Naročnina: Za tuzematvo z dostavo mesečno Din 5, •etrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi pe ceniku. Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Stev. 12. V Ljubljani, dne 6. marca 1923. Leto III. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije Friderik Ebert. Predsednik nemške republike in dolgoletni predsednik nemške &o-•ialno-demokratske stranke sodi'. Friderik Ebert je v soboto 28. febr. nenadoma preminul. Za Bratingom — Ebert.----------- Kakor, da se je usoda zarotila proti socializmu in demokraciji, tako podira neizprosna smrt naj-jačje stebre evropskega proletariata. In to ravno v času, ko je reakcijonarna turi ja po celemu svetu na delu, da. z enim velikim aamahljajem podere vse socialne pridobitve, ki jih je prinesla povojna politična revorucija. Življenje vsodr. Fridrika Eberta pomeni eno samo veliko verigo bojev za osvoboditev proletariata velike Nemčije izpod jarma kapitalizma in junkerskega militarizma. Rojen je bil 4. febr. 1871 v Heidelbergu, kot sin priprostega majnega krojača. Po končani ljudski šoli se je šel učit sedlarstva in leta 1889. se je podal kot izučen sedlarski pomočnik na takrat običajno obrtniško potovanje — »Auf der Walz«. Zelo mlad se je priključil socialističnemu gibanju, ki je ravno takrat s heroičnim naporom odbijalo surove atake »železnega« kanclerja Bismarka, ki je izdal proti socialni demokraciji izjemni zakon i. zv. »Sozialistengesetz«. i o paueu Bismarcka jo domlu tudi socialna demokracija svobodnejši razmah, ki je zlasti razširil socialistično časopisje. V tej dobi je pozvala stranka mladega Eberta, da odloži šilo in dleto in prevzame redakcijo socialističnega lista »Brent er Zeitung«. Od tisto dobe je peljala njegova pot navzgor. Priden, agilen in ukaželjen Ebert si je s «amoizobrazbo pridobil v stranki vedno večji vpliv in, ko je umrl slavnoznani August Bebci, jc Tri i izvoljen Ebert za predsednika velike nemške socialno demokratske stranke. Ob izbruhu svetovne vojne je za trenotek zgrešil svojo naravno so-eialističmo pot, ko je pod utisom domorodnih laži nemške buržuazije glasoval z drugimi socialističnimi poslanca za vojni proračun. Nemška buržuazija je znala takrat z vsemi razpoložljivimi sredstvi prikazati Nemčijo kot napadeno deželo, ki se samo brani pred invazijo tujih čet. Jasno je, da bi se bila vojna vseeno vršila, tudi če bi socialistični poslanci glasovali proti proračunu, vendar je smatral Ebert, da je treba trenotno napako popraviti s čim gorečnejšim delom za čimprejšnjo upostavitvijo svetovnega miru. # Po . svetovni vojni je padala Nemčija iz nacionalnofašistovskih v komunistične puče in zopet nazaj. Vse je kazalo, da se bo velika nemška republika razkrojila ob notranji meščanski vojni in postala plen antantinega militarizma. Mirni in prevdami Ebert je to nevarnost doumel, zavedajoč se, naj zmaga katerikoli ekstrem, bo vendar nemško ljudstvo še bolj onesrečeno, zato se ni bal postaviti tudi topove in strojnice na ulico, da uniči furijo, ki je grozila upro-pastiti še zadnje sledove velike nemške kulture. Beveda so mu očitali nedemokratičnost in krvništvo, ali on je mirno odgovarjal: »Vi se poslužujete sile, da odpravite demokracijo in uvedete teror in mi smo prisiljeni napadeno demokracijo z istimi sredstvi braniti!« Kot prvi državni predsednik velike nemške republike je z energičnim in vsestimatičnim delom znal očuvati Nemčijo pred udarom reakcije, če ravno je bil on, kakor stranka izpostavljen najbesnejšim napadom z desne in leve. Nemčija še ni konsolidirana, zato je smrt velikega pokojnika udarec za nemško in svetovno civilizacijo. Z njegovo smrtjo se bližajo Nemčiji usodni dnevi, ki prineso mogoče d da vnemu nem-šemu narodu — velik skok v temo. Borba za novega predsednika republike bo gorostastna. To bo borba na življenje in smrt med pristaši svobodne demokracije na eni strani in med temnim nazadnjaškim terorjem na drogi strani. Se leži veliki pokojnik na mrtvaškem odru, ko se že pripravlja surov naval, naperjen pred vsem na nemško socialno demokracijo. In socialistična proletarijat sveta se v skrbeh vprašuje: Kakšen bo izid bitke, v katero bo pozvanih 25 milijonov volivcev. Napad vlade na socialne in politične pravice ljudstva! l)va zakonska načrta: stanovanjski in tiskovni zakon. Vlada, ki pri volitvah ni dobila večine glasov, kateri pa vendar omogočujo krivični votivni red, da bo mogla gospodariti v državi z par glasov večine v parlamentu, je objavila dva svoja zakonska načrta, ki jih predloži narodni skupščini v sklepanju. Oba načta zna-čiti prvi napad nove vlade in reakcije na socialne in politične pravice ljudstva. Bojimo se, da bosta načrta, Kakor sta sestavljena, postala zakon, kajti današnja opozicija v parlamentu nima smisla za življenska vprašanja širokih ljudskih mas, temveč se raje prepira za Radičevo čovječansko republiko in zato nima uiti volje, niti moči, da bi preprečila vladine nakane. Prvič po voltivah ho proletari-jat Jugoslavije v dejanjih videi, kake so v bistvu vse meščanske stranke in bo drago plačal svoje zaupanje, ki ga je izkazal strankam v nacionalnem ali pa takozv. opozicijskem bloku, s tem, da jim je pri volitvah oddal svoje glasove. Prvi udarci biča na proletarski hrbet že padajo! 