Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se!
"V" e 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravnistvu s,Mirass v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26. &
Leto XVI.
V Celovcu, 30. novembra 1897.
Štev. 33.
Vabilo.
Katoliško-politiko in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
y nedeljo dne 12. decembra 1897, ob 'Uk nri popoludne
pri g. Hanžiču v Hovčah pri Domačalah
s sledečim dnevnim redom:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	0 kmečkih potrebah.
3.	0 političnem položaju.
4.	0 šolah.
5.	Posamezni nasveti.
6.	Prosta zabava in petje.
Na ta imenitni shod vabi vsakega Slovenca od blizu in daleč	Odbor.
Koroške razmere.
Govoril na vseslovenskem shodu gosp. deželni poslanec Fr. Grafenauer.
(Po stenografičnem zapisniku.)
(Konec.)
III.
Tretja resolucija je v tesni zvezi z drugo in se tiče ravnopravnosti slovenskega jezika pri prometnih uradih, to je pri pošti in železnici. Ne govorim tu o južni železnici, nego samo o c. kr. državni železnici, ktere proga^ gre od Beljaka do Trbiža ter od Podkloštra do Šmo-hora, skozi našo deželo. Jaz sem se že večkrat vozil po slovenskih krajih, pa še nikdar nisem zapazil, da bi se bila imena postaj sklicevala v slovenskem jeziku. Ravno tako še nisem videl nobenega slovenskega voznega reda na postajah. Tudi na poštah se naš jezik ne spoštuje in vsak dan se lahko vidi, s kako nevoljo se sprejemajo pošiljatve
Popotno pismo iz Koprivne.
Odkar nas je ljubi »Mir" tako povzdignil, da smo prišli v „cajtenge“, smo vsi za kurji greben višji; tudi meni je zrastel greben in sem si mislil: če Koprivna kaj velja, potém bodo tudi Koprivci še za kaj. Čakajte torej, zdaj bom pa jaz od svojega potovanja kaj sporočil, čeravno peresa nisem vajen.
Govorilo se je, da je v kapeljski šoli en slovenski razred v nadomestilo, ker so mogočniki z nemčurčki slovensko belsko šolo zatrli ; pa v Kaplji sem izvedel, da je menda vse tako trdo nemško v šoli, kakor v sredi nemškega kraljestva kje. No, že vejo, kako se spodobi za ljudsko, grozno nizko „visoko šolo“ ! V tem kraju pa letajo — Bog vé kje se vzamejo — slovenske duše okoli in tudi kupujejo slovenske abecednike, nove po 20 kr., ki imajo zraven črk podobe, ki so zlasti za privatni pouk res jako pametni in koristni. Le čudo, da častita duhovščina pri tem ljudstvu pomaguje, ali ne?! Pa le to je čudno, da šolo imajo, osemletno šolo, učiti morajo otroke pa sami, če hočejo, da kaj znajo! No, v 19. stoletji je vse mogoče.
Star mož v omenjenem kraju mi je pravil to-le: Šolar, ki je tri leta šolo pohajal, še ni poznal prve črke i. On pa se je v 18. letu od 8. do 11. ure zvečer od „cotlarja“, ki je abc prodajal, naučil brati in zdaj prebira ta mož vse bukve družbe sv. Mohorja. Ni ta lepa: cotlar — ljudski učitelj?
s slovenskiipj napisi. Tem nedostatkom se tudi odpomoreCSó S^JzPelje 'H611 19- državnih temeljnih zakonov. Tòraj vam priporočam resolucijo:
Slovenski jezik' ne uživa pri prometnih državnih uradih slovenske koroške pokrajine pravic, ktere so mu po ustavi zagotovljene; nujno potrebno je, da pride najvišja prometna uprava tem nedostatkom v okom ter jih kratkomalo odpravi.
IY.
Sedaj pa preidem nk najhujšo rano, na kteri bolehamo koroški Slovenci, na šolo. Kakor Slovencem povsodi, razun na Kranjskem, godi se tudi nam koroškim Slovencem največja krivica v šolstvu in istina je, ako se ta stvar za nas ugodno reši, potém je obstanek našega nàroda na Koroškem zagotovljen.
Mi imamo na Koroškem vsega skupaj 114 javnih ljudskih šol, ktere obiskuje 18.000 otrok. Slovensko prebivalstvo, ktero šteje na Koroškem 120.000 duš, ima samo dve ljudski šoli, v kterih je slovenščina vseskozi učni jezik, namreč enoraz-rednico na Jezerskem in petrazrednico v Št. Jakobu. Za prvo smo se morali 10 let, za drugo 13 let vojskovati. Iz tega vidite, kako naklonjena je vlada nam koroškim Slovencem ! Vse druge ne izključno nemške šole, kterih je 84, so osnovane po sklepih c. kr. deželnega šolskega sveta utrakvistično. In kaj se pravi to: „utrakvistično“? To se pravi, da imamo mi samo eno slovensko knjigo na teh šolah in to je jako nedostojen abecednik. In take šole smatra deželni šolski svet kot utrakvistične ! Nič več kot ena slovenska knjiga se našim otrokom ne privošči, in veste zakaj ? Ker se Nemci bojé, da bi sicer Bismarku srednji las z glave padel (Veselost.)
Mi Slovenci smemo ponižno prositi leta in leta, nikdo se za nas ne zmeni. Ko se je v Celovcu vršil shod zoper nas, ni vlada imela ničesa proti tisti stranki, da bi jo bila potegnila na odgovor, in če tista stranka, o kteri se vé, da jej avstrijska meja smrdi, kaj zahteva, ugodi se jej takoj ; če pa mi, ki smo popolnoma udani naši Avstriji, kaj zahtevamo, vladi to nikdar ni prav in zato tudi ne upam, da bomo tako lahko kaj dosegli, ako ne bomo — da govorim z besedami Jurčičevimi —-jekleni, trdi in neizprosni.
84 šol torej, gospoda moja, je takih, kakor sem povedal, 28 šol pa je, v kterih je, akoravno jih obiskuje veliko število slovenskih otrok, slo-
imvuni <n griffi
Grabilo me je, da bi kar šel po Koroškem agitirat. Povedal bi od tega moža in govoril tako-le: Slovenci, ki imate dobre glave, bodite vsi taki cotlarji! Najbolj nadarjeni fanti in dekleta naj se gredo h g. župniku učit poučevati, potém pa naj naberejo denarja in kupijo novih „abecednikov“ po 20 kr. s podobami in nekaj beril in mašnih bukvic, tudi si morejo tega od družbe sv. Cirila in Metoda izprositi, in naj zbirajo okoli sebe po vseh vaséh, hribih in kotih, kakor n. pr. sv. Frančišek v Indiji, otroke in vse, ki ne znajo še dobro brati. To bodi prva organizacija privatne res — ne laži — ljudske šole! Bomo videli ali ne zmagamo, ali nam ne bodo ponujali iz sramote šol, kakoršnih potrebujemo, pa nimamo!
