GOSPODARSKA GIBANJA 472 Ljubljana, oktober 2014 UREDNIŠKI ODBOR: Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, EIPF, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2014 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o. # KAZALO 5 NAPOVED POGOJEV GOSPODARJENJA V 2015-2016 6 1. Pogoji gospodarjenja v 2015-2016 - parametri in politike 6 2. Ekonomska politika v svetu - monetarna in fiskalna v divergenci 9 3. Napoved gospodarske aktivnosti (rasti BDP, cen, trgovine) svetu v 2015-2016 10 4. Med vsemi svetovnimi regijami edino EU, EA stagnira 14 5. Tveganja in negotovosti ter izzivi ekonomskih politikv svetu 19 6. Implikacije za Slovenijo: zunanji pogoji bodo v 2015 relativno ugodnejši 20 Literatura 23 BOLJE OD PRIČAKOVANJ 24 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Ponoven pospešek izvoznega povpraševanja 29 2. Septembrski skok izvoza povečuje pozitivni saldo blagovne menjave 32 3. Gospodarska klima še naprej ugodna 32 4. Industrijska produkcija ponovno navzgor 34 5. Poznopoletni upad domačega turističnega povpraševanja 34 6. Brezposelnost nekoliko večja 35 7. Cene se dolgoročno še naprej zmanjšujejo 36 8. Trendna rast plač ostaja nespremenjena 39 9. Trendno še naprej opazna rast javnofinančnih prihodkov 40 10. Opazno zmanjšanje posojilnih obrestnih mer 41 11. Rekorden presežek tekoče plačilne bilance v septembru 43 STATISTIČNA PRILOGA 45 NAPOVED POGOJEV GOSPODARJENJA V 2015-2016 Franjo Štiblar Povzetek Zunanji pogoji gospodarjenja bodo po napovedih ključnih mednarodnih institucij za Slovenijo v 2015-2016 relativno ugodni, saj bi naj cene surovin in energije padale, ključne ECB obrestne mere še ostale nizke, tečaj evra bi naj rahlo slabel (če bo monetarna spodbuda uspešna), le rast BDP in trgovine naj bi bila v svetu nizka, kar posebej velja za EU. Domače pogoje bo so-določila nova vlada, ki je prevzela gospodarstvo na dobrih temeljih, letošnjih pozitivnih rezultatih in optimističnih pričakovanjih. Prva ravnanja utemeljujejo bojazen, da bi lahko z napačnimi ekonomskopolitičnimi ukrepi zategovanja pasu (austerity, skupaj z Banko Slovenije) in neustreznimi oziroma nepotrebnimi sistemskimi reformami (odtujitev državnih podjetij, pokojninska reforma, podrejanje Bruslju in Nemčiji) zadušila proizvodni zamah in optimizem med ljudmi. 6 Prispevek napoveduje zunanje pogoje gospodarjenja, s katerimi se bodo srečali slovenski gospodarski subjekti (realni sektor, finančni sektor in prebivalstvo, država) v 2015-2016. Napovedana gibanja na svetovnih trgih produkcijskih dejavnikov in predvidene ekonomske politike ključnih držav so temelj napovedim gospodarske rasti v svetu. Posebna pozornost je posvečena ekonomski politiki EU in od tod Nemčije, ki jo ključno determinira. Spremljajo jih tveganja in negotovosti, ki so izziv nosilcem ekonomskih odločitev. Dogajanja v svetu vplivajo na slovensko gospodarstvo, ki bo dodatno soočeno še z domačo ekonomsko politiko. Neugodnosti zunaj in napake doma bi lahko zadušile uspešen začetek slovenskega gospodarskega okrevanja. Članek temelji na podatkih, študijah in ugotovitvah konference LINK oktobra 2014 v OZN, kjer je bil tudi slovenski prispevek. 1. Pogoji gospodarjenja v 2015-2016 - parametri in politike Cene surovin na petletnem minimumu Bloombergov indeks cen surovin kaže njihov padec za 10% v 2014, tudi indeks The Economista kaže padec preko 5%. Najbolj pada cena nafte, saj se je WTI cena v novembru padla že pod 80$ za sodček. Razlogi so v večji ponudbi (pri plinu in nafti vse več skriljavcev črpanja) in manjše povpraševanje zaradi nižje rasti aktivnosti, predvsem Kitajske kot največjega porabnika surovin. Izostanek močnejšega oživljanja rasti BDP zmanjšuje rast povpraševanje po surovinah, predkrizno povečanje kapacitet proizvodnje pa se kaže v večji ponudbi. Rezultat je dolgoročni trend umirjanje cen (Tabela 1). Institut FAPRI (Meyers, 2014) ugotavlja padec cen hrane v 2014 glede na predhodno sezono (izjema je riž) zaradi bistveno večje proizvodnje hrane v svetu. Za naslednja leta napoveduje stagnacijo doseženih cen (lahko celo nadaljnji padec), ki pa so še vedno bistveno višje od ravni v obdobju 2000-2004. Poleg naravnih sprememb bi lahko imele na cene hrane vpliv tudi človeški dogodki, od katerih naj ameriška sprememba kmetijskega zakona in sprememba kmetijske politike EU bila brez večjega vpliva, konflikt Rusija-Ukrajina bi naj imel majhen učinek, verjetnost Doha dogovora je majhna, več pa bo lahko vpliva s strani cen energije (če bodo še padale, se proizvodnja bio energije ne bo izplačala) in makroekonomskega razvoja (rasti aktivnosti in dohodka prebivalstva). 7 Padec cen nafte za več kot 20 $ od oktobra 2014 je krepko razburkal svetovne surovinske trge in gospodarstvo nasploh. Po oceni IMF bi letno znižanje cene nafte za 20 $ lahko povečalo svetovni BDP za 0.5%, čeprav bi seveda negativno delovalo na producente-izvoznike, pozitivno na uvoznike nafte. Večja ponudba nafte in plina (shale-gas) in manjše povpraševanje (dolgoročna gospodarska stagnacija ?) nižata ceno, njeno dolgoročno gibanje pa je po mnenju Kaufmanna (LINK, 2014) odvisno od odločitve OPEC (Saudske Arabije), ali bo sledila politiki ohranitve (obrambe) količine izvoza ali izvozne cene. V prvem primeru bo cene nafti padala tudi v bližnji prihodnosti, kar bi lahko bila politika OPEC-a, da nizka cena povzroči, da se črpanje z drobljenjem pa tudi izdelava bio goriva ne izplačata. Proizvodne konkurente iztisne iz trga (ali vsaj novih investicij), da bi na daljši rok ob izostanku njihove (povečane) ponudbe cena znova narasla. Če pa želi OPEC zaščititi ceno nafte pred nadaljnjim padcem, bo moral zmanjšati količine, ki jih izvaža, pri čemer bi zaradi cenovne elastičnosti proizvodnje (izvoza) dohodki od nafte lahko padli. Različne naftne države imajo različno spodnjo mejo cene, pod katero ne smejo, če hočejo izravnati proračun: za Saudsko Arabijo naj bi bilo to le 60 $, na drugi skrajnosti za Iran 135 $, Venezuelo 120 $. Drugi izvozniki nafte so vmes. Tabela 1 Svetovni trgi - cene in mednarodni tokovi, 2013-2016 2013 2014 2015-2016 Cene surovin rahla rast padec nadalje rahel padec - hrana rast v začetku umiritev cen padec, razen riža - kovine in rude nizke cene nizke cene padec, železo bolj -nafta ($/sod), povprečje 105 93 98 Potrošniške cene - razvite države 1.3% 1.6% 1.6% - države v razvoju 6.0% 5.8% 5.4% Kapitalski tokovi v manj razvite države zmerna rast zmerna rast padec ob koncu QE Valutni tečaji -držav v razvoju postopna apreciacija postopna apreciacija depreciacija proti $ Trgovinska menjava Izvoz plus uvoz, svet 3.2% 3.0% 5.0% Borzni indeksi Svet MSCI, vse rast 1.5% stagnacija Vir: materiali LINK, IMF, WB, EU; FAPRI, CEEC Napoved svetovnih cen nafte v 2014 je imela velik variacijski razmak med 91$ in 130 $ za sodček, povprečna cena bo okrog 90 $. Napovedi različnih institucij za 2015 so spet med 90$ in 106$ 2015, kar pomeni znižanje v primerjavi z napovedjo za 2014 za okrog 10%: 110 $ za sodček proti 98 $ (Kaufmann, CEES, Boston, 2014). Napovedi LINK so na spodnji meji. Ponudba bo rasla predvsem iz ne-OPEC držav, vključno ZDA, manj padla s strani OPEC. Ključno bo obnašanje negotovih ponudnikov, sicer se ponudba na svetovnem trgu vrača na višjo raven iz pred 20 let, maksimum pa je bil dosežen leta 1970, to je pred prvo naftno krizo. Seveda poleg neposredne proizvodnje, ponudbe in povpraševanja na ceno nafte še vedno vpliva potencialna »financializacija« nafte kot naslednjega cilja špekulativnega napada finančnikov. V primeru sedanjega padanja cene nafte iz primarnih vzrokov bi lahko finančniki preko »shortinga« (prodaja ob višji ceni, zatem povratni nakup ob nižji ceni, ki jo povzroči tudi prvotna prodaja) v bližnji prihodnosti pospešili padanje cene nafte (sekundarni vzrok), dokler ne doseže nizko raven, ko se proizvodnja več ne bi izplačala. Takrat pride šok v nasprotni smeri. Med rudninami naj bi se cene železove rude nadalje zniževale, manj pa cene cinka in svinca (za potrošne dobrine, katerih rast proizvodnje se pričakuje na Kitajskem). Neto kapitalski tokovi v države v razvoju, posebno BRICS (emerging markets) se bodo lahko ustavili s prenehanjem ameriškega »kvantitativnega rahljanja« (quantitative easing QE) po oktobru 2014, povečanimi geopolitičnimi napetostmi in znižano gospodarsko 8 rastjo. Neto priliv v države v razvoju je bil v 2014 1160 milijard $ in pričakovanjem začetka dviganja obrestne mere FED-a sredi 2015. Prejemniki novih kreditov so jih zaradi višjih pričakovanih donosov vlagali raje v razvijajoče države. Kompenzacija ameriški restriktivnosti bi lahko bila uvedba močnejše QE v EU (EMU) ob ohranitvi QE Japonske in občasni uveljavitvi na Kitajskem.Odtok kapitala nazaj v ZDA lahko prispeva h krepitvi dolarja oziroma razvrednotenju valut držav v razvoju in drugih valut, vključno €. Preko mejno bančno financiranje pada, FDI ostajajo najbolj stabilen vir financiranja. V 2015 naj bi bil neto priliv v razvijajoče države enak kot v 2014, v 2016 pa rahlo večji, če ne bo negativnih šokov. Bolj umirjena rast zunanje trgovine in zmanjšanje plačilnobilančnih neskladij 9 Svetovna bilančna neravnotežja se še nadalje zmanjšujejo, veliki dolžniki se razdolžujejo, namesto da bi primarno vlagali v rast. Podatki zadnjih let kažejo, da se je trgovinski multiplikator (rast trgovine glede na rast BDP) znižal iz 2 v preteklosti proti 1. V 2014 znaša ocenjena rast trgovine 3.4% in bi se naj povečala na 4.5% v 2015 ter 5.0% v 2016. Nekateri vprašujejo ali je sploh mogoče (smiselno), da je dolgoročno nad 1. Zato ob napovedani nizki rasti BDP tudi svetovna trgovina ne bo rasla bistveno hitreje, torej nad 5% letno. Plačilno bilančna neskladja so se v 2014 zmanjšala na 3.5% svetovnega BDP (ob višku so bila v 2006 5.6%). Ob recesiji doma (vsaj v periferiji) je EU postal največji izvoznik kapitala, pomemben izvoznik postaja Kitajska. Pri tečaju je v drugi polovici 2014 prišlo do krepitve USD proti € in Yenu, ne proti kitajskemu renminbiju, medtem ko so se v državah v razvoju tečaji krepili v prvi polovici 2014, potem ko so v 2013 padali. Nadaljnja krepitev $ bi znižala ameriško rast in inflacijo ter povečala trgovinski deficit, v EU in na Japonskem bi bilo ravno nasprotno. Trpele bi države z velikim dolarsko denominiranim dolgom. Za naslednji leti je predvidena rast dolarja proti evru, stagnacija proti Yenu in padec proti kitajskemu renminu. 2. Ekonomska politika v svetu - monetarna in fiskalna v divergenci V 2015-2016 se pričakuje nadaljevanje »akomodativne« monetarne politike v vodilnih svetovnih ekonomijah: manjšo podporo v ZDA, večjo QE v EMU. (Tabela 2). EMU ima na razpolago različne vrste nakupov vrednostnih papirjev kot načina QE, ki jih je doslej malo ali še sploh ni koristila: netržne, druge tržne, ABS, podjetniške obveznice, pokrite bančne obveznice, nepokrite bančne obveznice, državne obveznice regionalnega ali centralnega proračuna(FT 23.10.2014). Restriktivna monetarna, posebno bančna kreditna politika vodi v negativno spiralo, saj je tudi bančni multiplikator večji od 1, kakor prikazano v avtorjevem prispevku v GG, maj 2014. Tabela 2 Napovedane ekonomske politike ključnih svetovnih gospodarstev, 2015-2016 ZDA EU JAPONSKA KITAJSKA MONETARNA Obrestna rast od srede 2015 do drži 0.15% do srede 0%-0.1% do srede nevtralno, mera 2.75% v 2016 2016 2016, rast kratkoročno QE Nakupi odprti trg konec oktobra 2014, drži do dospelosti drži MRO, QE: novi instrumenti, rast bilance 1mia QQEdo 4/15 prilagoditve likvidnosti FISKALNA manj restrikcij kot v 2014, ko je deficit 2.4% BDP še manjšanje fiskalnih neravnotežij, zategovanje nižanje primanjkljaja, ki je 8% BDP restriktivnost preko omejitve izvenbilance Javni prihodki dvig plafona javnega dolga? postopnejša konsolidacija je upanje dvig davka na potrošnjo iz 8% v 10% v 2015? postopnost Javni izdatki padec manj kot 1% ne bo novih prošenj za pomoč ESM manj obnove po tsunamiju še rast izdatkov TEČAJNA 1 € = 1.34 $ v2014 1 $=104Yen 14 1$=615C v 14 1.25 $ v 2015, 107.5 Y v 2015 610CNY 2015 1.21 $ v 2016 105.5Y v 2016 6.05CNY 2016 10 Viri: LINK DESa report 2014, IMF WEO, 2014, World Bank Forecast Fiskalna politika bo po napovedih še ekspanzivna na Kitajskem, zmerno ekspanzivna v ZDA, želeno, da bi bila bolj restriktivna na Japonskem, izrazito restriktivna v EU. Natančno s to dinamiko in povezano z empirično povezanim spoznanjem, da je fiskalni multiplikator večji od 1, je pozitivno korelirana dinamika rasti BDP, od najvišje za Kitajsko do skoraj ničelne za EU in v njenem okviru še posebej EMU. Zmanjševanje plačilnobilančnih neravnotežij in status quo tečajev Ne preseneča, da se notranja proračunska in zunanja plačilno-bilančna neravnotežja sicer v okviru EU v absolutnem izrazu zmanjšujejo, a celo po skoraj petih letih krize niso odpravljena. Zmanjšanje plačilnobilančnih neravnotežij se dogaja tudi na svetovni ravni: Kitajski in Japonski se presežki zmanjšujejo, EU izravnava bilanco, ZDA bi lahko primanjkljaj malo zmanjšala. 