— 9 77035 ISSN 0351-6407 640 0 1 Murska Sobota, 5. julij 2001, leto LIH, št. 27, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit Gornjeradgoncani počastili prvo str. 3 desetletnico vojne Zmerno oblačno boi&osamez-nimi plohami ali nevihtami. Geza Erniša postal prvi škof str. 3 Denis Berdajs prejel priznanje Evropske zveze za kirurgijo srca in ožilja str. 3 Ako je dež na Cirila in Metoda, oreh in kostanj ogloda. Zlatko Zahovič: Pred zadnjo tekmo Valencije sem bil že Benfikin str. 24 Petišovska Venera ' »M* Tragedija v Moravskih Toplicah. Zakaj je umrl najstnik? str. 8 Prisilne poravnave m bilo, Agromerkurju grozi stečaj str. Porno zvezda in nekdanja parlamentarka Ciccolina v Vestniku na str. 16 n . K ?' Foto: Nataša Juhnov 10 Dr. Janez Šušteršič: Bo zaščitni znak slovenske posebnosti v Evropi kranjska klobasa, prekmurska gibanica ali nogometna reprezentanca, bomo še videli Mobix Črenšovci v primežu davčne službe str. 7 NAROČNIK Foto: Katja Gerenčer Sobota gostitelj vojakov športnikov vsega sveta 2 AKTUALNO OKOLI NAS 5. Ml 2001 Občani Kuzme proslavili svoj drugi praznik Prleški glasbeniki na Švedskem Računajo na pomoč države Slovenska beseda krepi vezi ki so razkrivala, da pravzaprav zelo dobro poznajo domače kraje. Sledilo je prijetno druženje s plesom in zabavo, da se je do jutranjih ur razlegala slovenska Slavnostni govornik na osrednji prireditvi je bil predsednik slovenskega parlamenta Borut Pahor bčani občine Kuzma so v začetku julija praznovali svoj občinski praznik. Čeprav je bilo praznovanje šele drugo po vrsti, ni naključje, da je sovpadalo s praznovanjem desete obletnice slovenske samostojnosti. Občani krajev v občini Kuzma so si namreč za občinski praznik izbrali 2. julij, ko je pred desetimi leti slovenska teritorialna obramba zavzela tukajšnje obmejne stražnice in vojake jugoslovanske armade so v njih zamenjali vojaki nove slovenske vojske. državi. Osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku sose poleg številnih občanov udeležili tudi ugledni gostje, med njimi predsednik Državnega Zbora Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil. tudi slavnostni govornik. Fotografija: LK Program praznovanja drugega občinskega praznika so popestrili s številnimi prireditvami, ki so se začele že sredi junija in se bodo končale konec tega tedna. Za soboto pripravljajo namreč v Matja-ševcih tretje kmečko-vaške igre občine Kuzma, v nedeljo pa bodo v Trdkovi predali namenu obnovljeno kapelo. Letošnje prireditve so začeli sredi junija gasilci s tretjim občinskim gasilskim tekmovanjem, zvrstili so se turnirji v nogometu in malem nogometu, praznovanje pa so obogatili tudi z novimi pridobitvami. Tako so v romskem zaselku v Doliču namenu predali asfaltirano javno pot v IZHAJA 08 ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za intormiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Batažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). kasidv uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij na vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227. devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni Hst 23. 12. 1998, št. 89. Škaperjevo grabo, v Gornjih Slavečih pa so odprli obnovljeni odsek lokalne ceste Gornji Slaveči-Kuzma in modernizirano javno pot skozi Bekeš. Najbolj slovesno je bilo minulo nedeljo, ko so pripravili po slavnostni seji občinskega sveta pred občinsko zgradbo osrednjo prireditev v počastitev praznika. Ob številnih domačinih so prišli na slovesnost župani sosednjih goričkih in zamejskih občin iz Madžarske in Avstrije, poslanci državnega zbora, predstavniki vojaške ga in političnega življenja, slavnostni govornik na slovesnosti pa je bil Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Župan občine Kuzma Jožef Škalič je v uvodnem nagovoru med drugim opozoril na težave, s katerimi se srečujejo občani te obmejne občine, in na prizadevanja lokalne skupnosti za njihovo reševanje. Staranje prebivalstva in praznjenje prostora, vedno težji položaj kmetijstva, šibka infrastruktura, problem oskrbe s pitno vodo in zdravstvena problematika so področja, ki jih ne bo mogoče reševati brez ustrezne pomoči države. Čeprav so majhna občina, so sami pripravljeni prispevati svoj delež in želijo postati enakovreden razvojni člen v regiji in Borut Pahor je v slavnostnem nagovoru orisal cilje odločitve za slovensko osamosvojitev in opozoril na rezultate, ki jih je dosegla Slovenija v tem desetletnem obdobju, Ti ne izostajajo, Slovenija postaja čedalje sodobnejša evropska država, ki je trdno odločena, da vstopi v Evropsko unijo in postane enakopraven član sodobnih evropskih narodov. V prihodnosti vidimo veliko priložnost, naloga sedanje generacije politikov pa je, da vsem državljanom zagotovi enake možnosti življenja, mladi generaciji pa možnost, da skupno sooblikuje življenje v združeni Evropi. V kulturnem programu so nastopili godbeniki iz Bakovec, učenci domače osnovne šole in pevka Marina, ob tej priložnosti pa so razglasili tudi rezultate tekmovanja za najlepše urejen kraj v občini in podelili priznanja osmošolcem, ki so dosegali v vseh osmih letih v šoli odličen uspeh. Med petimi kraji v občini je pripadel naziv najlepšega Kuzmi. Ludvik Kovač ■ Povabilo Slovenskega kulturnega društva Franceta Prešerna iz Goteborga onec aprila sta se odpravila Pihalni orkester KD Ivana Kaučiča Ljutomer in tamburaško društvo Drotmantraši iz Radenec na Švedsko. Tja jih je namreč povabilo Slovensko kulturno društvo Franceta Prešerna iz Goteborga, ki obstaja že sedemindvajset let, njegova predsednica pa je Slovenka Erika Jacobson. Prleški glasbeniki so se vabilu z veseljem odzvali in se odpravili na šestindvajset ur trajajočo pot proti Švedski. Največja težava pri tovrstnih gostovanjih je financiranje, saj društva ne zmorejo visokih finančnih izdatkov, zato so pred odpravo na pot začeli iskati sponzorje. Nekaj jim je sicer uspelo, največ sta jim pomagali občini Ljutomer in Radenci, tovarna zdravil Krka in Ministrstvo za zunanje zadeve - urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, vendar nekateri sponzorji kljub obljubi še niso nakazali svojega prispevka, tako da še vedno ne morejo poravnati vseh obveznosti do prevoznika. Na pot sta v večernih urah krenila dva avtobusa in se odpravila proti drugemu največjemu mestu Švedske prek Avstrije in Člani Pihalnega orkestra KD Ivan Kaučič Ljutomer in TD Drotmantraši iz Radenec Nemčije, nato s trajektom na Dansko, sledila je vožnja po Danski in nato spet s trajektom na Švedsko. Glavni organizator potovanja Gregor Žižek iz Sp. Ka-menščaka pripoveduje o toplem sprejemu v Goteborgu živečih Slovencev: »Čeprav nekateri že desetletja živijo tam, je pri.njih še vedno zelo velika navezanost na domovino. Slovenija jim bo vedno vzbujala občutek domačnosti, zato smo bili ves čas v središču pozornosti, saj kar hrepenijo po slovenski besedi in novi cah iz domačih krajev.« Člani obeh skupin so ob tej priložnosti tudi sestavili skupino s harmoniko in zaigrali so najbolj znane slovenske narodne pesmi, zaradi česar so bili gostitelji zelo ganjeni, solzam, objemom in spominom pa kar ni bilo konca. Prvi dan gostovanja so si ogledovali znamenitosti Gbtebor-ga, drugi dan so najprej igrali v enem od tamkajšnjih trgovskih centrov, zvečer pa je sledil koncert, kjer sta se obe glasbeni skupini izmenjavali pri nastopih. Program je povezovala Silva Vrbnjak, ki je prav v ta namen potovala skupaj z glasbenima skupinama, za naše rojake pa je pripravila tudi zanimiva vprašanja, Panonski mornar v soboškem parku V soboškem mestnem parku se že zelo dolgo ali morda celo nikoli ni zbralo toliko ljudi, kot se je zbralo prav na koncertu kantavtorja, pesnika, pisatelja ter velikega borca za toleranco in razumevanje med narodi Dorda Balaševica-Spremljala ga je skupina The Unfuckable, ki jo sestavljajo sami vrhunski g^ sbeniki. Ponavadi bolj sramežljiva in zadržana domača publika pa je tokra znala skorajda vsa besedila. S svojimi skladbami Oprosti mi Katrin, Moja PrV ljubav, Neki novi klinci, Priča o Vasi Ladačkom, Ne lomite mi bagrenje je Pr'" nesel nekaj nostalgije, da pa si ga ne bi zapomnili samo kot melanholične? glasbenika je na oder povabil še violinista, s katerim so »zažgali« nekaj boj temperamentnih skladb, med drugim tudi Djevojka sa čardaš nogama, njegovem repertoarju je veliko skladb, veliko jih je tudi znanih, povedal Pa Je’ da je nekatere med njimi pospravil in jih žal nikoli več ne bo mogel izvajati. Vedno iščemo primerjavo z zahodno Evropo in državami Evropske unije, KI smo si blizu, v čem smo si podobni, ampak roko na srce, redko kateri glasa nik iz teh severnejših in zahodnejših držav bi pritegnil toliko publike in Pre sem, to pa je še pomembneje, tako raznoliko, kot jo lahko privabi glasbenik glasbena skupina iz pokrajin južno od Kolpe. Kamor koli se že prištevamo,? duši bomo vedno bliže tistim, ki v nas predramijo in vzbudijo toliko globok1'1 pozitivnih občutkov. Pri tem se ne moremo slepiti, od kod prihajajo. Tak je Balaševič, ki je svoje skladbe ustvaril na drugi strani obale Panonskega mo pesem. Nekaj članov tamburaškega društva je priredilo tudi otroško igro v vrtcu, saj je v njihovem društvu nekaj vzgojiteljic, igra pa je bila namenjena otrokom slovenskih družin, pozneje pa je sledilo še skupno druženje v zanimivih delavnicah, kjer so oblikovali iz raznih materialov. Vse dni sta jih vodila po mestu z enega na drugi nastop in oglede tam živeča Slovenca Albi na in Evgen Kragel (Albina prihaja iz Radenec), zadnji dan pa so še imeli nastop v največjem zabaviščnem parku Skandinavije Lise-berg, kjer so sicer imeli zelo slabo vreme, zato časa, ki jim je bil na voljo, niso mogli dovolj učinkovito izkoristiti, po sprostitvi v zabavišču pa so se počasi odpravili domov. Gregor se v imenu vseh članov zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so jim omogočili to nepozabno pot, hkrati pa tudi pozdravlja tovrstna gostovanja drugih skupin in društev pri Slovencih, ki živijo v tujini, saj s tem veliko pripomorejo k ohranjanju slovenske besede in krepitvi vezi z domovino. Darja Tibaotl BM 5. julij 2001 AKTUALNO DOMA 3 Gornjeradgončani počastili prvo desetletnico vojne Boji, zapisani v zgodovino Slovenije retjega julija leta 1991 se je iz Gornje Radgone umaknila tankovska enota varaždinskega korpusa nekdanje JLA pod vodstvom polkovnika Popova. Nekaj dni pred tem je ravno ta enota popolnoma zrušila cerkveni zvonik, zgorelo je nekaj hiš, okolica mejnega prehoda pa je bila uničena, padle so tudi žrtve. Posnetki tega razdejanja so obšli svet in pričali o tem, kakšen je bil boj za slovensko samostojnost. Ta torek je minilo natančno deset let od takrat, ko je zadnje oklepno vozilo zapustilo mejni prehod, in Gornjeradgončani so se tega dogodka spomnili z osrednjo državno prireditvijo. Dogajanje se je začelo že popoldan z mašo za domovino, ki je potekala v cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni, slovesnost s kulturnim programom pa se je začela zvečer s prihodom in sprejemom predsednika republike Milana Kučana, ki je opravil podobno kot ob državni prireditvi ob dnevu državnosti mi- mohod mimo 12. gardnega bataljona slovenske vojske. Veliki množici obiskovalcev na Maistrovem trgu so nato spregovorili trije slavnostni govorniki. Gor-njeradgonski župan Miha Vodenik se je še enkrat spomnil nekaterih dogodkov in boja za mejni prehod, medtem ko se je monsi-gnor in častni občan gornjerad-gonske občine Franc Puncer v svojem govoru vrnil nazaj, vse do sedmega stoletja, ko so bile prvič izražene težnje po slovenski deželi, in kronološko opisal še druge znane Slovence, ki so gojili misel o samostojni državi in slovensko besedo. Predsednik Kučan pa je govoril o pomembnosti tega boja za slovensko samostojnost in med drugim poudaril, da so radgonski dogodki vzoren primer vseljudskega odpora in so zato z velikimi črkami zapisani v zgodovino slovenske države. Prireditev so obogatili tudi s kulturnim programom, v katerem so nastopili, razen orkestra slovenske policije, domači kulturniki. Ob koncu prireditve so v spominskem parku med cerkvijo in Trstenjakovim domom odkrili spominsko znamenje, ki simbolizira boj in svetlejšo prihodnost v novi državi, ter odprli spominsko razstavo fotografij v muzeju v Starem špitalu. C. K„ foto: N. J. ■ Denis Berdajs prejel priznanje Evropske zveze za kirurgijo srca in ožilja Zgodovinski dogodek Evangeličanske cerkve na Slovenskem Rabagova nagrada Geza Erniša postal prvi škof ■ a letnem kongresu Evropske zveze za kirurgijo srca in ožilja v Budimpešti je študent medicine Denis Berdajs iz Rakičana predstavil raziskovalno delo na temo anatomija aortnega korena. Pred zbranim avditorijem jo je predstavil v obliki predavanja in zanjo prejel kot edini sodelujoči študent Rabagovo nagrado iz sklada mednarodne zveze za kardiovaskularno kirurgijo, predavanje pa bo objavljeno tudi v elitni pu ikaciji Journal of the European Society of cardiology. Aortni koren je začetni del aorte, ki vsebuje aortno zaklopko in sinu-sc> iz začetnega dela aor- V nedeljo je bil za Evangeličansko cerkev na Slovenskem zgodovinski dogodek, saj so kirurgije srca. Vsekakor bi rad nadaljeval z raziskovalni delom, kot sem ga opravljal že do sedaj,« je povedal Denis. To pa mu bo sedaj tudi materialno veliko lažje kot doslej. Ker pač ni otrok kakega ministra, kot mu je dejala ob neki priložnosti, ko se je zaninial za štipendijo, oseba z ministrstva za šolstvo, se je skozi študij stežka prebijal, in to le ob podpori staršev. Tudi za sedemsto mark, kolikor je bila kotizacija za predavanje v Budimpešti, doma sponzorjev ni uspel dobiti, zato mu je organizator omogočil nastop brez tega plačila. Pa tudi profesorji na domači kliniki, kjer je bil v času počitnic na praksi, časa za to, da bi jim predstavil svoje zamisli, niso imeli, njegove ambicije po srčni kirurgiji pa so potem, ko jim je povedal, od kot je, ošvrknili, da bo to lahko počel na prekmurskih njivah. M. H., foto: N.J. ■ v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti slovesno inštalirali prvega slovenskega evangeličanskega škofa. To je postal mag. Geza Erniša, ki so ga iz seniorja uradno preimenovali že 28. marca, ko so izvolili tudi glavnega inšpektorja Aleksandra Kerčmarja in novo predsedstvo cerkve, v nedeljo pa so ga še slovesno potrdili. Med drugim so duhovnika mag. Leona Novaka določili za opravljanje božje službe pri vojakih. Za upravljanje sta bila senior in inšpektor izvoljena za šest let, mandat pa se lahko še enkrat ponovi. te pa izhajata leva in desna venčna arterija, ki oskrbujeta srce. V primeru, da aortna zaklopka odpo-Ve> jo srčni kirurgi po uveljavljeni tehniki zamenjajo z umetno. Toda v Ameriki so začeli z novim trendom, in sicer da zaklopke ne menjajo, ampak poskušajo popraviti aortni koren. Da pa bi bila ta operativna tehnika čim uspešnejša, je treba opisati natančno anatomijo aortnega korena. »In jaz sem naredil ravno to. V aort-nem korenu sem izmeril določene parametre med fiksnimi točkami in potem naredil tridimenzionalni geometrični model. Na osnovi modela sem potem tudi izračunal naklon aortnega korena, ki naj bi imel tudi pomembno vlogo pri odpiranju in zapiranju zaklopk. Če bi to dou- Na slovesnosti so se zbrali vsi slovenski evangeličanski duhovniki ter nekaj škofov in predstavnikov evangeličanskih cerkva iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Italije, Slovaške, Nemčije in Češke. Pomembnega dogodka se je udeležil tudi pomožni škof Rimskokatoliške cerkve Jože Smej, paroh Srbske pravoslavne cerkve na Slovenskem Peran Bo-škovič in superintendent Binkoštne cerkve Danijel Brkič. Od necerkvenih predstavnikov pa predsednik države Milan Kučan, diplomatski predstavniki iz Švedske, Avstrije in Nemčije, dekan mariborske univerze Jože Toplak, poslanci, direktor slovenske policije Marko Pogo- Po vzoru evangeličanskih cerkva*je dobila Evangeličanska cerkev na Slovenskem svojega prvega škofa. To je postal mag. Geza Erniša. reve in drugi. Škof Erniša je v svojem govoru povedal, da se bo pri svojem delu vedno zatekal k Bogu, ki mu naj bo utrjena skala, kamor lahko vedno pride. Dodal je, da živimo v času, ko se ljudem zastavljajo pomembna vprašanja, ki potrebujejo odgovor, in sicer o tem, kaj je sreča, kaj je resnično blagostanje, kako naj živim, da bo moje življenje polno in koristno, ter podobno. Ne odgovori sami, ampak iskanje le-teh naj bi bilo pomemben del življenja, kajti Bog ni ustvaril človeka brez namenov, načrtov in zaupanja v življenje. Poudaril je tudi, da Cerkev ni in ne sme biti institucija zapovedovanja, ampak Kristusova nevesta, ki mora v ljudeh spodbujati pozitivno naravnanost in odpira vrata. »Ne iščimo in ne ustvarjajmo težav, ampak osredotočimo svojo pozornost v reševanje le-teh, saj bomo le tako lepše in srečnejše živeli.« Končal pa je z mislijo, da so pred nami lepi časi in takih časov si Bog želi. A. Nana Rituper Rodež, foto: Nataša Juhnov ■ nieli, bi lahko po ultrazvočni preiskavi predvideli idealno korekcijo zaklopke in jo v tovarni skonstruirali ter potem le vsadili,« je Povedal Denis Berdajs. Žilni in srčni kirurgi, udeleženci kongresa, so bili nad predstavljenim navdušeni, najprej zaradi teme, ki na strokovnem področju napoveduje začetek novega pomembnega Poglavja pri zdravljenju srčnih bolezni, povsem nova pa je bila tudi uporabljena tehnika predstavitve anatomije aortnega korena v tridi-ntenzionalnem modelu. Na to temo so sicer že bili objavljeni članki, vendar so kazali na razhajanja med ntorfologi in kirurgi, zato se je Denisu porodila ideja o razjasnitvi tega. Potrditev zanjo je dobil pri profesorju Marku Turinu, vodji srčne kirurgije v Ziirichu v Švici, zamisel pa K potem pilil več kot leto dni, da je prišel do predstavljene tehnike. Denis Berdajs bo po opravljenem strokovnem izpitu zapustil Budimpešto, kjer je študiral, in septembra začel s specialističnim študijem na univer-z>tetni kliniki v Ziirichu. Izpopolnjevati se želi na področju otroške srčne kirurgije. »Človek pa seveda mora tudi vedeti, da so želje eno, realnost je pa drugo, Čisto zadovoljen bom tudi, če naredim specializacijo iz splošne Verjamem tistim, ki rečejo bobu bob. 1 .# ¥ Sojon Hainikar, nogometni troner Bob Charlton . Profesionalni nogometaši morajo tudi zabavati ljudi Za to so dobro plačani. 4,LOKALNASCENA 5. julij 2001 Hg» Nove naloge Stanovanjskega sklada Največ stanovanj v Gornji Radgoni Skupaj s 55 občinami v obsežno gradnjo adzorni svet Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, je na seji, ki jo je vodil predsednik mag. Janez Kopač, obravnaval projekt soinvestitorstva Stanovanjskega sklada RS in občin pri zagotavljanju zadostnega števila socialnih in neprofitnih najemnih stanovanj. Med 105 predlaganimi projekti iz 85 slovenskih občin se je nadzorni svet odločil, da bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije soinvestiral v tiste projekte, ki omogočajo začetek gradnje v letu 2001 pod pogojem, da bodo zagotavljali cenejša in kakovostnejša stanovanja. Takih predlaganih občinskih projektov je okrog 65, prihajajo pa iz 55 občin. Sklenjeno je, da bodo pri občinah z več projekti upoštevali samo enega, po pravilu največjega. Člani nadzornega sveta so tehtali merila, po katerih naj bi upoštevali pri določanju deleža države tudi razvitost občine, delež tržnih stanovanj, ki so predvidena s posameznimi projekti, in potrebe po stanovanjih v občini. Kot izhaja s seznama občin, bodo gradili največ stanovanj letos v Zagorju ob Savi, in sicer 110, sledi pa Gornja Radgona z 58 stanovanji. Med izbranimi občinami je tudi Ljutomer. Hkrati so se odločili za nov razpis ugodnih dolgoročnih stanovanjskih posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za nakupe stanovanj. Posojila bodo namenjena državljanom, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem z nakupom stanovanja. Predvidena vsota za ta razpis je 5,5 milijarde tolarjev. Vloge bodo prosilci lahko oddali od 3. do 10. septembra 2001 s priporočeno pošiljko. Milan Jeršei Dopolnjen cankovski prostorski plan Kotrman povzroča največ pomislekov Lokalna (samo)uprava na preizkušnji bčina Cankova je že leta 1999, ko je bila še del občine Cankova - Tišina, za svoje območje spreminjala planske dokumente prejšnje soboške občine. Zaradi številnih novih pobud za spremembo namenske rabe je pristopila cankovska občina konec leta 2000 k ponovnim spremembam planskih in izvedbenih dokumentov. V ta namen so pridobili tudi predhodna mnenja in usmeritve vseh pristojnih ministrstev in uprav. Tako so se znašle na petkovi seji na mizah cankovskih svetnikov spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planov za leto 2001. Obrazložitev je podala pomočnica direktorja ZEU -Družbe za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote Jana Kovač. Kot je navedla, je vseh posegov, ki jih je cankovska občina zbrala v predhodni anketi ali pa so bile podane v javni razpravi, 45, večinoma na najboljših kmetijskih zemljiščih (29). Od tega je kar 17 posegov le ažu-riranje obstoječega stanja. Preo- Dan dobrososedskih odnosov v M. Središču Nikoli tako kot leta 1991 Med govorniki tudi podpredsednik hrvaškega sabora Baltazar Jalšovec in župan Občine Črenšovci Anton Tornar tem, kako so 28. junija leta 1991 v Murskem Središču ustavili kolono nekdanje JLA, ki je bila namenjena čez murski most proti Lendavi in dalje do mejtwga prehoda Gornja Radgona, smo pisali že v prejšnji številki našega tednika. Minuli četrtek pa je bila v tem obmejnem mestecu spominska prireditev ob 10. obletnici ustavitve tankov jugovojske, ki so jo poimenovali tudi Dan dobrososedskih odnosov. O štoru, meja ni več meja v klasičnem smislu besede, ampak je to življenjski prostor, kjer se medsebojno prepletajo življenjske vezi skupnosti, narodov in posameznikov,« je med drugim poudaril črenšovski župan. stalih 28 posegov - polovica jih je v naselju Cankova - pa zavzema 12 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. V razpravi so svetniki omenili tri dileme. Prva se nanaša na idejne zasnove predvidenih ureditev ob Ledavskem jezeru. Tu se namreč pojavljajo različni interesi; na eni strani gospodarski, na drugi pa turistično-rekreacijski. Naposled so se strinjali, da žaga v tem okolju ni moteč element, ker sovpada s turizmom. Zato so dovolili gradnjo nove žage, za kar si lastnik prizadeva že pet let. Bili pa so tudi za obrtno cono na Cankovi s pripombo, da je treba najprej urediti primeren prostor, ki bo omogočal hitrejši gospodarski razvoj celotne can-kovske občine. Še največ pomislekov je povzročil načrtovani zdraviliško-turistični kompleks Kotrman v Korovcih, ki vključuje tudi-upo- rabo geotermalne vode. Po mnenju strokovnjakov razmerje med pozidanimi in zelenimi površinami ne ustreza značilnostim goričkih naselij. Problematično pa je tudi odvajanje in čiščenje odpadnih voda, saj mejni potok Kučmica spričo premajhnega pretoka tega ne omogoča. Ob naštetih zadržkih so svetniki sklenili, da morajo investitorji natančno opredeliti namen projekta, ki mora biti organizirano in strokovno voden. Morebitne kasnejše prodaje parcel za počitniške hišice namreč ne bodo dovolili. Povsem nepričakovano pa se je zapletlo pri sprejemanju do- Na seji so potrdili tudi spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva. V bistvu gre za konkretno razvrščanje posameznih ukrepov kmetijske strukturne politike v pristojnosti občine, saj je izvajanje tržne cenovne politike v domeni državnih organov. polnitev občinskega statuta. Čeprav so se zavzemali za enako zastopanost vseh krajev v občinskem svetu, ki vključuje tudi predstavnika romske skupnosti, delovna telesa pa bi vodili le člani občinskega sveta, je bilo glasovanje neuspešno. Podobno se je primerilo pri vprašanju, ali bodo imeli v prihodnje voljene vaške svete ali imenovane vaške odbore. Duhovi pa so bili razburkani tudi pri odločanju, kdo naj vodi občinski svet do izvolitve novega župana in podžupana. Podžgalo pa jih je tudi to, da statut po mnenju vladne komisije ni usklajen z zakonom o splošnem upravnem postopku in uredbo o izobrazbi. To naj bi pomenilo številne dodatne zaposlitve, česar si majhna cankovska občina ne more privoščiti. Razhajanja so bila tako velika, da so celo pritrdili stališču enega od svetnikov, češ da naj ostane vse tako, kot je, zavedajoč se, da bodo s tem kršili zakon, to pa naj bi storili že na državni ravni. Ker je medtem potekel 45-dnev-ni rok, ko so občinski organi dolžni opraviti uskladitev svojega statuta z zakonom o lokalni samoupravi, bodo to pač morali storiti drugi z vsemi posledicami za cankovsko občino. Milan Jerše ■ Praznik občine Tišina Načelnik mesta Dražen Bre-glec je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da je bil to dogodek. ki je odmeval zelo daleč, in izrazil zadovoljstvo, da je pokroviteljstvo nad spominsko prireditvijo prvič prevzel hrvaški sabor. Njegov podpredsednik Baltazar Jalšovec (doma je iz Štru-kovca nedaleč od M. Središča) je omenil, da so šle skozi Središče mnoge vojske, tudi Rimljani in Turki, in nihče jih ni poskušal ali uspel ustaviti. Leta 1991 pa se je naenkrat zbralo tisoč ljudi, ki so rekli »ne« tankovski koloni JLA, ko je hotela prodreti v Slovenijo. »Vedeli smo, da če ne obranimo rafinerije v Lendavi, če pade Slovenija. smo na vrsti mi.« Takratni komandir policijske postaje v Murskem Središču Zvonko Rih-tarec je ta dogodek na kratko opisal z besedami: »Zgodil se je narod.« In to je bil res svetel primer na Hrvaškem, s katerim so ljudje pokazali, da jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo s Slovenijo, ki jo je napadla vojska po ukazu iz Beograda. Kot govorec na prireditvi je nastopil tudi župan Občine Črenšovci Anton Tornar, ki je označil dejanje prebivalcem Murskega Središča pred desetimi leti za herojsko, saj so s svojimi telesi oziroma živo verigo ustavili prodiranje tankov JLA, ki so bili namenjeni v Slovenijo, zato ti tanki nikoli niso teptali prekmurske ravnice. Življenje po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške pa ni steklo tako kot bi pričakovali. Vedno bolj je naraščal občutek, da se krepi nerazumevanje m^A Af^arratna m rvi ip nP03tiv- Podpredsednik hrvaškega sabora Baltazar Jalšovec je s ponosom odkril spominsko ploščo, ki govori o pogumnem dejanju ljudi, ki so s svojimi telesi preprečili nadaljevanje tankovske kolone proti Lendavi. (Foto: J. G.) Janez Gregor častni občan Številna priznanja zaslužnim ob meji na obeh straneh reke Mure. »Prav to nas je vodilo k temu, da skušamo najti na ravni občin, ki so na mejnem območju ob Muri, način, kako bi življenje ljudem na obeh bregovih reke čim bolj olajšali. V ta namen smo 24. septembra 2000 podpisali sporazum o sodelovanju v gospodarstvu in kulturi, v športu, lovu in ribolovu ... Želimo poudariti in javnosti glasno poveda- Ob koncu prireditve so odkrili spominsko ploščo, na kateri je zapisano, da je narod Medimurja 28. junija 1991 na tistem mestu spontano ustavil tankovsko kolono JLA ob napadu na Slovenijo, s čimer se je uprl tudi velikosrbski agresiji in se postavil na branik svoje domovine Hrvatske. Sledilo je športno in družabno srečanje gostiteljev in gostov iz obmejnih slovenskih občin. etošnji program prireditev ob prvem občinskem prazniku na Tišini, ki ga proslavljajo 30- junija, je bil zares bogat. Zvrstili so se namreč številni dogodki, ki so pritegnili precejšnjo pozornost ljudi. Tako sta bila v tišinski osnovni šoli kar dve razstavi, s katerima so predstavili geografske, turistične in zgodovinske znamenitosti občine ter prikazali vezenine, kvačkane in pletene izdelke ter poslikave na steklo. Nadvse dobro sta bila obiskana tudi romski večer pesmi in plesov ter kmečki dan v Borejcih, kjer so pripravili kozje dirke, spretnostno vožnjo s traktorjem in dvoosno prikolico, obiskovalci pa so si lahko ogledali še razstavo stare in nove kmetijske mehanizacije. Vrhunec prireditev pa je bila gotovo sobotna slovesna seja občinskega sveta v kulturni dvorani na Tišini. Med gosti so bili tudi poslanec državnega zbora Geza Džuban, župani sosednjih občin, načelnik Upravne enote Murska Sobota Geza Farkaš in drugi. Slavnostni govornik je bil župan občine Tišina Alojz Flegar, ki je izrazil zadovoljstvo nad številnimi pridobitvami in sodelovanjem s sosednjimi občinami, ker »smo našli skupne interese in stične točke. Lahko se pohvalimo s precejšnjimi uspehi, na primer na področju infrastrukture, cest, in pločnikov, zgradili smo nov poslovno-stanovanjski objekt s kulturnim domom, začeli smo graditi kanalizacijo in novo primarno vodovodno omrežje. Res smo včasih nestrpni in bi želeli, da bi bilo vse omenjeno končano, čeprav se v občinski upravi trudi- Janez Gregor (levo), častni občan tišinske občine, prejema priznanje iz rok župana Alojza Flegarja. Foto: N. J. prebivalcev tišinske občine. Potem bo več časa tudi za drobne investicije. Lepo pa je, da se ob takšni priložnosti spomnimo vseh tistih, ki so in še prispevajo k hitrejšemu napredku naše občine.« Na slavnostni seji so podelili tudi priznanja in nagrade najzaslužnejšim posameznikom. Najvišje občinsko priznanje »častni občan« so podelili tišinskemu župniku Janezu Gregorju, ki bo letos dopolnil 90 let (rodil se je 10. decemba 1911 v Murski Soboti). Kot piše v obrazložitvi, ga je opravljanje duhovniške službe leta 1943 pripeljalo na Tišino. Najprej je bil kaplan, nato župnik, dekan in naposled častni kanonik. Veliko pozornost namenja ohranjanju cerkvenih objektov v celotni občini, "3' storalno delo opravlja neutrudno že 65 let in je deja' ven na različnih področjih družbenega življenja v ti šinski občini. Zahvalno listino za tvorno sodelo vanje v številnih akcijah so prejeli Kolonian Bert3 lanič iz Rankovec. Jože Bagoroš s Petanjec, M3 rija Rodič iz Sodišinec, Franc Gomboc iz Murski Črnec in posmrtno dr. Vanek Šiftar s Petanjec. D0" bitniki občinskih priznanj za dolgoletne pome111 bne dosežke pa so: OŠ Tišina, Franc Jug iz Geder^ vec, Štefan Titan iz Tropovec ter Franc Kuhar । Bogomir Mlinarič s Petanjec. Zlato plaketo 3 enkratne izjemne dosežke so podelili dr. Fran Giderju s Petanjec (znanost in raziskovanje), stre Branku Bukovcu s Tišine in mlademu kolesarju ’ monu Spilaku iz Tropovec. Posebna župan priznanja pa so si prislužili: Mihaela Flisar za denje študijskih krožkov, odličnjakinja Sanja K , dila s Petanjec in Rudolf Horvat iz‘Vanče v (ustanovitelj romskega društva Čaplja). . j. Krajši kulturni program so pripravili učenci šinske osnovne šole. VERNIK 5-Mij 2001 LOKALNASCENA a ( Dan slovenske policije Pogorevc in Jevšek razdelila priznanja Zlati znak v odsek za logistiko O b prazniku dneva samostojnosti oz. slovenskih policistov (27. junija) so se zbrali pomurski policisti na posebni slovesnosti na Petanjcih. Častni gost je bil generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc, ki je na začetku presenetil navzoče s kratkim govorom, v katerem je recitiral Cankarja. V kulturnem programu je zaigral Big band Murska Sobota s pevko Matejo Horvat pod vodstvom Ernesta Lukača in v katerem igra tudi predstavnik policije Marjan Farič, zapeli pa so člani moškega pevskega zbora Antona Martina Slomška iz Martjanec. Ves čas proslave so se na platnu vrteli tudi posnetki iz vojnih dni leta 1991, predstavili pa so se tudi malčki iz beltinskega vrtca. Stanko Sakovič, predsednik združenja Sever za Pomurje, je dobil za svoj govor najbolj gromek aplavz: »Vsi smo dobili zvezdice, upam pa, da bo v prihodnje generalni direktor poleg zvezdic začel deliti tudi višji dohodek. Pozivam vas - ustanovite neko priznanje in ga dajte policistom. Vsaka jim čast.« Po Dragu Ribašu, predsedniku mednarodnega združenja policistov za regionalni klub te organizacije, in Francu Hozjanu iz policijskega območnega sindikata, je spregovoril direktor policijske uprave Murska Sobota Aleksander Jevšek: »Kljub negativnim trendom, ki jih prinaša sodobnost, lahko Slovenijo vseeno razglasimo za varno državo. To dokazujejo tudi sestanki na najvišji mednarodni ravni. Dogodkov izpred desetih let ne bomo nikoli pozabili, saj so se globoko zarezali v našo zavest, Š£ posebej zaradi padlih in ranjenih kolegov. Ravno zato smo izbrali za svoj praznik 27. junij.