V Kokri sem pogledal v šolo. Poučujejo č. g. provizor A. Nemec! Otrok pride 30, dasi je le 437 duš; pišejo tudi v zvezke (pisanke), nekteri prav dobro. Na Kranjskem imajo na več krajih duhovniki šolo. — V Kranju sem imel čast spoznavati preprijaznega g. ravnatelja gimnazijskega, izvrstnega krščanskega moža. Izvedel sem, da je v slovenskem lepem gimnaziji 340 dijakov, med njimi tudi nekaj Korošcev. Jaz, ki sem zavoljo nemčine mnogo trpel v šolah, o tej priložnosti Slovencem ta gimnazij priporočam. Večkrat sem mislil: če bi n. pr. v Velikovcu ali Pliberku bile latinske šole z začetnim slovenskim poukom, koliko bi jih študiralo v podjunski dolini! Tedaj v Kranj!
Bela Ljubljana je lepša ko pred potresom. Nekteri pravijo: je še dobro, imamo vsaj popravljeno ali novo hišo ! Dve cerkvi sta povečani in olepšani. Lepe cerkve slikane moraš iti v Ljubljano gledat, pa je vidiš tudi v Kranju in Kamniku
venščina popolnoma izključena. Ali je potemtakem sploh mogoča kaka ljudska vzgoja, ako ni pouk v ljudski šoli skozi in skozi urejen na podlagi materinščine? Šolski nadzornik gleda samo na to, ali otroci znajo nemški. Če le otrok nemški zna, pa je dobro, druge predmete pa lahko zanemarja nemščini na ljubo, ktero popolnoma pozabi, ko je dva ali tri leta iz šole. če dobi pozneje kak odlok od sodnije ali od okrajnega glavarstva, ga ne razume. Okrajni šolski nadzorniki seveda pravijo, da so učni uspehi izvrstni. Če bi otroci še tistega „guten tog“ ne znali, bilo bi res strašansko slabo, ali ljudstvo pa ne zna nemški in mi zahtevamo, da se nauči nemščine, ako morejo šole biti utrakvistične ; kajti dokler ljudstvo ne bo znalo nemški, smo vedno na slabšem. Dokler ne dobimo takih šol, da bo slovenščina skozi in skozi učni jezik in da se potem pridene nemščina kot učni predmet, nikamor ne pridemo.
Kakor ljudske šole, so nemške tudi nadaljevalne in strokovne šole, n. pr. obrtne nadaljevalne šole v Železni Kaplji, puškarska šola v Borovljah, šola za lesno obrt v Beljaku in trgovinska, ko-vačna, vrtnarska šola v Celovcu. Vse te šole so prave mučilnice za slovenske mladeniče, ki jih pohajajo v veliki množici, ker je učni jezik v njih skozi in skozi nemški. Zato mislim, da je resolucija naša popolnoma opravičena, in prosim, da jo slavni shod sprejme. Glasi se:
Dosedanja jezikovna uredba ljudskih šol po slovenskih pokrajinah koroške dežele je krivična, kvarljiva in nepostavna. Pouk slovenskih otrok na podlagi tujega jezika zavira pravo in dobro vzgojo slovenske mladine, zabranjuje duševno izomiko in gmotni napredek, ob jednem narodni obstanek koroških Slovencev.
Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod zahteva, da najvišja šolska uprava postavi tudi ljudske šole na slovenskem Koroškem na jedino pravo pedagogično-didak-tično podlago maternega jezika, kakor to zahtevajo državno-osnovni in šolski zakoni; na vseh šolah koroškim Slovencem namenjenih, naj bode učni jezik slovenski.
Zato shod tudi zahteva, da se umaknejo temu načelu nasproti učni načrti za ljudske šole, ki jih je proglasil c. kr. koroški deželni šolski svet z odlokoma od dné 26. septembra 1890. 1., št. 1623, in od 9. novembra 1891.1., št. 3178 — ter smatra vsako drugačno vredbo malih šol kot nepostavno.
Nadalje zahteva shod, naj visoka deželna šolska oblast iz pedagogično-didaktičnih ozirov skrbi tudi za slovenske manjšine na Koroškem tako, da se povsod, kjer se nahaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Ce pa število
'Jil)UUaMffiggg5atiaaBKE5iBBgBWiia!aBJBa3raBiWttMMWB3flBIIUWiaBaiBHBagglEgK3l?ASgBB
in drugod po Kranjskem. — Videl sem tudi šul-vereinsko šolo, s ktero sem zadovoljen, namreč v Domžalah, ktero je postavil šulverein Tirolcem, ki imajo tam tovarne za slamnike. Naj le postavi, če drago, vsakemu nemškemu otroku posebej šolo, Slovence pa pusti s podporami, pa ne bo treba tožiti, da se Nemcem slabo godi. Moj vodnik, Kranjec, ki ne zna nič brati, mi je povedal mnogo pesnic iz Mohorjevih bukev in drugih. Kako se je naučil? On zahaja k sosedom, ki radi berejo in pazljivo posluša in tako se mnogo nauči. Na potu iz Kamnika proti domu črez planine je moj vodnik opazki: „velikansk svet!“ pristavil „a malovreden". A vendar, rečem, gore in planine še hranijo zaklade, to so gozdi in živinoreja. Ali bojim se, da tudi ne bo obstal kmet, ko izginejo lepši gozdi.
Res tudi gore same, dasi res malovredne, nas zanimajo. Nekdaj že sem slišal o strašnih solčavskih gorah. Pa še le takrat na cesti iz Luč v Solčavo sem prav opazil čudovito gorovje : dve uri ob obeh straneh skoro gole, visoke skale kakor velikanske trdnjave. Nekdo je mislil (morda mnogo študentov tako misli), da je za Pecov že kraj sveta, a za Peco je še več ko dve uri do Štajerske meje, od tod v Solčavo dve uri po gori in od tod spet sedem ur po gorovji na Kranjsko. Še visoki gospodje v Celovcu pa nevedni uredniki v Beljaku in drugod govorijo ali pišejo: Karavanke so meja, tu naj nihče ne pride čez, ne od te strani tja, ne od one strani sem. Ali mi gorjanci uzdržujemo, ne mejo, ampak soseščino, da je megla ne razdere. Imamo jako važno delo. Mi hodimo tja, oni sem, imenujejo nas: naš sosed, naši sosedi. — Kako pusto mora biti v gorah jeseni? Slišal sem res nekje
gpg|r* Slovenci! Ibridilo zahajajte na slovenske shode!
slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za ustanovitev slovenske šole in jih je najmanj deset, naj se otroci v skupni šoli ločijo po maternem jeziku v skupine ali oddelke. Samo ob sebi se razumeva, da ima dotični učitelj vešč biti obeh učnih jezikov.
Po tem načelu in vodilu naj se uredi tudi pouk v nadaljevalnih in strokovnih šolah, ktere obiskujejo slovenski mladeniči.
Ob jednem pa zahteva shod, da naj se preosnovi celovško učiteljišče tako, da se bodo na tem zavodu vzgo-jevali učitelji, ki bodo zmožni poučevati slovensko mladino. Učitelj, ki ni dokazal pri maturi in pri izpitu učiteljske zmožnosti, da je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi, ne sme se namestiti na šoli, ktero obiskujejo slovenski otroci.
