Letnik XXIX.
Številka 1. in 2J
Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE .— v Ljubljani.
GASILEC
Cene enkratnim oglasom:
iii.i.ii.miin..iiimiiiiiiiiiiiiim..niiii
Cela stran 300 Din,
'/2 strani 150 Din,
'/4 strani 80 Din,
‘/s strani 40 Din,
'/16 strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 28. marca 1925.
Vesti starešinstva.
1.
Skupščina »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«
leta 1925.
Odbor JGZ je v svoji seji dne 30. decembra 1924 soglasno sklenil, da se letošnja skupščina (občni zbor) JGZ vrši v nedeljo dne 12. julija 1925 v Ljubljani, v »Mestnem domu«. Odborova seja in seja starešinstva se vrši dan pred občnim zborom, in sicer v soboto dne 11. julija 1925 tudi v »Mestnem domu«.
A. Odborova seja.
Odborova seja se vrši dne 11. julija 1925 ob V-z 16. uri v »Mestnem domu« z naslednjim dnevnim redom:
a) rešitev vlog;
b) sklepanje o samostalnik predlogih;
c) določitev članarine za leto 1925/1926;
č) posvetovanje in sklepanje o raznoterostih.
B. Skupščina.
Skupščina se vrši dne 12.	julija 1925 ob	10.	uri	v
»Mestnem domu« z naslednjim	dnevnim redom:
1. Nagovor in poročilo staroste.
2. Tajnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo poročilo.
4. Poroxčilo pregledovalcev računov. *
5. Poročilo odsekov.
6. Določitev letne članarine.
7. Sklepanje o samostalnik predlogih.
8. Volitev starešinstva za	dobo treh let.
9. Volitev dveh računskih	pregledovalcev	in	enega
namestnika.
10. Volitev treh članov v razsodišče.
Pripomnja.
1. Po členu 9, tbčka 2, pravil JGZ pošlje na skupščino vsaka gasilska župa poleg župnega načelnika ali njegovega namestnika še enega odposlanca, torej dva odposlanca. Župe z več kot 300 rednimi gasilci pošljejo poleg tega na vsakih .nadaljnih 300 rednih gasilcev še enega odposlanca. Drobci pod 150 se v tem slučaju ne vpoštevajo, drobci nad 150 pa štejejo za 300. (N. pr. do 450 = dva odposlanca, 451—750 = 3, 751—1050 = 4, 1051—1350 = 5, 1351—1650 = 6, 1651—1950 - 7 itd.)
2. Vsak odposlanec se mora na skupščini izkazati z izkaznico svoje župe.
3. Samostalne predloge je osem dni pred skupščino pismeno naznaniti zveznemu starešinstvu, da o njih sklepa pred skupščino; pozneje vloženim samostalniin predlogom mora skupščina priznati nujnost, da se o njih more razpravljati in sklepati na skupščini.	.
4. Gasilske župe opozarjamo, da v pravem času volijo odposlance na skupščino (člen 10, odstavek i) župnih pravil).
5. Oprava udeležencev: bluza, čepica — brez sekirice.
V	Ljubljani, dne 28. marca 1925.
Janko Hojan,	Fran Barle,
t. č. tajnik.	t.	č. starosta.
(■'/■ ■ ■ \
2.
Oprostitev taks.
Ministrstvo za finance je z naredbo z dne 23. oktobra 1924. štev. 53270, oprostila JGZ plačevanja takse iz tar. post. 1 taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah (Uradni list z dne 29. 12. 1924, štev. 122). Na vprašanje JGZ, ali se ta oprostitev nanaša tudi na gasilske župe in gasilna društva, je delegacija ministrstva financ za Slovenijo z razpisom z dne 3. 3. 1925, St. B II 17. 9. ex 1925, sporočila JGZ, da se omenjena oprostitev po določilu točke 13, člena 1., taksnega in pristojbinskega pravilnika (Uradni list 31. 12. 1923, št. 376/116) nanaša tudi na župe m društva, ki so združena v JGZ.
3.
Iz zadnje seje starešinstva.
1.	Dne 30. decembra 1924. sta imela starešinstvo in odbor JGZ skupno sejo v Ljubljani, pri kateri so bila sprejeta nastopna gasilna društva:
a) v Gasilsko ž u p o Ljubljansko: Podgorica, p. Dol pri Ljubljani;
b) v Gasilsko ž u p o S t r u k o v s k o: Rankovci,
Zenkovci, p. Bodonci,
Pužovci, p. Bodonci,
Petanci, p. Rankovci,
Andrejci, p. Martjanci;
c) v Gasilsko ž u p o Žalsko:
Polzela (tovarna) pri Celju,
Zabukovca (rudnik) pri Celju;
č) v G a s i 1 s k o ž u p o Litijsko:
Kostrevnica, p. Šmartno pri Litiji;
d) v Gasilsko ž u p o G o r n j e s a v i n s k o: Pobreže ob Savinji, p. Rečica,
Gorica ob Dreti, p. Mozirje,
Nazarje, p. Mozirje;
e) v Gasilsko ž u p o Beltinsko:
Kobilje, p. Dobrovnik,
Bakovci, p. Murska Sobota,
Benica, p. Dolnja Lendava;
f) v Gasilsko ž u p o G r o s u p e 1 j s k o : Spodnja Slivnica, p. Grosuplje;
g) v Gasilsko župo Kamniško:
Nevlje pri Katnriiku;
h) v O a s i 1 s k o župo G o r n j e r a d g o n s k o:
Ziberci, p. Apače pri Ljutomeru;
i) v Gasilsko župo Belokranjsko:
Stari trg pri Črnomlju.
4.
Iz zadnje odborove seje.
Odbor JGZ je v svoji zadnji seji dne 30. decembra
1924	sklenil:
L Predlogu, naj bi se Belokranjska gasilska župa razdelila na »Metliško« in »Črnomeljsko«, se ne pritrdi; ostane pri razdelitvi in razvrstitvi, kakor je bilo objavljeno v »Gasilcu« z dne 30. septembra 1924. .
2. Razcepitvi »Slovenjgraške gasilske župe« se doslej ne pritrdi — uvedejo naj se poizvedbe in potem znova stavi predlog.
3. V zmislu člena 12 in 16 novih zveznih pravil se do skupščine meseca julija 1925. konstituira starešinstvo JGZ nastopno:
Fran Barle — starosta; dr. Rihard Bergmann —
l.	podstarosta; Josip Turk — 2. podstarosta; Janko Ho-jan — tajnik; Fran Pristovšek — tajnikov namestnik; Ivan Rakoše in Jernej Vengust — prisednika.
4. Glede podrejenosti in nadzorovanja gasilnih društev v Prekmurju se soglasno sklene, da v JGZ združena in v župe razdeljena gasilna društva v Prekmurju smejo, pravzaprav morajo nadzorovati le župni načelniki. Državni gasilski nadzorniki nadzirajo le neorganizirano gasilstvo. O tem sklepu je obvestiti velikega župana mariborske oblasti.
5. Letošnji krajinski zlet JGZ se vrši v Dravograd
—	dogovorno z dravograškim gasilnim društvom, ki letos praznuje 50 letnico.
Članarina — popisnice.
Dne 31. januarja t. 1. smo razposlali vsem župnim vodstvom za njihova društva potrebno število poštnih položnic za vplačilo članarine, dalje pa tudi za vsako društvo po erto popisnico in po en izvod novih zveznih in župnih pravil ter po en izvod določil zveznega podpor-nega sklada s tozadevnim zakonom o gasilskem skladu.
Članarina, ki znaša po sklepu lanskega občnega zbora 2 Din za vsakega rednega društvenega člana, bi morala biti letos vplačana najkasneje do konca meseca marca t. I. Društva, ki članarine še niso odposlala, naj to n e m u d o m a store, da ne izgube pravic, ki jim sicer po pravilih pripadajo.
Popisnico naj vsako društvo pravilno izpolni ter jo čimpreje vrne svojemu župnemu načelniku, ki popisnice svojih društev zbira in jih nato skupno predloži zveznemu starešinstvu. Društvo, katero ne bi izpolnilo svoje popisnice, ali bi jo ne predložilo pravočasno, bi se s tem samo odpovedalo podpori iz 2% gasilskega sklada.
Dalje naj pa tudi vsako društvo natančno preštudira nova zvezna in župna pravila ter naj skuša podrobno seznaniti z njimi tudi vse svoje člane. Vsako društvo mora imeti vsaj po en izvod teh pravil vedno na razpolago v svojem arhivu.
6.
Naročniki »Gasilca«.
Onim starim naročnikom »Gasilca«, ki še niso poravnali naročnine za preteklo leto, smo list ustavili, dokler ne poravnajo dolžne naročnine. Onim pa, ki so slaro naročnino poravnali, pošiljamo list dalje, dokler ga sami ne odpovedo ali nam lista ne vrnejo.
Vse naročnike opozarjamo, da se plačuje naročnina koncem vsakega leta za vse med letom sprejete številke »Gasilca«; torej plačuje se za nazaj, ne pa za naprej! Vsak naročnik prejme koncem leta tozadevno položnico z računom. Naročajte svoj list!
7.
Pravila — določila.
Izšla so nova zvezna in župna pravila ter določila zveznega podpornega sklada s tozadevnim zakonom o gasilskem skladu. Vsak zaveden gasilec mora poleg svojih društvenih pravil poznati tudi zvezna in župna pravila ter določila podpornega sklada, zato naj si ista čimpreje naroči pri zveznem starešinstvu. Zvezna in župna pravila so vezana v en zvezek ter stane isti 4 Din, določila podpornega sklada pa stanejo kos 2 Din, — po pošti — poštnino več.
8.
Pooblastila.
Društveni in župni odposlanci se morajo po novih župnih in zveznih pravilih izkazati na župnih in zveznih skupščinah s tozadevnimi pooblastili, katera oddajo skupščinskemu predsedstvu. Preskrbite si pravočasno taka pooblastila, katera ima v zalogi za društva in župe g. Herman Zupan v Ljubljani, Gajeva ulica štev. 2. Pri tem založniku dobite tudi vse druge gasilske potrebščine, zlasti pa vse poslovne knjige in tiskovine ter letošnji gasilski koledarček.
9.
Gasilska potrebščine.
Gasilno društvo n' a Planini, srez Črnomelj, kupi vsakovrstno gasilno orodje, obleko, čelade itd. Kdor ima navedene predmete na razpolago naj se obrne na omenjeno društvo.
Gasilno društvo Dovje pri Mojstrani ima naprodaj dobro ohranjeno četverokolno brizgalnico. Kupci naj stopijo v dogovor neposredno z društvom.
Gasilno društvo v Begunjah na Gor. . ima naprodaj četverokolno, dobro ohranjeno brizgalnico. Cena po dogovoru.
10.
Enotni gasilski kroj.
Veliki	župan ljubljanske oblasti je z razpisom	z dne
18.	2. 1925,	U.	br. 2581, na prošnjo JGZ dovolil, da	smejo
gasilci združeni v JGZ, v gasilskih župah in v gasilnih društvih nositi gasilski kroj, kakršnega predpisuje »Gasilska knjižica«, ki jo je izdala leta 1920. JGZ.
Gasilnim društvom, ki so združena v JGZ potemtakem ni treba posebej prositi za dovolitev gasilskega kroja.
S tem	so	rešene vloge posameznih gasilnih društev,
ki so se v	tej	zadevi obrnila na starešinstvo JGZ.
*
Predlaganje pravil v odobrenje.
Veliki župan ljubljanske oblasti se je obrnil z razpisom z dne 17. 2. 1925, štev. 3688, na starešinstvo JGZ radi izpremsemb pravil. Razpis se doslovno glasi:
»Prostovoljna gasilna društva in Gasilske župe, Včlanjene v Jugoslovanski gasilski zvezi v Ljubljani, predlagajo v zadnjem času izpremenjena pravila oblastim v odobritev.
Dotične vloge so čestokrat pomanjkljivo inštruirane, vsled česar jih je treba vračati v spopolnitcv.
Da se prihrani nepotrebno pisarenje in se prošnje hitreje rešujejo, kar je v interesu tudi društev samih, si usojam zaprositi zvezo, da blagovoli opozoriti prizadeta društva in Gasilske župe, naj prilagajo vlogam za odobritev pravil, poleg spremenjenih pravil vedno tudi:
1. prepis zapisnika o občnem zboru, na katerem so bila sprejeta nova pravila, odnosno spremembe;
2. kolek 20 Din za rešitev.
Po pojasnilu generalne direkcije posrednih davkov z dne 19. septembra 1924, št. 47003, se oprostitev plačila taks, nekaterim humanitarnim društvom in ustanovam, nanaša le na oprostitev plačila taks iz tarifne postavke 1 (vloge) in tarifne postavke 2. taksnega zakona (priloge), ne pa tudi na plačilo takse iz tarifne postavke 5 tega zakona (rešitve). Za rešitev je tedaj treba vsekako priložiti kolek za 20 D i n.