« Jevšek in Pogorevc sta tudi razdelila pohvale in priznanja za leto 2001. Pisne pohvale so prejeli: Cvetka Bokan s Policijske postaje Murska Sobota, Franc Bokan s Postaje mejne policije Gederovci, Zvonko Budja s Policijske postaje Gornja Radgona, Marjan Časar iz Enote vodnikov službenih psov Petanjci, Darko Gavez s Policijske postaje Murska Sobota, Dušan Klemenčič z Operativno-ko-munikacijskega centra, Robert Kosma-jer s Policijske postaje Ljutomer, Miran u »Kot državljan vam izrekam zahvalo, kot generalni direktor policije pa pohvalo,« je dobitnici ' zlatega znaka čestital Marko Pogorevc. Foto: K. G. Kramberger z Oddelka policije Gornji Petrovci, Miran Kuhar in Boris Kumer s Policijske postaje Murska Sobota, Suzana Litrop s Postaje prometne policije Murska Sobota, Tonček Pintarič z Odseka za logistiko, Robert Recek s Policijske postaje Murska Sobota, Bojan Ri bič s Postaje prometne policije Murska Sobota, Andrej Salaj z Urada kriminalistične policije, Marjan Sraka z Oddelka policije Gornji Petrovci, Branko Šanta-vec s Postaje mejne policije Hodoš, Robert Titan z Operativno komunikacijskega centra, Boštjan Vršič s Policijske postaje Lendava in Evgen Zadravec s Postaje mejne policije Dolga vas. Dobitniki bronastega znaka so: Robert Belec z Urada kriminalistične policije, Franc Čerpnjak s Policijske postaje Murska Sobota, Mila Gjer-gjek s Postaje mejne policije Gederovci, Žarko Grkinič, Damir Ivančič, Dušan Praprotnik, Dušan Radulovič in Olga Sever z Urada kriminalistične policije, Franc Kovač s Postaje mejne policije Gederovci, Jožef Prša š Policijske postaje Lendava in Ivan Šega s Postaje mejne policije Dolga vas, kot zunanji sodelavci pa Gojitveno lovišče Fazan Beltinci ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin Gornja Radgona in Radenci. Srebrni znak so dobili: Štefan Abraham s Postaje ‘mejne policije Dolga vas, Zlatko Ferencek s Policijske postaje Ljutomer, Milan Graj s Postaje mejne policije Hodoš, Milan Podhostnik s Policijske postaje Gornja Radgona ter Drago Ribaš in Darko Žabkar z Urada kriminalistične policije. Najvišje priznanje, zlati znak, pa je izročil generalni direktor policije za večkratne uspehe pri delu Ireni Sampt z odseka za logistiko. Tomo Koleš ■ Dva tabora na OS Bakovci Žabec-Mura 2001 Popravek Od Moravskih Toplic k Murski Soboti Poudarek na vodi in ekoloških raziskavah Mladi raziskovalci pripovedujejo o svojih ugotovitvah pri delu v taboru. (Foto: J. G.) ne dni so pripravili na več šolah vna-šem okolju tabore z različnimi vsebinami. V petek smo se pridružili na OS Bakovci triinštiridesetim mladim iz različnih koncev Slovenije in Štrigove v sosednji Hrvaški, ki so se udeležili 8. tabora Žabec ter 5-mednarodnega mladinskega ekološko raziskovalnega tabora Mura 2001. Udeleženci in mentorji so nam povedali marsikaj zanimivega in koristnega. Osrednja tema tabora Žabec je bila tokrat voda. Kot je povedala vodja tabora Anica Horvat, so s pomočjo kemijskih analiz (k sodelovanju so pi ite-gnili strokovnjaka Petra Perša) ugotovili, da pijejo v Bakovcih slabo vodo, ker je v njej preveč nitratov in amoniaka, to pa je posledica pretirane uporabe umetnih gnojil in pesticidov v poljedelstvu. Zaradi pesticidov so ogrožene tudi ptice. Kaj bo čez deset, dvajset... let, če so bo tako nadaljevalo, so sc spraševali. Skrajni čas je, da se tega zavemo vsi skupaj, na državni ravni pa je treba sprejeti določene ukrepe in predpise, ki ne bodo dovoljevali previsokih mejnih koncentracij za uporabo kemikalij v naravnem okolju. Glavni tajnik izvršnega odbora Slovenskega ekološkega gibanja Karel Lipič pa je povedal, da so za sedež mednarodnega mladinskega ekološkega tabora, ki je bil peti po vrsti, tokrat izbrali OS Bakovci, ker na tej šoli posvečajo še posebno po- zornost ekologiji. Bili so prvi v Pomurju, ki so »osvojili« naziv ekošola. Letošnji tabor so poimenovali Mura 2001, poleg Slovenskega ekološkega gibanja kot nevladne organizacije sta se vključila tudi Zveza organizacij za tehnično kulturo s sedežem v Murski Soboti in Pomurski ekološki center, Mestna občina Murska Sobota pa je prispevala precejšnja finančna sredstva. Raziskovalno delo je potekalo v štirih skupinah - botanična se je ukvarjala z zdravilnimi zelišči, he-pretološka z dvoživkami in plazilci, ornitološka s proučevanjem ptic, skupina za vode pa z vodnimi viri. Veliko so tudi fotografirali. Namen tabora je bil, da bi se mladi naučili uporabljati ključe za določanje rastlin, se seznanili z nekaterimi osnovnimi ekološkimi metodami proučevanja, zaznali ogroženost ptic ter spoznali vzorčenje in določanje živalskih vrst. Karel Lipič je tudi povedal, da bi morale vse občine pripraviti in sprejeti programe za varstvo okolja, vse osnovne šole v Pomurju pa naj bi postale v dveh letih eko-šole. Čez dve ali tri leta naj bi razglasili tudi krajinski park Goričko in krajinski park Mura. Oba skupaj bi obsegala okrog 70 odstotkov območja pomurske pokrajine. In če bo poskrbljeno tudi za biokmeto-vanje, potem se lahko nadejamo, da naše naravno okolje ne bo več tako ogroženo. Jože Graj ■ V zapisu Ljudje so se zgrnili pred tanke, ki je bil objavljen v prejšnji številki našega tednika, smo navajali, da je bil predstavnik slovenske teritorialne obrambe, ki se je pogajal z vodjo kolone JLA na mbstu v Peti-šovcih, g. Žižek. Ta podatek so nam posredovali sogovorniki v Murskem Središču. Medtem pa smo dobili uradno informacijo, da je bil tisti, ki je »močno pretiraval z naštevanjem orožja« (vodja obrambe mostu), dejansko štabni vodnik Živko Stanič. Se opravičujemo! J. G. ■ Male oglase za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Kdo bo izgubil in kdo pridobil? a izredni seji mestne občine Murska Sobota so v petek sprejeli sklep o pobudi za izločitev naselja Martjanci iz občine Moravske Toplice in priključitev k mestni obči- ni Murska Sobota. 30. junija je potekel zadnji rok za začetek postopka za ustanovitev novih občin oziroma preoblikovanje območij sedanjih občin. Vaščani Martjanec so želeli biti del mestne Občine Murska Sobota že v času prvih oblikovanj občin, vendar do tega ni prišlo. Tako so se odločili, da ob novem oblikovanju uresničijo svojo dolgotrajno željo. Svojo pobudo so tudi utemeljili in med drugim zapisali, da je naselje Martjanci v vseh prostorskih planih obravnavano kot primestno naselje Murske Sobote, ima zgrajeno kanalizacijo, ki je priključena na čistilno napravo mesta, oskrbuje se z vodo iz mestnega vodovoda, spada v soboški šolski okoliš, od vseh 206 zaposlenih pa jih dela kar 191 na območju mestne občine. Po mnenju nekaterih bi s preoblikovanji območij občin veliko več izgubila občina Moravska Toplice, saj je prav v Martjancih zagotovljena zdravstvena, zobozdravstvena in lekarniška dejavnost. Pred kratkim so obnovili prostore ambulante, imajo pa tudi laboratorij. Svetniki so soglasno potrdili pobudo za priključitev, bili pa so mnenja, naj strokovne službe naredijo finančni pregled, kakšni bodo učinki na mestno občino. Poleg tega pa je treba natančno pregledati in preveriti elemente statusa mestne občine, kakšne so torej možnosti, da ostane občina mesta ali da ta status izgubi. Nada Šiftar je povedala, da je status zelo ohlapen, med drugim pa predvideva, da mora imeti mestna občina 20 tisoč prebivalcev, po zadnjih podatkih jih ima natančno 20 504. S priključitvijo Martjanec k Soboti pa bi se prebivalstvo povečalo za 514 ljudi. Postopek naj bi bil končan do konca marca prihodnje leto, še prej pa bo v občinah potekal referendum. A. Nana Rituper Rodež ■ Pomnik branilcem mejnega prehoda V Dolgi vasi, nedaleč od mejnega prehoda, je bila spominska slovesnost, na kateri so odkrili spominsko znamenje branilcem mejnega prehoda 27. in 28. junija 1991. Slavnostni govornik na shodu častnikov in veteranov vojne za Slovenijo in policijskega združenja Sever ter občanov lendavske občine je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Janko Deželak. Zbrane sta nagovorila tudi direktor PU Murska Sobota Aleksander Jevšek in lendavski župan Jože Kocon. Omenjeni so tudi skupaj odkrili spomenik z napisom v slovenskem in madžarskem jeziku. -Foto: J. Žerdin 6 GOSPODARSTVO 5. julij 2001 IBIil Kaj je pokazala košarica življenjskih potrebščin Projekt Tourist Exchange Manager Mercator še vedno vodi Na drugo mesto se je prebil Tuš okrat smo izbrali 21 značilnih izdelkov, ki jih ljudje najbolj potrebujejo v vsakodnevnem življenju. In kaj je pokazala primerjava cen? Še vedno vodi Mercator, saj je večina njegovih izdelkov v povprečju najcenejša. Tako so prednost pred Šparom sicer obdržali, toda vmes se je vrinil ljutomerski Tuš. Tudi soboški Potrošnik poskuša na vse kriplje loviti korak s prvima. Ker postaja konkurenca med njimi vedno bolj neizprosna, lahko pričakujemo v prihodnje zasuke v to ali ono stran. Seveda v korist potrošnikov. Milan Jeršei Cene košarice življenjskih potrebščin Izdelki Mercator Spar Potrošnik Tuš Domači rženi kruh 310,00 329,00 330,00 326,00 Konzumno mleko 129,00 139,00 151,60 149,00 Navadni jogurt, 180 g 58,00 65,00 70,60 74,90 Svinjsko stegno, zrezki 1.149,00 1.495,80 1.432,20 1.144,50 Sardine Delamaris, 125 g 129,00 109,00 121,60 ■ 109,90 Margarina Rama, 250 g 179,30 175,00 149,00 199,90 Rastlinsko olje 199,00 188,00 189,00 239,90 Vinski kis 162,80 179,00 149,00 169,90 10 jajc 214,00 170,00 187,30 149,90 Sladkor 172,00 162,00 194,80 169,90 Ostra moka 126,10 159,00 99,00 104,90 Riž 179,00 149,00 164,10 159,90 Špageti, 0,5 kg 93,00 95,00 89,00 89,90 Solata 225,00 259,00 257,50 299,90 Banane 249,00 269,00 318,70 269,90 Lubenice 99,00 99,00 151,20 89,90 Sadna pijača Fruc 159,00 159,00 178,00 159,90 Mineralna voda 73,00 64,00 73,80 74,90 Barcaffe, 10 dag 177,30 155,00 169,00 139,90 Paradižnik 349,00 249,00 249,00 339,90 Sladoled, 11 291,00 269,00 349,00 349,90 Skupno število najcenejših izd. 6 8 5 4 Skupna vrednost 4 .722,50 4.937,80 5.073,40 4.812,70 Opomba: S temnimi številkami so označeni najcenejši izdelki. Gostje v zdraviliščih niso bolniki Več kot 200 tisoč Slovencev vsak dan deska po internetu Na predstavitvi projekta smo slišali že znan podatek, da imata gostinstvo in turizem pri nas največ gostov julija in avgusta, najmanj pa januarja, ter nekoliko presenetljiv podatek, da biva v zadnjem času v Sloveniji že več Italijanov kot Nemcev in Avstrijcev. Foto: T. K. V Pomurski turistični zvezi so začeli letos aprila ob sofinanciranju Evropske unije z izvajanjem projekta, ki spada v okvir programa Phare in Sklada za male pro- jekte. Naslov projekta je Tourist Exchange Manager, njegov namen pa je, razviti sistem za sledenje, razvoj in analizo turi- stičnih povpraševanj in ponudbe. V sistem naj bi bila vključena turistična društva, turistično-in-formacijski centri, lokalne turistične organizacije, občinski or- gani, odgovorni za turizem, in turistični ponudniki iz obmejnih območij Avstrije. Prva javna predstavitev tega projekta, ki ga je poimenoval Matej Fišer, je bila minuli četrtek v klubu PAC v Murski Soboti. Mag. Franc Peterka je bil mnenja, da turistični delavci v Pomurju nekoliko podcenjujejo goste, saj ne gre več za avtobusno strukturo gostov, ki bi prišla samo nakupovat, ampak so med njimi že popotniki, ki so se na potovanje načrtno Končujejo s pripravami na letošnji kmetijski sejem v Radgoni Večji poudarek sonaravnemu kmetovanju Tesnejše sodelovanje med sejmom in ministrstvom za kmetijstvo d začetka letošnjega mednarodnega kmetijsko-živil-skega sejma nas loči še dobrih sedem tednov, v Gornji Radgoni pa je tako rekoč že vse nared za to največjo kmetijsko manifestacijo v državi. Konec minulega tedna se je sestal v Radgoni tudi programski svet sejma, ki mu predseduje kmetijski minister Franc But, na seji pa so uskladili še zadnje podrobnosti v zvezi z letošnjo prireditvijo. Večina razstavljalcev je svojo udeležbo na sejmu že prijavi-’ la, manjkajo le vinogradniki, zato je o njihovem dokončnem številu zdaj še težko govoriti. Program sejma je v celoti izdelan, zatrjuje predsednik But, ki pa je za letošnjo prireditev že napovedal nekatere spremembe. Spremembe bo doživel predvsem živinorejski del razstavnega prostora, kjer bo sedanji hlev, v katerem je bila živina v privezih, zamenjal nov hlev za prosto rejo. Prijaznejšemu odnosu do živali bodo v priho-• dnje namenjali posebno skrb in bodo tako uredili prostore tudi za druge živali. Letos bo novost na sejmu tudi tako imenovani vrtec domačih živali, kjer naj bi imeli predvsem mladi obiskovalci priložnost videti in spoznati domače živali. Tudi letos bo poudarek na strokovnih ocenjevanjih, večina le-teh se je že zvrstila, število strokovnih predavanj pa bo tokrat nekoliko manj obsežno. Zvrstilo se jih bo 28, cilj organizatorjev pa je, da bi na teh predavanjih na visokem nivoju obravnavali najbolj aktualno problematiko. Sicer pa bo po besedah Franca Buta rdeča nit letošnjega sejma ekologija, saj je želja organizatorjev sejemske prireditve, da bi se v prihodnosti čim več kmetov odločalo za sonaravno kmetovanje. Prav v sonaravnem kmetovanju vidi minister But priložnosti in tržne niše za slovensko kmetijstvo ob vstopu v Evropsko unijo. S to temo bodo povezana številna strokovna predavanja, v prihodnje pa bodo morala biti tudi ocenjevanja bolj usmerjena k izdelkom so- naravnega kmetovanja in manj v konvencionalne izdelke. Po desetih letih se bodo na sejmu spet predstavili razstavljale! iz Jugoslavije, kot samostojna država se bo prvič predstavila Makedonija, navzoči bodo razstavljalci iz Vojvodine in preostale Srbije, prav tako pa tudi razstavljalci iz ferderacije Bosne in Hercegovine-, ki jim bo slovensko kmetijsko ministrstvo pokrilo stroške razsta-viščnega prostora. Udeležba Hrvaške na sejmu v Gornji Radgoni je tradicionalna, letos pa se bo posebej predstavilo Me-džimurje. V sodelovanju z angleškim ministrstvom se bo predstavila Velika Britanija, navzoča pa bo tudi Japonska, kjer išče Slovenija svoje nove trge. Navzočnost kmetijskega ministrstva na sejmu v Gornji Radgoni je postala tradicionalna, letos se bo posebej predstavila Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, manjkala pa ne bo tudi novoustanovljena kmetijsko-gozdarska zbornica. Sicer pa postaja po besedah Franca Buta sodelovanje med sejmom in ministrstvom vedno močnejše in slednje je pripravljeno tudi sofinancirati najnujnejše infrastrukturne posege na sejmišču. Sami pa bodo morali v prihodnje več prispevati tisti, ki bodo želeli s pomočjo sejma promovirati svoje izdelke. Minister je celo napovedal sprejem ustreznega zakona, ki bo omogočil ustanovitev posebne promocijske agencije. Za to naj bi se dodatno usposobila sedanja agencija za kmetijske trge, ki bi prevzela marketinško in promocijsko skrb za kmetijstvo. Ludvik Kovač I pripravili in vedo, kaj hočejo. »Včasih smo preveč zaverovani vase in mislimo, da smo najboljši, pa potem v realnosti vidimo, da ni tako. Treba je spoznati gosta, njegove zahteve in želje. Ne sme se nam zgoditi, da bo rekel, da je bilo vse enako kot lani. Mogoče se nam bo zdelo čudno in odvečno, vendar je to dolgoročni projekt, ki je sedaj uvodni, stvar pa naj bi izboljšala prezen-tacijo in ponudbo v Pomurju.« Z avstrijske strani so dobili že od petih (od osmih zaprošenih) centrov pozitivni odgovor, za idejo pa je zagret tudi župan avstrijske Radgone. Za zdaj so ti Pharovi programi omejeni le na južno Štajersko in Koroško, ko pa bodo v EU tudi Madžari, bi se lahko pridružila še Gradiščanska. Največji problem pri nas je namreč, da skupne ponudbe Pomurja na računalniku nikjer ni, ta projekt pa bi to rešil. Seveda vsa društva še nimajo računalniške opreme, a si jo bodo kmalu kupila, ker je to v naši dobi modernizacije nujno potrebno in koristno. Jože Toplak iz turističnega društva Korovci je menil, da bo zadeva kljub vsemu težka zaradi dveh stvari: »Naši ljudje pozabljajo, da avtobusni izletniki niso več .cekeraši’, ampak skrbno preračunajo vse, kar hočejo videti, in ne upoštevajo, da gostje v zdraviliščih niso bolniki, ampak zdravi ljudje, ki se kopajo, spijo in sedijo v sobi polovico dneva, vendar ima dan 24 ur, zato jim je treba v preostalem času kaj ponuditi. Dostikrat so namreč zapeljani, kot npr. z izleti na evropsko kramarijo, kot lahko rečemo sramoti v Lentiju. Tudi razdrobljenost občin je težava, saj bo kmalu vsak breg svoja občina, in v vseh ne more biti turističnega informatorja. Ne morem pa tudi mimo tipične slovenske lastnosti, to je zavist oz. miselnost, ,če imaš ti, moram imeti tudi jaz, samo še večje’.« S projektom naj bi se vzpostavilo tudi večje poznavanje domače regije, saj turistični delavci priznavajo, da gostje včasih vedo več o Pomurju kot oni sami. Odpravile naj bi se tudi nedodelanosti, kot je npr. ta, da so na vseh avstrijskih prospektih o kolesarskih poteh vrisane tudi naše steze, medtem ko so na naših prospektih vrisane le do meje, naprej pa, kot da ne bi obstajale. Matej Fišer, ki je ob pomoči širše ekipe pripravil projekt Tourist Exchange Manager, je povedal, da je dobila od 120 projektov, prijavljenih pri programu Phare, ta ideja kot edina v naši obmejni regiji zeleno luč. Za ilustracijo pa je navedel tudi podatke o uporabi interneta konec leta 2000. Vsega skupaj ga je uporabilo okrog 450 milijonov ljudi po vsem svetu, v Sloveniji pa je takih, ki so že uporabili internet, 600 tisoč. Dnevnih uporabnikov je pri nas 205 tisoč, tedenskih 331 tisoč in mesečnih 366 tisoč. Tomo Koles ■ Dogovorjena odkupnacenapšenice etošnja odkupna cena slovenske pšenice standardne kakovosti bo 26 tolarjev za kilogram. Toliko so namreč mlinarji pripravljeni plačati pridelovalcem, čeprav so ti zahtevali višjo odkupno ceno. Dogovor o sedanji odkupni ceni je bil dosežen po dolgotrajnih pogajanjih med predstavniki žitno-predelovalnih organizacij in pridelovalcev. Slednje je zastopala kmetijsko-gozdarska zbornica, medtem ko je sindikat kmetov pri teh pogajanjih sodeloval le kot opazovalec. Na včerajšnji tiskovni konferenci slovenskega kmečkega sindikata so njegovi predstavniki pokazali očitno nezadovoljstvo z izidom pogajanj, saj je predlagal sindikat pred začetkom pogajanj odkupno ceno 29,50 tolarja, medtem ko so v žitni skupnosti ponudili le 25 tolarjev za kilogram. Odkupna cena bi morala pokriti vsaj od 80 do 85 odstotkov pridelovalnih stroškov, pravijo v sin-Hitani in ob tem ooozariaio na stroške, ki so v Za kilogram 26 tolarjev V slovenskem kmečkem sindikatu s ceno niso zadovoljni Trdijo, da so zdaj na veliko slabšem kot lani, ko je bila odkupna cena pšenice 26,5 tolarja za kilogram. Če so bili sami pripravljeni precej popustiti in so na koncu vztrajali pri 27 tolarjih, so bili v žitni skupnosti pripravljeni primakniti le en tolar. Razočarani so tudi nad kmetijskim ministrstvom, h kateremu so se zatekli po arbitražo, ko z mlinarji niso mogli najti skupnega jezika. Kljub vsemu kmečkega protesta v obliki štraj-ka ali česa podobnega ne bo, se pa zastavlja vprašanje, ali bodo ob sedanjih odkupnih pogojih v krušnih žit. Poznavalci pravijo, da bo letina obilna, tudi površin pšenice je več kot običajno in v silosih žitnopredelovalnih organizacij bi se lahko zbralo več kot 140 tisoč ton pšenice. Po sedanji ceni je mnogi pridelovalci ne bodo pripravljeni oddati in predvsem tisti, ki se ukvarjajo še z živinorejo, jo bodo raje pokrmili. V kmečkem sindikatu opozarjajo na razdrobljenost slovenske pridelave, ki povečuje stroške, in vprašanje je, kakšna bo usoda 140 milijonov tolarjev, ki jih je vlada ob letošnji žetvi zagotovila sredstev spet pobrali posredniki, navsezadnje tudi zadruge, ki še niso racionalizirale svoje organiziranosti, pridelovalci pa bodo ostali praznih rok. Po njihovem bi ta denar morali dobiti pridelovalci, ki bi se nato sami dogovarjali, kdo bo zanje pod najugodnejšimi pogoji organiziral zbiranje in odkup. Tudi stroški analiz so za manjše pridelovalce previsoki, pravijo v sindikatu, saj jih je država pripravljena pokriti le do polovice. Ludvik Ko je hudo, me pokliči! Klic Je bretplažen, omogoča M« «■ 5. julij 2001 GOSPODARSTVO 7 Mobix Črenšovci v primežu davčne službe Plačati ali stečaj! ? S Petrolom odslej dobro sodelovanje - Za Bobre nočejo dati soglasja o vrnitvi iz Nemčije je Matija Kuzma iz Čren-šovec odprl delavnico za avtokleparska in avtoličar-ska dela. Posel mu je dobesedno zacvetel. To ga je spodbudilo, da je začel vlagati v nove dejavnosti. In zraslo je podjetje Mobix (solastnica je njegova žena Zdenka), ki zaposluje že blizu štirideset delavcev. Med drugim je bil Kuzma prvi obrtnik v Pomurju, ki se je odločil za zgraditev motela v Odrancih in uspel prepričati podjetje Petrol, da se je vključilo v ta projekt še z gradnjo bencinske črpalke. Velike načrte je imel oziroma še ima tudi z »obuditvijo« znanega kolišča Bobri na Dolnji Bistrici. V okviru podjetja poslujeta še trgovini z rezervnimi deli za avtomobile v Murski Soboti in Crenšovcih, ukvarjajo pa se tudi s prodajo novih avtomobilov znamke Daewoo. Zdaj pa jim grozi stečaj. 4 Lani jih je obiskala inšpektorica davčne službe iz Murske Sobote in v svojem zapisniku nave- dla več nepravilnosti, ki naj bi jih storili pri poslovanju v Mo-bixu, ter obenem izračunala tudi »kazni« (dajatve od prometa storitev, davki na dodano vrednost, zamudne obresti). Skupen zne- V apartmajskem naselju šeststo postelj Prekmursko vas odprl Kučan Zdravilišču Moravske Toplice so predali namenu minuli četrtek zvečer drugi del apartmajskega naselja ... . Prekmurska vas, ki obsega 144 apartmajev, večji del pa Jt 1 je ze prodanih. Gradnja apartmajskega naselja se je začela p^d Pet*mi leti, na 8650 kvadratnih metrih neto stanovanj-s e površine sta 202 apartmaja ter centralni objekt z rece-pctjo, trgovino, bifejem in osmimi dvoposteljnimi sobami. Lukača, igralec Ludvik Bagari, flavtistka Felicita Heric, ženski pevski zbor pod vodstvom Mileve Kralj - Buzeti, pevka Regina, Marjan Maučec in Vesna Racman, pri-reditev pa je vodila Norma Bale. Tomo Koles ■ Milan Kučan si ogleduje v spremstvu direktorjev Bencika in Lavrihe novo apartmajsko naselje. Foto: N. J. Večji del Prekmurske vasi, ki >ma 600 postelj, je namenjen tr-Ru, manjši pa za potrebe zdravi-Hšča. Slednje je tudi glavni investitor, saj je dalo zemljišče, plačalo vse prispevke, uredilo vso potrebno dokumentacijo in izvajalo nadzor nad gradnjo. Projektant je bil Ignac Dugar, soinvestitor pa podjetje Electa, d. o. o., iz Ljubljane (na otvoritvi so bile tudi rokometašice Krima, op. a.), ki je bilo odgovorno za gradnjo in v imenu katerega je goste na otvoritvi pozdravil direktor Bojan Lavriha. Celotna vrednost investicije je znašala malce več kot 2,5 milijona tolarjev, večina objektov pa je že prodanih. Ker je položil pred petimi leti temeljni kamen za gradnjo predsednik republike Milan Kučan, je tudi v četrtek kot častni gost skupaj z direktorjem zdravilišča Dušanom Bencikom prerezal slavnostni trak pred vhodom v naselje in si ga potem s preostalimi gosti ogledal. V kulturnem programu so nastopili: Big Band Murska Sobota s pevko Matejo Horvat pod vodstvom Ernesta sek je okrog 25 milijonov tolarjev. Med drugim je davčni organ med kontrolo (inšpiciranje) tudi ugotovil, da je davčni zavezanec (podjetje Mobix) po stanju na dan 23. 10. 1992 knjižil med osnovna sredstva pravne osebe zgradbo (prodajni salon avtomobilov in pisarne) v znesku 28,4 milijona tolarjev ter istočasno knjižil tudi povečanje kapitala za enak znesek. Davčni zavezanec pa za omenjeno vknjižbo ni predložil notarskega zapisa, kot to določajo zakonski predpisi. V podjetju Mobix so v zvezi s tem predložili cenilno pogodbo o ocenjeni vrednosti poslovne zgradbe in so menja, da če jim je to akceptiralo sodišče, niso storili nobene nepravilnosti. Na zahtevo davčnega organa je podjetje predložilo tudi sklep skupščine družbe o uskladitvi osnovnega kapitala družbe z dne 1. 6.1994, iz katerega je razvidno, da se osnovni kapital družbe poveča z 2.000,00 na 35.661,000,00 tolarjev. Davčni organ pa ugotavlja, da je prikazovanje te nepremičnine med osnovnimi sredstvi neutemeljeno in da je neutemeljeno tudi povečanje kapitala iz naslova izročitve stvarnih vložkov, saj dejansko ne obstajajo dokazi (vpis v zemljiško knjigo) o tovrstni transakciji. Sredi maja je prejelo podjetje Mobix sklep o prisilni izterjavi davkov od prometa storitev, davka na dodano vrednost in zamudnih obresti, zaradi česar je blokiran njihov žiroračun in jim odtegujejo skoraj ves dnevni izkupiček. S tem se nikakor ne strinjajo, zlasti še zato, ker je nastalo obstoječe stanje že pred sedmimi leti. Medtem so imeli že več kontrolnih pregledov, in če kaj ni bilo v redu, bi.jih morali po njihovem mnenju takoj opozoriti. Ko je Matija Kuzma na vse to opozarjal davčno službo in dejal, da tega denarja enostavno nima, so mu dejali, da mora plačati ali pa naj gre v stečaj. Upa sicer, da bo njegova pritožba ugodna rešena, a to mu ne more kaj dosti koristiti, kajti takšni postopki se vlečejo zelo dolgo, medtem pa se lahko zgodi vse mogoče, tudi stečaj. Medtem ko s Petrolom odslej dobro sodelujejo, so že skoraj obupali nad zamislijo, da bi obnovili oziroma postavili novo kolišče Bobri na strugi pri Dolnji Bistrici, kajti Zavod za spomeniško varstvo Maribor (g. Urba-nek) jim noče in noče izdati soglasja, da bi lahko zgradili betonske stebre in jih preoblekli z lesom. Samo leseni stebri bi imeli namreč prekratek rok trajanja. J- G. ■ Eurosola za majhna in srednje velika podjetja Zdrav petelin je obglavljen Adijo pamet, adijo Agromerkur Prisilne poravnave ni bilo, Agromerkurju grozi stečaj ponedeljek ob istem času sta bili na sodišču razpisani dve obravnavi, ena je bila prodaja stečajne mase v obliki 51-odstotnega lastniškega deleža Perutninske zadruge po izklicni ceni 110 milijonov tolarjev, druga pa končanje prisilne poravnave v Agromerkurju. Kljub dobremu izhodišču za uspešen konec prisilne poravnave se je zapletlo in je bil narok preklican ter s tem zapečatena usoda Agromerkuja. Ta je kljub solidnemu poslovanju in počasni rasti obsega proizvodnje od časa uvedbe prisilne poravnave - sedaj zaradi trdoglavosti in nerazumnega obnašanja ne samo fantomske zadruge, ampak tudi njenega stečajnega upravitelja, morda pa tudi, čeprav o tem ni pristojno špekulirati, stečajnega senata - še sam pred stečajem. V petelinji boj se je sicer vključil predstavnik Loka-stara, ki je trdil, da je resen interesent za nakup Agromerku-rjevega lastniškega deleža in da hoče tako svoj osemodstotni lastniški delež spraviti v večinskega. Če bi to res storil, potem verjetno ne bi več pobiral najemnine za klavno linijo, postavljeno v Agromerkurju, v višini 1,7 milijona tolarjev na mesec, to pa znese nekaj več kot 20 milijonov tolarjev ob njegovi letni realizaciji 24 milijonov tolarjev. Na prvi dražbi ni bilo interesentov za nakup stečajne mase Perutninske zadruge. Eden od večjih upnikov in hkrati 27-odstotni lastnik Agromerkuja je Kmetijsko gospodarstvo Lendava. Jože Madjar, direktor KG Lendava, pravi, da so kot upniki in lastniki vsekakor imeli interes, da se prisilna poravna uspešno konča, še posebej sedaj, ko so se razmere na trgu za belo meso zelo izboljšale. Dejstva govorijo v prid Madjarjevi trditvi, niso samo v lastništvu, ampak tudi v aktivnem sodelovanju pri sanaciji in odkupu Agromerkurja od sklada. Brez KG-jeve dokapitalizacije Agromerkurja v višini milijon mark zadruga takrat ne bi dobila kredita za kupnino Agromerkurja. Toda ob takratni dobri nameri Madjar priznava, da je storil napako, ki v bistvu danes pokopava Agrome-rkur. Ob dokapitalizaciji je namreč naivno nasedel nekdanjemu direktorju Nemcu. Ta je kljub dogovoru, da skupaj poiščeta direktorja Agromerkurja, takoj po nakupu samega sebe ustoličil za direktorja Agromerkurja in takrat se je začela ponovna pot v brezno, kamor ga je sedaj do konca porinil stečajni upravitelj s svojim zavlačevanjem prodaje lastniškega deleža. KG Lendava je bil kljub temu še naprej aktivno vključen v finančno sanacijo, ko je s prevzemom mešalnice poravnal del perutninarskih dolgov SKB-banki. Ob tako »čistem« stečaju, ko v stečaju Perutninske zadruge praktično ni bilo ničesar drugega kot lastniški delež, bi bil ta problem lahko že zdavnaj rešen in uspešno končana tudi prisilna poravnava. KG sicer čaka pripravljen na stečaj Agromerkurja, saj je ustanovil skupaj s sedanjim direktorjem Agromerkurja Se-metom podjetje Agromes. Devedesetodstotni lastnik podjetja je KG Lendava. Kot pravi, so na lastniški vložek že zdavnaj pozabili, je pa dejstvo, da jim za Agromerkur ni vseeno ‘ zaradi lastne proizvodnje krme in tudi Agromerkurja, ki ima realne možnosti preživetja. Seveda je ob tem veliko čejev. Ob preglednosti terjatev in upnikov pa tudi potencialnem poslovnem interesu za nadaljevanje proizvodnje bi bil stečaj lahko hitro končan in podjetje postavljeno na nove temelje. J. Voteki Povezovanje konkurence za moč regije Center za zunanjo trgovino Radenci z novo strategijo poslovanja do ponovnega ugleda Centru za zunanjo trgovino (CZTR) v Radencih, ki obstaja triindvajset let in se ukvarja z izobraževanjem, so se odločili za prenovljeno podobo in strategijo poslovanja za dolgoročni razvoj ponudbe znanja, ob tem pa se bodo tudi povezovali s konkurenčnim Izobraževalnim centrom Rakičan (ICR), to pa naj bi pripomoglo po besedah direktorice CZTR Vesne Laissani k boljši, predvsem pa usklajeni ponudbi izobraževanja v Pomurju. V CZTR, čigar 40-odstotni lastnik je Zdravilišče Radenska, enak lastniški delež ima Gospodarska zbornica Slovenije in 20-odstotni delež izobraževalna družba Socius iz Ljubljane, so se za prenovo odločili, ker želijo dovolj hitro in učinkovito slediti spremembam na področju izobraževanja in si povrniti ugled izpred nekaj let. Predstavitve nove strategije izobraževanja v CZTR in v Pomurju so še udeležili tudi mag. Anton Balažek iz Gospodarske zbornice Slovenije, enote v M. Soboti, Jože Duh iz Zdravilišča Radenci in Mateja Hauser Podl-unšek, vodja ICR. Mag. Balažek je ocenil povezavo dveh izobraževalnih centrov kot potrebo, saj je v Pomurju slaba kakovost delovne sile, to pa se kaže pri razvoju regije. Iz tega razloga je nujno povezovanje izobraževalnih insti- tucij, kjer naj se njihova ponudba racionalizira, predvsem pa bi bilo treba razviti svoje programe, po katerih bi bili prepoznavni. V CZTR so imeli v lanskem letu 2100 udeležencev izobraževalnih programov, cilj jim je številka 3000, doslej pa so ponujali najrazličnejše vsebine izobraževanja, od lastnih do izobraževanj za drugega naročnika ter sodelovanja z Visoko šolo za turizem Turistico. Med lastnimi izobraževanji pripravljajo razne strokovne seminarje in tečaje tujih jezikov. V programu za letošnjo jesen so pripravili več seminarjev za nabavno poslovanje, veliko pozornosti bodo posvetili tudi aktualnim problemom in novostim (DDV pri uvozu in izvozu, novosti in spremembe v carinskih postopkih;..), pripravljajo pa tudi program usposabljanja članov nadzornih svetov. V poletnih mesecih bo šola tujih jezikov »Cekinček« namenjena otrokom med petimi in petnajstimi leti, potekala pa bo v Termah Banovci in Zdravilišču Radenci. Prvi skupni projekt, ki ga bo izvedla CZTR v sodelovanju z ICR, bo t. i. Eurošola, namenjena izobraževanju v majhnih in srednje velikih podjetjih za prilagajanje razmeram pred vstopom v EU in po njem. Podlunškova ob tem poudarja, da so se za sodelovanje s CZTR odločili na podlagi referenc in tradicije, še po- sebej pa zaradi sledenja trendom in uvajanja novosti v zunanjetrgovinskem poslovanju, Laissanijeva pa je prepričana, da bodo med drugim tudi tako pripravljeni na nove izzive, želje in spremenjena pričakovanja udeležencev programov. CZTR ali Center za moč znanja želi tako postati z novo vizijo in sloganom Skupaj odkrijmo moč znanja ugledni izobraževalni center v Sloveniji in vodilni v regiji, predstavljena strategija pa dokazuje, da so ideje in potenciali za nadaljnji razvoj regije, med katerimi je izobraževanje le eden od osnovnih, a nujnih korakov, vendar pa bo treba, kot ugotavljata vodji obeh centrov, v prihodnosti ljudi v Pomurju na izobraževanje še navaditi. Darja Tibaot ■ o U^/DHAmv 5- julij 2001 IIIHI Sodobni ples po- Tragedija v Moravskih Toplicah novno v Prekmurju odobni ples je ponovno doma v Prekmurju. Ni pomota, prav ste prebrali. Svetlana Krstič in Darko Vrebac sta ustanovila šolo sodobnega plesa v Murski Soboti in uspela privabiti tudi otroke in mladostnike iz manjših prekmurskih krajev, to pa je že prvi velik dosežek. Pomembno je, da imajo vsi otroci enake možnosti za razvijanje in prepoznavanje svojih talentov. Na torkovi predstavitvi Šole sodobnega plesa je presenetila sproščenost mlajše skupine, ki jo sestavljajo plesalci v starosti od sedem do dvanajst let. Mladi plesalci z veseljem nastopajo in pogumno spoznavajo svet sodobnega plesa in zakonitosti odrskega nastopanja. Njihova vnema in zavzetost v koreografiji z naslovom Skrivnostne škatle dajeta slutiti, da je način poučevanja pravilno zastavljen in da lahko v prihodnosti pričakujemo tudi odlične plesalce v starejši skupini. Pravi umetniški dogodek nam je pričarala starejša skupina s koreografijo Peron 4. V nastopu so delovali zrelo in s svojo izraznostjo izkazali tudi veliko občutka za gledališko plat odrskega nastopanja. Njihov ples je suveren in kultiviran v inteligentno zastavljeni koreografiji. ki poudari sposobnosti mladih plesalcev. Šola sodobnega plesa je dala v svojih prvih mesecih mladim plesalcem zelo veliko, ti pa s svojim nastopom soboški publiki. Upam lahko samo, da se bo ta razvoj nadaljeval tudi pri publiki. Bravo! Matjaž Farič I Iz črenšovske beležnice Voda, prostor Bakterije še »obvladljive«, nitratov preveč v Trnju, desetil-atrazina pa prav tako v Trnju ter še na Gornji Bistrici, v Črenšovcih in Žižkih a območju občine Črenšovci so zgradili med prvimi v Pomurju javna vaška vodovodna omrežja, in sicer je bilo to že v šestdesetih letih. Medtem so se razmere (stanje podtalnice, število priključkov idr.) v marsičem bistveno spremenile. Analiza, ki so jo opravili pred kratkim, je med drugim pokazala, da sta oprema v črpališčih kot tudi omrežje samo v glavnem dotrajala, zato nastajajo vedno večji stroški pri vzdrževanju. Zaradi usedlin se je zmanjšal pretok po ceveh, tako da imajo nekatera gospodinjstva ob konicah večkrat le »kapljični« dotok. Zadnje bakteriološke analize, ki jih opravlja Zavod za zdravstveno varstvo M. Sobota, so na srečo pokazale, da je bila voda glede tega povsod neoporečna (dobra). Z razširjeno kemično analizo pa je bila ugotovljena nekoliko povišana koncentracija nitratov (Trnje) oziroma desetil-atrazina (Gornja Bistrica, Žižki, Črenšovci, Trnje). To sicer ni neposredno ogrožalo zdravja ljudi, kljub vsemu pa bo treba čimprej začeti z doslednim izvajanjem določil Odloka o varstvenih pasovih okrog črpališč pitne vode. Obstaja tudi pobuda, da bi kazalo proučiti možnost združitve vseh vodovodnih sistemov v občini in morebitno prik- ljučitev na kakšen večji vodovodni sistem (zajetje v Gaberju). Za tiste, ki se pripravljajo na gradnjo določenih objektov in jih ob tem čaka tudi plačilo spremembe namembnosti zemljišča, je gotovo razveseljiva novica, da je črenšovski občinski svet s spremembo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih spremenil določilo, ki govori o funkcionalnem zemljišču za stanovanjske objekte in stanovanjske pritikline. Le-to po novem sega dva metra od fasade, širina dovoza pa je 3 metre. Za stanovanjske bloke ter za proizvodne ali servisne objekte (obrtne, servisne delavnice) pa se bo štelo kot funkcionalno zemljišče do 4 metre od fasade in 4 metre kot širina dovoza. Doslej je bilo določeno, da se šteje za funkcionalno zemljišče štirikratna velikost tlorisa določenega objekta, tako pa je znašalo plačilo za spremembo namembnosti v nekaterih primerili tudi do 2 milijona tolarjev. J. G. ■ Zakaj je umrl najstnik? Prva žrtev med kopalci v Pomurju čeraj popoldne so pokopali komaj 16-let starega Uroša G. iz Moravskih Toplic, Delavska ulica 5. Bolečina je huda, kajti starša sta izgubila sina gimnazijca, starejši brat mlajšega brata, prijatelji dobrega prijatelja... Uroš, ki je veliko dal na šport (s športom se ukvarja tudi njegov starejši brat), je, kot skoraj vsak dan, tudi v ponedeljek pozno popoldne odšel plavat v bazene Term 3000, da bi si nabral novih moči. Žal pa je bil ta dan zanj usoden. V uradnem sporočilu, ki nam ga je v torek posredoval operativno-komunikacijski center murskosoboške policijske uprave, so zapisali o dogodku skopo informacijo: »Včeraj v poznih večernih urah je prišlo do tragičnega dogodka v bazenih Term 3000 v Moravskih Toplicah, kjer je bil okoli 23. ure najden 16-letni domačin, ki je med kopanjem utonil.