Ako bi se na pripravnici v Celovcu ne oglasilo zadostno število slovenskih pripravnikov, naj se razpišejo letne podpore istim na učiteljiščih v Ljubljani. Mariboru, Kopru, ki se zavežejo, da hočejo vsaj 6 let delovati na Koroškem. Tako bi dobili v teku nekterih let zadostno število takih učiteljev, ki so zmožni slovenščine v govoru in pismu.
y.
Peta resolucija se tiče preosnove volilnega reda za državni zbor. To je tako-rekoč druga naša politična rana, ki nas strašansko žge. Mi ne moremo priti do lastnih poslancev, dokler imamo tako umetno napravljene volilne okraje, da smo na milost in nemilost prodani svojim nasprotnikom. Samo v Velikovškem okraju imamo popolno večino in moremo zmagati, sicer pa ne moremo nikjer dobiti svojega poslanca, ako ne potegnejo z nami katoliški Nemci. To se je zgodilo dvakrat, odkar obstoji parlamentarno življenje. Res je, da nas prav toplo zagovarjajo v državnem zboru štajerski in kranjski poslanci, kterih imena so z zlatimi črkami zapisana v srcih koroških Slovencev, toda tuj človek vendar ne more vsega tako povedati, kakor tisti, ki sam živi med ljudstvom.
V našem deželnem zboru je 36 poslancev, in od teh jih spada 14 na kmetske občine. Po številu bi moralo od teh vsaj pet mandatov pripadati Slovencem. Toda volilni okraji so tako umetno sestavljeni — napravila jih je liberalna večina — da nam ni mogoče prodreti z nobenim slovenskim kandidatom, razun ako se zgodi, kar sem prej omenil. Samo velikovški okraj, ta nam je gotov.
Ravno tako neugodne so razmere glede volitev v državni zbor. Če za deželni zbor ni upanja za naše kandidate, ga tudi za državni zbor ni. Zató prosim, da se sprejme tudi nastopna resolucija:
Volilne razmere na Koroškem za deželni in državni zbor so Slovencem neugodne in krivične. Visoka c. kr. vlada naj skrbi, da se dosedanji volilni red v obeh ozirih prenaredi in sicer za drž. zbor po predlogu, ki so ga nasvetovali slovenski poslanci dné 24. maja t. 1. v 17. seji v ravno preteklem zasedanju drž. zbora.
*
* *
Prosim vas, da še malo potrpite. Še en križ imamo koroški Slovenci, in ta je z našim deželnim odborom. Deželni odbor koroški je z okrožnico z dné 1. svečana 1893, št. 901., proglasil nemščino kot uradni jezik in zaukazal to-le : „Pri občevanji z deželnim odborom nimajo občine nič izbirati jezika, temveč se imajo posluževati nem-čine kot uradnega jezika pri deželnem odboru, ki je njih predstojna oblast. Tisto velja za občevanje občin s c. kr. deželno vlado, ki je predstojna oblast v prenešenem področji. Pri občevanju za zunaj se imajo z drugimi občinami posluževati občinska predstojništva nemščine, vsako drugo dopisavanje, bodisi da bi se iz strasti ali iz drugih nagibov drugače vršilo, bi bilo obžalovanja vredno."
To je odlok, kterega je naš deželni odbor dal med ljudstvo. Vprašam vas, ali spada naša dežela
praviti, da v Koprivni pol leta ne sije solnce. Mi se smejimo. Doli ste v megli, mi pa ves čas pod jasnim nebom in toplo solnce nas prijazno greje na griču. Prosimo Boga, da bi vsem do-lenjcem, tudi na Dunaju vklub jesenski megli ostalo, oziroma postalo v glavi jasno, kakor je pri nas gori sinje nebo.	—hr—
Raznoterosti.
Sedaj in nekdaj. Po uradnih izkazih je dognano, da je veljal leta 1427., torej takrat, ko so prišli prvič Turki na Dunaj, kilogram mesa 4 do 6 kr. naše veljave. V začetku tega stoletja je cena poskočila na 23 kr., okoli petdesetih let na 50 kr. in sedaj stane kilogram mesa 1 gld. in še več. Lep napredek! Tako so se razmere poslabšale vkljub temu, da razpolaga naša ddba s tako izbornimi prometnimi sredstvi.
Žensko gospodarstvo. V mestu Jamestwn so pri zadnjih volitvah izvolili v vse urade le ženske. Takoj ko so ženske začele „hlače nositi", so se spravile nad hiše in dvorane, kjer so možje igrali. Niso se dolgo posvetovale, kake kazni naj napo-vedó, marveč vsaka je vzela orodje, ktero ji je prišlo v roke: sekire, motike, kladiva itd. Tako oborožene se napotijo pozno zvečer v igrališča. In „močni rod" je moral pete odnesti. Hrabre Amazonke so med vriskanjem pod okni stoječe množice razbile vso opravo v igralnih dvoranah, pivo in žganje so pa zlile na ulico.
pod Berolin ali kam? Jaz mislim, da je Koroška vendar avstrijska dežela in kdo more reči, da je Koroška izključno nemška dežela? Še celo naši nasprotniki sami morajo pripoznavati, da je nemško-slovenska. S kako pravico se more torej nemščina proglaševati za ndrodni jezik, in s kako pravico se more od slovenskih občin zahtevati, da občujejo v nemškem jeziku? Ali so gospodje v deželnem odboru morda naši zapovedovalci? Jaz mislim, da so ti gospodje voljeni od ljudstva in ali potemtakem niso dolžni delati, kakor ljudstvo zahteva, ne pa proglašati takih ukazov, po kterih naj bi se ljudstvo ravnalo.
Videli ste, gospoda moja, da mi koroški Slovenci nimamo nič dobrega. Prosim vas torej, da sprejmete vse te resolucije, ki sem jih prečital. Vladi ne bo treba nobenih posebnih del, nobenih posebnih vladnih predlog napravljati. Postave, po kterih se vse, kar želimo, da izpeljati, so že tukaj. Potrebno je torej samo, da vlada te zakone, ki so v veljavnosti, strogo izpelje in ljudstvu to dà, kar mu gre po pravici in zakonih. Dokler se sedanji nezdravi sistem na Koroškem ne odpravi, ostanemo koroški Slovenci trpini skozi in skozi. In da se te slabe razmere kmalu uravnajo bolje, v to pomozi Bog! (Živahno odobravanje in „Živiou-Iclici.)
Državni zbor.
(Izvirno poročilo iz Dunaja.)
XIX. seja.
V 19. seji dné 27. oktobra je finančni minister zbornici predložil načrt zakona, po kterem naj se uravnajo, oziroma povišajo plače državnih slug. Taka postava je zares nujno potrebna; kajti sluge pri raznih c. kr. uradnijah so s težavnimi posli preobloženi, njih sedanji dohodki prepičli, zlasti po večjih mestih zaradi visoke stanovnine in splošne dragete ne morejo sebe in svojih družin dostojno preživeti.