3.	Prostovoljna gasilna društva naj z ozirom na § 3, točko a, spremenjenih pravil vedno prilože tudi prepis sklepa dotičnega občinskega zastopa, da izroči društvu gasilne priprave in gasilske obleke. Ako dotični občinski zastop takega sklepa ni sprejel, iz pravil črta, preden predloži pravila v odobritev.«
K temu pripominjamo, da imamo enotna pravila za društva in župe in da se je držati teli. Vsaka izpremena pravil je proti volji starešinstva JGZ.
Odlikovanje gasilstva.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja so odlikovani naslednji gasilci:
a) z redom s v. S a v e IV. v r s t e:
Fran Barje (Ljubljana),
dr. Rihard Bergmann (Žalec).
Josip Turk (Ljubljana),
dr. Edvard Savnik (Kranj);
b) z red o m sv. Save V. vrste:
Janko Bojan (Ljubljana).
Fran Pristovšek (Žalec),
Janko Sajovic (Kranj),
Ivan Rus (Bled).
c) z z 1 a t o svetinjo za civilne zasluge: Fran Barle. Josip Turk. Janko Bojan v Ljubljani: dr. Rihard Bergmann. Fran Pristovšek v Žalcu. dr. Edvard Savnik. Janko Sajovic v Kraniu: Ivan Rus na Bledu: Josip Ribisl v Vojniku: Anton Bočevar, Martin Zupančič in Ignacii Jenčič v Loki pri Račiči. Mihael Pruš. Friderik Pruš in Luka Pogorevčnik v Slovenjgradcu: Josip Dornig. Josip Belhar. Ivan Kralj. Andrej Mežek. Ivan Zupan, Josip Zaleteli. Josip Ahačič. Franc Jagodic in Franc Jeglič v Tržiču: Jurij Schaffer. Filip Krajger. Ivan Husar. Leopold Rožank. Valentin Mrak in Viktor Žagar v Guštaniu: Ignacij Merlicr. Jakob Gnidica in Jernei Pahulie v Dolenji vasi pri Ribnici. Franc Pribar in Jožef Žitnik v Smariu-Sapu: Jožef Oarhas v Tlaki pri Smarju-Sapu: Franc Košak. Ivan Debelak, Jurij Grohar in Andrei Jamnik v Škofji ] oki: Alojzij Blebec. Ignacii Kozinc, Marko Senica in Maks Kovač v Sevnici ob Savi: Lovro Krulei pri Sv. Roku pri Sevnico Emerik Jarnovič v Krškem: Franc Spende, Anton Čeplak in Tomaž Rifl v Oorniem gradu: Martin Rosenstein v Rečici ob Paki: Jožef Skrij in Jožef Lenard v Novem mestu: Jakob Sme in Alojzij Sme v Domžalah: Boštjan Cimbas in Ivan Karolnik v Kamniku: Anton Jančar v Gornji Radgoni: Jakob Zajc pri Sv. Petru ob Savinji: Volbenk Šafar v Korpulah-Smarju nri Jelšah: Valentin Ternovšek pri Sv. Pavlu pri Preboldu: Josip Sirca v Žalcu: Josip Kovačič v Dolenjem Moharovcu pri St. Jerneju: Ignacij Zagorc na Brezovici pri St. Jerneju: Josip Skal v St. Jerneju: Anton Boman v Smalč.ii vasi pri St. Jerneju; Anton Trček, Marko Žugelj, Franc Prus in Ivan Škof v Metliki: Mihael Moggc. Anton Stapajnik in Franc Skačej pri Sv. Lovrencu nad Mariborom: Franc Medic, Josip Lanajnar. Ivan Pernic. Anton Pertekelj in Ivan Tomažič v Ljubljani; Ivan Friihauf, Franc Faber. Filip Končnik. Ivan Kancian, Ceno Roskopf in Josip Saše v Dravogradu; Binko Mattiobi v Laškem: Martin Adamič, Franc Bauptman in Franc Blarfč v Šmartnem pri Litiji: Ivan Pečar v Zavrstniku (Šmartno pri Litiji).
Škofljica pri Ljubljani: Franc Lampič.
Studcncc-Ig pri Ljubljani:	Iyan Škraba, Franc
Avanco, Anton Zrimc, Franc Kus.
Dolenji Logatec: Franc Rehberger, Franc Novak, Andrej Bajc, Matija Križaj. Anton Križaj, Valentin Verbič, Franc Pečkaj, Ivan Pečkaj.
Metlika: Anton Trček. Marko Žugelj, Franc Prus, Ivan Skof.
Trebnje: Viljem Tomič, Friderik Pehani, Janez Škrajnar, Janez Prpar.
Videm ob Savi: Franc Kužnik, Anton Omerzu.
Škofja Loka: Blaž Čemažar.
Borovnica pri Ljubljani: Ivan Leber, Mihael Mavec, Ivan Telban, Valentin Fortuna, Jožef Pirc.
Borjul pri Ljubljani: Jožef Škof, Janez Vrhovec, Anton Filipič.
Vrhnika: Anton Iglič.
Sv. Trojica v Slov. goricah: Karol Borvat, Anton Košar, Karol Kirbisch star., Ludvik Kozar.
Libeliče pri Prevaljah: Franc Kurtev.
Marenberg: Vendelin Lešnik.
Slovenjgradec: Anton Petričnik.
Kranj: Lovro Grohan, Franc Špenko, Anton Puhar.
č) s srebrno svetinjo za civilne zasluge:
Grosuplje pri Ljubljani: Leopold Bude.
Škofljica pri Ljubljani: Vinko Ogorelec, Jernej Dolenc. Anton Skubic. Franc Skubic. Franc Jamnik, Ivan Garbas. Josip Kastelic. Janez Ahlin. Josip Toni.
Šmarje nri Ljubljani: Janez Gliha, Josip Bočevar. Franc Janežič.
Studenec-Ig pri Ljubljani: Edvard Avanco, Ivan Železnikar. Josip Kozini Anton Železnikar.
Komenda pri Kamniku: Josip Kern. Mihael Stele. Franc Kunstel. Janez Lah. Janez Glavač. Janez Juhant, Franc Jenko, Martin Kern, Andrej Mejač. Franc Sršen. Anton Sršen, Franc Marn, Jožef Juhant, Alojz Stele. Franc Juhant.
Mengeš nri Kamniku: Ivan Srčnik, Franc Ručigaj, Franc Lah. Janez Novak. Ignacii Jankovič, Andrej Lah, Franc Osredkar. Anton Koželj. Jožef Vahtar.
Moravče pri Kamniku: Janko Tomani Ivan Lavrač, Franc Orehek. Josin Šlibar. Franc Otolani, Blaž Vehovec. lanez Vesel, Franc Poznič, Peter Janežič, Janez Cerar.
Pol pri Ljubljani: Franc Šimenc, Ivan Grad, Josip Reich. Ivan Grad. Ivan Velepec. Ivan Šimenc, Valentin Šimenc, Josip Slovnik, Ivan’ Gostinčar. Janez Aleš.
Kranj: Ivan Rakove, Josip Bajt. Anton Soklič, Janko Zebre, Karol Ažman. Janko Bajt, Karol Depoli. Rudolf Jereb. Anton Bidovc.
Preddvor pri Kranju: Matija Rozman, Mihael Polajnar.
Šenčur pri Kraniu: Franc Perdan. Jakob Verbič, Franc ^vetel Alojz Svetel. Anton Molj, Franc Logar, Janko Čebašek.
Tržič: Jurij Sitar. Ignacij Čadež, Kristjan Ahačič, Ivan Ahačič. Rudolf Pregelj.
Litija: Ivan Dobravc. Peter Jereb.
Šmartno pri Litiji: Ivan' Ilovar, Franc Jeriha. Ivan Robavs. Jakob Groznik. Jakob Škoda. Franc Ilovar, Franc Vozel, Martin Predlogar.
Ljubljana: Matevž Kemperle. Ignacij Kvas. Leopold Žorž. Ivan Sever, Antop Kavčič, Rudolf Kolcša, Franc Barle. Ivan Breskvar. Josip Turk, Ivan Zupančič. Anton Zgonc, Anton Zdravič. Franc Florijančič, Ivan Cotman.
Sn. Šiška pri Ljubljani: Ivan Rojina, Lovro Bernik.
Moste pri Ljubljani: Anton Škoda, Andrej Svetek, Ivan Kovič. Ivan Ramovš.
Stepanja vas pri Ljubljani: Peter Anžič, Alojz Lukner.
Vevče pri Ljubljani: Alojz Fink, Franjo Mihelčič, Franjo Cankar. Franjo Tolmajnar, Ivan Trtnik, Ivan Erbežnik, Ivan Koželj.
Dolenji Logatec: Luka Lenarčič, Franc Maček.
Gornji Logatec: Ivan Rihar. Ivan Marinko. Ivan Petek.
Rovte nad Logatcem: Franc Kogovšek, Matevž Trček, Jakob Petkovšek, Jakob Kunc, Janez Lukan.
Žiri: Franc Mlakar, Franc Strel, Anton Bogataj.
Metlika: Jožef Stupar, Anton Guštin, Jožef Kompare, Franc Wciss, Ivan Jerina, Franc Barbič, Jožef Jutraš, Jakob Ivanetič, Ivan Jakljič, Anton Sušeč, Alojz Navratil.
Bizeljsko pri Brežicah: Andrej Kocjan, Franc Lipej.
Krško; Anton Omerza, Lovrenc Glogovšek, Karol Černetič.
Rajhenburg: Jožef Kreni, Franc Šerbec, Mihael Sa-jovec, Anton Blatnik, Antori Petaci, Franc Hlebec, Mihael Vurkovič, Rajmund Danko.
Videm ob Savi: Franc Kozole, Franc Habinc, Anton Škerbec.
Begunje na Gorenjskem: Valentirt Zavrl, Avguštin Maher, Anton Tavčar, Anton Hrovat.
Bohinjska Bela: Anton Ravnik, Mihael Ravnik.
Breznica na Gorenjskem: Janez Finžgar, Franc Papier, Alojz Rakar, Franc Triplat, Franc Prešeren.
Dovje na Gorenjskem: Franc Rabič, Kristjan Šetina, Alojz Lautižar, Matevž Dovžan, Franc Jakilj.
Gorje pri Bledu: Jernej Kobal, Tomaž Ambrožič, Franc Žemva, Janez Pogačar, Jakob Kunstelj, Jožef Pristov, Jožef Smolej, Franc Žemva.
Jesenice na Gorenjskem: Karol Neuman, Ivan Vil-man, Miha Šronc, Simon Krive, Ivan Repe, Ivan Grum.
Mojstrana na Gorenjskem: Jožef Košir, Martin Peternel, Jernej Kosmač. Gregor Klančnik, Jožef Košir, Filip Košir, Janez Rabič, Franc Lah. Gregor Lah, Janez Klančnik, Matevž Ancelj. Klemen Hlebajne, Peter Rabič, Jožef Vilman, Janez Rabič, Janez Lavtižar, Andrej Janša.
Radovljica:	Ivan	Pogačnik,	Anton	Fister,	Ivan
Valand.
Rateče na Gorenjskem: Jakob Benet, Lovro Matjaž, Jožef Petrič.
Dobrepolje-Videm. Miloš Kavčič.
Dolenja vas pri Ribdici: Franc Merhar, Jožef Gorše, Josip Ozimek, Josip Greinar. Franc Klun.
Loški potok: Ivan Lavrič.
Ribnica na Dolenjskem: Franc Derčar. Ivan Lesar, Ivan Petek, Ivan Sušnik.
Sodražica: Jakob Perdan, Franc Stupica, Anton Lovrenčič, Jurij Vesel. Josip Obrstar. Anton Lesar, -Ivan Osterman, Franc Mikolič. Jakob Levstek, Janez Stupica, Janez Belaj, Andrej Arko. Ivan Kovačič, Ivan Stupica, Franc Fajdiga, Ivan Vesel.
Velike Lašče: Ferdo Dogan'oc. Franc Glavan, Ivan Hočevar, Ivan Skender. Matevž Vesel, Ivan Zakrajšek.
Gameljne pri Ljubljani: Frančišek Traven, Franc Juvan, Franc Virk, Janez Nahtigal, Martin Dečman. Janez Novak.
Gunclje nad Ljubljano: Franc Štrukelj, Vid Mihar.
Pirniče nad Ljubljano: Matevž Merjasec, Valentin Polak, Jožef Petač.
Št. Vid nad Ljubljano: Franc Bernik. Lovro Porenta, Janez Štrukelj, Franc Gregorin. Lovro Škof.
Tacen nad Ljubljano: Mihael Robas, Josip Bravhar, Franc Cedilnik, Josip Slavec, Anton Čižman, Franc Šuštaršič, Janez Smole. Andrej Tomšič.
Vižmarje nad Ljubljano: Jožef Arhar, Janez Tome.
Škofja Loka: Friderik Kramer, Ivan Kavčič, Franc Piškur, Ivan Sušnik, Franc Jesenovec, Šimen Logonder, Franc Babič, Janez Gaber, Alojz Jaklič, Matevž Jugovec, Franc Primožič.
Železniki n& Gorenjskem: Gabrijel Thaler, Lovro Špendal, Matej Tavčar, Matej Prezelj, Martin Čemažar, Matej Pegam, Janez Petrač, Gregor Demšar, Franc Dolenc.