3. Napoved gospodarske aktivnosti (rasti BDP, cen, trgovine) svetu v 2015-2016 Svetovno gospodarstvo raste po stalni nižji stopnji in neenakomerno kot posledica finančne krize in novih izzivov. V 2014 je ocenjena rast okrog 2.6%, v naslednjih dveh letih pa napovedana 3.1% oziroma 3.4%. Že v napovedih rasti se glavne svetovne finančne institucije bistveno razlikujejo ( za eno odstotno točko), kar zmanjšuje zaupanje v same napovedi. Po komentarju TheEconomista je svetovno gospodarstvu v resnici šibkejše, kot zgleda. Ne čakati na ZDA ali Kitajsko, tudi Evropa mora sama začeti reševati svoje probleme. Kako se izogniti dolgoročni stagnaciji ? Summers (FT, 8.9.) predlaga radikalne reforme na strani ponudbe in povpraševanja, Krugman pa misli, da gre zgolj za modo. Problematično: danes se špekulira o sekularni stagnaciji, še pred dobrim desetletjem se je o novi moderaciji (hitrejši rasti). Kakor je moda. Vprašanje je, koliko bo v resnici prispevalo k hitrejši rasti svetovnega BDP 800 (!) ukrepov, ki so jih sprejeli na zadnjem zasedanju G20 v Avstraliji. Neobvladljivo število napovedanih ukrepov naj bi povečalo BDP za 2.1%, vendar velika količina ukrepanja ne more nadomestiti manjkajoče kakovosti ukrepov, tudi če bi jih bilo manj. 11 V ključnih svetovnih gospodarstvih je stanje in napoved naslednja (Tabela 3): Tabela 3: Gospodarska aktivnost v svetu v 2007-2014 in napoved za 2015-2016 (LINK) Rast BDP 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Svet 4.0 1.5 -1.8 4.3 3.0 2.4 2.4 2.6 31 3.4 Razvite države 2.7 01 -3.7 2.6 1.4 11 1.2 1.6 21 2.5 OECD -3.6 2.9 1.7 1.3 1.3 1.7 2.2 2.6 G7 -3.9 2.9 1.4 1.3 1.4 1.6 21 2.5 - EU 3.2 0.3 -4.6 21 1.7 -0.4 0.0 1.3 1.7 21 - Madžarska 01 0.9 -6.8 11 1.6 -1.7 11 2.8 2.8 3.2 - EMU 3.0 0.4 -4.6 21 1.6 -0.5 -01 1.2 1.6 1.9 - Avstrija 3.7 1.4 -3.8 1.8 2.8 0.9 0.3 0.8 1.6 2.2 - Italija 1.5 -1.2 -5.5 1.7 0.4 -2.4 -1.9 -0.4 0.5 11 - Francija 2.3 -0.1 -2.9 2.0 21 0.3 0.3 0.3 0.8 1.3 - Nemčija 3.3 11 -5.6 41 3.6 0.4 01 01 1.5 1.5 - Slovenija 6.9 3.7 -7.8 1.2 0.6 -2.3 -11 2.0 2.5 3.0 - ZDA 1.9 -0.3 -2.8 2.5 1.6 2.3 2.2 21 2.8 3.4 - Japonska 2.2 -1.0 -5.5 4.7 -0.5 1.5 1.5 0.8 1.2 11 Avstralija 1.6 2.3 2.6 3.6 2.4 3.0 2.4 2.4 tranzicijske države 8.6 5.2 -6.6 4.7 4.6 3.2 1.9 0.7 1.3 21 - J.V.Evropa 6.0 4.2 -2.2 1.6 1.9 -0.9 2.2 0.7 2.7 3.0 - Hrvaška 51 2.2 -6.9 -2.3 0.0 -2.0 -0.9 -0.5 0.7 2.5 - CIS 8.8 5.3 -6.7 4.9 4.7 3.4 1.9 0.7 1.2 2.0 - Rusija 8.5 5.2 -7.8 4.5 4.3 3.4 1.2 0.5 0.5 1.2 dežele v razvoju 7.9 5.2 31 78 6.0 4.6 4.7 4.4 4.8 51 Afrika 6.0 4.8 2.7 4.9 11 5.6 3.4 3.4 4.6 4.9 LatinskaAmerika 5.6 4.0 -1.3 6.0 4.2 2.7 2.6 1.4 2.4 31 Azija JV 10.0 61 5.9 9.2 7.2 5.5 5.8 5.9 6.0 6.0 - Kitajska 14.2 9.6 9.2 10.4 9.3 7.7 7.7 7.3 7.0 6.8 - Indija 7.4 101 7.3 4.0 4.7 5.4 5.8 6.3 Rast BDP -0.7 6.5 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Azija Zahodna 6.8 3.5 3.7 3.0 3.7 4.3 Najmanj razviti 5.1 6.0 3.7 4.9 5.0 5.3 5.7 5.8 INFLACIJA Svet 1.7 3.0 4.2 3.2 3.0 3.2 3.0 3.0 - Razviti 0.1 1.5 2.6 1.9 1.3 1.6 1.5 1.7 - EU 0.8 1.9 3.0 2.6 1.5 0.8 1.3 1.8 - Euro zona 0.3 1.6 2.7 2.5 1.4 0.6 1.2 1.7 - Slovenija 0.9 1.8 1.8 2.6 1.8 0.4 1.2 2.0 - Tranzicijske 10.9 7.0 9.5 6.2 6.3 81 74 5.6 - Razvijajoče 4.0 5.6 6.7 5.6 6.0 5.8 5.6 5.2 IZVOZ + UVOZ Svet -20.0 19.2 18.0 1.2 3.2 3.0 41 6.0 - Razviti -21.0 141 15.7 -1.9 2.0 3.0 2.2 4.6 - EU -211 10.5 15.9 -4.5 3.7 31 0.9 3.8 - Euro zona -20.6 9.7 16.0 -5.2 4.0 2.8 0.6 3.5 - Slovenija 15.8 4.2 -22.4 15.2 12.3 1.6 1.8 4.5 4.0 3.5 Tranzicijske -31.2 25.0 29.7 5.5 4.3 -4.2 -0.5 0.9 Razvijajoče -16.6 270 20.3 5.7 4.6 3.8 6.7 8.0 12 Vir: LINK GEO 2014, Deutsche Bank, EIPF, SURS Svetovno gospodarstvo pričakuje digitalno kot tretjo veliko industrijsko revolucijo, ki pa bo povečala razlike med nekaj usposobljenimi in bogatimi ter preostalo množico (TheEconomist, 4.10.2014). Industrializacija v BRICS se je izpela, tehnologija pa odnaša delo mnogim. Marcel Fratzer kaže v »The German Illusion« na tri iluzije med Nemci: da bo Nemčija s sedanjo politiko ostala močna, da ne potrebuje Eurolanda in da so v njej partnerji le zato, da bi dobili nemški denar. V resnici pa Nemci preveč slabo varčujejo ker ne investirajo doma in imajo zato prevelik plačilnobilančni presežek in to v pogojih poceni denarja (The Economist 27.9.2014). Med vsemi regijami (kontinenti) so najnižje napovedi rasti BDP za EU in še posebej za EMU, ker je nujno odraz ves čas krize napačne lastne ekonomske politike zategovanja pasu in omejitev na fiskalnem in monetarnem področju.1 Diktator takšne politike je Nemčija ki kot najmočnejša članica unije determinira tudi njeno ekonomsko politiko. Potem ko je izčrpala pozitivne učinke Schroederjeve Harz reforme trga dela iz 2000 se negativna gospodarska gibanja letos vse izraziteje kažejo tudi v Nemčiji. BDP stagnira (industrijska proizvodnja je poleti krepko medletno padla za 4%), gospodarska klima pada med 1 Še projicirane napovedi rasti BDP v EU (EMU) za 2014-2016 so preveč optimistične, če ne bo prišlo do radikalnega obrata v ekonomski politiki EU (Nemčije). Seveda je pretirani optimizem mogoče zaslediti tudi v napovedih rasti BDP za druge dele sveta. Dlje v prihodnost se bolj pretirava, saj takrat sedanje vlade ne bodo več vladale, da bi odgovarjale. Vendar je pri EU optimizem tako izrazit, da bo EMU kot celota verjetno do konca 2014 spet tehnično v recesiji, kar pomeni dva zaporedna četrtletja z negativno rastjo BDP. proizvajalci že šesti mesec, potrošniki so tudi vse bolj pesimistični. S politiko zategovanja pasu je imela neposreden negativen vpliv na gospodarjenje v ostalih članicah EU, ki so po vrsti v recesiji, nekatere pa doživljajo že celo deflacijo. Sprenevedanje Nemcev je potem ugotavljanje neugodnega zunanjega okolja, ki da zavira nemški izvoz (v EU, ki še vedno pomeni znaten del celotnega izvoza Nemčije), če pa je s svojimi zahtevami Nemčija sama povzročila recesijo v EU (EMU). Sicer v razdobju 2014-2016 države v razvoju napovedujejo več kot dvakrat hitrejšo rast BDP kot razvite države, kar ob še vedno hitrejši rasti prebivalstva v nerazvitem svetu neenakosti v standardu (BDP na prebivalca) ne bo znižalo. Predvideni razvoj pa je vendar pozitiven, posebno z vidika znižanja časovne distance v stopnji razvitosti med obema skupinama. Neenakost je manjši problem, če BDP raste, kar krajša časovno distanco doseganja bogatejših, večji problem, če BDP pada. • EU in EMU, posebno slednji, grozi že tretja recesijav kriznem obdobju od 2008 in celo deflacija zaradi krize suverenega dolga, bančne krize in krize zaupanja in napačne ekonomske politike. Rast je najšibkejša med vsemi regijami sveta, vse posledica napačne ekonomske politike. Pakt stabilnosti in rasti samo stabilizira, ideja »ekspanzivnga zategovanja pasu« je katastrofalna. Potem ko je zniževanje obrestne mere z dosego 0.15% izčrpala, ECB skuša z novimi ukrepi neke vrste QE (MRO, TLTRO, ABS in CBP) omogočiti vsaj monetarne stimulacijo, kar ji ne uspeva. Nečlanice Euro območja med članicami EU so mnogo bolj uspešne v spodbujanju gospodarstva, zato dosegajo višjo rast (UK, Madžarska, Češka). Razvrednotenje tečaja izboljšuje plačilno bilanco, stimulira BDP. • ZDA so v 2014 dosegle solidno rast preko 2% in znižale brezposelnost pod 6%. Pozitiven razvoj presenetljivo ni bi ključen za novembrske volitve. V 2015-16 napovedujejo pospešitev rasti s podporo privatnih investicij in potrošnje. Negativna tveganja predstavljajo negotovosti posledic prilagoditve monetarne politike (odprava QE, rast obrestne mere FED), gibanje cen in prisotnost sekularne stagnacije. Zmaga republikancev ob relativno ugodnih ekonomskih in socialnih rezultatih na vmesnih volitvah zanika Clintonovo reklo: »It's economy, stupid«. • Japonska rast BDP je zgolj 0.8% in naj bi se nekoliko povečala v 2015-16. Aprilsko povečanje davka na potrošnjo (iz 5% na 8%) je razburkalo povpraševanje in aktivnost in dvignilo cene, napovedano povečanje iz 8% na 10% v 2015 bi imelo enak negativni učinek, zato še ni odločeno. V tretjem četrtletju je, kljub monetarni in fiskalni spodbudi, ponovna padla v tehnično recesijo,. • Kitajska znižuje napovedano rast BDP iz leta v leto; zadnje napovedi gredo že pod 7%. Kvantitativni rasti naj bi sledila kvalitativna, vprašanje pa je ali še zadostna, da bi preprečila večjo brezposelnost »osvobojenih« kmetovalcev z negativnimi socialnimi-političnimi posledicami. Napovedana gospodarska rast v glavnih zunanjetrgovinskih partnericah Slovenije in sosedah je šibkejša od sicer šibkega povprečja EMU. Izvoz kot edino gibalo rasti 13 slovenskega BDP bo oslabel, zato bo za nadaljnjo stabilno rast BDP potrebna spodbudna rast domačega finalnega povpraševanja, ki jo ugodna poslovna in potrošniška klima tudi v oktobru omogoča. Le ukrepi naj bodo ustrezni. Globalna brezposelnost je največji problem med osnovnimi makroekonomskimi cilji v svetu in pri nas. Od izbruha krize konec 2008 stopnja brezposelnosti v EU narašča (kljub temu, da se aktivni delovni kontingent zmanjšuje). V EU je 11.5%, v Sloveniji 9.8%. Posebno kritična je brezposelnost mladih, ki je v olivnih članicah EU med 35% in 53%; podobno je v tranzicijskih državah Jugovzhodne Evrope. Globalna zaposlenost raste po 1.3% letno, kar je manj od rasti prebivalstva in manj od 1.7% v predkriznih letih. Stopnja zaposlenosti prebivalstva je padla v ZDA za 4 odstotne točke na 59%, v EU za 2.8 odstotni točki in na Japonskem za 1.1 odstotno točko. Inflacija se še naprej povsod umirja. Zaradi recesijskih gibanj v realnem sektorju in pričakovanega umirjanja cen surovin in energije je napovedana nadaljnja umiritev cen, posebno nekatere članice Euro območja pa že izkusijo celo deflacijo. Inflacija preko 10% je še v nekaterih državah v razvoju, a naj bi se tudi umirila. Za Slovenijo Ek EU predvideva za konec 2014 le 0.4% inflacijo. 4. Med vsemi svetovnimi regijami edino EU, EA stagnira V EU so potrebne radikalne spremembe vseh treh politik, fiskalne, monetarne in strukturne, a če drugih dveh ni, je toliko večje poudarek za rast na monetarni politiki ECB. Ocena OECD Ollivaud P. in Turner D. (The Effect of the Global Financial Crisis on OECD Potential Output, OECD Economics Department Working paper No. 1166, October 2014) ugotavljata za 34članic OECD veliko izgubo zaradi finančne krize v potencialnem outputu v 2014: v 19 članicah z bančno krizo v povprečju 3.7% BDP, v vseh članicah 2.7% BDP. Zmanjšanje potencialnega outputa v 2014 je bilo preko 10% v sedmih državah. Vse razen Islandije so članice EU. Med njimi je tudi Slovenija, ki je peta s 13.9% izgubo, dvakrat več zaradi padca produktivnosti kot padca zaposlenosti. Ni pa izkazanega vpliva na Nemčijo in Japonsko. Učinek prihaja iz nižje produktivnosti in nižje potencialne zaposlitve. Italija in Francija (»Vallenzi«)se upirata fiskalni restriktivnosti Pakta za stabilnost in rast. Francija je naredila »popravek« in izrazila »željo«, da ji EU naj več ne piše pisem z opozorili: letošnji primanjkljaj 4.2% BDP, naslednje leto 3.8% BDP, kar je še vedno krepko nad mejo 3%, ki bi jo naj dosegla šele v 2017. Z večjim proračunskim primanjkljajem od prvotno obljubljenega želita primarno spodbuditi rast BDP. Slovenija bi ju morala pri tem podpreti, ne pa (kot predlaga Nemčija) zgolj prestrukturirati javne izdatke: odvzeti socialne javne izdatke nič krivim revežem (za proračunsko luknjo je kriva bančna sanacija) ter z njimi financirati javno infrastrukturo. To ni fiskalna stimulacija, nasprotno: po učinku na BDP gre dejansko za zategovanje. Juncker obljublja 300 milijonski investicijski paket za rast, a to je kaplja v morje, saj pomeni za šestletno obdobje zgolj skupaj 2% BDP EU. Poljaki so zahtevnejši in predlagajo 700 milijonski investicijski paket in izključitev izdatkov za investicije iz izračuna proračunskega primanjkljaja (kot so, mimogrede, Nemci in Francozi že naredili v obdobju 2003-2004). Prodaja vseh 15 tujcem obljubljenih podjetij v slovenski državni lasti bi po uradnih izračunih izpred leta dni prinesla zgolj 1 milijardo 35 milijonov €, kar je manj kot 3% BDP in ne pokrije niti enoletnega proračunskega primanjkljaja. Ekonomske stebre pa bi dokončno izgubili, tudi za zanamce. Cena slovenskih obveznic je padla pod 3%, trenutno je 2.76%, bila je že pod 2.5%, kar kaže na smiselnost refinanciranja dolga ali celo najemanja kreditov, ki imajo donos večji od 3%. Jesenska napoved EK EU (oktober 2014): pomanjkanje samokritičnosti in shizofrenija Napoved izkazuje pomanjkanje samokritičnosti in shizofrenost v napovedovanju, ki odraža pomanjkljivo znanje in ključno:neupoštevanje psiholoških dejavnikov. Tako se v povzetku materiala za EC administratorje »okrevanje bojuje, da bi dobilo zamah«, ker se je svetovna trgovina upočasnila (boj zgleda vnaprej izgubljen ob sedanji napačni ekonomski politiki EU). EA sicer zaostaja, a naj bi pozitivni dejavniki (kateri??) bili v prid samovzdržljivi ozdravitvi. Pri tem bi naj neto izvoz nadaljeval z rastjo (kako dolgo še, kam, saj nekdo mora potem tudi uvažati), finančni pogoji so vse bolj podporni (ECB je s prvim poizkusom QE povsem pogorela, saj ji je bilo prodanih le desetina obveznic, ki jih je bila pripravljena kupiti), medtem ko je fiskalni položaj nevtralen (popolna laž, saj gre še naprej za vztrajanje pri zategovanju po diktatu Nemčije). Trgi dela se postopno izboljšujejo (pri sedanjem tempu vsaj še izgubljeno desetletje), inflacija je vztrajno nizka (nonsens, v kar nekaj državah, blizu je tudi Slovenija, je že deflacija, ki je enako težko odpravljiva »bolezen« kot inflacija). Zunanja tveganja so porasla (kar je res, nanje se ne da veliko vplivati, a notranja so v obliki samo poškodovanja EU bistveno hujša in vsaj odpravljiva). Tabela 4.1: Jesenska napoved 2014 EK EU (EA = Euroarea = Evrija) v % 2014 2015 2016 Rast BDP EU 1.3 1.5 2.0 Rast BDP EA 0.8 11 1.7 Rast cen EU 0.6 1.0 1.6 Rast cen EA 0.5 0.8 1.5 Rast BDP Slovenija 2.4% 1.7% 2.5% Rast cen Slovenija 1.5% 21% 2.7% Vir: EC: European Economic Forecast, Autum 2014 16 Napoved za EU ni daleč od sekularne stagnacije. Napake v napovedih EK so notorične: isti »strokovnjaki« so lani pomladi napovedovali Sloveniji padec BDP za preko 2%, kot sedaj za isto leto 2104 napovedujejo rast 2.4%. Takšni skoki kažejo na shizofrenijo napovedovalcev, ki najprej pretiravajo v negativni smeri, zatem v pozitivni; vse pa izhaja iz napačnih ekstrapolacij preteklih trendov, namesto da bi napovedi temeljile na vodilnih indikatorjih. V obeh primerih pretiravajo, a brez posledic zanje, saj nikomur ne odgovarjajo (to je tako eden osnovnih problemov demokratičnega deficita EC), v veliki meri pa tudi v Sloveniji.Za Slovenijo ugotavljajo, da okrevanje pridobiva na dinamiki, sloni na izvozu in investicijah. Ex-ante napoved padca BDP za preko 2% izpred dobrega leta so »hladno« spremenili v praktično ex-post napoved rasti 2.4% v 2014.EKEU vztraja pri napačni ekonomski politiki zategovanja pasu (austerity). Fiskalni pakt se ne spreminja, načrtovana monetarna spodbuda ECB pa je za sedaj neučinkovita. Po napovedih mednarodnih institucij pomladi 2013 naj bi bila Slovenija med zgolj 3% držav sveta z negativno rastjo BDP v 2014, dejansko je med 10% držav z najvišjo rastjo. Prvi podatki Eurostat za tretje četrtletje 2014 v primerjavi z drugim kažejo na sezonsko prilagojeno rast v EU zgolj 0.2%, pri čemer naj bi tri največje rasle manj (Nemčija 0.1%, Francija 0.3%, Italija -0.1%), najbolj kritične »olivne« pa bolj (Grčija 0.7%, Španija 0.5%, le Ciper -0.5%). V tretjem četrtletju 2014 dosežena 3.2% medletna rast BDP postavljata Slovenijo med tri najhitreje rastoča gospodarstva v EU28 in v zgornjo desetino v svetu. 4.1 Razlog stagnacije je napačna ekonomska politika Nemčije, ki jo diktira tudi EU-ju Financial Times (FT) v komentarju 12.10. pohvalil Nemčijo za rast v času recesije, a se je njen razvojni model izčrpal, saj ni dovolj skrbela za lasten razvoj in negativne eksternalije za sosednje države v EU, ki so tudi kot uvozniki spodbujevalci nemške aktivnosti. Tako ima Nemčija plačilnobilančni presežek blizu 7% (ne uvažajo), a padec investicij v BDP za 5 odstotnih točk od 2000. Tudi v najbolj ambicioznih predlogih Nemčija trmasto ostaja zgolj pri intenziviranju ukrepov, kar že dela in slabša rezultate. Trma. Nemčija vodi evropsko politiko zategovanja pasu, ki povzroča recesijo v EU, posebno v Euro zoni. Ne bi nas zanimala, če ne bi neposredno škodljivo vplivala tudi na gospodarsko aktivnost Slovenije. Zahtevam, naj spodbudi aktivnost Evrope s fiskalno stimulacijo v obliki rasti javnih izdatkov v razvoj šepajoče infrastrukture, ugovarja v imenu nemške elite nekdanji glavni ekonomist ECB Otmar Issing (FT, Oktober 2014) z naslednjimi protiargumenti: »Nemčija je že zadolžena in na ta način dolga ne bo povečevala (kaj pa fiskalni multiplikator ?). Lahko doseže le prestrukturiranje javnih izdatkov z zmanjšanjem izdatkov za pokojnine in drugih socialnih dajatev, zavrnitvijo določanja minimalne plače in bolj ekonomsko učinkovito energetsko politiko, ter v enaki meri povečanja javnih investicijskih izdatkov.