1. Prvi zakonski načrt se tiče novega stanovanjskega zakona. On prinaša nič več in nič manj kot najmanj 24 kratno povišanje predvojne najemnine! Če si plačal pred vojno 20 kron za stanovanje, boš plačal sedaj 480 K ali 120 Din! Načrt pa predvideva tudi 36 oz. 48 kratno povišanje najemnine za one, ki imajo nekaj več dohodkov, za gotove stanove, ki niso posebej zaščiteni, pa sploh ne predvideva kake omejitve najemnine. To samo po sebi bi sicer ne bilo krivično, ali taka določba bo imbla za posledico, da bodo hišni gospodarji, v čijih hišah stanujejo stranke, ki so glede najemnine vsaj deloma zaščitene, oporabile vsa sredstva, da vržejo take stranke na cesto in dobe v hišo najemnike, ki lahko plačajo poljubno visoko najemnino! In to ne bo tako težko doseči, kajti določa se: Če je stanovanje potrebno hišnemu gospodarju ali njegovemu oženjenemu sinu ali udov el i hčeri, če rabi hišni gospodar večje stanovanje — sme slano vanj c odpovedati. Pa to še ni vse: hišni gospodar sme stanovanje tudi odpovedati, če se najemnik nemoralno vede ali če žali on ali pa njegova družina hišnega gospodarja oz. njegove rodbinske člane na časti ali telesu! Posebno zadnje določilo je nezaslišano! Poznamo hišne gosoo-darje in njihovo obnašanje napram najemnikom — in gorje ti najem uik, če ti uide iz ust neprevidna beseda, zletel boš na cesto! Vemo pa tudi, kako hitro se najde prijateljsko pričo, ki ne potrdi, kar si hišni gospodar ne želi! Zakaj pa zakon ničesar n«1 določa za slučaj, čo hišni gospodar razžali no j e m ruka ali pa njegove člane — zakaj je zaščitena samo čast hišnega gospodarja, ne pa tudi najemnika? Načrt določa dalje, da niso več zaščiteni poslovni prostori, s čemur bodo posebno mali obrtniki silovito prizadeti. Morali bodo plačevati ogromne najemnine, njihovo težko stanje, povzročeno po gospodarski krizi, bo postalo naravnost nevzdržno. Posledica te določbe bo tudi povišanje draginje, kajti ves poslovni svet, obrtnik, trgovec itd. bo visoko najemnino prevalil na konzumenta s tem, da bo blago podražil. To so glavne točke načrta — iz njih se vidi vsa tendenca zakona, da naj ščiti ta zakon hišnega posestnika, ne pa najemnika! Napram dosedanjemu zakonu pomeni načrt nezaslišno poslabšanje sedanjega stanja, ki tudi ni zadovoljivo! II. * 1 stot a ko poslabašnje sedanjih -7 že itak nesvobodnih — določil tiskovnega zakona pomeni nov načrt tiskovnega zakona. Od časov francoske revolucije sem je zahteva po tiskovni svobodi ena bistvenih zahtev vsake demokracije. Celo naša ustava določa v svojem čl. 11 v prvem stavku tako lepo: Tisk je svoboden — toda že to določilo je prevara. Kajti že v tem členu sledijo določbe, kdaj se smejo spisi zabraniti; z eno besedo se nekaj daje, z drugo pa jemlje.’ Nove izjeme, ki naravnost odpravljajo svobodo tiska, pa ima čl. 138 ustave, ki jo tako sestavljen, da zamore vlada časopise ne samo ple-inti, ampak celo zabraniti izhajanje časopisov! V pretečenem voliv-nem boju smo videli, kako je s svobodo tiska v tej državi. Toda današnjemu režimu tudi to ni dovolj! Zato je v novem načrtu tiskovnega zakona postavil še nekatere nove določbe, ki naj, kakor pravi minister »varujoč sicer svobodo tiska, sprečijo zloupotrebo tiska«. Ko smo to brali, smo že vedeli, pri čem da smo. Vsaka vlada )>o smatrala za »zlouporabo« tiska vse, kar ji je neljubo in bo po mili volji plenila tisk — v imenu svobode tiska! Svobodo tiska razume vlada tako, da bo sodišču vsak, ki sodeluje pri sestavi časopisa: pisec, urednik, izdajatelj, črkostavee, kolporter odgovoren, če bo v tisku kaka kaznjdva stvar! Prodajanje časopisov bo treba policiji prijaviti —, če policija prijave ne bo sprejela, list ne bo smel iziti! Preganjanje vsakega, ki bo po tiskovnem zakonu tožen, se bo vršilo na nekak način, ki nas spominja na vojne preke sode. Sestavljena bodo posebna tiskovna sodišča, ki bodv/ prav na- kratko sodila, tožencu ne bo ostalo niti dovolj časa, da se brani, vsi roki za pritožbe bodo skrajšani — gorje vsakemu, ki lx) prišel pred tiskovno sodišče! In kazni — tu dosega zakonski načrt svoj višek: razun kazni po občem kazenskem zakv.au, ki zamere krivca zadeli, preuvideva načrt oe posebne kazni in sicer: v slučaju, pregreškn proti »občim ■ interesom« (zakaj ne proti interesom vladajočih strank?) zapor do petih let in denarna kazen do 50.000 Din—; pri žalitvah na časti se giblje tudi do pet let in zraven tega še denarna kazen do 200.000 Din; pri ostalih manjših tiskovnih pregreških pa znaša kazen »samo« do 3 let in 100.000 Din globe! Sam gospod minister pravi, da določbe proti »zlouporabi« tiska niso blage, toda — tako nas tolaži — svoboda tiska ni niti najmanj omejena! Tako se minister iz svobode tiska norčuje. Ali ni svoboda tiska naravnost zatrta, če ne riskiraš samo, da bo časopis zapljenjen, kadar zapiči kako stvar, ka vladi ne bo prijetna, ampak visi nad teboj še kazen večletne ječe! In kakšen namen naj imajo visoke denarne