Borovnica pri Ljubljani: Franc More, Franc Jrojer, Jožef Zalar, Anton Drašler, Franc Bizjak, Andrej Žerjav, Janez Mavec.
Horjul pri Ljubljani: Janez Jama, Anton Korenčan.
Vrhnika: Janez Voljč, Alojz Resnik. Jaka Voljč, Franc Hojan.
Hrastnik:	Peter Bauerheim, Jernfej Hrup, Ivan
Sorčan.
Trbovlje: Sebastjan Jager.
Gornja Radgona: Josip Kolcr, Ivan Fekonja, Blaž Mlinarič, Peter Preindl.
Hrastje - Mota, Slatina - Radenci:	Franc	Jurkovič,
Alojz Kovačič.
Orehovci: Franc Vračko star., Franc Vračko ml., Ludvik Mlinarič, Jožef Lipič, Jakob Lipič, Peter Lipič,
Alojz Kreft, Ivan Irgolič, Peter Veberič, Franc Kaučič, Anton Simončič.
Sv. Trojica v Slov. goricah: Ferdinand Mlinerič, Avgust Rozman, Janez Potočnik, Jožef Horvat, Franc Rauter, Janez Vogrin, Janez Horvat, Matija Čeh.
Gornji grad: Franc Volovšek, Janez Bačun, Anton Bezovšek, Anton Ro'jten, Ivan Presečnik, Franc Be-zovšek.
Rečica ob Savinji: Zdravko Deleja, Franc Štiglic, Ivan Rosenstein, Josip Petrin, Anton Venek, Josip Štiglic.
Motnik: Gabrijel Brvar, Jožef Cene, Jožef Mejač.
Dravograd: Jurij Abraham, Pavel Pondeljak. Matevž Pajer, Jakob Taler, Ivan Vasle, Kajetan Wolf.
Libeliče pri Prevaljah: Pavel Nacesnik, Jakob Dobrovnik, Franc Štifter, Valentin Sobej, Ivan Srebotnik.
Stročja vas pri Ljutomeru: Marko Sever, Mihael Kikec, Jožef Akerman.
Hoče pri Mariboru: Jožef Pfeifer star.
Ruše- pri Mariboru: Avgust Bečela, Franc Eigner, Alojz Fras, Ivan Pšunder, Franc Repolusk, Miha Senic, Tomislav Stani, Matevž Škarič, Herman Štanc.
Slovenska Bistrica: Ignacij Čečovnik, Franc Fekonja, Karol Kukovič star., Ludvik Lorber, Henrik Matuš, Matija Pečauer, Jakob Gradišnik.
Sp. Polskava pri Mariboru: Engelbert Sicherl, Mihael Ceder, Jožef Pučnik, Mihael Gmeiner, Štefan Stein-berger, Matija Esicli, Ivan Dobnikar, Filip Rotart, Matija Batier, Franc Kancler, Franc Erker.
Hardek pri Ormožu: Fran Hanželič, Anton Porckar, Jakob Kociper, Franc Kociper, Jakob Novak, Martin Srabotič, Fran Megla, Jurij Žnidarič, Fran Miško.
Središče ob Dravi: Franjo Lukačič, Franjo Lesnikar, Jakob Dogša, Jakob Ozmec.
Marenberg: Aleš Ot, Anton Brilej.
Slovenjgradec: Florijan Hirsehmugel, Vinko Lipov-nik, Ivan Schiister.
Vuhred: Pongrac Holderjan, Aleks Praprotnik.
Sv. Jurij ob Ščavnici: Anton Vogrinec, Janez Košar, Franc Pomor, Radoslav Nemec, Alojz Korošec, Franc Domenjko, Franc Holc.
Seznamki zamudnikov in seznamki onih gasilcev, ki letos doslužijo 40 ali 25 let, se na jesen predložijo ministrstvu za notranje zadeve. Seznamkov ni vpošiljati starešinstvu JGZ, dokler v »Gasilcu« ne objavimo poziva.
Zvezni krajinski zlet v Dravograd.
Občni zbor in tudi odbor JGZ sta soglasno sklenila, da se letošnji krajinski zlet JGZ vrši v Dravograd, o priliki 50-letnice dravograškega gasilnega društva.
Kakor povsod ob meji je bilo tudi dravograško gasilno društvo do prevrata bolj nemška trdnjava kot človekoljubna institucija. Zavedni gasilci in drugi narodni krogi so kmalu po razsulu pričeli s »motrenim in vztrajnim delom, da spravijo društvo v narodne roke, zavedajoč se pomena gasilnega društva ob meji, čigar dolžnost ni samo, da čuva dom bližnjega, temveč da čuva tudi naš celokupni dom, da je na straži, kadar so ogroženi naši skupni narodni interesi.
Tako gasilstvo je potrebno ob meji in tako gasilno društvo so si zamislili zavedni člani dravograškega gasilnega društva, ko so pričeli z delom.
Na občnem zboru društva leta 1921. je bilo izvoljeno novo načelstvi, ki je takoj prijavilo svoj pristop v JGZ in spravilo društvo s svojim vztrajnim delom na mesto, ki so ga člani zamislili pri prevzemi društva. Da društvo vzbudi zanimanje za gasilstvo med najširšimi plastmi tamkajšnjega prebivalstva, da pomaga pri izobilji narodne zavesti našega obmejnega prebivalstva in da se oddolži članom ustanoviteljem in ostalim starim delavcem na polju gasilstva, zamislilo si je praznovati petdesetletnico na kar najsvečanejši način ter jo spojiti s krajinskim zletom JGZ.
Dravograd je center med dravsko, mežiško in mislinjsko dolino ter bo pokrajinski zlet za vse te kraje velikega in neprecenljivega pomena, zato pa naj bo naša Udeležba častna in velika. Vsak gasilec, ki le more, naj se udeleži dravograškega- zleta in vpliva v svojih krogih, da bo udeležba velika in častna za našo krasno gasilsko organizacijo. Gasilska društva naj že sedaj opozore svoje člane na dravograški zlet, da zbirajo sredstva za potovanje. Za udobnosti bo skrbelo dravograjsko gasilno društvo.
Zlet se vrši dne 15. avgusta 1925 po sporedu, ki ga gasilnim društvom razpošlje dravograško gasilno društvo.
K delu in redu!
(Janko Hoja n.)
Zinut je za nami in tudi pust je minil. Nastopil je čas dela, čas resnosti. Doba obračuna, doba izpraševanja, kesanja in sklepanja, doba obljub in načrtov je tu. Koliko laži in prevare, koliko zahrbtnosti in hinavščine, koliko brezplodnih misli in besedi nam bo rodila ta doba, pa kako malo stvarnega in koristnega! — Zakaj to? Kdo je teinu kriv? — Vsemu temu je kriva zgolj naša nezavednost.
Smo nekaj, a ne vemo sami, niti kaj srno, niti zakaj smo to, kar smo. Mi sami ne poznamo, ne razumemo in ne verujemo svojemu evangeliju, radi pa bi, da bi temu našemu evangeliju verovali drugi. Kako naj bo vendar to mogoče?! — Zrcalo imamo, a mi smo slepci. — Cernu nam torej zrcalo? — Cernu stojimo pred njim, čemu se sklicujemo nanj in gledamo vanj, če pa se ne vidimo v njem?! — Slepi smo in nočemo spregledati.
Člani najlepše organizacije smo, a mi se tega ne zavedamo. — Kaj je lepšega in potrebnejšega od nesebične ljubezni?! Kaj pogreša danes svet, če ne medsebojne ljubezni?! — ln mi smo sinovi organizacije, ki temelji na nesebični ljubezni do bližnjega. Oznanjevalci in po-borniki ljubezni, miru in sprave bi morali biti, toda kaj. smo? — Roko na srce in priznajmo si, da nismo to, kar bi morali biti. Ako si tega ne priznamo, potem je tudi gotovo, da nimamo namena poboljšati se, da smo zadovoljni sami s seboj, in da še dolgo ne borno razumeli vzvišene ideje, kateri smo se prostovoljno obvezali služiti. Ne zadostuje le nošnja gasilskega znaka in krojev, tudi ne zadostuje morebitna udeležba pri vaji in požaru, temveč treba je tej važni ideji posvetiti svoje srce in uravnati po njenih naukih tudi svoje življenje.
More li biti pravi apostol naše ideje oni, ki goji sovraštvo do enega ali drugega, oni, ki kuje spletke in prepire med svojimi sosedi, oni, ki se pretepava, izziva, pijančuje in preklinja? — Ne, in stokrat ne! — Tak človek ne more biti pravi gasilec, ne more biti apostol ljubezni, pa če tudi celo vas ali okraj reši požara. — Prava ljubezen je v srcu in raste s srcem in ne pozna nobenih mej. Njej je ljubljenec vsakteri, ona ne pozna ne mržnje, ne sovraštva, ne zavisti, pomaga vsakteremu in vselej. Prava medsebojna ljubezen lajša ljudem življenje in to je ravno njen namen. Kako lepo bi bilo na svetu, ako bi se vsi ljudje tega zavedali in živeli v medsebojnem miru in slogi. Živeti moramo, in če že moramo živeti, zakaj ne bi živeli v medsebojni ljubezni? — Eden ali drugi bo rekel, da je to povsem nemogoče; jaz pa pravim, da bi bilo mogoče, ako bi bili ljudje vzgojeni v res pravi medsebojni in nesebični ljubezni.
Mi gasilci smo sprejeli s svojim prostovoljnim vstopom v gasilsko organizacijo del naloge nase, da bomo gojili Ln širili nesebično ljubezen do bližnjega.
Prostovoljno smo sprejeli to breme nase in naša dolžnost je, da to velepomembno, človekoljubno delo tudi častno izvršujemo. Preden pa se podamo s tem prepotrebnim, blagodejnim evangelijem med ljudi, moramo
najprej uravnati po njem svoje življenje in pa življenje v svojem društvu. Besede mičejo, zgledi vlečejo, pravi pregovor, zato je ves naš trud zaman, ako sami ne verujemo hi se ne ravnamo po evangeliju ljubezni, katerega pridigujemo drugim.
S pomladjo oživi tudi društveno življenje. Začetek tega' obnovljenega življenja tvorijo letni društveni občni zbori. To je torej začetek. Pregovor pa pravi, če je začetek dober, se lahko nadejamo tudi dobrega konca. Iz tega sledi, da moramo obračati ravno največjo pažnjo na to, da bodo naši občni zbori, naš začetek obnovljenega društvenega življenja tudi res dober. Pred očmi moramo imeti predvsem vzvišen namen naše organizacije in gledati samo na to, kako bomo temu namenu najlažje in najbolje služili. Naša društva so popolnoma samostojna in povsem neodvisna bodisi od ene ali druge strani, kajti ona so ustanovljena in obstojajo edinole na podlagi proste volje njenih delavnih ali rednih članov. Le ti člani so oni in edini merodajni činitelj, ki odloča o obstanku, smeri in upravi njihovega društva. Da pa morejo člani vedno zadeti in hoditi pravo pot v društvenem življenju, morajo do pičice natančno poznati ustroj, namen in pomen svoje organizacije. Ne zadostuje pa le, da vse to poznajo, marveč morajo to tudi dobro razumeti in točno izpolnjevati. Kdor tega ne pozna, ne razume in noče izpolnjevati, ta ni pravi član organizacije in ta naj se čim preje mirno umakne iz društvenega življenja, kor mora uvideti sam, da je le v škodo istega.
Kdor na primer s treznim očesom motri našo gasilsko organizacijo, ta mora žal rad ali nerad priznati, da šteje naša organizacija na stotine in stotine članov, ki nimajo skoraj pojma o tej organizaciji, ln vendar so člani iste! — Toda ne le njeni navadni člani, marveč veliko jih je celo njenih voditeljev. Kako je vendar to mogoče? — Glejte, to so nezavedni ljudje, ki ne pripadajo organizaciji radi njene vzvišene ideje, marveč radi svoje časti in koristi, ki jo imajo od nje. To so žalostni junaki, ki podirajo to, kar so drugi s trudom in naporom zgradili. Ti ljudje nimajo niti toliko smisla in veselja do organizacije, kateri pripadajo, da bi- se vsaj površno zamislili v njen pravi namen in pomen.
Ni li pomilovanja vreden tak človek, ki je sicer član tega ali onega društva, pa ne ix>zna niti pravil tega društva in sploh ne ve, kaj so pravzaprav pravila. Jasno je, da tak človek ne more vedeti, niti kaj sme in česar ne sme, niti kakšne pravice in dolžnosti ima.