« Zakaj j^ umrl Uroš G.? Se je res utopil? Utopi se lahko le ne- Skupina bazenov Term 3000. V enem od njih je v torek po 21. uri varnostnik našel utopljenega Uroša G., ki so ga potem skušali oživiti, a mu niso mogli pomagati. Dejanski vzrok smrti bo znan potem, ko bo pripravljena analiza obdukcije. plavalec. Vsaj takšno je splošno prepričanje. Se je utopil, dasirav-no je bil odličen plavalec, ker so nastale določene zdravstvene težave, morda zaradi preveč vztrajnega plavanja? Je morda nesrečno skočil v bazen? Vse to (in ne samo to) so vprašanja, ki se porajajo njegovim svojcem, preiskovalcem pa tudi lastniku bazenov: delniški družbi Moravske Toplice, ki ji seveda ni vseeno, kaj se dogaja. Ta čas preiskava še traja, zato ni mo- goče dobiti uradne informacije, zakaj je v bazenih v bližini tobogana ugasnilo mlado življenje. Nesrečnik naj bi se kopal, plaval ... po 21. uri, ko je kopališče sicer uradno zaprto. Š. S. Zupan Cipot dvomi o ustanovitvi nove občine, ne izključuje pa nadaljnjega sodelovanja Svetnik Geza Puhan ponudil svoj odstop z vseh funkcij Elaborat o novi občini predstavljen to soboto vetniki moravske občine so na zadnji seji, ki so jo spet imeli v hotelu Vivat (kljub negodovanju nekaterih svetnikov na predzadnji seji), nekoliko presenetili novinarje, saj so zelo hitro obdelali večino točk. Presenečenje je bilo tudi tam, kjer se je pričakovala velika debata o pobudi krajevne skupnosti Martjanci za izločitev naselja Martjanci iz občine Moravske Toplice in priključitev k mestni občini Mur- ška Sobota, v resnici pa o tem skoraj ni bilo besede. Svetniki so to pobudo sprejeli kot informacijo skupaj v paketu s pobudo iniciativnega odbora za ustanovitev občine Bogojina, o kateri pa je bilo več govora. Takoj je treba dodati, da je tokrat sejo namesto podžupana Jožefa Mati-sa (kakor je bilo v večini primerov doslej) vodil kar župan Franc Cipot sam. Tudi on se je ozrl na dogajanje v zadnjih tednih okrog pobude za ustanovitev nove ob- čine: »Iniciativnemu odboru je bilo nepotrebno omenjati, da je eden od razlogov za odcepitev slabo delovanje sedanje občine. Tudi vsega, kar je bilo omenjeno v zvezi z mojim imenom, ne bom komentiral, ker je bilo tudi nepotrebno in zguba časa. Mislim, da bo hitro prišej čas streznitve. Prosim vas samo, da ne bi pri vodenju nadaljnjega postopka omenjali slabega delovanja sedanje občine, ker to ne drži. Če bodo referendumi uspešni - in kot še vedno župan te občine lahko iz informacij, ki jih dobivam od ljudi, povem, da je to vprašanje - še nadalje ne izključujem sodelo- \ vanja z vsemi.« Svetnik An-4 drej Benkovič iz Bogojine, ki ' je tudi potrdil, da bosta morebitna nova in nekdanja občina še vedno »sosedi«, pa je ta KS Motvarjevci in podpredsednik narodnostne skupnosti, je za razlog nepreklicnega odstopa iz KS navedel razmere, v katerih ni obvestil vse zainteresirane o elaboratu, kjer je na več straneh predstavljena pravna in zakonska podlaga za ustanovitev nove občine. Največ razprave je bilo posvečene gradnji čistilne naprave in kanalizacije v Filovcih in Bogojini ter o »famozni« gramoznici v Filo- več mogoče delati: »Globoko sem razočaran nad vrednotenjem mojega dela. Po drugi strani pa se dela zahrbtno, na dan pa prihaja samovolja. Vedno sem se trudil za sodelovanje in strpnost med vsemi, nekateri pa iščejo v mo- jem delu same napake. Na sestan- vcih, kjer pa so se v glavnem ponavljala mnenja, ki smo jih v Vestniku že omenjali. Na koncu so svetniki sprejeli sklep, da se bo o pobudah odbora za gospodarstvo, ki ga vodi Bojan Berden, razpravljalo in odločalo na naslednji seji. Čisto ob koncu seje pa je prišla presenetljiva novica, da je ponudil odstop z vseh funkcij svetnik Geza Puhan iz Motvarjevec. Puhan, ki je (bil) predsednik svč- ku sveta KS sem doživel »mlata-renje«, tja pa so prinesli tudi občinski statut in na enournem sestanku so mi trikrat »vrgli v glavo«, kaj je bilo sprejeto v občinskem statutu. Zdaj se sprašujem, ali so ti dokumenti dostopni vsem in se kažejo po vsem svetu, ter kdo sploh še lahko sklicuje sestanke. Nikoli nisem nameraval nikogar blatiti in žaliti, ampak danes se kaže, da bi bilo bolje, če ne bi bil izvoljen še za drugi mandat. Tistim, ki me bodo nadomestili, želim, da s trudom namesto z jezikom naredijo več za dobr° naših krajanov.« S funkcije podpredsednika narodnostne skupnosti bo Puhan odstopil, ker le-ta »nima taksne vloge, kot bi jo morala imeti, m ker je ostala po samostojnosti Slo-venije pri prvem koraku«. O stopu s položaja občinskeg svetnika se bo odločil naslednje seje, več’ . na svetnike* županom vre pa ga je pr če to ne, pa vsaj vodja raziskovalnega o delka na inštitutu UMAR. Četrta je hotelih Kaj pa politika? Ne verjamem več zgodbi, da lahko m* nister ostane predvsem strokovnjak. Mislimo na »vlado« Pomurske pokU1 jine! Za to bi potreboval povabilo »Pom11 ske pokrajine«, ki pa je še ni. Z dr. Janezom Šušteršiče*11 pogovarjali: Andrej Horvat, MoJ Aliančič in Amna POtOČO1 VKTMIS 5. julij 2001 ____ KULTURA____________________________11 Tokrat, končno, v slovenščini Čuteča opazovalka in prisluskovalka »Jaz verjamem v pesem, / v kateri se krešejo iskre, / v pesem, ki neti ogenj / in razdvaja angele od hudičev,« zapiše pesnica Judit Zagorec Csuka v svoji pesmi s pomenljivim naslovom Mementi mori v svojem pravkar izdanem pesniške prvencu (bolje rečeno izboru) V ognjenem kresu (Lendava, 2001) v slovenščini a se ne bomo napak razumeli: pesnica Judit Z. Csuka je odmevna pesnica madžarske narodnostne skupnosti, pesnica, ki je osvojila kopico literarnih nagrad na Madžarskem, doslej pa je izdala, poleg tega da je sodelovala v številnih antologijah madžarske lirike, pesniško zbirko v madžarščini Viharverten (Razbičana v viharju, 1997). Ker se pač literarna ustvarjalnost madžarske narodnostne manjšine na Slovenskem vse bolj in bolj zapira v svoj (tudi samovšečni) slonokoščeni krog - slovenski bralci pravzaprav tudi »po njihovi volji« ne poznamo njihove literarne bere -, je ta knjiga še toliko dragocenejša. Pa ne zaradi tega, ker je v svojem bistvu prva prava lastovka, temveč zato, ker gre resnično za dobro poezijo. Nemalo zaslug ima seveda prevajalka, Ljubljančanka Marjanca Mihelič, ki je znala tenko prisluhniti pesničinim ekspresivnim verzom. Gre za liriko, nabito z ekspresivnimi podobami, ki se dotika stalnic lirskega prostora. Lirski subjekt se ob vsem hotenju, da bi premostil »prekmursko Zemljepisno majhnost«, vh’Č-t0 giblje prav v našem miljeju, v ........* Voda Rozine Šebetič o 28. julija si lahko ogledate v galeriji Anteja Trstenjaka razstavo slik Rozine Šebetič, ki se je ----rodila 5. februarja 1927 v Vodrancih prt Kogu Izobraževala se je na slikarskem oddelku sole za umetno obrt v Ljubljani, diplomirala pa na likovni smeri na Pedagoški akademiji v Mariboru. Poučevala je likovni pouk v Idriji in na Ptuju. D Več let je vodila ptujsko liko-vno sekcijo, sedaj pa je mentorica likovne sekcije tamkajšnjega društva upokojencev. Doslej je imela več kot štirideset samostojnih razstav in sodelovala na več kot 180 skupinskih razstavah doma in v tujini. Udeležila se je več kot sto likovnih kolonij, srečanj in ex tem-Porov. Prejela je več nagrad in priznanj. Razstava Katje Pal \, --------------------T^I^v Ulici arhitekta Novaka 13 (»žuti V prostorih Zavarovalne družbe Adria_ pa| rojene |eta 1979 kuči«) je bila na ogled razstava s likar kh^, ^enutn0 pa je študentka dru-Usnovno šolo in gimnazijo je končala” n v Ljubljani. Skozi svoj abstraktna letnika Akademije za likovno ume ’ vrstah Večjna de| pa na. ni pristop išče Katja svoje poslanstvo njz ekspresionističnih slikar- staja v njenem ateljeju v Gaberju, kjer . pst barv jn so izraz njenega skih umetnosti. Njena dela izžarevajo d posvetila umetnosti, kajti notranjega občutenega sveta. Katja se dvanajstih skupinskih razstavah doslej je že razstavljala na treh samos ojn samostojna Po Sloveniji in na Madžarskem. V letih štuaija j razstava. - Besedilo in foto: J. Ž. katerem se godijo zanjo velike -majhne stvari. Pesnica Judit Z. Csuka je namreč zapisovalka drobnih stvari, iskrenih razmerij med moškim in žensko, torej erosa, ki je hkrati ogenj in kres in strah pred izgubo. Ljubezenska razmerja med moškim in žensko so v bistvu potovanja, potovanja k sporočilom, ko se »zbujamo brez ljubezni kot dnevi brez obraza«, da bi se lahko vrnili, kot sama pravi v pesmi Sporočilo, v »(njegove) sanje«. Seveda v njeni liriki ne gre za mladostniško hrepenenjsko li- Januarski epigram O, ko bi vedel, da si bil v mojih sanjah srna, kije iskala studenec čiste vode, da bi p njem pogasila plamen žeje, se okopala in otrla kaplje vame. Slike, ki jih je Šebe- tičeva tokrat postavila na ogled, je ustvarila med letom 1998 in 2000, vsem pa je skupen slikarski motiv, to je voda. V slikah prepoznavamo čudovite pokrajine, ki se raztezajo ob vodi, ribnike, jezera, voda pa je vir in prinašalka življenja, simbol čistosti in obnavljanja ter preporoda in mladosti. To njeno najnovejše slikarsko občutenje vode lahko riko, ne, njena izpoved je zapis zrelega in kultiviranega peresa, ki se že zdavnaj ne zadovolji s prvim »nalivom podob«. Prav zato so pokrajine v njeni liriki, kjer ostaja čuteča opazovalka in pri-sluškovalka, odtisi dežel, obogateni tudi z (madžarskim) literarnim izročilom, ki jih vsak dan vidimo, vendar ne zmoremo pokukati za eno od tančic. Pesnica nam torej znova razkriva našo deželo, našo čarno reko, panonske ravnice, na katere je navezana in hkrati zavezana, razkriva s pogledom, v katerem je čutiti plasti in nanose preteklosti, kri prednikov in seveda melodijo, ki diši kljub ekspresivni vznesenosti zlasti v polju svetlih barv po kančku melanholije. Tiste, ki nam je blizu, tiste, ki je hkrati eros in tanathos, tiste, ki pozvanja v ušesih še dolgo, dolgo potem, ko knjigo zapremo. Torej: pesniška knjiga, »v kateri se verjame v pesem«, knjiga, ki zadiha, morda tudi zaradi klenega ženskega glasu, povsem samosvoje, zbirka, ki je dobrodo- Rozina Šebetič: Ob samotnem ribniku, olje, platno, 2000 povežemo tudi z njenim zodi-akalnim znamenjem, saj je vodnarka. Vodnarjevo znamenje pa je tekoča voda, lahka, eterična, prozorna, polna duhovne bistrine. Vodnarji so bitja avantgarde, napredka, emancipacije in pustolovščine. Zakaj se ne bi enkrat prepustili in verjeli tudi tej nekoliko nadzemeljski in duhovni sferi? Razstava slik Rozine Šebetič bo na ogled do 28. julija. T. K. ■ Po dolgem času nova številka Kaktusa začetku prejšnjega meseca je po dobrih pol leta spet izšla nova, tokrat že trinajsta številka Kaktusa, glasila Literarnega društva Radenci. Vzroki za tako dolgo nepojavljanje so bili administrativne in finančne narave. V novi številki so dokaj raznolike teme, v začetku so objavljen« dela avtorjev, ki so decembra sodelovali na literarni delavnici in večeru v Radencih (Mojca Bukovec, Jože Kaučič, Boni M. Logar, Roman Marič, Slavica Mulec, Dani Rajh, Dragana Radojevič, Marija Šedivy) in katerih odlomke oz. pesmi je izbral prof. Marjan Pungartnik. Izstopajo še članek o gradnji železnice Ljutomer-Gornja Radgona mag. Ivana Rihtariča, o nepravilnem izražanju je razpravljal Simon Marinič, Saša Radman pa je predstavil najnovejši intervju treh članov legendarne skupine The Doors. Druge rubrike so že bolj ali manj standardne, se pa v tej številki pogreša kaj več o aktualnih tematikah. Čeprav je številka predstavljena kot poletna, lahKo menda še ta letni čas pričakujemo zopet eno, vendar njen izid naj ne bi bil odvisen od delavnosti članov društva, ampak od ureditve finančnih razmer. šla prav zaradi madžarsko-slo-venskih odtenkov, ki se v njen pretakajo kot sozvočje žalobne današnjice, pobarvane (tudi) z refleksom (narodnega/narodno-stnega) tujstva, samobitnosti in navidezne odrinjenosti tako v sodobnem svetu kot tukaj. Milan Vincetič ■ Po dveh letih zopet gornjeradgonski kino? Mesto Gornja Radgona nima razen občinske knjižnice stalne profesionalne kulturne institucije. Imelo pa je še kino, ki je deloval vse od konca druge svetovne vojne pa do avgusta leta 1999, ko je po nalogu župana nehal delovati. Kino je dobro deloval po zaslugi vodje območne izpostave javnega sklada Republike Slovenije Gornja Radgona Romana Sluge, ki nam je med drugim povedal: »V nekdanji občini Gornja Radgona je deloval kino v Gornji Radgoni, Radencih, Apačah, Vidmu (sedaj Sv. Juriju) ob Ščavnici in na Kapeli. Takoj po vojni pa je deloval tudi potujoči kino, ki je na terenu vrtel 8 mm filme. Od vseh se je najdalj časa obdržal kino v Gornji Radgoni, ki je prenehal delovati avgusta 1999. leta. Kino je dal zapreti župan občine Pesniki iz učbenikov v živo ®b nedavnem občinskem prazniku v Radencih so se pesniku Kajetanu Koviču, ki je bil razglašen za častnega občana, pridružili njegovi pesniški sopotniki iz mladosti, da bi mu pomagali nositi slavo in čast, saj so svoje sedemdesetletnice že srečno prebrodili: Janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec, ki je opravil slavnostni nagovor. Tako smo tudi mi lahko videli skupaj znamenito četverico, ki je izdala leta 1953 zdaj že zgodovinsko zbirko Pesmi štirih, pretrgala z »graditeljsko« poezijo in liriko vrnila intimni izpovedi, kamor tudi spada. Od takrat pa do danes jih družijo poklicne in osebne veze, saj so vsi štirje vseskozi navzoči v slovenskem literarnem prostoru kot zelo ustvarjalni in priznani avtorji, ovenčani tudi z različnimi nagradami in priznanji. V Radence so prišli pozdravit najmlajšega iz četverice, Kajetana Koviča, ki se mu tudi bliža sedemdesetletnica in je dobil pred kratkim mimo vsega drugega tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo. • ' ■ B. B. L., foto: D. M. ■ Gornja Radgona Miha Vodenik, katerega strokovne službe so ugotovile, da je pridelal domnevno »izgubo«. Jaz, ki skrbim za kino že od 1974. leta, ko je še deloval v okviru ZKO Gornja Radgona, pa trdim, da izgube ni bilo. Domnevna »izguba« je nastala z nakupom modernejših naprav za ozvočenje, ki sedaj, ko je kino zaprt, ostajajo neizkorišče ne. Mislim, da se je župan pri zaprtju kina prenaglil. S tem je zamrli stalna kulturna dejavnost pa tudi sicer je v kulturnem domu, kjer je deloval kino, vse manj kulturnega dogajanja.« Kot kaže, naj bi to dejavnost ponovno oživili. Ali ni škoda, da bi bile naprave neizkoriščene? »Kljub poskusom, da bi občina dejavnost kina rešila s podelitvijo koncesij, to ni uspelo. Za koncesijo se je prijavilo podjetje Toro, d. o. o., Gornja Radgona, a se za dejavnost ni odločilo, ker so bili razpisni pogoji drugačni od tistih, ki jih je zajemala pogodba. Za podpis pogodbe se ni odločilo tudi podjetje iz Hoč, ki se je prijavilo na razpis koncesije. Tako sedaj tečejo pogovori za po--novni zagon kina z direktorjem Lokalne turistične organizacije Gornja Radgona mag. Jankom Slavičem. Upam, da bomo dosegli kompromis in bo kino kmalu začel delovati. Kdaj bo to, ne morem reči, bo pa zagotovo. Kino naj bi deloval v okviru LTO-ja, za organizacijo pa bi skrbel Javni sklad kulturnih društev Gornja Radgona, ki ima za to usposobljene strokovnjake. Prepričan sem, da bo Radgona kmalu dobila kino. To si tudi zasluži. Poglejte, v velikih mestih, v Ljubljani, že deluje, gradijo multfpleks kino centre, mi pa ne izkoristimo obstoječe dvorane in naprav. Čeprav so časi, ko so bile pred kinodvorano vrste za vstopnice, mimo, se ne bojimo, da ne bi imeli obiska,« je menil Roman Sluga. I Ludvik Kramberger ■ 12 AKCIJE 5-julij 2001 f MU Na kratko Lendava Območno združenje RK Lendava je bilo organizator medobčinskega tekmovanja ekip CZ, ki so se pomerile v preizkušanju znanja iz prve pomoči. Zmagala je ženska ekipa CZ Nafte, ki je prejela pokal. Na regijskem tekmovanju je ta ekipa zasedla tretje mesto. Velika Polana Pocinkana pločevina na zvoni- ku farne cerkve v Veliki Polani je dotrajala, zato so se odločili za namestitev nove - bakrene. Visok gradbeni oder so postavili delavci firme Marjana Ostreša iz Pesnice, klepasrska dela pa so zelo dobro opravili delavci podjetnika Ludvika Šinka iz Skakovec. Posodobitev strehe je stala okoli dva milijona tolarjev. (J- Ž.) Naj... domačija 2001 Goran bi zamesil kruh Tokrat je doletela komisijo za naj... domačijo velika čast, saj se nam je po dolgem času odsotnosti spet pridružil Ljubljančan in arhitekt Goran Dominko Z a teren imamo samo tri ure čase,« je naznanil, »saj se moram kmalu vrniti na gradbišče.« Prav, pa bomo pohiteli in se, kolikor se le da hitro, vrnili domov. Potem pa je naša zgodba potekala po tipičnem scenariju. Toliko prijetnih ljudi smo spoznali, da je Goran, navajen Ljubljanske hladnosti, zadržanosti in negostoljubnosti, pozabil na čas, na koncu pa nas je začel kar Damjan priganjati, saj je imel še tisti večer predavanje. Malo je manjkalo, da bi Goran pri eni od prijavljenih domačij kar ostal in bi navsezgodaj zamesil kruh. ^pSTI^N OSVEZIŠČE Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna IŠČEMO NAJLEPŠO IN NAJPRIJAZNEJŠO POLETNO TERASO Poletje je tu. Čas dopustov, vročih popoldnevov in roman- Tokrat smo se za trenutek odpeljali na desni breg Mure. Prve domačine s prijavljene domačije smo našli doma pri hiši, na katero ima Damjan bolj slabe spomine, saj sta se tam pred leti iz oči v oči spogledala s psom. Nič hudega se takrat ni zgodilo, smo se pa oni dan kar lepo nasmejali iz te štorije. Pintariče-ve ali Jokove, kot jim pravijo po domače, in sosede smo ravno ujeli pri okopavanju buč. Sosedje, ki so v Zbigovcih raztreseni bo bregovih, si pri večjih opravilih pa tudi sicer radi priskočijo na pomoč. Ob pripovedovanju zgodb pa je delo vedno hitreje in lahko tudi bolje opravljeno. Naloga gostitelja pa je, da poskrbi za kosilo, in tako so bili tisti dan pri Jo-kovih, potem pa bi jih lahko na: šli kje drugje. Pa tudi sicer se pri njih radi zbirajo. Prav v te name- Ko obiskujemo domačije, dobi čas velikokrat nove razsežnosti. ne so si uredili večjo sobo, v kateri se ob posebnih priložnostih ali praznovanjih lahko zbere tudi 65 ljudi. Potem pa smo se spet vrnili na levi del Mure, desni breg in prijavljene domačije s štajerskega konca pa bodo prišli na vrsto v teh dneh. Ustavili smo se pri Giderjevih v Sodišincih. Gospa Irma je tista, ki obožuje rože, zato je hiša z okolico vsa v cvetju, k svojemu konjičku pa je pritegnila tudi moža in mlade. Veliko raznovrstnih rož krasi njihovo domačijo in radi povedo, da vse, kar vidijo, posadijo v okolico svoje hiše. Kmetije pa nimajo več. Mudilo se nam je že, Goran je nestrpno pogledoval na uro, vztrajala sem, da danes eno domačijo vendarle še obiščemo. Zapeljali smo se na dvorišče Lej-kovih v Tropovcih in imeli smo ravno še toliko časa, da se ob kozarčku pogovorimo o njihovi kmetiji in aktivnostih. Potem pa se je zgodilo tisto, kar je spremenilo naše dobre namene. Še nismo dobro odprli svojih beležk, že so mizo bogato obložili z dobrotami. In to ni bilo prvič ta dan. Počakati pa smo morali, da so se do konca spekle še koline. Čas je dobil nove razsežnosti. Ob kozarčku domačega rdečega in klepetu z domačimi smo se počutili, kot bi obiskali naše stare znance. Lej-kovi so znani tudi po peki kruha in naročili so nam, da moramo naslednji dan obvezno priti po sveži kruh, ki nas bo čakal. Priznam, da sem se naslednji dan večkrat spomnila na njih, vendar mi čas ni dopuščal, da bi jih obiskala. Pravijo, da takrat, ko pečejo kruh in vrtanke, diši daleč naokoli. Zelo verjamem, da je res tako. Obljubim, da se bom nekoč ustavila pri njih, da poskusim njihov kruh (pa nič hudega, če ravno takrat ne bo pečen). Domov smo prišli z dveurno zamudo, obveznosti so počakale, imeli pa smo se čudovito. A. Nana Rituper Rodež, tičnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov - nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, । tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko ugod:., nejši, če jih »opravljamo« na lepi terasi in v dobri družbi, seveda. Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju. Če poznate prijetno teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljite na naslov: VENERA, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli šest prijavnic, zadnja bo objavljena v Vestniku 19. julija 2001. Štiri terase, ki bodo dobile največ vaših glasov, bomo obiskali in predstavili v Vestniku. Na terasi, ki bo naj... (to bo tista, ki bo dobila največ vaših glasov), bomo pripravili v začetku avgusta skupaj s pokroviteljem akcije Radensko iz Radenec prijetno druženje z zabavo. Lepe želje, čestitke in pozdravi Nanjo ste že sedaj vabljeni vsi, ki boste glasovali, obenem pa obljubljamo, da pripravlja Radenska za srečne izžrebance tudi presenečenja. Naslov lokala: Prijavnico pošilja (ime, priimek, naslov): & KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Naslov pošiljatelja:______________________________________________________;___________ Krsčenki Nuši Tepuš z Vaneče, ki praznuje tretji rojstni dan, želim veselo in srečno otroštvo, ki naj ji ostane v poznejših letih v lepem spominu - Simona. V tem mesecu praznuje dedek in pradedek Marko Vaupotič iz Noršinec pri Ljutomeru. Iskrene čestitke ter ostani vesel in zdrav - David, Tobias, Klau-dija in Bojan. Vse najboljše tudi Jožeku! Tečejo ure, dnevi, noči, meseci, leta... In tako je minilo štirideset let, odkar si se rodil, dragi Franček Rožman s Polic. Mnogo sreče, zdravja in veselja - sestra Anica z družino. Dragi hčerki Olgi Šeruga s Tu-rjanskega Vrha iskreno čestitam za njen dvojni praznik in kličem: Še na mnoga zdrava in srečna leta v krogu svojih najdražjih - mama Albina. Tale čestitka je namenjena Anici Korpič iz Šulinec. Želimo ji vse najboljše, posebej pa sreče, zdravja in ljubezni - člani Športnega društva Šulinci. 16. julija bo praznovala rojstni dan draga mama Anita Mlinarič iz Noršinec pri Ljutomeru. Vse najboljše in veliko zdravja želijo - hčerka Klaudija z Bojanom; David in Tobias pa pošiljata babici petinštirideset poljubčkov. Dragemu Mateju Zorku iz Murske Sobote za minuli rojstni dan vse lepo, dosti sreče v ljubezni in izpolnitev vseh skritih želja - Anja. Rojstni dan praznuje draga mama Olga Šeruga s Turjanske-ga Vrha. Ni je besede ne darila, s čimer bi se ti lahko zahvalili za tvojo ljubezen in dobroto, ki ju deliš z nama. Želiva ti zdravje, srečo in se zahvaljujeva za vse dobro - hčerki Šara in Me- RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC. Nudimo Vam strokovno pomoč pri načrtovanju in izvedbi sanacijskih del na Vaši strehi: statično presojo, tesarska dela, krovska dela, kleparska dela, vgraditev strešnih oken, namestitev solarnih sistemov. Z ugodnim posojilom do lažjega plačila: ■ možnost odplačevania od 1 do 5 let ♦ za dobo enega leta je obrestna mera TOM + 0 % Prihranite pri sanaciji strehe, zato pokličite: 0802030 •BRAMAC- ZAŠČITA S SISTEMOM Radio Murski val in PGD Branoslavci organizirata v nedeljo, 22. julija 2001, ob 14.00 ob Gajševskem jezeru območno tekmovanje ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE. ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE Podpisani naslov: tel. št. doma: i.____________ avtor 2.___________ avtor --------------------------1 * PRIJAVNICA , rojen bom na tekmovanju za Zlato harmonika zaigral: naslov skladbe naslov skladbe Seznanjen sem s pravili tekmovanja. ritem ritem Prijavijo se lahko harmonikarji, ki igrajo na diatonično harmoniko (frajtonarico). Izpolnite priloženo prijavnico in jo dot^rka, 17. julija, pošljite na naslov: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. d., Ulica arhitekta Novaka 1 > 9000 Murska Sobota, s pripisom za Zlato harmoniko ^ubeču6' Prijavite se lahko tudi po telefonu, številka je 533 10 IBUR 28. junij 2001 KMETIJSTVO 13 Turnišče Cene pujskov Pomurska mlekarska zadruga ocenila enoletno delo Poudarek na kakovosti V desetih letih se je število rejcev in krav prepolovilo. V pridelavi po kravi še niso izkoristili vseh možnosti Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem v Turnišče 20 pujskov, starih do 9 tednov in težkih do 28 kilogramov. Za žival so zahtevali od 10.000 do 13.000 tolarjev, prodali pa so jih 16. Kmečke igre v Lucovi rajani Lucove so organizatorji letošnjih kmečkih iger, ki so po- stale v občini Gornji Petrovci že tradicionalne. Pripravili jih bodo to nedeljo dopoldne, pričakujejo pa, da se jih bodo udeležile ekipe iz vseh 14 vasi v občini. Strokovni nasvet Skladiščenje žit za prehrano prašičev šenica, še bolj pa ječmen sta poleg koruze najpomembnejši žiti v prehrani prašičev. V interesu živinorejcev mora biti, da je pridelek na kmetiji kakovostno skladiščen in da je tako dobra osnova za krmljenje prašičev. Namen današnjega prispevka je, kmetovalce spomniti na ključne dejavnike, ki vplivajo na kakovost doma skladiščenega zrnja ječmena in pšenice. Zakaj sploh skladiščimo žito ba kmetiji? Glavna sta dva razlo-83: prvi je, da si zagotovimo kakovostno zalogo za vnaprej, in drugi, manj pogost razlog, da čakamo s prodajo do povišanja cen. Ne glede na to, kakšen je namen skladiščenja, dejstvo je, da z nobenim še tako popolnim načinom skladiščenja kakovosti žita ne moremo izboljšati. Naš Primarni cilj torej mora biti, čim bolj ohraniti kakovost, doseženo na polju, v praksi se žal še vedno CRhBlarsko društvo Petra Dajnka Gornja Radgona Polstoletni jubilej Praznovanje bo 30. septembra v okviru prireditev ob občinskem prazniku ______ rganizirano čebelarstvo una na obmoc u občine Gornja Radgona dolgoletno tradrctjo saj je tam delovalo že leta 1912 Slovensko čebelarsko društvo za Spodnjo Štajersko. Tudi med prvo in drugo svetovno vojno je na tem območju delovalo Čebelarsko društvo, v katerega so bili vključeni čebelarji iz Gornje Radgone, Črešnjevec, Apač, Stogovec, Spodnje Ščavnice, Radenec, Kapele, Spodnjih Ivanjec, Negove ter Sv. Jurija ob Ščavnici. Sedanje Čebelarsko društvo Petra Dajnka Gornja Radgona je bilo ustanovljeno 8. julija 1951. Ob ustanovitvi se je imenovalo Čebelarsko društvo Gornja Radgona, leta 1996 pa so imenu dodali ime in priimek rojaka iz Črešnjevec, znamenitega čebe- omurska mlekarska zadruga je ob ustanovitvi leta 1992 štela 4.091 članov, po devetih letih pa se je njihovo število več kot prepolovilo, saj je imela zadruga v maju letos le še 1.955 članov. Rejcev, ki oddajo mleko Pomurskim mlekarnam, je sicer 2.195, vendar vsi niso člani zadruge. Najbolj zaskrbljujoče je zmanjševanje števila rejcev v zadnjem času, so ugotavljali na občnem zboru Pomurske mlekarske zadruge, saj je v lanskem juniju mleko oddajalo še 3.736 pridelovalcev mleka, do junija letos pa se je njihovo število zmanjšalo za 1.541. S tem se zmanjšuje tudi število krav, ki so jih leta 1990 v Prekmurju našteli 19-592, lani pa se je njihovo število zmanjšalo na 10.635. gi pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da se proizvodnja mleka ne zmanjšuje sorazmerno s padanjem števila kmetij. To je pripisati predvsem večji molznosti, saj se je v desetih letih ta poveča- Takšen padec je posledica vedno bolj ostrih veterinarsko sanitarnih predpisov, zato predvsem manjši rejci to proizvodnjo opuščajo. V Prekmurju je položaj zaradi neustrezne posestne sestave najtežji, saj je tu še vedno 624 kmetij, ki redijo od 1 do 4 krave in te bodo prej ko slej izpraznile hleve. To so predvsem kmetije z ostarelimi ljudmi, brez naslednikov, ki ne morejo slediti vedno bolj zahtevnim predpisom na področju pridobivanja mleka. V Pomurski mlekarski zadru- prepogosto dogaja, da zaradi napak v tehnologiji spravila in kasneje skladiščenja žita le-to v skladišču kontinuirano izgublja kakovost. Primeri se celo, da postane povsem neuporabno za prehrano živali. Na kaj torej moramo biti pozorni, da se to ne bo več dogajalo? Tehnologija spravila Vsak kombajn bi bilo treba po končani sezoni temeljito očistiti larja Petra Dajnka, ki je leta 1931, ko je kot kaplan služboval v Gornji Radgoni, izdal knjigo Čebelarstvo. Društvo, katerega je dolga leta vodil nekdanji sodnik Anton Novak, sedaj pa ga vodi predsednik Stanko Korošec, šteje 84 članov, ki imajo okrog 1362 naseljenih čebeljih panjev. Letos so radgonski čebelarji svojo društveno dejavnost posvetili pripravam na praznovanje 50-letnice društva, ki jo bodo praznovali 30. septembra. Praznovanje bo potekalo v okviru praznovanja občine Gornja Radgona. Skrb la za skoraj 50 odstotkov. Ce je še leta 1990 molznost po kravi v Prekmurju znašala manj kot 2.000 litrov, se je lani dvignila že na blizu 3 000 litrov. Po podatkih iz Pomurskih mlekarn so te lani od rejcev na levem bregu Mure odkupile 30,5 milijona litrov surovega mleka, so in v skladu z možnostmi tudi razkužiti. Če nam iz kakršnih koli vzrokov ni uspelo storiti tega po konou žetvene sezone, moramo to opraviti čim prej pred začetkom nove. Na kakovost spravila in skladiščenja zrnja pomembno vplivata nastavitev stroja in delovna hitrost le-tega. Poleg tako pestrega izbora kultivarjev žit, kot je na trgu, ne moremo več računati na enotno nastavitev kombajna skozi celotno sezono žetve. Agrotehnika, sklopi, hektolitrske in absolutne teže med sortami tako variirajo, da bi bilo nastavitve smiselno prilagajati od njive do njive. To je pomembno zato, ker na ta način zmanjšamo poljske izgube na eni strani, na drugi strani pa je za pripravo praznovanja zlatega jubileja je prevzel posebni pripravljalni odbor, ki ga vodi Franc Pižmoht. Ob proslavi, na kateri bodo v kulturnem delu proslave nastopali učenci in učenke OŠ Gornja Radgona in Glasbene šole Gornja Radgona, bo tudi razstava o zgodovini društva, čebelarskih pripomočkih in čebeljih izdelkih. V okviru praznovanja jubileja bodo izdali zbornik, v njem pa bodo predstavili 50-letno delovanje društva. Jubilej bodo počastili tudi s spominsko značko. Na proslavi bodo podelili zaslužnim in dolgoletnim.članom društvena in republiška čebelarska priznanja. Ludvik Kramberger ■ pa možnosti še večje, saj so v pridelavi mleka po kravi še rezerve. Temu bo potrebno v prihodnje nameniti še več pozornosti, smo slišali na občnem zboru mlekarske zadruge, največ pri tem pa lahko naredijo prav rejci sami. Če jim je uspelo pri kakovosti, so lahko uspešni tudi pri povečanju molznosti, zatrjujejo poznavalci. S pravim pristopom in strokovnimi prijemi se je samo v enem letu kakovost oddanega mleka močno povečala in to velja za vse parametre kakovosti. Pomurske mlekarne so že od nekdaj izvozni obrat, ki rabi za proizvodnjo izključno neoporečno surovino in to so pri večini proizvajalcev dosegli v izredno kratkem času. Tako so lani v vsem oddanem mleku namerili povprečno 4,19 tolščobne enote in 3,39 odstotka beljakovin, nenehno pa se je izboljševala tudi higienska slika mleka. Ob koncu lanskega leta je bilo že čez 96 poškodovano zrnje z večjim deležem primesi bistveno bolj (3-do 4-krat) dovzetno na okužbe s plesnimi (predvsem iz rodov As-pergillus in Penicilium), fermentacijo in skladiščne škodljivce (žužki, mokarji,vešče, žitniki, molji). To pride do izraza še zlasti tedaj, ko sta vlaga in skladišče neustrezna. Priprava skladiščnih prostorov Temeljito suho in mokro čiščenje, sanacija morebitnih poškodb in razkuževanje skladišč bi morali postati na kmetiji stalna praksa. Pomembna je tudi izolacija skladiščnih prostorov v smislu preprečitve dostopa nepovabljenim osebam, ptičem, glodal-cem, psom in mačkam, ki so lahko potencionalni vir okužbe oziroma prenašalca in vlage. Nekatere pomurske kmetije imajo skladiščne prostore za žito urejene na prevetritev s hladnim zrakom. Za te bi veljalo, da morajo biti pri čiščenju zelo pozorne tudi na snažnost prezračevalnega sistema. V nobenem primeru ne smemo nalagati svežega zrnja na starega oziroma ga kako drugače mešati v skladišču. Na trgu je za razkuževanje skladišč na voljo več kemičnih preparatov (Actel-lic-50, Radotion E-50, Degesch plošče, Reldan 40 EC, magnezijev fosfid itd.). Ustrezna vlaga zrnja ob spravilu V našem okolju ječmen običajno žanjemo pri okrog 16-odstot-ni vlagi. Glede optimalnega časa žetve ječmena je bilo veliko polemik. Dejstvo je, da se izgube zaradi lomljenega zrnja ob spravilu z zmanjševanjem vlage povečujejo, ob neugodnem vremenu v času spravila upada tudi kakovost. Na drugi strani pa vemo, da je kakovostno skladiščenje pri 16-odstot-ni in višji vlagi tehnološko zahtevnejše. Drobna žita, kot sta ječmen in pšenica, je mogoče optimalno skladiščiti na kmetiji pri odstotkov mleka v prvem in ek-stra kakovostnem razredu, podobno pa velja tudi za vsebnost somatskih celic. Pomurska mlekarska zadruga je v zadnjem letu pomembno vlogo odigrala tudi pri kreditiranju in preskrbi svojih članov z reprodukcijskim materialom. Tako je z 32 milijoni tolarjev sodelovala pri nakupu 67 plemenskih telic, za kredite za 25 hladilnikov je namenila 16,6 milijona tolarjev, za mlekovode 51,6 milijona tolarjev, za molzne stroje dobre 3 milijone tolarjev, za kreditiranje nakupa krmil in druge krme ter umetnih gnojil in semen za spomladansko setev pa je članom zagotovila okoli 30 milijonov tolarjev. Vsi krediti so presegli vrednost 123 milijonov tolarjev, povpraševanje po njih pa je bilo še večje, tudi za gradnjo hlevov za krave molznice, vendar jih niso mogli sfinanci-rati. Ludvik Kovač I 13-odstotni vlagi. To pa predstavlja določeno oviro. Vemo namreč, da so zelo redki tisti živinorejci, ki bi ječmen ali pšenico za potrebe skladiščenja doma predhodno umetno dosuševali. Dokaj pogosti pa so tisti, ki iz različnih razlogov (vreme, navada, želja in potreba po setvi strniščnih dosevkov itd.) žanjejo pri 16-od-stotni vlagi. Nasvet glede tega bi torej bil: počakati s spravilom do vlage, ki bo čim bližje 13 odstotkom, oziroma v nasprotnem primeru doma zagotoviti ustrezen sistem skladiščenja in kontrole stanja zrnja. Zrnje, ki ga na kmetiji skladiščimo pri okrog 16-od-stotni vlagi brez predhodne obdelave oziroma dosuševanja, je v času skladiščenja neprimerno bolj podvrženo kvarjenju zaradi fermentacije, škodljivcev in plesni. Ustrezno skladišče za zrnje je tisto, ki omogoča zadostno zračenje zrnja (naravno ali prisilno), ko ni dostopa mokrote in drugih nezaželenih potencialnih vektorjev in virov okužbe. Dejstvo je, da prihaja pri prevlažno skladiščenem zrnju, ki ni ustrezno prezračevano ali dosušeno, do fermentacije. Kvarljivi faktorji v skladišču, kot so škodljivci, plesni, čezmerna vlaga in segrevanje, delujejo sinergijsko. Tudi ko skladiščimo povsem suho zrnje s 13-odstotno ali nižjo vlago, se rado zgodi, da prihaja zaradi sezonskih in dnevnih nihanj v temperaturi okolice in vsebine silosa do kondenzacije in migracije tako nastale vlage v silosu. Ko pa je enkrat v zrnju vlaga in ne ukrepamo pravočasno, potekajo kvarni procesi sami od sebe (temperatura, škodljivci in plesni). Danes poznamo že zelo učinkovite in uveljavljene sisteme skladiščenja vlažnega zrnja (t. i. CO, silosi, uporaba kislin, fungicidov itd.). (se nadaljuje) Kmetijsko svetovalna služba Sašo SEVER, univ. dipl. inž. zoot. I Cene krmil in vitaminsko -mineralnih dodatkov Trgovina Pušenjak, Cezanjevci tovarniško ime pakiranje cena / kg pu-predstarter 10/1 175,00 pu-starter 10/1 110,00 pu starter 30/1 103,00 pu grover 30/1 73,00 s-doj 30/1 71,00 bek 1 30/1 66,00 bek 1 rinfuza 63,00 bek 2 30/1 63,00 bek 2 rinfuza 59,00 sui super s 30/1 111,00 super bek 35 30/1 100,00 tl-štarter 10/1 75,00 tl-štarter 30/1 66,00 tl-pit 1 30/1 53,00 tl-pit 1 rinfuza 49,00 Zlato zrno 30/1 66,00 bik pit super 30/1 65,00 rumisal 15/1 123,00 bro-štarter 10/1 94.00 bro-finišer 10/1 90,00 bro finišer 30/1 83,00 ns-k (za nesnice) 10/1 70,00 pur grover 30/1 93,00 krmilo za kunce 10/1 74,00 krmilo za kunce 30/1 66,00 krmilo za koze 30/1 65,00 koncentrat za krave K-3430/1 83,00 kostomin 2/1 220,00 k - 19 moka 30/1 56,00 k -19 moka rinfuza 52,00 k -19 briketi rinfuza 55,00 k - 19 briketi 30/1 59,00 ribja moka 50/1 189,00 sojine tropine rinfuza 75,00 bučne pogače 50/1 85,00 Trgovina Roleti Hozjan, Žižki tovarniško ime pakiranje cena / kg pu-starter 10/1 90,50 pu starter 40/1 85,20 s-doj 40/1 60,60 bek 1 40/1 60,10 bek 2. 