« Tipičen odgovor ordoliberalca za nižanje socialnih in ekoloških standardov, ki kakor vlada (finančni minister Schauble) vztraja pri izravnanem proračunu za 2015 kot »svetem cilju«. Prvič, socialno trpljenje množice 99%ga se ne dotakne. Drugič, takšno politiko restriktivnega ordoliberalizma je v Nemčiji vodila že vlada kanclerja Brunninga že po Veliki gospodarski krizi (ki je začela v 1929) v letu 1931, kar je povečalo socialne napetosti z znanimi katastrofalnimi posledicami za Nemčijo in ves svet s prihodom novih oblastnikov 1933. V to smer gre nedavni sprejem »črne ničle« v nemškem parlamentu (pomeni izravnan proračun za 2015 brez rdečih številk) in zahteva nemškega finančnega ministra za veto nad neustreznimi proračuni članic Evrskega območja. Nemška industrija, ki je nosilec gospodarske aktivnosti v Nemčiji in ključni generator in indikator aktivnosti v celotni EU (EMU) bo po analizi DB (Auer J.: German Industry, 30.10.2014) v 2014 realno porasla le za 1.3%, v 2015 pa celo 0.75%. Razloge za dejansko stagnacijo vidijo v nizki aktivnosti in eksternih šokih, kar so oboje sami povzročili s politiko zategovanja pasu ne le doma, ampak vsiljeno celotni EMU. Nekaj manj to velja za nečlanice EMU v EU, ker lahko vodijo samostojno monetarno in z njo povezano tečajno politiko. Zanje monetarna zavora ne velja, fiskalne zavore v obliki podpisa zlatega pravila pa sta vsaj VB in Češka zavrnili. Skrb nemške finančne elite je padec konkurenčnosti nemške industrije zaradi dviga socialnih izdatkov. Da bi ohranili konkurenčnost, bodo morali tudi v Nemčiji na dolgi rok (ko se Kitajska tehnološko dvigne, kar Nemčija izdatno pomaga) sprejeti kitajske znatno nižje socialne, ekološke, etnične standarde. 17 Stehan Schneider DB, (Higher German Inflation : Mission Impossible, DB 29.10.2014) ugotavlja, da je dinamika cen le en šok oddaljena od negativne, torej deflacije.2 Nemški industrialci ne reagirajo pred njo z dvigom plač zaradi historične izkušnje s hiperinflacijo v 1920-tih, ki je potem vodila v omenjeno zategovalno politiko s katastrofalnimi posledicami na začetku 1930-tih let. Nemški ekonomisti napovedujejo nadaljnji porast razhajanja glede ekonomske politike EU (EMU), saj Nemce vodi v averzijo proti inflaciji (izkazana tudi v obliki odpora proti bančni kreditni ekspanziji, tudi v času nezaposlenosti), staranje prebivalstva in močna preferenca za obveznice z nizkimi donosi, druge članice EU (EMU) pa visoke stopnje brezposelnosti, rastoči javni dolg in potreba po razdolžitvi javnega sektorja vodijo v stimulativne ukrepe s potencialnimi inflacijskimi posledicami. Vsaj v DB menijo, da je vendar kratkoročno dovolj prostora za stimulativno monetarno politiko ECB preko privatnega in najverjetneje tudi javnega QE (kreditiranja oziroma tiskanja denarja). O rahljanju fiskalne zavore ni govora. Med nemškimi producenti gospodarska klima pada tudi oktobra (že 6 mesecev), a je še optimistična. Pri potrošnikih pa je v oktobru celo malo porasla in je bolj optimistična. Welt am Sonntag (26.10.2014) spodbuja potrošnike: »Kupujte prosim, kupujte«. Usihajoči izvoz želijo nadomestiti z večjo domačo potrošnjo, da jim BDP ne bi padel tudi v tretjem 2 O negativnih učinkih deflacije v našem času in naših prostorih ni govora, ker ni poznana, izkusili smo le slabosti visoke inflacije. V prispodobi, človeku enako pomeni bolezensko stanje z negativnimi posledicami previsok krvni pritisk kot prenizek krvni pritisk. Slednjega je pogosto še težje odpraviti kot prvega, enako deflacijo, ker sloni tudi na pričakovanjih, ki jih ni lahko spremeniti. Negativne posledice v spiralo omotice vse do kome, so enako nevarne, le izkušene še niso. A je zato zdravljenje proti njim enako potrebno in nujno. 18 četrtletju, kar bi pomenilo tehnično padec v recesijo. Nemški analitiki iz Deutsche Bank (poročilo, 5.11.2014) izražajo »nadaljnja razočaranja« nad nemško gospodarsko situacijo. Po tej najnovejši »napovedi« (leto je že praktično mimo, torej ne gre več za napoved ampak priznanje), bo nemški BDP porasel v 2014 za manj kot 1% (zadnja sicer znižana vladna napoved je bila 1.2%. Razlog naj bi bil ob sicer ugodnem padcu cene nafte v umirjanju rasti plač. Pri tem naj bi se začasno umirila nemška industrija na 1.5% v 2014 in 0.75% v 2015. Ob pomanjkanju ponudbe nepremičnin naj bi investicije in gradbeništvo rasle, negativno pa se bo odrazila uvedba nasledstvenega davka v poslovanju. Ugotavljajo, da se je 25 letna konvergenca obeh delov Nemčije v zadnjih 10 letih ustavila. Nemška elita praktično postopno začenja priznavati slaba gospodarska gibanja doma, ne priznava pa domače subjektivne krivde zanje, ampak vse prevračajo na neugodne zunanje dejavnike. Rusija je četrti največji trgovinski partner Nemčije. Sankcije škodijo nemškemu izvozu v Rusijo,ki je bi v avgustu 2014 26.3%, v osmih mesecih pa 20.3 milijarde $, kar je 16.6% manj kot leto prej. Pri avtomobilih je padec celo 27.3%.Namesto v zahodno Evropo ruski turisti potujejo več v Turčijo, Grčijo in na Ciper. 4.2 Vpliv nemškega na slovensko gospodarstvo Nemčija je še vedno prvi zunanjetrgovinski partner Slovenije, čeprav je njen delež v slovenski zunanji trgovini padel v zadnjem desetletju s skoraj 30% na 20%. Še bolj kot z bilateralnimi odnosi pa vpliva Nemčija na slovensko gospodarstvo posredno (multilateralno) preko njenega določanja ekonomske politike celotne EU in s tem tudi Slovenije. Tabela 4.2: Zunanjetrgovinski tokovi Slovenije z Nemčijo (En=izvoz, Un=uvoz iz Nemčije) Leto, mio € Izvoz E EN %EN/E Uvoz U UN %UN/U E-U EN-UN 2008 19724 3744 19.0 22648 4318 191 -2924 -574 2009 16006 3166 19.8 16773 3145 18.8 -767 +21 2010 18251 3616 19.8 19504 3667 18.8 -1253 -51 2011 20458 4389 21.5 21954 4192 19.1 -1496 + 197 2012 20884 4456 21.3 22051 4056 18.4 -1167 +400 2013 21620 4395 20.3 22180 4231 191 -560 + 164 2013, 1-7 12703 2596 20.4 13016 2523 19.4 -313 +73 2014, 1-7 13357 2765 20.7 13096 2411 18.4 +261 +354 Vir: SURS, EIPF V kriznih šestih letih je bil povprečen delež izvoza Slovenije v Nemčijo 20.3%, uvoza iz Nemčije pa 18.9%. Tako je delež Nemčije v slovenski blagovni menjavi ves čas kriznih let približno enak, le v prvih kriznih letih, ki jih je bolj občutila tudi Nemčija, je bil nekaj nižji. Medtem ko je bil skupni blagovni saldo Slovenije v kriznih 2008-2013 -8167 milijonov € (ali -1361 milijonov € letno povprečno), je bil v blagovni menjavi z Nemčijo +157 milijonov € (ali letno povprečno +26 milijonov €). V prvih sedmih mesecih 2014 je bil dosežen rekorden blagovni presežek v menjavi z Nemčijo kar +354 milijonov €, kar presega presežek celotne blagovne menjave Slovenije v tem času (+261 milijonov €). 5. Tveganja in negotovosti ter izzivi ekonomskih politikv svetu Tveganja in negotovosti Med tveganji so pomembna naslednja: • Zaključek monetarne stimulacije (izhod ZDA iz QE in začetek rasti obrestnih mer) vpliva na odliv kapitala iz BRIC (EM). Nasprotno pa Japonska in s poizkusi tudi ECB uvajata na novo QE, kar bi lahko omililo negativni vpliv ameriškega umika iz monetarne stimulacije. • V EU in posebej EA gre lahko razvoj v smeri sekularne stagnacije, če se njena ekonomska politika ne bo spremenila. • Slaba je perspektiva Doha runde pogajanj v svetovni trgovini, medtem ko so tajna pogajanja o bilateralnem sporazumu TTIP in drugih zelo vprašljiva. • Občutljivost BRICS za zunanje šoke in notranja ozka grla se je povečala; vse so znatno znižale gospodarsko rast, nekatere celo na raven stagnacije. Niso več lokomotiva svetovne gospodarske rasti in vprašanje je, ali jih ZDA in druge razvite države lahko pri tem v celoti nadomestijo. • Politične napetosti se v svetu krepijo, kar ustvarja negativne posledice za gospodarsko rast. Gre za več področij. V ZDA ob zmagi republikancev na vmesnih volitvah ponovno grozi fiskalni krah, odpravlja se »Obamacare«, nelegalni preseljenci ne bodo legalizirani. Konfliktu med Ukrajino in Rusijo ni videti konca in sankcijam Rusiji v zvezi z njim tudi ne. Na Bližjem in Srednjem Vzhodu konflikti ponovno eskalirajo, pri čemer ne gre samo za ISIS. • Ni še jasno kako velik negativen ekonomski vpliv bo imel pojav inširitev ebole, a nekaj bo. 19 Izzivi ekonomskih politik Nosilci ekonomskih politik v svetu so pred mnogimi izzivi: • V razvitih državah bo morala ekonomska politika poleg monetarne uporabiti tudi fiskalno spodbudo. • V državah v razvoju so potrebne domače strukturne spremembe, odprava ozkih grl in možnost vključitve na razvite trge. • Koordinacija ekonomskih politik v svetu zahteva med drugim: nadaljevati finančne regulatorne reforme, zaključiti pogajanja Doha runde v STO, pospešiti prekomejno davčno sodelovanje, zagotoviti dovolj virov državam v razvoju, pomagati razvijajočim državam preiti iz milenijskih ciljev na cilje vzdržljivosti po 2015. 20 6. Implikacije za Slovenijo: zunanji pogoji bodo v 2015 relativno ugodnejši Tokovi od zunaj bodo vplivali relativno ugodno na slovensko gospodarstvo • Cene surovin: bodo padale, kar je ugodno, posebno pri nafti: + vpliv • Obrestne mere: pri centralnih bankah bodo še nizke, donosi na naše obveznice bodo padali: + • Tečaj evra naj bi oslabel proti USD, kar je ugodno za zunanjo trgovino: + • Aktivnost: v svetu bo v nizki rasti, v EU še slabše, kar ni najbolj ugodno: 0 ali - • Trgovinski tokovi: se bodo le postopno krepili, 0 ali -. Na solidnih osnovah temelječi so gospodarski rezultati Slovenije v letošnjem letu do sedaj nadpovprečni, zunanji dejavniki pa ne grozijo s poslabšanjem. Napake domače ekonomske politike bi lahko zelo škodile. Najprej glede napovedi: tuji in predvsem domači napovedovalci so pomladi 2013 Sloveniji za 2014 napovedovali vsaj -2.5% padec BDP, kar je bila med petimi najslabšimi napovedmi od 210 držav v svetu. Dosedanji rezultati pa potrjujejo napoved avtorja (Rast, GG, maj 2013) najmanj 2% pozitivni rasti, kar je med 10% najhitrejših rasti med 210 državami sveta. Odgovornost napovedovalcev ne kaže zgolj akademsko popolno neznanje, ampak dejstvo, da so katastrofične napovedi psihološko vplivale na obnašanje ljudi (investitorjev, potrošnikov) in bi lahko postale samouresničene. Kljub napovedim in restriktivni politiki prejšnje vlade je gospodarstvo pokazalo pozitivno vztrajnost in doseglo zavidljivo rast, najmanj 2% v 2014. Tveganja za slovensko rast Tveganja so lahko zunanja in notranja. Med zunanjimi je nadaljnje usihanje nemškega gospodarstva kot naše najpomembnejše izvozne destinacije, pa tudi sicer se EU (kamor izvozimo 70% blaga in storitev) ne obeta rast aktivnosti. Po drugi strani pa je nižanje cen surovin za Slovenijo kot njihovo uvoznico, ugodno. Cena nafte je že padla na kritično točko 80 za sod in čeprav so dolar krepi proti evru, je skupen učinek zelo ugoden. Obrestne mere bodo vsaj v EA in EU ostale še nizke. Donos na naše državne obveznice je tudi nizek na 2.66% (pred nekaj tedni je bil že pod 2.5%), kar vabi k refinanciranju starih dolgov ali morda celo novim kreditom za projekte,, ki bodo imeli vsaj 3% donos (seveda mora iti za fiksno obrestno mero). Napovedan šibkejši evro, povezan s QE v ECB (količinskim rahljanjem), medtem ko so ga ZDA za sedaj končale, napoveduje šibkejši evro in s tem podporo izvozu izven evrskega območja. Ohraniti določen, na primer vsaj tretjinski, del trgovine z državami nečlanicami EU bi tako morala biti trajna strategija Slovenije, predlagana že v času vstopa v EU, saj se tako lahko amortizira negativne gospodarske trende v EU, danes na žalost v veliki meri samo-narejene. Drugi problem pa so lahko notranje napake naše ekonomske politike. Ker izvoz kot nosilec rasti zaradi slabosti Nemčije in celotne EA slabi, bo za ohranitev rasti potrebna dodatna notranja spodbuda. Nova vlada je namesto stimulacije javnih izdatkov že naredila v tem smislu dve napaki: 1/ Z oznanitvijo rebalansa proračuna je ponovno vnesla nemir med prebivalce (potrošnike in investitorje), kar lahko ovira domače trošenje; tu gre za popolno neupoštevanje, nerazumevanje vloge psihologije tudi v makro ekonomiji. 2/ Pridobiti finančna sredstva za javne investicije v infrastrukturo z nadaljnjim zmanjšanjem socialnih izdatkov (pokojnine, plače, štipendije) ne le povečuje neenakost in socialne napetosti, ampak tudi zmanjšuje vsaj kratkoročne fiskalni multiplikator . Odvzete socialne prejemke bi njihovi revnejšiprejemniki porabili v celoti takoj (mejna nagnjenost k trošenju 1), investicije v infrastrukturo pa potrebujejo aktivizacijsko dobo (trajajo dlje časa) in imajo majhen takojšen multiplikacijski učinek (nagnjenost k trošenju v tekočem letu je znatno manjša od 1). Stara bolezen Slovenije kot članice EU in EA je, da želi biti »najbolj pridna«v več kot izpolnjevanju zahtev Bruslja in ECB, tudi če so škodljive za slovensko gospodarstvo in družbo. Taki so bili primeri v ravnanju Banke Slovenije na monetarnem področju (prehitro izpolnjevanje kapitalskih zahtev pred leti, prehitro zaostrovanje kriterijev za rezervacije letos), sedaj ista »bolezen« prehaja tudi na fiskalno področje. Namesto da načrtujemo za 2015 celo manjši proračunski primanjkljaj kot zahtevajo od nas (kar bo seveda nadalje zmanjšalo državno porabo z negativni vplivom na BDP), bi se morali priključiti Franciji in Italiji v uporu zategovalni politiki, ki jo EU-ju diktira Nemčija. Vse nečlanice »Evrije« med EU članicami se že tako uspešno upirajo zategovanju z razvrednotenjem tečaja domače valute in bolj prilagojeno denarno in fiskalno politiko. Jasno povedo, da nimajo niti najmanjše namere, da bi se v tem času priključile »Evriji« (evrskemu območju) zaradi njene zadušitvene politike. Tako bo kmalu več kot polovica članic EU nasprotovala nemškemu zategovanju, kar daje upanje, da ga bo enkrat vendar konec. Ves gospodarski svet to že dalj časa pričakuje. 21 Prve poteze nove vlade niso dobre Nova vlada je startala v razmerah solidnih gospodarskih temeljev, v prvem polletju 2014 doseženih dobrih makroekonomskih rezultatov (rast BDP 2.5% nas uvršča v desetino najuspešnejših držav sveta; s tem povezano javnih prihodkov, padec brezposelnosti, visok presežek tekoče plačilne bilance blizu 6% BDP, manjšanje proračunskega primanjkljaja, (pre)nizka inflacija) ter optimističnih pričakovanj iz vodilnih indikatorjev, ki kažejo na pozitivno rast (gospodarska klima se še izboljšuje, investicije rastejo, izvoz in gradbeništvo, industrija, kmetijstvo v rasti). Po prvih mesecih njenega delovanja pa je vendar mogoče ugotoviti, da je njeno delovanje neustrezno, tudi zato padec javne podpore ne preseneča. Napačno domače ekonomskopolitično ravnanje pa bi lahko ogrozilo tudi začeto slovensko gospodarsko okrevanje. Konkretno so bili predlogi (avtor, GG, maj 2014), ki se ne izpolnjujejo: ni stabilnosti pogojev gospodarjenja zaradi napovedi velikih reform in krčenj javnih izdatkov, ni povečanja učinkovitosti namesto zmanjšanja zaposlenosti v javnem sektorju, garancijske podpore bankam za dajanje kreditov obetavnim podjetjem še ni, odtujevanje državnih podjetij se v nasprotju z voljo večine nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo, kar vse vrača negotovost, strah in pesimizem. Vlada preveč ukrepa, a ne nagrajuje se pridnost (delavnost) vlade, ampak uspešni rezultati delovanja (čeprav z manj ukrepanja ali pa prav zato) s premislekom, brez hitenja. Vlada (in Banka Slovenija) se ne sme in ne more rešiti odgovornosti za javne zadeve s prelaganjem odločanja o javnih podjetjih na posameznike, ki jih vodi mikro individualni in ne javni interes. 