On je žalostna figura, ki jo brezvestni demagogi lahko po svoji volji prestavljajo kamor in kadar hočejo, ln sedaj si predstavljajte društvo, ki ima večino takih možičkov! More li tako društvo ustrezati svojemu namenu? — Nikakor ne! — Ono ne ustreza namenu in pomenu vzvišene gasilske ideje, marveč ustreza le namenom in željam onih, ki tako društvo vodijo in izkoriščajo. Kajti, kako si morete vendar drugače misliti, da bi moglo nadstrankarsko, strokovno društvo s svojimi zavedni m i člani, kojih namen ie gojiti in širiti medsebojno ljubezen in bratstvo, da bi torej moglo tako društvo kreniti na pot strankarstva, prepira in zavisti. — Kaj ne, to bi bilo po naši zdravi pameti popolnoma nemogoče in povsem izključeno. — Je sicer res mogoče, da bi se eden ali drugi član tako daleč izpozabil in bi skušal potom društva, kojeinu pripada, delati take nepravilnosti; toda to bi bil eden, eden pa še ni celo društvo in ta eden odleti, društvo p,a» ostane zvesto svojim načelom. Nikakor pa ne sme za .poedincem kreniti celokupno društvo, še manj več društev ali morda tudi cela župa in zveza. Vedno se mora najti toliko razsodnih in zavednih ljudi, ki mislijo in odločajo s svojimi možgani ter razumejo dobrobit svoje organizacije, da pravočasno uvidijo zmoto posameznikov in jo skušajo brez zle škode takoj tudi odpraviti.
Da pa je mogoče imeti vedno na razpolago dovolj razsodnih in odličnih članov, je treba prave vzgoje. Zdi se mi, da ne bi mogel načelovati društvu, kojega člani ne bi bili natančno poučeni o celokupnem organizacijskem ustroju. Saj je vendar lažje, lepše in zanimivejše delati v takem društvu, kjer razume in ve zadnji član prav vse, kar mu je pač treba vedeti in razumeti. Nobene tajnosti ne sme biti v pravem društvenem življenju. Kar ve in zna načelnik, to lahko ve in zna tudi vsak drug član istega društva. — Kako žalostno je v onem društvu, kjer nimajo člani sploh nobenega vpogleda in pregleda niti o delovanju svojega, še manj pa o delovanju drugih društev, žup in zveze.
Kaj si vendar mislijo takšni člani?! Ali mar mislijo, da ne smejo vedeti tega, kar ve načelnik ali kak drug odbornik? Mar mislijo, da je naša skupna organizacija samo za načelnike in odbornike? — Ne, tovariši! Mi vsi tvorimo organizacijo, mi vsi smo njeni enakopravni člani, mi vsi smo si zgradili skupno ognjišče in mi vsi imamo dolžnost in pravico, da se grejemo pri tem ognjišču in skrbimo, da je ognjišče neprestano v redu. Niti društvo, niti zupä, niti zveza ni le stvar poedincev, ampak stvar nas vseh. Zato je naša sveta dolžnost kot dolžnost pravih gasilcev, da se za svojo ustanovo vsestransko zanimamo in soodločujemo pri njenem razvoju. Ne poznamo oseb, poznamo le našo vzvišeno idejo in za: to idejo se mi bijemo, ne pa za osebe. Radi oseb ne sme tnpeti naše človekoljubno delo, ne sme biti pahnjena v stran ideja, ki je in ostane nesmrtna.
Kako malenkostni so oni- ljudje, ki iščejo le osebnosti, pa zanemarjajo pri tem idejo, za katero bi se morali pravzaprav boriti. Da je le ustreženo tej ali oni osebi, pa je vse dobro. — Tako postopanje ni vredno zavedflih članov in dokler se bo postopalo tudi v naši organizaciji tako, toliko časa ne more biti goviora o res zavednih gasilcih ali sploh o kakem smotrenem gasilskem delu.
Vsakemu otroku mora biti jasno, da morejo in morajo v društvenem življenju odločati lc oni dela v n i ali redni društveni člani, ki so si prostovoljno nadeli nalogo izvrševati to, kar je ravno namen njihovega društva in kar jim tudi predpisujejo pravila. Le ti in samo ti se poznajo kot člani istega društva med seboj in vedo za medsebojno strokovno zmožnost enega ali drugega. Le ti so odgovorni za obstoj in dober razvoj svojega društva, kajti brez njih društva sploh ni, zato pa morajo odločevati le oni sami, kaj in kako naj se zgodi v njihovem društvu in z njihovim društvom. — Kako ipa je v resnici? — Imamo celo vrsto društev, kjer ne odločajo njegovi redni člani kaj in kako, marveč odločajo jim njihovi podporni in ustanovni člani ter razni občinski možje in odborniki. To je vendar tako očita krivica in budiailost, da si večje misliti ne moremo! Kako naj potem tako društvo ustreza svojemu namenu?! Saj je vendar pri takem društvu lahko izvoljen za načelnika človek, ki nima niti pojma o pravem društvenem namenu in pomenu! Toda, ne le samo načelnik, celokupni odbor je lahko tak, da ne more sploh ničesar pozitivnega ustvariti, ker sam ničesar ne ratzume in ne zna. Pri takih razmerah je popolnoma očividno, da društvo ne more slediti svoji vzvišeni ideji, temveč se lovi neprestano med strankarstvom, politiko in osebnostmi. To pa je treba na vsak način preprečiti in ukreniti se mora vse potrebno, da imajo v društvenem življenju pravico soodločevati edino-le delavni ali redni društveni člani in prav nobeden drugi. Edino-le redni društveni člami so si v stanu izbrati iz svoje srede strokovno izvežbano vodstvo, ker edino oni sc poznajo med seboj in vedo, koliko je v gasilstvu zmožen eden ali drugi. Tu ne prihaja v poštev politika, strankarstvo ali osebnost, temveč edino in zgolj le gasilska zmožnost in delavnost. Pa naj bo potem dotični pristaš te ali one stranke, naj bo moj prijatelj ali sovražnik, voli! in pokoril se mu bom, ako vem, da je kot gasilec res mož na
svojem mestu. Vse drugo me kot gasilca ne briga, kajti tu prihaja v poštev le gasilstvo, le korist in dobrobit naše skupne organizacije. Ravno tako pa ne morem nikomur zaupati vodilnega' ali odborniškega mesta, o katerem dobro vem, da kot gasilec za istega ni sposoben.
Glejte tovariši, kako lepo urejeno gasilsko organizacijo bi mi lalvko imeli, ako bi se vsak posamezni gasilec nekoliko bolj zanimal za društveno življenje. Tako pa imamo žalibog celo kopico društev s takimi načelniki in takimi odbori, ki ne kažejo prav nobenega razumevanja za vzvišeno gasilsko delo, ampak iščejo vedno in povsod le sami sebe. Zato pa so na dnevnem redu prepiri, sovraštvo in zlobne intrige. Ako je vsega tega še premalo v domačem društvu, sežejo tudi po sosednih društvih, sežejo tudi po župni in zvezni organizaciji. Da prikrijejo svojo brezdelnost, svojo nesposobnost, nered in zmešnjavo v svojem društvu, kažejo na druga društva, kažejo na župe in zvezo. Ker imajo navadno opraviti s samimi nezavednimi člani, je njih satansko delo kaj lahko in uspešno. — Tako bi že rado danes vsako tako društvo tvorilo samostojno gasilsko žup o in zvezo zase. In če povprašate tako društvo čemu? zakaj to?
— vam bo naštelo celo vrsto vzrokov, ki gredo vsi za tem. češ, potem borno lažje in uspešnejše delovali. — Zdaj pa, vas vprašam tovariši, kdo vam vendar zabra-njuje, kdo vam prepoveduje delo? Kdo vas ovira v delu in razvoju? Ali morda župni načelnik? Mar li zvezni starosta? — Svobodni ste tovariši! Vaše društvo je popolnoma samostojno, avtonomno, — torej delajte! — Imejte vaje, imejte predavanja, imejte sestanke, imejte karkoli hočete, vendar le to, kar ustreza vašemu vzvišenemu namenu. Nikar ne čakajte in se ne izgovarjajte na župnega ali zveznega načelnika in odbornike, oni imajo zopet drugo delo. Ako pa se vam zdi, da oni tega svojega dela ne izpolnjujejo, imate vendar besedo in glas na tozadevnih občnih zborih, kjer jim vendar lahko tudi odvzamete poverjeno nalogo in jo izročite drugim
— boljšim. Nikdar in nikoli pa ne vsled tega razbijati obstoječih organizacij, kajti to nikakor ni delo mož, temveč kvečjemu delo otrok. Imeti morate vedno pred očmi koristi celokupnosti in ne samo koristi svojega društva. Kar vam ni po godu, mogoče tudi drugim ni po volji, zato je treba vedino skupno prijeti za delo, ne pa pustiti ostale na ccdiilu in pomagati morda le sebi; kajti že naš program sam nam to prepoveduje.
Kakor rečeno, zaveden in delaven gasilec ne bo čakal migljaja ne od te, ne od one strani in se tudi ne bo povpraševal, h kateri gasilski župi, zvezi ali društvu pripada, ampak bo prijel za delo, kjerkoli se mu nudi prilika. Velika napaka naših društev je, da pričakuje in gleda vse na zvezno in župno vodstvo. In če ni zveznega ali župnega načelnika deset let na okoli, pa čaka tudi društvo deset let in ves ta čas menda misli, da ne more in ne sme delati. — 'Po pa ni res! Društvo ima točen program in more ter mora1 delati po ujem tudi brez nadzorstva in izrecnega naročila od strani svoje župe ali zveze.
Ako mu je za delo samo domače članstvo premalo, naj povabi še sosedna gasilna društva in naj se uri skupno z njimi. Ni pa treba vsled tega hrepeneti po lastni gasilski župi ali zvezi. Ce pa se morda komu dopadejo naramki župnega ali zveznega načelnika, pa si jih lahko tudi natakne na svoja junaška ramena, ako misli, da se takega skupnega gasilskega dela ne more izvrševati brez teh, za delo nepotrebnih oznakov. — Kdo more z ab raniti uspešno in potrebno sodelovanje društev in gasilcev tudi raznih žup in zvez?! — Vodja takega skupnega in medsebojnega dela pa naj bo tisti, ki je najsposobnejši ; če pa mislijo udeleženci, da so vsi najsposobnejši, potem naj se v skupnem vodstvu pač. menjajo.
Verjemite mi tovariši, da oni, ki noče delati kot navaden gasilec, ta tudi ne bo delal kot društveni odbornik ali načelnik in tudi ne kot župni in zvezni funkcijonar,
ako mu morebiti poverite ta mesta'. Kdor pa hoče delati, ta ima vedno .polne roke dela in naj si bo to navaden gasilec ali pa zvezni starosta. Delo nas kliče na vseli koncih in krajih, a zaenkrat je .pač najpotrebnejše delo v poedinih društvih. Tu je., treba najprej vzbuditi zanimanje za vzvišeno gasilsko idejo, tu je treba najprej vcepiti in vzbuditi pravo gasilsko zavednost. ■— Ko bodo enkrat na svojih mestih društvena vodstva, potem jc gotovo, da bodo prišla tudi župna vodstva v vešče roke in tudi zveznemu vodstvu ne bo mogoče ničesar očitati. Danes je pač v naši organizaciji še vedno tako, da je vsega društvenega brezdelja in nereda krivo zvezno vodstvo in deloma pa tudi župna vodstva. — Da društva še danes nimajo predpisanih poslovnih knjig, je kriva zveza: da društva še danes nimajo predpisanih pravil, vežbovnika, kroja .itd., je kriva zveza; da društva' ne dobe podpore, ker ne vlagajo prošenj, je zopet kriva zveza; da zaslužni društveni člani niso bili odlikovani, ker jih društvo ni pravočasno predlagalo, je seveda tudi kriva zveza; da1 društva nimajo pravih in delavnih načelnikov in odbornikov, je kriva zveza; da društva sploh ne vedo, zakaj so in kje se jih glava drži, je zopet kriva zveza itd., itd. — Z eno besedo, vsega je krivo zvezno vodstvo — in to ne le v očeh nezavednih gasilcev, ampak tudi v očeh onih, ki mislijo o sebi, da sploh iii zavednejših, delavnejših in požrtvovahiejših gasilcev od njih samih; v resnici pa so le nepotrebne iti nadležne kepe na razor an em gasilskem polju. Kdor pa le količkaj stvarno in resno zasleduje delovanje zveznega vodstva, ta mora rad ali nerad priznati, da se pri danih razmerah skoraj ne more več zahtevati od njega'. Še z vsa!ko najmanjšo, pa za gasilstvo pomembno stva-rico je skušalo doslej zvezno vodstvo seznaniti, ne le vsako organizirano gasilno društvo, ampak tudi vsakega posameznega gasilca, in sicer bodisi potom našega1 strokovnega lista »Gasilca«, bodisi potom tozadevnih okrožnic. Seveda, če o tem posamezni društveni ali župni ns~ čelniki in ostali funkcijonarji sploh ne ali vsaj pravočasno ne pouče in obveste svojih članov, ali pa če načelniki niti sami ne prebirajo tozadevnih navodil in obvestil, potem po mojem mnenju ni teinu krivo zvezno vodstvo, ampak merodajni društveni in župni funkcijonarji in pa člani sami. ker puste na krmilu take ljudi, Le verjemite mi, da v tem pogledu ne bo prav nič bolje, če stvorite še toliko samostojnih gasilskih žup in zvez, dokler se ne bo vsalk posamezni član zanimal za delovanje svoje organizacije. Zato pa ponovno povdarjam, da je dolžnost vseli članov, da zasledujejo delovanje gasilske organizacije in zahtevajo od svojih neposrednih voditeljev vsikdar točnega in jasnega pojasnila o vseli organizacijskih stvareh, ker šele potem jim bo mogoče pravilno soditi in tudi obsoditi.