40/1 58,00 super bek 35 10/1 102,00 super bek 35 40/1 94,60 tl-štarter 10/1 77,00 tl-pit 1 40/1 52,50 tl-pit 2 40/1 51,20 KL - za krave molznice40/1 51,80 bro-štarter 10/1 86,00 bro-štarter 25/1 81,60 bro finišer 25/1 78,00 ns-k (za nesnice) 10/1 75,00 krmilo za kunce 10/1 74,50 vitaredin 2/1 295,00 kostomin 2/1 230,00 živinska sol 50/1 30,00 bovisal 5/1 152,00 kravimin 6 bio Zn * 5/1 183,00 kravimin 3 bio Zn 5/1 270,00 pravimin 1 » 5/1 270,00 pravimin 2 5/1 244,00 sončične tropine 50/1 58,20 sojine tropine 50/1 89,00 pšenični otrobi 40/1 36,25 pesni rezanci 50/1 36,00 14 IZ NAŠIH KRAJEV Utrinek z Murskega polja Dobrodošla družinska stanovanja v Logarovcih Boljše življenje, a manj prebivalcev padanje prirastka prebivalstva v minulih desetletjih je razumljivejše v obmejnih krajih. Še ne tako daleč nazaj so bili osamljeni, izolirani ob zaprti državni meji. A je prebivalstvo upadalo in ponekod še upada tudi na Murskem polju na desnem bregu Mure. Logarovci imajo na primer dobro razvito kmetijstvo oziroma predvsem prašičerejo. Imajo tudi sorazmerno veliko podjetnikov. Vas šteje okoli 300 prebivalcev. To je precej manj kot nekoč. Desetletja so mnogi iskali večji zaslužek v naših mestih ali na zahodu Evrope. Mnogi so se vrnili in se lotili podjetništva v domačem kraju. V Logarovcih imajo nekdanje veliko šolsko poslopje. Pouka v vasi že dolgo nimajo. Zdaj je zgradba prezidana in v njej stanujejo mlajše družine. V devetih tukajšnjih stanovanjih živi tudi precej otrok. In otroci so za Logarovce upanje. F. Š. ■ V poslopju nekdanje šole v Logarovcih so zdaj dobrodošla družinska stanovanja. Foto: F. Š. -n , o E o 6 “T «4 m T3 O O cn 7 o cn -— C $2 Ustanovili Kulturno-turistično društvo Tešanovci Tešanovci so lepši, sodobnejši Iz Moravskih Toplic skozi Tešanovce in naprej naj bi zgradili kolesarsko stezo ešanovci so lepa, dolga obcestna vas kraj treh potokov na severnem robu rodovitne ravnine, ki postopoma zvalovi na Goričko. So prva vas za Moravskimi Toplicami v smeri Bogojine, Dobrovnika, Lendave. Že od nekdaj posvečajo krajani veliko skrbi kmetijstvu, sadjarstvu, obrti. Zadnja leta so se lotili še lepšanja zunanjega videza vasi. Predsednik vaškega odbora Tešanovci je mladi in podjetni kmet Franc Vitez. Med najinim pogovorom so ga pogosto klicali sovaščani in ga spraševali za ta ali on nasvet. Bolj je podoben športniku kot kmetu. Njegova družina živi v sožitju s starši v hiši, ki je bila zgrajena leta 1963, a so je nedavno primerno povečali in polepšali. Spredaj jo krasi panonski vodnjak in okolico doma so tlakovali z impregniranimi lesenimi plohi ter kamnitimi tlakovci. Posut je fini gramoz, raste raznotero cvetje, okrasno zelenje. Gospodarska poslopja na dvorišču so čista, primerna potrebam časa. Včasih so bili sestavni del vasi še Zgornji Tešanovci. To je zdaj samostojno naselje z imenom Suhi Vrh. V naselju ob glavni prometnici živi v 121 hišah 425 prebivalcev. Včasih jih je tu živelo na širšem območju več kot tisoč, pred drugo svetovno vojno 850. Gre za tipično panonsko vas, katere hiše so v večini Najmočnejši totalni herbicid iz glifosatne skupine! • drugačen od vseh drugih glifosatnih pripravkov: - aktivna snov je sol glifosatne kisline z odličnimi agronomskimi lastnostmi (sulfosat oz. glifosat trimesium) - vsebuje povsem specifično močilo alkilpoliglukozid, ki zagotavlja veliko zanesljivost delovanja • od ostalih pripravkov na osnovi glifosatne kisline se bistveno razlikuje: - najhitreje prodira v rastline in najhitreje deluje - je najmanj podvržen izpiranju z. dežjem - več aktivne snovi prodre v rasdinska tkiva - je izjemno zanesljiv in učinkovit • široka uporabnost: sadovnjaki, vinogradi, stmišča, nekmetijske površine, železniške proge • primeren za programe integriranega varstva rastlin syngenta Sodoben utrip Tešanovec. Foto: F. S. razporejene ob glavni cesti. Imajo le dve krajši stranski ulici. Večina se ukvarja s kmetijstvom, a je od vsake hiše kdo tudi zaposlen. To velja za aktivno prebivalstvo. Čisti kmetje so trije. Največja v vasi je Vitezova kmetija. Obdelujejo 35 hektarjev in od tega imajo 25 hektarjev obdelovalnih zemljišč v najemu. V glavnem pridelujejo pšenico in sladkorno peso. Lani je začela delati vaška čistilna naprava, ki je zelo pomembna pridobitev. Denar sta primaknili občina Moravske Zbpli-, ce in država. Za gradnjo kanalizacijskega omrežja je primaknilo vsako gospodinjstvo več kot 300 tisoč tolarjev. Kraj je vedno lepši. Manj je »divjih« odlagališč odpadkov. Tečejo pogovori, da bi zgradili od Moravskih Toplic skozi Tešanovce in naprej po ravnini kolesarsko stezo. Pomembna bo za razvoj turizma, za rekreacijske vožnje gostov bližnjih toplic, pohodnikov. Odpravili se bodo lahko tudi na bližnji Jelovškov breg. Tam imajo vzorno turistično ponudbo vinotoči Passero - Lipič, Miran Erniša in Janez Erniška (nista v sorodu). Lastniki so doma iz Tešanovec. In na bregu je še več vinotočev, katerih lastniki so od drugod. Znani so po dobri ponudbi domače hrane in pijače. Okoli 90 vaščanov je članov prostovoljnega gasilskega društva. Leta 1996 so praznovali 100-letnico delovanja. Polepšali so vaško-gasil^ki dom in kupili sodobno gasilsko vozilo. Julija bodo organizirali tradicionalno gasilsko tekmovanje za Benkov memorial. Letos so ustanovili kulturno-turistično društvo. Takoj je začela delati 20-članska folklorna skupina. Prvič je zaplesala ob 8. mar- cu. Občasno hastb-'. pa za goste Mdrav-* skih Toplic in drugod. Društvo bo skrbelo za vnovično poživitev družabnega življenja v Tešanovcih. Imajo kluba malega nogometa veteranov in Predsednik vaškega odbora Tešanovci Franc Vitez pred lepo obnovljeno domačijo. Foto: F. Š. članov. Ob nogometnem igrišču načrtujejo dograditev večnamenskega poslopja za potrebe športnikov. V bližini bodo uredili še spominski park Josipa Benka. Imajo dvoje lončarskih delavnic, okrepčevalnici, trgovini s kmetijskim reprodukcijskim materialom, prodajalno z živili, trgovino in servis Metalik, avtokle-parstvo, frizerski salon, čistilnico oblačil, strugarstvo, obdelo-valnico kovin... Iz Tešanovec izvira rod pred drugo svetovno vojno pomembnega soboškega podjetnika Josipa Benka. Od tu je doma škof slo- venske evangeličanske cerkve gospod Geza Erniša. In iz Tešanovec je župan občine Moravske Toplice Feri Cipot. Do lani sta kraj popularizirala ljudska pevca Rumič in Remenar. Žal se je Ru-mič lani poslovil od življenja. Prebivalstvo je versko mešano. Pred drugo svetovno vojno sta bili dve tretjini evangeličanov in tretjina vernikov rimskokatoliške cerkve. Zdaj si delijo versko pripadnost na polovico. Imajo lepo vzdrževano skupno pokopališče. Franček Štefanec ■ Tišinska temeljna enota RO Gornja Radgona je organizirala tekmovanje v športnem ribolovu za memorial Štefana Pertocija. Za odličje se je potegovalo sedeminšestdeset ribičev z obeh starni Mure. Prvi je bil Marjan Ozvatič iz MurSke Sobote, ki je ujel 6.150 gramov rib, zato je prejel pokal, ki mu ga je Hvaležna pacientka n mela sem težave z o.čmi in zelo slabo sem videla. Potem pa diagnoza, ki me je šokirala: siva mrena na očeh. Kako naj se pri sedemindvajsetih letih sprijaznim s boleznijo?! Po šestih mesecih čakanja sem le dočakala lasersko operacijo. Bila je zanimiva, neboleča in veselje po njej enkratno, kajti videla sem veliko bolje kot prej. Potem sem se odločila še za drugo operacijo, ki je prav tako potekala brez zapletov. Sedaj, ko to pišem, Vidih1’ da ni bilo zaman. Iskrena hvala.zsemo osebju očesnega oddelka bolnišnice v Rakičanu! Zelko> HIBE 5 Wi 2001 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Na kratko Resna in vesela glasbena pedagoginja Marija Rituper iz Murske Sobote Okoslavci V letošnjem letu načrtujejo dokončno ureditev potoka skozi vas, saj jim je povzročal v preteklosti zaradi poplavljanja precej skrbi. Te so zdaj skoraj minile, saj je potok primerno reguliran, zgrajeni pa so tudi prepusti. M. J. Boračeva Tu so očistili okrog 1,8 kilometra dolge melioracijske jarke, ki so bili zgrajeni pred približno 15 leti. Ker se je na dnu nabralo precej mulja, ki je povzročal smrad in kazil okolje, so bila tovrstna dela nujna. M. J. Radenci Za prebivalce občinskega središča bo olajšanje, da bodo sredi letošnjega leta s pomočjo Radenske končno začeli s prvo fazo sanacije zdravstvene postaje. Tako se uresničuje ena od pomembnih nalog, zajetih v občinskem proračunu. M. J. Zgledna vez s Porabskimi Slovenci Raziskuje goričke pesmi in plese o ljudje, ki jih delo osrečuje. To velja za glasbeno pedagoginjo Marijo Rituper iz Murske Sobote. Odlikujeta jo vztrajnost in smisel za delo z ljudmi. Kljub upokojitvi je pomembna vez Slovenije s Porabjem na Madžarskem. Iz pozabe je iztrgala porabske in goričke pesmi in plese. Strokovno je vodila in vodi raznotere narodopisne skupine. Več kot osem let poučuje skupino ljudskih pevk v Monoštru in strokovno vodi ljudske pevke v Števanovcih v Porabju ter svetuje folklorni skupini iz Sakalovec. Pred 25 leti je bila pobudnik za ustanovitev folklorne skupine v porabskem Gornjem Seniku in to je bil začetek oživljanja tukajšnjih ljudskih plesov. Pri delu sta ji pomagala pokojni Boris Žalig iz Beltince in prof. Mirko Ramovž z Zavoda.za narodopisje Slovenije. Ljudske pevke nastopajo skoraj na vseh prireditvah v Porabju in slovenskih društvih na Madžarskem. Ta delujejo v Budimpešti, Sombotelu in Mosonjmag-yarovaru. Nastopajo na vsakoletnih po-rabskih dnevih in na revijah ljudskih godcev in pevcev v Sloveniji. Lani so gostovali v Ljubljani na inštitutu za slovensko narodopisje. Posneli so ves program, ki je bil predvajan tudi na Radiu Slovenija. Za pomoč pri ohranjanju kulturne dediščine je dobila predlani pomembno madžarsko priznanje. Dolga leta in vse do upokojitve pred približno desetimi leti je bila kulturna animatorka v soboški Muri. Žal je večina aktivnosti, ki jih je tam uvedla, zamrla. Deluje le še 12-članski komorni zbor, ki ga še vedno vodi. Pred leti je ustanovila skupino ljudskih Marija Rituper (s harmoniko) z ljudskimi pevkami iz Monoštra na gala koncertu, ki so ga pripravili tam živeči Avstrijci, Madžari in Slovenci. godcev in pevcev Gorički klan-toš. Ta šestčlanska skupina nasto- oziroma prekmurske ljudske pesmi. Te je Marija zbirala in jih iz- pa širom po Sloveniji, po Porabju dala v pesmarici Če bi ges bila in drugod. Poje izvirne goričke fčelica. Zapisala je tudi ljudske Feliks Vrzel ima pet »bajpasov«, a ne sedi križem rok Vinska letina na Okoslavskem Vrhu dobro kaže Pri hiši se je rodilo 14 otrok istega sončnega poznomajskega popoldneva mi je na Okoslavskem vrhu pritegnil pozornost od sonca zagorel in zgovoren vezač mladih poganjkov vinske trte. Njegov odločen izraz na obrazu je kazal.podobo samozavestnega, od zdravja prekipevajočega Štajerca. A ko je stekel kle-Pet, se je razkrila še drugačna resnica. Feliksu Vrzelu, nekdanjemu kmetu in sedanjemu preužitkar-m iz Dragotinec, je 75 let. Odkar skrbi doma sin Janko za vz-r«jo plemenskih svinj, se oče ra.d poda v vinograd. V Okosla-vcih št. 57 ima družina hiško, klet in vinograd. Žena Ivanka "osi na plečih 76 križev. A je ti-sti dan, ko se je Feliks priženil na njen dom od sosednje hiše, v mislih še zelo blizu. In Ivanka je iz družine, kjer je privekalo na svet 14 otrok. Štirje so umrli majhni, nekaj jih je Bog poklical k sebi v poznejših letih in danes jih živi še se-dern. Najstarejša je Dragica, ki smelo premaguje devet desetle-ui> in najmlajši Frančiški je 71 let. Feliks je imel dva brata in tri sestre. Zakonca Vrzel sta vstajala s s°ncem in s soncem sta legala k Zasluženemu počitku. Gospodami11 sta na srednji kmetiji, ki se je vedno bolj povečevala. Feliks pravi, da je doživljal skozi čas velike družbene in gospodarske spremembe. Družina se je morala vedno prilagajati zahtevam novih in novih oblastnikov, kmetijskih strokovnjakov ... Pred 35 leti je imela kmetija po tri konje in potem je začel po njivah in še kje brneti traktor. Najlepše je bilo Feliksu, ko je bil še otrok, a ne pritožuje se tudi na jesen življenja. In to navidezno Feliksovo zdravje ima še drugo plat. Rekel mi je: »Imam pet 'bajpasov' ... Kirurgi so mi zakrpali glavno srčno žilo ...« Ni še povedal do konca, ko se mu je obraz razlezel v nasmeh. Bilo je, kot da hoče še dodati, da je zdaj zdrav in da se ne vda. In potem je stekla beseda o letošnji vinski letini, ki zaenkrat izredno dobro kaže. Po njegovem mnenju bo podobna kot lanska, če le ne bo poleti toče in pretirane suše. Še sva izmenjala nekaj besed,’ ‘ Feliks Vrzel je na Okoslavskem Vrhu privezoval mlade poganjke vinske trte. Foto: F. Š. a Feliksa je spet pritegnilo ve- I zanje trte. Izza pasu je izvlekel I trak rafije. Včasih so tukajšnji domačini uporabljali za to delo tanko vrbovo šibje. Danes pa Feliks uporablja ličje iz listov palme z Madagaskarja. Časi se spreminjajo in s seboj prinašajo nove materiale, delavne navade. »Vsak dan sem v goricah. Delo se tukaj vedno najde in srečam se s sosedi, s katerimi se lepo razumem,« je še povedal. Franček Štefanec ■ plese s severovzhodnega predela Goričkega in v Gornjih Petrovcih ustanovila izvirno folklorno skupino. Leta 1977 je posnela za slovensko televizijo goričko gostijo. Pomagal je prof. Mirko Ramovž. Te plese plešejo danes folklorne skupine že po vsej Evropi, je povedala Marija. Četrto leto delujeta odrasla in otroška narodopisna skupina v Moščancih. Marija ju strokovno vodi. Prav tako skrbi za ljudske pevke v Beznovcih. In s tem dejavnosti Marije Rituper še ni konec. Doma poučuje oziroma inštruira igranje klavirja. S svojimi učenci prireja samostojne koncerte. In o svojem delu pravi: »Vse omenjeno rada delam. Življenje sem posvetila glasbi in ljudskim plesom...« Franček Štefanec ■ Labodja družina V naših krajih redko kdaj lahko vidimo labodje mladiče, zlasti pa ne na mestih, kjer je blizu speljana prometna cesta. Kot kaže, pa se na to ne ozirata kaj dosti labodja starša, ki sta si spletla svoje gnezdo v rokavu stare Mure med Razkrižjem in Srednjo Bistrico, te dni pa sta ponosno pripeljala na ogled svojih sedem potomcev. No, verjetno sta jih učila predvsem plavalnih veščin in plitva voda pri mostu je bila kot nalašč za to. Foto: J. G. za Pravice, ki ne izhajajo iz minulega dela, ne sodijo v pokojninski sklad v Murski Soboti bosta revija upokojenskih pevskih zborov in republiško tekmovanje v šahu . - koordinacijskega odbora edavna šesta redna* .a v Murski Soboti je bila Društev upokojene . dali zakonu o pokoj-. kratka, a plodna. gradivu, ki ntnskem in invalidskem ^^tvo za delo, družino 8a je namenilo slovenski v nejasna. Analiza ne in socialne zadeve. Nekatera določila.) navaja, da pravice pod ugo dodatka za pomoč in poštenega dodatka in pravica * varstvene in trežbo, ne izhajajo iz minul g v -e v ta namen, bi mo-socialne pravice. Denar, ki se P skega sklada. ra biti prikazan ločeno o P om aU drugim aktom ki je Pravice iz socialne varnosti b , --------—x.— se določajo po ustavnih določi-izključno z zakonom. In za' kaj je bil »prelisičen« zakon z do pomembno spremenil način usklajevanja letošnjih pokojnin. Trajen način usklajevanja se lah ko določi z zakonom in kakršnokoli usklajevanje zunaj zakonskih sprememb je kršitev ustavnih določil. Po zakonu je treba septembrsko uskladitev pokojnin upoštevati pri uskladitvi januarja prihodnje leto. Kako, zakon ne določa. Metodologija ni dorečena. To bi moral urejati zakon. Republika Slovenija zagotavlja sredstva za pokrivanje razlik med prihodki in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz svojega proraču na. Denar primakne za pokrivanje primanjkljaja za izpolnitev obveznosti in za pokritje izgube zavoda. In ne morejo biti upokojenci tisti, ki so predvsem dolžni nositi breme primanjkljaja na račun pridobljenih pravic, ki izhajajo iz minulega dela in minule oblike pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V zvezi z zavarovalno dobo so se na seji vprašali, zakaj v obravnavani analizi ni razumljiveje prikazano, da država plačuje pokojninsko in zdravstveno zava rovanje za 1180 duhovnikov, redovnikov in redovnic. Podatek je iz leta 1999. To še posebej izstopa, ker se povsod poudarja izredne in borčevske pokojnine, pokojnine prisilno upokojenih delavcev organov za notranje zadeve. Rečeno je bilo še, da država pomaga bogatiti določeno kategorijo ljudi z denacionalizacijami, vračanjem ogromnega premoženja, ki ni bilo pridobljeno z delom... Ob dnevu starejših, 1. in 2. oktobra, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani Festival za tretje življenjsko obdobje. Organizirane bodo številne okrogle mize o problematiki starostnikov in na njih bodo sodelovali tudi upokojenci iz Pomurja. Soboško društvo bo organiziralo 15. septembra območno revijo upokojenskih pevskih zborov. Sledila naj bi ji tovrstna republiška revija. V Murski Soboti pa bo tudi slovensko šahovsko prvenstvo starejših. Upokojenska društva pričakujejo tudi v prihodnje pomoč svojih občin. Navzoči na sestanku so negodovali nad brezbrižnostjo poslancev za reševanje upokojenske problematike. Upokojenci so bili deležni obljub, volili so jih, a so bili očit- F. Š. ■ no zavedeni. 16 REPORTAŽA 5. julij 2001 f Bill Bikers weekend v Petišovcih Predstava porno zvezde Ciccoline Največje slovensko srečanje motoristov ....."I onec tedna je bilo v Petišovcih največje slovensko motoristično srečanje Bikers Weekend v organizaciji klu-ba Road warriors. Ob vrsti nastopajočih glasbenih skupin je bila posebna gostja italijanska porno zvezda in nekdanja poslanka v italijanskem parlamentu Ciccolina oziroma Ilona Staller, ki je v poznih nočnih urah nastopila z erotičim programom. Motoristi so ta konec tedna dobesedno preplavili Lendavo in njeno okolico, še posebej veseli so jih bili gostinci iz okoliških krajev. V Petišovcih se je zbralo okrog 2000 motoristov iz vse Evrope, v dveh dneh pa je bilo na srečanju še nekajkrat več drugih obiskovalcev, kljub za naše prireditve dokaj visoki ceni vstopnic 4300 tolarjev. Ciccolina je dokazala, da je kljub letom še vedno v dobri kondiciji in je s svojimi čari kako uro razveseljevala množico obiskovalcev, ki se je stiskala pod odrom. Čeprav je znano, da se po kakovosti nastopa le stežka kosa s povprečno ukrajinsko plesalko, je še vedno fenomen, ki pritegne radovedno množico. Je povprečna porno igralka, iz katere so mediji naredili zvezdo, in to spretno izkorišča. Ob tem je bilo v Petišovcih še kar nekaj kakovostnih glasbenih nastopov domačih in tujih glasbenikov, denimo The Stroj, Posodi mi jurja, Dead moon, Rockbitch, The spoons in drugi. J. Gabor, foto: N.J.« Priložnostna slovesnost na transfuzijskem oddelku Stoštiridesetkrat daroval kri lovenci se vsekakor lahko ponašamo s tem, da smo med tistimi narodi, ki se najbolj množično odzivamo na prostovoljne krvodajalske akcije, da smo torej pripravljeni darovati svojo kri za sočloveka. Na Območnem združenju Rdečega križa Murska Sobota so nam postregli s podatkom, da je lani darovalo na Oddelku za transfuzijo krvi pri Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot pet tisoč ljudi. Ta torek pa se je zgodilo tudi nekaj posebnega -60-letni Jože Ošlaj iz Puconec je prišel darovat kri že stoštiride-setič, to pa je največkrat med krvodajalci iz naše pokrajine. Ob tem nam je povedal, da tega ne počne zaradi nekakšnega tekmovanja, da bi bil rekorder, ampak preprosto iz humanitarnih razlogov. Ugotavlja tudi, da ima vedno dobre zdravstvene izvide, da ga skoraj nikoli ne boli glava in da se tudi drugače dobro počuti. Kri je začel darovati kot vojak, potem se je nekajkrat udeležil odvzema v Ljubljani, kjer je študiral veterino, in akcij na terenu (v Dobrovniku), zdaj pa redno prihaja vsake tri mesece na transfuzijski oddelek soboške bolnišnice. Tokrat je prišla z njim tudi hčerka Marija (dela in živi v Ljubljani), ki je prav tako darovala kri. Pred jubilejnim odvzemom so Jožeta Ošlaja »obstopili« direktor Splošne bolnice M. Sobota Bojan Korošec s sodelavci in sekretarka Območnega združenja Rdečega križa M. Sobota Angela Sobočan. Vsi so mu čestitali ob jubileju ter mu podelili tudi priznanje in šopek rož. Uradno najvišje priznanje Rdečega križa Slovenije (zlati častni znak) pa je Jože Ošlaj že prejel. Jože Graj I Na Jeruzalemu so se zbrali planinci iz vsega Pomurja. Petdeset let Planinskega društva Ljutomer Na kratko Črenšovci V lendavski dekaniji so začrtali Halasovo romarsko pot, ki se začne v rojstnem kraju svetniškega kandidata Daniela Halasa, nadaljuje na Hotizo, kjer so ga ustrelili in vrgli v Muro; v Kot, kjer so izvlekli truplo; Lendavo, odkoder je potoval malo pred smrtjo; in v Veliko Polano, kjer ima grob. Založba Stopinje je izdala romarsko knjižico z opisom postaj in molitvenimi nameni. Pohodniki (posamezniki ali skupine) lahko dobijo na župnijskih uradih mdi odtise žiea te Doti, ki ga je | Na kratko Lendava Na gasilskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta, ki je bilo v organizaciji GZ Lendava, je sodelovalo petintrideset gasilskih desetin. Pri članih je zmagala I. desetina gasilcev iz Žižkov, pri članicah so bile prve gasilke iz Lendave, med mladinci so bili najboljši mladi iz Žižkov, pri mladinkah so se najbolje odrezale mlade Čren-šovčanke (druge so bile Hotižan-ke), med pionirji pa so bili prvi najmlajši gasilci s Srednje Bistrice. Prvouvrščeni bodo sodelovali na regijskem tekmovanju, ki bo avgu- Na kratko Tišina Tišinska enota Ribiške družine Gornja Radgona je izvedla tekmovanje za pokal tišinske občine. Trnke je namakalo petintrideset ribičev. Največ ribiške sreče je imel Branko Belovič (RD Ljutomer), ki je ujel 3 350 gramov rib; drugi je bil Branko Vozlič (RD Murska Sobota) z ulovom 2.600 gramov, tretji pa Branko Šnajder (TE Tišina), ki je ujel 1.650 gramov rib. Vsi so prejeli praktične nagrade. Pri ribniku v Gradišču pa je bilo zelo veselo tudi zato, ker so tja prikolesarili upokojenci in si a Jeruzalemu so se spomnili ljutomerski planinci v soboto 50-letnice planinskega društva s srečanjem planincev iz Pomurja in od drugod. Sedanji predsednik Planinskega društva Ljutomer Stanko Žunič je v uvodnem govoru povedal, da se je zbrala skupina ljubiteljev planin z območja Ljutomera in okolice 25. junija 1951 v gostilni Sršen, kjer so ustanovili društvo. Med pohodi, ki so jih organizirali, se radi pohvalijo s tistim iz leta 1955, ko se je povzpela ljutomerska godba na pihala z vsemi inštrumenti na Triglav. dnika, to pa je premalo, zato prizadevajo, da bi jih izobraz* še več. ! Imajo pa štiri mentorje P^ ninske vzgoje, ki delajo z mla mi na šolah in v vrtcih. . Z markacijami skrbijo za^^ Pomurske planinske poti od mile do Veržeja in za del Evt® ske pešpoti od Veržeja doje Danes šteje planinsko društvo 306 članov, to pa pomeni, da spada med večja v regiji, vanj pa so vključeni planinci iz Ljutomera, Križevcev, Veržeja in Raž-križja, imajo pa tudi člane iz drugih občin. Poleg 24 planinskih poti po Sloveniji organizirajo vsako leto v februarju tudi pohod na Jeru- tristo planincev. Precejšnjo pozornost namenjajo tudi delu z mladimi, saj imajo mlade planince na šolah v Cezanjevcih, na Cvenu, v Križevcih in Ljutomeru pa tudi v vrtcih na Cvenu in Stročji vasi, kjer organizirajo izlete. Razveseljivo je, da je več kot polovica članov društva mladih. Za vodenje izletov in pohodov zalema. Žal pa v petdesetih letih vanja niso uspeli pridobitt štvenega prostora, kjer biis' ko dobivali in shranjevali mentacijo. „3- V kulturnem programu $(’ stopili ljutomerska godba hala, ljutomerski oktet in ljutomerske osnovne I 1W 5. julij 2001 KRONIKA 17 Še pomnite, gospodje (9) Zgodilo se je... Stražnice in mejni prehodi Pričevanje podpolkovnika Edvarda Mihaliča e 24. junija 1991, torej dva dni pred agresijo JLA na Slovenijo, je mobiliziral 75. območni štab teritorialne obrambe (ObmŠTO) Murska Sobota odrede TO in diverzantske vode in vsakemu je bila dana določena naloga, v glavnem za zavarovanje mejnih prehodov. Poveljniki so bili predvsem rezervisti, na nekatere točke pa so bili razporejeni pripadniki stalne sestave,« je povedal takratni poveljnik ObmŠTO podpolkovnik Edvard Mihalič. Helikopterja, vojaki, minometi 27. junija 1991 je JLA poslala ne mejne prehode okrepitve, tudi iz vojašnice v Murski Soboti. Ker pa vojaki niso mogli na pot z vozili, to so jim preprečevale blokade, se je vod vojakov napotil peš iz Murske Sobote proti Gederovcem. Mednarodni mejni prehod Gedero-vci so pred agresorjem varovali slovenski miličniki. 26. julija popoldne pa so se razmestile po položajih tudi enote TO, ki so oblikovale polkrožno obrambo. Na položajih so bili: prvi odred TO, tretji in drugi vod diverzantskega odreda TO ter tretji in drugi vod za posebne namene. Armada pa je poslala za zavzetje prehoda štirideset vojakov iz stražnic Korovci in Petanjci. 27. junija popoldne sta prispela do Gederovec še dva voda za intervencije z okrog petdesetimi vojaki iz vojašnice v Murski Soboti. Okrog 17.00 sta pripeljala dva helikopterja še dvajset vojakov in minomete kalibra 82 milimetra. Ker pogajanja niso uspela, se je začelo ob 22. uri streljanje iz pehotnega orožja, ki je trajalo vse do jutra, 28. junija, ko sta se ob ■30 predala oba voda JLA za interven-eij”, drugi pripadniki JLA pa so se vrnili v stražnico na Petanjce. Mednarodni mejni prehod wt->olgi vasi je bil cilj, h kateremu so želeli priti tanki JLA, vendar so jim to preprečili ljudje v Murskem Središču in naša obramba na murskem mostu pri Petišo-Vcih, Na območju lendavske občine pa so bile postavljene tudi tri blokade na cestah: prva pred križiščem Dolga vas-hlejni prehod oziroma na cesti Murska Sobota-Dobrovnik- Dolga vas, druga Pred mostom na cesti Dolga vas-mejni Prehod Dolga vas in tretja na cesti pri gasilskem domu v Lendavi, ki jo je varo-val pontonirski vod TO. Mejnega prehoda niso zavzeli V četrtek, 27. julija, med peto in šesto uro je krenila iz Murske Sobote skozi Dobrovnik proti Dolgi vasi kolona vozil JLA z oseminštiridesetimi vojaki. V Dolgi vasi so vojaška vozila blokado zaobšla 'n uspela priti v stražnico v Lendavskih Goricah. Od tam so se vojaki JLA iz intervencijskega voda murskosoboške vojašnice, stražnice Lendavske Gorice >n stražnice Žitkovci premaknili po patruljni stezi ob meji z Madžarsko proti mejnemu prehodu Dolga vas. Vodil jih je poveljnik kapetan Hozjan, z njim pa je bil varnostnik mejnega odseka poročnik Livadič. Pripadniki JLA so se razporedili po položajih približno dvesto me trov pred mejnim prehodom in se vkopali. Skupaj je bilo na položajih pet o i eirjev in dvainšestdeset vojakov. Obo-mženi so bili s štirimi strojnicami ter ročnimi raketnimi metalci osa in zo ja. »Po začetku agresije JLA sem pos a kot poveljnik 75. ObmŠTO v Lendavo stotnika Alojza Kisilaka in stotnika Ivana Smodiša, da vodita in usklajujeta akcije TO v lendavski občini. Že prej pa je bil tam štabni vodnik Živko Stanič, t je bil neposredno odgovoren za b o a do murskega mostu. Stotnik Kisilak je takoj poskrbel za usklajeno delovanje z občinskim sekretariatom za lju s 0 obrambo in postajo milice,« se sporni »ja Edvard Mihalič. . , Z enotami JLA, ki so obkolile mejn Prehod Dolga vas, so prišle na pplozaje tudi enote TO. Njeni pripadniki so sc razporedili na vzpetini za položaji J > oddaljeni približno sto metrov. Tako s blli vojaki obkoljeni. Prva sta bila sice na položajih drugi in tretji diverzantski vod TO s petnajstimi miličniki. Pozneje so prišli na položaje še protidiverzan-tski vod, poveljstvo šestega odreda TO in dva voda sedmega odreda TO. Pri obkolitvi JLA je sodelovalo 120 pripadnikov »naših«... Sam mejni prehod je branilo deset miličnikov. »Prišlo je tudi do pogajanj s kapetanom Hozjanom. Ta je bil pripravljen umakniti svoje vojake v stražnice, ni pa se hotel predati, kot je zahteval stotnik Kisilak. Po odločnem ultimatu si je vzel pol ure za premislek. Takrat, ko so se pogajalci odpravljali na nova pogajanja, so po izteku roka miličniki na mejnem prehodu začeli streljati. Na novih pogajanjih je kapetan sporočil, da se vdaja z vsemi vojaki. Predalo se je pet oficirjev in dvainšestdeset vojakov.« Smrt kapetana Stojanoviča Tako se je srečno končalo na mejnem prehodu v Dolgi vasi, povsem drugače je bilo na drugem koncu Prekmurja - na Kuzmi, kjer so vojaki JLA prav tako hoteli zavzeti mejni prehod. Vojakom na območju Kuzme je poveljeval kapetan Stojanovič, ki pa o kakih pogajanjih, kaj šele o predaji, ni hotel niti slišati. To ga je stalo glavo! Zadel ga je ostrostrelec. Pripadnikom TO na območju Kuzme je poveljeval Stanko Gorčan. Mejni prehod na Kuzmi sta branila peti odred TO in prvi vod čete za posebne namene. Vojaki JLA so bili vkopani na položajih ob mejnem prehodu. Obe enoti sta 29. junija 1991 obkolili nasprotnika in po Težak položaj ljudi, ki se bojujejo s požari Gasilci v proračunu niso zanimivi Gerenčer in Džuban: DDV se ne more ukiniti Jakijevi dvorani Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti so se zbrali na gasilskem posvetu predstavniki regijskega sveta za Pomurje pri Gasilski zvezi Slovenije, da bi opozorili na težak položaj, v katerem so ta hip prostovoljni gasilci. Naj takoj poudarimo, da smo od povabljenih županov videli le dva: Ludvika Orbana s Hodoša in Štefana Pršo iz Velike Polane, sta pa zato prišla poslanca Andrej Gerenčer in Geza Džuban. Kakšnih veselih novic gasilcem nista prinesla, saj le-ti upajo, da se bo DDV na gasilsko zaščitno in reševalno opremo vsaj znižal, če že ne ukinil. Gerenčer in Džuban sta to možnost zavrnila, saj je ta DDV v skladu z evropskimi normami in zakonodajo, ki jih je Slovenija sprejela kot obvezo, če hoče vstopiti v Evropsko unijo. Gasilcem je namreč razburkal kri poslanec Andrej Vizjak iz vrst SDS, ki je v parlamentu predlagal znižanje davčne stopnje z 19 na 8 odstotkov za gasilsko zaščitno in reševalno opremo, problem pa je nastal, ker je istočasno predlagal tudi ničelno stopnjo za nosilce besede, slike in zvoka s področja književnosti, umetnosti, znanosti in izobraževanja. Poslanci so predlog zavrnili, Gerenčer in Džuban pa sta trdila, da so posredi politične igrice. Andrej Gerenčer je predlagal gasilcem, da v svojih občinskih zvezah ugotovijo konkretne zahteve in z njimi seznanijo poslanske skupine, tako da bi se v prihodnje lahko našla sistemska rešitev v državnem proračunu. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E6ry je dejal, da se bodo prostovoljni gasilci še naprej zavzemali za znižanje davčne stopnje, če že ne ukinitev, čisto mogoče pa je, da se bodo obrnili tudi naravnost na evropske institucije. Od mnogih pristojnih ljudi na visokem položaju je že dobil obljube, da se bo stvar rešila, a kaj konkretnega še ni pilo. Kmalu bo imel sestanek pri Antonu Ropu, a pred tem bodo morali gasilci sa- Podpolkovnik Edvard Mihalič, med agresijo na Slovenijo poveljnik 72. ObmŠTO Murska Sobota krajšem streljanju prisilili pripadnike JLA k predaji. Zajeli so petindvajset vojakov. Nato sta peti odred TO in prvi vod čete za posebne namene obkolila stražnico v Sotini in prisilila k vdaji osemindvajset pripadnikov JLA. Po teh dveh zmagah sta se odred in prvi vod čete usmerila proti stražnici v Kuzmi. Obkolila sta jo 2. julija, nato pa so stražnico napadli s pehotnim in protioklepnim orožjem. Boja je bilo konec, ko je bil smrtno zadet Stojanovič. Tedaj se je predalo sedemnajst pripadnikov J LA. Zvezni miličniki na Hodošu 27. julija sta priletela iz Murske Sobote na Hodoš dva helikopterja, mesto za desant blizu mejnega prehoda na dominantni točki pa je označil poveljnik mejne stražnice JLA. Takoj po desantu so vojake obkolili pripadniki TO, vendar do spopada ni prišlo. Potem je priletel tretji helikopter, ki je pripeljal zvezne miličnike. »V ObmŠTO smo ob 20.15 izdali ukaz za napad na enote na desantnem pro mi marsikaj urediti v lastnih vrstah, saj se je zbiranju podatkov za Gasilsko zvezo odzvala le polovica občinskih gasilskih zvez iz Pomurja. Na kakšno protestno zborovanje v Ljubljano pa gasilci ne bodo šli, ker menijo, da to ni prava pot za rešitev problema. Marsikaj pa še ni jasnega tudi v domačih logih. Nekaj udeležencev je trdilo, da župani denar, ki ga dobijo od države za gasilstvo, razporejajo kar po svojih potrebah in interesih, zato ga nikoli ne pride na pravi naslov toliko kot bi ga moralo. »Naš občinski proračun znaša milijardo tolarjev, občina pa da 13 milijonov tolarjev za 15 gasilskih društev,« je trdil predstavnik iz Lendave. Povedal je še: »Gasilci v proračunu nismo zanimivi kot kakšna kanalizacija ali cesta. Ko pa pride požar, te nihče ne vpraša, ali imaš opremljeno vozilo ali ne. Razlika je tudi v tem, kako ljudje gledajo na nas. Če je pri nogometu pijača, je to normalno, če pa gremo gasilci na sendvič in pivo, že slišimo: Glej jih, pijance.« Na njegove besede se je navezal Ludvik Jonaš s Hodoša: »Župan bi se moral zavedati, da je prvi gasilec v občini, pa storu. Takoj po prevzemu ukaza so bili o tem obveščeni na mejnem prehodu. Tam so bili naši miličniki iz stalne in rezervne sestave. Enote TO pa so imele na položajih tretji odred in tri vode drugega odreda. Pripadniki TO so bili razporejeni pri blokadi na mostu čez Dolenski potok, pri blokadi v križišču ceste pri trgovini, pri blokadi odcepa ceste proti Domafeldu-Malemu Krpliv-niku, ob cesti Murska Sobota-Hodoš in na kmetijah enote za intervencijo. Enotam je poveljeval Dragan Škandali.« Točno ob napovedanem času je TO začela z močnim obstreljevanjem položajev JLA. Pri napadu so sodelovali tudi miličniki. Desantna enota je odgovorila s streli iz netrzajnega topa proti mejnemu prehodu. Ponoči se je desantna enota izvlekla iz obroča po patruljni stezi. Nasprotnik se je zatekel v stražnico, katere poveljnik Verbai je imel dvajset vojakov, desantna enota poročnika Markoviča je štela šestinštirideset vojakov, inšpektorja Fazlič in Komazec pa sta poveljevala osemnajstim zveznim miličnikom. Predstavnik TO je šel v civilni obleki na pogajanja, ki pa niso uspela. Potem so teritorialci obkolili stražnico, izklopili elektriko in telefon, zaprli vodo ..., s podrtimi drevesi pa so zaprli- cesto in tako onemogočili gibanje proti njej. Tudi med blokado je prišlo do poskusov, da bi posadko stražnice pripravili k vdaji. Proti je bil predvsem inšpektor Komazec, doma iz Knina. Čez čas, ko so se enote TO še okrepile z vodom z minometi in netrzajnim topom, se je najprej predala desantna enota JLA, nato zvezni miličniki pa tudi posadka stražnice je položila orožje. »Padale« pa so tudi druge stražnice: Petanjci, Pince, Lendavske Gorice, Žit-kovci, Kobilje, Trdkova, Čepinci, Prosenjakovci, Fikšinci, Sotina... Teritorialci in miličniki (poklicni in iz rezervne sestave) so zavzeli vseh trinajst stražnic. Prekmurski teritorialci so ujeli skupno več kot 500 pripadnikov JLA in zveznih miličnikov. Štefan Sobočan ■ če je član gasilskega društva ali ne. Gasilstvo je javna služba. In če družba tega noče, ga bomo enostavno ukinili.