22 Med institucionalnimi ukrepi je iz tujine Slovenijo negativno prizadel rezultat stresnih testov bank, po katerem sta dve največji »padli«, a na način, ki odpira misel o načrtnosti za druge cilje.Vendar zaupanje tujine se še krepi: donosi na državne obveznice spet padajo proti samo 2.5%. Na bruseljske zahteve iz maja 2014 se ni potrebno več ozirati, saj sta obe vladi (naša in bruseljska) novi, izpolnitev obljub starih zahtev pa bi vodilo tako EU kot Slovenijo v poglobitev sedanjih socialnih, političnih in ekonomskih težav. Odpirati znova pokojninsko reformo, ko še dosedanja ni zaživela, je prav mazohistično in družbeno destruktivno dejanje. Nasprotno, potrebne so pozitivni razmisleki in aktivnosti za re-industrializacijo Slovenije, odpiranje novih trgov za slovensko gospodarstvo izven EU, odpor mnogim določilom tajnega sporazumevanja EU z ZDA. Predlog strategije razvoja Slovenije za 2014-2020 stare vlade našteva pet prioritet: znanje, podjetnost, vključujoča družba, učinkovit nadzor in pravna država. Za gospodarski razvoj pa poudarja tri ključna področja: RR, MSP ter zaposlovanje in usposabljanje. Vrh gospodarstva predlaga vladi 36 ukrepov v smeri pravne države, boljšega poslovnega okolja, novega razvojnega zagona in podpore izvozu (Delo, 15.10.2014). Tem bi morali dodati še ukrepe, ki jih predlagajo sindikati in potem v socialnem dialogu najti kompromisne mirne rešitve v dobro državljanov kot celote. Zaključek: ob relativno ugodnih zunanjih pogojih lahko nadaljnje okrevanje slovenskega gospodarstva zaduši le napačno ukrepanje domačih nosilcev ekonomske politike (ki se je, na žalost, že začelo?) Literatura Ban Kanemi: Regional Outlook: Japan, LINK, October 2014 Blyth, M.: Austerity, Oxford UP, UK, 2013 Burns A.: Global Economic Prospects, DEC Prospects Group, LINK, October 2014 Duttagupta R.: World Economic Outlook, The World Bank,LINK, October 2014 EC EU European Economic Forecast, Autumn 2014, Brussel Holland D.: Prospects for Europe, NIERS, LINK, October 2014 Hong Pingfan: Economic Outlook forthe USA, LINK, October 2014 Karadeloglou P.:European Economy, LINK, October 2014 Kaufmann R.: The Forecast for World Oil Prices, CEES, Boston University, LINK, X/2014 Meyers W.H.: FAPRI agricultural commodity outlook,Michigan University, LINK, October 2014, 23 Štiblar F., Mencinger J.: CountryReport: Slovenia, LINK, October 2014 Štiblar F. Optimistična platforma za novo vlado, GG, EIPFLjubljana, maj 2014 Štiblar F.: Zunanji pogoji gospodarjenja v 2013, GG, EIPF, december 2012 TheEconomist, London, razne številke Turner D.: Imbalances in the Euroarea, OECD, LINK, October 2014 UMAR: Poročilo o razvoju 2014, Ljubljana, junij 2014 UNDESA:: Global Economic Outlook, 2014-2016, UN-LINK, New York, October 2014 BOLJE OD PRIČAKOVANJ Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 24 Od julija do septembra je domače trošenje močno zanihalo, končna sprememba pa je bila majhna. Medletno so septembra porasle vse sestavine domačega trošenja; zaradi deflacije je rast realnega domačega trošenja še za približno odstotno točko višja, kot jo kažejo nominalne vrednosti. Omejitve v povpraševanju počasi popuščajo, najbolj v predelovalni dejavnosti, zmanjšale so se tudi v gradbeništvu, velike pa ostajajo v storitvenih dejavnostih. Tudi v evro območju nezadostno povpraševanje stiska poslovanje storitvenih dejavnosti. Pričakovano povpraševanje se je stabiliziralo v vseh osnovnih segmentih gospodarstva. V septembru je prišlo do izrazitega povečanja blagovne menjave, izvoza bolj kot uvoza (dosežena je bila doslej sploh najvišja raven izvoza blaga), kar je podvojilo dotedanji pozitivni saldo. Presežki v blagovni menjavi postajajo stalni in ključno prispevajo k rasti BDP. Gospodarska klima je tudi v oktobru ugodna, vrednost njenega kazalnika je najvišja po septembru 2008. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih se je povečalo, tudi napovedi ostajajo dobre. Močno je poraslo zaupanje v storitvenih dejavnostih, popravila so se pričakovanja v gradbeništvu. Zaupanje se je popravilo tudi v trgovini na drobno, le ocena pričakovane prodaje se je zmanjšala. Gospodarska klima v EU28 se je oktobra v primerjavi z oktobrom lani nekoliko popravila. Industrijska produkcija se je septembra v medletni primerjavi izboljšala, tudi tekoče se je zviševala. V septembru je porasla tudi na območju evra in v EU28; tokrat najbolj na Hrvaškem in na Češkem, najbolj pa je upadla na Danskem in na Portugalskem. Vrednost gradbenih del je bila septembra nižja kot v avgustu, a precej višja kot pred letom; pri tem pa je trendno hitro rasla Skupno število turističnih prenočitev se je v poznem poletju znižalo, spet na račun upada domačih turistov. Med transportnimi panogami sta bila uspešna zračni in cestni potniški prevoz, v Kopru pa je bil letos septembra pretovor blaga nekoliko manjši kot septembra lani. Poslabšanje na trgu dela, ki se kaže v večjem številu iskalcev dela, je predvsem sezonsko, saj se je število aktivnih prebivalcev, delovno aktivnih prebivalcev in zaposlenih v družbah povečalo. V oktobru je število iskalcev dela naraslo predvsem zaradi veliko iskalcev prve zaposlitve, ki jih je bilo tokrat več kot tistih, ki jim je iztekla zaposlitev za določen čas. Stopnja brezposelnosti v evro območju in v EU28 se je v primerjavi z lansko nekoliko zmanjšala; še naprej sta najuspešnejši Avstrija in Nemčija s približno pet odstotno stopnjo, največ težav pa imata Španija in Grčija, kjer je brezposelnih četrtina aktivnega prebivalstva. Cene se dolgoročno še naprej znižujejo, tokrat cene storitev bolj kot cene blaga. Spremembe po skupinah odražajo sezono; navzgor jih je potiskala zamenjava kolekcij oblek in obutve, navzdol pa hrana in počitnice v paketih. EU je vse bliže splošni deflaciji, ki je v nekaj državah že presegla 1 odstotek. Cene industrijskih proizvajalcev so oktobra stagnirale; pri tem so cene proizvodov namenjenih izvozu rahlo rasle. Cenovna pričakovanja ne kažejo opaznih sprememb; pričakovane proizvajalčeve cene stagnirajo okoli dolgoletnega povprečja, pričakovane cene v trgovini na drobno so opešale. Svetovne cene surovin so se v zadnjem mesecu (do sredine novembra) povečale, izredno hitro pa se ceni surova nafta. Zato se tudi v regiji, ki ji pripada Slovenija, odvija boj za prodajo goriva prevoznikom blaga prek Slovenije. Trenda rast plač ostaja nespremenjena, razlike v sektorski dinamiki so se zmanjšale; izjema je rudarstvo. V širši državi so septembra plače porasle v izobraževanju in administraciji, padle pa v zdravstvu in socialnem varstvu ter v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih. Bolj dolgoročno povečanje je bilo le v upravi in obrambi, v ostalih dejavnostih pa v letošnjem letu sploh ni prišlo do povečanj. Razlike v medletni dinamiki plač praviloma ne kažejo tudi razlik v enotnih stroških dela, ki so nastale po začetku krize. Te so tudi posledica poslovne uspešnosti oziroma dinamike povpraševanja in tržne strukture. V sektorju tržnih storitev, v katerih zadostnost povpraševanja močno zaostaja za normalnimi vrednostmi, so stroški dela na ravni pred začetkom krize, v predelovalni dejavnosti, od koder prihaja večina izvoza, pa je bila poslovna uspešnost večja, zato so enotni stroški spremljali dinamiko enotnih stroškov v evro območju. 25 Javnofinančni prihodki so oktobra ostali nespremenjeni, kumulativno pa so v letošnjih desetih mesecih presegli lanskoletne. Manjše oktobrsko zmanjšanje neposrednih davkov je le sezonsko, trendno se skupaj s prispevki za socialno varnost krepko povečujejo. Domači davki na blago in storitve so oktobra porasli, a se je njihova bolj dolgoročna dinamika zmanjšala, kar pa gre pripisati časovnim premikom v plačilih. Trošarine so se oktobra močno zmanjšale, vendar je bilo zmanjšanje posledica velikega premika vplačil trošarin iz avgusta v september. V devetih mesecih po umiku slabih terjatev iz bank bilanc so se krediti privatnim nefinančnim enotam zmanjšali za več kot 9 odstotkov, zmanjšujejo se mnogo hitreje kot v evro območju in kot so se pred začetkom sanacije bank. Depoziti podjetij in gospodinjstev so se zmanjšali, a njihova dolgoročna dinamika kljub zmanjševanju kreditov ostaja pozitivna, kar kaže na zmanjševanje pomena kreditnega napajanja. Obrestne mere na medbančnem trgu se še znižujejo, znižujejo se tudi posojilne obrestne mere; kaže, da banke spoznavajo, da bodo z izogibanjem tveganjem počasi ostale brez strank. Depozitne obrestne mere so ostale malone nespremenjene. Presežek blagovne menjave je največ prispeval k septembrskemu rekordnemu presežku tekoče plačilne bilance; letošnji kumulativni presežek se približuje lanskemu 6 odstotnemu deležu BDP. Ustvarili sta ga presežka v blagovni menjavi in menjavi storitev, rezultat pa sta kvarila primanjkljaja v na računu faktorskih dohodkov in na računu tekočih transferov. Finančni račun kaže velik odliv kapitala in spremembe strukture tokov. Priliv prek računa neposrednih naložb in naložb v vrednostne papirje (izdaja državnih obveznic) spremlja odliv prek računa ostalih naložb. Bruto in neto zunanji dolg Slovenije se le počasi spreminjata; delež javnega dolga pa se vztrajno povečuje. *** BETTER THAN EXPECTED Velimir Bole, Mencinger, Franjo Stiblar, Robert Volcjak Domestic consumption strongly oscillated from July to September but the total change was rather small. All components of domestic demand rose in September; due to deflation is the real growth of domestic demand for about a percentage point higher than shown by the nominal value. Constraints in demand are slowly easing, most notably in the manufacturing sector. They decreased in construction, but remained considerable in service sectors. Insufficient demand distresses business services sectors also in the euro area. Expected demand has stabilized in all basic segments of the economy. In September, there was a marked increase in foreign trade, in exports stronger than in imports (the highest level of exports of goods so far was achieved), which doubled the former positive balance. Trade surplus is becoming a regular and significant contributor to GDP growth. The economic climate in October was also favorable, the value of the indicator is on its highest level since September 2008. Confidence in the manufacturing sector increased, the prospects remain good. Confidence in the service sectors improved, confidence and expectations in the construction industry improved, as well. While confidence in the retail trade increased, expected sales worsened. The economic climate in the EU28 in October compared to October last year improved a little. Industrial production in September compared to production last year increased and it is also currently increasing. Production in September rose in both the euro area and EU28; the fastest in Croatia and in the Czech Republic, while it declined most in Denmark and in Portugal. The value of construction works in September was lower than in August, but much larger than a year before and the trend has been increasing rapidly. The total number of overnight tourist stays decreased in late summer, again at the expense of decreasing number of domestic tourists. Among transport sectors air and road passenger transport were successful, the transshipment in Koper was slightly lower than in September last year. The deterioration in the labor market, which is reflected in the increasing number of job seekers, is mainly seasonal, since the numbers of economically active population and employed in companies have increased. In October, the number of job seekers increased primarily due to first-time jobseekers. The unemployment rate in the euro area and the EU28 compared with last year declined slightly; Austria and Germany with about five per cent rate continue to be the most successful, acute are the problems in Spain and Greece, where a quarter of the working population is unemployed. Prices continue to decline, the prices of services more than prices of goods. Changes in groups reflect the season; prices are pushed up by the changes in collections of clothing and footwear, while food and holidays in packages are pushing prices downward. The EU is getting nearer to general deflation, which in some countries has exceeded 1 percent. Industrial producer prices have stagnated in October; the prices of products for exports rose slightly Price expectations do not indicate significant changes; expected producer prices stagnate around the long-term average, expected prices in retail trade are slowing. World commodity prices in the last month (until mid-November) increased rapidly, with the exception of crude oil. Trend in wage growth remains unaltered, divergences in sectors dynamics decreased with the exception of mining. In the public sector earnings increased in education and administration, and declined in health and social care, cultural and entertainment activities. A more long-term increase was only in administration and defense, there has been no increase whatsoever in the rest of public sector. The differences in the dynamics of wages generally do not imply the differences in the unit labor costs. These are also the result of business performance, and dynamics of demand and market structure. In the market services sector in which the sufficiency of demand lags far behind normal values, labor costs are on pre-crisis levels, in the manufacturing sector, whence most of the exports are, the dynamics of unit labor costs accompanies the dynamics in the euro area. General government revenues remained unaltered in October; cumulative revenues in ten months of this year considerably exceeded last year revenues. Smaller October reduction of direct taxes is only seasonal, trend, together with social security contributions has been strongly increasing. Domestic taxes on goods and services rose in October, but their more long-term dynamics decreased, which is due to the time shift in payments. Excise duties in October decreased greatly, but the reduction was due to a major shift of payments from August to September. In the first nine months after the withdrawal of bad assets from banks' balance sheets the loans to private non-financial units decreased by more than 9 percent, which is much faster than in the euro area and than before the start of the rehabilitation of banks. Deposits of enterprises and households decreased, but their long-term dynamics, despite the decline in lending, remains positive, which diminishes the importance of the lack of credit supply. Interest rates on the interbank market continued to fall, reducing also the borrowing rates. This suggests that banks are gradually realizing that by avoiding the risk they are slowly losing customers. Deposit interest rates have remained almost unchanged. 28 The surplus in merchandise trade contributed most to the record surplus in the current account; this year's cumulative surplus is approaching last year's 6 percentage share of GDP. The current account surplus has been created by a surplus in trade in goods and trade in services, and it has been damaged by the deficits in incomes and current transfers. Capital andfinancial accounts indicate large outflow of capital and changes in the structure of financial position. The inflow enters through direct investment and portfolio investment (government bonds) accounts, the outflow departs through other investments. Gross and net external debt of Slovenia is only slowly changing; the proportion of the public sector is constantly increasing. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Ponoven pospešek izvoznega povpraševanja Od julija do septembra je domače trošenje opazno zanihalo, končna sprememba trošenja pa je bila majhna. Najprej se je avgusta domače končno trošenje opazno zmanjšalo, padlo je za prek 9%. Zmanjšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika, medletna stopnja rasti je postala negativna. Zmanjšale so se vse tri komponente, pri trošenju prebivalstva in države je postala negativna tudi bolj dolgoročna dinamika, medtem ko je medletna rast padla le pri prebivalstvu. Septembra je prišlo do obratne spremembe - do skoraj enakega povečanja pri vseh komponentah. Skupno domače trošenje se je povečalo (za 7%), podobno je poraslo tudi trošenje prebivalstva in investicije, medtem ko je trošenje države stagniralo. Medletno pa so septembra porasle vse komponente domačega trošenja. 29 Pri oceni dinamike realnega obsega domačega trošenja je potrebno upoštevati tudi, da je tako pri cenah blaga kot proizvajalčevih cenah medletno padanje že opazno veliko (okoli -1% letno). Zato so medletne spremembe realnega obsega domačih komponent trošenja približno za točko letne rasti bolj ugodne-višje kot jih kažejo nominalne vrednosti. Tako, na primer, slika kaže, da navkljub opaznemu nominalnemu zmanjševanju, realna (desezonirana - trendna) rast trošenja prebivalstva tudi v avgustu ni bila negativna. Izvozno povpraševanje se je septembra močno okrepilo. Dosežena je doslej sploh najvišja raven izvoza blaga. Močno se je spremenila tudi bolj dolgoročna dinamika, saj je rast impulznega trenda presegla 20% letno, medtem ko je medletna stopnja rasti dosegla skoraj 14%. Še zlasti močno se je izvoz povečal v države EU, vendar je krepko porasel tudi na trge izven EU (medletna rast je tam presegla 9%). Po daljšem času krčenja je septembra opazno pospešil tudi izvoz EU, vendar manj kot izvoz Slovenije (v območje izven EU je medletno porasel za 6.8%). Vir:SURS; lastni izračuni Opomba: Realno trošenje prebivalstva; indeks mesečnega obsega; desezonirane vrednosti Objavljena je tudi prva ocena BDP za tretje četrtletje, ko je BDP porasel za 3.2%. Vse komponente domačega trošenja, ki smo si jih ogledali pri komentarju mesečnih podatkov, so realno presegle vrednosti v prejšnjem (drugem) četrtletju in v istem četrtletju lanskega leta. Najhitreje rastoči komponenti trošenja še naprej ostajata investicije v osnovna sredstva (v letu dni so porasle za 7%) in izvoz (porasel je za 6.8%). Po lanskem prvem četrtletju, omejitve v povpraševanju počasi popuščajo v vseh sektorjih gospodarstva. Vendar se, zaradi hitrega naraščanja izvoza, omejitve najbolj zmanjšujejo v predelovalni dejavnosti; konec oktobra so bile praktično na normalni ravni. Tudi v gradbeništvu je prišlo do opaznega zmanjšanja omejitev v povpraševanju. Omejitve v povpraševanju PREDELOVALNA DEJAVNOST GRADBENIŠTVO 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 31 STORITVE # # Vir: EC; lastni izračuni Opomba: Odstotek podjetij, ki jih nezadostno povpraševanje ovira pri poslovanju Izboljšanje se je pričelo na začetku 2011 in se konec 2012 pospešilo. V 2014 se je zmanjševanje omejitev v povpraševanju gradbeništva ustavilo, v drugi polovici so se omejitve začele počasi celo ponovno povečevati. Vendar navkljub temu konec 2014, nezadostno povpraševanje ovira poslovanje gradbeništva v Sloveniji manj kot v evro območju. Omejitve povpraševanju v storitvenih sektorjih so še naprej velike, praktično ni videti nobenega izboljšanja, glede na začetek krize. Tudi v evro območju nezadostno povpraševanje še naprej opazno stiska poslovanje storitvenih sektorjev. Po umiritvi rasti pred dvema mesecema se je oktobra pričakovano povpraševanje stabiliziralo v vseh osnovnih segmentih gospodarstva. V predelovalni dejavnosti in gradbeništvu se je zaustavilo malo pod dolgoletnim povprečjem, v trgovini in storitvah pa na dolgoletnem povprečju. 2. Septembrski skok izvoza povečuje pozitivni saldo blagovne menjave Po umiritvi v avgustu je prišlo v septembru do izrazitega povečanja blagovne menjave, izvoza bolj kot uvoza, zato je saldo močno pozitiven, kar podvoji letošnji dotedanji pozitivni saldo. Septembrski presežek presega dvajsetino proizvoda v tem mesecu. Nekoč nezamisljivi presežki v slovenski blagovni menjavi postajajo tako redni in ključno prispevajo k rasti BDP. Izvoz ostaja še v večji meri eden glavnih dejavnikov okrevanja gospodarske aktivnosti. 32 Septembra je skupni izvoz znašal 2153 milijonov € (kar 14.2% več kot septembra 2013), uvoz 2000 milijonov € (7.4% več kot pred letom), kar pomeni presežek 153 milijonov € oziroma 107.7% pokritje uvoza z izvozom. V okviru skupne blagovne menjave je bila odprema blaga v EU 1660 milijonov € (kar 16.1% več kot leto prej), prejem blaga iz drugih članic EU 1529 milijonov € (4.8% več kot leto prej), kar pomeni presežek 131 milijonov € oziroma 108.6% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami je bil izvoz 494 milijonov € (8.1% več kot leto prej), uvoz 471 milijonov € (16.7% več kot septembra 2013), kar da presežek 23 milijonov € ali 104.9% pokritje uvoza z izvozom. V letošnjih treh četrtletjih skupaj je bil izvoz 17052 milijonov € (6.1% več kot v enakem obdobju 2013), skupni uvoz 16768 milijonov € (2.1% več), kar da presežek 284 milijonov € oziroma 101.7% pokritje uvoza z izvozom. Devetmesečna odprema blaga drugim članicam EU je znašala 13030 milijonov € (8.1% več kot leto prej), prejem blaga iz drugih članic je bil 13107 milijonov € (0.7% več kot lani), kar pomeni primanjkljaj le 77 milijonov € oziroma 99.4% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz v letošnjih treh četrtletjih 4022 milijonov € (0.1% manj kot leto prej, ko je v prvi polovici leta vanje spadala tudi Hrvaška, s katero ima Slovenija močno menjavo in pozitivno bilanco), uvoz 3661 milijonov € (7.5% več kot v enakem obdobju 2013), kar pomeni presežek 361 milijonov € ali 109.9% pokritje uvoza z izvozom. 3. Gospodarska klima še naprej ugodna Razvoj gospodarske klime je v oktobru še naprej ugoden. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je bila vrednost njenega kazalnika v oktobru glede na mesec prej za dve odstotni točki višja, od oktobra 2013 je višja za 15 odstotnih točk, hkrati pa je njegova vrednost za pet odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. Poudariti velja, da je vrednost kazalnika najvišja po septembru 2008. Vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila oktobra za odstotno točko višja kot septembra, glede na oktober 2013 je bila njegova vrednost višja za 7 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 5 odstotnih točk. Po SURS-ovih podatkih so se vrednosti vseh kazalnikov pričakovanj v predelovalnih sektorjih za naslednje tri mesece v primerjavi s predhodnim mesecem zvišale. Do visokega porasta zaupanja je prišlo v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v oktobru za 3 odstotne točke višja kot predhodni mesec in hkrati za 2 odstotni točki nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z oktobrom lani pa je bila njegova vrednost višja za 22 odstotnih točk. Zaupanje v gradbeništvu se je popravilo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v oktobru za dve odstotni točki višja kot predhodni mesec in za 7 odstotnih točk višja kot oktobra 2013. Poudariti velja, da so se vrednosti vseh kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece v gradbeni dejavnosti v primerjavi s predhodnim mesecem zvišale. Naročila 33 GRADBENIŠTVO 10 0 _ -10. -20. -30. -40. -50. normalna raven naročil 2011 2012 2013 2014 2011 2012 2013 2014 Vir: Eurostat INDUSTRIJA Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bila v oktobru glede na predhodni mesec višja za 6 odstotnih točk, glede na oktober 2013 pa je bil kazalnik višji za odstotno točko. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se oktobra v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma zvišale, znižala se je le vrednost kazalnika pričakovana prodaja. Gospodarska klima se je oktobra v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2014 v celotni EU28 v splošnem nekoliko popravila, za poldrugo odstotno točko nižji je le poslovni optimizem. Mesečna primerjava kaže, da so se v gradbeništvu po podatkih Eurostata v oktobru naročila glede na mesec prej znižala za 2,3 odstotne točke, glede na oktober lani so višja za 6,5 odstotne točke. Glede na september so se v oktobru za 2 odstotni točki zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju poslabšala za 1,6 odstotne točke. 34 GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija ponovno navzgor Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila v septembru za 7,2% višja kot v enakem mesecu leta 2013. Impulzni trend kaže, da se je v septembru industrijska produkcija zviševala po stopnji 0,43% mesečno. Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem septembru v primerjavi s septembrom 2013 povečala za 19%, vendar impulzni trend kaže, da se je v septembru dejavnost rudarstva krčila po stopnji -4.8%. Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v septembru v primerjavi s septembrom 2013 povišala za 6,2%; impulzni trend kaže, da se je v septembru dejavnost predelovalne industrije povečevala po stopnji 0,39% mesečno. Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da je v mesecu septembru 2014 glede na avgust industrijska produkcija tako v EU28 kot tudi na območju evra (EA18) porasla za 0,6%. Glede na september lani pa je v letošnjem septembru industrijska produkcija v EU28 in na območju evra porasla za 0,6%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v septembru glede na mesec poprej najbolj porasla na Hrvaškem (4,6%) in na Češkem (4,5%), najbolj pa je upadla na Danskem (-5,6%) in na Portugalskem (-4,1%). 5. Poznopoletni upad domačega turističnega povpraševanja Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del septembra letos za 8,5% nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v avgustu, vendar se je v primerjavi z istim mesecem 2013 povečala za dobrih 6 odstotkov. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur pa kaže, da je v septembru letošnjega leta sektor gradbeništva rasel z mesečno stopnjo rasti 1,22%. Skupno število turističnih prenočitev se je v poznem poletju znižalo. Avgusta jih je bilo za 1,3% manj kot v enakem mesecu leta 2013, hkrati pa impulzni trend kaže, da se je skupno število prenočitev v avgustu zviševalo po mesečni stopnji 0,73%. Pri tem je prišlo do večjega upada domačega turističnega povpraševanja, saj je v avgustu število turističnih prenočitev domačih gostov padlo za 8,7% glede na avgust 2013. Število prenočitev tujih gostov se je v enakem časovnem intervalu povečalo za 2,1%. Impulzni trend prenočitev domačih gostov v letošnjem juliju kaže krčenje po stopnji 2,02% letno, impulzni trend prenočitev tujih gostov pa rast po stopnji 1,75%. Podatki SURS-a o transportu za september 2014 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu prepeljanih za 15% več potnikov kot septembra lani, opravljenih potniških kilometrov je bilo v zračnem prevozu prav tako več in sicer za 22%. V cestnem mestnem prevozu je bilo septembra prepeljanih za 5% več potnikov kot v istem mesecu 2013. V luki Koper je bil blagovni promet v septembru za 2% manjši kot septembra lani. 6. Brezposelnost nekoliko večja Na trgu dela se je stanje sezonsko nekoliko poslabšalo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v mesecu septembru povečalo na 918083 oziroma za 1575 oseb, glede na september 2013 pa se je število povečalo za slabih 8 tisoč oziroma 0,9 odstotka. V septembru je bilo 805523 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na avgust se je število delovno aktivnih povečalo za 3799, glede na september 2013 pa se je to število povečalo za 10 tisoč oseb ali 1,3%. Med zaposlenimi osebami jih je bilo v septembru še vedno slabih 93% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od septembra lani povečalo za 1,2%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na september 2013 zmanjšalo za 0,3%. Med samozaposlenimi pa je bilo 60% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem septembru povečalo za 438, od septembra a 2013 pa za 5,5%. 35 Iskalci dela 135,000. 130,000 _ 110,000. 105,000. 2012.1 2012.2 2012.3 2012.4 2013.1 2013.2 2013.3 2013.4 2014.1 2014.2 2014.3 Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec oktobra registriranih 115091 brezposelnih oseb, kar je za 3341 oseb oziroma 3% več kot ob koncu septembra, v primerjavi z oktobrom 2013 pa je bilo brezposelnih za 2,4% manj. V letošnjem oktobru se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 13058 brezposelnih oseb, kar je slabih 65% več kot v septembru in za 1,2% manj kot oktobra 2013. Med novo prijavljenimi je bilo 5934 iskalcev prve zaposlitve, 1749 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 4207 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je oktobra letos znašal 9717 brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 6270, kar je 6,4% manj kot septembra in 17,1% več kot oktobra lani. 36 Po podatkih Eurostata je bila septembra 2014 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA18) 11,5%, kar je enako kot mesec poprej ter 0,5 odstotne točke manj kot septembra lani. V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v septembru 10,1% in se je glede na enak mesec v 2013 zmanjšala za 0,7 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo septembra v EU28 24,5 milijona brezposelnih oseb, od teh 18,3 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v septembru najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli v Avstriji (5,1%) in Nemčiji (5,0%), najvišjo pa v Španiji (24,0%) in Grčiji, za katero julijski podatek znaša 26,4%. CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA 7. Cene se dolgoročno še naprej zmanjšujejo Cene so oktobra porasle za 0.2%, vendar bolj dolgoročno padajo. Saj je trendna - bolj dolgoročna dinamika (rast impulznega trenda) ponovno postala negativna. V strukturi cen se je ponovil september, saj so cene blaga porasle (za 0.6%), cene storitev pa so približno za enak odstotek padle. Tudi bolj dolgoročna dinamika cen blaga in storitev se ni bistveno spremenila, prve padajo, druge pa rastejo po okoli 1% letno. Spremembe cen so se po skupinah precej razlikovale. Največjo sicer sezonsko spremembo je povzročila zamenjava kolekcij v skupini obleke in obutve, ki je k skupnemu mesečnemu povečanju življenjskih stroškov prispevala 0.5 odstotne točke. Po drugi strani pa so sezonske spremembe tudi navzdol močno potisnile cene, namreč cene hrane in počitnic v paketu. Ene in druge so skupne življenjske stroške znižale za po 0.1 odstotne točke. Hanmonizinana inflacija 3- 37 -■—i—|—i—' i '—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—r~i—i—i—i—i—i—i~~i—r 2012:1 2012:2 2012:3 2012:4 2013:1 2013:2 2013:3 2013:4 2014:1 2014:2 2014:3 Vir: Eurostat Rast cen, ki je primerljiva med državami EU kaže harmoniziran indeks cen. Ta je tekoče in letno porasel za enako, za 0.1%. V evro območju je harmoniziran indeks cen oktobra porasel na 0.4% (septembra je bil 0.3%). Nekatere države imajo bolj dolgoročno že opazno negativno rast cen (cene v Grčiji in v Bolgariji se zmanjšujejo medletno že hitreje od 1%). V EU so odstopale, glede na Slovenijo, predvsem cene energentov. Te so v Sloveniji padale po 0.9%, v EU pa po 2.2%. Tudi osnovna inflacija, ki kaže rast cen, ki jo poganja neposredno samo delovanje gospodarstva, je bila v evro območju nizka (le 0.7%), vendar še vedno višja kot v Sloveniji (0.2%). Cene industrijskih proizvajalcev so oktobra porasle za 0.1%, bolj dolgoročno pa so stagnirale. Med tem, ko so industrijske cene proizvodov za izvoz tekoče vsaj malo naraščale pa so industrijske cene proizvodov za domači trg stagnirale, v primerjavi z letom poprej pa so se zmanjšale za 1%. Od proizvodov za izvozni trg, so bile na kratek rok bolj živahne cene proizvodov za evrsko območje, medtem ko so v letu dni bolj porasle cene industrijskih proizvajalcev za trge izven evrskega območja. 