KoliiMo članov ic, ki sploh ne vedo niti za župno, niti za zvezno organizacijo, ne poznajo niti njenih pravil in določil, niti njenega namena in pomea. Koliko jih je, ki sploh ne vedo, da izhaja naš strokovni list »Gasilec« in tudi ne. da je to naše uradno glasilo! Koliko jih je. ki ne vedo, dai je že drugič izšel gasilski koledarček! Koliko jih je, ki ne vedo, da 'imamo enoten gasilski vež-bovrtilk, da imamo enotna pravila, da imamo predpisan enotni gasilski kroj. da imamo enotne poslovne knjige tako za društva kot za župe itd., itd. — In vendar bi to moral vedeti in uporabljati vsak zaveden gasilec! če pa1 danes o eni ali drugi stvari povprašate tega ali onega. miMe skoraj vse popolnoma tuje in neznano. In če primete tega ali onega načelnika, zakaj o tem ali onem ni poučil in pravočasno obvestil svojih članov, vam takoj privleče na dan celo kopico jalovih izgovorov. Posebno radi se izgovarjajo na svoje tajnike, blagajnike ali druge odbornike, misleč, d.a( s tem opravičijo svojo malomarnost v izvrševanju odgovornostipolnc načelniške dolžnosti. Če pa jim izpodlcte tudi ti izgovori, sc kratko-malo izgovore s tem, češ, mi nismo prejeli niti od župe
niti od zveze mikakega obvestila in tudi tozadevne številke »Gasilca« nismo dobili. — Zdaj ipa je zanje stvar rešena, oni so nedolžni, kriva pa je vsega župa in zveza, ki jim menda nalašč ni poslala tega ali onega, ker jih menda namenoma prezira in omalovažuje. — Nedolžni krivci pa imajo mogoče še danes-doma, kje za kakšno tablo ali v kakem kotu, vsa obvestila in navodila, ki so jih prejeli za svoja društva od župnega) ali zveznega vodstva, pa niso imeli niti toliko časa, niti toliko dobre volje in gasilske zavednosti, da bi stvar vsaj površno pregledali, ali pa jo poslali v pregled kakemu drugemu funkoijonarju.
Tovariši, s takimi nepoštenimi malomarneži pa je težko razpravljati in delati. Samo da reši sebe pred morebitnimi očitki, se ne ustraši niti najpodlejše laži in intrige. Ali pa je tako početje vredno gasilskega kroja, in morda še celo načetmškega?! — Ne! Tega bi ne smel nihče storiti niti kot človek, še manj pa kot pravi gasilec! — Sati mora tak zlobnež vendar vedeti, da s svojo lažjo žali drugega, ali pa mu lahko celo škoduje. — Ako sem stvar zagrešil sam po svoji lastni krivdi, moram imeti vsikdar vendar tudi toliko možatosti v sebi, da bom ta svoj greh priznal, ne pa ga skušal po krivici naprtiti drugim. —- In tega, tovariši, bi se morali zavedati vsi oni, ki so prostovoljno prevzeli naše to ali ono delo in z njim vred tudi odgovornost, ne pa samo puhle časti. Ako pa dela nočejo ali ne morejo točno izvrševati, naj ga tudi nikar ne prevzamejo. Kdor nekaj povsem proisto-voljno prevzame, morai najprej predvsem vedeti kaj prevzame in potem mora to tudi vestno opravljati, ali pa tega raje ne prevzeti, kajti vsak poznejši izgovor je ničev in obdolžuje dotičnega samega!.
Zapomnite si, da je bolji dober beg, kakor slab boj!
Delitev Slovenije in gasilstvo.
(Janko Hojanl)
Državni prevrat nam je leta 1918. zrušil tudi deželne mejnike ter strnil slovenske pokrajine naše države v eno celoto, Slovenijo imenovano. Veliko je bilo tedaj naše navdušenje, stiskali smo si roke in si obljubljali, da ne gremo več narazen, da nas ne loči nobena sila. 'Zavrgli smo politične in strankarske predsodke ter se posvetili edino le svojemu strokovnemu delu. Ustanovili smo si enotno gasilsko organizacijo »Jugoslovansko gasilsko zvezo,Ljubljana«, ki naj bi dala vzgled k ustanovitvi enake zveze za hrvatske pokrajine v Zagrebu in za srbske pokrajine v Beogradu. Vse tri zveze pa naj bi bile neločljivo zvezane med seboj v eno celoto.
Zamišljena ideja se je že bližala svojemu uresničenju, ko so se nenadoma pojavili zopet,stari politični boji in ohladili prvotno navdušenje za skupno in složno delo.
Naša zveza je ostala doslej izven teh bojev in prizadevati si moramo na vso moč, da bo ostala taka tudi v bodoče. Kajti kakorhitro zariesemo vanjo stare deželne mejnike, ne bo dolgo trajalo, ko bomo zanesli vanjo tudi politiko in strankarstvo in naposled še jezikovne in osebne boje. V tem hipu pa ne bomo imeli le dveh gasilskih zvez, ampak bomo imeli gasilskih zvez prav toliko, kolikor imamo danes političnih strank. To pa ne bi bile več strokovne organizacije, temveč le nekaka taborišča najrazličnejših grup. Prelomljen hlebec se sam od sebe drobi dalje in prav tako bi bilo tudi z našo gasilsko zvezo, ako bi se isto delilo v dva dela. Med tem ko se sedaj kot trdna ii? močna jednota lahko ubrani vseh mogočih sunkov in preide preko teh s svojo odločujočo večino na dnevni red, ji to v razdvojenosti nikakor ne bi bilo mogoče, ali vsaj ne brez zlih posledic.
Upravna razdelitev Slovenije je naši skupni gasilski organizaciji v veliko škodo. Oglejmo si na primer samo zakon o doneskih zavarovalnic v gasilski sklad. Ta zakon jc pri nas v veljavi samo v Sloveniji. Po njem morajo vse zavarovalnice vsako leto prispevati s 3% vsako-
letne zavarovalnine. Doslej so se zbirali ti prispevki iz cele Slovenije v en sklad, iz katerega se je potem podeljevalo podpore vsem gasilnim društvom.
Po upravni razdelitvi Slovenije pa nastaneta dva gasilska sklada, in sicer eden v Ljubljani, drugi v Mariboru. V ljubljanski sklad se bodo stekali prispevki z ozemlja ljubljanske oblasti, v mariborski sklad pa se bodo stekali prispevki iz ozemlja mariborske oblasti. Posledica tega bo. da bo mariborski gasilski sklad daleč zaostal za ljubljanskimi skladom, ker so kraji mariborske oblasti veliko manj obljudeni in veliko niže zavarovani kakor pa kraji ljubljanske oblasti, kjer je že doslej dona-šalo samo mesto Ljubljana nad eno tretjino vseh zavarovalninah prispevkov. Društva mariborske oblasti bodo potemtakem navezana sorazmerno na veliko manjšo podporo iz gasilskega sklada kakor pa društvo ljubljanske oblasti. — Ni pa samo to, kar govori z gasilskega stališča proti razdelitvi Slovenije. Še vse polno tehtnih razlogov je, iz katerih kot gasilci nikakor ne moremo odobravati omenjene delitve. Vendar pa nam bo mogoče premostiti vse ovire, ki jih bo napravila naši organizaciji ta razdelitev, ako bomo ohranili vsaj mi svojo organizacijo edinstvepo.
Obžalovanja vredno je dejstvo, da skušajo nekateri tovariši iz mariborske oblasti cepiti našo skupno organizacijo na dva dela. Kak namen in pomen naj bi vendar to imelo? — V drugih državah tvorijo vsa gasilna društva cele države eno gasilsko zvezo, pri nas pa hoče imeti vsak kraj svojo zvezo. Pomislite, koliko zvez bi imeli v naši državi, ako bi ustanovili za vsako upravno oblast le po eno zvezo! — Čemu vendar to? — Naša organizacija je strogo strokovna organizacija, katero tvorijo isto tako strogo strokovna društva, ki pa so v svojem delokrogu popolnoma samostojna ali avtonomna. Društva so združena v gasilske župe, ki so istotako v svojem delokrogu povsem samostojne, in te so zopet združene v eno iednoto, v »Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana«. — Kaj torej hočete še poleg te organizacije?
— Kaj vam ne ugaja? — V kateri organizaciji najdete večjo samostojnost in svobodo? — Kako morete opravičiti svojo trditev, da vas Ljubljana ovira pri delu? — Saj vendar lahko prenesete sedež in funkcije zveze v Maribor ali kamorkoli, ni vam pa treba vsled tega razbijati skupnosti! — Na kaj opirate svojo trditev — da je sedanje zvezno vodstvo premalo tehnično in strokovno naobraženo? — Ali mar niste dobili vsega svojega gasilskega znanja ravno od tega vodstva in njegovega dela?
— Sploh pa, če smatrate zvezno vodstvo za nesposobno, izvolite si boljše! — Kdo vam vendar to brani? Morda nieteta do gotovih dolgoletnih voditeljev? — Vaše zahrbtno rovarjenje ne kaže tega. — Ali mar ni v naši organizaciji vedno odločevala večina? — Preštudirajte vendar enkrat natančno n>ova zvezna in župna pravila in videli bodete, da ste na krivi poti.
Društveni zastopniki volijo svoje župne funkcijo-narje. Vsi župni načelniki ali njih namestniki so odborniki zveze. Ti in pa župni odposlanci tvorijo zvezno skupščino ter si izvolijo zvezno starešinstvo, obstoječe iz zveznega staroste, dveh podstarosti. tajnika, namestnika in dveh nrisednikov. Izvolitev je odvisna od večine glasov. Večina pa lahko voli, katerega pač hoče. Naj torej izvoli tiste, ki so po njenem mnenju najboljši! — Da se pa vzame intrigantom sredstvo iz rok in da ostane riaša lepa gasilska organizacija edinstvena za celo Slovenijo, naj tvorijo polovico starešinstva tovariši iz mariborske, drugo polovico pa tovariši iz ljubljanske oblasti. Seveda, to pa naj bodo le najboljši in najdelavnejši tovariši iz obeh oblasti! —
Po današnjem stanju ima n&ša organizacija v mariborski oblasti 204 gasilna društva in 13 gasilskih žup. v ljubljanski oblasti pa 279 gasilnih društev in 19 gasilskih žup. Tekom leta pa se pomnoži število v ljubljanski oblasti za 24 novih' (kočevskih) društev in eno gasilsko župo, v mariborski oblasti pa bržkone tudi za nekaj novih
društev v Prekmurju in skoraj gotovo tudi za eno ali dve gasilski župi.
Ker je torej v mariborski oblasti že sedaj 13 župnih načelnikov, ki so obenem odborniki gasilske zveze, in če se izvoli za to oblast še polovico zveznega starešinstva, t. j. 3—4 člane, potem ima vendar mariborska oblast najmanj 16 mož broječi gasilski senat, ki lahko temeljito deluje v procvit in razvoj gasilstva v mariborski oblasti. Treba je le vse te funkcijonarje združiti v eno celoto, v nekako eksekutivo ali v nekak gospodarski odsek JGZ za mariborsko oblast, pod okriljem pravil enotne gasilske organizacije.
Ta odsek bi si izdelal na podlagi pravil JGZ primeren poslovni red ter bi opravljal in vodil predvsem vse posle, ki bi sc nanašali na gasilsko organizacijo v mariborski oblasti.
Ustanovitev takega odseka ne bi nasprotovala sedanjim zveznim pravilom, preprečila bi nepotrebno in škodljivo cepitev enotne gasilske organizacije ter bi vsaj po» mojem mnenju tudi popolnoma zadoščala vsem potrebam gasilske organizacije v mariborski oblasti.
Nikar pa naj nihče ne misli, da mene ali kogarkoli drugega vodiio pri tem nasvetu morda osebni interesi ali kaj sličnega. Kot negasilcu bi mi bilo prav vseeno, koliko ie gasilskih zvez v Sloveniji in kakšne so. Saj vemo, kako malo se svet zmeni za naše organizacije, pa tudi oblasti niso nič boljše. Svojo gasilsko funkcijo sem pripravljen takoj odstopiti, komurkoli hočete, pa še prav hvaležen vam bom zato. Istega mnenja so gotovo tudi drugi gasilski funkcijonarji. ki jim ne gre za osebnosti, ampak edino le za stvar samo. Da le uspeva in se razvija naša lepa enotna gasilska organizacija, to je iskrena želja vseh, ki so jim osebe postranska, ideja pa glavna stvar.
