruge, so Selani že v velikem številu od- dali svoje glasove. Kot zgleda, se bodo Selani odločili za kapetana Nantija Olipa, ki nedvomno šteje med najbolj priljubljene nogometaše v Selah. Navijači drugih klubov še niso imeli prave priložnosti oddati svoj glas. Zato pričakujemo glasove klubov SAK in Šmihela v naslednjem tednu. 1. Nanti Olip (DSG Sele) 563 glasov 2. Rudi Urban (SAK) 284 glasov 3. Kristijan Lopinsky (Šmihel) 98 glasov Drugi igralci so ta teden dobili že posamezne glasove (mdr. Jakopič (Sele), Fera (Sele), Štern in Luschnig (SAK) itd.). Nanti Olip (DSG Sele) je trenutno najbolj priljubljen nogometaš. Šport Ani Miiller-Klemeniak ie uspešno zasto nala Avstrijo na svetovnem prvenstvu Naša rojakinja Ani Miiller-Klemenjak se je v nedeljo 11. 11. 1984, udeležila svetovnega prvenstva v teku na 10.000 metrov, ki je bilo letos v Madridu. Lani je bila naša Ani Miil-ler edina zastopnica Avstrije in je dosegla 30. mesto. Letos je bila Avstrija zastopana z moštvom treh tekmovalk. Kljub izredno težkim zunanjim pogojem je Miillerjeva dosegla odlično 33. mesto. Naš tednik je sprejel uspešno atletinjo pri prihodu iz Madrida na celovškem kolodvoru in se je z njo in njenim trenerjem in možem Pepijem Miillerjem pogovarjal. Proga letošnjega svetovnega prvenstva je'bila dokaj težka, je dejala Ani Miiller, ki je bila najboljša Avstrijka. Na karti je bila proga dokaj lahka, toda v resnici je bila izredno hribovita. Poleg tega je pihal v Madridu močan veter in tako dodatno poslabšal pogoje. Hribovita proga in veter sta Mullerjevo zelo ovirala. Prednost so pri teh pogojih imele na vsak način fizično močnejše tekmovalke, z večjo telesno težo. Čeprav zunanje razmere niso ustrezale Mullerjevi, je na koncu prehitela še vrsto tekomovalk in se uvrstila na odličnem 33. mestu. Druga Avstrijka Zimmerman se je uvrstila na 39. mestu, Stoebicho-va je postala 52. S tem je zasedla Avstrija kot moštvo odlično 10. mesto. Svetovno prvenstvo je dobila Avrana Cunha pred Roso Moto (obe iz Portugalske). Tretja je postala Caroline Breadford. S to odlično uvrstitvijo je naša rojakinja odlično pričela letošnjo sezono, ki se je začela že 15. oktobra. Cilj letošnje sezone je kvalifikacija za evropsko prvenstvo v dvorani, ki bo letos v Atenah, je dejal trener Pepi Miiller. Veliko možnosti za kvalifikacijo ne bo, zaradi tega bo morala Miillerjeva izkoristiti vsako možnost. Prva možnost se ji bo nudila 2. decembra v Modlingu v teku na 8 km. Slabe izkušnje s Avstrijsko atletsko zvezo je napravila naša večkratna avstrijska prvakinja letos poleti. Čeprav je dokazala limit za olimpijado, je niso akceptirali. S slabo terminizacijo mitingov so ji vzeli celo možnost, da bi drugič dokazala limit. „Če bi to prej vedeli, bi sami šli na kak tek v Italijo in bi tam drugič dokazali limit" je dejal še vedno nekoliko razočarani trener Pepi Muller. Čez Božič se bo pripravljala Miillerjeva v Medulinu na nadaljnje prvenstvo. Naslednja tekmovanja bodo v Budimpešti in v Nemčiji. Morda ji bo že na teh mitingih uspelo doseči limit za evropsko prvenstvo. Miillerjeva bi morala teči čas 9 min in 16 sekund, osebni rekord pa je že nižji (9 minut 19 sekund). Naši uspešni tekmovalki želimo v letošnjem prvenstvu mnogo uspeha, predvsem pa kvalifikacijo za evropsko prvenstvo. Pogovor je vodil Silvo Kumer Kratke športne novice Slovan Ljubljana, moštvo bivšega trenerja SAK Dragana Rogi-ča se je po jesenskem delu prvenstva uvrstilo v slovenski ligi na odličnem drugem mestu. Za Slovana je igral letos tudi Toni Hrovatič, bivši legionar Selanov. Avstrijski A in B kader skakalcev se pripravlja na Planici na letošnjo sezono. Skakalci stanujejo na Bistrici na Zilji in se dnevno vozijo v Slovenijo na trening. ASKČ Šmihel je začel z gradnjo strehe nad tribuno. Vigredi bodo gledalci verjetno že „pod streho" lahko sledili tekmam domačega moštva. Olimpija Ljubljana je po 15 kolih v prvenstvu 2. zvezne lige uvrščena na slabem 11. mestu. NK Maribor, novinec v ligi, je uvrščen na 16. mestu. Matjaž Kek, ki bi moral letos igrati za Spit-tal, je igral vso sezono za Mariborčane. Dr. Anton Koren, poslovodja Mohorjeve v Celovcu, je postal pretekli teden prvak Union v namiznem tenisu. Dr. Koren letos ni imel nasprotnika, ki bi mu lahko preprečil zmago. Letošnji nogometni turnir DSG bo v sredo, 26. decembra, ter v soboto, 29. decembra. Finalne tekme bodo v nedeljo, 30. decembra v dvorani v Vetrinju. Prijave so možne do 10. decembra pri DSG. Najbolj prometno moštvo bo letos zopet NK Brinje z Brankom Oblakom. To moštvo je v zadnjih letih odneslo zmago. Ob robu povedano... Tudi kritiko je treba prenesti! Čejiridete v Šmihel — pridite h Krivogradu! Izbira velika, cene ugodne! Strežemo tudi v domačem jeziku. Pretekli teden smo se pogovarjali s trenerjem SAK Lojzetom Jagodičem. Jagodič šteje med najboljše nogometne strokovnjake na Koroškem in pozna koroški nogomet kot svoj žep. Njegove izjave so gotovo zeio zanimive, ker pridejo iz ust nogometaša, ki je bil leta profesionalec in ki je imel kot trener že odlične uspehe. Pri oceni in analizi vseh moštev v podligi, je Jagodič dejal, da so Šmihelčani prvi kandidat za izpad iz podlige. Jagodič je moštvo opazoval in je po tekmi proti SAK prišel do tega zaključka. Čeprav ni enostavno naprej prerokovati moštvo, ki bo izpadlo iz lige, lahko brez nadaljnjega rečemo, da je Šmihel eden izmed prvih kandida- tov. Zadnji rezultati pričajo o trenutni slabi kakovosti moštva. To trditev lahko postavi vsak, ki pozorno spremlja tekme v podligi. Izjava Jagodiča je razburila v Šmihelu duhove, igralci in nekateri funkcionarji so se glasno razburjali. Napadali so tudi NT, „ki objavlja takšne izjave'“. Tem naj bo le rečeno, da naj pogledajo položaju moštva v oči, in videli bodo, v kakšnem resnem položaju so. In še to: tudi kritiko je treba prenesti.