kazni: če jo časopis ne bo mogel plačati, bo seveda vstavljen in — svoboda tiska bo dosežena! Načrt tiskovnega zakona, kolikor in kakor vam je znan, kaže namero vlade, da sprečd vsako svobodno in kritično tiskano besedo. Določila načrta so nejasna, netočna, raztegljiva, kakor harmonika — služijo naj vladajočemu razredu, da prepreči opozicijski tisk! Največ bo trpelo pod reakcionarnim tiskovnim zakonom delavsko časopisje, kajti meščanske stranke se bodo na vladi menjale 5vetovno znano FOX t čistilo je za čevlje vendar najboljše. in imajo — bodisi na vladi, bodisi v opoziciji — skupne meščanske interese, skupne interese, da pripravijo delavski tisk do molka: nov tiskovni zakon jim bo v ta namen dobro služil! Brez v resnici svobodnega tiska ni niti predpogojev za .razvoj politične svobode v državi — tako je prišlo danes delavstvo v žalosten položaj, da se mora boriti ne le za košček kruha in za svoje življenje, ampak tudi za svojo politično prostost. Vse to so posledice tega, ker je postal proletarijat privesek meščanskih strank, ker ne nastopa kot samosvoj Činilec v politiki! Naše okrožne konference. Preteklo nedeljo sta se vršile prve dve okrožne konference v Mariboru in Prevaljah. Na obeh se je podrobno reševal dnevni red in storjeni tozadevni sklepi. Obe konferenci sta bili polnoštevilno obiskani in je na njih vladalo izvrstno razpoloženje. Za danes prinašamo resoluci jo o političnem položaju, ki sta jo sprejele obe konferenci. Prihodnjič objavimo podrobno poročilo. Politični položaj in konsolidacija delavskega pokreta. Po zaslišanju referentov o političnem položaju in delu za konsolidacijo delavskega pokreta v Sloveniji, sklene okrožna konferenca v Prevaljah in Mariboru dne 1. marca naslednje smernice: 1. Konferenca jemlje poročilo referentov o teh dveh točkah k vednosti in a) izraža svoje ogorčenje nad terorjem vlade, vladnih in opozicio-nalnih meščanskih strank, ki so ga izvajale v teku volivnega boja nad delavstvom in ki je oropal razredno delavstvo vsakega zastopstva v parlamentu; b) konstatira, da tudi dne 8. februarja izvršene volitve v Narodno skupščino ne obetajo prinesti sporazuma med meščanskimi strankami za nadoblast v državi in eksploatacijo delavnega ljudstva v državi, nasprotno, verjetnost je, da se bo ta boj še poostril. Pri takem položaju je dolžnost delavstva, da z vso ostrostjo uveljavi svoje razredno stališče napram obema meščanskima blokoma in zahteva, da naj pride meščanski razred čimpreje do reševanja tako nujno perečih socialnih in gospodarskih vprašanj. .Delavstvo se zaveda, da stoji pred naj-hujšiim bojem za svoj vsakdanji ■kruh, ki mu ga odjeda politika vseh meščanskih strank; c) konferenca izraža svojo globoko željo, da se delavski pok ret, v državi, posebno pa v Sloveniji konsolidira in čim preje organizatorič-no ujedini, ker bo samo enoten delavski pokret v stanu braniti od vseh meščanskih strank ogrožene delavske interese. K posebnim zadoščenjem pozdravlja vsak korak LISTEK. Pariška komuna. K 54-let niei 1871—1925. Dne 18. marca bo poteklo 54 let odkar so oboroženi delavci Pariza vrgli vlado francoske ouržuaoije, ter proglasili svobodno komuno. Meščansko pojmovanje zgodovine vidi v tem koraku francoskega proletarijata — le itnajhno kaprico zgodovine, katero je treba k večjemu osmešiti. Za nas socialiste pa znači ta dogodek, dobra šo'a preteklosti, ki nas s svojimi vrlinami in napakami uči taktike za bodoče boje. Zgodovinar Lissagaray imenuje pariško komuno: »barikado, kateri ali bila dana prilika, da bi se spremenila v vlado.« Lavrov pa pravi, da je bila komuna bleda zarja prve p roleta rske repu bi i ke. strankinega načelstva, ki gre za konsolidacijo, posebno predloge, ki jih je načelstvo stavilo izvrševalne-juu odboru »Naprejeve« skupine in ki so objavljeni v 10. številki »Socialista«. Z bratskim apelom se obračamo do organizacij »Naprejeve« skupine, da usvoje stavljene predloge in pomagajo čimpreje vposta-viti enotnost med socialističnim de-,, lavstvom v Sloveniji. Ljubljanska občinska politika. Komunistični »Kmetsko delavski list« se peča v zadnji številki s predstoječimi volitvami v ljubljanski občinski svet in prihaja do zaključka, da bodo klerikalci požrli vse socialiste zato, ker kandidirajo na skupni listi. Priznavamo, da se za take kan-didaoije lahko najde tudi argumentov, ki odsvetujejo socialistični stranki vsako skupno kandidaturo z nedelavskiim strankami. Vprašanje je pa, če je ravno »Kmetsko-delavski List« poklican zastopati taka mnenja. Če pogledamo nekoliko povojno zgodovino ljubljanske občinske politike, potem bomo prišli do zaključka, da so ravno ljubljanski komunisti najbolj potrebni naukov, ki jih deli Del. kmetski list — na račun socialistov. Nasprotno nas bo pa ta pregled zgodovine poučil, da so se ravno socialisti trudili vzdržati kolikor mogoče globoko zari-samo razredno proletarsko linijo ... Če se nam to ni povsem posrečilo, je kriva ravno vrdalasta politika komunistov, ki padajo cel čas iz klerikalnega naročja v demokratsko in iz demokratskega zopet nazaj v klerikalno. Evo dokazov; Takozvani