2- - 0- Relativne cene dizla 38 01 04 07 10 01 04 07 2011 2012 10 01 04 07 10 01 04 07 10 2013 2014 Vir: EC; lastni izračuni Opomba: relativne cene dizla (cene v posamezni državi na enoto cen v Sloveniji) Cenovna pričakovanja ne kažejo opaznih sprememb. Oktobrska pričakovanja so se malo okrepila pri cenah storitev, vendar so navkljub temu še naprej ostale opazno pod dolgoročno ravnijo. Tudi pri blagu pričakovane cene ne kažejo na povečano dinamiko v bližnji prihodnosti. Med tem ko pričakovane proizvajalčeve cene še naprej stagnirajo okoli dolgoletnega povprečja pa so pričakovane cene v trgovini na drobno opešale. Ustrezna cenovna pričakovanj so namreč z ravni, ki je presegala dolgoletno povprečje, v zadnjih treh mesecih padla na dolgoletno povprečje. Svetovne cene surovin so se v mesecu dni (do srede novembra) povečale za 2.7% ( v evrih), medtem ko so v letu dni porasle za 4.2%. V zadnjem mesecu so se najhitreje povečevale cene prehrambenih kmetijskih surovin, po okoli 3.4% na letni ravni. V letu dni (od srede novembra 2013 do srede novembra 2014) so se najbolj povečale cene kovin, v evrih za 11.5%. Še naprej se zelo intenzivno zmanjšujejo, po stopnjah -10% in več, tako kratkoročno (v zadnjem mesecu) kot dolgoročno (v zadnjem letu) cene surove nafte; od ostalih surovin na kratek in dolgi rok najbolj zaostajajo cene neprehrambenih kmetijskih proizvodov, v zadnjem mesecu so v evrih padle za 1%, v zadnjem letu pa so porasle v evrih za 7.4%. Zaradi dolgoročnejšega intenzivnega padanja cen surove nafte in stagnacije ali počasne rasti gospodarstev (stagniranja ali manjšanja porabe derivatov), se tudi v širši regiji, ki ji pripada Slovenija, pričenja vse bolj zagrizen (»race to the bottom«) boj za porabnike derivatov, ki lahko z majhnimi oportunitetnimi stroški izbirajo lokacijo točenja goriva. To so predvsem prevozniki v tovornem prometu na daljših mednarodnih relacijah, za katere ponudniki goriva na manjšem številu črpalk ob meji in izven avtocest zato omogočajo tudi bistveno cenejši dostop do goriva. V Avstriji so tako že na začetku 2013 cene dizla padle pod raven v Sloveniji, na Madžarskem pa na sredini letošnjega leta. Če se upošteva strukturo obsega mednarodnega tovornega prometa so pri sedanjih razlikah v cenah ključne predvsem relativne cene v Avstriji. 8. Trendna rast plač ostaja nespremenjena Povprečne plače so septembra porasle za 0.2%. Po avgustovskem znižanju se je popravila tudi bolj dolgoročna dinamika. Septembra so bile razlike v sektorski dinamiki plač manjše kot sicer. Najbolj so porasle v kmetijstvu in lovu, najmanj v oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Razlike v bolj dolgoročni dinamiki še naprej ostajajo precej večje. Vendar res izstopa le en sektor, namreč, rudarstvo (kjer so v letošnjih 9 mesecih kumulativno plače za 7.3% višje kot pred letom dni), v vseh ostalih so plače v letu dni porasle za manj kot 4%. Le v petih sektorjih je bilo medletno kumulativno povečanje plač višje od povprečnega (1.1%). V letu dni so se kumulativne povprečne plače zmanjšale v šestih sektorjih, največ v poslovanju z nepremičninami in ostalih dejavnostih (za 0.8%). V širši državi so septembra plače porasle v izobraževanju (za 2.2%) in administraciji (za 0.9%), padle pa v zdravstvu in socialnem varstvu ter kulturnih in razvedrilnih dejavnostih. Bolj dolgoročno povečanje (kumulativno medletno povečanje v prvih devetih mesecih) je v sektorjih države bilo le v administraciji in obrambi (dejavnost javne uprave in obrambe), v ostalih pa v letošnjem letu sploh ni prišlo do povečanja. 39 Opazne razlike v medletni dinamiki plač seveda praviloma ne kažejo tudi razlik v enotnih stroških dela, ki so nastale po začetku krize. Te so, med gospodarskimi sektorji, v največji meri, posledica različne narave siceršnje poslovne uspešnosti sektorjev, torej predvsem po-krizne dinamike povpraševanja in tržne strukture. Od povprečja gospodarskih sektorjev najbolj odstopajo sektorji tržnih storitev. Torej sektorji, pri katerih zadostnost povpraševanja še vedno močno zaostaja za normalnimi vrednostmi. V teh sektorjih so enotni stroški dela še vedno približno na, ali malo pod ravnijo v 2008/4, torej tik pred začetkom krize. V predelovalni dejavnosti, od koder prihaja večina izvoza, je bila po-krizna dinamika povpraševanja precej bolj zadovoljiva, zato je bila tudi poslovna uspešnost večja in so enotni stroški po začetku krize spremljali v korak dinamiko enotnih stroškov v evro območju. V rudarstvu, kjer je sicer letošnja medletna rast plač najmočnejša, dejansko enotni stroški v po-krizni dinamiki zaostajajo za evro območjem za približno 1% na leto, čeprav z velikimi nihaji. Proizvodnja elektrike, pare in plina je edini sektor gospodarstva, ki po 2011 sistematično prehiteva enotne stroške dela v evro območju (za okoli 0.5% na leto). Enotni stroški dela v gospodarstvu RUDARSTVO ELEKTRIČNA ENERGIJA, PLIN in PARA 40 1.25 . 1.20. 1.15 . 1.10 -1.05 . 1.00. 0.95 . 0.90. 1 1 1 i i i i Slovenija /N / 1 1 1 r^ \ / / \ y >—' v^ ^^ Evro \ v V \ / i i i i i \j » 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 PREDELOVALNA DEJAVNOST TRZNE STORITVE 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Enotni stroški dela; desezonirane vrednosti; normirano na 2008/4=1 FINANČNA GIBANJA 9. Trendno še naprej opazna rast javnofinančnih prihodkov Javnofinančni prihodki so oktobra ostali nespremenjeni. Bolj dolgoročna dinamika je ostala še naprej krepka (preko 10% na letni ravni), čeprav se je medletna stopnja rasti zmanjšala na samo 0.6%. Kumulativno so v letošnjih prvih desetih mesecih javnofinančni prihodki presegli lanskoletne za skoraj 6% (620 milijonov). Neposredni davki in ostali prihodki so oktobra sicer padli za 1.2%, vendar je bilo zmanjšanje posledica samo šibkejše oktobrske sezone. Saj sta se oba indikatorja bolj dolgoročne dinamike (rast impulznega trenda kakor tudi medletna stopnja rasti) okrepila. Ker je oktober sezonsko šibek, majhno tekoče zmanjšanje pri dohodnini in davku na dobiček (za okoli 0.4%) kaže na opazno trendno (bolj dolgoročno) povečevanje. Še bolj lahko to trdimo za prispevke, tretjo ključno komponento neposrednih davkov in ostalih prihodkov, saj so ti oktobra navkljub šibki sezoni celo opazno porasli (za 2.2%). Krepko trendno rast potrjujejo tudi medletne stopnje rasti, namreč 11% pri davku na dobiček, 3.7% pri dohodnini in 4.4% pri prispevkih, vse so bile višje od kumulativnega povprečja v letošnjem letu. Domači davki na blago in storitve so oktobra porasli (za 1.8%), navkljub temu se je bolj dolgoročna dinamika opazno zmanjšala (medletna stopnja rasti je iz visokih medletnih stopenj padla na -5.8%). Zmanjšanje bolj dolgoročne dinamike je verjetno povzročila sprememba timinga vplačil pri davku na dodano vrednost. Davek na dodano vrednost (najpomembnejša davčna oblika med neposrednimi davki) se je namreč oktobra precej povečal (za 54 milijonov, preko 20%), tako da je dosegel tretjo največjo vrednost v 2014. Vendar je navkljub temu medletna stopnja rasti postala negativna. Da je verjetno prišlo do premika timinga vplačil kaže, na primer, že visoka medletna vrednost v septembru. Po drugi strani pa je tudi medletna dinamika davka na dodano vrednost od uvoza oktobra postala negativna, čeprav znatno manj (-2.6%) kot pri davku po obračunu!? Za dokončno oceno negativne medletne dinamike davka na dodano vrednost v oktobru bo torej potrebno počakati še kakšen mesec! 41 Trošarine so se oktobra sicer močno zmanjšale glede na september, vendar je bilo zmanjšanje posledica, v prejšnji številki omenjenega, velikega premika vplačil trošarin iz avgusta v september, torej posledica osnove primerjave. To ilustrira tudi dejstvo, da je bolj dolgoročna dinamika trošarin v oktobru še vedno ostala pozitivna (medletno so se trošarine oktobra povečale za 2.2%). 10. Opazno zmanjšanje posojilnih obrestnih mer Skupni krediti podjetjem in prebivalstvu še naprej padajo. Septembra so se zmanjšali za 0.6%. Krediti GOSPODINJSTVA 1.002 1.000. 0.998. 0.996. 0.994. 0.992. 0.990. 0.988. M1 M2 M3 M4 M5 M6 2014 M7 M8 M9 M1 M2 M3 M4 M5 M6 M7 M8 M9 2014 Vir:ECB; lastni izračuni Opomba: Krediti podjetjem in prebivalstvu; normalizirano na 2014/ = 1 PODJETJA V devetih mesecih po umiku slabih terjatev iz bančnih bilanc so se krediti privatnim nenfinančnim enotam zmanjšali za 9.3%. Krediti se tako zmanjšujejo še naprej bistveno hitreje kot v evro območju in tudi hitreje kot pred začetkom sanacije bank, saj je bila novembra 2013 bolj dolgoročna (medletna dinamika) skupnih kreditov 8% letno. Septembra so se zmanjšali krediti podjetjem, medtem ko so krediti prebivalstvu ostali nespremenjeni. Tudi sicer so se po očiščenju bilanc bank (decembra 2014) krediti prebivalstvu krčili neprimerno počasneje od kreditov podjetjem. Omejitve v financiranju 42 GRADBENIŠTVO PREDELOVALNA DEJAVNOST STORITVE Vir:EC; lastni izračuni Opomba: Odstotek podjetij, ki jih nezadostna finančna podpora resno ovira pri poslovanju Septembra so se skupni depoziti podjetij in prebivalstva zmanjšali, padli so za 0.3%. Zmanjšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika depozitov, saj je medletna stopnja padla z 4.9% v avgustu na 4.8% v septembru. Zmanjšali so se tako depoziti podjetij (0.1%) kot depoziti prebivalstva (0.3%), bolj dolgoročna dinamika pa ostaja pri obeh pozitivna, še zlasti močna je pri depozitih podjetij, saj naraščajo po preko 10% na leto in to pri tekočem padanju kreditov podjetjem po preko 9% na leto! Krepitev likvidnosti podjetij zmanjšuje (sicer počasi) tudi pomen premajhnega kreditnega napajanja podjetij. Izboljšanje je opazno v predelovalni dejavnosti in delno tudi v gradbeništvu. Po zadnjem znižanju obrestnih mer ECB se obrestne mere na medbančne trgu še znižujejo. Konec oktobra je tri mesečni euribor padel že pod 0.1 (na 0.08 odstotne točke). Na trgih na drobno je že drugi mesec precej živahno pri aktivnih obrestnih merah. Kaže, da banke spoznavajo (ne le v Sloveniji), da bodo pri nadaljevanju s sedanjo kreditno politiko (izogibanju tveganj) počasi ostale brez strank. Znižanje obrestnih mer je bilo večje pri podjetjih kot pri gospodinjstvih. Med tem ko so pri gospodinjstvih padle za 0.1 točke (tako za stanovanjske kot potrošniške kredite) pa so se pri podjetjih zmanjšale za 0.3 do 0.4 točke, bolj so se pocenili večji krediti. Depozitne obrestne mere so ostale skoraj nespremenjene. Malo (za 0.1) so se pocenili le vezave za daljše ročnosti. 11. Rekorden presežek tekoče plačilne bilance v septembru Presežek blagovne menjave je znatno prispeval k septembrskemu rekordnemu presežku tekoče plačilne bilance, ki presega desetino BDP tega meseca. Kumulativni presežek se približuje 6% BDP, ki smo jih skoraj dosegli lani. Po eni strani je odraz velikih naporov naših izvoznikov, po drugi pa kaže na neustrezen razvoj domačega trošenja, ne prvenstveno osebne potrošnje. Plačilna bilanca (milijoni evrov] januar-september september 2013 2014 2013 2014 I. Tekoči račun 1.604,5 1.558,3 197,0 345,8 1. Blago 622,3 935,5 88,9 234 1.1. Izvoz blaga 16.435,6 17.405,2 1.923,7 2.193.1 1.2. Uvoz blaga -15.813,4 -16.469,7 -1.834,8 -1.959.1 2. Storitve 1.573,3 1.405,5 157,6 168,2 Transport 505.1 553,9 57,90 68,6 Potovanja 1.035,9 978,6 135,50 130,9 3. Dohodki -481,3 -659.1 -41,5 -77.1 Delo 253,4 288,9 28,3 31,3 Kapital -734,6 -948 -69,8 -108,3 4. Tekoči transferí -109,8 -123,6 -8 20,8 Država 28,4 -14,2 6,5 32 | II. Kapitalski In finančni račun -2.259,5 -2.251.1 -297,2 -590,9 A. Kapitalski račun 32,8 -27,2 -10,5 101 B. Finančni račun -2.292,4 -2.223,9 -286,7 -600,9 1. Neposredne naložbe -682,3 794,7 -61.1 127,6 2. Naložbe v vrednostne papirje 1.806,2 4.227,7 -204.1 -283,5 3. Finančni derivativi -17 15,0 -2 01 4. Ostale naložbe -3.363,5 -7169,6 -15.1 -497.1 III. Neto napake in izpustitve 655.1 692,8 100,2 245.1 Vir: BS V septembru 2014 je bil presežek tekoče plačilne bilance 345.8 milijonov €, mesec prej je bil le 100 milijonov €, v septembru lani pa je bil 197 milijonov €. S tem se je letošnji kumulativni presežek za 9 mesecev 1558.3 milijonov € na manj kot 3% približal lanskemu v enakem obdobju, ki je znašal 1604.5 milijonov €. Septembrski pozitiven saldo je rezultat blagovnega presežka kar 234.9 milijonov € (septembra lani 88.9 milijonov €), storitvenega presežka 168.2 milijonov € (lani 157.6 milijonov €), negativnega salda v dohodkih faktorjev -77.1 milijonov € (lani -45.1 milijonov €) in presežka v neto tekočih transferih 20.8 milijonov € (septembra lani je bil primanjkljaj -8.0 milijonov €). 44 V treh četrtinah letošnjega leta skupaj je presežek 1558.3 milijonov € rezultat presežka blagovne menjave 934.5 milijonov € (v enakem obdobju lani 622.3 milijonov €), presežka storitvene menjave 1405.5 milijonov € (lani 1573.3 milijonov €), primanjkljaja v dohodkih faktorjev -659.1 milijonov € (lani -481.3 milijonov €) in primanjkljaja v neto tekočih transferih -123.6 milijonov € (leto prej 109.8 milijonov €). Glavna dejavnika letošnjega zmanjšanja storitvenega presežka sta slabši neto zaslužek iz turizma in predvsem večji primanjkljaj pri ostalih poslovnih storitvah. Za dobro tretjino večji primanjkljaj pri dohodkih faktorjev je povzročen z večjim neto odlivom obresti iz neto zunanjega dolga. Kapitalski in finančni račun kaže po letošnjih treh četrtletjih zmanjšanje dolga oziroma povečanje terjatev v višini 2251.1 milijona € (v enakem obdobju lani je bilo podobno 2259.5 milijonov €). Saldo kapitalskega računa je skoraj izravnan (letos v devetih mesecih znaša -27.2 milijona €, lani v enakem obdobju je bil 32.8 milijonov €), tako da je saldo finančnega računa -2223.9 milijonov € (lani -2292.4 milijone €). Pri tem je letos neto priliv neposrednih naložb pozitiven 794.7 milijonov €, lani je bil negativen -682.3 milijone €, kar ob odtujevanju državnih podjetij ne preseneča. Neto portfeljskih tokov v Slovenijo je bilo za 4227.7 milijonov € (lani v enakem obdobju za 1806.2 milijona €), neto ostale naložbe pa so znašale -7169.9 milijonov € (lani -3363.5 milijonov €). Mednarodne rezerve Banke Slovenije se niso bistveno spremenile: v devetih mesecih so se povečale za 91.8 milijonov €, lani za 35.7 milijonov €. Tako znašajo konec septembra 2014 824.4 milijonov €, od česar je za 327.7 milijonov € deviznih rezerv, 154.5 milijonov € znaša rezervna pozicija pri IMF, za 243.9 milijonov € je imetij SDR, za 98.4 milijonov € pa zlata. Statistična napaka je enako (pre)velika, kot je bila lani, saj znaša po devetih mesecih 692.8 milijonov €, lani je v enakem obdobju bila 655.1 milijonov €. Bruto zunanji dolg Slovenije je znašal po Biltenu banke Slovenije iz septembra 2014 konec avgusta letos 44317 milijonov € kar je 346 milijonov € več kot mesec prej. Delež javnega v celotnem zunanjem dolgu se postopno a vztrajno povečuje in znaša 57.3%. Neto zunanji dolg je bil konec avgusta 12151 milijonov €, kar pomeni, da je v letošnjem letu porasel za 86 milijonov €. Kam gre plačilnobilančni presežek? Skupno mesečna rast co o 03 cu op cd cd cd cu cu ■št lo cv lö o ■št cu cd cu cd o' c^4 ■št cu c^4 cu '4 lo lc^ '4 ' ''4 ■št '4 '4 lo cu '4 . CÜ co 03 ''4 03 cu ''4 lc3 '. o 03 c^ ''. t is S £ ° cn s r-v co co OD CD cu cu cu ^^ c^ r^ r^ cn r^ nD cn c^ co c^ c^ o UD UD CD "O C UD o on o r-v o o r-v ■ŠT cu r^ o r^ o c^ c^ nD o r^ c^ CD o LU c^ r^ c^ c^ r^ c^ 0D o o r^ c^ 0D o r^' o C^ K o OD O r^' o '4 0D o * N * o CO n ja t jn ■S & tj o et E I-v cci ■šT ni CD cci co CD ou cu ■ŠT oi cn o o r^ cn cu CD CD~ co OD ^f cu ■šT r^ c^ OD nD r^ c^- cu co co o cn c^ o o ci^' ■šT cv CD r^ co r^ ap co cv cu OD CD cv r^ r^ c^' CD LJLl E 55 cu r^ co cu o CD cn co o co cn co cn o cn o ■šT o m co co co o co co o co m r^ r^ cu m co CD co cu co co r^ o cu o ni ■šT cu o co nD nD r^ co nD co co CD o CD ■šT cn cn cu ■šT cn cn CD co nD co co cu cu ■ŠT ■šT o cu co co c^ co ■šT OD ■šT ■šT o co CD co nD co co co r^ cu ■šT ■šT o cn o ■šT co UD cn co co UD co O CD ■šT cn CD c^ ■šT OD ■šT 55 cn co cu co cu cn UD CD o UD r^ r^ co UD cu ■šT C CD > CD * C * co n ja t jn v & tj O et E co ni 0 cn 01 r^ o ou OU CD o r^ co oi cn co K cu 0 01 CD o' cn oi CD co op co r^ CD ■ŠT OD P? ■šT c^' co CD CD cn ■šT nD o ■šT co u^ ■šT cu c^ c^' r^ c^ c^' cn c^ ^f CD ^f 4' UD c^ -4' r^ o cri cu c^ oi CO LU N O > E o ■šT CD r^ o S co r^ r^ m cn m co CD m m cu r^ r^ cu co r^ ■šT ■šT CD co ■šT CD CD co nD cu CD ■šT r^ co nD nD co nD nD CD nD ■šT ■ŠT nD co nD nD cu CD CD co ■šT cu co nD ■šT o CD co cu CD ■šT o cu UD c^ UD UD cu r^ cn co UD UD ■šT CD co UD cu co CD a n >U -U OJ w cn p 03 m m co o co CD O CD co 0U cn o cci cu cu oi o CD m co co cu c^ c^' cu OD o ■šT r^ cu c^' nD OD o CD c^ c^' co CD o ■šT c^' ■šT op UD 0^ O co c^ c^' cu op CD cn op CD "e CD > O cn N O S t - cn S £ CD cu cu co ■šT UD CD co cn # cd C cd * O * cd r-v C CU N -n § ljü =D medletna stopnja cd o rv 03 03 lcd cd lc3 cd 03 o c0 o' cd cu cid lcd cd C? rv cu cd cd co od cd li? LI? cu c^ LI? rv f' lcd od cu cd f' cd c^ lcd rv cu co lcd cu cd c^ 0^4 cd co cu cd cd f' cu r^ c^- cu c^ c^- ■št co cd ■št lcd c^4 lcd 03 cu cd 03 cu J2 cd ■a in rv 03 cu cd c0 o c0 03 cu ou rv 03 lcd cid ■št ■št ■šf rv ■št cd od 03 ■št c^ lcd c^ c^ od ■št c^ c^' 03 cü c^ od od od co cü c^ od ci^ c^ c^' r-v j; j; ■št Uvozne cene Slovenija** a n ja t jn "a o et E cd od c0 cd cd cd iv lc3 cd 03 03 03 03 c0 lcd ■št o lcd c? cd ■št cu o c^ rv rv rv lcd ■št od C? rv od co cd cu o 03 c^- ■št ci^ c^- lcd c^ o c^ 0^4 cd f' ■št c^ rv cd f' ■št c^ c^4 co cu c^4 03 lcd cu lcd cu J2 cd ■a in cu o cu o co cu c0 rv cd c0 cu rv 03 03 od c0~ o c0 od o rv ud o c^ cd o c^' o c^' o c^ r-C c^ lcd lcd o lcd c^' o cd o c^ o c^ r-C o lcd cd o c^' o c^' o cd lcd o od lcd cd r^ lcd cd '. c^ ■šT o lcd lcd c^ * N * lu a n ja t jn "a o et E 10 cu ni cu c0 o rv cu 0u o rv 03 cu o ■št lcd cd cid cd 03 03 lcd up' cd cd cu cd ■št lcd up o cd od rv cd co rv rv C? cd c^ up 03 co C? o cd cu 03 c^ o cd ■šT c^ C? cd o rv lcd ■šT lcd c^4 o cd 03 o cd C? lt^ ■šf co rv E cu cu cu ■šT cd rv cu o lc3 lc3 03 03 c0 cd rv ■šT cd cu co ■šT o lc3 03 cd O od cd cu c0 rv ud cu 03 c0 cd lcd O rv cd rv o co ■šT ■ŠT cd ■šT 03 lcd lcd cd o cu cu ■šT ■šT co lcd cd ■šT cü cu cd 03 co od o o od 03 ■šT co co lcd cd o ■šT ■šT rv o od co ■št co co od o cu o ■št ■št lcd o co od cu cd ■št o od ■št cd co od cd lcd s rv cd o lcd co o cu od co od o co ■št od cu cd od ■št Uvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn -2 & "a o et E ■št iv 03 lc3 cd 03 0u ■št m 03 cd o 03 cu o cd c0 rv cd cd cu cd c0 03 cd c^ rv co c^ r-^ o c^ co lcd od cd cu r-^ co cu od co ■št od ■št c^' cd c^ 03 cd co lcd 03 ci^ c^' cu c^ c^' lcd lcd lcd ■št cd o cu rv lcd ■št li? cu op cd ci^ ■št o ci^ od e o o m o cd cd cd ■št cu rv rv cu lc3 lc3 cu cd cu rv o lc3 cu co cd cd co lcd cu lcd rv 03 ■št c0 rv ■št cd ■št o cd cu lcd cd od o cd od cd rv 03 lcd cd od lcd rv cu o cu 03 cu cd lcd o cd cd cd cd co od rv cd cd rv ■šT cd . lcd o cu cu u^ cu u^ rv ■šT rv r^ cd Uvoz Slovenije* a n >u -u en p cd m rv co o lc3 cd cp rv iv c0 0u ■št ■št rv o ■št ltd cp' ■št cd cp' o cp cu cd cd co o cd cd o 5 cp' od c^' o o cd lcd o ■št c^ c^' - 03 c^ cp' cd o op ■šT lcd c^4 ■šT t i s 5 £ cu cu 03 ■št lcd . rv co cd 47 # 48 Anketna stopnja brezposelnosti Slovenija od ■št ■št ■št o cd cu iv co' cn od cu o' ■št o' cd od ■št od cu od ■št od cd od cd od cn od iv od c^ c^- - lid c^- -' o' 0^ c^- od od c^ od od od od od ■št od od m z) E ■št iv cu iv o od lid od iv od cd o' ■št j; lip lcd iv op -' cu op op ■št c^- c^- co c\J op lid ■št op p 7 cu z) E o iv cn od cd od cd od lid o cn o' cn o' ltd o lid cd -7 o cd o cd o' -7 o' cd o' a^ o' -' od c^- ■št c^- c^ c^- od c^- cu c^- [v od r^ c^- od c^- Trgovina na drobno EU27 a n ja t jn -2 & tj o et E lid cd cd o cd cvi o co, p co od ■št o' op ■št o cm iv o' cd cu co o' ■št c^ cu ■št C0' od cd o' [v o' j; s k cd "o in co 7 iv o cd o cd 7 iv o ■št co cd m co cd od od cn co cu co cu cd ltd o cu co o' co cm cd lcd od cu co lid ■št cd' -7 [v cu cn c^ c^- cu ■št cn ■št c^ c^-cn cn cd cu a^ ci^-cn co lid cu cd od o cd od ■št ' lid od ' -7 lid cu -' od ■št cd ' lid od Gradbena aktivnost EU27 a n ja t jn & & "o o et E w iv cd r< cd od ■št 7 o o od u? cn lcd f' ■št cd co o' iv o' cu o' co cd op iv o' lid c^- od od cd' cd' cd cd' c^ od c^- od cu o' -' cd s k cd d in 7 Ol co co cd o m co cd cn m co od co cn co od co cn o iv co 7 cu cu cn ' ■šT od cn cu cd cd' cn cn [v od co ■šT op cd co co od cn ■ŠT ■šT o co ■št cd cd ■št [v cn cd cn cd co' 7 -' ■št ' cn od ■št cn cd od lid ' c^ cn lid od lid cn co r^ od cn cn od cd' cn 7 od lid cn ' c^- ' Predelovalna dejavnost EU27 a na ja t jn ■S & tj o et E w en cd ■št ou ud co iv o co ■št cu ou p cn cd cd p co o' cd cd j; cu od iv c^ c^- ■št od c^ ■št c^- cu od [v od op op cu c^- [v cu lid c^- lid ks cd d in ■št o cd m o od o op cd co cn [v cn ■št od o cn lid o' cd cn up cd 7 cu od co cn cu co co' co od od o cu co od cn lcd -7 od cn od od 7 cd cn ■št '' cu ci^-cn lid cn od cn cd -' c^- ■št c^- '' co -7 od co od ■št '' od od cd ■št lid od lid 7 lid od ■št -' ' ■št cd Industrijska produkcija EU27 a n ja t jn -2 & "a o et E m co cd ou ou ou cd m cd o ■št od ou cd cd j; iv o [v o' cd cd co o' co cu cm c^ c^- cu cu lid o' lip ■št cu cm co o' cu c^- o' c^- ks cd d in ap co od o co od co co iv cn m cd co iv od cn cu od o' ltd lid cd ltd o' lcd [v co ■št ■št ■št ltd cu k cn co co lid co co cd' cu od k cn ■št od od co cn cu od c^-cn cd ■št od ' -7 cn -' ' ' cd ' -' od lid op cd 7 op cd 7 c^ cd' ' cu lid 7 c^ od cn o t e iv o o cu co o o cu cn o o cu o o cu cd cu cu cd cu co cu \ co cu 7 co cn ' ' cu > '' cu cu co ■št lid cd 7 ' cn # Poslovni optimizem EU28 Slovenija 8 cu -16.44 o ■šT CU CU CD CU -8.37 8 o oj j; CD cu rs" 03 co" CU CD '3 O j; 03 03 '4 o" o 03 LO K LO r^' c^ 03 Li^ 03 C^ 03 CU CD C^ 03 03 ■ŠT c^' r^. Li3 Lip rs cu Z) E en o o CO m CD CU co LO co 03 cu o rs o 3 CD rs op" ■ŠT op" rs f" 03 rs LO CU CD" OD CU up CD" 03 03 rs cp" LO cp" Lip ■ŠT C^' 03 cp" 0^ C^' LO LO 03" '8 '3 f" r^ Trgovina na drobno pričakovanja EU28 a a b S E te e =a E ee E ^ s cn CD rs 4 m Op cu eri LO CO -6, OD -4, 6 rs ■šT cn op cu rs" cu oj O CD~ CU LC3 CU LO CU rs 03 '8 K c^ oj '3 oj r^ ^f CU oj CU Li3 Lij CI^' '8 CI^' 03 03 C^ oj r^ 0^' LO C^' 03 c^' a ja O +J os 8 lo oj CU oj cu o 6. 4 CD cp" LO ■šT o rs cp" CO CU j; ■šT LO" CO rs" O ■šT CO lij 03 o" 03 oj 03 oj 03 ■ŠT CD 03 03 r^ r^' '8 K '4 rs 03 c^ C^ r^' ^^ 03 ■šT CI^' Naročila, gradbeništvo EU28 a a b S E te e =5 E ee E k s rs op cn o co cu 8 o cu cu ■šT 6 CO cp" LO 03 rs CD CO rs" ■šT CU CD' 03 CD~ OD o rs" O CU r^ 03 CO CU CO CD LO oj Li3 oj CD ■šT C^ CI^' Lij C^ C^' CO ■ŠT Li3 CI^' ks čil cd o I £ ■šT CU rs CO 03 Lij -4 m cu oj -4 03 -4 7 CU CO 03 -3 '6 03 "3 LO rs" "3 oj "3 '4 CD "3 O 03 "3 o 03 "3 '8 rs" "3 '3 03 "3 LO 03 "3 CU 03 "3 C^ 03 "3 '4 CD "3 K "3 Lij "3 '4 CI^' "3 '4 CU "3 C^' "3 C^ C^' "3 0^ Li3 CU "3 Naročila, predelovalna dejavnost EU28 a a b S E te e =a E ee E k s rs ■ŠT co cn 4 rs op m CD oj CU o rs cu on 03 cu O 03 rs Lip" O O o 03 o oo" 03 LO" '4 oj o Lij LO ■šT '3 ■ŠT" C^ C^' 03 r^ oj CU '8 r^' rs ■šT O LO ^f C^ 03 ■ŠT 03 O C^ ■šT a ja o .u os lo lo o o oj up 6 03 ■šT CU 8 7 o ■ŠT cu 8 rs cu cu rs" cu cu cu cu '7 CD LO K '8 03 '3 03 o CD CD Lij o rs" '3 r^' Lij LO Lij C^ C^' '8 CU Li3 C^' LO CU '3 oj CI^' C^ oj C^ 03 Poslovna klima EU28 a a b S E te e ^ E ee E k s rs CD rs CU CU 03 CU CD O o 03 o cu cp" ■ŠT cp" 03 o" LO O rs o LO O cu CD cp" LO cp" o o" c^' CU C^' 03 j; C^ O j; r^ o LO C^' C^ O LO C^' a a n jn s 10 os 8 CD cp m LO CU LO ■šT o o CD o o rs cp 4 ■šT cp" CO cp" LO O" 03 cp" CU cp" 03 O" O o" 03 O 03 O CU o" C^ c^' ■šT C^' c^' 03 o c^' c^' C^ C^' 03 C^' C^ c^' C^ o C^ C^' o O o t e CO o o CU cn o o CU o CD CU CD CU cu CD cu co o cu \ co o cu 7 8 03 o 1 CU > CD CU CU 3 4 LO CD rs 8 03 O 49 # ♦ ♦♦ STATISTIČNA PRILOGA 50 Poslovni optimizem medletna sprememba co -15.9 -18.6 CD cu CU cp" '6 CD" LTD LTD ■šT LTD 03 K p ■šT 03 cn '5 o op LTD K C^ C^' u^ OD LTD r^' 03 OD c^' 8'4 03 cn C^ C^' C^ CD 03 03 K 03 r^' a a n jn S cn O 4J os CD 03 .9 cu cu 03 O 03 O" '9 o" 03 UD" CO 03 CD co" CD cu" ■šT O" 0^' up c^ 0^' 0^ 0^' r^ c^' u^ 03 03 03 LT3 c^ u^' C^ ■ŠT LTD LTD C^ u^ 03 03 03 u^ 03 cu Trgovina na drobno pričakovanja a a b S E te e =a E ee E ^ s CO ■ŠT ■šT CD .5 o op .8 ■šT CU CO f" O ■šT CD CD" CD LTD ■ŠT cp" c^ cu 03 03 c^ OD c^' U^ K '6 cu c^ C^' r^ CD CU 03 ■ŠT C^ 0^' LTD O o CD Lip o a ja O +J os CD o ■ŠT .5 CD 03 o o .9 ■šT CU ■šT cu CD o CU CD ■ŠT CU '5 ■ŠT 03 '5 OD cu '8 cu cu cn cu '5 03 cu '6 OD cu r-v 9' cu r^' '6 03 cu '8 03 03 r^ CD 03 ■šT 03 r^ OD 03 '5 U^' 03 '8 c^' cu C^ LTD 03 '5 03 co" r^ C^' 03 '6 cu OD cu Naročila, gradbeništvo a a b S E te e =5 E ee E k s ■šT OD .5 03 cu LT3 -5 r^ cn CD CD" CU O CU 03 OD 03 OD '5 ■šT cu r^ o 03 '5 cu O ■ŠT 03 03 03 03 cu r^ c^' 03 '8 u^' '6 cu cu '6 LTD cu rs c^ 03 ■šT cu C^ r^' cu '8 cu cu ■šT cu C^ CD r^' ^f c^' ks čil CD O I £ CD OD Li3 CD "p .8 oj -6 03 cn -5 r^ CU -5 '5 CU up cu K up cu LTD cu cu 03 '6 CI^' 03 O c^ c^ m '9 CD '6 cu c^ c^' ^^ o up up C^' up '8 c^' c^ co r^ up '5 c^' f" u^ '9 LTD LC^' o Lip" Naročila, predelovalna dejavnost a a b S E te e =a E ee E k s CO 03 CD r^ CU ■šT cu f 03 CD K '9 CD" co LTD cu LTD 03 OD 03 LTD c^ c^' r^ c^' '8 CD '5 '8 03 o LTD ^^ c^' cu o OD '5 u^' C^ LT3 03 LT3 '9 OD u^' 03 OD CU '8 r^' CD cu cu C^' cu a ja o .u os 03 CO 03 03 "P .6 ■ŠT cu '5 LT3 ■ŠT CU up '5 CD cu '9 ■šT cu r^ CD" cu ■šT cu cu '6 CD c^ '6 CD c^ 03 c^' '6 c^' c^ c^' c^ O o c^ '5 03 cu c^ C^' c^ ■ŠT LTD r^ 03 LT3 cu op" LTD CO u^' u^ '5 C^' LTD C^' Gospodarska klima a a b S E te e ^ E ee E k s OD CU .5 Li3 CU .9 cu CD CU o o 03 03 03 cu CD ■šT CD K c^ c^' CI^' c^ c^' o cn c^ ■šT 03 K c^ r^' C^ K O K C^ r^' C^ C^' C^ u^' C^ 03 r^ C^' O LTD c^' c^' 03 cu C^ Li3 aa n jn S ™ os ■ŠT 03 CU cu 03 CU CU 03 03 r^ up r^ CD" ■šT 03 r^ cu 03 - o op ■ŠT UD CD c^ LTD c^ op r^ K 03 - C^ o CU o - C^' - o t e r^ o o cu 03 O O CU 03 O O CU o CD cu CD CU CU CD CU 03 CD cu \ 03 CD cu 8 9 O cu CD cu cu 03 ■ŠT 5 6 co 9 O # STATISTIČNA PRILOGA ♦♦♦ CD ■a o mesečna rast CD OD O 0.00 ■št CD cp CD o cp cn o o cn CD 0' CD CU 0' ■št 03 0 co co C^ 0' cü 03 -0' CD op 0 0 cu c^' cn cu OD c^' 0 OD ■ŠT 0 LID 0' o CÜ C ¿n CD O -U ._ CO S £ a 5 p ? OD o m m o CD ■ŠT '0 o CD CU 03 cn rs CU c^' CU 03 LT3 03 c^ ■šT c^' C^ C^' ■šT c^' o c^' OD eri CD OD C^' CU LID LID OD OD CO O ks CD "O OU lid CU cd m N o co N o on co 03 cn O CU C0 03 CD K lid cd' LT3 U3 ^^ c^' C^ CU 0^ c^' cu co co cd cu cu r^' cu 0^ LID CU OD co od cu OD cu cu c^' c^ c^ cu c^' cu OD C^' CO c^' OD CD "C. -U CO a n čt CD CO co P er m m CD a m o o r^ ■št c0 0. lid ■št CD cn cp' LTD OD 0' ■šT ■šT -0' r^ 03 -0' LT3 0' co 03 -0' co o co r^ C^ 0' r^ C^ 0' co op cu -0' cn lid 0' op co cn -0' cn OD 0' "a CD C CD > O t • = CO £ £ CD 5 p m r~< r^ r^ CD N r^ 0ü O c0 U? 03 ■šT cn o LT3 CD O c^ c^' CD a ^^ UD li^ c^' Gl c^ c^' OD od cu OD C^ r^' Lip c^ CD cu lid ■a CD t— s k CD d ■f cvi co cu o co o 03 lid lid O CD 03 o cd K cn lid O O ■ŠT o o c0 o' co 03 C^ c^ cn ^^ C^' O c^ c^' C^ OD 03 co '0 t^' cn cn cn ■šT cn r^ CD 0 cn OD CÜ 0 CD r^ c^' 0 OD OD 0 r^ c^' 0 '0 c^' co '0 t^' C^ c^ t^' cn a n čt CD CO co P er m en cd o cu co cp en cu cp 0 o co o CD co -0' cu co 0' ■šT OD 0' co ■šT LO c^ c^' 0 03 cd c^ 0' ■šT C^ t^' co c^' 03 c^' c^' 0 cd 0' lid cu c^' rv up r^ a? ■šT Rudarstvo t •— CO s 2 CU o p CD cd CD cd 0Ü K cd ■šT CD OD K r^ 03 li^ c^' c^ c^' c^ r^ C^ 0^' C^ c^' c^' 03 03 o c^ c^' co cv OD r^ cn K c^ t^' C^ OD CO OD c^' c^ •G 1< Gl '0 t^' cu ks CD "O C OU cn co N r^ cd m r< cu r^ 03 o' cu 03 co ■ŠT od '0 lid cn '0 LT3 cn LT3 t^' r^ t^' co C^ K cn o cd Li3 03 o 03 r^' co c^ t^' lid OD r^ OD od co c^ c^' cn CÜ co 0 co ■ŠT C^ r^' CD c^' cn lid od r^ a n čt CD W co P er m CD m o CD o o ■šT CD co 0. ■šT o lid CD 03 0' ■ 03 cd co -0' ■šT -0' LT3 0' cu -0' cu C^ 0' co o 0 0' co o 0' ri co C^ -0' lid 0' 0 CD CD co ■šT 0' Skupno t - cn 5 £ CD CU cu co ■ŠT lid CD co cn 51 # 52 Skupaj nočitve mesečna rast ca cd o cd o ou cd co cd iv ■št o' cd cd' 5 cd' ' ■št iv ltd co o cd' cd cd cd' cd cd c^. od co CV ltd [v iv co cd od iv ■št cd r^ cd' cd cd cd' od [v cd' t is S £ o t s o a n čt oj tn en p er m cd ■št cd od od cd cu cd ltd co cd cü cd' co ltd cd cd cd cd ltd cd cd cu lid cd co co cd co co cd' co cd' cd CM co c^ c^. ltd ltd cd' cd od co co cd c^. cd cü g ih či a E o "o e eitv či o z t i s s 2 cu o p cd ■št ■št ■št co ■sf ou ltd cd' cd ■št c? od u? iv cd' cd ltd od ■št cü od ■sf od CV cd cd ltd cd' c^ cip [v u? ■št c^. ■št t? c^. c^. op c^. r^. r^ a? o o o v ■št od co co co ■št ltd co iv iv iv co co ■št co co iv cd co co cd iv cd od ■št ltd ltd od co cd iv cd co ■št co cu ltd üd cu cd iv cu ' ltd cu cd o . ' od . ' cd cd cd . o od ' cd . •t cd iv iv cü iv ltd . ltd od co co iv cd ■št ■št od co ■št Gradbeništvo a n čt CD 10 co p er m o od cd cd co cd cu cd cd o cd cd iv o ■št cd cd' cd cd cu cd' ■št cd cd CM cd cd cd od c^ cd c^. ltd c^. cd ltd cd ■št c^. ' cu c^. cd od cd' od CM c^ c^. . c^. t i s S £ a 5 p cd cd iv cd o cd cd cü cd cd co cd u? 00 od cd cd co ou cd CM iv c^. od c^. od c^ c^. [v cd c^. cd lid od cü co cd' lid cü lid ^f cd cd' r u >o o is ti co od co od co od ltd co ■št od cu od cd od cd co ltd cd iv dd lid cd cd co cu oü ltd iv cu od ■št o iv cd iv cd cu •t cu ltd cu ' cu ltd cu ' cu iv iv cd cu ■št cu ■št od ■št . cd c^ cu o iv ■št cd cd iv od ltd co cü lid cd cd ltd iv co cu . cu ■št . lid cd ■št . ■št o cu iv cd cd cd . ' cd ■št . od od cd . cd co iv iv o t e iv o o cu co o o cu od o o cu o cd cu cd cu cu cd cu od cd cu \ od cd cu iv co cd ' t- . > cd . . od ■št ltd cd iv co cd # mesečna rast m ■ŠT o o rs CD CD o o cM o" CD OD o" CU rs CD cp CD o OD rs OD cu LCD rs CO OD rs CU o" LCD cp rs CD c^- . C^ OD LCD "- " r^ LCD ■ŠT CO OD "- CD CÜ CU c^. CD "- Luški t is S £ 03 t m cd co co rv cd cu co cd co 5 co 6 co 100504 cu 9 cd cd 3 8 cd 7 cu co cn 8 5 cu ■št cu 6 6 o ■št cu 0 3 cd cu cu cu 3 co cu 6 7 ltd co 3 0 cd 6 3 4 rv 0 0 cd cd 9 6 cd ■št cu r^ co 3 d3 cn 5 cd ■št cu 3 4 co 03 cu 4 6 r^ cn cu 0 3 r^ cd cu 6 3 cd co cu 0 7 cd cn cu 5 co 9 9 4 8 ■št 0 6 u3 cu 10 03 u3 Samozaposlene osebe letni porast m co o ■št m u3 cu cvi cd cvi cd cn o op rs co cd cd cp' o o' ■št op cu cu o co' c3 c^ ud co ■šf c^ u3 c^ u3 u3 c3 u3 u3 c^ u3 podjetniki in poklici co o co co m cu ■št ■št m m 7 o m co 5 4 cu co 9 5 8 5 cu 16 3 cu co 0 6 5 9 co 16 cu 0 co 0 6 18 co 0 6 cu 5 ltd 0 6 9 9 0 6 5 8 co 0 6 3 rv o 6 9 5 cu 16 9 cu co 16 10 16 5 cu u3 cu 6 6 cu o 3 6 9 6 cu 3 6 03 d3 6 6 7 co 3 6 0 8 cd 3 6 6 c^ 3 6 4 cu 6 0 cn 6 6 0 cu 4 6 0 6 co 4 6 4 cu co 4 6 Zaposlene osebe letni porast ud ■št co o cd m od 0 co cd r^ K r^ K 03 K u3 K o K ltd cd co lo r^ ud cu lo cd c^ sf co r^ co r^ c^' cv c^ c^' up '6 cd '3 C^' pri samoz. osebah co co en cn cd o o co cu r^ 7 co cn 7 6 61 ■št 61 8 3 cu 7 5 91 ■št 4 5 9 co u3 0 6 cu 0 5 10 o 0 5 5 5 ■št 0 5 7 co u3 7 4 ltd 15 6 5 r^ 15 9 7 r^ 15 6 8 ud 15 4 6 co 15 0 3 o cu 5 9 8 cd 15 5 6 ud 9 4 6 5 ■št 8 4 od 4 6 9 o 9 4 4 03 9 4 4 cu ■št 0 5 8 5 cn 0 5 5 3 o 15 cu 9 cu 15 5 15 letni porast co co m cu o cu o cu cu cj o cp o cp cu co 03 co cu ltd cu cu cu cj co ■št cu ud c^' c^' c^ c^' c^ o c^' r^ c^' 0^ c^' c^ c^' c^' v podjetjih in organizacijah cd od cn cd 717564 699435 685733 cu 03 17 6 cu 5 ud cu 6 6 647584 0 7 cu ud 4 6 645833 646399 9 cu o r^ 4 6 648744 4 cu r^ cn 4 6 648013 8 cd 4 6 648646 649675 649860 644805 643055 9 cu co ■št 4 6 0 od 4 6 8 0 c^ 15 6 653568 654659 6 0 5 6 653569 656447 o t e r^ o o cu co o o cu cn o o cu o 10 cu cd cu cu 10 cu co 10 cu \ co 10 cu cu 3 4 5 6 7 8 9 0 1 cu J-10 cu cu 3 4 5 6 7 8 9 0 # Goriva letni porast "šT oi UD on cu o o ■ŠT ■šT CO oi CD cn OD CD ■ŠT cu cn o' ■ OD c^8 op c^8 ■ ■šT O^8 CD op c^8 cn CD' OD o' c^ C^8 C^8 p ks CD ■a in o CVi ■šT CD ou cu co CD ■šT oi co cn o ni ■šT cn OD UD CD o OD co co o' CD UD ■šT cu CD 8 OD oi CD co UD oi CD cn 88 oi CD ■šT 88 CD' CD ■šT UD C^ c^8 CD cn oi UD 8 OD UD ■šT OD OD UD UD ■šT OD UD UD 0^ C^8 UD UD c^8 CD 8 up a^ CD' CD ■šT CD 8 88 oi UD ■šT 88 oi UD 8 OD o' CD 8 OD oi UD Storitve t i s S £ a 5 p CO ■šT CO ni ■šT OU oi co co o o UD up ■ŠT CU c\j UD oi UD OD cu ■ c^ c^8 rs c^ c^8 00 rs C^ c^8 c^ C^8 c^ cu op o p op ks CD "O in m ■ŠT 03 o CD ou ■šT CD cn r< ■ŠT CO oi r^ CO oi ou ou co OD OD CU co ou cn UD ■šT cu CO ■šT UD CU r^ cu oi cu UD ■ŠT CU cn OD cu 8 .8 OD o' cn 8' c^8 8 r^ 8 8 c^8 8 CO 88 cu co cn cu 8 cn ■šT OD 8 r^ 8 oi 8 CD Cl^8 r^ ci^8 UD UD ■šf 8 co UD 8 8 88 oi Blago t i s £ £ le or p ou oi r-v ni r^ CO o o CD ou cu CO CD ■ŠT OD CD rs p cu CU CD j; c^8 j; c^8 c^8 ■šT c^8 c^8 CD c^8 OD c^8 c^8 c^8 CD o' CD cn o' OD C^8 co o' co o' s k CD "O in en OU ni o co OU m CO o co r-v oi cn cu r< CD op ou co ■šT OD cu o UD OD cu cn up cu cu rs cu cu OD CU r^ CU CU r^ oi 8 oi cn co cu 8 ■šT oi 8 OD c^8 8 c^ cn OD C^8 cn .8 8 8' OD 8 CD co OD 8 co UD OD 8 OD 8 co c^8 8 co c^ c^8 CD 8' C\J 8 8 c^ co r^ cu 8 Osnovna inflacija a n čt CD W to p er E r^ CO o r^ CO o m o o cu o o cu o r^ co o CD' ' ■šT o8 o o ■ŠT CU 88 c^ 88 UD C^ C^8 8 c^ c^8 ■ ■šT c^ '8 ' c^ '8 CD o 8 o' ■šT c^ '8 ■šT c^ '8 ■šT CD '8 CD CD '8 co c^ ''8 UD c^ ''8 t is £ £ le or p UD oi ui o op m o cn r-v o r^ CD UD lip op op cu cu rs op up cu o' CM j; op ■šT op ■ŠT c^8 CD o' ■šT C^8 UD o' c^ C^8 s k CD "O in r^ o Lii O cn o o ■ŠT ou co m ou ■ŠT oi CD OD UD ■šT K r^ cu K UD cn CD~ ud ■ŠT K co cn K CD ■ŠT co ■šT OD UD OD ' ud r< CD co' ' u^ Cl^8 co r^ CD' ■šT r^8 8 c^ r^8 co c^ OD 8 cn OD co C^8 CD r^ OD r^8 r^ co8 CD ■šT O^8 ud CO8 8 OD Življenjske potrebščine a n čt CD CO to P er E co ■šT CD co ou o CD o o o cn o CU CU CD' cn o o' ■ cn o cn o co o ■ CD c^ 88 C^8 ■šT c^ CD ' 8 CD cd CO c^8 co CD o C^8 c^8 ■šT c^ '8 ' c^ '8 ' c^ '8 ud c^ ''8 t i s s £ o C CO o J2 cd "O .C iv o lri o cu OD o o ■ŠT 0Ü co m 0Ü iv ■ŠT 03 cd od UD ■ŠT ■šT cu HD CU cd lid cn iv en cd' cd 03 iv CO ■ŠT li3 en cd li3 r^' CO en r^ CO OD OD ' LTD r^' ' li^ CID 03 [v cd ■šT '8 r^' 03 c^ CO' cu 03 CO' 03 CO r^' iv co' OD cu [v OD u £_ D lü J2 -U cd ■a o cd s i— o -U cn t s a r cd n t le iv co ■ŠT m 0U lri co 0U OD cd O o o ■ŠT UD ■šT cu OÜ OD CU iv CO cu o cü cd 03 cü lid ■ŠT C^' cu 03 03 oü 03 oü c^' CO lid CÜ 03 ■šT 03 cu 0^8 8 c^ c^' iv cd CÜ 03 CU C^' C^' ■šT lid cn op od od op C cd > O cn > C cd O I cd ■a 'čž cd _ n 'c s cd "O .C cd m m o cd ou ■št cd en iv co co od iv od on oü oü od en od cu o cu oü cu lid od cü CU co od c\J CU OD cü cu 03 cu lid en od cu CO CO lri CU 03 li3 CID cu li3 lri CU iv ■sf CU CO CU iv ^^ 03 cu cu ■št ■št cu CO li3 ^f CU 03 03 ■sf cu lo ■št lid CU 03 cu c^' cu ■št c^ c^' cu CU '8 r^' CU cn cu OD cu lo C^ c^' cu od '8 cd cu o CT t s a r cd n t le en OD cd cd lri o ■št cp o cd 0Ü 03 03 iv ■št od s cd 03 03 co lid od cn od c\j CO op CO od CO CÜ ' iv o cd 03 '. CU '' li3 LTD '' CO 03 '. ^ c^ 8 c^' lo od CD lo CU '' CU CU '' ■št c^ CD cu CD od CD 8 c^' E £_ cd i m J2 03 td C od ni o CO 0U m C0 o 03 iv 03 en cu iv cd od oü iv ■ŠT od cu CO lid oü cn [v cü cu od 03 od cu od ^ CU cd 03 ■sf CU lid ■sf CU od lid c^' CU od c^ C^ CU ' ■šT CU ' C^ ■šT CU iv C^ ^f CU 03 c^ 03 CU ■ŠT '' C^' CU cn 0^8 cü CU 03 CU ' od CU iv ^f CU 03 CU c^' CU cu c^. c^ C^ C^' cu 03 cu J2 cd "a .C t s a r CÖ n t le cd iv OD CO m iri cd C0 o en o 0Ü en o 0Ü OD oü cu en od co OÜ lid en cü cu cu c\J cn lid iv lid lid C^ C^' cn [v CÜ od C^ c^' ■šT oü cn '' 03 CO '. cd c^, CU cd' cn ■šT '' iv 03 '' 03 03 '' ' od '' ' c^ '' cd cd . c^ '' C D cn s ^ 03 td C en OD cd o co ou 0Ü m ou OD cu cd U3 03 o co li3 OD oü CO cd 03 CU ■ŠT OD OU cn cd cü cu lid o od cu cd iv 03 cu CO c^ ^f CU od ■sf CU ^ od CU CU .' ■šT CU 5D CU li3 ■šT CU cn cu ^f cu cu CD 03 CU 03 03 C\j CU cn '8 c^' CU CO 03 CU iv od ^f CU 8 CU lid CU cd 03 lid CU ■št CU od '' ■št cu cn od cu 03 li3 ■sf cu O t e iv o o cu co o o cu en o o cu o o cu CD cu cu CD cu 03 CD CU \ od CD CU cu \ od \ ■šT lid \ cd \ iv \ CO \ cn \ ' CU CU CU \ 03 \ ■šT lo \ cd \ iv \ 8 \ cn \ ' # cd p CD C LÜ letna rast CD cvi CD IV C0 CU rv op CD rv rv CD o CD 03 CU CD OD rv CD CD CD CD ■št CD cp OD CD o cp - ' 03 - . c^ c^ ' CD ■št C^ ou ■št CD CD '4 o c^ ' CD cv CD ■št C^4 . C^4 s k cd ■a in LCD o CD cvi cu 0u 0ü OD o CU ■št ■št 03 CD ■št ■št CD LCD ■št CD ud ■št üd OD ■št CD CD rv ■št C0 CD ■št CU 0u ■št ■št CD OD ■št ■št ■št CD LCD ■št 03 03 CD ■št CD CU rv' ■št ■št LCD ■št LCD 4' ■št CD CO ■št ■št ■št ■št . C^ ' OD ■št ' 4. OD LCD ■št ■št CD ■št ' OD 4 4 OD OD OD CÜ Osnovna inflacija t s a r cd n t le o cvi LCD 0ü ■ŠT CD o rv op op rv LCD 5p rv CD OD CD op lcd op ■št op lcd op lcd CM CD o lcd ' C^ '4 ' cn c^ - lcd '4 CD C^. ' CO '4 lcd '4 CO CD c^ 03 '4 lcd rv '4 ' '4 ks cd d in CD od o CD o CD IV o CD 03 o lcd o lcd 0ü o ■št od CU 0ü CU lcd CÜ 03 CU 03 ■št CO od ■št LCD CD OD CD CO od ■št lcd ■št ■šf CO CO ■št od ' 4' 03 ' lcd OD OD LCD . 4. lcd CD OD LCD CO lcd ^f ' ■šf ' 44 lcd lcd Storitve t s a r cd n t le m cvi LCD 0ü o 0ü 03 op op lcd ■šT CD ■šT lcd ■šT op o CU ^ CD op lcd ^ CD 03 od ■šT CO C^ '4 lcd CO 0^ lcd ' CD CU CO CM lcd CM ' c^. ' CD '4 . c^. s k cd ■a in m ■šT o CU rv o ■šT 03 o C0 o C0 0ü C0 ■ŠT lcd cid rv cu LCD o rv lcd CD CD CU rv lcd CO o CD~ od ■šT cd' lcd lcd rv' CO co rv CD rv CD od ■šT C^4 CO od cd' rv 4' rv' ' ci^ CD F^ . r^4 CO lcd r^ CO od rv' od C^ rv' 4' cd' ' 03 ' CD CD r^4 Blago t s a r cd n t le m o ■šT CD cp CD ■ŠT od o od ■šT CU CU cü LCD CD cü rv CD lcd lcd op rv CD od rv CO rv rv o' co ', ■šT '4 CD rv '4 ' c^ CD 03 c^ '4 o c^ lcd c^ '4 ■šT c^ '4 o C^4 4 CD cp 4 c^4 od od C^4 ' C^ C^4 ks cd d in ou ■ŠT o ou 03 o 03 [V o 03 o C0 0ü 0u CD C0 rv CU CD CD od ■šT cd' rv ■šT 03 rv LCD OD CU LCD OD CO ■šT OD lcd cd cd' rv LCD CD~ OD ■šT OD lcd ■šT cd 4. OD CO ■šT OD ' r-^ LCD OD LCD CD OD ' LCD OD CO OD OD ' 4. cd' CO 0^4 4 4' OD ' 0^4 Skupni indeks t s a r cd n t le cvi ■šT 03 o LCD rv 0ü LCD 0ü ■šT C0 LCD OD od rv C0 rv op lcd lcd lcd lcd CO CM CO LCD CD CO CI^ CD lcd '4 lcd '4 ' c^ c^ ' rv '4 ■šT '4 CD '4 CD ■šT '4 ' lcd '4 ' od '4 4 od '4 CO CU '4 CO od '4 ks cd d in ■št ■št o C0 rv o 03 o C0 03 o C0 0ü CD LCD CU rv' od rv LCD CD CD od lcd rv od ■št rv' CD ■št rv üd rv CD cn CD ■št rv' rv r^ CD LCD rv rv' CO rv' ' LCD lcd cn CD 4' OD ' 4. OD ' 4' OD ' 4. OD od 44 rv' ' lcd rv' CO 4' OD o OD o t e rv o o cu C0 o o CU 03 o o CU o CD CU CD CU CU CD CU od o CU od CD CU CU \ od \ ■šT lcd \ CD \ rv \ CO \ CD \ ' \ . > CD . . od \ ■šT lcd \ CD \ ' CO \ ' ' 57 # 58 Življenjske potrebščine mesečna rast en co o od od cd ud cd co cd cd od cd cd o o co cd o cd cd '4 o cd co c^ '4 c^4 ■št c^ '4 c^4 c^4 cu c^ c^4 o c^ cd 4 c^ cd cd 4 c^4 cu c^4 cu cd ■ t is 5 £ CD t >C0 o O r^ CO CD co CD CD CO CD CO CD LO CD 03 CD LO r^ co LO r^ CD LO r^ o r^ ■šT CD o LO r^ ■šT CD 03 CD 03 CD LO LO co CD LO CD 03 CD - ■šT CD CO CD LO ■šT CD Skupaj neto a n čt CD W co p er m ■šT CD o 03 CD o cu o co co o o o LO O o O O CU CD- LO cu o r^ CD o ■ LO c^ o co o o - C^ c^' c^' r^ c^ c^' o o o co o o c^' CO -- ' r^ C^ -' - 03 -' CD o t is le or p en N CD N ■ŠT oi 03 oi CU 0Ü ■ŠT o CD O o CD O o ■ŠT o 03 O ^^ c^' C^. 03 C^' r^ c^' C^' o OI 03 c^' c^' c^' c^' 03 o OI 03 c^' ■ŠT co tn LO CD oi 03 CD CD O CO 03 03 CD CD CD 03 ■šT co N co 03 ■ŠT 03 03 CO 03 CID 03 03 CU LO 03 03 CD oi 03 03 co K 03 03 CU r^ cuco 03 O CD 03 03 co c^' 03 03 - LTD 03 CO 03 0 03 01 co 03 o C^ co 03 03 03 03 03 03 03 co ■šf ■šT C^ LO u^ r^' o o LC3 K CD LO r^ LID o o •t 03 ^f 03 03 r^ C^ c^' 03 03 -'03 03 03 co 'CD C^ 03 u^ c^' - C^ ■šT u^ Líi 03 03 - 03 03 03 LO r^ c^' - C^ ■šT C^ c^' 03 03 Skupaj bruto a n čt rn m tn p er m co LO o r^ CD o O CO CD 03 o o 03 CD o CD CD O o co cu o 03 o co c^ c^' CO o o LO o CD - co o o 03 o ■šT C^ c^' LO c^ c^' o c^ o co o o ■šT c^ -' LO o -' cu o ' 03 03 -' - c^' t is S £ CD CU CU CO 4 - cd CO cd o # Zaposlovanje mesečna rast m cd o co 1.42 cd cd o" ■ letni porast o on cd cd co ■št o 0ü op o rs '9 '4 od co 3 '9 cd" cu '9 lid cu '5 cd" cu f" '3 rs" co '9 c^' -5 od -4 li^ c^' '7 c^' cu c^ c^' '6 c^' '6 c^' cd k c^' od '4 r^' o mi m ■št ■št cu rs cu o od od cu 0 rs rs cu 7 cd rs" cu 4 od cd" cu 9 rs cd" cu 3 6' co cu cü 0 od cü cn 7 rs 6' ■št cü 0 ■št cü 6 ■št c^' 0 c^ 7' cu c\j 7 cü 6 cü 5 c^ 7' 5 c^' 4 lid cü 7 c^' 6 ■št 7' 5 ■št c^' 6 cü 5 ■št .' 7 cd 7' ltd .' Pokojninsko zavarovanje mesečna rast m o rs rs cd rs cu o od o cu cp rs cd 7 lid 0' 3 od 0' cü 0' ■ 0 rs o" üd 5 lid -5' 0 cp cu c^ 0' co -0' cu -0' 0 CD -0' ■št o 7 c^' 3 o -0' 0 c^ 5' letni porast cd m co o co lip ltd cn o" cd LiD cü Ci? cd op cd rs ■št cd rs cu op od cd od 0^ c^' lid CD c^' cu c^' CD o rs o c^' c^' c^' o c\J r^ CD o mi on rs en cu co cn cd o co co o cd rs ■šT co co 4 cu cri on co co cu '0 ltd 4 3 5 '9 lid cu 4 3 7 o" ■št 3 3 cu '4 cn 3 co 0 '6 co" 7 cu 3 rš cu 5 '0 cü 7 cu co '7 cd" od 9 cu OD 7 cu cü od 7 cu 7 '7 0 3 7 cu c^' 5 co 4'7 od 7 cu 7 '5 cd co cu cd 7 cu 3 '4 c^' 4 co 4 c^' co cu 5 '5 od 7 cu 1'4 c^' 7 cu 0 0^ od 3 co 6 od cu 7 c^ od 7 cu 4 '4 r^' 7 . 7 c^' 3 co 1'5 CD co . Zdravstveno zavarovanje mesečna rast cd rs o cu co o 4 cu cp OD cd o o 5 cu -0' 4 LiD 4' 4 OD 0' 7 LiD 0' cu cd 0' 7 cd 6' 7 cn 0 Lip- 0 li^ -0' 5 c^ 0' 9 c^ -4' co 3' 5 0' 5 LiD 0' ' o 4 c^ 0' 3 op co c^ .' letni porast o m OU cd co ltd cvi cn op rs LiD op o cp co cd LiD up '6 K ■št OD '6 LiD cu LiD cu C3 OD OD ■št co CV c^ od c^ cü rs cü c^ od cu LiD c^ CD ci CD CD LiD o mi cu cd od cd cn cd co od cd 0ü o co cü cu cu co cd OD cd cu cu 5 '4 cü o 3 cu 5 cu od cd cu cu 9 co rs" co cu cu 5 '5 o" 6 5 7 '9 cü co cu LiD co 3 '7 OD co cu co LTD 5 co co OD co cu '4 c^' co 5 c^' 0 cu 4 r^ 5 6 '3 co 6 '7 cü 9 9 '6 r^' 5 0^ od 3 5 7 '5 cü cu cu 3 Lip 19 0 cp 19 0 '4 LiD 0 6 1'4 c^' 9 5 '6 o 9 7 '4 od co 4 '5 c^' 7 5 4 '6 CD 9 Skupno mesečna rast en rs o co rs o cd cu cp OD cd cp" 3 cd 6 co 0' 5 OD 0' 0' 7 cu 0' ' 4 co od cu cu -5' 7 co -0' 9 c^ 0' 5 CD CV 7 CÜ 4 c^ -0' 9 c^ 0' 0 0' LiD o 0' 3 c^ 4' letni porast ■št od lid cd o cvi rs j; ■št od cü cu cp cv cu OD ■št o OD 00 '0 OD cu ■št cp c^ LiD u^' c^ c^' cd Lip c^ CD CD c^' li^ c\J c^' ■št o mi cn cvi rs cn ■št co OU cd on ■št ltd 5597.70 5690.63 4 '4 od 7 5 3 '6 o cu 7 5 5604'85 9 '5 cd" o 4 5 co üd 4 5 '5 od 5 4 7 '9 rs" 5 4 6 '3 od 7 3 1'3 eri 5 4 cu '0 r^' 6 4 co '0 od 0 5 1'4 co 4 cu '4 c^' 7 4 0 CD od 4 7 c^ c^' 3 4 co '4 od co 3 6 LiD 0 5 cu '6 cü 7 4 co CD 7 4 6 '6 LTD 4 3 '0 cd 7 4 9 cp 17 4 6 '3 od 6 4 co '7 c^' 14 6 '6 c^' 7 4 rs o o cu co o o cu on o o cu o 10 cu cd cu cu 10 cu co 10 cu \ co 10 cu 7 co 9 0 1 cu 10 cu cu 3 4 5 6 7 co 9 0 61 # 62 Depoziti prebivalstva letni porast CD CD iv on CO o LC3 LCD ■šT CO IV 03 rv ■ŠT CU o CU OD C? o o iv CU o CO CO o CU cn CU o OD co CO CD CO cn CO CU LCD CU CU LCD 03 CD 03 LCD CU CU OD C? LCD CD C? iv OD CU CO iv o C^4 cn c^ o Ltp o CU o OD OD o mi O ■šT cn o CO o o CU iv CO CU CO CU CD CO ■šT iv cn CO ■šT L(3 L(3 ■šT LCD CO CD ■šT LCD CU CU LCD cn CO CU LCD CO ■šT LCD ■šT CD CO ■šT OD iv ■šT CU o CO ■šT CO ■šT o o CO ■šT CO ■šT iv ■šT LCD CD ■šT CO ■šT CD ■šT CO OD ■šT OD iv ■šT CD CU cn ■šT CD CO CO ■šT CO CD CO ■šT iv CU cn ■šT LCD CU o LCD o ■šT LCD cn LCD CU LCD iv o CU LCD Depoziti podjetij t s a r o d ni t le CD CD m o ■šT CU cn [v o ■šT ■ŠT ■šT LCD O CO CO f' CD o o CO C? LCD co CD' cn 03 LCD CD CD CID CO CO [v iv cn iv ■šT CO LCD CO CD iv CU CO iv CO CD LCD CD O o iv CD' CU LCD C^4 CO CO ■šT CU LC^5 CO CD LCD ■šT o cn cn LCD cn o o [v CD' V o mi cn cn CU co iv ■šT CD CO m CO iv CO CO CD CO CO CO CO o ■šT CD CD ■ŠT CO CU CO CO iv ■šT CU ■ŠT LCD cn iv CO CO CD iv CO CU o CU ■šT ■šT ■šT ■šT CU ■šT o CO CU ■šT 03 CD CU ■šT iv LCD CU ■šT CU CD CU ■šT CO ■šT cn LCD CU ■šT iv ■šT CU ■šT CD CU ■šT cn LCD iv o ■šT ■šT CD LCD CO ■šT CO CU ■šT ■šT o CO CD ■šT CD ■šT CO CU iv ■šT CO rv ■šT Krediti prebivalstvu t s a r o a ni t le co LCD CU CD iri CU ■šT cu CU cn ■šT iv CO CO o LCD CO CO cn iv iv co ■šT ■šT CD ■šT cn CD CU LCD LCD CU 03 o CO CU CU C? iv o co iv CD C? CU OD C? CD ■šT cp CO iv cp cn 03 cp o cp ■šT OD cp cn cn c^ CO C? iv CD CU o CO CU V o mi rv CO ■šT iv 5 CO ■šT s CO CO CU CO CU cn ■ŠT LCD ■ŠT cn iv CD CU cn CO 03 CO 03 03 o CD cn cn LCD 03 03 iv o 03 cn cn o cn o LCD o cn cn LCD o cn LCD o cn OD o cn CD cn cn CO iv cn CO cn iv CO CO cn ■št CO CO CO LCD CO CO cn ■št CO CO LCD CO CO CO o OD CO CO o CO CO ■šT OD CO CO OD CO Krediti podjetjem t s a r o o. ni t le co cu CU CO on CU o 03 CU CO cn CD iv o o CO LCD CO CU CD [v CO CO OD CU CD cn iv CD ■št iv LCD CU CU cn cd ■št cn cd cn lcd cd 03 cn ■št 03 cn ■št cn o' lcd cd o co ■št cu co cn ■št cu ■št cn ■šT c^ 03 cu o lcd ■šf c^ iv cd ■šT cu o co lcd cu cn cn lcd cu co lcd cd c^ co [v cd c^ o mi ■šT co iv cu cn cu m co co ■št cn O cn iv o cu iv cu co o cu 03 O O cu cu co cd co 03 ■št co lcd co cn co ■šT co co co co cn od 03 o co cu o co iv co co iv co cu co iv ■št cu iv iv cu cu co iv cd ■št rv lcd co lcd cn co o ■št co co co iv iv co lcd co iv co co cu cd co r^ co co cd cu co co cn o co co iv cn cu o t e cd o o cu iv o o cu co o o cu cn o o cu o o cu cd cu cu cd cu co cd cu cd cu cu co ■št lcd cd iv co cn o cu cd cu cu co ■št lcd cd iv co cn #