« Hodo-ški župan Ludvik Orban je protestiral proti trditvi, da župani ne dajejo dovolj denarja za gasilstvo: »Mi dajemo 6, če ne celo 8 odstotkov za gasilstvo, to pa je veliko več od dogovorjenih treh odstotkov. Župani so le izvršitelji proračuna, o tem, koliko denarja bo šlo posameznim društvom, pa odločajo svetniki. Mislim, da v naši občini noben gasilec ni užaljen.« Tudi predstavnik iz mestne občine Murska Sobota, katero so »obtožili«, da daje samo en odstotek za delovanje prostovoljnih gasilskih društev, je dejal, da so to neresnične in neodgovorne govorice, saj naj bi občina 11 gasilskim društvom letos namenila 23 milijonov tolarjev. Vendar smo kasneje slišali tudi podatek, da naj bi bila opremljenost gasilcev v mestni občini med slabšimi v Pomurju, saj je več kot Trčenje zaradi razdalje V ponedeljek, 1. julija, ob 19.05 je 37-letna voznica osebnega avta Rozalija G. iz Žižkov trčila zaradi prekratke varnostne razdalje v zadnji del avta, s katerim se je peljal pred njo 36-letni Branko J. iz Turnišča. Hudo se je poškodovala njegova sopotnica (žena) Andreja J., saj si je zvila vratni del hrbtenice. Poškodbe so bile usodne Na pomurskih cestah je ugasnilo šesto življenje v letošnjem letu! V torek okrog enih ponoči se je smrtno ponesrečil 23-letni Samo Rudolf iz Radome-rja. Domnevno zaradi neprilagojene hitrosti (ali zaspanosti) je izgubil oblast nad osebnim avtom in je na ravnem delu ceste Ljutomer-Cezanjevci zapeljal na desno bankino, nato je s prednjim delom vozila trčil v travnati nasip, med prevračanjem avta padel iz vozila, ki je sicer zletelo v Ščavnico, in se tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Nesrečnika je ob sedmi uri našel neki ribič in potem obvestil policijo. Vozilo so izvlekli ljutomerski gasilci. Motorist je padel V Rihtarovcih pri Radencih je zaradi neprilagojene hitrosti padel in se hudo poškodoval voznik motornega kolesa Danijel P. Ker so nesreče z motorji zelo pogoste in posledice hude (v Pomurju sta se dva ubila z motorji), opozarjamo na nujnost varne (umirjene) vožnje. Staršem (tudi botrom), ki pa se odločajo za nakup motornih koles mladim voznikom, pa tole svarilo: premislite... Nesreča mladega kolesarja V torek, 3. julija, ob 13.20 se je zgodila nesreča na lokalni cesti v naselju Suhi Vrh. Nada P. se je peljala z osebnim avtom po omenjeni cesti. Zaradi nepravilnega srečevanja s kolesarjem (otrokom), je le-ta trčil v prednji levi del osebnega avta in padel. Mladi kolesar, ki ni imel kolesarske čelade, se je hudo poškodoval. Š. S.l polovica vozil stara čez 15 let. Pojavlja pa se tudi manipulacija s priporočilom Uprave RS za zaščito in reševanje, po katerem naj bi namenili za izvajanje požarne varnosti v lokalni skupnosti 3 odstotke primerne porabe proračuna občine, po drugi verziji pa naj bi znašala višina teh sredstev do 3 odstotke v proračunu. Čeprav bodo morali gasilci še urejati stvari tudi v svojih vrstah, jim je pomoč nujno potrebna, saj številke govorijo same zase. Samo v Pomurju je 240 gasilskih društev, v Sloveniji pa 3850 starih in novih gasilskih vozil ter 120 tisoč prostovoljnih gasilcev in več kot polovico sredstev za svoje delovanje zberejo z lastnimi aktivnostmi oz., kot sami pravijo, s »prosjačenjem od hiše do hiše«. DDV jim pobere okrog 600 milijonov, to pa je hud odtegljaj pri opremljenosti, kot vemo, pa se požari ne pogasijo sami od sebe. Tomo Koles ■ 18 ŠPORT 5. julija 2001 K« Jubilej________________________________ Šestdeset let nogometa v Turnišču Hogometni klub Turnišče letos praznuje visok jubilej - 60-letnico delovanja. V okviru tega jubileja so pripravili slavnostno sejo skupščine kluba in nogometna tekmovanja. Na slavnostni seji so prebrali kroniko z bogato zgodovino, predsednik kluba Ciril Pucko je v svojem nagovoru spomnil na najpomembnejše uspehe, ki so jih dosegli v minulih šestih desetletjih, in najzaslužnejšim podelil priznanja. Ta so dobili: Štefan Tratnjek, Pavel Zadravec, Štefan Zver, Alojz Raj, Alojz Horvat, Štefan Markoja, Franc Lacko, Alojz Pucko, Štefan Matjašec, Franc Litrop, Ciril Cigut, Jože Pucko, Anton Sep, Alojz Žižek in Krajevna skupnost Turnišče. Župan občine Turnišče Jože Kocet in predsednik MNZ Lendava Branko Gros sta jubilantu izročila posebni priznanji. Ljubiteljem nogometa so se predstavile na igrišču vse selekcije kluba od najmlajših dečkov do veteranov. Dan nogometa so sklenili s tekmo med Turniščem, članom tretje državne lige, in Mariborom Pivovarno Laško, državnim prvakom. Zmagali so Mariborčani z 9 :1 (Plošnik 3, Pekič 2, Kvas, Šunko, Žnuderl, Pitanic za Maribor ter Vlahek za Turnišče). Na tekmi se je poslovil od aktivnega igranja Stanko Mujdrica. Atletika - svetovno prvenstvo veteranov| Šiftarjeva, Mauko in Vrbnjak v Avstraliji Z nogometom so se v Turnišču začeli ukvarjati zelo zgoraj, saj jim je prvo žogo prinesel takratni učitelj Babič že leta 1934. V prvi generaciji nogometašev, ki so igrali tekme že štiri leta kasneje, so bili: Jože Zadravec, Jože Čeh, Štefan Raj, Alojz Žižek, Jože Koren, Alojz Koren, Anton Draškovič, Franc Skledar, Štefan Horvat, Fran Zadravec in drugi. Leta 1941 so ustanovili NK Turnišče. Med ustanovitelji so bili že pokojni Jože Zadravec, Jože Čeh, Štefan Raj, Franc Skledar in Štefan Horvat. Zaradi odhoda nekaterih naprednejših nogometašev v narodnoosvobodilno gibanje je leta 1944 nogometna dejavnost zamrla. Ponovno so oživeli nogometno dejavnost po osvoboditvi, leta 1945. Nogomet so sprva igrali na tedanjem sejmišču. Leta 1952 je bilo zgrajeno novo igrišče pri krajevnem uradu, kjer je še danes. Igrišče so nekajkrat preurejali, leta 1979 pa so dobili tudi prve klubske prostore. Nogometaši Turnišča so igrali v času delovanja v raznih ligah, ves čas pa so namenjali posebno skrb tudi nižjim selekcijam. Prvi vidnejši uspeh so dosegli leta 1960, ko so se v pokalnem tekmovanju uvrstili v osmino finala, iz nadaljnjega tekmovanja pa jih je izločilo moštvo Ilirije iz Ljubljane. Predsednik NK Turnišče Ciril Pucko podeljuje priznanje dolgoletnemu vratarju Turnišča Štefanu Tratnjeku. Fotogralija: Nataša Johnov Vidnejše tekmovalne uspehe so dosegli v letih 1976 in 1977, ko so bili dvakrat zapored pomurski prvaki. Pomembnejši je bil zadnji, ko so nastopala v enotni pomurski ligi razen Mure najmočnejša pomurska moštva Nafta, Beltinci, Bakovci, Dokležovje, ki so prej že tekmovala v slovenski in slovenski conski ligi. Osvojitev naslova pomurskega prvaka je bila za Turnišče največji uspeh, ki jim je tudi omogočil tekmovanje v višjem razredu. Žal pa se to ni zgodilo zaradi portoroških sklepov, saj je prišlo do spremembe tekmovalnega sistema. Leta 1985 so postali nogometaši Turnišča tretjič prvaki pomurske nogometne lige in si pridobili pravico do kvalifikacij za vstop v območno nogometno ligo. Turnišče je uspešno preskočilo prvi krog kvalifikacij, saj so prema- I gali Akumulator v Mežici s 3 : 2 in v Turnišču s 3 : 1. V drugem kro- ničarja z 2 : O, v Radečah pa izgubili z O : 2. Zanimivo je, da so dosegli izenačujoči gol v zadnji minuti igre. Tako so o zmagovalcu odločile enajstmetrovke. Uspešnejši so bili nogometaši Papirničarja, ki so zmagali s 4 : 3 in se uvrstili v območno nogometno ligo vzhod. Leta 1990 so postali nogometaši Turnišča četrtič prvaki pomurske nogometne lige in se zaradi širitve lige z 12 na 14 moštev, in ker je moštvo Hrastnika nastopalo v zahodni območni ligi (do tedaj so tekmovali v vzhodni), se je moštvo Turnišča brez kvalifikacij uvrstilo v območno nogometno ligo vzhod. Prvo leto tekmovanja v območni nogometni ligi vzhod (1990/91) so zasedli nogometaši Turnišča četrto mesto. Drugo leto tekmovanja v območni nogometni ligi vzhod (po jesenskem delu tekmovanja je pokroviteljstvo prevzel Gidos) so zasedli turniški nogometaši tretje mesto za Železničarjem in Dravogradom in se leta 1992 prvič uvrstili v drugo državno nogometno ligo. V treh letih tekmovanja v drugi državni ligi so dosegli največji uspeh v tekmovalni sezoni 1993/ 94 (pokrovitelj je bil ROS Grama-tex), ko so zasedli tretje mesto in zamudili idealno priložnost za uvrstitev v prvo državno nogometno ligo. Dve koli pred koncem tekmo vanja so namreč prevzeli vodstvo na lestvici, žal pa sta jim preprečili pot med prvoligaše pomurski moštvi Nafta iz Lendave, ki je v Turnišču zmagala z 2 : 1, in Veržej, ki je v Veržeju zmagal s 3 : 0. Nogometni klub Turnišče so v najuspešnejšem letu vodili: Ciril Pucko (predsednik), Mirko Škalič (trener), Jože Rous (pom. trenerja), Alojz Pucko (teh. vodja); igrali pa so: Stamenkovič, Zver, Ternar, S. Lebar, D. Lebar, Mujdrica, K6-veš, Pucko, Dominko, Rous, Albert in Albin Lackovič, Novak, Časar, Lacko, Ropoša, Kokaš, Vori in Voroš. Od leta 1995, ko je Turnišče izpadlo iz druge državne lige, tekmuje ves čas v tretji državni nogometni ligi vzhod. Najuspešnejše je bilo leta 1996, ko so zasedli peto mesto. V minuli tekmovalni sezoni pa so bili šesti. Praznovanje jubileja so sklenili s tradicionalno Va-raško nočjo. V Velenju je bilo državno atletsko prvenstvo veteranov. Sodelovala sta tudi člana Tekaške sekcije Radenske Karl Vrbnjak od Sv. Jurija ob Ščavnici in Zdravko Mauko z Melov in se odlično odrezala. Vrbnjak je zmagal v starostni kategoriji do 60 let v teku na 1.500 m in 5.000 m ter postal dvakratni državni prvak. Mauko pa je zmagal v starostni kategoriji do 45 let v teku na 400 m in postal državni prvak, v teku na 100 m pa je bil drugi. Zdravko Mauko je že lani sodeloval na državnem atletskem prvenstvu veteranov v Ljubljani in postal državni prvak v skoku v daljino, drugi pa je bil v teku na 100 in 400 m. V avstralskem mestu Brisbane bo od 30. junija do 18. julija 2001 svetovno prvenstvo veteranov v atletiki. V reprezentanci Slovenije, ki šteje 29 tekmovalcev, so tudi trije člani Tekaške sekcije Radenske iz Radenec. To so: Jožica Šiftar (starostna kategorija 45-50 let) in Karl Vrbnjak (starostna kategorija 55-60 let), ki bosta tekla na 5 km, 8 km kros in mataron na 42 km, ter Zdravko Mauko (starostna kategorija 40-45 let), ki bo nastopil v tekih na 100, 200 in 400 metrov. 1. MNL Lendava -----------;-----------------j----------------- Nedelica prvak, Dobrovnik tretjeligaš Dvoboj med Nedelico in Dobrovnikom v prvi lendavski medobčinski nogometni ligi se je končal s točko prednosti za Nedelico, ki je tako postala prvak in si pridobila pravico sodelovanja v tretji slovenski nogometni ligi vzhod. Ker pa so se Nedeličani zaradi pomanjkanja denarja odpovedali tekmovati v višji ligi, je ponudbo sprejel Dobrovnik kot drugouvrščeno moštvo in bo tekmoval v novi Nogomet Na Rogli je bila prijateljska tekma med hrvaškim prvoligašem Čakovcem in soboško Muro. Zmagali so Sobočani z 1 : 0. Gol je dosegel Dejan Baranja. Mura je bila zlasti v prvem polčasu boljši nasprotnik, Gutalj in Grizold pa sta zamudila lepe priložnosti za gol. (F. M.) Ob prazniku občine Tišina je 'bila prijateljska nogometna tekma med Tišino in Muro. Zmagala je Mura z 1 : 0. Gol je dosegel Cifer iz enajstmetrovke. Najstrožji kazni Čauševiča in Prednika pa je vratar Karba ubranil. (F. M.) V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je Čakovec premagal soboško Muro z 1 : 0. Edini gol so dosegli gostitelji iz prestrogo dosojene enajstmetrovke. Sobočani so zapravili nekaj lepih priložnosti za gol. Mura je igrala brez Bakule, Gutalja in Grizolda. (F. H.) Ob 10-letnici osamosvojitve je bila v Murskem Središču mednarodna nogometna tekma reprezentanc Murskega Središče in Lendave. Zmagalo je Mursko Središče z 2 :1. Gol za Lendavo je dal Lackovič (F. H.). Nogometašica ŽNK Pande iz Murske Sobote Anica Korpič, ki tekmuje za ŽNK Škale, je bila da- leč najboljša strelka minulega državnega ženskega prvenstva. Dosegla je 32 golov ali 10 več kot drugouvrščena strelka Ilirije Vaiso-va. (F. B.) Na mednarodnem ženskem nogometnem turnirju (U-16) v madžarskem Buku je reprezentanca Slovenije zasedla tretje mesto. Slovenija je izgubila z Madžarsko z 0 : 6 in premagala Victorio/Gyor s 3 : Udeleženci svetovnega prvenstva v atletiki v Avstraliji. Stojijo od leve: Karl Vrbnjak, Jožica Šiftar in Zdravko Mauko. (Foto: Dani Mauko) tekmovalni sezoni v tretji slovenski ligi. Nedelica in Dobrovnik sta bila precej boljša od preostalih moštev, saj je razlika med prvo Nedelico in tretjim Lakošem 12 točk. Iz lige je izpadlo moštvo Olimpije iz Dolge vasi, v primeru izpada Bistrice iz tretje lige pa morajo v nižji tekmovalni razred tudi Petišo-vci. Najbolj disciplinirano moštvo v prvi lendavski medobčinski nogometni ligi je bilo moštvo Nedelice s 96 kazenskimi točkami pred Polano, 124, Olimpijo, 125, Panonijo, 138, Lakošem, 141, Čentibo, 163, Petišovci, 165, in Dobrovnikom, 179 kazenskih točk. Najboljši strelec v ligi je bil Boris Lutar (Nedelica) s 15 goli pred Štefanom Sobočanom in Bojanom Žižkom (oba Nedelica), po 13, Ladislavom Vido (Čentiba), 12, Simonom Dančem (Dobrovnik), 11, Goranom Jezernikom (Petišovci) in Tiborjem Klujberom (Polana), po 10, Dušanom Hozjanom, Kristjanom Hozjanom (oba Polana) in Emilom Palom (Čentiba), po 9, ter Mitjo Carjem, 8 golov. (F. M.) Namizni tenis Uspešna sezona Pomurcev Namiznoteniška zveza Slovenije je izdala pregled točkovanja za tekmovalno sezono 2000/2001,‘ki kaže, da so se pomurski igralci dobro odrezali. Kar tri pomurske ekipe v prvi državni ligi so bile uspešne, saj je tretje mesto Radgone, četrto Moravskih Toplic Sobote in šesto Kerne iz Puconec več, kot smo pričakovali. Visoko so uvrščeni tudi posameznikov različnih starostnih kategorijah. Sobočani so osvojili ekipni naslov državnih kadetskih prvakov, članska dvojica Unger-Pavič (Kerna) je bila tretja na državnem prvenstvu, Sobočana Ropoša in Roudi pa bosta sodelovala na evropskem kadetskem in mladinskem prvenstvu. Med člani je na jakostnih lestvicah najvišje uvrščeni Unger (Kerna), ki je na sedmem mestu. Na enajstem mestu je njegov klubski kolega Pavič. Štirinajsto mesto Sobočana Kocuvana je sicer dve me- 1. MNL Lendava 2000/2001 1 2 3 4 5 6 7 8 1. Nedelica 3:2 3:0 3:0 4:0 6:1 10:0 5:0 2:2 3:1 0:0 2:1 0:1 5:0 2:1 0:0 0:0 2:0 - - - - 1:2 3:1 2:2 * * * - 2. Dobrovnik .. ,: 3:2 2:2 4:0 1:0 4:0 2:1 2:2 1:2 1:0 2:0 5:0 2:1 1:1 0:0 0:1 5:0 - - - - 2:1 0:1 4:3 - - * 3. Lakoš 0:3 2:3 1:5 0:5 0:1 3:2 1:0 1:3 2:1 2:2 3:0 0:0 4.0 2:1 0:0 1:0 1:0 - - - - 1:3 1:0 1:5 - - - * 4. Čentiba 0:3 2:2 5:1 2:4 2:1 7:1 2:1 0:0 0:1 2:2 4:2 1:1 4:2 4:1 0:2 0:5 0:1 - . - - 2:2 3:4 5:1 - - - - 5. Polana 0:4 0:4 5:0 4:2 5:0 11:0 1:2 1:2 0:2 0:3 2:4 3:1 6:0 0:3 - - - - 7:0 0:2 3:1 - , - - - 0:0 1:2 1:2 6. Panonija 1:6 0:1 1:0 1:2 0:5 2:2 0:0 1:0 0:5 0:0 1:1 1:3 1:0 4:1 - - - - 0:7 2:1 2:3 - - - - 0:0 1:2 2:1 7. Petišovci 0:10 0:4 2:3 1:7 0:11 2:2 0:6 0:5 1:2 0:4 2:4 0:6 0:1 5:3 - - . - - 2:0 1:2 4:2 - - - - 2:1 2:1 3:0 8. Olimpija 0:5 1:2 0:1 1:2 2:1 0:0 6:0 1:2 1:1 1:2 1:4 3:0 1:4 3:5 - - - - 1:3 3:2 2:4 - - - 2:1 1:2 0:3 njega pričakovalo več. Boljši kot lani je bil tudi Radgončan Rihtarič, ki je zasedel sedemnajsto mesto, vendar je treba povedati, da je odlično igral v ligi, premalo pa nastopal na drugih tekmovanjih. Koščak je bil devetnajsti, to pa je veliko boljše od prejšnje sezone, Solar pa slabši in je zasedel triindvajseto mesto. Pri mladincih je bil najboljši pomurski igralec Bojan Ropoša (MTS) na petem mestu, ki je najbolj napredoval, in sicer zaradi vztrajnega dela. Na šestem mestu je njegov klubski kolega Ocepek. Osemnajsti je kadet Roudi (MTS), enaindvajseti Gorčan (Kerna) in sedemindvajseti Fridrih (MTS). Med kadeti je Roudi na tretjem mestu, to pa je veliko boljše kot prejšnjo sezono in ga je tudi pripeljalo v kadetsko reprezentanco. Tudi Fridrih je zelo izboljšal uvrstitev in je na sedmem mestu. Tonček * Gre za izkušene tekače, ki so se že doslej uveljavili na domačih in mednarodnih tekmovanjih, tako da tudi tokrat lahko pričakujemo dobre rezultate. Dani Mauko Rokomet Monošter premagal Krog V Krogu je bila tradicionalna prijateljska mednarodna rokometna tekma med veterani Kroga in Monoštra iz Porabja. Zmagali so gostje iz Madžarske s 26 : 22 (11 : 13). Najboljši strelec pri Krogu je bil Šernek, ki je dosegel 9 golov, sledijo: Kovačič 4, J. Varga 2, Me-olic 2, F. Varga, Titan, Kolmanko, Bertalanič in Habjanič po enega. Za Monošter pa so bili strelci: Makos 10, Mesterhazi 6, Toth 3, Kocsis 3, Banfi 3, Kozma 1. Tekmo si je ogledalo okrog 100 gledalcev. (F. M.) so Pomurci med mlajšimi kadeti, saj je najboljši Kuhar (Kerna) na dvanajstem mestu, Sobočan Marič pa šele na dvajsetem mestu. M. U- Šah Na majskem mladinskem šahO" vskem hitropoteznem turnirju Ra' denske Pomgrada iz Murske SobO' te je sodelovalo 10 šahistov. Zma' gal je A. Lazar z 8 točkami pred M’ Kovačem, 7, in B. Hočevarjem, točk. Na junijskem mladinske^’ turnirju pa sta bila med 12 šahi5 najboljša M. Kovač in B. Hočevar po 9,5 pred A. Lazar in M-boe, po 9 točk. (F. M.) ŠD Lendava je pripravilo J nijski hitropotezni turnir. Mecl g šahisti so si razdelili prvo mes*° 5,5 točke Jože Gabor, Stefan jan in Robert Žilavec. Sledita $ njo Strbad s 5 in Ludvik Jereb1 TOBII 5. julija 2001 ŠPORT 19 Letalstvo - svetovno prvenstvo v letenju z zmaji Bron za Jožeta in Tomaža Gajserja Na drugih letalskih igrah v španskem mestu Beas de Seguri, ki veljajo tudi za svetovno prvenstvo, sta dosegla izjemen uspeh (oče in sin) Jože in Tomaž Gajser, člana ljutomerskega Aerokluba Prlek. V letenju z ultralahkimi napravami - disciplina motornih zmajev dvosedov - sta zasedla tretje mesto in dobila bronasto medaljo, to pa je doslej največji uspeh v zgodovini slovenskega motornega zmajarstva. Pilota Jože in Tomaž, ki sta bila že pred dvema letoma na Madžarskem četrta, sta tekmovala na slovenskem motornem zmaju podjetja Pipistrel iz Ajdovščine v osmih disciplinah ter bila po dvakrat prva in tretja, enkrat pa peta. Zmagala je posadka Samir Elari in Cathy Amalric iz Francije s 5747 točkami pred Simonom Bakerjem in Anito Holmes iz Velike Britanije, ki sta zbrala 5267 točk. Jože in Tomaž pa sta zbrala za tretje mesto 4973 točk. Slovenski uspeh je zaokrožil francoski pilot Philippe Zen, ki je osvojil s slovenskim letalom Pipistrel Sinus zlato medaljo in postal prvi svetovni prvak na letalu slovenske izdelave. Junakoma iz llijaševec pripravljajo člani Aerokluba Prlek ob vrnitvi poseben sprejem. (N. Š.) Triatlon - svetovno vojaško prvenstvo_ Sobota gostitelj vojakov športnikov vsega sveta Generalštab slovenske vojske organizira v sodelovanju s soboško vojašnico in Športnim društvom Opel MS iz Bakovec od 2. do 7. julija 8. svetovno vojaško prvenstvo v triatlonu, ki bo v Murski Soboti. ŠD Opel MS Bakovci se je doslej že uveljavilo kot odličen organizator tovrstnih tekmovanj, saj je skupaj s soboško vojašnico že štirikrat organiziralo vojaško prvenstvo, trikrat državno prvenstvo, trikrat univerzitetno prvenstvo, Štirikrat tekmo za pokal Opel MS, lani pa je bilo organizator tekmovanja za evropski pokal in regionalnega vojaškega prvenstva, ki je bilo generalka za letošnje svetov- no vojaško prvenstvo v triatlonu. Tehnični del tekmovanja bodo vo-. dili domačini Miran Vereš, Robert Dokl in Mitja Lainščak. Na svetovnem vojaškem prvenstvu v triatlonu (1500 m plavanje, 40 km kolesarjenje in 10 km teka) bo sodelovalo 142 vojakov, od tega 106 moških in 36 žensk iz 22 držav. Med njimi, bo nekaj vrhunskih tekmovalcev, ki so se izkazali na olimpijskih igrah. V slovenski reprezentanci bo sodelovalo 6 moških in 2 ženski. To so: Uroš Velepec, Jani Tomšič, Erik Močnik, Erih Pečnik, Damjan Kromar, Dejan Tepeš, Mateja Šimic in Katja Kavčič Največ možnosti za dobro Tenis uvrstitev ima vsekakor Uroš Velepec, lanski svetovni prvak v disciplini povverman triatlon. Vodja slovenske ekipe je Peter Zrinski iz Veržeja, zaposlen v športni enoti v Ljubljani. Tekmovanje se bo začelo danes, v četrtek, 5. julija. Štart bo na soboškem jezeru, kjer bo tudi tekmovanje v plavanju. Kolesarska proga bo speljana skozi središče Murske Sobote po cesti Črnske meje-Krog do cilja, ki bo pred zgradbo Pomurske banke. Progo bodo kolesarji prevozili trikrat. Tekaška proga pa bo potekala na obrobju soboškega parka, tekli bodo tri kroge s ciljem pred Pomursko banko. Najbolj zanimivo bo vsekakor na cilju, kjer bodo gle-dalci trikrat videli kolesarje in šti- Sport od tod in tam_____________________ Kegljanje - V tradicionalnem srečanju moških in ženskih ekip Zalae-gerszega in Nafte iz Lendave na Madžarskem so v obeh konkurencah zmagali gostitelji. Moški Zalae-gerszega so zmagali s 5 : 3. Najboljši pri Nafti je bil Horvat s 395 podrtimi keglji. Srečanje žensk pa se je končalo z zmago Madžark s 6 : 2. Najboljša pri Nafti je bila Staničeva s 384 podrtimi keglji. (F. B.) Košarka - V Murski Soboti bo od 6. do 8. junija mednarodni košarkarski turnir mladih reprezentanc do 21 let, ki ga organizira KK Radenska Creativ v sodelovanju s KZ Slovenije. Na turnirju bodo sodelovale reprezentance Avstralije, Izraela, Hrvaške in Slovenije. (F. M.) Speedway - V Petišovcih bo 12. avgusta polfinale evropskega prvenstva v speedwayu za posameznike, ki ga organizira Speedway team Lendava. To bo odslej največja tovrstna prireditev. Lendavča-ni -tudi kandidirajo za organizacijo finala ekipnega evropskega prvenstva, ki bo leta 2002. (F. B.) Tomi Ternar prvi, Nastja Starčič druga v Rimu V Rimu je bil mednarodni teniški turnir CITTA Dl GENEZZANO v kategoriji dečkov in deklic do 10, 12, 14 in 16 let. Med več kot dvesto udeleženci iz osmih držav so sodelovali tudi člani teniške šole Radenska - Triglav, ki so zastopali Slovenijo in dosegli izreden uspeh. Radenska teniška šola ima namreč v svojih vrstah najboljšo evropsko igralko v kategoriji do 14 let Andrejo Klepač, ki je lani zma-gala na tovrstnem turnirju, in prav P° njeni zaslugi je prišlo vabilo iz ima. Za teniško šolo Radenska -"■iglav so nastopali: žiga Starčič lz (do 10 let), T^J Ter, . nar 'Z Beltinec, Domen Vršič iz Apač in Beno Šiftar iz Murske Sobote (do 12 let), Dani Kolarič iz Beltinec in Nastja Starčič iz Rade-nec (do 14 let), Natalija Kolarič iz Lenarta in Miloš Mitrovič iz Murske Sobote (do 16 let). Z drugim testom je prijetno presenetila 13-letna Nastja Starčič iz Radenec, ki in bolj profesionalen. Sicer pa bo tudi letos K® Otočec (6.-8.julij), avgusta P^ tošnji največji glasben* d0^”^. pri nas. Prihajajo šok rokefj rilyn Manson in Papa Ro 5. julij 2001 MULARIJA 21 kuiuc Tako je vedno, ko pride konec šolskega leta. Na OŠ Kapela v občini Radenci ga vedno še posebej proslavijo. Letošnjo zaključno prireditev so združili z 10. obletnico osamosvojitve naše države in temu primerno so učenci in njihovi mentorji pripravili tudi program. Od pomembnejših gostov naj omenim svetovalko Zavoda za šolstvo iz Murske Sobot gospo Kumer. Z lepimi pozdravi in željami za še lepše počitnice otrokom je vse navzoče v pismu pozdravil poslanec Feri Horvat. Ob tem pomembnemmejniku naše države je spre-govoril Srečko Jurkovič, član sveta šole, ki je poudaril pomen bojev za osamosvojitev in novih pridobitev kapelske šole v zadnjih letih. Ravnateljica Marija Mauko je podelila najzaslužnejšim učencem priznanja, plakete in priložnostna darila Radenske iz Radenec. Vsi naj... učenci so se pred tem udeležili ekskurzije v tehnični muzej v Mun-chen.;lzbrana sta bila tudi športnika leta. Za šolsko leto 2000/2001 sta nila to pri fantih Damjan KOL-MANIČ1 prldekletih Mateja KOTNIK. Pred prirnctitvijo in po nje* o si ogledali vsi obiskovalci zaključne prireditve razstavb likovnih in tehničnih izdelkov učenčev in tudi vse projektne naloge na različnih predmetnih področjih. Z zanimanjem so si lahko ogledali tudi razstavo fotografij Danija MAUKA s prikazom dogodkov iz časa desetdnevne vojne za Slovenijo leta 1991. Počitnice bodo otrokom dobro dele, prav tako pa tudi zaslužen dopust njihovim učiteljicam in učiteljem. Bojan Macuh, OŠ Kapela m m/ kt 080 1234 TOM pri ZPMS MgPUČIN ime . VSAK DAN OD 12*00 20* Mojemu očetu je ime Bojan. Je velik in ima ^ne lase. V levem ušesu ima zlat uhan. Nos ima malo daljši, roke pa dolge. Ni debel, to se Pravi, da je suh. Tudi noge ima dolge. Rad se obleče v trenirko, ki je zeleno-črne barve. Po značaju je prijazen in se rad smeji. Rad tudi Pomaga drugim, to se pravi, da je dobrega srca. Le včasih se malo skrega, ampak nič zato. Vanja Hojs, 3. b, OŠ Gornja Hadgona Stekat mm Srečal sem Piko nogavičko. Povabila me je v vilo Čira-čara. Zelo sem bil lačen, zato mi je spekla palačinke. Potem sem videl gospo Bn-zeljevo. Mislila je, da v vili Čira-čara ni nikogar doma, zato je kar vstopila- Ko je zaslišala hrup, se je prestrašila. Midva s Piko nogavičko Moja psička je zelo pridna. Ime ji je Joka. Z njo hodim do mostička. Igrava se tudi na travi. Joka rada teče za mano. Po zelenici se tudi kotaliva. Mama in očka se jezita, ko jima nagaja. Joko imam zelo rada. Sanja Nemec * * * Imam dve zlati ribici. Eni je ime Lina, drugi pa Vena. Vsako soboto jima menjam vodo. Ko pridem domov, ju najprej opazujem. Najbolj sta zanimivi, ko požirata hrano. Saša Štuhec jaz sem kamiiicajiiia.iu.majhue.ui bele, cvetove. Sem zelo zdravilna. Name letajo čebele, ose in čmrlji. Tjaša, Tadej, Patricija in Miha pa so me natrgali in odnesli domov sušit. Iz mene bodo skuhali čaj. Doroteja Žitnik, 1. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru biček Kupil mi ga je oče Rudi v trgovini z malimi živalmi v Murski Soboti, zato sem mu dala očetovo ime. Podnevi spi, ponoči pa skače, dirja in telovadi po svoji kletki, se hrani in si ureja svoj prostor. Hrano si shrani v »žepku« v ustni votlini in si jo znosi v gnezdo. Dajem mu tudi vodo, mu čistim kletko in ga večkrat vza-mem iz nje, da se z njim igramo. Seveda še prej spravim na varno svoje mačje ljubljence, da ne bi kateri pohrustal hrčka. Marsikdaj ga je strah, zato se skrije v gnezdo, najraje s trebuščkom navzgor. Hrček je zelo prijeten in pomirjajoč hišni ljubljenec. Pa sva se tiho sme,a^ । a qš Beltinci Nina Stegmiiller, 5. c, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer O3>^NCI Moje otroštvo hitro mineva. Včasih si zaželim, da bi bila še majhen otrok, ki bi ga starši vsak dan peljali na sprehod, vendar sem tudi srečna, da nisem več tako majhna. Sedaj lahko že sama obiščem prijatelje, prej pa sta me morala na vsakem koraku spremljati mama in oče. Spomnim se, kako rada sem imela dolge sprehode v naravi, zaradi katerih sta moja starša izgubila veliko dragocenega časa. Čeprav je od tega že kar nekaj let, se še vedno spominjam mojega najzanimivejšega sprehoda. Nekega dne, ko se je mama vrnila iz službe, sem kar žarela od sreče. Bila sem tudi nadležna kot muha, ki se je ne moreš otresti. Mama mi je morala odgovarjati na vedno ista vprašanja: Kje si bila tako dolgo? Boš jutri prej prišla? Kam gremo ...? Po kosilu mi je dejala, da gre v trgovino. Seveda je mene vzela vedno s seboj. Dala me je na zadnji sedež na kolesu in mahnili sva jo v trgovino. Tam sem mami pridno pomagala razmetavati stvari, ki jih je zlagala v košarico. Iskala sem, ali je tudi zame kaj dobrega. Na koncu sem dobila velik čokoladni kornet. Takoj sem zahtevala, naj mi ga »načne«. To se je tudi zgodilo. Med potjo sem z užitkom lizala slasten kornet. Ko sva se pripeljali domov, ga skoraj nič ni manjkalo. Mama mi je rekla, naj grem v hišo, a jaz sem se začela sprehajati po dvorišču. Naenkrat pa mi je padel kornet na tla, pes pa ga je hitro pojedel. Tako je morala mama po drugi kornet, saj bi drugače zaradi mojega jokanja oglušela. Tega dogodka se še vedno dobro spominjam. Vem, da sta mi starša velikokrat polepšala moje otroštvo. Z man^sta se veliko ukvarjala in me razvajala, zato si želim, da bi bila samo še enkrat tako majhna. A časa se ne da zavrteti nazaj. Ana Berden, 7. raz., OŠ Bogojina VITO BIL Jt NAŠ DRUGI DOM, Za otroke letnika 1994 se počasi končuje najlepši del njihovega zgodnjega otroštva. Jeseni bodo namreč zamenjali igrače s šolskimi torbami, s tem pa jih čakajo tudi nove skrbi, naloge in nova doživetja. V beltinskem vrtcu so se na vso moč trudili, da bi jim ostali dnevi, preživeti v vrtcu, v kar najlepšem spominu. Tako so jim pripravili tudi prijetno slovo, kot se spodobi za maturante. Sami oz. skupaj z njihovima vzgojiteljicama Metko Sraka Bakan in Metko Mertiik so se predstavili s pesmimi in plesom, obiskal jih je tudi beltinski župan, ob koncu pa so imeli še piknik. - Foto: Jože Žerdin Ob koncu šolskega leta je pripravil Dijaški dom Murska Sobota za »svoje« dijake in učence brezplačen izlet v Ljubljano, v jedilnici pa so se posebej poslovili od maturantov. - J. K. Sladoled, oj tl sladoled, kako dobra si tl jed! Vsak te rad ima in se s tabo posladka. Nežka Brunec, 1. a, OŠ Bakovci Z avtobusom smo se odpeljali na izlet. Najprej smo se ustavili v Gornji Radgoni. Tam smo šli peš do carine in na most prijateljstva. Če bi naredili še nekaj korakov, bi bili že v Avstriji. Potem smo šli na grad, do koder vodi nešteto stopnic. Od tam nas je yodila pot v Negov^Tam smo opazovali jezero in malicali. Nazadnje smo se ustavili Še v Radencih, kjer sem si kupil spominček. To je bil moj prvi šolski izlet. Bilo je lepo. Andrej Balažič, 1. a, OŠ Bakovci 7 . „ kajnei? in skoraj vse super je bilo tudi na prireditvi OS Beltinci ob koncu šolskega leta, aj je to ze dejstvo, up ■ vodj| pa j0 je š0|skj knjižničar Milan Zrinski. Videli smo lahko stojnice s prikazom o jo nas ovi i remo na p - zaploskali tistim, ki so jim podelili priznanja za posebne uspehe, bilo w - " '““i** j g Kaj pa internet? Vem, da imate na vsaki šoli računalnik in v programu tudi internet. Veselilo bi me če bi vaše spise, pesmice in drugo (lahko tudi fotografije - 240 dpi) pošiljali s pomočjo elektronske pošte in sicer v wordu 2000. Nekateri ste to že storili. Za vas je rezerviran predal vestnlk.jg@emall.sl In če ste spregledali, risbe naj bodo v največji velikosti formata A 4. Hvala za vse in lep ^ pozdrav - Jože Graj _________ 22 DOBRO JE VEDETI ... 5. julij 2001 1SIH OVEN Ona: Glede na to, da je zelena barva, ki pomirja, bi bilo dobro, če bi več časa preživeli v naravi.. To bo koristilo tako poslovnim zadevam kot tudi vašemu odnosu s partnerjem. Romantična večerja v dvoje ... On: Ne smete nasesti govoricam, ki vam bodo prišle na uho, vendar ne bo škodilo, če bi razmislili, zakaj je do njih sploh prišlo, predvsem pa, kdo jih je razširil. In razjasnite si že, kaj hočete od prihodnosti: denar ali ljubezen? Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Odločitev za zdravje ni najlažja izbira BIK Ona: Zakaj vztrajajte na poti, za katero že precej časa veste, da ni prava. Morate opraviti s preteklostjo in sprejeti odločitve na podlagi trenutnega položaja, pa najsi je ta ugoden ali ne. Čas hiti, vi pa ostajate zadaj... On: Odlično se boste počutili, saj vam bo šlo naravnost fantastično. Oglasil se vam bo prijatelj in skupaj bosta preživela karseda nore čase. Nikar ne odlašajte, saj vam lahko v nasprotnem primeru marsikaj uide. DVOJČKA Ona: Ali ni že skrajni čas, da se tudi vi pričnete zavedati vaših dolžnosti. Med tednom se vam obeta prijetna avantura, toda bolje bi bilo, če bi malce popazili tudi na vaše finance. On: Skupen dogovor s partnerko vam bo končno odprl oči in vas postavil na realna tla. Le kako ste mogli biti tako naivni, saj se vam to sedaj zdi popolnoma očitno. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje ... RAK Ona: Presenečenje, na katero se pripravljate že dalj časa, se vam bo popolnoma posrečilo in rezultati ne bodo mogli izostati. Prijatelj vas bo povabil na prijeten pomenek, ki pa se bo konral malce drugače kot ponavadi. On: Partner bo naredil precejšnjo zmedo v vaših poslovnih načrtih, to pa se vam lahko še zelo maščuje. Nekdo vas bo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendar se boste prepričali o nasprotnem. LEV Ona: Postavite se na noge in si zavihajte rokave! Le tako lahko upate, da se vam bodo načrti tudi uresničili. Prijetni pogledi vas bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar se boste kaj hitro znašli. Le pogumno! On: Čeprav vam ne bo šlo tako, kot ste si zamislili, se bo na koncu vendarle izkazalo, da ste imeli popolnoma prav. Partner vam bo priredil prijetno presenečenje, vi pa mu boste vrnili na najlepši možni način. DEVICA Ona: To, kar ste nekoč ljubili in občudovali, ne izgine popolnoma brez sledu. Preteklost je pač nekaj, kar ostane za večno zakopano globoko v nas. Toda nikar ne spreglejte priložnosti, ki se vam ponuja. On: Prevroča čustva se vam bodo še precej maščevala, saj boste krajši konec potegnili prav vi. Toda še vedno bo čas za popravni izpit, le da bo tokrat vse skupaj precej težje in predvsem bolj zapleteno. aključje spremlja življenje, kot tveganje mu preti, kot priložnost pa se mu dobrika vseskozi od rojstva do smrti. Karkoli naredimo, sprejmemo, odklonimo, se trudimo ali le nemočni spremljamo, je povezano z njim. Ne da se odpraviti, mogoče pa je zavreti in spodbuditi nastanek tako grozljive škode kot prijetne koristi. Tveganje nas skrbi in priložnost vznemiri sorazmerno s svojo uresničljivostjo in velikostjo naključne posledice. Pomembno je tudi, kako smo zanju ranljivi in o njiju prepričani. Denimo, malo potnikov ne leti z letalom iz razloga, ker se vsak stotisoči do milijonti let ponesreči, a se jih kar nekaj premisli, če se je nesreča zgodila pred kratkim. Podobno ljudje stavimo na srečo, četudi so možnosti za velik dobitek majhne. Na splošno velja, da nas ne skrbi, če tveganje uresniči svojo grožnjo življenju in zdravju redkeje kot v sto tisoč primerih. Mnogo večja verjetnost neljubega dogodka mora obstajati, da smo se ga pripravljeni tudi obvarovati s spremembo svojega ve- denja. Takrat je tudi pomembno, da smo prepričani v svojo sposobnost, spremeniti življenjski slog. Ob zasvojenosti s koristjo je uspeh pičel. Naše razvade nastanejo, se vzdržujejo in krepijo v socialnem okolju, kjer živimo, delamo ali preživljamo prosti čas, zato se navezanost nanje le tu lahko tudi razveže. Odporni nismo niti za širše družbene ukrepe, ki nam lahko olajšajo ali otežijo izbiro za bolj zdravo in daljše življenje. Ne glede na to, ali je tveganje odkrito ali prikrito, ogromno ali neznatno, pride nenadoma ali se prikrade potihoma, ga sprejmemo vede ali nevede, ga omalovažujemo ali precenimo, lahko nanj vplivamo ali ne, se moramo prej ali slej sami spoprijeti z njim. Preprečevalnih ukrepov za zdravo in dolgo življenje je malo, a so najuspešnejši in najcenejši: zdravo se prehranjujmo, dovolj bodimo telesno dejavni, ne kadimo, imejmo mero za alkohol in * obvladujmo stres. Janez Špringer, mag. farm. ■ TEHTNICA Ona: Predolgo ste bili prepričani; da ste popolnoma neobčutljivi za ljubezenske namige določene osebe, sedaj pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda vseeno raje malo počakajte, saj si boste morebiti še premislili. On: Znašli se boste v prav komičnem položaju in še najbolje bo, da vse skupaj pustite, še preden se vam bo celotna zadeva zrušila na glavo. Poskusite raje na kakšnem drugem področju - na primer v ljubezni... Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Reklamacija vhodnih vrat ŠKORPIJON Ona: Stvari se bodo nepričakovano zapletle in kar naenkrat se boste znašli sredi kopice težav. Uspelo vam bo razočarati nekoga, ki vam želi samo dobro. Raje se za nekaj časa potuhnite in čakajte na ugodnejši trenutek. On: Tokrat je na vas vrsta, da dokažete vaše resnične sposobnosti in kvalitete. Obdobje lahkomiselnega norčevanja je minilo in pokazati boste morali vašo pravo podobo, saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi, da jo izgubite. STRELEC Ona: S popolnoma novim pristopom boste napravili na vaše prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristili boste trenutno situacijo in prav hitro’se boste znašli v prijetni moški družbi. Pazite na vaša čustva. On: V družini se vam bodo stvari počasi uredile pa tudi težavam bo prišel konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislili tudi na vaše prijatelje, saj se vam lahko v nasprotnem primeru vse skupaj precej čudno obrne. KOZOROG Ona: Nenadoma se vam bo zazdelo, da vas vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je dogajalo okoli vas tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storite nekaj tudi zase in za svojo srečo. On: Z veseljem se boste zagnali v nove poslovne podvige in uspelo vam bo! Toda srečo je treba tudi deliti, ne pa le pobirati sladkih sadov. In nikar ne spreglejte navihanega nasmeška, ki bo veliko obetal... VODNAR Ona: Srečali boste nekoga, ki je še vedno navezan na vas, pa tudi v vas še vedno tli iskra, ki se lahko kaj hitro razbohoti v staro ljubezen. Lahko da bo le še ena avantura, toda počasi prihaja čas, ko lahko od ljubezni pričakujete še nekaj več. On: Nič dobrega se vam ne piše! Še najbolje bo, da se potuhnete in počakate kakšno ugodnejše obdobje. Prijatelji vas bodo sicer vabili, a se jih boste na vsak način hoteli otresti, to pa vam bo na koncu tudi uspelo. RIBI Ona: Nekdo iz vaše stalne družbe si že dalj časa vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi vam lahko kar najbolj škodoval. Poglejte malo okoli sebe ali pa se kar najbolj zaščitite pred neljubimi presenečenji. On: Mislili ste že, da je vse skupaj pozabljeno, pa se bo kar naenkrat v vas ponovno prebudilo čustvo, ki ga boste le stežka krotili. In da bo vse skupaj še zanimivejše, se bo podobno dogajalo tudi nasprotni strani. naši pisarni se je oglasil gospod, ki je naročil vhodna vrata tujega proizvajalca. Čez nekaj časa je opazil, da so se na vratih pojavile določene spremembe, in sicer so vrata na več mestih počila. Takoj je napisal pisno reklamacijo in zahteval odpravo napak. Ker na reklamacijo ni dobil odgovora, nas je prosil za pomoč. Podjetju smo v dopisu napisali zahteve stranke in opozorili na kršitev Zakona o varstvu potrošnikov, ker na reklamacijo niso odgovorili v zakonskem roku. Ker tudi mi nismo prejeli nobenega odgovora, smo stranki svetovali, da primer preda pristojni tržni inšpekciji. Po ukrepu tržne inšpekcije smo od podjetja prejeli odgovor, da gre za napako v materialu ter da bodo vse napake odpravili. Pred nekaj dnevi nas je gospod obvestil, da so vse napake odpravljene. Iz primera je lepo razvidno, kaj se zgodi s podjetjem, ki ignorira potrošnikovo reklamacijo ter zahtevo po odpravi napak, saj se je vse skupaj (po nepotrebnem) končalo s prijavo tržni inšpekciji in plačilom kazni. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure, v torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks: (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. Vodja pisarne Andrej Čimer ■ MURSKA SOBOTA Tišinska ulica 29, Murska Sobota KREMA ZA SONČENJE IN EMULZIJA ZA SONČENJE Krema in emulzija za sončenje s kakavovim maslom, naravnimi olji in vitaminom E z zaščitnim faktorjem 3. Izdelka sta namenjena zaščiti in negi kože med sončenjem in po njem. Želimo vam prijetno in varno sončenje! Piknik za vse okuse lovar tujk ga razloži s kosilom (včasih je to večerja) v naravi. Nekoč so si ga privoščili tisti, ki so imeli kaj pod palcem in seveda dovolj časa, da so ga lahko zapravljali tako, da so posedali na deskah ob rečnem ali jezerskem bregu ter prigrizovali okusne obložene kruhke in pili šampanjec. Vsaj tako - spomnimo se žena z dolgimi krili in polno naloženih pletenih košar - so nam piknike iz začetka stoletja prikazovali filmi in slikarji prenašali na platno. Ko so pikniki za krajši čas utonili v pozabo, so jih nadomestile sindikalne zabave; kjerkoli, na odprtem ali v zaprtem prostoru, samo daleč stran od oči. Imele so to prednost, da so bile zastonj, saj je stroške pokrilo »vodstvo«. Danes se piknik kot po- Z našega štedilnika Grahova tortica Goveja pečenka z dišavnicami Hladna paradižnikova jn ha Krompirjeva solata s prelivom *** — Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Marelični zavitek Hladna paradižnikova juha Sestavine: 1000 g paradižnika, 150 g čebule, 200 g rdeče paprike, 20 g česna, 150 cl zelenjavne osnove, 5 cl sladke smetane, sol, poper, 5 cl olja, 100 g belega kruha Priprava: Čebulo očistimo in narežemo na kocke. Papriko v hladni vodi splaknemo, razpolovimo, odstranimo semena in narežemo na kocke. Olje v kozici segrejemo, na njem posteklenimo čebulo in papriko. Zalijemo z zelenjavno osnovo ter dodamo opran in na grobo narezan paradižnik. Po potrebi začinimo in kuhamo 40 minut, nato juho pretlačimo, ohladimo in preden ponudimo, dodamo sladko smetano in na česnovem olju opečene kruhove kocke. Goveja pečenka z dišavnicami Sestavine: 1000 g goveje bržole, sol, poper, 10 cl konjaka, 8 cl olja, 20 g česna, 60 g čebule, 20 cl rdečega vina, 20 cl goveje osnove, peteršilj, žajbelj, timijan, pehtran, gorčica Priprava: Uležano govejo bržolo natremo s soljo, poprom in konjakom. Pustimo pri sobni temperaturi 2 uri, nato na ogretem olju meso opečemo. Opečeno preložimo v drugo posodo, na preostanku olja pa posteklenimo na rezance narezano čebulo, ki jo zalijemo z vinom, govejo osnovo, začinimo z dišavnicami in prevremo. Začinjen pripravek prelijemo po opečeni govedini in dušimo 60 minut. Zmehčano govedino narežemo, omako pretlačimo in ponudimo h govedini. srečena oblika družabnosti spet vrača nazaj. Prostorov za piknik, urejenih - kjer so se našli organizatorji, ki pripravijo potrebne rekvizite in pospravijo za »piknikarji« - ali povsem »divjih«, je dovolj. Piknike poznamo v različnih oblikah. Njihova osnovna značilnost je pečenje mesa na žaru, pripravimo pa jih lahko kot vrtno zabavo za prijatelje oziroma z njimi, kot obliko prehranjevanja v kampu ali na nedeljskem kopanju ob reki oziroma jezeru ali pa kot družinsko kosilo po izletu. Predvsem pri slednjem se piknik poveže s turizmom, saj se »pojavi« ob koncu prijetnega izleta, obiska naravne ali kulturne znamenitosti ipd. Kosilo v naravi prinaša prijetno spremembo hrane, ki je preprostejša, a obilnejša in na svežem zraku bolj tekne. Grahova tortica Sestavine za testo: 20 cl piva, 2 jajci, 200 g prosene moke, 50 g pšenične moke, sol Sestavine za nadev: 100 g graška, 80 g čebule, 2 jajci, sol, poper Sestavine za preliv: 1 jajce, 10 cl kisle smetane Priprava: Jajce v kotličku razžvrkljamo, dodamo pivo, proseno moko, pšenično moko, sol in gladko razmešamo. Iz tega testa spečemo palačinke v velikosti tortnega modela. Pečeno palačinko položimo v pomaščen tortni model in obložimo z graškovim nadevom. Pripravimo ga tako, da na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo grašek, malo prepražimo, pokrijemo in dušimo pet minut. Odstavimo z grelne plošče, malo ohladimo, začinimo, dodamo jajce in dobro premešamo. Nadev prekrijemo z drugo palačinko in prelijemo s smetano, v kateri smo razžvrkljali jajce. Pečemo v pečici 20 minut pri 170 stopinjah Celzija. Krompirjeva solata s prelivom Sestavine: 1000 g krompirja, 40 g kumaric, 20 cl kisle smetane, sol, koper, drobnjak Priprava: Krompir skuhamo, ohladimo in olupimo. Narežemo na lističe, damo v skledo, prelijemo s pripravljeno omako iz drobno nastrganih kumaric, kisle smetane, soli, kopra in drobnjaka. Rahlo premešamo. Hladno postrežemo. Marelični zavitek Sestavine: 300 g vlečenega testa, 1200 g marelic, 50 g drobtin, 180 g mletih orehov, 150 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 80 g masla, 2 jajci, 25 cl sladke smetane Priprava: Vlečeno testo razprostremo po deski in premažemo z raztopljenim maslom. Testo potresemo z drobtinami, na spodnjo polovico porazdelimo narezane marelice, mlete orehe in sladkor; ki smo mu primešali vanilin sladkor. Nazadnje pokapljamo s polovico sladke smetane, v kateri smo razžvrkljali jajci. Zavijemo in položimo v pomaščen pekač. Po vrhu premažemo s preostalim smetanskim pripravkom. Pečemo v pečici 55 minut pri 175 stopinjah Celzija. Malo ohlajen zavitek narežemo in potresemo s sladkorjem v prahu. _____... za zdravje in dobro počutje WHK UUlLAOI Ameriške hiše hit tudi v Pomurju Vedno več graditeljev se odloča za suho gradnjo Kvadratni meter tovrstne gradnje stane okoli 100 tisočakov - Kmalu tudi v Avstriji in na porušenih območjih Balkana Direktor Marijan Kramar Ko se je pred približno petimi leti Ljutomerčan Marjan Kramar po daljšem življenju in delu vrnil iz ZDA ter se odločil, da bo ustanovil zasebno podjetje, ki naj bi po Sloveniji gradilo ameriške hiše, so ga mnogi gledali z veliko skeptike. Tudi nekateri bližnji prijatelji in znanci so Zelo dvomili, da se bo prijel za naše razmere nov način gradnje, predvsem stanovanjskih objektov. Toda vsi so se zmotili, kajti po nekaj začetnih težavah se je zgodilo, da postaja podjetje MK Hiša 2000 iz Ljutomera, katerega lastnik je Marjan Kramar, čedalje bolj iskan graditelj. Vedno več je namreč graditeljev, ki se odločajo za tako imenovano suho gradnjo, ki je po eni strani že na startu bistveno cenejša, pozneje pa se vse skupaj še dodatno obrestuje, predvsem pri privarčevani energiji: Za omenjene hiše se najbolj ogrevajo na območju Gornje Radgone in tudi po širšem območju Pomurja, že pa se pojavljajo tudi interesenti z območja Maribora in tudi iz ljubljanske kotline. Za letošnje leto so zmožnosti 15-članskega kolektiva iz prleške prestolnice že zasedene, kajti sklenjene so pogodbe s šestimi graditelji stanovanjskih hiš, nekaj dogovorov in celo pogodb pa je sklenjenih tudi za prihodnje leto. Če se bo tako veliko zanimanje za znamenite ameriške hiše iz lesa nadaljevalo v takšnem tempu tudi v prihodnje, namerava Kramar zaposliti še več ljudi. »Dejal bi, da so bili interesenti za tovrstno suho gradnjo že takoj ob našem začetku, pred približno tremi leti, toda bilo je tudi veliko skeptike, kajti investitorji so nekoliko dvomili, predvsem zaradi govoric okolice. Živimo namreč v okolju, kjer se nekako prisluhne mnenju vsakogar, in zato se je zgodilo, da smo na začetku delali nekoliko manj. Toda tudrto se je splačalo, kajti v tem času smo zbirali interesente in oni so se po drugi strani skušali tudi v tujini seznaniti s prednostmi tovrstne gradnje. In tako smo denimo za letošnje leto sklenili pogodbe za gradnjo sedmih hiš, od katerih so tri že praktično končane, preostale pa bodo v naslednjih mesecih. Imamo pa tudi že nekaj pogodb za prihodnje leto. Krog interesentov je vedno večji, predvsem na skrajnem severovzhodu države, toda vedno večje tudi ljudi iz drugih delov države, ki prihajajo k nam, foto- & ■ - grafirajo že zgrajene hiše, se zanimajo za pogoje in način gradnje ter podobno. Zelo smo zadovoljni, mi in stranke, da se držimo dogovorjenega roka. Gradnjo od temeljnega kamna do ključa dokončamo v treh do petih mesecih. Imamo tri skupine, ki druga za drugo opravijo svoja dela, saj sami izvajamo vsa dela, razen ne-katerih/vodovod, centralna...) obrtniških del, za kar imamo podizvajalce,« nam je v pogovoru povedal lastnik in direktor podjetja MK Hiša 2000 Marjan Kramar. Obžaluje, da v Sloveniji ni izobraževalne ustanove, ki bi usposabljala kadre za suho gradnjo, in zato mora tudi za to skrbeti sam. Upa pa, da se bo kmalu pojavil kdo, ki bo začel s tovrstnim izobraževanjem. f Po njegovem mnenju je suha gradnja, torej tovrstna tehnologija gradnje, prihodnost pri gradnji stanovanjskih objektov tudi v Sloveniji. Povedal je tudi, da za vsako okolje pripravljajo prilagodljive načrte hiš, vse pa v dogovoru z investitorji, katerim pomagajo tudi pri pridobitvi ugodnih kreditov, »Prepričan sem bil že ob prihodu, sedaj pa sem še bolj, da je suha gradnja ameriških hiš prihodnost tudi pri nas v Sloveniji in povsod v Evropi. Skandinavske države imajo že skoraj 85 odstotkov suhe gradnje, Nemci in Avstrijci gredo za njimi, kjer je tovrstne gradnje že okoli 50 odstotkov. V Avstriji se tudi sami dogovarjamo za dolgoročno sodelovanje. Ljudje se čedalje bolj zavedajo, da je suho bivanje kakovostno in zdravo. Vsi, pri katerih smo že gradili, so zadovoljni in pravzaprav so nam oni ustna propaganda. Tovrstna gradnja je tudi cenovno ugodna, kajti že pri sami gradnji so cene nižje (sedaj okoli 90, prihodnje leto pa okoli 100.000 sit za kvadratni meter), posebej pa se splača pozneje, ko se pri energiji privarčuje še okoli 60 odstotkov,« pravi Kramar. Omenjeni podjetnik je spregovoril tudi o vedno boljši dobavi potrebnega lesa, ker da imajo več dobrih dobaviteljev. Surov les si sami razrežejo in pripravijo za določen objekt. I . Ngkoliko.manj s» uspešni.pri lokal-I nih in tudi državnih stanovanjskih in podobnih skladih, toda nadejajo se, da bodo kmalu začeli graditi tudi za večje naročnike. Hkrati pa imajo nekaj namigov, da bi začeli s svojim načinom gradnje tudi na območjih porušenega Balkana. Zelo dobro sodelujejo z bankami, tako da imajo z dvema tujima bankama, ki delujeta pri nas, dogovor o podpiranju tega načina gradnje. Pogoji za kreditojemalce so izjemni, bistveno slabše pa je z domačimi bankami. »Prepričan sem, da bomo v naslednjih letih zelo napredovali na vseh območjih Slovenije,« je prepričan Kramar, ki obljublja, da se bodo s svojim suhim načinom gradnje hiš kmalu začeli predstavljati tudi na sejmih. Najprej želijo nekaj narediti in to potem pokazati, sicer pa želijo delati dolgoročno in se jim nikamor ne mudi, saj so prepričani, da so na pravi poti. In kdo je pravzaprav Marjan Kramar, lastnik podjetja MK-Hiša 2000, d. o. o., iz Ljutomera? Gre za človeka, ki je skoraj dve desetletji prebil v ZDA, kjer je imel med drugim lastno gradbeno firmo, prek katere je po ZDA predvsem gradil ameriške hiše - lesene konstrukcijske objekte. V San Franciscu je imel zaposlenih tudi več delavcev, in mu je šlo dobro, toda odločil se je vrniti v domovino. Po lastnih trditvah je tudi tukaj želel nadaljevati z omenjeno dejavnostjo, saj je prepričan, da je tovrstna gradnja prihodnost tudi pri nas. V Sloveniji si je sam naredil design za lastno hišo, v ameriškem slogu in po lastni izbiri. Strankam ponuja 15 različnih modelov, ki jih po želji lahko tudi spreminja. Marjan Kramar si je sicer najprej sam zgradil skoraj 1000 kvadratnih, metrov veliko stanovanjsko hišo v Mekotnjaku pri Ljutomeru. To je bil začetek gradnje ameriških hiš v Sloveniji, sedaj pa jih stoji že kar nekaj, zato ni dvoma, da se je pravilno odločil. »O tem nikakor ne dvomim, kajti v to verjamejo v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Skandinaviji ..., kajti to je najboljša suha gradnja na svetu.« Za vse informacije se lahko zainteresirani obračajo na Marjana Kramarja po telefonu številka: 02/584 88 00 alip-41634 942. T.T.B. Če se boste odpravili proti Andrej in dalje na Goričko, ustavite se pri nas! cem Andrejci 24a, 9221 Martjanci tel.: 02 538 14 16. taks: 538 14 17 - * UullUld KUllllal »i'« in gostoljubje. Vabljeni! O Pire in dru^Tcdi iz krušne peci! ■ V : I 24 INTERVJU 5 juHj 2001 fHll rejšnji mesec je Zlatko Zahovič podpisal pogodbo z Ben-fico iz Lizbone, trenutno je na oddihu na Maldivih. Dan pred odhodom na težko pričakovani dopust smo se pogovarjali z njim v njegovem rojstnem Mariboru. Namen našega srečanja z Zlatkom je bil pravzaprav dogovor o urejanju uradne stani Zlatka Zahoviča na internetu. Ljubljančan Luka Maselj, Prekmurec Robert Zrinski in Prlek Domen Jurša urejamo nogometni portal na internetu sloveniansoccer.com. Priložnost smo izkoristili tudi za daljši intervju z Zlatkom. Kdo vas je navdušil za nogomet? To je prišlo spontano, saj je bila moja družina nogometna. Vsi doma smo radi gledali nogomet, z nogometno žogo pa sem se srečal že v rani mladosti, tako da tukaj ni bilo velike potrebe, da bi me kdo posebej navdušil. Glede na to, da ste rojeni februarja in ste doma iz Maribora, kjer je smučanje eden od paradnih športov, kako to, da se niste odločili, da bi bili smučar? Poizkusil sem tudi s smučanjem, a ko ti je nekaj v krvi, to težko izločiš, in meni je bil v krvi nogomet, zato izbire niti malo ne obžalujem. Kdo je bil vaš nogometni vzornik, ko ste bili mladi? Takrat, ko smo še živeli v skupni državi Jugoslaviji, sen! bil velik navijač beograjskega Partizana. Ko sem bil mlad, je v tem klubu kraljeval Milko Djurovski in tako je bil tudi moj vzornik tako kot velikemu številu nogometne mladine. ,S’ sedemnajstimi leti ste pristopili k beograjskemu Partizanu in odšli v Beograd. Kako so na to vašo odločitev reagirali vaši straši? Vem, da jim je bilo težko, a mene je takrat vodila nogometna pot v Beograd, vodil me je občutek za nogomet in bila je velika želja po uspehu. Moji starši so to razumeli in še danes sem jim hvaležen. Sodelovali ste z mnogimi trenerji, kateri vam je ostal v najlepšem spominu? Tako v mladosti v Mariboru kot potem tudi v profesionalnem delu kariere so me trenirali veliki in zelo dobri trenerji, tako da bi bilo krivično, če bi se odločil za enega. Ste se na nogometnem igrišču kdaj zelo hudo poškodovali? Na srečo nisem imel velikih in težjih poškodb, ampak bila je tudi ena. ko sem si zlomil koščico v stopalu, tako da dva meseca ni- Vdresu reprezentance ste de-bitirali na tekmi s Ciprom 7. 11. 1992, kdo Je vaš najboljši reprezentančni prijatelj? Moram priznati, da imam dosti zelo dobrih prijateljev, posebej ne morem omeniti nobenega. Pred Katancem je reprezentanco vodil Verdenik. Kakšen je bil njegov odnos do igralcev, kakšen pa je Katančev? Odnos »dela« rezultate, in če je rezultat dober, je vse dobro, ko pa ni rezultata, se odnosi malce skrhajo, vendar to je popolnoma normalno. S selektorjem Katancem imamo zelo dobre odnose in zato tudi zelo dobre rezultate. Kdaj ste dali v dresu reprezentance najlepši gol? Meni je vedno najlepši zadnji . gol, tu ne delam razlik, pomembno je, da gre žoga čez golovo črto, zato mi je vseeno, ali zadenem iz dvajsetih metrov, z glavo, z levo ali z desno nogo. Moji goli so tehnično zelo dobro izpeljani, niso pa atraktivni. Proti Jugoslaviji ste dosegli gol v 94. minuti tekme. Kakšni so bili občutki ob zadetku? Moram reči, da živi vsak nogometaš za te občutke, doseči gol v zadnji minuti tekme je nekaj najlepšega, posebej, če ta gol pomeni ugoden rezultat. Gol v zadnji minuti je nekaj. To je nagrada za delo mesece pred tekmo. Ste mojster prostih strelov, v čem je vaša skrivnost, je to veliko treninga ali kaj drugega? Skrivnosti ni kaj veliko, mislim, da imam talent za nogomet in občutek za žogo, vendar seveda brez treninga ni nič. Prejšnje leto smo v Valencii to ogromno trenirali in rezultati so bili vidni, dosegel sem kar nekaj golov iz prostih strelov. Katere tekme v dresu z državnim grbom se najraje spominjate? Najraje se spomnim tistih najtežjih, najtežji je pa spomin na tekmo z evropskega prvenstva z Jugoslavijo. Na evropskem prvenstvu ste O tem ne razmišljam več. Zelo sem si le želel, da slovenska reprezentanca ne bi razočarala svojih navijačev ter da bi dosegla spoštovanja vreden rezultat. Menim, da nam je to uspelo. Sploh ni pomembno, kdo je dal gole, tokrat sem jih dal jaz, a kot sem že omenil, najbolj pomembno je, da smo šli z evropskega prvenstva z dvignjenimi glavami. Zakaj ste nosili na zadnjih tekmah v ekipi Valencie in Slovenske reprezentance na roki črni trak? Ste morda vraževerni ali gre za kaj drugega? S tem trakom sem hotel po finalu Lige prvakov nekaj spremeniti, hotel sem iskati novo srečo, nove izzive, kaj in kako, pa naj ostane skrivnost. Na naslednji tekmi proti Ru Zlatko Zahovič (od Maribora do Lizbone) jg JI Pred zadnjo tekmo Valencije sem bil že Benfikin siji v Ljubljani ne boste nastopili, kako lahko to vpliva na igro reprezentance? To ne bo vplivalo na igro. Reprezentanca ima fizionomijo, ima kakovost, ko na eni tekmi manjka eden od reprezentantov, ga nadomesti drugi, ki je enak ali boljši. To je tista skrivnost reprezentance, imamo tudi red na igrišču, ki je prepoznaven, tako da man-jko enega igralca na eni tekmi ni bistven. Po petih ali desetih tekmah pa bi se odsotnost verjetno poznala. Igrali ste v finalu Lige prvakov z Bayemom,je to posebej vplivalo na vašo igro? Ni bilo razloga za večjo nervozo, a seveda nervoza vedno obstaja, vendar je to le pozitivna trema, velika želja po zmagi. Finale Lige prvakov je nekaj najlepšega, kar se športniku lahko zgodi, vendar meni zdaj v življenju manjka le še nastop na svetovnem prvenstvu s slovensko reprezentanco. Verjamem, da mi bo to uspelo, ker verjamem v tisto, kar delam, preprosto v uspeh moraš tudi verjeti. Kdo je kriv, da niste zadeli enajstmetrovke v finalu Lige prvakov? To je pa res lahko vprašanje, verjetno golman Kahn (smeh). Je bilo razočaranje zaradi tesnega poraza zelo veliko? Še zdaj sem razočaran, izgubiti finale je nekaj najtežjega, kar se športniku lahko zgodi, ampak ne glede na to, kako boli, mora to športnik v sebi zadržati, dvigniti glavo in se usmeriti proti novim ciljem. Ni razloga za veliko žalost, boli pa. Ali stet v finalu Lige prvakov res imeli pod dresom oblečeno majico z napisom: Slovenija? Ja, res je. Zakaj ste zadnjo tekmo španskega nogometnega prvenstva med Barcelono in Valencio gledali s tribun? Zaradi tega, ker sem že podpisal pogodbo z Benfico. Od Valencie ste se poslovili. Igrali ste zelo malo, zakaj? O tem sploh ne želim več razmišljati. Moja nogometna etapa v Valencii je končana, tam sem se leto dni počutil zelo dobro. Valencii zdaj želim le vso srečo, kar je šport premore. V Portu ste igrali z Jugoslovanom Drulovičem, kije vaš ve-121-2 ^-—22-J.^12 -.^,.2 ... fici na igrišču spet skupaj. Tega se zelo veselim, kajti to je eden od igralcev, s katerim sem se v karieri najbolje razumel. Podpisali ste pogodbo z Benfi-co, prejšnja leta ste trdili, da bi na Portugalskem zaigrali le za Porto? Res je, tako sem trdil, v življenju pač ne moreš vedno izbirati, zato ko imaš ponudbo Benfice, težko rečeš ne. Benfica je eden največjih klubov vseh časov, je dvakratni evropski prvak, trikrat je osvojila prvenstvo Portugalske, šestkrat pa izgubila v evropskem finalu. Torej, ko imaš ponudbo takšnega kluba, kot je Benfica, jo z veseljem sprejmeš. V različnih klubih ste nosili na dresu različne številke, katera vam je najljubša? Moja najljubša je bila vedno desetka, zanimivo pa je, da jo bom v klubski karieri oblekel zdaj prvič v Benfici. Boste z Benfico osvojili naslov portugalskega prvaka? Prepričan sem o tem. Nekoč je za Benfico igral Eu-sebio, to so bili zvezdni trenutki tega kluba, se bodo z Vami, Drulovičem, Šokoto in drugimi ponovili? Nogomet se je od takrat zelo spremenil, danes posameznik ne pomeni več toliko, kot je takrat za Benfico pomenil Eusebio, on je bil res enkraten in neponovljiv. Moji soigralci in jaz pa lahko pomagamo Benfici priti na pota stare slave. Nameravate po izteku pogodbe z Benfico prestopiti še v kakšen drug klub? Vedno, ko se pogodba podpiše, jo želiš dokončati, to sem rekel že dva- ali trikrat in sem po enem letu spet zamenjal klub. Upam, da bo to res zadnja selitev. Kakšno je vaše mnenje o Slovenski nogometni ligi? Mislim, da ni tako slaba, kot se govori o njej. Spet ponavljam, da je glavni problem infrastruktura, ko bo le-ta boljša, bo boljša tudi liga. Ne glede na to pa mislim, da imamo v slovenskem nogometu ogromno talentov, na žalost ti lahko napredujejo le do določene faze, nadaljnji razvoj pa jim je onemogočen ravno zaradi slabe • l*”' ■ l.-^l I zlr» z-z. tr prihodnje to popravilo in da bomo imeli v prihodnje še več dokazanih igralcev. Kaj bi svetovali mladim nogometašem, ki želijo uspeti, kot ste vi, naj čimprej zapustijo Slovenijo ali naj se najprej kalijo v slovenski ligi? Posebnega recepta za uspeh ni, ker tisti, ki si res želi uspeti, tudi uspe. Najpomembnejša je še vedno želja pa uspehu, da pa res uspeš, se moraš marsičemu odpovedati in se posvetiti le treningu in zopet treningu. Tisti, ki so na to pripravljeni, bodo uspeli. Kaj mislite, kateri od mladih slovenskih nogometašev trenutno največ obeta? Mislim, da imamo veliko zelo zanimivih mladih igralcev, ki veliko obetajo. Lahko bi vam naštel pet ali šest vrhunskih igralcev, ki bi lahko v evropskih klubih v letu ali dveh ogromno napredovali. Naj omenim samo Pekiča, on ni od danes, on kaže svoj talent že štiri leta in je ambiciozen. Vsa vrata do uspeha so mu odprta. Nogometna infrastruktura v Sloveniji je slaba. Zakaj? To ni od danes, to je jasno že dolgo. Delo funkcionarjev v klubih je, da popravijo to infrastrukturo. Seveda to ni lahko, menim, da niti en klub Sloveniji ni urejen tako kot bi moral biti. Upam, da se tega zavedajo in da bodo v prihodnje to izboljšali. NK Maribor Je letos že spet postal državni prvak, ali ima možnosti za uspeh v kvalifi kacijah za ligo prvakov? To ni naključje, to je plod vrhunskega dela v Mariboru. To leto je bilo težje, ampak zato tudi slajše. To, da so postali spet prvaki, ni bilo nikakršno presenečenje. Seveda, zdaj se pojavlja že nov problem, to je velik pritisk na vodstvo in nogometaše. Veliki klubi so vedno pod hudim pritiskom in na to se bo Maribor moral navaditi. Ta pritisk je tudi podlaga za napredek. Na klub bo deloval pozitivno, napredovala bo organizacija kluba in igralci. NK Maribor je odskočna deska za slovenske igralce na poti v velike evropske klube. Prepričan sem, da se bodo uvrstili v Ligo prvakov, vidim, da in dobro upravo, tako da ni nobenega razloga, da jim ne bi uspelo. Seveda, če ne bodo uspeli, to ne bo posebna tragedija. Zelo ste popularni, ali imate težave z oboževalkami? Pretiranih težav nimam, povedati pa moram, da sem srečno poročen, imam dvoje otrok, vedno pa poskušam biti simpatičen vsem. Kako vaša otroka sprejemata to pogosto preseljevanje in menjavanje okolja? Zdaj ste me vprašali tisto, kar je v naši družini vedno največji problem, ampak jaz skušam na to gledati pozitivno, saj se bosta moja otroka tako naučila veliko tujih jezikov in si po svetu pridobila tudi številne prijatelje. Bo tudi vaš sin nogometaš? To se bo moral odločiti sam, pri vsaki njegovi odločitvi mu bom stal ob strani ne glede na to, ali se bo odločil za nogomet ali ne. Kaj pa najraje delate v prostem času, poslušute morda glasbo? V prostem času sem najraje z družino, igram se z otroki. Seveda poslušam glasbo, in sicer ansambel U2. Ti glasbeniki so bili moji idoli, ko sem bil še mlad fant. Uporabljate kdaj računalnik? Da. Največ obiskujem spletne strani, da preberem časopise, za vse drugo pa mi primanjkuje časa. Seveda pa redno obiskujem tudi spletno stran www.sloveniansoccer.com. Kateri stadion v Evropi vam je najbolj všeč, kateri je vaš najljubši klub in kateri nogometaš Je trenutno najboljši na svetu? Stadion je Santiago Benabeau, klub je Real Madrid, igralec pa Luis Figo. Vaš najljubši klub je Real Madrid, bi želeli igrati zanj? Če bi se dalo, bi že kar nekaj časa igral za Real, samo se ne da. Koliko let še nameravate aktivno igrati nogomet? Pogodba me veže še štiri let!l’ tako da štiri še zagotovo. Kaj pa po končani karieri, meravate ostati v nogonte1" kot trener ali menedžer? Imam se še vedno za mlad^ ’ tako da o koncu kariere ne raz# šljam, razmišljam pa že tudu bi bil menedžer. Boste na koncu kariere i" veselja še malo igrali bor? . Za Maribor se ne igra za veselja, če igraš za Maribor. , raš igrati dobro, da si spl°’1 boriš mesto v ekipi. S 35 l£t slim, da bo to težko. LukaM^J Robert Zri*^ elevizijski spored od 6.julija do 12.julija 200 1 Petek, 6. 7. TV SLOVENIJA 1 7.5 5 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Prisluhnimo tišini 9 .00 Kljukčeve dogodivščine 9.15 Volkovi, čarovnice in velikani 9.25 Arčibald, risana nanizanka 9.35 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10 .00 Oddaja za otroke 10.25 Baliemska dolina, italijanska oddaja 11.20 Alpe-Donava-Jadran 12 .00 Potovanje v preteklost, angleška drama 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.30 Prvi in drugi 13.50 Narav gre svojo pot, kanadska oddaja 14.35 Osmjdan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdeči grafit 17.15 Ole Aleksander, norveška nadaljevanka 17.45 Zgodbe iz Amerike: Aljaska, zadnja divjina 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 V dobrem in slabem, ameriška nanizanka 21.00 Deteljica 21.10 Fina gospa, angleška nanizanka 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Lent 2001 23.30 Polnočni klub 0.40 Zgodbe iz Amerike: Aljaska, zadnja divjina, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.10 Videospotnice 10.00 TV-prodaja 10.40 Osamljeni planet: Severna Tajska in Laos 15.00 Tedenski izbor 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17 .00 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 18 .00 Ognjena žetev, ameriški film 20 .05 Pariz: Atletika, zlata liga, prenos 22 .35 Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka 23.25 Noči brez spanca, nemški film 1,45 Iz slovenskih jazz klubov: Toti Dixie iz Maribora 2.30 Videospotnice POP TV 8.30 Oprati Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. -11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show:_Dr. Phil -16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830in 2O00: GNES inform. oddaja nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur -20.00 TV Dober dan - 20.50 Nikita, nan. - 21.40 Blažen med ženami, nan. - 22.10 Zlata krila, nan. - 23.00 Nevarne dirke, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.- 0.10 24 ur KANALA 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Pop’n’roll - 14.00 Wimbledon, prenos polfinala za moške - 20.00 Človek meteor, ameriški film - 21.50 Felicity, nan. - 22.50 VVimble-don, vrhunci dneva - 23.50 Rock v Riu, posnetek koncerta IDEA TV - KANAL A 10.00 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu - 11.00 Videostrani - 15.00 Živa - Idea TV - 15.15 Oglasi - 15.20 Kulturno razvedrilo -15.25 Intervju: Franci But - 15.45 Koncert Komornega pevskega zbora Gloria iz Velike Polane - 16.00 Kanal A - 20.00 Živa-ldea TV - 20.20 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - 20.15 Naj spot - 20.35 Nagradna igra v živo - 20.50 Napoved športnih dogodkov - 20.55 S soboške tržnice - 21.00 Aktualno, ponovitev informativne oddaje - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 10.45 Slovensko gopsodarstvo na tujih trgih. 12.05 Videostrani. 16.00 Slovensko gospodarstvo na tujih trgih. 17.20 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 21.15 Knaliziranje -komunikacija nove dobe, dokumentarna oddaja. 22.05 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.40 TV-koledar - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik - 12.25 Rančer, serija - 13.30 Damon, serija - 14.00 Popoldanski poletni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.353 Govorimo o zdravju - 19.05 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik - 20.15 Do zvezd skupaj, Zdenka Kovačiček - 21.20 Film - 23.00 Poročila - 23.40 Nočna straža - 23.45 Oddelek za umore - 00.30 Pa to je fantastično, humoristična serija - 00.20 Film TV HRVAŠKA 2 8.00 Panoramske kamere turističnih središč Hrvaške - 16.25 Program za otroke in mladino -17.05 Neviden človek, serija - 17.55 Iz sveta znanosti - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 19.00 Zakonske vode - 19.30 Dnevnik- 20.15 S polnimi jadri, zabavna oddaja -22.25 Pravi čas - 23.55 Mojstrovine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 14.00 Tenis, prenos polfinala iz Wimbledona -20.15 Ekran 2000: See Docs in Dubrovnik - 1. festival dokumentarnega filma_- 21.00 Na robu mogočega (34/44) - 21.45 Čas je za jazz -22.45 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba Modro nebo - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12,00 Poročila - 13.00 Regionalni magazin - 13.55 Doktorica Marlene - 14.45 Marsupi-lami - 15.50 Šolska ulica - 16.40 Potovanja po velikih železnicah sveta - 17.30 Upokojenci -18.00 Poročila - 18.20 Okno - 19.15 Svet -19.30 Dnevnik - 20.05 Črni tulipan - 22.00 Po ročila - 22.10 Aktualno - 22.45 Ran-Kaos TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro, Madžarska - 9.00 Dopoldne s TV - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas -10.10 Dnevnik - 11.05 Neposredna ponudba -12.05 Jutranje misli - 12.10 Madžarska galerija - 12.20 Riviera - 12.50 Čvekafon - 13.20 Šogun, nadaljevanka 15.05 Marimar - 15.30 Baywatch - 16.15 Igra in zabava za denar - 16.20 Ranjena srca - 17.00 Fiorella - 17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Divji angel -20.00 Roparji izgubljenih svetinj - 21.00 Krompirjev cvet, komedija - 23.15 Dober večer, Madžarska - 23.45 Profiler, psihopolicaj - 0.10 Morsko oko - 1.15 Svetovni popotnik - 1.45 Dober večer, Madžarska TV AVSTRIJA 1 7.15 Otroški program - 10.15 Moštvo Knight Rider - 10.55 Alarm za Kobro 11-11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Film po izboru: I. Q. ali Ona je ta prava ali Medeni tedni v Vegasu - 21.50 Nikita, akcijski film - 23.40 Zaželena ženska, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Ljubezen na drugi pogled, film -12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17,05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki Sobota, 7. 7 TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9 .00 Radovedni Taček: Mlinarica 9.15 , Enajsta šola, oddaja za radovedneže 9.40 Oddaja za otroke 10 .05 Žepni nožiček, nizozemski film 11 .30 Lingo, tv-igrica 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13,25 Mostovi 14.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.55 Film, ponovitev 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka 17,10 Carski sel, risana nanizanka 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Raziskovalci, ameriška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 V Ljubljano,, v Ljubljano, v Ljubljano gremo mi... 21.45 Murphy Brown, ameriška nanizanka 22.20 Poročila, šport, vreme 22.50 Sopranovi, ameriška nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 9 .00 Videospotnice 9.35 Vprašanje zakonitosti, ang. nanizanka 10 .00 Štafeta mladosti 10.55 Boš videl kaj dela Dolen'c - Rudolfovo, 1. del 12.25 Vremenska panorama 16.55 Atletika ■ zlata liga, posnetek iz Pariza 19.30 Videospotnice 20.05 Pasiojon, angleški film 21.45 Praksa, ameriška nanizanka 22.25 Sobotna noč 0.25 Videospotnice POP TV 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Princesa Sissi - 10.30 Oliver Twist, serija - 11.00 Črni Kozak, risana serija - 11.30 Robocop, oddelek Alfa, risana serija - 12.00 Spoznajte Apple-gatove, am. film - 13.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 14.30 Prva izdaja, nan. - 15.30 Lepo je biti milijonar - 16.40 Otroški zdravnik, nan. -17.40 Materin pogum, am. film - 19.15 24 ur -20.00 Med ljubeznijo in sovraštvom, am. film -22.00 Hišica na drevesu, am. film - 0.10 24 ur KANAL A 10.00 Kako uspeti v poslu, ne da bi se trudili, ameriški film - 12.00 Beverly Hills, nad. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 Komedija zmešnjav -14.00 Poslednja meja, am. nadaljevanka - 15.00 Wimbledon, prenos finala za ženske - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Pokol na Long Islandu, ameriški film - 23.20 Wimbledon, vrhunci dneva - 0.20 Najbolj neumni roparji, nan. IDEA TV - KANAL A 10.00 Živa - Idea TV - 10.15 Oglasi - 10.20 Pred koncem tedna: tedenski komentar - 10.25 Naj spot - 10.35 Nagradna igra v živo - 10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 S soboške tržnice - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Sodobni ples v grajski dvorani, posnetek TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 »Pesem za upanje«, Šalovci 2001, dobrodelna prireditev. 20.45 Glasbeni spoti. 21.00 Kontrolorji, film. 22.40 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.55 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Film - 10.00 Program za otroke in mladino - 10.35 Zdravo, mali - 10.50 Hrvaški otroški festival -11.25 Oddaja za otroke - 12.00 Poldnevna poročila - 12.30 Glasbeno dokumentarna oddaja - 14.05 Oprah Show -14.50 Supernaturals, popularnoznanstvena oddaja - 17.20 Smrkci - 17.50 Vsakdanjik -19.30 Dnevnik - 20.15 Bopnanno - 21.10 Film - 23.00 Moške svinje, humoristična serija - 23.30 Poročila - 23.40 Heat of the Sun, serija - 1.20 Film - 4.30 Policija, serija - 4.55 Bonanno, serija TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč - 13.45 Čarovnija, serija - 16.45 Zgodbe iz knjige - 17.10 Hišni ljubljenčki - 18.00 Za vedno, nemški film -19.30 Policija - 20.10 Največje romance 20. stoletja - 20.40 Svet zabave - 21.20 Festival -23.20 Mojstrovine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 15.00 Tenis (ž.), finale ■ Wimbledon -17.40 Pano rame turističnih središč Hrvaške - 18.30 Atletika prenos Grand Prixa iz Pariza - 19.30 Glasben program - 20.15 Mati in sin (39/42) - 20.45 Co sbyjev šov VI. (14/26) - 21.10 Simpsonovi (13, 25) - 2I.35 Na zdravje (38/53) - 22.00 Špor danes - 22.15 Presneti čudoviti svet, film TV MADŽARSKA 1 6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.40 Za otroki - 8.05 Zmajček Šušu - 9.10 On je pravšnji ■ Televizijski spored od 6. iuliia do 12. julija 200 I 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.15 Zvezdne steze, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Podivjani Stark, nan. - 19.00 Jack in Jill, nan. -20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Mesto angelov, nan. - 21.50 Seinfeld, nan. - 22.20 Zvezdna vrata, nan. -23.10 Zvezdna vrata, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL A 10.00 Ezermester - 11.00 Videostrani - 15.00 Živa - Idea TV - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Iz našega studia Pogovor z direktorjem Dušanom Bencikom o Prekmurski vasi in Termah 3000 v Moravskih Toplicah - 15.45 Goran Begovič na Lentu, posnetek - 16.00 Kanal A -20.00 Živa - Idea TV, regionalni programn -Aktualno - Dogodek dneva - 20.15 Oglasi -20.20 Nova avtobusna povezava med Slovenijo in Črno goro, reportaža s potovanja - 21.00 Aktualno, ponovitev informativne oddaje, Dogodek dneva TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 10.25 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.55 »Praznik češenj 2001« TV Primorka. 11.30 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 19.00 »Praznik češenj 2001« TV Primorka. 19.35 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 AS intervju, informativno - predstavitvena oddaja. 20.40 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 20.55 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.30 Dobro jutro, Hrvaška - 9.05 Čarovnija -10.00 Poročila - 10.05 Pozabljene igračke -11.25 Slike iz Sečuana, dokumentarna serija -12.00 Opoldanskaporočila - 12.40 Naša zemlja, serija - 13.30 Demon, humoristična serija -13.55 Felicity - 14.45 Svet šovbiznisa, dokumentarna serija - 16.35 Serija za otroke in mladino -17.05 Hugo - 18.00 Izobraževalna oddaja -18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik -' 20.15 TV-film - 21.55 Dokumentarna oddaja - 22.30 Odmevi dneva - 22.50 Poletni nočni program TV HRVAŠKA 2 8 .00 Panorame turističnih središč Hrvaške -17.20 Leteči odred - 18.05 Naša zemlja - 19.00 Simpsoni VII, risana serija - 19.30 Policija -20.10 Čarovnija - 21.00 Polni krog - 21.20 Nema priča, serija - 22.10 Dokumentarna serija - 23.00 Največje umetnine svetovnih muzejev 1 8.45 Odbojka na mivki, posnetek iz Karlovca -19.30 Glasbeni program - 20.15 Slačilnica: Goran Ivaniševič - 21.10 Animavizija - 21.40 Niirn-berg, mini-serija (2/2) - 23.10 Glasbeni program TV HRVAŠKA 3 18.45 Odbojka na mivki, posnetek iz Karlovca -19.30 Glasbeni program - 20.15 Slačilnica: Goran Ivaniševič - 21.10 Animavizija - 21.40 Niirn-berg, mini-serija (2/2) - 23.10 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.300 Telovadba z Norbijem - 8.40 letalska družba Modro nebo - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Ecranul nostru - 13.55 Sporočilo - 14.15 Afriški ženin, komedija - 15.40 Šolska ulica - 16.10 Englich - 16.40 Poročila - 18.10 Mladinsko atletsko prvenstvo - 19.15 Svet - 19.30 Poročila - 20.05 Ni pravnomočno -20.00 Bratje v življenju in smrti, kriminalka -22.10 Poročila - 22.20 Aktualno, tema - 22.55 Panorama - 23.25 Brute, drama TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro, Madžarska - 9.00 Dopoldne s TV - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas -10.10 Pomagaj si sam - 11.45 Madžarska galerija - 12.05 Riviera - 12.10 Madžarska galerija -12.20 Riviera - 12.50 Čvekafon - 13.20 Olivero-va zgodba, film - 15.05 Marimar - 15.30 Baywa-teh - 16.15 Igra in zabava za denar - 16.20 Ranjena srca - 17.00 Fiorella - 17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca -18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Divji angel - 20.00 Angel varuh s Karibov - 21.00 Ameriška nindža, komedija - 23.15 Dober večer, Madžarska - 23.45 Profiler, psihopolicist - 0.10 Morsko oko - 1.05 Svetovni popotniki - 1.45 Dober večer, Madžarska TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10.20 Vohun z licenco za pretepanje, akcijski film - 11.45 Nils Holgers-son - 12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa -19.00 Kralj Oueensa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Nogomet, prenos -22.35 Nogomet - 23.25 Maščevanje po načrtu TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 10.05 Moje počitnice, film - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15,35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Vse moje hčere - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama - 23.15 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki 'Tl/ ( V Četrtek, 12. 7. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Zgodovinski parki in vrtovi 9 .00 Risanka 9.05 Pod klobukom 9.55 Zgodbe iz školjke 10.25 Enciklopedija znanja 1 0.35 Raziskovalec, ameriška serija 11.30 Mariborski vinorodni okoliš 11.55 Umetnost bivanja 12.25 Gradovi - neme priče preteklosti 13.00 Večerni gost: Peter Greenaway 14.20 Zapisano v krvi, italijanska nadaljevanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani 16.55 Arčibald, risana nanizanka 17.10 Na liniji 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji -slovenski razsvetljenski krog 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Gibljive slike: Kako nastaja risanka? 23.30 Denart TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 16.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 18.00 Američan, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Iran 20.50 Poseben pogled: Hors la Vie, francoski film 22.25 Zgodbe ob koncu tedna, poljska nanizanka 23.15 Izbor športnih posnetkov 0.00 Videospotnice POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Starši -16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur -20.00 TV Dober dan - 20.50 Nikita, nan. - 21.40 Seks in mesto, nan. - 22.10 Špiclji, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M. A. S. H., nan. - 0.20 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Zvezdne steze, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Podivjani Stark, nan. - 19.00 Jack in Jill, nan. - 20.00 Zabava 3, ameriški film -21.40 Seinfeld, nan. - 22.10 Zvezdna vrata, nan. - 23.00 Zvezdna vrata, nan. - 23.50 Mozaik Slovenije IDEA TV - KANAL A 10.00 Naš kraj - 11.00 Videostrani - 15.00 Živa - Idea TV - Aktualno - 15.15 Oglasi - 15.20 Nova avtobusna povezava med Slovenijo in Črno goro - 16.00 Kanal A - 210.00 Živa - Idea TV - Dogodek dneva - 20.15 Oglasi - 20,20 Kulturno-razvedrilo - 20.25 Intervju: Jože Veren - 20.40 Anketa - 20.$5 Koncert Slovenske vojske v Murski Soboti - 21.000 Aktualno -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 10.30 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.45 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 11.15 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 11.45 AS intervju, infor-mativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 12.15 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 12.20 Videostrani. 15.55 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 16.00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 AS intervju, informativno - predstavitvena oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Iz produkcije ZLTV, oddaja v živo iz ZLTV. 22.10 Avtomatizacija poživi življenje, dokumentarna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dobro jutro, Hrvaška - 9.05 Čarovnija - 10.00 Poročila - 10.05 Zvonko - 11.25 Slike iz Sečuana, dokumentarna serija - 12.00 Opoldanska poročila - 12.40 Naša zemlja, serija - 13.30 Demon, humoristična serija - 14.45 Svet šovbiznisa - 16.35 Gledališče Baileya Kipperja - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaške planine - 20.50 Kulturno poletje - 21.50 Euro-magazin - 22.30 Odmevi dneva - 22.50 Poletni nočni program TV HRVAŠKA 2 8 .00 Panorame turističnih središč Hrvaške -17.20 Leteči odred lil, serija - 18.05 Naša zemlja, serija - 19.00 Simpsonovi VII, risana serija -19.30 Policija - 20.10 Čarovnija, serija - 21.00 Polni krog - 21.20 Nema priča, serija - 22.10 Dokumetarna serija - 23.00 Največje umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 19.30 Glasbeni program - 20.15 Željka Ogresta in gostje - 21.15 Hit depo - 23.15 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba Modro nebo - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Slovenski utrinki - 13.25 Rondo - 13.55 Musiča Histo-rica - 14.10 Prijatelj - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Današnje veroizpovedi - 17.00 Štirje letni časi v zaščitenem vrtu - 17.30 Zagovornik - 18.00 Poročila - 18.15 Minute za glasbo - 18.25 Rečna policija -19.15 Svet -19.30 Poročila - 20.05 Nenavadne dogodivščine mrs. Brtadleyja, serija - 21.00 Cannes 2001 - 21.30 V zagonu - 22.00 Poročila - 22.10 Aktualno, tema - 22.45 Na ruševinah imperija, dok. oddaja - 23.15 Skupina za umore, nadaljevanka TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro, Madžarska - 9.00 Dopoldne s TV - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas -10.10 Pomagaj si sam - 11.45 Madžarska galerija - 12.05 Riviera - 12.10 Madžarska galerija -12.20 Riviera - 12.50 Čvekafon - 13.20 Olivero-va zgodba, film -15.05 Marimar - 15.30 Baywa-tch - 16.15 Igra in zabava za denar - 16.20 Ranjena srca - 17.35 Igra in zabava za denar -17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče -19.30 Divji angel - 20.00 Policisti na motorjih -21.00 Vlak smrti, film - 23.15 Intruderek ali rojstvo neke nove vrste - 1.05 Koridor Love - 1.45 Dober večer, Madžarska TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10.20 Roswell, znanstvenofantastični film - 11.45 Konfeti - 12.55 Risanke - 14.55 Felicity - 15.40 Beverly Hills -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa -19.00 Kralj Oueensa - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Blues iz Kaisermuhlena -22.45 Poletni kabaret - 23.50 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Kralj morskih piratov, pustolovski film - 12.00 Poročila - 12.05 Evropska panorama - 13.00 čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Potovanje v vesolje, drugi del -21.05 Lažje življenje - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva e I e v i z i j s k I spore ulila do 12.julija 2 0.00 Kje in kaj - 10.25 Zlati dim - sporočila preteklosti - 12.00 Poročila opoldne - 12.05 Bra-'0 TV - 13.00 Skrajnosti - 13.15 Dobri vojak >vejk, komedija - 15.05 Delta - 15.30 Naše ti-ročletje - 16.00 Cerkve iz obdobja Arpadovičev -16.30 Jani pride na dom - 17.00 Nekoč je bil mladinski park - 17.50 Mladinski koncert -I9.00 Lotoshow - 19.30 Poročila - 20.05 Novi lenadvadni elitni čas - 21.05 Ana Karenina, drama - 22.55 Debrecensko slavje TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro, Madžarska - 9.00 Dopoldne s TV - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas -10.10 Hura, potujemo - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija - 11.50 Okno na Evropo - 12.20 Riviera -12.50 Čekafon- 13.15 Lover stry, film - 15.05 Marimar - 15.30 Baywacht -16.15 Igra in zabava za denar - 16.20 Ranjena srca - 16.50 Fiorella -17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica z Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče, kviz- 19.30 Divji angel - 20.00 Angel varuh s Karibov, nadaljevanka - 21.10 Ameriška nindža - 22.45 Dober večer, Madžarska - 23.10 Gola formalnost - 1.05 Svetovni popotniki - 1.35 Madžarska jutri - 2.05 Dober večer, Madžarska TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.15 Disneyev festival -12.10 Življenje in jaz - 12.35 Simpsonovi - 12.55 Princ iz Bel Aira - 13.20 Brez idej -13.45 Jesse -14.05 03 Austria Top 40 - 14.55 Spiceworld, filmska komedija - 16.25 Srček - 17.15 Nogomet: Tirol - PC Karnten, prenos iz Innsbrucka - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policist iz Tolza - 21.50 Kolum-bo - 23.2^ protokol, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Zaklad Aztekov, pustolovski film - 11.05 Piramida boga sonca, pustolovski film - 12.45 Mexico City - 13.00 Čas v sliki -13.10 Otrok počitnic, komedija - 14.35 Sramežljivi plavalec, komedija - 16.00 Podobe Avstrije -16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Pogledi s strani - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Figarova svatba, opera - 23.15 Čas v sliki - 23,20 Skrivnostni menih, kriminalka - 0.45 Sonce prav tako vzhaja, film <7/ ( V Nedelja, 8. 7. TV SLOVENIJA 1 8.00 Telebajski, otroška oddaja 8.25 Tabaluga, otroška nanizanka 8.50 Pika Nogavička, nanizanka 9.20 Krtek, risana nanizanka 9.55 Promenadni koncert 11.00 Srečanje z živalmi, kanadska serija 11.25 Ozare - 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Slovenska popevka 2001, posnetek z ljubljanskega gradu 14.40 V dobrem in slabem, am. nanizanka 15.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.00 Umetnost bivanja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Belokranjski vinorodni okoliš 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zapisano v krvi, italijanska nadaljevanka 21.40 Večerni gost: Peter Greenaway 22.35 Poročila, šport, vreme 23.30 Lent 2001 00.10 Zgodbe o knjigah 01.15 Brez reza TV SLOVENIJA 2 9.25 Videospotnice 10.35 Policija na naši strani 11.05 Naša pesem Maribor 2001 11.30 V duhu glasbenega in plesnega izročila 12.25 Donnington: Motociklizem za VN Velike Britanije 13.20 Športni film 13.55 Donnington: Motociklizem za VN Velike Britanije 14.50 Film 18.00 Smučarski skoki za pokal IC, posnetek iz Velenja 17.05 SP v veslanju 17.50 Plavanje MM 19.00 EP v gorskih tekih 19.30 Videospotnice 20.05 Naše 20. stoletje, francoska serija 21.00 Trend, oddaja o modi 21.30 Turistična oddaja 22.00 Končnica 22.30 Državljanka Ruth, ameriški film 0.10 Videospotnice POP TV 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Princesa Sissi - 10.30 Oliver Twist - 11.00 Črni Kozak -11.30 Robocop oddelek Alfa - 12.00 Mladi Herkul - 12.30 Brata, nan. - 12.50 F. I. S. T. film - 15.20 Lepo je biti milijonar - 16.30 Gorski zdravnik, nan. - 17.30 Finale, film - 19.15 24 ur- 20.00 Nilski dragulj, film - 22.00 Tat za vedno, nan. -22.50 Ljubosumna na ljubico, film - 0.30 24 ur KANAL A 9.40 Kralj in jaz, film - 12.00 Melrose Plače, nad. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Poslednja meja, nad., 2/4 - 14.30 Skrita kamera - 15.00 Wimbledon, prenos finala za moške - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Joe grdo ravna z Josephi-ne, film - 23.20 Wimbledon, vrhunci dneva IDEA TV - KANAL A 10.00 Živa-ldea TV, reportaža s speedwaya v Petišovcih-10.15 Z otvoritve 13. fokarta na Lentu - 10.30 Iz našega studia: Življenje gre naprej in mi z njim, avtomobilska asistenca Zavarovalnice Maribor -10.55 Čustvena inteligenca pri vodenju - 11.10 Prekmurska vas v zdravilišču Moravske toplice - 11.40 Teniški turnir v Radencih * 11.50 Intervju: Franci But - 12.05 Anketa - 12.10 Koncert komornega pevskega zbora Glorija - 12.25 Tedenski komentar - 12.30 Pregled dogodkov TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 »Pesem za upanje«, Šalovci 2001, dobrodelna prireditev. 12.00 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon. 12.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon. 13.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, pon. 14.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, pon. 14.30 As intervju, inf. - predstavitvena oddaja, pon. 15.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 15.15 Viva Turistica, turistična oddaja, pon. 15.45 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčerh, po. 17.15 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 17,20 Videostrani.____________________' TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Film za otroke in mladino -10.10 Spomini naroda - 11.00 Dubrovnik: Maša, prenos - 12.00 Poldnevna poročila - 12.30 Plodovi zemlje - 13.20 Mir in dobro - 13.50 Duhovni klic - 14.00 Jorn Utzon, dokumentarni film -15.15 Zlata dekleta, humoristična oddaja - 16.55 Življenje, ki bo šlo, serija - 19.30 Dnevnik -20.15 Dramska serija - 21.15 Filmi o Jamesu Bondu - 22.50 Humoristična serija - 23.15 Borzno poročilo - 23.30 Trinkets and Beads, dokumentarni film - 00.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške -11.10 Kinoteka - 12.55 Ranč pri pikovi sedmici -13.45 Naša zemlja, serija - 18.00 Briljanteen -18.30 Ksena - 20.10 Potovanja: Kenija - 21.15 Mesečina - 22.05 Dokumentarni film - 23.00 Film TV HRVAŠKA 3 ... Tenis, prenos finala iz Wimbledona - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Vesoljski otok 1 (11/ 26) - 21.00 Šport danes - 21.20 Top DJ Mag -22.20 Tenis, posnetek finala (opomba: mogoče prenos motokrosa iz Jastrebarskega) TV MADŽARSKA 1 6.30 Gospodar - 7.00 Božja,beseda - 7.10 Za otroke - 8.05 Kraljevič Argylus in vila llonka, lutkovna predstava - 9.35 Glavni trg - 11.00 Debrecensko versko okrožje ob tisočletju - 12.00 Poročila - 12.10 Minute sreče - 13.05 Prijatelj -13.40 Dobri vojak Švejk, komedija - 15.15 Ulica Box - 15.45 Vesela novica - 16.10 Ars. Hungari-ca -16.40 Konjske dirke - 17.20 Po modi - 17.50 Madžari na ozemlju ljudožercev - 18.25 Dojemanje na višji ravni - 19.00 Tednik - 19.45 Poročila - 2IM5 Šlager tv - 21.05 Kar nismo videli na odru - 22.05 Progasti pes - 22.55 Koncert TV MADŽARSKA 2 6.00 Jutranje misli - 6.30 Priča - 7.00 Matineja -9.00 Cartoon Netvvork - 10.50 Knjiga o džungli -11.20 Prijatelji - 11.50 Šport - 12.30 Popotnik skozi čas - 13.00 Roparji z Divjega zahoda, vestern - 15.00 MacGyver - 15.55 Leteča hudičevka - 16.45 Pacific Blue - 17.40 Jag - častne zadeve - 18.30 Dnevnik- 20.00 Policist z Bever-ly Hillsa, film - 22.05 Columbo - 23.45 Y-akte -0.10 Svet interneta TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.40 Disneyev festival - 11.35 Šport - 12.00 Avto-moto šport - 12.25 Vedno težave z Dojojem, pustolovski film -14.00 Velika košarkarska ugrabitev, pustolovski film - 15.25 Vohun z licenco za pretepanje, akcijski film - 16.50 Krokodil in njegov povodni konj, filmska komedija - 18.25 Kako so snemali film Shrek! - 18.40 Mojstrske veščine - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Umor v Beli hiši, srhljivka -22.00 Kraj dejanja - 23.30 V mesu zla, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Michael Heltau - 10.30 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.10 Univerzum - 14.55 Heidi in Erni - 15.20 Moje počitnice, film - 17.05 Domovina - 17.55 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto -19.30 Cas v sliki - 20.15 Vse moje hčere - 21.45 Poročila - 21.55 Deja Vu, prvi del - 23.00 Franza, TV-film - 0.40 Izgubljena duša, TV-film l V Ponedeljek, 9. 7. TV SLOVENIJA 1 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9.10 Rdeči grafit: Mednarodne šole 9.35 100 minut počitnic, nadaljevanka 10.00 Svet divjih živali, angleška serija 10.35 Gore in ljudje 11.30 Na vrtu 11.55 Raziskovalci, ameriška serija 12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 'Ljudje In zemlja 14.15 Polnočni klub 15.26 Gibljive slike 16,00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Tomažev svet, otroška serija 16.50 Telebajski 17.15 Radovedni Taček: Mlinarica 17.45 Le spomin ..., dokumentarna oddaja 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Julija, avstrijska nanizanka 21.00 Divje Budove gore, nemška oddaja -i 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Branje 23.45 Drugačni 1, dok. oddaja, ponovitev TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Trend, oddaja o modi 13.55 Sobotna noč 16.05 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Obljubljena dežela, am. nanizanka 18.00 Peta hiša na levi, hum. nanizanka 18.30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnice 20.05 Mogočne konstrukcije, ameriška serija 20.55 Studio City —L 21.55 Med sosedi, ameriška nanizanka 22.15 Metropolis 23.00 Brane Rončel izza odra 1 .00 Hamlet, angleški č.-b. film 2.45 Videospotnice POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Uspešno_ hujšanje - 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Naša sodnica, nan. - 21.40 Blažen med ženami, nan. - 22.10 Možje v belem, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M. A. S. H., nan. - 0.20 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s o; srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - *: 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Zvezdne steze, nan. - 17.10 Providence, nan. -18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Podivjani Stark, nan. - 19.00 Jack in Jill, nan. - 20.00 Sovražne vode, film - 21.45 Seinfeld, nan. -22.15 Zvezdna vrata, nan. - 23.10 Zvezdna vrata, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL A 10.00 Vrtec, otroška oddaja -«11.00 Videostrani - 15.00 Živa - Idea TV - 16.00 Kanal A - 20.00 Živa - Idea TV - 20.00 Aktualno - 20.15 Oglasi - 20.20 Športni ponedeljek - 20.25 Kronika -20.30 Kasaške dirke v Ljutomeru, reportaža -21.00 Aktualno, ponovitev informativne oddaje -21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 12.00 Videostrani. 16.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Parni valjak in njihovih 25 let, 1. del koncerta. 21.15 Goli tango, film. 22.45 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.00 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.30 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino - 11.25 Svet vode - 12.00 Poldnevna poročila - 12.40 Naša zemlja, serija - 13.30 Poletni popoldanski Tele v i z i j s k i s red od B.iuVria do program - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes -18.00 Glas domovine - 19.00 Vprašalnik, kviz -19.13 Muha, risani film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Portreti: Lord Kitchener, dok. film - 21.10 Turistični magazin - 22.20 Poletni nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -17.20 Zakon in red - 18.05 Naša zemlja - 19.00 Mati in sin, hum serija - 19.30 Policija - 20.10 Čarovnija - 21.00 Polni krog - 21.20 Zahodno krilo II, serija - 22.10 Filmi o inšpektorju Montalbanu - 23.40 Največje umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 19.30 Glasbeni program - 20.15 Ta srečni občutek, ameriški film - 21.45 Črno-belo v barvah -22.45 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.45 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Telovadba z Noribjem - 8.40 Letalska družba Modro nebo - 9.30 Za vsak dan nekaj -12.00 Poročila, opoldne - 13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina - 13.55 Sporočilo - 14.10 Doktorica Marlene - 15.00 Madžarska hiša - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Za rešitev Golgote - 16.50 Ostani z nami - 17.00 Učimo se Evrope - 17,30 Na poti - 18.00 Poročila - 18.10 Minute za glasbo - 18.25 Rečna policija - 19.15 Svet - 19.30 Poročila, šport, vreme - 20.00 Milenijske pravljice -20.30 112 Kriminalni magazin - 21.10 Črna skrinja - 21.40 Ekstra - 22.00 Poročila - 22.10 Aktualno, tema - 22.45 Skupina za umore TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro, Madžarska - 9.00 Dopoldne s TV - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas -10.10 Dnevnik - 11.05 Neposredna ponudba -12.05 Jutranje misli - 12.10 Madžarska galerija -12.20 Riviera - 12.50 Čvekafon - 13.20 Šogun -15.05 Marimar -15.30 Baywatch - 16.15 Igra in zabava za denar - 16.20 Ranjena srca - 17.00 Fiorella - 17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Divji angel - 20.00 Roparji izgubljenih svetinj - 21.00 Krompirjev cvet, komedija - 23.15 Dober večer, Madžarska - 23.45 Profiler, psihopolicist - 0.10 Morsko oko - 1.15 Svetovni popotniki - 1.45 Dober večer, Madžarska TV AVSTRIJA 1 7.05 Otroški program - 8.40 Krokodil in njegov povodni konj, komedija - 10.15 Policist iz Tolza -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Felicity -15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Kralj Oueensa - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Yankee Zulu, komedija - 21.45 Heartbreak Ridge, film - 23.45 Nikita TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Otrok počitnic, filmska komedija -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Slava mojega očeta, prvi del filma <7, (£ Torek, 10. 7. TV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9 .00 Čarobni šolski avtobus, risanka 9. 20 Radovedni Taček: Ključ 9.40 Tomažev svet, otroška serija 9.50 Lahkih nog naokrog 10.30 Drugačni 1, dokumentarna oddaja 11.15 Pomagajmo si, oddaja TV Koper Capodistria 12.05 Julija, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 14.40 Sveto in svet, feljton 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 An ban pet podgan, otroška serija 17.10 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. 17.45 Peter Shaffer, angleška oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Tramontana, francoska nadaljevanka 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Lent 2001 23 .30 Šalom, Nemčija, nem. drama, zadnji del 1 .00 Peter Shaffer, angleška dokumentarna oddaja, ponovitev TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Naše 20. stoletje, francoska serija 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17 .00 Obljubljena dežela, am. nanizanka 18 .00 Dragi Jersey, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Boš videl, kaj dela Dolen'c: Rudolfovo 20.45 Kdo je ubil Pixota, brazilski film 22.35 Zgodbe ob koncu tedna, poljska naniz. 22.45 Z ljubeznijo, slovenski kratki film 22.55 Strah, slovenski film (č.-b.) 0.10 Videospotnice POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Otroci in težave s čezmerno težo - 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Nikita, nan. -21.40 Blažen med ženami, nan. - 22.10 Špiclji, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M. A. S. H., nan. - 0.20 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Zvezdne steze, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Podivjani Stark, nan. - 19.00 Jack in Jill, nan. - 20.00 Leto nevarnega življenja, avstralski film - 22.10 Seinfeld, nan. - 22.40 Zvezdna vrata, nan. - 23.30 Zvezdna vrata, nan. - 0.20 Mozaik Slovenije IDEA TV - KANAL A 10.00 V znamenju športa - 11.00 Videostrani -15.00 Živa - Idea TV - 15.15 Oglasi - 15.20 Športni ponedeljek - 15.25 Kronika - 16.30 Kasaške dirke v Uutomeru, reportaža - 16.00 Kanal A - 20.00 Živa - Idea TV, regionalni pro- idea tv POMURSKA REGIONALNA televizija 38 UHF gram, Aktualno, Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: Pogovor z direktorjem Dušanom Bencikom o Prekmurski vasi in Termah 3000 v Moravskih Toplicah - 20.45 Goran Bregovič na Lentu, posnetek RTS Maribor - 21.00 Aktualno, Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Razred 3C, osnovna šola III. Murska Sobota. 10.00 Parni valjak in njihovih 25 let, 1. del koncerta. 12.10 Videostrani. 17.40 Avtomatizacija poživi življenje, dokumentarna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Blues v Caffe-u ART: Mr. Lucky, glasbena oddaja. 19.20 Zgodovina avtomobilizma, oddaja o avtomobilizmu. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 »Praznik češenj 2001« TV Primorka. 20.50 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.20 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.30 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Čarovnija, serija - 10.00 Program za otoke in mladino - 11.25 Svet vode - 12.00 Opoldanska poročila - 12.40 Naša zemlja, serija - 13.30 Humoristična serija - 14.45 Svet šovbiznisa, dokumetarna serija -16.35 Dečko spoznava svet - 17.05 Hugo -17.30 Hrvaška danes - 18.00 Dan, ki mi je spremenil življenje - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Pink Panther, risani film - 19.30 Dnevnik - 20.15 V velikem planu - 22.00 Dubrovniški poletni festival - 22.50 Odmevi dneva - 23.10 Poletni nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -17.20 Zakon in red - 18.05 Naša zemlja - 19.00 Mati in sin, humoristična serija - 19.30 Policija, serija - 230.10 Čarovnija - 21.00 Polni krog -21.20 Zahodno krilo - 22.10 Filmi o inšpektorju Montalbanu: Kradljivec sendvičev, italijanski film - 23.40 Največje umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 19.30 Glasbeni program - 20.15 Dosjeji inšpektorja Lavardina, francoski TV-film - 21.45 Mono-plus - 22.25 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba modro nebo - 9.30 Za vsak dan nekaj -12.00 Poročila, opoldne - 13.00 Srbski ekran -13.25 Unser Bildschirm - 13.50 Odprti studio -14.40 Doroteja, tv-film - 15.30 Šolska ulica -16.30 Za otroke - 17.00 Internet - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.12 Minute za glasbo - 18.25 Rečna policija - 19.15 Svet - 19.30 Poročila - 20.05 Malo mesto - 21.05 Nekoč je bilo -22.00 Poročila - 22.10 Aktualno - 23.15 Madžarski salon - 23.15 Tisoč strun, drama TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro, Madžarska - 9.00 Dopoldne s TV - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas -10.10 Dnevnik - 11.05 Neposredna ponudba -12.05 Jutranje misli - 12.10 Madžarska galerija - 12.20 Riviera - 12.50 Čvekafon - 13.20 Lover story, film - 15.05 Marimar - 15.30 Baywatch -16.15 Igra in zabava za denar - 16.20 Ranjena srca - 17.00 Fiorella - 17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Divji angel -20.00 Angel varuh s Karibov - 21.00 Ameriška nindža, komedija - 23.15 Dober večer, Madžarska - 23.46 Profiler, psihopolicist - 0.10 Morsko oko - 1.05 Svetovni popotniki - 1.45 Dober večer, Madžarska TV AVSTRIJA 1 6.40 Otroški program - 10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills -16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa 19.00 Kralj Oueensa - 19.30 Čas v sliki - 20.' Vsaka ljubezen ima svojo ceno, srhljivka 21.50 Morilec z mobitelom, 9*trljivka - 23/ Morilec mojega brata, srhljivka - 0.55 Erotič dnevniki Davida Duchovnyja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je na[ pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zli dekleta - 10.15 Sramežljivi plavalec, films komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Evro / strija - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v slik 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljene 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stef Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati lepi - 16.00 Sveže kuhano je napol pridoblje - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dež danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzur 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22. Ogled - 23.05 Križem kražem - 0.00 Ča sliki IV Sreda, 11. 7. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Risanke 9.30 Carski sel, risana nanizanka 9.50 An ban pet podgan, otroška serija 10.15 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. 10.40 Lingo, tv-igrica 11.10 Margaret Atwood, angleška oddaja 12.00 Tramontana, francoska nadaljevank 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Obzorja duha 14.05 Žepni nožiček, nizozemski film 15.30 Aktualno 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.35 Enciklopedija znanja 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Sedmi pečat: Univerza, nemški filn 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Kultura 23.10 Simfoniki RTV predstavljajo TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Turistična oddaja 16.05 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizal 17 .00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizank; 18 .00 Doctor At Sea, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Folkart 2001, TV Maribor 21.35 Zgodbe ob koncu tedna, poljska i 22.25 Umori, ameriška nanizanka 23.05 Snow White, ameriški film 0.40 Videospotnice POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev - 9,30 ' poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. -11.; la ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakor Angelesu, nan. - 15.46 Oprah Show: l debela? - 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17 biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Nik - 21.40 Blažen med ženami, nan. - 22.11 nan. - 23.00 Teksaški mož postave 23.50 M. A. S. H., nan. - 0.20 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 1 srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, pon 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje VESTNM( 5. julij 2001 Z/ ♦ AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK CELJE V RIMSKIH ČASIH VESLAČ TUL PRIPRAVA ZA SNEMANJE KOLES Z GREDI MADŽARSKI DRAMATIK (GEORGE) AMERICIJ PULJENJE IZ ZEMLJE PRITOK GANGESA ŽICA, KI NE RJAVI STOTINA HEKTARJA ■ ■ W vi' * V’ j - CESTNINA (REDKO) SLOVENSKA PESNICA AVST.SMUČ. (MANUELA) DEL MESTA REKA (HR) VARILNI SPOJ TV VODIT. (TAMARA) NEMŠKO MESTO PRI KOLNU ' ~‘7' '■ >'- •'< .>4■ ■/ 1 VESTNIK ROMAN FRANZA KAFKE REKA NA KOPRSKEM TOVORNA ŽIVAL NASELJE V POLJANSKI DOLINI VOLTAMPER MOJZESOV BRAT UMETNOST (LAT.) JOSIP JURČIČ MESTO NAJUGU SLOVAŠKE NEKDANJI RUSKI NOGOMETAŠ BLOHIN SNEG, PRIMEREN ZA SANKANJE TONE SVETINA POKRAJINA NA JUGU FRANCIJE SLADKO- VODNA RIBA ITAL,PISEC (LEONARDO) LASTNOST VPOJNEGA POMOR, UMIRANJE RISANI FILM KOSITER VEŽA V JAVNIH POSLOPJIH ZGORNJI DEL GLAVE SLIKAR JOŽE HORVAT SRBSKI DISIDENT (MILOVAN) POLJEDELEC STAR IZRAZ ZA VRV MEHČANJE SOGLASNIKA FIN.ARHITEKT (ALVAR) c NEKDANJI JUDOIST (FRANC) KARP POLT ŠVEDSKA IGRALKA (BRITT) CESTNA VIJUGA LUKA V SEVERNI FRANCIJI ŽUPANJA POTOČNIK KNJIŽEVNIK HANSSON DOBROTNIK IZ NEGOVE (IVAN) OKAY * ERNEST NOVAK ŠVIC.SMUČ. (PAUL) ANJGRALEC (PETER) CERKVENI ZBOR RUMEN ČASOPIS ŽENA (LJUBK.) NIKELJ DIAPROJEKTOR ANGLO-AMERIŠKO moško ime ELASTIČNA VRVICA STROJ, NAPRAVA PRIPADNIK 1TALOV NEM.MESTO OB DONAVI STARI OČE BORIS CAVAZZA VESTNIK NEKDANJA DOLŽINSKA MERA ZA TKANINE VRSTA IGRE NA SREČO ZID KALCIJ BLAZINASTA GORSKA RASTLINA HRIB NAD SEVNICO ROKOMETAŠ (IZTOK) ŠP.PREMIER (JOSE M.) VRSTA KLUČAVNICE DEŽELA DALAJLAME NASPROTJE IZSTOPA NOGOMETAŠ AČIMOVIČ VEDRO(POG-) SVETOPISEMSKA DEŽELA K SKRITOST, PRIKRITOST EMILIO ESTEVEZ KAJENJE PERZIJA OČKA, ATEK NASPROTJE MORALIZMA LIKOVNICA VOGELNIK TEDNIK NADAV, NAPLAČILO • NORD.IZRAZ ZA SMUČI ŠVIČ.POLIT. (ADOLF) NAJVEČJI OD KANARSKIH OTOKOV DEL STATEV NATRIJ PISATELJ (KOBO) PETER PEN VRSTA METULJA ZORAN PREDIN RASTLINA ŽENIM kučnim TISTIM DEJAVNOST PREVZGOJ- NEGA ZAVODA ^•carski Teološki pisec Johann k.) ŠESTI ŽIDOVSKI MESEC BREZIZHODEN POLOŽAJ PRI ŠAHU SLOVENSKI GLEDALIŠKI REŽISER (JANEZ) | REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 21. 6. 2001: JANEZ JANŠA, ANADI0MENE, RAGU, DIVA, KONEC BOJEV V, GIS, LARFA, CID, AMAR0, LOJ, KO, SEKVESTER, TOVARNAR, PARTER, ILIADA, AJA, NEVA, OTMAR, ŽGALNIK, MARIJA, TATI, RAMIZ, Al, AD, MILTON, SAN, OLAJ, NAN, NOTAR, HRIBEC, SANS0N, CO, MEGANE, ARIAN, ITERBIJ, KOLEDARČEK, KAFKA, AIR, AVI, GLOTOLOGIJA, VIVČEK, VITLO, NIZAMI, PUPEK, NAV, ANIENE, VIDA BREST, ATILA, LASSIE, 0NAN, TRTA, ROKER Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: CM CM 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: MARIJA HORVAT, VI. Nazorja 4, 9220 Lendava 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: MATEVŽ HERZOG, Cankova 53c, 9261 Cankova 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Gabrijela Žilavec, Zelena ulica 25, 9000 M. Sobota Zlatka Kološa, Juša Kramarja 18, 9000 M. Sobota Mateja Tomažič, Lupinica 21, 1275 Šmartno pri Litiji Jožica Vogrinčič, Vadarci 34, 9265 Bodonci Karin Vidonja, Dolič 106, 9263 Kuzma « s s E S. « S E ■= E ra a = ra ra Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 13. julija 2001. Ime in priimek: Naslov: RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Porodila -10^05 Obveza ■1010 Menjalniški tečaji agencij -10.30 " °’la“ 0"0°° la - 11 po 7amurienci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila . 12.30 Od petka di petka ■ 13.00 Poročila .13.15 t oseba ednine . K .. i a no Poroči a -14.U5 UDvestiia - j 3 15 3 0.X odmevi -17.00 Osrednja pes vam - i^“ = 18.00 MV-dur -19.00 Poročila -19J o iw<*ui 21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedr. v dob., j« -««' “ la-10.05 Obvestila-.OTO Menjal^ Pade se z nami -11.00 Poroaia.P« 14.00 Poročila-14.05 st a-13.00 Poročila-13.15 1^ba" Domača pl0ŠCa. vestiia . 1415 Evropa vQgrednja porodila na Murskem valu .30 Dogodki in od^'‘ ’ rajuje -18.00 Sobotni popoldan z - 7.20 Obvestila -17. Najlepše želje s čestitkami in pozdravi glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najiepae j - 20 00 Sračje gnezdo - 21 00 Poročila - 24.00 - SNOP NEDELJA: 05.00 Vedro v dob., jutro - 07.30 ; 08.00 Misel in čas -» 30 Za-ene. 09.30 Srečanje na Murskem , 3 m Minute Jg oljska kuhinja -12.30 Poro i čestitkami In pozdravi (vmes metovalce-13.30 NajleP a oporočila. 19.15 Oddaja tedna- Javljanja s športnih igrišč) -19 ° N„p 20.00 Fordjanek-21.00 Poročila-24.00-SNOP n . . rn illtr0 . 10.00 Poročila - 10.05 POKEDELJEK: 05.00 Vedro v do^ , „ M Ma„ Obvestila 10.10 Menjalniški tečaji y 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry-14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 M V nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP Brat Džouži Po vsen ton, ka seje dalo z medijo/potegnoti, je Bela gor prišo, kaje Srbija (zvana Jugoslavija) dobro odala svojega negdašnjoga predsednika. Za njega je dobila prejk miljardo dvejsto jezero dolarof. Čista v redi kupčija, pravi moj pajdaš Bela, či poglednemo stvar v ton momenti slučaja tak na brzino.Je pa dosta premalo od tistoga kvara, šterogaje un svojoj državi napravo. Tistoga pa nebi mogli plačati nej brat pa nej sin nje go/, či bi vse gverala, ka sta vd z države odnesla, Zatou pa bojmo radi, ka smo nej tan, pa ka etipod Alpami skoro brez vekši lopovščin živemo. Takse »Šuštar-, ske« lopovščine nekak prenesemo ali spreglednemo, ker takšije ešče dosta, dosta. No, pa vseeno veselo proslav-lamo deset let samostojnosti, V menši krajaj smo meli bole ljudske proslave, v našon centri so se pa umetniki šli, što de koga v visikoj umetnosti (nad)onodjivo. V ton časi, gda je kmetijstvo na najslabšen, so prikazali deset njiv. Naj bi nenški kancler vido, ka smo kmetje. Pokazali so pšenično klasje, za šteroga ceno so se v ti-ston časi eščefejst nategavali. Sunčavnice so pa pokazali, ka naj se vijdi, kaje vse /kuper pri nas dobro podmazano, ka se s sunčavnic škliski oli dela. Čiglij ka najrajši mamo tikvinoga. Samo tikvi so nej ščeli pokazati, ka ne bi što štero zamenjo s tistimi na sedežaj. Tekst je buu takši, kak ga majo politiki, povprečnomi narodi nejasen, gibanja pri baleti so pa bila v smisli neprestani potovanj naši politiko/ To je bilou prejk IV namenjeno šorkoj masi naši delovni liijdi, šteri so tou zeli tak kak vse ovo v tej deseti lejtaj. 28 OGLASI/ZAHVALE 5-julij 2001 fUH Male oglase za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota motorna vozila JETTO 1.6, letnik 1987, neregistrirano. obnovljeno, prodam za 150.000 SIT. Tel:: 041 342 757. m8846 HYUNDAY PONY 1.5 LSI, letnik 1994, registriran do 11.6. 2002, bele barve, lepo ohranjen, prodajo. Tel.: 543 10 14. m-8829 SEAT CORDOBO 1,6, 1. 1997, 57.000 km, 1. lastnik, kompletno dodatno opremljeno, redno servisirano, prodam. Tel.: 031 795 247. m8827 AUDI 80, letnik 1990, registriran do junija 2002, lepo ohranjen, vreden ogleda, prodam. Tel.: 041 717 105, Motovilci 5. m8842 LANOS 1,5 Romeo, letnik 2000, na novo registriran, dodatno opremljen, prodam. Tel.: 031 747 566. m8844 POLO, star 11 mesecev, z vso opremo, kot nov, 20 % ceneje, prodam. Tel.: 041 895 212. m8845 CTX 80, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 041 816 196. m8855 OPEL ASTRO, letnik 1995, 94.000 km, 82 KS, kompletna dodatna oprema, lepo ohranjeno, s servisno knjižico, prodam. Tel.: 574 16 07. m8856-8 živali NESNICE, mlade hisex, rjave in gra-haste, pred nesnostjo; opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25. gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m8533 KRAVO, staro 6 let, brejo 6 mesecev. prodam. Tel.: 556 11 80. PUJSKE prodam. Tel.: 554 11 19. m8819 KRAVO, staro 4 leta, brejo 7 mesecev, prodam. Andrejci 31, tel.: 548 17 45. m8828 DVE KOZI, mlekarici, in kozla ugodno prodam. Jožef Pertoci, Tropo-vci, Jordan 18. m8830 MLADIČE, čistokrvne nemške ovčarje, zelo igrive in učljive, prodam. Tel.: 557 13 49. m8839 ŠTIRI KRAVE, visoko breje, ugodno prodam. Hotiza 7, tel.: 576 13 51. m8859-7 posesti PORTOROŽ - ODDAJAM KON-FORTNE APARTMAJE za 4 osebe s pogledom na morje. Cena v septembru je 8.000 SIT/dan, v juliju in avgustu pa 11.000 SIT/dan. Tel.: 041 345 625. m8566 POLOVICO DVOJČKA v Lendavi -preko Gimnazije - nova streha, zelena fasada, prodam. Tel.: 523 10 97, Kristina. m8795 DVOSOBNO STANOVANJE, 50 m2, v centru Beltincev, prodam za 160.000 SIT za m2. Tel.: 0049 172 856 98 32. m8797 HIŠO v Gregorčičevi 7 v M. Soboti prodamo. Tel.: 531 16 27. m8799 MURSKA SOBOTA - CENTER, St. Rozmana, 3-sobno, CK, CATV, takoj vseljivo, mogoč kredit do 10 let, gradbeni kredit, naprodaj. Tel:: 031 265 697. m8804 DVE GRADBENI PARCELI v Križevcih pri Ljutomeru prodamo. GSM: 031 245 095. m8811 KAMOVCI - starejšo pritlično hišo ugodno prodam. Tel.: 02 461 72 33. m8815 kamp prikolico, 200 od plaže, oddam. Tel.: 02 480 51 60 ali 02 546 12 09. m8824 NA MORJE NA DOPUST! Na otoku Krku - Malinska zelo ugodno oddam 2 apartmaja s tremi in štirimi ležišči. Informacije po 19. uri po tel.: 00385 51858 210. m8850 HIŠO, kompletno opremljeno z vinogradom, kletjo in vso opremo, prodajo na Vaneči 48b (blizu Moravskih Toplic). Tel.: 02 546 10 59 ali 041 705 065. m8853 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice dam v najem. Tel.: 532 10 92 ali 041 511 374. m8863-ll kmetijska mehanizacija ŽITNO SEJALNICO, 21-redno, širine 2,5 m, in puhalnik Tajfun za seno, brez motorja, prodam. Tel.: 568 13 58. m8805 BALIRKOJOHN DERE, rotacijsko koso SIP 135 in trosilnik hlevskega gnoja prodam. Tel.: 041 904 767. m8823 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, samonakladalko, cisterno za gnojevko, prikolico za živino, plug in brane prodam. Tel:. 557 11 93. m8832 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tel.: 570 12 99. m8843 PODRAHLJALNIK in VILE za okrogle bale prodam. GSM: 041 596 234. m8852 TRAKTORSKO PRIKOLICO, nosilnosti 8 ton, prodam. Tel.: 041 667 939. m8857 TRAKTOR IMT 542, brezhiben, do 2.000 delovnih ur, kupim. Tel.: 041 884 546. m8866 RABLJENE KMETIJSKE STROJE • odjemalnik silaže, trosilnik hlevskega gnoja, obračalnik pajek, silažni kombajn, balirko (oglate bale) prodam.Tel:. 041 417 562, Popravilo kmet, strojev, Oswald, Voranc 29, 2319 Poljčane. m8869 PRODAM IN DOSTAVIM rezan les za ostrešje, deske, late, bruna, opaž, ' talni ladijski pod. Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s. p.. Dravinjska c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090. m8871-9 kmetijski pridelki KVALITETNO VINO prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 575 18 77 in 041 773 370. m8825 SUHO KORUZO ugodno prodamo. Tel.: 546 14 43. m8841 BELO MEŠANO VINO, z analizo, prodam. Tel.: 531 16 85, 031 301 875. m8868 BELO VINO, ljutomerske gorice, in rdeče z brajd naprodaj. Tel,: 581 11 70. m8848-4 razno STREŠNO OPEKO Kikinda, rabelj-no, in starinski štedilnik, vzidan, prodam. Tel.: 556 11 80. m8801 GARAŽNA VRATA, ugodno, in gozd, dve parceli po 80 arov, k. o. Andrejci in Sebeborci, ob cesti, prodam. Tel.: 527 16 19. m8835 VGRADNI ŠTEDILNIK S PEČICO, 2 plin+2 elek., zamrzovalno skrinjo in dvosed - ležišče, prodam. Tel.: 527 12 68 ali 041 406 939- m8808 Preklicujem veljavnost spričevala 1. 2. in 4. letnika Srednje tekstilne šole v M. Soboti, letnik 1996/97/99, na ime Jasmina Kociper, Panonska 57, Beltinci. m8814 OKNA, večje dimenzije, 180 x 120 cm, 90 x 180 cm, ugodno prodam. Sobočan, Gomilica 105. m8817 VINO ŠMARNICO in žganje prodam. Tel.: 572 11 47. m8821 STEKLENJAK zelo ugodno prodam. Tel.: 555 12 10, od 9. do 17. ure. m8862-7 storitve POPRAVILO IN PRIKLOP PLINSKIH ŠTEDILNIKOV, PEČI. Anton Kocet, s. p:, Ižakovci 172a, Beltinci, tel.: 542 12 29. m7582 RAM ZA VSE ŠOLE, PRIPRAVLJAM NA POPRAVNI IZPIT TER PREVAJAM, prof. Tanja Huber, s. p., Kardoševa 4, 9000 M, Sobota, tel.: 541 14 56 ali 527 11 83. m8860-2 delo DVE SIMPATIČNI DEKLETI ZA- POSLIMO V GOSTINSTVU. Možnost stanovanja v bližini centra Ljubljane. Gentes, d. o. o., Srednje Gameljne 40 1211 Ljubljana, tel.: 041 913 585. m8785- ŠIVILJE Z IZKUŠNJAMI zaposlimo. Tel.: 543 90 60, Šiviljstvo in trgovina Lady d, Danica Belec, s. p., Bakovci, Mladinska 2, M. Sobota. m8858-2 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, Z BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. £ PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA Anica Horvat iz Vučje Gomile 136 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo! Esi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je... V SPOMIN Minevata dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji Franc Rojko s Cankove 49 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo ali podarite cvet. Žalujoči tvoji najdražji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj Tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da TEBE več med nami NI! V SPOMIN 3. julija mineva eno leto od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Zoltan Časar iz Križevec v Prekmurju Vsak dan s solzami v očeh prihajamo k tvojemu grobu' Polno jelepih spominov in dobrot, ki si nam jih dal v svojem življenju, ž ljubeznijo ti prižigamo sveče in prinašamo cvetje, saj v naših srcih živiš še naprej. Vsi tvoji najdražji DRAGEMU Karlu Vratariču iz Polane OB 20. OBLETNICI SMRTI Z LJUBEZNIJO V SPOMIN VSI NJEGOVI Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. ZAHVALA V 57. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat in stric Matija Hajdinjak duhovnik v pokoju, iz Žižkov Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, vence, cvetje, sveče, in za vso drugo pomoč. Prisrčna zahvala g. škofu Smeju, številnim duhovnikom, posebno g. kaplanu Ivanu Krajncu za lepo organizirano pogrebno slovesnost. Vsem pevskim zborom, vsem govornikom, njegovim prijateljem, nekdanjim faranom njegovih župnij in vsem, ki ste se prišli poslovit od našega dragega pokojnika od blizu in daleč in ga pospremili k večnemu počitku, hvala. Hvala vsem, ki ste mu pomagali med njegovo boleznijo, in celotnemu medicinskemu osebju. Žalujoči: mama, bratje Franc, Ivan, Nace in Gusti ter sestri Anica in Marija z družinami POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJN>K°V IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c , MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 H8 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 Že pet leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 7. julija mineva pet let od takrat, ko nas je zapustila naša draga Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ne več v šumenju voda, niti vej, ni te nikjer več, kjer bil si prej. Oton Župančič ZAHVALA Žalostni sporočamo, da smo v 87. letu starosti pokopali našega dragega moža, očeta in dedija Jožefa Zvera krojaškega mojstra v pokoju, iz Lipovec 177 Ob tem žalostnem dogodku se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga imeli radi, pa tudi vsem drugim, ki so nam v teh strašnih časih stali ob strani, nam pomagali in nas bodrili. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo pogrebno slovesnost, pevcem za odpete žalostinke, dobrim sosedom za nesebično pomoč, g. Šebjanu za zadnje besede in pogrebništvu Jurič za izvedbo pogreba. Hvala vsem! Žalujoči: žena Marija, sin Jože z družino, hčerke Valerija, Cvetka in Marinka z družinami ter drugo sorodstvo Lipovci, G. Radgona, Ljubljana, 26. junij 2001 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA B Težko dojamemo, da nas je nenadoma v 6.3. letu zapustil naš ljubljeni mož. oče. dedi, tast in brat Gusti Gabor upokojeni mizar iz Rožnega naselja 39 v Murski Soboti Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjem trenutku stali ob strani, nas tolažili in izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju intenzivne sobe internega oddelka za vso pomoč. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in za odigrano Tišino. Žalujoči vsi tvoji najdražji Lepo je bilo te imeti, a težje te je izgubiti. DRAGI DEDI GUSTI! Hvala za vso tvojo ljubezen in dobroto tvoja vnuka Gorazd in Uroš KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, prezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 MK 5. julij 2001 ZAHVALE 29 Solza lije iz oči, tebe, dragi mož in oče, ni. Zaprl trudne si oči, bolečino si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. Zapustil nas je naš dragi Karel Šinko iz Serdice 24 6.10.1942-29.6. 2001 . Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem. Hvala osebju internega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr. Neradu in patronažnima sestrama za vso pomoč med . njegovo težko boleznijo. Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem sodelavcem Mure - likalnice in šivalnice TMO iskrena hvala. Hvala tudi sodelavcem Tovarne močnh krmil za podarjen venec. Vsem še enkrat - hvala! Tvoji najdražji Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in grenko spoznanje, da te nazaj več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. Spočij si utrujene dlani, za vse, še enkrat, hvala ti. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat in sorodnik Ludvik Šiftar iz Strukovec 1 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, stali ob strani, darovali cvetje in sveče, prispevali darove za dobrodelne namene, pisno in ustno izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku za izbrane besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem s poslovilnim govorom in medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebej dr. Hauserjevi. Hvala borcem in vojnim invalidom, sodelavcem sina Vladimirja in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Helena, sinova Tibor in Vladimir, sestra Gizela s hčerkama in drugo sorodstvo Ljubil si naravo... Vsaka rastlina, naj bo to trava, roža ali drevo, vse, kar diha in živi ■ vse to si ti. Bolečina in žalost je pa velika, ker te v resnici več ni. V mislih In duhu si vedno tu z mano, s svojimi najdražjimi, s svojimi prijatelji in ljudmi, ki si jih imel vedno rad. Vsi te zelo pogrešamo. ZAHNNIA Boleč je spomin na 24. junij, ko nas je v 41 ■ letu zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, zet in stric Jože Hauko iz Rankovec 41 Ob tej nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo ' nciiaum nrilateliem n znancem, ki ste vsem sorodnikom, sosedom, prija teijem , nam v težkih trenutkih dojemanja krute resnice stali ob strani in nam pomagali. Hvala vsem ki ste se prišli poslovit od njega in ga pospremili vaia vsem, ki ste s j i cvetje, za sv. maše, pa na njegovi zadnji poti, c ar namene, nam pa tudi vsem, ki ste darovali za uomuu izrekli besede tolažbe. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred pevcem za odpete^ žalostinke, in govornikoma za ^ji odprtem grobu gasilskim društvom in pogrebnišm. Banfi. ‘ . 11P nekaj po Čemer hrepenimo ljudje. Veselje in sreča j ’ elje sreča pa ni nikoli tako S tvojim odhodom je ugasnilo v J radodarna, da bi te nam vrnila. Žalujoči: , * Sandra in Urška, mama, žena Zdenka, hčerki Sanara i sestre z družinami in vsi, ki so ga imeli radi Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa odšel si v večni dom. V domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. 4. julija minevajo tri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric in zet Janez Mencigar s Cankove 29e Vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in sveče - lepa hvala! Vsi njegovi Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho zaspal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, tast in brat Andrej Žerdin iz Velike Polane Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali ob strani in izrekli sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše in darove za cerkev. Lepa hvala osebnemu zdravniku, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu in govorniku za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sin Andrej z družino in drugo sorodstvo Vedno skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Molitev, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. ZAHVALA V 74. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric Andrej Krpič * od Grada 169 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter ga v velikem številu pospremili k počitku. Hvala g. župnikoma za pogrebno mašo in obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in gasilcem PGD Grad. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Franc z Zvonko, hčerka Lvanka z možem Dragom, sestra Marija in brat Franc z družinama Ljubil si naravo, ljubil si ljudi, najbolj pa delo, katerega žal ne moreš več opravljati. Življenje tvoje preprosto je bilo. Dobrote nepozabne so, venci zdaj ti grob krasijo, lučke ti v spomin gorijo, nam pa oči solzijo. 7AHNAAA V 83. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Martin Časar iz Strehovec 56 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pomagali v težkih trenutkih, vsem, ki ste darovali za cvetje, svete maše in dobrodelne namene. Iskrena hvala predstavnici krajevne skupnosti za poslovilne besede. Posebej hvala župnikoma magistru g. Zveru in monsinjorju g. Režonji za lep pogreb in pevcem za odpete pesmi. Žalujoči vsi njegovi Zaspi, mama moja, zaspi! Zapri se v tihe, globoke sanje. Vzemi me kdaj za trenutek vanje, ko mi na tem svetu bo hudo. ZAHVALA V 92. letu je zastala beseda in se ustavilo plemenito srce najine drage mame Julijane Antolin po domače Špilakove Jolanke 22.12.1909-12. 6. 2001 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše in prispevke v dobrodelne namene. Lepa hvala dr. Gašparcu za dolgoletno zdravljenje. Hvala dr. Peričevi in dr. Magdiču. Zahvaljujemo se patronažni sestri Milici in družini Banič za lajšanje bolečin med njeno dolgo in težko boleznijo. Hvala tudi vsem pevkam zbora, v katerem je sodelovala in ga tudi vodila. Hvala tudi vsem drugim, ki ste karkoli dobrega storili zanjo in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! V globoki žalosti: hčerka Amalka z možem, sin Alojz z ženo, vnukinje Metka in Lidija z družinama, Anita z možem in vnuk Alojz, pravnuki Filip, Doroteja in Miša ter vsi drugi, ki smo te imeli radi Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Vse do zadnjega si upala in se borila, da bolezen s trdno voljo boš prestala, pa 'pošle so ti moči in zatisnila trudne si oči! ZNHNNIA V 67. letu nas je prezgodaj zapustila ljuba žena, skrbna mama, tašča in oma Marija Škerget iz Dolnje Bistrice Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini in dobrim sosedom, ki so nam pomagali in lajšali bolečine. Hvala za darovane sv. maše, sveče in cvetje. Hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Romanu za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Posebna zahvala osebju zdravstvenih domov Črenšovci in Lendava za lajšanje trpljenja proti koncu življenja. Žalujoči: mož Anton, hčerka Minka z možem in sin Jože z ženo. Draga Omi! Zelo te bomo pogrešali tvoji vnuki Aleksandra, Igor in Alen Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je... ZAHVALA V 76. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Vilma Dervarič roj. Gjergjek * iz Vadarec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče in za ureditev pokopališča. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi! DRAGA PRABABICA Za vedno boš ostala v naših srcih! Pravnuki: Tadej, Dominik, Kristjan, Mateja in Danijel 30 OGLASI 5. julij 2001 VESTNIK GIZ - LTO Turistični Vrelec Radenci objavlja prosto delovno mesto REFERNTA ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA Na prosto delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - izobrazba pete stopnje ekonomske ali turistične smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali izobrazba šeste stopnje in eno leto delovnih izkušenj, - poznavanje specifičnosti turizma na območju občin ustanoviteljic, - izkušnje na področju turizma oz. s turizmom povezanih dejavnosti, - znanje vsaj enega tujega jezika, - organizacijske sposobnosti, - delo z računalnikom z zbirko programov Office, - vozniški izpit B-kategorije. Izbrani kandidat bo izbran za določen čas enega leta. Poskusna doba je dva meseca. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: OBČINA RADENCI, Radgonska c. 9, 9252 Radenci, s pripisom »ZA RAZPIS - LTO«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri. M.SoAot* VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 900C M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 ErmaiL rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: KAVAŠ, Odranci NEMEC, Krplivnik 32 Šeruga', Puževci 27 KRANČIČ, Rankovci 20 OUČEK, Murska Sobota KO VEŠ KAJ JEŠ Mercator POLETNA POSEZONSKA PRODAJA OBUTVE PO ZNIŽANIH CENAH HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: |02l 548 14 26, GSM: 041 772 426,041 733 948 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 Močenih otroških modelov) za 50% Vabimo vas v Mercatorjevo Blagovnico v Lendavi. M IhenMnrnajholjši sosed Mercator Plese 1. Murska sobota PRIREDITVE V JULIJU 2001 I petek. 6,julij ob 18.00 uri j -Mercatorjev naj kupec d Kdo je najvišji in najtežji £ Mercatorjev kupec se bomo ~ spraševali to petkovo popoldne. < Iščemo najtežjega za najtežjo > nagrado in najvišjega za najvišjo g nagrado. AK -PV - 3 USTVARJAMO AVTOMOBILE. Dobrodošel med nami sistei zavii Nekatere čustva povsem 1 Druge obsedejo. Karkoli ie, t jel s lušno ho v inske Odi lenost? 15 d6i turbo tehnologijo skupnega voda. ■ odzivnostjo in neizmerno vseh okoliščinah je plod i tehnologije. Obvladovanje? Vsako vi vgrajenim sistemom pom odpeljejo, doživite v za vedno. novem Cliu, vas zaznambi,,,,. ... Je to moč? Motorji od 1.2 do 2.0 16V, od60||P?^M^ CUo «•«» »> t«« t« M tt« » iiihiihi STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI Jože Novak, s. p.. Lendavska 29.9000 Murska Sobota tel./faks: 02 527 10 61, GSM: 041 673 551 Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL. p©hišW®n® ©pr®m® • garažna vrata dvoriščna vrata • daljinski pogoni • ograje • kovane ograje zapornice Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota PVC okna * PVC vrata • zimski vrtovi • police • žaluzije tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com Sklenila sem popolno zvezo in k dodala še kombinacije T, J, H in a) je ta način paketnega zavarovanja najugodnejši. b) sem državna prvakinja v kombinatorik. .....c) se te črke nahajajo v mojem imenu in priimku. Izberite mo MODREMU KASKU D, ker... ASSISTANCE VETERIN ARI A' ▼ Murska Sobota, d. o. o. X A. Lendavska 27, tel.: 02/537 18 90 Obveščamo rejce živali, da je treba naročiti veterinarska spričevala za vsak premik živali. Veterinarsko spričevalo se naroča vsak delovni dan do 9. ure po telefonu številka 537 18 90. Spričevalo je veljavno 3 dni (trenutno še 10 dni). Prosimo, da upoštevate navodila, saj vam le tako lahko zagotovimo, da bo naročeno spričevalo izdano še isti dan! DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: Pomurska banka 12340-19232423 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Sodelujte v naši nagradni akciji! Izberite najmodrejši zaključek zgoraj navedene trditve izpolnite kupon, ga izrežite, prilepite na dopisnico in pošljite na naš naslov: -za aSdjoAK Cankarjeva 3 2000 Maribor Nagrajence bomo izžrebali 7. julija 2001 NAGRADE: 3 x zavarovanje MODRI KASKO za 1 leto 100 x majica ZM Popolno paketno zavarovanje vašega avtomobila smo poimenovali modra linija. MODRA LINIJA = MODRI KASKO Z BREZPLAČNO ASISTENCO DOMA IN V TUJINI + KOMBINACIJE T, J, H IN D S to obliko zavarovanja ne boste ničesar prepustili naključju, saj poleg modrega kaska vključuje še zavarovanje tatvine (T), stekel, svetlobnih teles in ogledaii Jr škode na parkirnem prostoru (H) in naleta divjadi afi domačih živali (D). Ob sklenitvi modre linije vam bomo priznali posebni 7% popust, pri plačilu z gotovino pa še dodatni 4% popust. VESTNIK NA IMTEDNETII' ) Nagradna akcija za modri kasko Najmodrejši odgovor je: (obkrožite) a), b), c) Ime in priimek: Ulica in hišna št:: www.p-inf.sl Pobije za tnlormitann!. d. d,. Ul, a. Novm 13. Mursks SoholH Kraj in poštna št.: KBK 5. julij 2001 NAPOVEDNIK Napoved kulturnih prireditev Delimo vstopnice za kino KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 5. julija, ob 22. uri bo na grajskem dvorišču večer tehna, na katerem bo nastopila skupina Rotor iz Ljubljane, družbo pa ji bosta delala didžeja Dojaja in Bizzy. - V petek, 6. julija, ob 21. uri bo nastopil na grajskem dvorišču slovenski raper Klemen Klemen (»predvozači« bodo mladi Ljutomerčani 187), ob 22.30 pa se bo predstavil na hip-hop Koncertu ,EI Bahattee iz Zagreba. - V soboto, 7. julija, ob 22. uri bodo nastopili na grajskem dvorišču reški rockerji Let 3. BAKOVCI V soboto, 7. julija, ob 21. uri bo v Pubi pubu -Hiši dogodkov večer šansonov z igralko Jerco Mrzel in pianistom Emilom Glavnikom. Veržej V petek, 6. julija, ob 19. uri naj bi nastopil na trgu Zdenek Bily Dixieland Band. OTVORITEV PODSREDA V petek, 6. julija, ob 19. uri bo na gradu otvoritev razstave krpank Cvetke Hojnik Dorojevič. Razstavo bo odprl akademski slikar in profesor Darko Slavec, večer pa bo obogatil cimbalist Adam Bi-cskey s svojim ansamblom. dogodek STARA GORA V soboto, 7. julija, ob 13. uri se bo začela prireditev Žetev zlatega klasa. PETANJCI V nedeljo, 8. julija, bo na igrišču prireditev Žetev in mlatitev na stari način. GLEDALIŠČE LENDAVA V soboto, 7. julija, ob 11. uri bo pred hotelom Elizabeta lutkovna predstava Gospod, pokukajva v zaboj ali Igra o Rdeči kapici v izvedbi Teatra Pupilla iz Lendave. Predstava spada v okvir mednarodnega lutkovnega festivala Lutkovni pristan. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji so do 16. septembra razstavljena dela Mednarodnega trienala male plastike. - V izložbenem oknu samopostrežbe Shoping je na ogled razstava ročnih izdelkov članic Društva gluhih in naglušnih Pomurja: Dragice Bračič iz Gornje Radgone, Tatjane Tkalec s Tišine in Anite Gujtman iz Beltinec. - V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo! LJUTOMER - V muzeju sta na ogled splošna muzejska zbirka in zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. - V galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled slike Rozine Šebetič z naslovom Voda. VELIKA POLANA Na domačiji Miška Kranjca je na ogled stalna razstava. Murska Sobota Četrtek, 5- julija: ob 21.00 ameriška znanstvenofantastična pravljica Dungeon Dragons Petek, 6. julija: ob 19.00 Dungeon Dragons, ob 21.00 francoska srhljivka Škrlatne reke Sobota, 7. julija: ob 19.00 Škrlatne reke, ob 21.00 Dungeon Dragons Nedelja, 8. julija: ob 19.00, ob 21.00 Škrlatne reke , Lendava VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje za informiranje, d d . Ulica arhitekta Novaka 13. M Sobota Milja je zelene barve, če jo »kontrolira« Tom Hanks, oz. Zelena milja je naslov filma, ki se bo v kratkem vrtel v naših kinematografih, kar je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedela tudi naša nagrajenka Marija Erdela, Lešane 16, 9253 Apače. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: V katero državo je postavljena zgodba filma Škrlatne reke? Odgovor:............:.................................... Kupon št. 27 Odgovore pošljite do 10. julija na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka, 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. V lendavski Nafti so ohranili praznovanje 3. julija, dneva »belih« rudarjev, kot pravijo iskalcem nafte. Letošnji praznik je minil v znamenju dela, torej ni bilo slovesnosti kot v dobrih starih časih. Pa vendarle: delavcem, ki sO v kolektivu deset, dvajset in trideset let, so podelili priznanja za delo in zvestobo kolektivu. »Tride- setletniki« so: Tomaž Galič, Slavica Pahor, Ivan Pavoševič, Jože Kuzma, Aleksander Gerenčer, Zdenka Guttierrez, Dezso Kelenc, Štefan Kiš, Jože Mavrič, Ladislav Soke, Ladislav Torok, Jože Goncz, Rudolf Kontrec, Jože Koprivec, Alojz Pahor, Ladislav Tot, Franc Varga, Janez Balla, Laszlo Horvath, Zoltan Orban in Ignac Prendl. (J. Ž.) VESTNIK NA INTERNETU: / Potljelj« za fl tior. ro maši pa sta bila pred cerkvijo srečanje in skromna pogostitev vseh vernikov, novomašno kosilo za posebej vabljene pa je bilo v šotoru pri benediški cerkvi. 25-letni Mitja Markovič z Zagajskega Vrha je fant iz ljudstva, vendar se je od vrstnikov »ločil« le po tem, da je hrepenel po nečem višjem - duhovništvu. Cilj je uresničil prejšnjo nedeljo s prvo mašno daritvijo. tskega, k _ ___..»ega in jezuitskega reda čiškanskega, salezijanskega in klareti Prekmurje je dolgo veljalo za območje, od koder je odhajalo K) ® študirat teologijo (v primerjavi z 'O® drugimi pokrajinami) veliko mla-dih, zlasti pa iz bogojinske in beltinske župnije. Letos je doštudiral irt bil po-svečen iz Prekmurja le 26-letni Marjan Maučec iz Brezovice, pripadnik minoritskega reda, ki bo f daroval novo mašo v nedeljo, 8. julija, ob 10. uri v župnijski ce- ' L rkvi v Črenšovcih - kraju, kjer ji ima že nekaj let sedanje uradno bivališče. | Obhajilo je delilo več duhovnikov, toda večina | novomašnika Mitja. Tako tudi njegovi vrstniki i I pomagali pri pogostitvi več sto ljudi. kraljev. To je bil seveda velik dogodek za župnijo, za njegova starša (oče Milan, mati Milika), brata Danijela, dva dedka in (eno) babico; druga se žal ni učakala vnukove nove maše. Prva mašna daritev pa je bila vrhunec v dosedanjem Mitjevem življenju, ki je odraščal kot vrstniki, vendar s to razliko, da mu niso bila v ospredju stremljenja po materialnih, ampak duhovnih dobrinah. Hrepenel je po nečem višjem - božji službi in pri tem bil deležen vse podpore svojih staršev. Morda pa mu je k taki izbiri tudi kai nom—’ kok vezave nad 24 mesecev nsd 36 mesecev nad 60 mesecev 9 julij ponedeljek J^JuUJjorek, 1iulij Sreda 217.4128 15.8000 111.1614 33.1444 256.7160 142.8562 11.2284 Skupni 21^7856 _________ Znesek LJJ57544 _2Jd8407^ ^28^0487^ 755.4624 ^42J586~ ~TT196O~~I i am je stal tudi slavolok z napisom novomašnikovega gesla oziroma vodila: Bodi z mano, ko bom vabil vse k ljubezni, veri, upanju! Besedilo in foto: Š. S. ■ 12,20 % do 12,47 % Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Obrestna mera od 31 do 90 dni od 91 do 180 dni od TOM od 181 do 365 dni od TOM- 22jP^br.mera Prodajni 218.5061 15.8795 111.7204 33.3110 258.5220 143.8612 I Državno ' prvenstvo v Rakičanu v Letalska zveza Slovenije in Aeroklub Murska Sobota sta organizatorja 7. državnega prvenstva v akrobatskem letenju, ki bo od 5. do 8. julija na letališču v | Rakičanu. Polgoročr ------— kok vezave Skupna let. obr. mera od 500 DEM, od 250 EUR val. ki. +3,81 % od 500 DEM, od 250 EUR val. ki.+4,33 % do val. ki. + 5,55 % vezave Obrestna mera _ TOM + 4,33 % do TOM + 4,50 % TOM+ 4,85% do TOM+ 5% TOM + 5,55 % do TOM + 5,70 5- iulij, četrtek 7- julij, sobota, VESTNIK znova