ljubljanski »greh« se je pričel leta 1921., ko je bilo izvoljenih v občinski svet 5 socialistov, 6 komunistov, 8 narod, soc., 10 klerikalcev in 19 demokratov. Socialistični občinski klub takrat ni niti najmanj mislil na kako koalicijo ali županstvo, temveč se je namenil v stvarni opoziciji uveljaviti socialistični komunalni program. Pač se je pa vodila velika borba med Nar. soc., ki so kandidirali na žup. stolec g. Peska in na ■drugi strani med demokrati, ki jim ni šlo v glavo, da bi zgubili 'ljubljansko mestno občino, kjer so 40 let županovali. Ko je vsled razkritja raznih Peskovih afer moral ta resignirati, se je pričelo splošno iskanje župana, seveda izven demokratskih vrst, Pričeli so na vse »mile viže« prosjačiti naš takratni občinski klub in s. dr. Periča naj prevzame župansko mesto. In ravno komunisti so se najbolj trudili dokazati, da je za proletarsko stvar koristno, če bo župan iz vrst zastopnikov delavstva. Naš občinski klub in s. dr. Perič so se dolgo branili te kombinacije, Ivo je bila Francija premagana pri Sedanu, kjer je tudi izgubila svojo armadq, je padla francoska monarhija. Cesar Napoleon je pobegnil. Dne 4. septembra 1870 je bila v Parizu proiklamirana republika. Nova vlada pa ni bila v rokah delavcev, pač pa je ostala v rokali parlamenta, ki je obstojal iz predstavnikov boržuazije in starih oblasti. Prva naloga republikanske vlade je bila, da rekrutira nove čete za obrambo dežele, predvsem Pariza. Toda čete so morale priti iz delavskega razreda in tako se je mobilizirala ljudsika garda, ki je štela okrog dvesto bataljonov in katere pretežna večina so bili delavci. Na ta način so prišli proletarci do orožja. Kautsky piše, da je štela ljudska garda okroglo 400.000 mož ob času, ko so Nemci oblegali Pariz, in od teh je bilo 300.000 delavcev, to je rekrutov, medtem ko je bilo le 100.000 regularcev. To je oplašilo buržuazne voditelje republike, ki kajti s 5 zastopniki socialisti ne prevzamejo županskih mest. Zlasti so se še branili, ker je strankino načelstvo odločno odsvetovalo tako kombinacijo. Ker pa prosjačenja in moledovanja le ni bilo konec, in ker so komunisti izjavili, da ne smemo računati le s svojimi 5 zastopniki, temveč naj prištejemo tudi njihovih (i, ki bodo brezpogojno stali za županom in ko so tudi nar. socialisti izjavljali, da se brezpogojno strinjajo s socialističnim komunalnim programom, takrat je pač prevladalo v naši ljubljanski organizaciji mnenje, naj se poskusi uveljaviti v tej pisani družbi socialistični komunalni pravec. Tako je postal s. Perič župan. Ali, komaj se je to zgodilo, je vlada, v kateri so sedeli demokratje — razgnala ljubljanski občinski svet. Seveda je ta udar na samoupravo občine, demokracijo in na zaupnika naše stranke rodil v naših vrstah, kakor med vsemi delavci vihar ogorčenja. Ker se je pa poleg tega še spremenil volivni red, ki favorizira velike stranke, se je sklopila v obrambo napadenih svo-bodščin t. zv. »Zveza delavnega ljudstva« katere rodni očetje so bili v glavnem komunistični voditelji. Ta Zveza je pri naslednjih volitvah zopet zmagala in prevzela občinsko gospodarstvo. Nova vlada je občinski svet (junija 1924) zopet razgnala. Med drugim je navajala, da odstavlja župana zato, ker ni imel moči preprečiti bolj.ševizacije mestnega delavstva. Povrh je pa ista vlada, ki je razgnala občinski svet, razpisala občinske volitve na način, kakor znajo to samo naši — demokrati. Priznamo, da je tudi pri nas mnogo sodrugov, ki se ne počutijo ugodno v klerikalni družbi. Ali po vsej tej zgodovini, je logično, če smo rekli ena, da izrečemo tudi dve. Tako so naši sodrugi sprejeli kandidature na listi »»Samoupravne zveze«, kjer imajo le skupne kan-didacije z drugimi strankami, do-čim imajo za Kasnejše delo v občinskem svetu popolnoma proste roke. Komunisti pa so — nepreračun-ljivi v svojem vrdanju — naenkrat preobrnili plašč, zatajili lastnega otroku — in postavili svojo lisrto. Mi smo tako tolerantni, da ne izključujemo diskusije o tem, če je izbrana pot ravno najboljša. Odrekamo pa komunistom kvalifikacijo soditi o pravilnosti naše taktike. Če je v tej taktiki kaj -slabega, je predvsem bilo slabo to, da je kdorkoli v naših vrstah verjel le oni komunistični besedi ali obljubi. Tn če se bomo kaj naučili iz cele te afere, bo naš nauk: Nobene vere komunistom! Vse naše ljubljanske sodruge pa poživljamo, naj iz vrše svojo strankarsko dolžnost in naj kot di-sciplirani pristaši, volijo pri vo- niso radi videli orožja v rokah delavcev. Oboroženi delavci so pomenili oboroženo revolucijo in zmago Pariza nad pruskimi osvojevalci. Ta zmaga bi bila obenem zmaga delavcev nad buržuazijo v Franciji. In zgodilo se je — in sicer ne prvič in ne zadnjič — da je buržuazija rajši videla zmago sovražnika kakor zmago delavstva v svoji državi. Francoska buržuazija se je bolj bala francoskih delavcev kot pruskih vojakov. Predsednik Thiers je torej oviral ljudsko gardo, kjer je mogel, namesto da bi jo bil usposobil za boj proti Nemcem. Nemci so oblegali Pariz 131 dni in v tem času 'bi se bila nova francoska vlada lahko