Julija meseca t. I. se bo vršila redna letna skupščina naše zveze. Tovariši, glejte, da si izvolite res prave gasilske odposlance, ki vam bodo v stanu izbrati dobro in vestno starešinstvo za prihodnjo triletno dobo. Zlasti ooozarjam vse gasilce mariborske oblasti, naj ne nasedajo gasilskim prevarantom, temveč naj sami o stvari razmišljajo in odločijo. Če bodo imeli pred očmi edino le vzvišeno idejo gasilske organizacije, potem ie nemogoče, da bi dali svojim odposlancem pooblastila, da zrušijo veličasten kip skupnosti in sloge, ki pa bo podsul le nje same.
Gasilsko delo v Prekmuriu.
Med naimlajša gasilna društva Slovenije moramo pač prištevati ona v Prekmurju. Rila so sicer tu že tudi nrej gasilna društva, toda še pred vojno je delo zastalo in so društva razpadla. Tako je le malo društev delovalo in bilo v resnici vredno nositi ime gasilnega društva. Tekom zadnjih treh let pa so nastopili nekateri delavni možje, ki so spoznali potrebo organiziranja te prevažne ustanove in so poživeli med ljudstvom zmisel za gasilsko delo. Ustanovitvi gasilnega društva na Melincih, ki je takoi pristopilo k JGZ je sledila ustanovitev društev po sosednjih občinah. Da bi se gasilstvo hitreje razširilo je napravilo društvo v kroju nekaj izletov v bližnje kraje. Ljudje so neznane goste z zanimanjem opazovali in kmalu so prišla na društvo vprašanja, kako in kaj jc treba ukreniti. da bi se ustanovilo društvo. Tn ustanovilo sc ie društvo za društvom in danes ima »Gasilska župa Beltinska« 21 pridno in vztrajno delujočih društev. Vsa društva so organizirana po pravilih JGZ, istotako je tudi kroj izdelan po predpisih in kaj lep je pogled na množico enotno nastopajočih gasilcev. Da je bila organizacija zelo potrebna nam svedočijo požari, pri katerih so gasilci v zadnjem času uspešno nastopali in s tem pomagali nesrečnikom ter jim rešili marsikaj, kar bi brez njihove pomoči zapadlo nenasitnemu plamenu. Kako se zavedajo gasilna društva svojih dolžnosti je najlepše pokazal požar na Gor. Bistrici. Od vseh strani so na glas roga prihitela gasilna društva z brizgalnicami na kraj nesreče. Tekom % ure je bilo na mestu enajst brizgalnic, ki so se trudile ublažiti nesrečo in pogasiti ogenj. Primanjkovalo je vode, veter je pihal
na vso moč, vendar vztrajnemu delu gasilcev se je posrečilo, da so rešili veliii del vasi, ki bi brez njih gotovo pogorela. Izkazali so se gasilci tudi ko je gorel mlin na Muri. V mrazu in v vodi so se trudili, da so rešili, kar se je pač rešiti dalo. Delo je tu posebno oviralo to, da je bil dostop k mlinu mogoč samo od ene strani.
Kazen gasilskega dela je imela župa že nekaj skupnih nastopov. Udeležila se je proslave 40-letnice gasilnega društva na Cvenu, kjer so si prvič podali prekmurski gasilci roke s svojimi brati Štajerci. Društva so se udeležila proslave petletnice osvobojenja Prekmurja in mnogo pripomogla s svojim nastopom, k lepemu uspehu in poteku proslave.
Tudi izobraževalno delo se vrši v gas.. društvih. Prirejajo se igre in' predavanja. Tako je imelo gas. društvo v lžakovcih predstavo, istotako gas. društvo v Odrancih, üas. društvo v Melincih je priredilo že pet predstav, ki so se jih udeležila tudi sosednja društva, ima svoj pevski zbor, ki nastopa pri igrali, za izobrazbo članov pa si je ustanovilo lastno knjižnico. In tako nastopajo društva s svojim delom ter pridobivajo vedno več prijateljev. Pri župni seji se je sklenilo, da se ne sme vršiti nobena veselica brez predstave ali poučnega predavanja, ker same plesne veselice s čezmernim popivanjem društvu več škodujejo kot pa koristijo. Tega pravila naj se vsa društva natančno držijo in gasilstvo bo še boljše uspevalo in bo vedno na dobrem glasu. Seveda so tudi pri nas gas. društva navezana na podpore in veselice, ker nimajo premoženja. Denar je pa potreben, ker si je treba kupiti razen brizgalnice vse drugo orodje. Le malo je društev, ki imajo potrebne predmete kot sekirice, čelade, del. obleko i. dr. Občine pa tudi ne morejo dati tolike podpore, da bi se vse potrebno nabavilo. Zelo lepo bi bilo, če bi društva po Sloveniji pogledala po svojih hramih za zavrženim orodjem, čeladami itd. in bi tuk. društvom odstopila tako blago, ki bi se popravljeno in očiščeno dalo še rabiti. Ce bi imelo kako društvo kaj takega blaga, naj bi se blagovolilo pismeno obrniti na »üasilsko župo Beltin-ško« z navedbo stvari in cene. To bi bilo tuk. društvom, ki so začetniki in brez premoženja v veliko pomoč.
Sedaj, ko prihaja pomlad v deželo se bo gasilsko delo zopet poživelo in tako je upati, da se tudi prekmursko gasilstvo dvigne v kratkem času na tisto stopnjo, na kateri so bratska društva širom Slovenije.
Tovariši, prekmurski gasilci, naprej po poti, katero ste nastopili. Pridobivajte novih, dobrih članov. Izobraženci ne stojte na strani, vaša dolžnost je, da delate z narodom in ravno v gasilnih društvih boste našli obilo dela, ki bo povzdignilo vaš ugled med narodom, vam samim pa bo v čast in zabavo. Društva poskrbite za to, da se tudi v sosednji občini zdramijo in ustanovijo gas. društva, pomagajte jim pri ustanovitvi in pazite na to, da ne bo v Prekmurju nobene občine več, ki bi imela gasilni dom in brizgalnico, gasilnega društva pa ne!
Trudimo se vsi po svojih močeh za dobro stvar in vztrajno sledimo praporu gasilskemu, ki nam glasno kliče: Bogu v čast, bližnjemu na pomoč!
Ognjen boj.
Janko Hojan.
(Dalje).
Kakor rečeno, so pa vse te najrazličnejše gasilske brizgalnice prirejene v glavnem po enem načelu. Kdor pozna ustroj ene brizgalnice ta bo kmalu zapopadel tudi ustroj druge brizgalnice. Gasilca je treba najprej poučiti o osnovnih pojmih zračnega pritiska, nato pa ga je treba postaviti k brizgalnici in mu isto natančno obrazložiti. Vsak, tudi najmanjši del na brizgalnici mu je treba pokazati in ga poučiti, v kaj isti služi in kaiko deluje. Šele po tem, ko gasilec vse to dobro razume, se ga pritegne k vaji z brizgalnico in se ga ob tej priliki opozarja tudi na razne nedostatke, ki lahko nastanejo pri brizgalnici. S taikim početjem si moremo izvežbati res zanesljive in sposobne gasilce, katerim lahko potem zaupamo vsako
brizgalnico, ker bodo brez dvoma vedeli in znali z njo pravilno ravnati. Njim ne bo nobena brizgalnica kakor nerazrešljiva uganka, ampak se bodo spoznali pri vsaki.
Kakor imamo ogromno vrsto najrazličnejših briz-galnic, tako imamo tudi celo vrsto najrazličnejših briz-galničnih sestavnih delov, ki pa v splošnem služijo vsi istemu namenu, namreč črpanju in oddajanju vode.
Nekatere brizgalnice so večjega, druge manjšega tipa, nekatere imajo samo en valj (cilinder), druge so na dva valja, ene imajo veternik, druge so zopet brez njega, pri nekaterih stoje valji navpično, pri drugih vodoravno, veternik je ponekodi okrogel, drugod ima zopet obliko hruške ali valja itd. — Zaklopke ali ventili so pri nekaterih iz kovine, pri drugih zopet iz kavčuga ali usnja, nekateri so stalno pritrjeni na tozadevna grla, drugi zopet ne, eni so ploščate oblike, drugi so okrogli ali stožčasti itd.
Z eno besedo so torej razni sestavni deli te ali one brizgalnice sicer lahko najrazličnejše vrste, velikosti in oblike, vendar pa si v medsebojnem delovanju niso različni, in vse to, kar opazujemo pri navadni ročni brizgalnici v malem obsegu, zasledimo tudi pri najmodernejši motorni brizgalnici, seveda v večjem in bolj zamotanem ustroju. Brizgalnice, katerih ne gonijo ljudje, ampak druge umetne ali naravne sile, imajo poleg svojega čr-palnega ali sesalnega stroja seveda še drug stroj, ki proizvaja silo, ikatera brizgalnico goni. Ta stroj je na en ali drug način v zvezi s sesalko, katera ima prav iste dele kot vsaka druga brizgalnica; zato je popolnoma napačno mnenje nekaterih, ki mislijo, da nima taka brizgalnica prav nič skupnega z drugimi navadnimi brizgal-nicaini. Po njihovem mnenju bi potem tudi avtomobil ne bil podoben vsakemu navadnemu vozu. — Brizgalnica ostane v svojem jedru brizgalnica, pa naj bo taka ali taJka in naj jo gonijo ljudje ali kaka druga sila. Jasno pa je, da zahteva motorna brizgalnica vse drugačno postrežbo kot pa navadna ročna brizgalnica, to pa ne vsled brizgalnice same, marveč vsled stroja, ki brizgalnico goni. Tu ne zadostuje, da poznamo le ustroj brizgalnice, ampak moramo dobro poznati predvsem stroj, ki goni brizgalnico. Kajti, če ne poznamo vseh sestavnih delov stroja, če ne vemo, kako ravnati ž njimi potem tudi z brizgalnico ne opravimo ničesar. Tega pa seveda ne more vedeti in poznati vsak gasilec, temveč le oni, ki je za to usposobljen. Da pa tudi pri takih brizgalnic niso gasilci popolnoma tuji in nevedni, se jim mora cel ustroj take brizgalnice vsaj v glavnih potezah obrazložiti in razkazati. Nikdar pa se ne sme nobeno društvo zadovoljiti samo s tem, da le eden izmed vseh članov pozna in razume brizgalnični ustroj in zna z njim ravnati. Najmanj par popolnoma sposobnih in veščih članov mora biti, ostali člani pa se morajo vsaj delno in za silo seznaniti s tozadevnimi brizgalničnim ustrojem. Le na ta način more društvo z gotovostjo računati na uspeh in se mu ni treba bati morebitnih nagajivosti od strani posameznih članov, ali pa neljube blamaže od strani škodljivega prebivalstva.
Nikakor pa ne zadostuje le to, da gasilci poznajo svojo brizgalnico, temveč oni morajo tudi vedeti, kako morajo ravnati z njo, da si jo ohranijo v dobrem in uporabnem stanju.
Brizgalnica mora biti vedno na suhem in zavarovanem kraju. Njeno mesto mora biti dovolj prostorno, dostopno in popolnoma varno pred dežjem in prahom ali drugimi vremenskimi vplivi. Prostor sam mora biti zračen ali vsaj od časa do časa dobro prezračen, da ne strohne trohnenju podvrženi brizgalnični deli. Brizgalnico je treba držati v največji čistosti in snagi. Vse njene odprtine je dobro zamašiti z mehkimi cunjami in celo brizgalnico pokriti s kako gosto rjuho, da se prah ne zajeda vanjo. Vsaj enkrat na leto je treba brizgalnico razložiti in jo do dobrega očistiti. Seveda pa mora to delo izvršiti le strokovnjak, ki se razume na to. Treba je osnažiti vsak posamezni del in ga namazati, nato zopet vstaviti v brizgalno. — Jasno je, da moramo brizgalnico očistiti in osušiti tudi po vsaki uporabi. Spraviti moramo iz nje prav vso vodo in odstraniti vsako ne-
snago. To je važno zlasti v zimskem času, kajti ako pustimo le malo vode v brizgalnici, nam lahko ista zamrzne v nji in nam uniči cel brizgalnični ustroj. Nikakor pa ni priporočljivo, da bi po vsaki uporabi brizgalnico tudi razložili, ker bi s tem brizgalnico le pokvarili. Z neprestanim odvijanjem in zavijanjem bi posamezne dele preveč obrabili, (kar bi neugodno vplivalo na celoten ustroj. Po uporabi moramo z mehkimi cunjami dobro osnažiti le vse one dele, do katerih z lahkoto pridemo. Vsaka brizgalnica pa ima tudi razne pripomočke, da spravimo vodo in nesnago tudi iz nedostopnih delov, ne da nam bi jih bilo treba odvijati. Da spravimo iz briz-galnice razno nesnago, ki se je med delovanjem nabrala v nji, moramo pač toliko časa črpati čisto vodo, da tudi iz brizgalnice odteka popolnoma čista voda. Seveda, če nastane pri brizgalnici kalka napaka, katere ne moremo drugače odpraviti, bomo pač brizgalnico razložili in odpravili nedostatek, sicer pa zadostuje, ako brizgalnico vsako leto enkrat razstavimo in jo do dobra očistimo in namažemo; to pa tudi takrat, čeprav jo nismo v celem letu niti enkrat rabili. Brizgalnica mora biti .vedno v takem stanju, da jo lahko vsak hip uspešno uporabimo, zato se ne sme nikdar odlašati s čiščenjem. Bodisi da jo rabimo vsak dan, vsak teden, vsak mesec ali komaj vsako leto, biti mora neprestano v najlepšem redu. Večkrat jo je treba pregledati in preisikusiti ter osnažiti in zbrisati zlasti v zimskem času. Gasilno društvo naj se zaveda, da je brizgalnica njegovo najpotrebnejše in najvažnejše orodje, zato naj ji tudi posveti največjo skrb in nego. Brizgalnica je nekak naroden kapital, katerega izroči ljudstvo gasilnemu društvu v varstvo, da bi ž njim čuvalo ljudsko imetje in premoženje; zatorej gasilci, ne zanemarjajte zaupanega vam kapitala, da ne pade peza neizbrisne krivde na vas.