Zborovanje samo je ta dan teklo mirno, brez krika in vika, pa tudi brez dela. Šest debelih ur se je ponavljalo trinajstikrat dolgočasno glasovanje po imenih. Proti koncu seje pa je napovedala večina odločno boj zoper obstrukcijo.
Vladi je namreč vse ležeče na tem, da zbornica najprej ko mogoče reši načrt o postavi, po kteri naj bi se sedanja pogodba z Ogersko začasno podaljšala za prihodnje leto. To pa hočejo vladni nasprotniki, nemški liberalci in nàrodovci, na vso silo zabraniti. V isti namen so preprečili že spomladi vsako resno posvetovanje, še hujše kljubujejo sedaj ter poskušajo vse mogoče ovire, da bi začasna pogodba ne prišla v razgovor. Po svojej vztrajni nagajivosti so res avstrijsko vlado spravili ravno sedaj v neprijetno zadrego, ker sta Ogerska poslanska in gosposka zbornica začasno pogodbo te dni že odobrili. V tej zagati je pritekla desnica vladi na pomoč. Ko je namreč podpredsednik dr. Kramar dné 27. okt. hotel zaključiti 19. sejo, predlagal je načelnik parlamentne komisije, poljski poslanec vitez Javorški, po dogovoru z načelniki vseh klubov na desnici, da naj bodete vsak dan po dve seji, po dnevu ena in zvečer ena. V večernih sejah naj se obravnava izključljivo le o začasni pogodbi z Ogersko državo. Predlogu so burno in pohvalno ploskali na desnici, levičarji pa so bili kar poparjeni in zmedeni; čutili so, da se na ta način njih obstrukcija lahko omeji. Ko je levica videla, da z vsemi ugovori nič ne opravi, zapustila je zbornico pred glasovanjem. V dvorani so ostali Slovani, katoliška ljudska stranka, krščanski socijalisti in socijalni demokrati. Predlog, da naj bodo večerne seje, je obveljal s 184 proti 30 glasom antisemitov in socijalnih demokratov. Med glasovanjem skočili so si na hodniku antisemitje in Schonererijanci v lase. Zmerjali so se s pijanci, kričači in bedaki, dokler jih dr. Lueger ni pomiril. Zadnjo besedo je imel seveda zeleni Wolf.
XX. seja
dné 28. oktobra ostane na vse čase spomina vredna v zgodovini avstrijskega parlamenta. O poldne je bilo zborovanje zelò kratko, od pol ene do treh se je tratil čas zopet z navadnim glasovanjem po imenih o prošnjah proti jezikovnim naredbam.
Večerna seja
se je začela četrtek ob 7. uri zvečer in končala drugi dan ob 8. uri zvečer; trajala je torej nepretrgano celo noč in celi dan, t. j. 25 ur zaporedoma ! Zunaj zbornice je čakalo na tisoče ljudstva, vsi so želeli kak prostorček na galerijah, ktere so radovedni Dunajčani že uro pred do zadnjega kotička zasedli. Kar se je vse dogodilo v tej predolgi seji, tega v „Miru“ na drobno opisati zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče. Vodje vseh levičarskih nemških strank so natanjko določili načrt, po kterem bodo postopali v važnem parlamentarnem boju, da preprečijo razprave o ogerski začasni nagodbi. Najprej je poslanec Hofmann Wellenhof v imenu
levice izjavil, da levičarji smatrajo vse večerne seje kot ničevne in protiustavne, ker se niso sklenile po postavni poti, ampak šiloma. Nato se oglasijo načelniki liberalnih nemških strank eden za drugim k besedi, vsak nagaja podpredsedniku z raznimi vprašanji in predlogi ter nasvetuje, da se o ničevih stvaréh glasuje po imenih. Podpredsednik vitez Abrahamovicz odbije vse te naskoke ter možato izjavi, da ne more dati na glasovanje vseh teh predlogov, naj se torej prične po določenem dnevnem redu takoj razgovor o začasni pogodbi. Oglašenih je 37 proti — in 5 za — govornikov. Prvi dobi besedo poslanec dr. Lecher. Med nemškimi kričači nastane sedaj pravi žabji ropot! Vedeli so dobro, da bode dr. Lecher — njih pristaš — na dolgo in široko govoril proti Ogerski pogodbi v ta namen, da se razprava zavleče. Po dogovoru pa so vendar poskušali vse, da bi svojemu pristašu prestrigli besedo ter zadušili posvetovanje. Nalogo prvega hujskača in nemirneža je prevzel kričačev prvi kričač posl. Wolf, njemu je vstrajno pomagal vodja koroških „dajčnaceljnov" poslanec dr. Lemiš. Dr. Lecher ni še izustil prvih besed, že je skočil Wolf po koncu ter zahteval, naj se seja zaključi. Podpredsednik se ne zmeni za Wolfovo zahtevo. Wolf kriči v enomer in psuje. Podpredsednik ga kliče na red, a on, dr. Lemiš, in dva druga pristaša se vsedejo na prve klopi tik ministrovih sedežev in začno z vso silo trupiti z deskicami po klopéh. Dr. Lecher govori, ali komaj ga slišijo stenografi, ki pred njim sedijo. Na vsej levici odmeva Wolf-Lemiševo ropotanje, vmes pa zaglušno vpitje: „Doli s predsedništvom! hočemo nasilja." Zastonj se trudijo reditelji umiriti duhove; zastonj prigovarjata poslanca Ghon in Hinterhuber svojemu tovarišu Lemišu, da odneha od divjega ropota. Wolf kakor besen kriči, da noče mirovati, dokler mu predsednik ne dà besede; on hoče dokazati, ktera lubanja (buča) je trdnejša nemška ali poljska! Čvetorica Wolf-Lemiš-Pessler-Novak trupi in zbija vnovič po klopeh, da se strašanski ropot razlega po vsej dvorani. Wolf je bil videti kakor besen, dvakrat ga je opomnil podpredsednik, da mu bo treba poslati zdravnika, naj ga preiskuje, ali je še pri pameti ali ne. Drugi njegovi pristaši so se razbijanja že naveličali — a Wolf ni še nehal trupiti po klopi. Ko mu podpredsednik ni privolil besede, izjavi, da bode on govoril tudi brez dovoljenja. In res prične govoriti. Govorila sta torej dva govornika ob enem, dr. Lecher tiho, Wolf pa kar največ mogoče glasno. Ko mu zmanjka besedij, vzame iz žepa neko knjižico ter jame na ves glas čitati iz nje o zadnjem prepovedanem ljudskem shodu v Hebu. Ta ostudni prizor je trajal malo da ne dve uri! Dr. Lecher je med tem časom vedno govoril, prav za prav le šepetal in kvasil o vseh mogočih stvaréh ; tako je hvalil lepo osivele lase poslanca Mauthnerja, krasno električno razsvetljavo v dvorani itd. S tem je seveda ravno tako nagajal — kakor njegov tovariš Wolf, samo način je bil drugačen. Okoli ednajste ure je navidezno nevoljen nad dosedanjimi dogodki predlagal, naj se seja zaključi, toda s tem pogojem, da sme svoj govor zopet nadaljevati. Zbornica je Lecherjev predlog odklonila. Vsled tega glasovanja je Wolf s svojimi pomagači nekoliko odjenjal in utrujen zibnil iz zbornice.
Boj do — krvi!
Daleč je prišlo v našem državnem zboru, prav do pretepa z nožem. V seji dné 24. t. m. spoprijeli so se poslanci; prišlo je prav do pretepa, v kterem je potegnil nemški liberalec Pfersche tudi nož. Kdo je kriv temu? Nemško-nacijo-nalna stranka pod komando Schònererja in Wolf a!! Izzivali so tako dolgo, ovirali vsako delo skoz mesece, a naposled so se „olikani" gospodje, „zastopniki“ ljudstva, začeli še pretepati, grši, kakor kaki vaški fantje! V seji dné 25. nov. so se isti prizori ponavljali ! — Kaj pravijo volilci h temu? Vsak, kdor ima le še količkaj čuta sramežljivosti, mora tako skrajno nesramno početje odločno obsojati, poslancem-pretepačem klicati krepek — f e j !
Omeniti treba, da so po poročilu listov med glavnimi pomagači Wolfa tudi koroški poslanci dr. Lemiš, Dobernik, Ghon itd.
(Dalje sledi.)
Dopisi prijateljev.
Iz Celovca. (Slovenščina jim mrzi.) Ob svojem času smo poročali, da je trgovinsko-obrtna zbornica v Celovcu odklonila neko prošnjo za tesarsko obrt, ker je zapisnik bil slovensko spisan. C. kr. okrajno glavarstvo velikovško je potém o tej stvari samo razsodilo, ker se je zbornica trdovratno branila, izreči svojo sodbo. Zaradi te razsodbe hoče zbornica, ki je povsem v nemško-na-cijonalnih rokah, tožiti c. kr. okr. glavarstvo, češ, da je to kratilo pravice zbornice, ktere „uradni jezik" je nemški. Kako jim vendar mrzi sloven-
JpU?1' IVaročajte in razširjajte ,3Mir66!
šfiina. Ne dvomimo, da bode znalo slavno c. kr. okr. glavarstvo velikovško braniti svoje postavno stališče in da bo trgovinsko zbornico zavrnilo v prave meje.
Iz Spodnjega Roža. (V slo v 6.) Poslovil se je od nas mož-uradnik, kterega bodemo vsi le težko pogrešali. G. J. Seidl, kanclist pri c. kr. okr. sodniji v Borovljah, pozvan je namreč za oficijala pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru. Za njim gotovo žalujejo vsi, ki so ž njim imeli kdaj kaj opraviti, zakaj g. Seidl je vseskozi uzor uradnika: vesten v svojem poklicu, prijazen in postrežljiv do strank. Ker je Slovenec, smo lahko ž njim občevali vsi in znamenito je to, da se je pod njim izvršila prva slovenska vknjižba v borovski zemljiški knjigi. Ko se torej s težkim srcem poslavljamo od gosp. Seidla ter ga na tem mestu zahvaljujemo za njegovo prijaznost, želimo le, da dobimo njemu vrednega naslednika, uradnika, ki bode kos svoji nalogi tudi v jezikovnem oziru!
Iz Velikovca. (O nàrodni šoli.) V naši narodni šoli se je šolsko leto začelo dné 4. t. m. s sv. mašo z blagoslovom. Vkljub silni agitaciji od strani velikovških mogotcev se je vendar oglasilo častno število otrok, tako da šteje prvi razred 68, drugi pa 59 otrok, skupaj tedaj 127 otrok. Od teh otrok jih je 82 iz velikovškega šolskega okrožja, 20 iz želinjskega, 13 iz šmarješkega, 11 iz vov-berskega in 1 iz tinjskega. Le Slovenci iz desnega dravskega brega, ki spadajo v škocjansko faro, se po svoji večini še oklepajo nemške mestne šole, mestni upliv je tam pač velik, vendar smo tudi v tem kraju od lani sem napredovali. Lani je iz istega kraja obiskala našo šolo samo jedna deklica, letos pa odtod zahajati v nàrodno šolo že dve deklici in trije dečki. Tudi z internatom smo storili s štirimi gojenkami skromen začetek. Nova naprava je pač še premalo znana, naj bo tedaj vnovič ovo izgojišče za dekleta rodoljubom priporočeno.
Iz Št. Petra pri Velikovcu. (Občinska volitev.) Dné 22. nov. vršila se je v gostilni pri Peserniku ob zelo slabi udeležbi občinska volitev za našo občino. Zaradi preslabe udeležbe smo v 3. razredu samo za 3 glase propadli, le eden našinec je prodrl v tem razredu. V 3. razredu so bili izvoljeni z 26 glasovi g. župan Papič, dva njegova pristaša z 21 glasovi in eden našinec z 20 glasovi; trije našinci so pa z 19 glasovi ostali v manjšini. V 2. razredu so vsi našinci prodrli brez nasprot-stva z 10 do 13 glasovi. V 1. razredu, kjer imajo nasprotniki večino, sta bila izvoljena dva polovičarja in dva nasprotnika. Konečni izid je 5 našincev, 5 nasprotnikov in dva polovičarja. Nektere našince je morda zadržavala poroka imenitnega kmeta-na-šinca, ki se je ravno ob tej uri vršila, kakor volitev za 3. razred. Izvoljeni so bili tedaj v 3. razredu za odbornike Jožef Papič-Lindenvvirth, Janez Grun-Vajsnar, Avg. Ivat-Pesernik in J. Hudelist-Lenart; za namestnike pa Jak. Lipič-Šeršenec in Anton Podgorc-Muček. V 2. razredu so postali odborniki: Jurij Morak-Jezernik, Andrej Marko-Marbek, Flor. Morak-Riepl in Jurij Rutter-Klemen, namestnik pa Mih. Kutter-Napečnik. V 1. razredu so bili izvoljeni za odbornike Jož. Plešivčnik-Diirn-■vvirth, Janez Korak-More, nadučitelj Škorjanc in Fric Pogane, namestnika pa Andrej Morak-Blažej in Primož-Štuk.
Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Pred občinsko volitvijo.) V prvi sredini prihodnjega meseca bomo imeli za našo mestno občino velikov-ško, h kteri razun naše vasi tudi še vasi Vinogradi, Mlinski graben, Pri Dravi, Nad Dravo in Bicinje pripadajo, občinsko volitev. Dozdaj je imela stranka dosedanjega župana g. Cehnerja večino v mestnem občinskem odboru. Vendar je bila nasprotna nemško-nacijonalna stranka že pri zadnjih volitvah 1. 1894. tako močna, da je županova stranka le z večino par glasov zmagala v tretjem in drugem razredu, v prvem razredu so pa že nemško-nacijonalci zmagali. Tako brezobzirno so takrat nemško-nacijo-nalci postopali, da so celo starega g. Huth-a, ki je vendar bil največji davkoplačevalec in od nekdaj odbornik, enkrat celo župan, pustili propasti. Pristaši g. Cehnerja so pa zdaj deloma pomrli, deloma se postarali, mladina pa, starih sinovi, je prirastla in hoče, kar je naravno, občinski odbor v roke dobiti. Celo gotovo je tedaj, da bodo mladi mestni gospodje, ki se zdaj nemško-nacijonalce imenujejo, pri novi občinski volitvi v vseh razredih zmagali in bo njih voditelj mladi g. Pinterič zasedel za-željeni županski prestol. To se bo pa tem bolj gotovo zgodilo, ker zelo pridno rogovilijo javno na volilnih shodih in na tihem po gostilnah. Edini nevarni jim nasprotniki so socijalni demokratje, ki so pri prvotnih volitvah za peto kurijo tukaj skoraj nemško-nacijonalce premagali. Pa celo gotovo se bote ovi dve poprej tako med seboj sovražni stranki zedinile ter bodo nemško-nacijonalci par rudečkarjev v odbor sprejeli. Kot izvrstno rogovilno sredstvo, služi nemško-nacijonalcem kakor pri zadnji občinski volitvi, tako tudi zdaj mestna zadruga (komune). Volilcem menda obetajo odpravo mute, razdelitev
zadružnih gozdov, zadruga mora prevzeti od občine stroške ponočne požarne straže in mestne raz-svitljave. Dobro bi bilo te zahteve doseči, ako je pa tudi mogoče, to je drugo vprašanje. Da mestne nemške Miheljne predramijo, poleg tega prav pridno udrihajo po našemu g. župniku, češ Št. Rupertski župnik že strašno rogovili za občinske volitve. To je pa res smešno. Mi okoliški Slovenci imamo v tretjem razredu, v kterem edino moremo v poštev priti, le kakih 30 glasov, ves tretji razred šteje pa nad 200 volilcev. Razumno je, da mi kot lastna stranka ne mdremo pri občinski volitvi nastopiti, sosebno ker se na mestne Slovence, ki se preveč mestnih mogočnežev bojijo, ne moremo zanašati. Ne kaže tedaj drugače, kakor da pripo-magamo s svojimi glasovi bolj zmernim mestnim kandidatom do zmage, sosebno pa moramo si letos še prizadevati, da dobi tudi naša okolica svoje zastopnike v občinskem odboru, kterih dozdaj še ni imela. Naša tirjatev je pa zdaj tembolj opravičena, ker se letos v občinski odbor, ker šteje mestna občina čez 300 volilcev, volijo ne samo 12, ampak celo 18 odbornikov. Prizadevajmo si tedaj, da bodo iz naše okolice prišli kot naši zastopniki ti našinci namreč, Valentin Tavpe p. d. Fukš v Mlinskem grabnu, Tomaž Novak p. d. Ravnik nad Dravo in Anton Riepl p. d. Šteti v Št. Rupertu v občinski odbor. Sicer pa, naj županuje na mestnem rotovžu g. Pinterič mlajši, ali pa kak drugi še bolj pristni Nemec, mi okoliški Slovenci se jih ne bojimo. Ako nas skoz vse stoletje niso mogli ponemčiti, bode se jim to zdaj še manj posrečilo.
Iz Koprivne. (Koprive žgejo.) Mislim, da nobena nàrodna drobtinica ni premalenkostna za „Mir“. Zato ne smemo zamolčati, da sta g. provizor in krčmar črnsko pošto tožila, ker sta vprašala po slovenskih tiskovinah, pa jih nista dobila. Prosila sta, naj c. kr. poštno ravnateljstvo napravi red, da bo črnska pošta imela vselej pripravljene tudi slovenske tiskovine. Čeravno naš kraj pod kapelski poštni okraj spada, je c. kr. direkcija v Gradcu vendar odgovorila, da se je pošti strogo zaukazalo, da mora zadosti dvojezičnih tiskovin imeti vselej na prodaj. — Mi nismo vajeni nàrodne tirjatve izkoriščati v hujskanje zoper nasprotnike in tudi radi potrpimo, če se z nami prijazno ravna in pokaže volja, da se nam hoče postreči. Ali tega mi ne smemo trpeti, da bi nam niži uradniki kljubovali takorekoč, hoteč na stražo se postaviti zoper „neznosne“ zahteve Slovencev. Ali se za nemško kulturo bojé? Greve! Kaj jih briga, zakaj mi tirjamo, uradnik mora služiti in ustreči, kakor mu veli postava. Dopade se mi po-štarica, Nemka, ki je rekla: Le vse povejte, kar želite, takoj naročim, da vam vstrežem.
Dostavek uredništva. Ta dogodek zopet kaže, kako doseže, kdor trka. A koliko je še pošt po Slovenskem, kjer zastonj iščeš slovenskih tiskovin, koliko je „zavednih“ Slovencev, ki leto dnij pišejo na same nemške dopisnice. To je sramotno. Vsak rodoljub štej si v narodno dolžnost, da rabi izključno le slovenske poštne tiskovine. Zato vprašajte po slovenskih tiskovinah, dopisnicah, zalepkah, nakaznicah itd., in če nočejo postreči, odločno zahtevajte jih. Ako to ne pomaga, pa se pritožite na poštno ravnateljstvo. Vsakemu svoje!
Politični prekleti.
Avstro-Ogerska. Na južnem Tirolskem so bile dopolnilne deželnozborske volitve. Bili so izvoljeni sami taki Lahi, ki se ne bodo udeležili sej deželnega zbora, dokler južne Tirole ne dobe lastne samouprave. — Nižjeavstrijski deželni zbor je sprejel postavo o deželni zavarovalnici. — Skupni proračun avstro-ogerske države, kakor se je predložil delegacijam, kaže skupnih potrebščin 161 milijonov 185 tisoč goldinarjev. Od tega je za vojaštvo potrebnih 154 milijonov 756 tisoč goldinarjev.
Druge države. Do resnega razpora je kmalu prišlo med našo Avstrijo in Turčijo. Turčija je namreč razžalila Avstrijo s tem, da je po krivem obdolžila nekega agenta Brazofolija puntarstva in da je nek uradnik v Merzini onečastil avstrijsko zastavo. Turška vlada je dala v določenem času zahtevano zadoščenje in tako se je razpor zopet poravnal. — Nemški cesar Viljem IL, ki svojega krščanskega mišljenja ne zatajuje, rekel je letos pri priseganju vojaških novincev, da so vojaki prisegli zvestobo pred božjim oltarjem, pred križem, kakor se spodobi kristijanom. Kdor ni dober kri-stijan, ne more biti dober človek in tudi ne dober vojak. Lepe besede, a da bi se po njih le tudi ravnali v višjih krogih ! — Nedavno so na južnem Kitajskem ubili nekaj nemških misijonarjev. Vsled tega je nemška vlada te dni poslala štiri vojne ladije z 1642 vojaki v luko Kiau-Čau v Rumenem morju, da dobi zadoščenje in tudi odškodnino od kitajske vlade.
o v i c a r.
Na Koroškem. (Občinske volitve.) Pri občinski volitvi v Spodnjem Dravberzije dné 18. nov. ob mnogobrojni udeležbi sijajno zmagala slovenska katoliško-ndrodna stranka. Slava! — Tudi po drugih občinah vrsé se sedaj občinske
volitve. Rojaki, delajte na to, da se volitve izvršijo ugodno za našo stvar, da postane Slovenec sam svoj gospodar na domači zemlji slovenski.
—	(Nemci pri „delu“.) Občinski odbor v Grebinju (!) je sklenil, kakor poročajo „K. N.“, da ustavi delovanje v prenešenem delokrogu. S tem so hoteli tamošnji občinski očetje pokazati svoje „nemštvo“. Kdo se ne smeje? Za prebivalstvo pa ima sklep „dobro“ posledico, da morajo odslej zbog vsake malenkosti v vojaških in drugih zadevah hoditi v Velikovec. Pa še reci kdo, da liberalci ne skrbé za korist in blagor ljudstva. Ali ni pomagano vsaj — črevljarjem, ko se potrga več črevljev?! — V celovškem mestnem zboru pa je predlagal dr. Abuja, da naj se prenaredi postava tako, da občini ne bode treba opravljati dela v prenešenem delokrogu.
—	(Požari.) Dné 13. t. m. je pogorel skedenj J. Suherja, občina Št. Jakob v Rožu. Škode je 3000 gld. — Dné 23. t. m. je pogorel farovški hlev v Libeličah in hlev bližnje bajte. Zgorelo je vse prav do tal in je škode 6000 gld. Nevarnost je bila velika, da pogori vsa vas. —- Dné 25. nov. je pogorel hlev farovža v Canjčah ob Celovcu. Zažgala je menda zlobna roka. Zgorelo je tudi 17 svinj. Škoda je velika.
*	Rodoljube iz pliberškega in bližnjih sodnih okrajev opozarjamo na inserat gospoda odvetnika dr. Alojzija Krauta v današnji številki našega lista. Vstrezaje splošnji želji tamošnjih rojakov, bode gospod odvetnik od 7. decembra 1.1. naprej prihajal vsaki torek v Pliberk ter bode uradoval v pritličji hiše gospe vdove dr. Wanka na trgu. Slovenci! Obračajte se v pravnih zadevah z zaupanjem do njega. Svoji k svojim!
*	Pod vlak se je vrgel blizu Celovca topničar tukajšnjega polka Fr. Plebi. Vlak ga je grozno raztrgal. — Okoli Dobrlevasi razsaja med otroci davica. Zaprli so zbog tega šolo. — V Beljaku je umrl znani gostilničar Val. Moser. — V Borovljah je nauagloma umrl 55-letni puškar M. Ogris.
Na Kranjskem. Precej močen potres je bil v Kamniku in okolici dné 22. nov. ob 1/29. uri zjutraj. Škode ni napravil. — Ljubljanska zidarska tvrdka Tonies je obhajala dné 21. t. m. 50-letnico svojega obstanka z lepo slavnostjo. — Šolo za silo so ustanovili v Stari Oselici. Poučuje č. g. župnik. — Zakon, po kterem se občina studenec razdeli v dve občini, je dobil najvišje potrjenje. — Veliki vodovod Crnomelj-Semič je dodelan. — „Glasbena Matica1' praznuje dné 8. dec. 25 letnico svojega obstanka. — V Trstu, kamor je bil šel zdravja iskat, je umrl č. g. Janez Golob, župnik v Podbrezjah, star 56 let. N. p. v m. ! — V Domžalah se je osnovala nova posojilnica. — V Zgornjem Berniku snujejo bralno društvo. — Ustanoviti se ima občno slovensko čebelarsko društvo za vse slovenske pokrajine. Dobra misel!
Na Štajerskem. Katoliško delavsko društvo v Mariboru si hoče postaviti svoj lasten dom. — Pri mariborskih občinskih volitvah v III. in II. razredu so zmagali Nemci, ki še niso pozabili, da so tudi Avstrijci. „Ultra-Nemci“ s poštenimi slovenskimi imeni so „propadli“. Vsled tega je „Mar-burgerca" kar besnela in sramotila mariborske Nemce kot največje bebce na svetu. No, če jih ta list ne pozna, kdo pa potém?! — Svitli cesar so darovali zavodu č. šolskih sester v Mariboru 300 gld. — Novi „Nd,rodni dom" v Mariboru je bil dné 20. t. m. popoludue dozidan, kar so delavci z običajnimi napitnicami slavili. Te dni pa pride velikanska stavba pod streho. — Vzajemno zavarovalnico zoper ogenj ustanové na Ljubnem v Savinjski dolini. — V Gradcu so imeli dopolnilne občinske volitve. V ta namen so krščanski soci-jalisti priredili dné 20. t. m. zvečer shod, na kterem bi naj govoril Dunajčan Axmann ; ali socijalni demokratje so ga presurovo napadli že na kolodvoru, prilomastili na shod in tepli krščanske može. Ker 50 policajev ni moglo mokračev razgnati, prišle so tri kompanije Bošnjakov. Zaboden je bil soci-jalist Mlinarič, da je umrl ; nevarno ranjeni so štirje delavci in dva policaja, lahko ranjenih pa več oseb. Značilno je to, da nemški nacijonalni kakor liberalni listi za take surovosti ne najdejo grajalne besedice.
Na Primorskem. V Pulju so zaprli tri nevarne laške anarhiste, ki so se več časa tam skrivali. — Tovarna kranjske industrijske družbe za železo v Skednju ob Trstu je dné 25. t. m. pričela delati. — V Biljah pri Gorici osnovala je „ljudska opekarna", kteri je pristopilo 40 večinoma ubogih a poštenih delavcev. — V Št. Mihelu je ustrelil Karol Batič iz Šempasa z enim strelom tri srne, Lovska sreča!
Duhovniške zadeve v krški škofiji.
V drugič je razpisana mestna župnija Pliberk do dné 5. jan. 1898. L, ker se jej je preč. g. stolni korar dr. Jos. Somer, kteremu je bila podeljena, zopet odpovedal.
Jj®** Spominjajte se Oii-il-]>Ieto<!o>e clmzl>e!
Najnovejše novice.
V državnem zboru so se grozni škandali in pretepi ponavljali tudi dné 26. in 27. novembra. Levica je napadala predsedništvo in zabranila vsako posvetovanje z nepopisnimi izgredi. Poklicati so morali v državni zbor policijo, da je delala red. Položaj je jako resen. — Na Dunaju in v Gradcu so bili veliki izgredi med dijaki in delavci. Tekla je kri. — Tudi v Celovcu in Beljaku napravili so Nemci dné 28. nov. demonstracije ter v Celovcu s kamenjem napadli shod krščanskega meščanskega društva. Odgovornost za ta čin pa ima naš — slavni mestni zbor, ki je vso demonstracijo nekako sam vodil. Teč o tem prihodnjič. Poroča se, da je ministerski predsednik grof Badeni odstopil.
Itanka „Slavija“. Od 1. januarja do 30. septembra 1897 zglasil se je pri banki „Slaviji“ v zavarovanje 3101 član s zavarovalnim kapitalom 4,367.500 gld. Od 1. januarja do 30. septembra 1897 izplačala je banka „Slavija“ po zamrlih članih zavarovalnega kapitala 249.894 gld. 4 kr. Ves čas svojega obstanka izplačala je banka škod in nagrad v vseh oddelkih 27,193 723 gld. 10 kr. Imetje bankino, vloženo v pupilarni varščini, znaša |31. decembra 1896. 1. 7,800.758 gld. 8 kr. V poslednjih letih, kakor i za leto 1896. izplačala je banka vsem članom življenskega oddelka 10°/o dividendo. Na zahtevo razpošiljajo se zavarovalni tarifi gratis in Iranko.
Mestna hranilnica ljubljanska ne bode znižala obrestne mere za hranilne vloge, ampak bode tudi v prihodnje obrestovala vloge po 4°/0 in bode sama plačevala novi rentni davek, tako da bode vlagatelj dobival cele 4°/0 obresti od vlog. Mestna hranilnica ljubljanska je danes največji slovenski denarni zavod, ima že blizu pet milijonov vlog in je popolnoma varen zavod, ker za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
sumi
si
iSl Naznanila.
Na prodaj je lepo posestvo,
Podgradom v celovški okolici, ki obsega zidano hišo, skedenj, hlev in ima 32 oralov sveta (njive, gozde in senožeti). Več se izvé pri posestnici NežaVarh Podgradom, pošta Žrelc (Ebenthal) na Koroškem.

M
K
v
Dr. Alojzij Kraut,
odvetnik v Celovcu,
naznanja vsem svojim rojakom iz pliber-škega in bližnjih sodnih okrajev, da bode
pričenši s torkom dné 7. decembra 1.1. naprej vsaki torek uradoval v Pliberku
v pritličju hiše gospe vdove dr. Wanka na trgu.
Uradne ure s« od 10. do 12. ure zjutraj in od 2. do 5. ure popoludne.
Kxs©i©e!©ei©oe©!Ges<
H
Ì
Na prodaj je hiša
v kotmaroveški občini. Ima 26 oralov sveta. Poslopja so v dobrem stanu in leži polje na ravnem. Več se izvé pri občinskem uradu v Kotmarivesi na Koroškem.
Garantirano pristni gorenjski brinjevec
je dobiti v vsaki meri in vsak čas pri Antonu Jamar-ju, kuharju brinjevca in posestniku na Bledu (Veldes) na Kranjskem. — Cena in vzorec zastonj na zahtevanje.
«^.g'oan.tje
se iščejo za razprodajanje izdelkov, ki so za meščana kakor za kmetovalca potrebni. Tudi kot postransko delo more vsak. kdor ima znance med zasebniki, opravljati ono agencijo. Visoka provizija ali stalna plača se jamči. Ponudbe naj se pošiljajo podnaslovom: Fr. Pokorny, Praga, Petrove ulice št. 8.
I
i
4
I
4

JANEZ KUŠEJ,
slovenski svečar v Železni Kapli,
ponuja svoje sveče iz pristnega voska po 2 gld. 40 kr. kilo. Tudi druge reči, kakor slaščice itd., ima vselej v zalogi.
SS* Slovenci ! Svoji k svojim !
I
I
I
\
Najnovejši stroji za prirejanje krme.

Rezalniea za rezanico in krmo; rezalniea za repo in krompir (repico); mlini za robkanje in mečkanje; parnicc za živinsko krmo, premakljive kotlastc šte-dilaie peči z emailiranimi in neemailiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice za mnoge gospodarske namene itd., nadalje-
rob kal niče za koruzo, čistilnice za žito,
------~~~~ čistilne stroje trijerje,	—
stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, izdeluje v priznano izvrstni sostavi
Pii.	in sodriiž.
C. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna in fužina na par,
na Dunaju, II. Tab or strasse 7 6.
Odlikovana z čez 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
USF" llustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj. —Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Na najvišje povelje Njega c, in kr. apostol. Veličanstva.
XIX. c. kr. državna loterija,
za skupne vojaško-dobrodelne namene avst.-ogerske monarhije.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — obsega 7278 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 341.684 kron.
Glavni dobitek IfiO.OOO kron.
Za izplačevanje dobitkov jamči c. kr. loterijski urad. Žrebanje je nepreklicno dné 16. decembra 1897. leta. B^-Sreclc» stane S	1 « 1. :i v.-ili-. 'volj.-^33
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju I. Riemergasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobačnih prodajalnicah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. ; načrti žrebanja za odjemalce srečk
zastonj, gj.ggjjg se pošiljajo poštnine prosto.
Od e. kr. loterijskega ravnateljstva.
Oddelek za državne loterije.
Velika zaloga
kovanih železnih cevij za vodovode
po tovarniških cenah pri
Konradu Proseliti v Celovcu,
tovarna za kmetijske stroje.
Pivovarna kneza Adolf Jožef Sehwarzen-berg v Protiviuu (Češko) priporoča
izvozno pivo in ležaJk.
Je v zalogi iit loti s©
v restavraciji „Kokl“
„k prvemu krajcu"
kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu.
Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo.	Spoštovanjem	R. Koki.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!
Lilo železo, aurora all prirejeno, za vsakovrstne stroje,
Bogato IlostrovaDl 192 strani obsežni ceniki v sloveuskam In semskom Jezika na zahtevanje takoj zastonj.
P. i. občinstvu uljudno naznanjam, da imam v zalogi natanjko vrejene ure y najlepši opravi in različne verižice za
božična in novoletna darila
s=:
65 »J >0 >
po izdatno znižani ceni in v največji izberi. Velespoštovanjem
= tu
fi Peter Fessi II
v Celovcu, stari trg štev. 20
cC «j =
5 2<
Priden fant,
ki se želi učiti pilarstva, 15 do 16 let star, naj se oglasi pri Peter Scheinig-n, pilarskem mojstru v Borovljah.
ITažno
za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje: najboljše in najcenejše šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne biagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene.
Matija Planko
v Celovca, Burggasse št. 12.
Tudi priporoča
najnovejša
pnevmatična kolesa
(bicikeljne) v raznih velikostih in po najnižjih cenah.
Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno.
Med vsemi dosedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čntniški bolezni v zobeh in glavobolu
se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča
jsiMimst
ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim.
Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni
X^ovueiupotlieke,
Baruch Gyula, Hliskolcz št. !88 na Ogerskem.
Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem
Chalzel N. Budimpešta, 24.
maja 1896.
Ker se mi je Vaš „Mlra" kulin" dobro prilegel, pošljite mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Pani Tuč v (leviču, 8. junija 1896.
Pošljite mi še eno steklenico ,,Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. jjj*§T' Pristno le z zgornjo znamko.
IG. HELLER, DUNAJ
ggr* 2]a PKATPI’.STRASSE Ai 4 9.-^3 Preprodajalci se iščejo.
Pijančljivost
se dà ozdraviti z antibetinom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca: Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721.
* Ime zavarovano.
Jakob Petschounik,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4
med gostilno „pri Kleeblatt-u“ in Koppep-jevo prodajalnico.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem, s svojo iflT* veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja,	kakor tudi pravo rusko irhovino po
najnižji ceni postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrst-nejšo mast za črevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršeliž. — -Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.