pripravila na ofenzivo in prodrla skozi sovražno črto, kajti Nemci niso imeli nikoli več ko polovico toliko vojaštva kolikor jo štela ljudska garda. Toda Thiers se je rajši podal Nemcem in Pariz, ves iztra-dan, je kapituliral 28. januarja 1871. Sramotna kapitulacija Pariza je bila signal za civilno vojno. Vojaki litvah 18. marca »Samoupravno listo«. * Napačno bi bilo, če bi naši sodrugi po deželi smatrali, da jo vsled ljubljanskih občinskih volitev ustavljen boj s klerikalci, ali katerokoli drugo skupino, ki se je v Ljubljani pridružila samoupravni listi. Niti malo ne! Mi nismo žrtvovali niti (Mie črke svojega programa radi skupnega volivnega nastopa, ki pomeni samo protest proti kršitvi samoupravnih pravic Ljubljane od strani demokratov in protest proti krivicam v volivnemu redu! Še več! Mi se o kakem drugačnem sodelovanju s strankami ■niti pogajali nismo, naše razmerje do teh strank je isto, kakor napram vsaki meščanski stranki. Zato vodimo tudi ločeno agitacijo za občinske volitve in bomo tudi pri teh volitvjili širili samo naš socialistični komunalni program. »Nemškutarji«. V predzadnji štev. »Socialista« smo objavili dopis iz maril>orske kurilnice, kjer odgovarja naš tamošnji dopisnik »Orjuni«, ki se je zavzela za g. Ing. Rogliča. V tej zadevi smo dobili več pisem iz železniških krogov, ki odobravajo naš nastop. V tej zadevi nam je poslal pismo tudi g. pom. direktorja Ing. Šega, ki pojasnuje, da so napadi »Orjune« naperjeni v prvi vrsti na njegovo osebo. V informacijo priobčujemo to pismo dobesedno: Ljubljana, 26. M. 1925. Gospod urednik! V »Socialistu« od 20. ferbruarja 1925 je v dopisu »Iz mariborske kurilnice« navedeno, da napada inž. Roglič v »Orjuni« g. dr. Borka. Sporočani Vam, da napada mojo osebo in ne g. dr. Borka. Napada me zato iz hvaležnosti, ker sem izposloval, da je bil g. Boglič pri južni železnici sprejet brez državnega izpita na inženirsko mesto in mu izposloval večmesečni plačani dopust, da je sploh mogel napraviti drugi drž. ■izpit. Ker tako zatiram slovenske inženirje pri železnici, sem nemškutar. Ker sem pa neizprosen nasprotnik »batinaških metod«, kakršne je hotel izvajati g. Roglič nad dela vci, zato sem zli duh direkcije. Z odličnim spoštovanjem Inž. Ign. Šega, pom. direktorja. # Dobili smo pa dalje tudi pismo delavca, ki je že več let zaposlen v ljubljanski kurilnici, v katerem pravi, da smo nacionalizem g. Rogliča pravilno orisali in da bo k temu poglavju tudi on ob priliki spisal svoj prispevek, ki bo še v jasnejši luči prikazal jugoslovansko dušo g. Rogliča. — Omenjeni delavec se pritožuje tudi nad delovanjem g. dr. Borka. Tega dopisa zaenkrat nismo objavili, ker ni v njem navedenih ljudske garde .so videli, da jih je vlada izdala, samo da je dobila mir — mir, ki je stal Francijo, Alzacijo Loreno in pet miljard frankov odškodnine. Pariz je ostal oborožen — delavci niso hoteli oddati orožja iz rok. \ ideli so izdajstvo in hoteli so se zavarovati proti novemu izdajstvu : vpostavljenju monarhije. Dne 8. februarja so se vršile volitve za narodno skupščino in zmagala je buržuazija. Skupščina je zborovala v Versaillesu. Prvo delo Thiersove vlade je bilo, da razoroži prolotari-jat, katerega niti zmagoviti Nemci niso mogli razorožiti. Ljudska garda se je uprla temu koraku vlade in je izvolila svoj centralni odbor. Dne 18. marca 1871. je vlada poskusila vzeti ljudski gardi topove, a ni se ji posrečilo. Napadalci so bili odbiti in še tisto noč je vlada pobegnila v Versailles. V Parizu je bila prokl amirana komuna. (Dalje prih.) konkretnih trditev, temveč le pritožbe splošnega značaja. Ako nam pa dopisnik preskrbi verodostojen dokazilni material, bomo pa seveda storili svojo časnikarsko dolžnost tildi na to stran — in to kljub teinu, da uživa g dr. Borko tudi med našimi somišljeniki ugled kot objektiven in strokovno usposobljen funk-oijonar. Omenimo naj pri tej priliki še to, kar smo »Orjuni« že mnogokrat očitali, da daje streho vsem mogočim elementom, od katerih ne zahteva drugega, kakor, da kriče: »Živela Jugoslavija!« Nacijonalno delo — če ni šovinistično — ne smatramo za nekulturno, ne razumemo pa, kako je mogočo favorizirati oči-vidno strokovno nezmožne ljudi na odgovorili mesta in to samo zato, ker nosijo v žepu člansko karto' Pri Orjuni so gotovo tudi taki člani, ki žele resničnega vstajenja jugoslovanskemu ljudstvu. In te vprašamo: Kakšno bo to vstajenje, če bodo teinu ljudstvu paševali Rog liči, ki bi — če bi mogli — nataknili vsemu delavstvu in še celo svojim najbližjim kolegom okove, da skrijejo svojo lastno nezmožnost s takimi junaškimi čini? Nadomestne volitve v obrtno sodišče. V NEDELJO 8. MARCA (TO NEDELJO). Bezlaj Jože, mizar; Kramar Jože, čevljar. Prizivno sodišče: V nedeljo 8. marca se vrše nadomestne volitve v obrtno sodišče v Ljubljani. Strokovna komisija je v sporazumu z sodrugi od bivših ne-zavisnih in nar. soc. strokovnimi organizacijami sestavila in predložila skupno kandidatno listo: SKUPINA I. VELIKI OBRAT: Repše Maks, stavec; Krištof Jože, čevljar; Zorž Leopold, strugar; Cvajnar Janko, pap. delavec. Namestniki: Kralj Josip, delavec; Kor deš Matija, mizar. Prizivno sodišče: Karu Josip, usnjar. Namestnik: Strnad Vinko, strojni stavec. SKUPINA II. MALI OBRAT: Bizovičar Franc, mizar; Franc Piškur, strojni delavec; Klavžar Ivan, čevljar; Kuhelj Gregor, krojač; Kolenc Franc, pek. Namestniki: Cvek Martin, pek; Hibšer Jože, strojni stavec. SKUPINA III. TRGOVSKI Jelooniik Ivan, knjigovodja; OBRATI: Vrhunc Franc, skladiščnik; Rozman Rado, skladiščnik; Kolman Leopold, potnik Namestniki: Čebašek Franc, trg. pom.; Puncer Franjo, poslovodja. Prizivno sodišče: Završnik Ignacij, Zalaznik Vinko. Volitve se vrše v nedeljo 8. t. in. od 8. do 1. ure v dvorani Mestnega doma. Volivna pisarna je v Šelenbur-govi ul. 6-11., kamor se je obračati po informacije. Volivne izkaznice prinesite s seboj. Socialisti! Vaša dolžnost je, da agitirate in volite za listo Strokovne komisiji1! Bodite tudi v tej bitki rdeča avantgarda! Vsi na volišče! Tedenske vesti. KRIZA DELAVSKE STRANKE V ANGLIJI. Po podcu Mac Donaldove vlade so izbruhnile na dan diference s katerimi ima tudi delavska stranka v Angliji že več mesecev težave. Te diference imajo isti značaj, kakor po ostalih državah — to je pred vsem rovarjenje komunističnih celic,, ki delajo s polno paro na razkol. Komunisti se poslužujejo v tem notranjem boju povsem istih metod s katerimi so razklali delavske stranke po drugih državah. Pred vsem se 'poslužujejo raznih klevet nap nun socialističnim voditeljem, da ubijejo zaupanje, ki ga uživajo med masami, da potem lahko v kalnem ribarijo. — »Spočetka delajo to od moža do moža na znotraj in ko so duhovi toliko razkrojeni! d« se J™ obeta uspeh, potem pa udarijo javno in skušajo odtrgati čim večji kos. Tudi v Angliji so -tako prakticirali. Ko je bila na krmilu še delavska vlada, so padli svoji lastni »traki, ki je bila izpostavljena hudim napadom s strani meščanskih strank v hrbet in so z vsemogočimi obdolžit vami trovali duhove. Sedaj smatrajo, da je teren ugoden in so že izdali tudi brošuro >v kateri so nagromadili obdolžitev napram strankinemu vodstvu. Sicer pa nimajo zaenkrat uspeha^ kajti angleški delavci so vendarle kulturnejši kot drugje pa bodo dobro premislili prodno napravijo skok v temo. Sicer bomo pa videli, 'kako se bodo razvijali dogodki. RAZKROJ KOMUNIZMA NA ČEŠKEM. Cehoslovaška komunistična stranka preživlja sličen razkroj, kakor komunistično gibanje v Jugoslaviji. Tudi ivzroki so isti. — Lansko leto je izdala komunistična interna-cijonala odlok, da se imajo komunistične stranke v novo nastalih državah nasloniti na nacijonalni po- kret tujerodcev. V Jugoslaviji i&m je 'bilo naročeno, da imajo podpirati Radičevo in slično gibanje, dočim je bila na Češkem direktiva, naj se naslonijo na nemški element. S temi odredbami je Moskva upala, da bo ustvarila dovolj jako fronto, ki bo v stanu razkrojiti te države, ter pripraviti teren za ustanovitev sovjetskih republik. Glede Češke je bila direktiva Moskve utemeljevana s tein, da je Ce-hoslovaška republika gospodarski nestvor, ki ne bo mogel živeti in ga je zato treba likvidirati. Kakor pri nas, tako je tudi na Češkem nastala v komunističnih vrstah ostra opozicija, ki se je branila izvesti te direktive. Že na lanskem kongresu se je vršila o tem vprašanju ostra bitka, ali na koncu so zmagali neki neizkušeni elementi, ki so sestavili strankino vodstvo tako, kakor je želela Moskva. Na drugi strani je pa vsled tega sklepa izstopilo iz stranke mnogo treznejših članov, med njimi velik del poslanskega kluba, ki so se strnili v opo-zici jonalno franto. Borba, ki se vrši že celo leto,-postaja zlasti zadnje čase uprav tragična za komunistični pokret. Stranka je v rapidnem tempu razkroja in vse kaže, da od cele stranke ne bo ostalo drugega, kakor par nas ta v-ljencev moskovske intornacijonale. SOCIALISTIČNA STRANKA V NEW YORKU RASTE. Bratsko glasilo slovenskih socialistov v Ameriki: »Proletarec« prinaša o tej zadevi naslednje poročilo. Socialistična stranka v New Vorku beleži nov uspeh. Število socialistov, ki so se na volišču priglasili za take, je naraslo za vik; kot sto odstotkov. L. 1923 se je na vol:šč.ih mesta New York prijavilo 19,000 volivcev za socialiste, v prošlem letu pa 42,819. Tudi v drugih krajih države New York je število socialistov naraslo. Po zakonih države New York se namreč šteje za socialiste samo tiste, ki se kot taki registrirajo \ volitvenih uradih. V drugih državah, n. pr. v Illinoisu, morajo volivci izreči svojo pripadnost k tej ali oni stranki pri primarnih volitvah. Ako volivec odda svoj glas za kandidate ki se potegujejo za izvolitev na republikanski listi, se ga zabeleži za republikanca, ako hoče demokratsko listo tedaj ga klerk vpiše za demokrata, in ako hoče oddati svoj glas pri primarnih volitvah socialistom, se ga. vpiše za socialista. Registrirani .volivci pa predstavljajo v legalnem pomenu besede stranke, katerim pripadajo. Newyorška socialistična organizacija je pričela z agitacijo, da pridobi tisoče teh registriranih socialistov v strankino organizacijo za aktivno delo. Sentiment za našo stranko po vzhodnih državah raste, kar dokazujejo prej citirane številke. # Rdeča pomoč. Kakor smo že zadnjič javili je staknila beograjska policija tajno komunistično tiskarno in aretirala pri tej priliki več. oseb. In modra policija je pri teh preiskavah pogruntala, da je tudi društvo »Rdeča pomoč« pravzaprav komunistična institucija — ker je podpirala nekatere rodbine preganjanih komunistov in baje dajala denar tudi nekaterim komunističnim voditeljem. — Meščansko časopisje razlaga-sedaj svojim prestrašenim purgarjem, v kaki nevarnosti je bilo njihovo spoštovano življenje, pred — Rdečo pomočjo. Pri tem pa seveda ne omenja, da deluje Rdeča pomoč že več ko eno leto, da je javno zbirala prispevke za pomoč preganjanim in policija, ki je morala vse to videti je — molčala. Sedaj naenkrat je pa vse, kar je bilo še včeraj dovoljeno — danes prepovedano — pa ne od danes naprej — temveč bodo »grehi« kaznovani tudi za nazaj. — Gospoda, ali ni to najogabnejši cinizem? Ali pri vladnih strankah ni niti enega idealista, ki bi pljunil na tako početje? In pri opoziciji ni nikogar, ki bi vsaj za tr enot ek nehal naštevati svoje slamnate »žrtve« in bi obsodil, te res prave šikane in teror? Nima časa, ne prostora! Zadnji »Naprej« objavlja naš predlog za zedinjenje obeh strank. Na koncu predloga pa pristavlja, da nima uredništvo in tajništvo niti časa, ne prostora, da bi se še vedno bavilo s tem vprašanjem. Na koncu svoje beležke pa poživijo svoje člane, zla- Hi želite brez »Zlatorog" Ta znak jamči Ki želite brez ..Zlatorog" mila! sti člane izvrševalnega odbora naj se o stvari izjavijo. — Nam je prav, da je uredništvo in tajništvo enkrat pošteno priznalo, da nima časa in ne prostora in niti smisla za ta najaktualnejši problem, od katerega rešitve je odvisen kruh in svoboda delavskega razreda Slovenije. Upamo pa, da bodo zaupniki in organizacije te skupine drugače gledale na položaj -in bodo našle časa in prostora, da s skupnimi močmi rešijo to pereče vprašanje. Mi vstra-jamo pri našem predlogu! Iz stranke. Ljubljanske občinske volitve. Pokrajinsko načelstvo SSJ je vzelo dopis v zadevi ljubljanske komunalne politike uvažujoč v dopisu navedene razloge na znanje. Celje V nedeljo dne 15. marca ob 9. uri predpoldan se vrši letni redni občni zbor krajevne organizacije SSJ v Celju v gostilni pri »Zelenem travniku«. Dnevni red običajen. Opozarjamo vse sodruge, da se ob-, čnega zbora sigurno udeleže. Redni občni zbor kraj. organizacije SSJ. v Ljubljani, se vrši dne 7. marca 1925. ob 7. uri zvečer v prostorih Hotela Lloyd* sv. Petra cesta. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. Poročilo kontrole. Izvedba strankine organizacije. 4. Politični položaj. 5. Volitev novega odbora. (i. Razno. Vsled važnosti obč. zbora 'poživljamo slehernega člana, da se obč. zbora zanesljivo udeleži. Odbor. Popravek. V zadnjem »Socialistu« priol>čemo pismo kraj. pol. org. v Ljubljani v zadevi občinskih volitev nam je tiskarna izpustila dva važna odstavka in sicer za tretjim odstavkom, ki se konča z besedami »go »pod ars tv eni h ustanovah« mora priti naslednji odstavek: »V to svr-ho je najprej povzročila znano iz-premembo volivnega reda, ki naj bi ji zagotovil v občinskem svetu dvotretjinsko večino, tudi če no bi dosegla pri volitvah niti navadne večine glasov.« Nadalje za šestim odstavkom, ki se konča z besedami »načela socialističnega programa« pa mora priti naslednji odstavek: »Pri takem položaju smo se imeli odločiti, ali naj postavimo za pred-stoječe občinske volitve samostojno listo, in s tem ob sedanjem votivnem redu samo pomagamo stranki, kateri naj bi veljal naš protest, da z našo pomočjo doseže tisti namen, ki ga dosedaj ni mogla doseči s svojim nasilnim in nedemokratičnim početjem.« — Prosimo cenj. čitatelje, da si te vrstice vstavijo. Uredništvo. 3. Iz uprave. IN %a Kakovost: 50 NAGRAD NABIRALCEM NOVIM NAROČNIKOM. Že pri zadnjem nagradnem zbiranju, ki nam ga je. omogočil s. Mohar iz Amerike smo obljubili, da bomo ob prvi ugodni priliki razpisali novo nagradno zbiranje naročnikov. Da poživimo akcijo za zbiranje novih naročnikov razpisujemo 50 nagrad v skupnem znesku Din 3000 za nabiranje novih naročnikov, oziroma za nove naročnike. Načrt za razdelitev nagrad je • sledeči: Vsak naročnik »Socialista« dobi v eni prihodnjih številk »Socialista« dopisnico s poštno položnico. Na dopisnici je 5 številk. Številke gredo od ene naprej. Te dopisnice so namenjene zato, da nam naročnik, ki je pridobil kakega novega naročnika napiše ime in naslov novega naročnika iiin nam dopisnico vrne. Na ono dopisnico se Pri negovanju „Neosan ‘ kreme dobi Vaša obutev lepo elegantno lice! rtrere enega (lo pet 'naslovov. Kdor je zbral več naslovov, naj sporoči upravi, da mu pošlje zaželjeno šte-'▼ilo dopisnic s števdlkamd. Z imeni novih naročnikov izpolnjene dopisnice mora poslati najkasneje do 15. aprila na upravo. Dne .16. aprila se l>o .vršilo žrebanje številk. Nagrade so bodo razdelile po tistem vrstnem redu ikakor bodo izžrebane številke in sicer: 1 nngrada ' k Din 200 je I)in 200.— 1 „ „ „ 180 „ „ 180.- 5 nagrad „ „ 100 „ „ 500.— ■Mi „ „ „ SO „ „ 1200.-- „ 40 „ „ m— 59 nagrad Skupaj Din ____ Dotičnik, ki je pridobil naročnika z izžrebano številko, dobi skupaj z izžrebanim novim naročnikom nagi ado, v znesku, iki je na vrsti in sicer vsak .polovico zneska. Pri tem nagradnem zbiranju sta »a zbiralce samo dva pogoja. 1. Oni, kii nove naročnike zbere, mora imeti vsaj do konca marca t. 1. plačano naročnino. Naročnike torej aamore nabirati tudi vsak nov naročnik, če je le plačal do 31. marca 1925 naročnino. 2. Nabiralec mora poskrbeti, da plača nov'naročnik vsaj za tri mesece naročnino v najprej (t. j. 15 dinarjev), torej do 30. junija 1925. Ce se nam sporoči samo naslov novih naročnikov, pa ne pošlje obenem denar vsaj do dneva žrebanja, gre dopisnica v koš! Zato je vsaki dopisnici priložena tudi poštna položnica, potom katere pošljite nabrano naročamo. S tem tekmovanjem bomo poživeli zbiranje novih naročnikov. Krog naših či ta tel jev se bo na ta način povečal, dobiček od tega bo pa imel celoten naš politični pokret! Na delo! Uprava »Socialista«. ZA TISKOVNI IN VOLIVNI SKLAD. Do sedaj nabranih Din 13,724.15 SSJ. Muta „ 50 — Škerlj Pavel, Ljubljana „ 10 — Oomilar Alojz, Marenberg „ 10.— Skupaj Din 13.694.15 Književnost. Pevec. Uredništvo je prejelo v oceno 1. številko »Pevca« za 1. 1925. z naslednjo vsebino: Premrl, dr. Jo- sip Čerin. — Prijateljem slovenske pesmi! — Aljaž, Pevski spomini. — Naši zbori. — Vestnik P. Z. — iz glasbenih listov. — Doma in drugod. — Sporočilo upravo. — Glasbena priloga: 1. Schwab, Zvonovi. 2. Sclrvvab, Kukovca. — Premrl, Moj blagoslov. — »Pevec« si je pridobil v teku štiriletnega obstoja odličnih zaslug za popularizacijo slov. pesmi in ga priporočamo vsem prijateljem lepega petja. Prinaša stalno glasbeno prilogo. Izhaja vsak drugi mesec in se naroča pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Stane z glasbeno prilogo vred za .Jugoslavijo Din 30, za Italijo lir 15, za Avstrijo aK 40.000, za Ameriko 1 dolar. Bazno. Kolik« prebivalcev ima Dunaj. Zadnja statistika prebivalstva na Dunaju, ki jo bila izvršena dne 1. januarja 1925, pravi, da je imela avstrijska prestolica ta dan 1 milijon S&3.328 prebivalcev. Med temi je 1,006.290 žensk in 862.038 moških. Dunajska Štefanska cerkev v nevarnosti. Ena največjih stavbnih umotvorov sveta je dunajska fcte-fanska cerkev. A za poprave, izmenjavo kamenov in prenavljanje je treba danes na leto okoli 400 milijonov avstrijskih kron. Ker jih država ne more plačevati, se je vse delo na in v cerkvi ustavilo. Nevarnost je, da stolp in cerkev razpadeta. Danes so potrebnejše stanovanjske hiše, ubožnice,, smetišnice, invalidni-ce, javne kopeli, krematoriji i. dr., nego poprave cerkve, čeprav je na jveč ji ponos umetniškega dela Dunaja. »Mrtva roka« — katoliška cerkvena hierarhija — ima milijarde za agitacijo, volitve in klerikalne parade; umotvore pa pušča propadati. Skladišče bomb v zakristiji. Romski »Mesaggeio« poroča, da je izbruhnil v neki cerkvi poleg Piacenze požar, ki je vpopelil cerkveno streho. Ko so prebivalci gasili ogenj, pa je nastala silna eksplozija. Uazpočdo se je mnogo granat in brez števila nabojev za puško. Natančna preiskava je dognala, da se je nahajalo v zakristiji skrito celo skladišče opasnega streljiva, o katerem se še ne ve, kdo ga je prinesel v cerkvene prostore. Med iu mleko iz — žvepla. Palestina, »obljubljena dežela, po kateri sta se nekoč cedila med in mleko«, je danes zelo reven kraj. Brca malega jo puščava. Zdaj pa prihaja vest, da bo Palestina morda še v resnici bogata. V znamem Mrtvem morju so odkrili potašo, kemično zmes, ki se rabi za umetna gnojila in razne druge koristne stvari. Voda Mrtvega morja je neki tako bogata na potaši, da se lahko producira ceneje kot kje drugje na svetu. Biblija nam pripoveduje, da Mrtvo morje pokriva mesti Sodomo in Gomoro, kjer se je nekoč delal velik greh, nakar je Bog pokončal mesta z gorečim žveplom. To je dobra pravljica za male in velike otroke. Izkoriščanje potaše v Mrtvem morju v ekonomsko korist cele Palestine pa ne bo pravljica. Francoska kritika. Frerona so se bali vsri sodobni literati, posebno ker jo imel velik ugled med občinstvom. Ko je napisal Voltaire »Me-rope», je bil Freren edini, ki ni dela kar brezpogojno hvalil, temveč grajal nekatero njegove pesniške nedostatke, Voltaire pa, ki je vse lažje prenašal nego 'grajo, se je hotel nad kritikom maščevati o V- on c w Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina Uaspnri 4' M*'anninyer Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48 3 UO -t 0 cn eg§® sla ■ing Veletrgovina usnja! JJrata jVtoskovič, Ljubljana priporoča svojo veliko zalogo tu- in Inozemskih izdelkov po najnlljih cenah. Ustanovljeno 1. 1888 ®1p ®lP ®|s A _— -----------------* — ---------------------- Originalne (prave) potrebščine za Opalograph (Preservat), Fixat dobite samo pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA 6/1. Mehanična popravljalnica pisalnih, računskih In razmnoževalnih strojev, ter tehničnih aparatov. — Barvne trakove, karbon - indigo ter povoščen papir vedno v zalogi- ________