Dopisom na JGZ le za odgovor prilagati poštne znamne.
r ir	ir	r^jBinr 'ir	tr
O	motornih brizgalnicah.
Po mnogih krajih je opažati v gasilnih društvih stremljenje po samo-delujoči brizgalnici, da se tako več prostih rok prihrani za požar sam, za reševalno in gasilno delo. Je to hvalevredno stremljenje, in' če društvo svoj namen doseže, mu stroj mnogotero poplača ves trud, ki ga je imelo društvo s tem, da je zbralo znesek za odplačilo.
Ni pa tudi več vprašanja, kakšen stroj naj se nabavi, ali parni ali motorni. Parna brizgalnica se je preživela, sedanjost zahteva motorno brizgalnico. Naj naštejem le par hib parne brizgaldice: Ce hočeš, da ti bo dobro delovala, moraš kuriti z antracitom in vlačiti tega k požaru po več vreč seboj. Ko zakuriš, traja navadno do 15 minut, da imaš toliko pare, da stroj res lahko daje vodo. Meče ti pri dimniku take saje in žareče dele premoga, da ni varno postaviti se ž njo kjersibodi, zakaj, sama lahko zaneti požar, itd. Vsega tega ni pri motorni brizgalnici. Bencina imaš v rezervarju za 3—4 ure dela, poženeš stroj in že vleče vodo. Je sicer precej ropota, pa brez vsake nevarnosti. Glavna stvar je, da šofer dobro zna ravnati z motorjem.
Je torej zelo priporočljiva brizgalnica. Še en tehten razlog bi rad navedel v prid motorni brizgalnici. Vsa društva (večja), ki imajo parne brizgalnice, skušajo te prodati, da kupijo nove motorne. Zakaj pač ni težko uganiti!
Zlasti pa je priporočljiva nabava motornih brizgalnic tudi za deželo, saj se dobijo, dandanes že prav mali in lahki tipi. Tvrdka Rosenbauer, Linz, izdeluje n. pr. mali tip motornih brizgalnic, ki so zelo pripravne za podeželska gasilna društva. Ravno pred kratkim je dobilo gasilno društvo v Vuzenici tako brizgalnico in je zelo zadovoljno ž njo. Tehta le 200 kg, daje do 700 1 vode v minuti, dela mirno, nadomestuje 2—3 ročne brizgalnice, stane okoli 40.000 dinarjev. Društvom, ki si nameravajo
nabaviti novo brizgalnico nasvetujemo, da si izposlujejo ofert teh brizgalnic od tvrdke St. Javor, Zagreb, ali pa neposredno od tvrdke Rosenbauer — Linz.
Nikakor ni namen teh vrstic, delati reklamo in propagando za tvrdko, toda, ako se zamore za primerno nizKo ceno dobiti res kaj dobrega, je to vsekaikor uvaže-vanja vredno. Napredka je predvsem želeti instituciji, ki dela nesebično v prid bližnjemu.	M.
Društvene in župne vesti.
A.	Društvene.
Gasilno društvo v Vidmu je imelo dne 9. novembra
1924 svoj redni občni zbor. Za načelnika je M znova izvoljen tov. A. Skerbec, za podnačelnika tov. J. Runovc, za tajnika tov. A. INunčič in za blagajnika tov. K. Geršak.
Gasilno društvo v Podlipi je na svojem rednem občnem zooru dne 21. decembra 1924 izvolilo za načelnika tov. A. Železnika, za podnačelnika tov. L. Seljaka, za poveljnika tov. J. Urha, za tajnika tov. P. Brenčiča.
Gasilno društvo v Rajhenburgu dobi po sklepu občnega zoora z dne o. januarja lvzo nov prapor, ki do razvit dne 5. julija 1925.
uasnno arustvo v črni je na svojem letošnjem rednem občnem zboru izvolilo za načelnika tov. J. Geršaka, za poveljnika tov. J. Urakiča, za namestnika tov. P. Koh-lenbranda, za tajnika tov. R. Staneta.
Gasilno društvo Senožeti-Ribče je imelo dne 11. januarja 1925 svoj redni lemi občni zbor, na katerem je bil izvoljen za načelnika tov. J. Jelnikar, za podnačelnika tov. V. Lovše, za tajnika tov. J. Jerina.
Gasilno društvo v Oplotnici je na svojem rednem občnem zboru dne 11. januarja 1925 izvolilo za načelnika tov. J. Mauriča, za podnačelnika tov. F. Ubrula, za tajnika tov. R. perbila in za blagajnika iov. J. Stoparja.
Gasilno društvo na Ježici je imelo dne 18. januarja
1925 svoj redni letni občni zbor. Za načelnika je bil izvo- . Ijen tov. F. Peršin, za podnačelnika tov. K. Kušar, za tajnika tov. J. Ahlin.
Gasilno društvo v Krški vasi je na svojem letošnjem občnem zboru dne 18. januarja 1925 izvolilo za načelnika tov. J. Lopotiča, za podnačelnika tov. M. Butaro, za tajnika tov. M. Hrvatiča. Društvo si je v preteklem letu nabavilo novo, moderno brizgalnico pri R. A. Smekalu.
Gasilno društvo Zalog-Sp. Kašelj je imelo dne 25. januarja 1925 občni zbor in volitve. Za poveljnika je bil izvoljen J. Kačar.
Gasilno društvo v Zg. Kašlju je imelo dne 25. januarja 1925 svoj redni občni zbor. Za načelnika je bil izvoljen tov. F. Grad, za podnačelnika tov. A. Robida, za tajnika tov. F. Trost.
Gasilno društvo v Vojniku je na svojem rednem občnem zboru dne 25. januarja 1925 izvolilo za načelnika tov. P. Ribiča, za namestnika in tajnika tov. P. Jankoviča, za blagajnika tov. J. Šinigoja.
Gasilno društvo v Šikolah je imelo dne 2. februarja
1925	svoj redni občni zbor in je izvolilo za načelnika tov.
J. Koresa, za namestnika tov, S. Masariča, za tajnika tov. M. Goričana.
Gasilno društvo v Trzinu je na svojem rednem občnem zboru dne 3. februarja 1925 izvolilo tov. L. Blejca in tov. J. Kralja za častna člana kot ustanovitelja in zaslužila člana društva.
Gasilno društvo v Družmirjih pri Šoštanju je imelo dne 15. svečana 1925 svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za načelnika tov. J. Gregorevčič, za poveljnika tov. M. Fajnik, za namestnika tov. J. Dermol, za tajnika tov. B. Kodrun.
Gasilno društvo v Bizoviku je na občnem zboru dne
15.	februarja 1925 izvolilo za načelnika tov. J. Vrbinca, za podnačelnika tov. F. Vrbinca, za tajnika tov. Iv. Brezovarja.
Gasilno društvo v Iški vasi je izvolilo na občnem zboru dne 15. februarja t. 1. za načelnika tov. J. Komarja,
za podnačelnika tov. A. Šteblaja, za tajnika tov. F. Mazija.
Gasilno društvo v Ihanu je imelo dne 1. marca 1925 svoj redni občni zbor. Pri volitvi odbora je bil po večini izvoljen doslejni odbor. Društvo si je v preteklem letu nabavilo novo brizgalnico, več cevi in popravilo je gasilski dom.
Gasilno društvo v Dolenji vasi pri Cerknici je na svojem rednem občnem zboru dne 8. marca t. 1. zaslužnega člana tov. J. Brinovca izvolilo za častnega člana. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika tov. M. Šparen-blek. za podnačelnika tov. J. Stražišar, za tajnika tov.
S.	Tratnik.
Gasilno društvo Gornje Vrhpolje je na svojem rednem občnem zboru dne 25. januarja 1925 izvolilo za načelnika tov. F. Kranjca, za podnačelnika tov. A. Grubarja za tajnika tov. A. Rangusa.
Gasilno društvo v Melincih-Prekmurje je priredilo dne 22. februarja v šoli predstavo, ki je nudila udeležencem obilo zabave in pouka. Posebno je bilo lepo petje prvič nastopivšega mešanega zbora. Pod vodstvom žup. načelnika tov. Cepudra so se pele pesmi: »Kadar mlado leto«, »Oj, z Bogom ti planinski svet« in nekatere narodne.
V	kratkem sc priredi druga predstava.
Dne 20. februarja so se vršile dopolnilne volitve mesto odstopivšega poveljnika tov. Forjana, ki je ves čas vztrajno deloval za društvo. Izvoljen je bil tov. Fran Steifer.
B.'Župne.
Gasilska župa Radovljiška nam je poslala poročilo o delovanju župe v letu 1924. Iz poročila posnemamo, da je imela župa meseca marca skupni tečaj za trobentače in sedem župnih vaj po skupinah. Slavnosti je bilo sedem, občni zbor eden. požarov pet. Župa se je po deputaciji udeležila zleta v Šoštanj.
Gasilska župa Škofjeloška je imela v preteklem letu dve župni vaji, in sicer v Škofji Loki za 6 društev, v Bukovici za 5 društev. Načelnik je nadziral več društev v župi.
Gasilska župa Šentjeirnejska je leta 1924 imela dve župni vaji in sicer za štiri in štiri društva. Vaji sta lepo uspeli; videli pa smo dve društvi, ki jih ni bilo — v bodoče sc morebiti ganeta.
Mariborska gasilska župa je priredila 21. septembra 1924 v Hočah svojo župno vajo z 8 gasilnimi društvi. in sicer: Hoče. Razvanje. Zerkovci, Pobrežje pri Mariboru, Račje, Podova. Hotinja vas in Fram. Z vozovi so v lepem številu prihitela gasilna društva Slovenska Bistrica. Pekre in Bistrica pri Rušah. Skupna vaja se je delila na dva dela. Prvi del vaje ie imel za nalogo naskok na goreča poslopja v sredini Hoč, udu-šiti in lokalizirati namišljeni požar in braniti gotova poslopja (cerkev itd.) pred razširjenjem požara. Drugi del vaje je bil. pogasiti signaliziran ogenj na oddaljenem kolodvoru z motivacijo, da ni nikjer drugod vode kot v potoku v Hočah. Treba je bilo' torej Vseli osem brizgal nie postaviti drugo za drugo in daiaiti vodo iz briz-galnice v brizgalnico. Pri tei vaji se je pokazalo, kako potrebne so tudi vaje teh vrst, posebno za mlajše tovariše. ki jih imamo pri društvih lepo število, kot nadomestilo v vojni padlih tovarišev.
Vaic ie vodil zastopnik JGZ tov. Vengust s pomočjo župnega tajnika tov. Pfeiferja Josipa ml. (Hoče), skupine pa so vodili z veliko vnemo tov. župni podna-čolnik Faleš (RačjeV Ribič (Podbrežie) in Šunko. Z velikim zanimaniem smo po vaji zasledovali predavanie tov. Vengusta, ki nam je v glavnem orisal dolžnosti našega poklica.
Gorniesavinjska casilska žuoa ie imela 7. septembra
1924	v Nazarjih svoi župni sestanek in na skupno vaio, katere so se udeležila vsa v žuoi včlanjena gasilna društva.
Predpoldne sc je vršil župni sestanek, na katerem so bili zastopani načelniki, podnačelniki in višji funkci-jonarji župe in društev, za katere je imel odbornik JGZ tov. Vengust poučno predavanje.
Popoldansko vajo, pri kateri so bila navzoča gasilna društva Rečica ob Savinji, Mozirje, Šmartno ob Dreti, Sv. Frančišek Ksaverij, Ljubno. Gornjigrad, Bočna iti Luče, je vodil tov. župni načelnik Deleja (Rečica v Savinjski dolini), s pomočjo tov. podnačelnika Golt-nrka (Mozirje), z veliko spretnostjo in prevdarkom. Vaja je uspela sijajno in v splošno zadovoljstvo.
Tov. župni načelnik Deleja je stavil gasilce pred težko nalogo. Po strmem in neugodnem terenu so vrli in požrtvovalni gasilci napeljali cevi v kratkem času na strmi grič Nazarje Lična parna brizgalnica gasilnega društva Rečica ob Savinjski dolini je zopet pokazala svojo moč. V lepih besedah nam ie po vaji zvezni zastopnik tolmačil dolžnosti gasilcev in nas bodril za nadaljnje delo v dosego našega cilja. Razveselil nas je njegov poset in splošno se je izrekla želja, da nas kmalu zopet obišče.
Raznoterosti.
Gasilska župa Grosupeljska je dobila, kakor smo žc poročali, novega župnega Načelnika. Da ne bo napačnega tolmačenja, objavljamo, da se je prejšnji načelnik tov. Perovšek vsled preobile zaposlenosti častnemu mestu prostovoljno odpovedal in da ie ostal zvest našim gasilskim vrstam.
Častno članstvo. Gasilno društvo Moste pri Ljubljani. Zalog-Spodnji Kašelj in Zgornji Kašelj so imenovala tov. Barleta. starosto JGZ o priliki njegove 60-Ietnice za častnega1 člana.
Predavanje. Predavanje za več društev skupaj jc nriredil zvezni odbornik tov. Vengust 23. novembra
1924 na Polzeli za gasilna društva) Polzela kraj. Polzela tovarna, Braslovče. Letuš, Paška vas. Šmartno ob Paki m 7. decembra 1924 v Št. Pavlu pri Preboldu tovarna, Št. Pavel-Doleuja vas. Šešče. Sv. Lovrenc. Latkova vas.. Kaplja vas. Grajska vas in Gomiljsko. Povsod ie bila udeležba lena in pokazala veliko zanimanje zn1 gasilstvo.
Smrtna kosa ie znova posegla v naše gasilske vrste.
Dne 1'. decembra1 1924 ie umrl častni član gasilnega društva na Vidmu tov. Alojzij Z u p e v c , ki je nad 40 let deloval v društvu. V imenu gasilstva se je na grobu poslovil od rajnika župni načelnik tov. Omerza.
Dne 24. januarja t. 1 je umrl na Teru častni član tamkajšnjega gasilnega društva e. Herbert grof Auersperg. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala priljubljenost blagopokojnikpi
ŠtsridesetIetn!co praznuje gasilno društvo na Verdu dne 14. junija t. 1.
Otvoritev ffasilskepa doma praznuje dne 31. maja
1925 gasilno društvo na Brezovici.
Požari.
Gasilno društvo v Podčetrtku nam sporoča, da je
16.	februarja t. 1. izbruhnil požar v trgu Podčetrtek pri go'spej Josipini Veršec. Pogorela so 3 poslopja in v ne-* varnosti te bil ves zgornji del trga. posebno cerkev in župnišče. Požar ie izbruhnil ob V?22. uri pri močnem vetru. Če bi gasilna društva trga Podčetrtek in Imeno ne delala tako pridno, bi bila nesreča — grozna.
Gasilno društvo Laze-Jakovica. Dne 24. dec. 1924 je naznanil v jutraniih Wiftr .gasilski rog požar, ki je izbruhnil v hiši posestnika-tovariša Ivana Kermaunerja! v Lazih.
Naši vrli gasilci so nemudoma prihiteli s svojo novo brizgalnico na lice mesta ter so z vztrajnim delovatajem u dušili razsajajoče plamene. Tako je častno prestala naša/ brizgalnica ognjeni krst.
Kdor ne bere, ta ne ve,
da ima
HERMAN ZUPAN,
knjigovez,
Ljubljana, Gajeva ulica št. 2
(za palačo „Ljubljanske kreditne banke)
tf zalogi
prav vse potrebne poslovne gasilske knjige in tiskovine po predpisih JGZ ter posreduje pri
nabavi vseh gasilskih potrebščin.
Gasilci, obračajte se vedno le nanj!
H»
Pozor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po najnižji ceni.
Se priporoča
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj- čepic. LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 13.
ŠTAIVPI LIJE,
pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela izvrSuje po zmernih cenah graverski zavod
SITAR & SVETEK,
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4.
Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913.
Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu
,JUGOSLAVIJA“,
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani.
sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Naj večji tu delujoči zavod. - Družba jo prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse“ ves njih kupčij ski obstoj v naši državi. - Najnižjo tarife. Takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojsko in 'mornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za čaBtnike.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omojeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6,
priporoča svojo bogato zalogo vseli najnovejših
TISKOVIN
za 'učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri živi jenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
VZAJEMNO 7AVAR0VALN1C0
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, ki Vam nudi najugodneje pogoje.
C,
M. FROHL1H, CELJE,
KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 11.
C
KRZNARNICA IN ZALOGA KROJNIH (UNIFORM-SKIH) POTREBŠČIN, ZLASTI GASILSKIH ČEPIC, ZNAKOV, GUMBOV, PIŠČALK, TROBK, SEKIRIC, VRVIC, LIPOVIH LISTOV I. T. D. PO PREDPISIH JUGOSLOV. GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“
J
fpedialiit «a gaiil$ke žepiče
kakor vse druge potrebščine za gasilec
po najnliji ceni
dobavlja
Martin Orehove,
odlikovan krznar in izdelovatelj čepic.
CELJE, Dolgopolje štev. 1.
Pozor, gasilci!
Največja izbira gasilskih čepic, gumbov, naramk, znakov se dobi pri tvrdki
I. WANEK,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19,
na drobno in na debelo, po naj nižjih cenah.
ii iiu l
(GRADSKA ŠTEDI0N1CA)
V LJUBLJANI.
Stanje vloženega denarja preko 133 milijonov dinarjev ali 532 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovan ju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem in davčno močjo. Kavno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma varen.
SfcE
et
O
N
O
a
Gasilna društva!
Preden kupite, oglejte si posebno močne
I
m
impregnirane in garantirane po naj- Q nižji ceni pri tvrdki	■■■
IVAN ADAMIČ,	“
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31.
—	Telefon 441. — Maribor, Ve- i_ trinjska ul. 20. — Kamnik. Šutna 4. 11
 ...............................    h
1	Prva zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuraničev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago sa obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, rastezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke.
Priporoča ae najtopljeje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničeva ul. 18.
I
UUBUANSKA KREDITNA BANKA
Delnllka glavnica:
Din 50,000.000
Skupna rezerve:
nad
Din 10,000.000
Centrala:
Liubllana, Dunajska c.
Podružnice:
BreSice, Celje, Črnomelj, Gorice, Kranj, Logetec, Maribor, MetkovM, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Spili, Trst.
Brzojavni naalov: BANKA LJUBLJANA
Telefon It. 261, 413, S02, 503 In S04.
mr SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE. ~Wf
Ročne ogniegasne naprave „EXPRESS“.
Konopne cevi za brlzgalnlce.
Gumijeve cevi ja vodo, vino
S BOHINEC
LJUBLJANA, Dunajska c. 21.
Zastopnik tovarne:
" n i:
Pneumatika
za avtomobile, motocikle in becikle.
Dežni plašči. Nepremočljivo platno
za avtomobllne strebe ln vozove.
Podpetnlkl.
pESS»M
A. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL.
USTANOVLJENO 1880.
Izdelovanje čepic,
ZALOGA krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po oajnovejših predpisih J. Q. Z.) kakor: čepice,
Obe, piščalke, naramke, znake zn bluze In ce, rdeče blago, vrvice za piščalke, trobke in rogove, lipove liste 1.1. d.
Nepremočljive, obliko obdriujoče čepice. Odlikujejo se po trpetnoati, lahkoti ln eleganci.
Narumki vseh vrst, Ustnega Izdelka, lino Izdelani ln trpežni.
Podjetje je na novo moderno nrejeno ln povečano.
CENIK ZASTONJ
SIEGEL & DRUG
D. Z 0. Z.
TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA Nudi izborno blago za delavni gas. kroj.
SVITAVY	LJUBLJANA Dunajska cesta st. 31.	WIEN
C. S. H.)	V	
’ ;
 .................  Hlinili.....lunini
Tvrdka...................
| ANT. KRISPER, Ljubljana |
    Mestni trg 21,	  mi
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev najboljle kakovosti po znatno znižanih cenah.
„SAVA“
Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva brvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadran* ska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo;
je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obtne zavarovalnice Assicurazlonl Generali v Trstu.
Genialni zastopstvo za SMjovLjoOljaoi. Sv. Petra testa 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Vsem p. t. gasilnim društvom priporoča se za nabavo gasilskih zastav (praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce kakor tudi načrte franko in gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore:
I. Neškudia, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25
Ustanovljeno leta 1820.
Specijalna tovarna brlzgalnfc, hldroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce, extlnkterjev, avtomobilskih, motorskih In parnih brizgamic, s batnim ali pa s centrifugalnim črpalom
R. A. Smekal d
Slatiftany pri Chrudinu
Podružnica:
Turi Sv. Martin
osrednia tovarna:
Praga-Smichov
z o.i.
Čechy na Han6 Morava
Predilnica konopnllt cevi
Priporoča svoJe*prvo vrstno najmodernejše gasilsko orodje:
 ,
T
lh~r\
Predpisana četverokolna brizgainica na peresih z enim ali dvema curkoma; močen pritisk vode
Novost, lahka konstrukcija, vleče ln’meče vodo z obeh strani, da ni treba obračati^brizgalnice
Brizgainica kombinirana z motorjem
Čelada
Smekalov extinkter “METEOR“
Prekonstrukcija starih brizgalnic za ročen in motorski pogon, po zmernih' cenah.
Dvokolne snemalne brizgalnice
m
Avtomobilna brizgainica
Motorna dvokolna brizgainica z batnim brzoteklm črpalom za visoki pritisek
Dalje izdelujemo vse ostalo gasilsko orodje in potrebitine. kakor: Čelade, pasove, sekirice, ročn« in mehanitne lestve najnovejie vrste. Delavne in slavnostne obleke, lepite in gasilske mamke po najniijih cenah. Vozove za Škropljenje ulic, vozove za cevi in lestve. Telovadno orodje za Sole in druitva. - Oblinam in gasilnim druitvom olajiani platilni pogoji Hal zastopnik potuj« vsak mesec v Jugoslavijo; obisk istega brezplalen
Postrežba točna.
Mchunična sukalna lestva (rotačna lestvu)
Za vse stroje se Jamči,
Ustanovljeno leta 1820.
Cene solidne.
■Sfirfv«i£%, srjKjOt>^4tlricu4^
ti "?J? :.
mmm
:iß.&
Tovarna gasilnega orodja
WIEN, IX., Porzellangasse No. 2
K. ROSENBAUER, Line ob Donavi.
Izdeluje motorne brizgalnike, dvokolne in četverokolne; dvokolne motorne brizgalnice kot priklopa na avtomobil, s pnevmatiko in krogliškim tekom koles, ročne dvokolne in četverokolne brizgalnice in lestve, mehanične, raztezalne, kljukaste; vsake vrste vozove za moštvo, za cevi in za polivanje cest; vse gasilske potrebščine, cevi in spojke. — Dopisi in naročila
? zastopstvo: Stjepaii Javor, Zagreb, Gunduličeva 23.
Postrežba točna.
Cevi; sesalne, spiralne in konopne (znamka E;) Čelade usnjate, medene, poniklane In črno lakirane; sekirice, pasove, čepice, naramke; gesilske znake in gumbe sve-tlljke in blago za delavne in slavnostne kroje odpoSlJe takoj s pošto ali železnico: JAVOR, Zagrab
Nala deviza ja:
Gasilstvo zadovoliti!
Zastopstvo tovaren:
Četverokolna bencinska brlzgalntca.
Cene zmerne.
Linz ob Donavi in
i-Kosnnei
Wien
in trgovina z gasilnim orodjem:
Stiepan Javor
Zagreb
Gunduličeva ul. br. 28
Avtobrizgalnica.
Četverokolna normalna brizgatnica.
Tovarna za avtomobilne in motorne brizgalnice, mehanične lestve, gasilske čolne
D
D
Speeijalno podjetje za gasilske potrebščine, brizgalniee, orodje, cevi, obleke, znake.
Specijalist v vseh gasilskih zadevah.
MILINKOVIC & Co.
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev.
Priključeno:
elektrotehnično podjetje, motorji, elektromaterijal, žarnice i. t. d.
Dvokolua brizgalnica, podvojeno brizgajoča 180 - 200 2/raln.
Vozna brizgalnica s patent, strojem, na peresih z dvema'curkoma, močen pritisk vode. -	-
Vozna brentna točna brizgalnica, jednostavno brizgajoča.
Normalna
spojka.
Dvokoina brizgalnica, pripravna za gospodarske in tovarniške zavode.
Snemalna brizgalnica z dvema curkoma, v treh velikostih od 200 - 355 2/min.
Ročnik.
Vsakovrstno gasilsko orodje pri najsolldneJSI Izpeljavi.
Gobčnik.
Postrežba točna
Založil odbor .Jugoslovanske gasilske zveza Ljubljana
Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani
□n—==P USTANOVLJENO 1767. n --—na
STROJNE TOVARNE in LIVARNE d. d.
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35.	_	.	.	Kovinski obrat: LJUBLJANA, Zvontirska ulica 5.
Telefon St. 142 in 230.	Brzojavi: STIL.	Telefon	St.	9.
Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: Vozne četverokolne in dvokolne; snemalne četve-rokolne in dvokolne; prenosne jednostavno in podvojeno brizgajoče. Berglaste brizgalnice Z in brez vetrnika ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine.