Leto X., št. 29 <„jutro" št. 1753) Ljubljana, ponedeljek 3* avgusta 1942-XX
Cena cent. 83
Upravmstvo: Ljubljana, Puccimjeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23.
31-24
Lnseratm oddelek: Ljubljana, Pucclnl-Jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kr. Italije ln Inozemstva Ima
Unione Pubblicitš Italiana S. A^, Milano
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Pucdnijeva ul. 5. Telefon St- 31-22, 31-23, 31-24., 31-25. 31-28 PooedeijsKa izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.— Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu
CONCESSIONARLA. ESCLUSIVA per la pubbiicitd di provenienza Italiana ed estera:
Unione Pnbblicita Italiana S. A„ MIlan o
Uspeli napadi na angleška letališča v Egiptu
Essstbardiranje je povzročilo obširne požare In eksplozije
PRODIRANJE PROTI KAVKAZU
Železnica Krasnodar-Stalingrad presekana na več točkah — Nemško
prodiranje južno od Dona se naglo nadaljuje
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 2. avgusta naslednje 75)6. vojno poročilo:
fca fronti v Egiptu akcije izvidniških edinic. Naše letalske skupine so izvedle uspele napade v angleškem zaledju, zlasti na letališča v Bur el Arabu, Abukirju in Amiriji. Na področju ponovno zadetih objektov so nastali obširni požari in siine eksplozije.
V teku borb so nemški lovci sestrelili dve sovražni letali, tretje pa je treščilo na tla, zadrto od protiletalskega topništva trdnjave Tobruk.
Naše letalstvo je bombardiralo Mikabo.
•
Napad številnih sovražnih letal na pristanišče Navarin (Grčija) ni povzročil nobene škode.
Uspešne letalske akcije
Operacijsko področje, 2. avg. Posebni dopisnik agencije Štefani javlja:
Naše letalstvo je predvčerajšnjim delovalo z običa .ino j s kostjo. Med najbolj značilnimi je bil spopad v pasu južno od El Alameina med letali »Macchi 202« in sovražnimi letali. 12 naših letal, ki so svobodno križarila, je opazilo in prestreglo sovražno skupino 25 letal tipa »Curtiss 40« in bombnikov »Hurricane«. Tudi to pot je bila drznost in hrabrost kos številu. V spopadih, ki so sledili, je bilo sestreljenih 6 sovražnih letal. Bržkone sta bili sestreljeni še dve letali, ostala pa so bila ponovno zadeta z ognjem iz strojnic.
Ncosssafan ©dpsr osovinskih sit
Stockholm. 2. avg. d. Švedski listi javljajo o položaju na egiptskem bojišču le skromne vesti iz Londona, iz katerih je razvidno, da zadnji britanski napadi na osovinske postojanke niso mogli na nobeni točki omajati trdnosti nemške in italijanske obrambe, ki se je medtem še naknadno konsolidirala. Listi navajajo informacije vojnega dopisnika lista »Daily Telegraph«, ki sodi, da bo v bodočih borbah na tem bojišču igralo posebno vlogo defenzivno orožje, v prvi vrsti protitan-
kovsko topništvo, iz česar se lahko sodi, da računajo v britanskih krogih s skorajšnjo obnovo osovinskih ofenzivnih akcij. Isti dopisnik javlja nadalje, da so osovinske čete vso fronto pri El Alameinu trdno zavarovale z razsežnimi minskimi polji. Posebno je Angležem neprijetno, da so bila ta minska polja urejena z minami, ki so jih osovinske čete pobrale iz britanskih zalog, v prvi "vrsti pa z minami, ki so bile odstranjene z bivših minskih polj v britanskem obrambnem sistemu v Libiji, predvsem v okolici Marsa Matruha. Dopisnik angleškega lista pravi nadalje ,da so celo žične ovire zgradile nemške in italijanske čete pred svojimi postojankami iz bodeče žice, ki so jih kot vojni plen dobile iz britanskih zalog.
Letalski napadi na Malto
Berlin, 2. avg. d. Nemško letalstvo je 31. julija ponovno z močnimi silami uspešno napadlo britanska letalska oporišča na otoku Malti. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je bila na napadenih objektih povzročena velika škoda.
Z egiptskega bojišča javljajo nadalje, da so isti dan skupine nemških bojnih letal izvedle uspešne oborožene izvidniške akcije med raznimi odseki bojišča pri El Alameinu. Pri tej priliki je bila sovražnikovi oskrbovalni službi prizadeta velika škoda.
Smrt zaslužnega admirala
Bologna, 2. avg. s. V Bologni je umrl admiral. eskadre Denti Amari di Pirajno Du-ca Salvatore, senator Kraljevine. Admiral Salvatore Denti di Pirajno je bil rojen 27. maja 1875 v Neaplju. V mornarico je vsto1-pi'l L 1888 in je 1. 1926 dosegel čin divizij-skega admirala. Udeležili s« ie vojne v Afriki 1. 1894, vojne na Kitajskem 1. 1901, vojne v Libiji in svetovne vojne. Pridobil si je mnoga visoka odlikovanja. Po vojni jo poveljeval v Tarantu in Benetkah, nato pa je bil poveljnik 2. pomorske eskadre. V februarju 1. 1936 je napredoval za admirala eskadre in je bil imenovan za predsednika višjega mornariškega sveta. Od L 1939 je bil član kr. sena/ta.
Japonske operacije proti Avstraliji
Novi letalski napadi na avstralska mesta
šanghaj, 2. avg. d. Iz Melbourna javljajo. da je včeraj neko posamično japonsko letalo napadlo mesto Mossman na vzhodni avstralski obali. Mesto Mossman leži severnozapadno od mesta Townsville, ki je bilo v preteklem tednu že ponovno cilj uspešnih japonskih letalskih napadov. Nadalje so se iz Melbourna zvedele nekatere podrobnosti o utrditvi japonskih postojank na otoku Quadalcanar. Na osnovi uradnih avstralskih poročil so se Japonci na tem otoku izkrcali že pred 6 tedni in poslej tamkaj zgradili več letališč. Letališča je zgradilo po večini domače delavstvo pod nadzorstvom japonskih čet.
Nova birmanska uprava
Tokio, 2. avg. d. Iz Ranguna v Birmi javljajo, da sta se združili obe glavni birmanski politični stranki in sicer »Tha-king« in »Sinjetha«. Politična stranka »Thaking« je bila v Birmi znana tudi pod imenom »Doboma« in je imela kakih 40 tisoč članov, dočim je »Sinjetha« štela okrog 30.000 članov. Po prostovoljni združitvi obeh starih birmanskih političnih strank bo osnovana nova enotna politična stranka »Doboma-sinjetha«, ki ji bo nače-loval novi šef birmanske vlade, ministrski predsednik dr. U. Manung. Glavni cilj nove birmanske politične stranke bo, da z vsemi sredstvi podpira obnovo Birme na osnovi najtesnejšega sodelovanja z novo birmansko civilno administracijo in japonskimi vojaškimi oblastvi.
Itengun, 2. avg. s. Ob navzočnosti vrhovnega poveljnika japonskih sil v Birmi je bil včeraj zjutraj uradno ustoličen osrednji upravni svet Birhne pod predsedstvom dr. Bamanga. Slovesnost je bila v občinski palači.
Rangun, 2. avg. s. Dodatno k vesti o ustanovitvi nove uprave v Birmi se doznava, da bo postavljen v vsakem okraju japonski svetovalec. Teritorialna pristojnost nove uprave se razširja nad vso Birmo ,izvzemši državo Šan.
Odgovornost židovstva za sedanjo vojno
Tokio, 2. avg. s. Bivši japonski veleposlanik v Rimu Hirota je objavil v japonskem tisku članek z izjavo, da ima glavno krivdo za sedanjo vojno mednarodno ži-dovstvo. Anglosaški narodi so krotko sredstvo v rokah zveze židovskih financ in tiska vsega sveta. Zid je, zaključuje japonski diplomat, bodo privedli Anglijo in Ameriko do propada, kajti pod njihovim usodnim vplivom bosta ta dva naroda prepuščena boljševizmu.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 2. avg. s. S fronte v Cekiangu poročajo, da so oddelki japonske mornarice v teku očiščevalnih operacij vzdolž reke Vuvu pri Benchovu v pokrajini čekiang zajele velike količine vojnih potrebščin, tako številne protitankovske topove, strojnice in strelivo. Japonci so razpršili zadnje preostale skupine Kitajcev, ki so se upirali v okrožju šihlicuna.
Tokio, 2. avg. s. Agencija Domsei poroča z nekega japonskega oporišča na Kitajskem, da je velika skupina japonskih lovcev novega tipa nenadno napadla 30. julija opoldne sovražno letalsko oporišče Hengiang v pokrajini Hunan. Nastala je borba z ameriškimi letali tipa »Curtiiss P 4'K, ki so bila pridružena čungkinškim letalskim silam. V borbah so bčla uničena štiri sovražna letala, peto pa je bilo zažgano na tleh. Napad na letališče Hengiang se je ponovil 31. julija ob 8. zjutraj. Japonski lovci so sestrelili nadaljnjih 6 ameriških letal, 2 so pa uničili na tleh. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da se razgublja nada sovražnika v nekakšno letalsko gverilsko vojno proti Japoncem zaradi uničenja skoraj vseh ameriških eskader na tem področju. V teku spopadov so Japonci izgubili 3 letala, dve letali sta se razbili na tleh skupno z dvema sovražnima letaloma, ki so ju Japonci zasledovali.
Nangking, 2. avg. s. Poročilo ekspedi-cijskega zbora na Kitajskem javlja, da so japonske letalske sile sestrelile v teku borb dne 30. in 31. julija 13 ameriških letal. Borbe so potekale nad letališčem Hengiang v pokrajini Hunan.
Nov poveljnik japonske severne armade
Tokio, 2. avg. d. S pristojnega japonskega vojaškega mesta uradno javljajo, da je bil imenovan general Kučiro Higuši za novega vrhovnega poveljnika japonske severne armade. Hkrati je bil general Ji-kuo Kasahara imenovan za načelnika štaba japonske kvantungške armade.
Zamenjava diplomatov
Bangkok, 2. avg. d. Iz uradnega vira javljajo, da bo 4. avgusta večje število svoječasno v Siamu delujočih diplomatskih in konzularnih predstavnikov Velike Britanije, Nizozemske, Belgije in Norveške skupaj z nekaterimi zasebniki tz navedenih držav odpotovalo iz Bangkoka v smeri proti njihovi domovini. Transport bo šel iz Bangkoka najprej v Saigon. V prvi skupini, ki se bo vkrcala v Saigonu na japonski parnik »Tatuta Maru«, bo odpotovalo kakih 100 oseb. Japonska ladja bo tuje državljane prepeljala v portugalsko afriško luko Lourenzo Marques, kjer bodo po dogovoru zamenjani s siamskimi državljani vračaj očimi se iz navedenih tujih držav.
Prvi finski poslanik
v Vatikanu
Vatikansko mesto, 2. avg. s. V petek je
papež sprejel k svečani avdiencl prvega finskega poslanika pri Sv. stolici Griben-berga, ki mu je izročil svoje poverilna pisma. Po formalni ceremoniji je papež povabil finskega diplomata v svojo zasebno knjižico, kjer ga je zadržal v daljšem razgovoru. Po avdienci je finski poslanik obiskal državnega tajnika Magliona, 5d mu je zato vrnil obirfc.
INSERIRAJTE V »JUTRU"*
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Na jugu vzhodne fronte brzi oddelki in pehota neprestano zasleduje sovražnika v smeri proti Kubar.u ter so zlomili odpor njegovih zaščitnic. številne obkoljene sovražne skupine so bile uničene. Oddelki letalstva podpirajo operacije vojske in razen tega neprestano bombardirajo zveze sovražnika v zaledju.
V	velikem loku Dona so nemške in italijanske čefe zavzele sovjetsko mostišče. Letalski oddelki so z dobrim uspehom posegli v borbo. Pri nočnih napadih na sovražni ladijski promet je bilo pet sovražnih ladij potopljenih, pet nadaljnjih ladij in več bro-dov pa poškodovanih. V času od 1. julija do 1. avgusta je nemški tanltovski oddelek uničil severovzhodno od Kalača 482 deloma težkih in najtežjih sovražnih tankov.
Severno od Rževa so sovjetske čete tudi včeraj ponovno napadale. V hudih borbah, deloma v protinapadih, so bili sovražni napadi s krvavimi izgubami zavrnjeni.
V	Finskem zalivu so bojna letala poškodovala dva sovjetska tovorna parnika z bombami.
V	času od 21. julija do 1. avgusta je .Izgubilo sovjetsko letalstvo 815 letal. Izmed
teh jih je bilo sestreljenih v borbah v zraku 641, od protiletalskega topništva 66, od vojske 11, ostala pa so bila uničena na tleh. V istem času smo izgubili 61 lastnih letal.
V	Egiptu so napadla nemška letala v noči na 1. avgust sovražno letališče pri Kairu. Več lop je bilo zažganih, sedem letal pa uničenih na tleh.
Nekaj angleških letal je včeraj podnevi iz velike višine na svojih motilnih poletih vrglo bombe na razne kraje v zapadni Nemčiji. Bombe so padje po večini na stanovanjske okraje. Nastftlo je nekaj škode na poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni.
V	borbi proti Angliji so nemška letala v pretekli noči brez lastnih izgub bombardirala vojne cilje v Irvvicliu.
V	noči na 1. avgust je prišlo severno od Seebriigga do borbe med nemškimi stražni-mi ladjami ter angleškimi brzimi čolni, izmed katerih je bil eden potopljen, eden pa zažgan. V noči na 2. avgust je prišlo pred francosko obalo do borbe med našimi straž-niini ladjami ter angleškimi brzimi čolni in topničarkamL Dva angleška brza čolna sta bila verjetno uničena, .mnogi drugi pa zadeti. Naše edinice so ostale nepoškodovane.
Uničevanje obkoljenih sovjetskih oddelkov
Berlin, 2. avg. d. Dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da se nemško prodiranje južno od vzhodnega teka reko Dona nadaljuje in da se je njegova brzina še nadalje povečala. Na področju južno od Dona soi mehanizirani nemški oddelki še na nekaj nadaljnjih točkah presekali važno železniško progo Krasnodar-Stalingrad, ki je bila prvič prekinjena že v petek. Nemški motorizirani oddelki so to železniško progo, ki igra glavno vlogo v premikanju sovražnikovih čet, dosegli v bližini Kučevskaje. Odtod dalje so nemški oddelki v zasledovanju poraženega sovražnika razvili še dosti večjo> brzino,, kakor pa jo je zmogel panični sovražnikov beg in na ta. način je nemškim četam na več točkah uspelo prehiteti sovražnikove oddelke in jih obkoliti. Ti oddelki sie sedaj postopno uničujejo.
Kakor nadalje javljajo s pristojnega nem-škega vojaškega mesta v Berlinu, igra v uničevanju obkoljenih sovražnikovih skupin odločilno vlogo nemško letalstvo, ki jih neprestano obsipa z bombami in obdeluje s strelnim orožjem.
Tudi na področju pri Saljsku so borbe nadaljujejo in se sovražnik umika zmerom dalje proti jugu in jugovzhodu.
Na vzhodnem obrobnem področju ob velikem Donovem kolenu zapadno od Kalača, kjer se sovjetske čete še upirajo nemškemu pritisku, so v teku ogorčene borbe. V berlinskih vojaških krogih pa so tudi glede tega področja optimistični in naglašajo, da sie sicer sovjetske čete še zmerom z vsemi poslednjimi silami, ki so na razpolago, branijo na svojih postojankah, toda borbe na tem področju se že pričenjajo razvijati v smeri proti nemški zmagi.
S fronte severno od Voroneža javljajo o posameznih sovjetskih napadih, ki pa položaja na tem področju niso mogli bistveno spremeniti.
Razbremenilni sovjetski protinapadi severno od Rževa so bili prav tako vsi odbiti od nemške obrambe in je sovražnik utrpel hude izgube. Da ti sovjetski razbremenilni napadi ne bodo mogli vplivati na razporeditev nemških sil na južnem ofenzivnem bojišču, je postalo razvidno tudi iz tega, da so bili po nekaterih na rževskem frontnem odseku odbitih sovjetskih napadih sovražnikovi oddelki vrženi celo onkraj izhodiščnih postojank.
Na frontnem odseku ob Volhovu so so, kakor j« bilp objavljeno že v včerajšnjem nemškem vojnem poročilu, posebno odlikovali oddelki španske prostovoljske divizije, ki so uspešno zavrnili vse nasprotnikovo protiakcije in je sovražnik tudi tu utrpel hude izgube.
V nemških vojaških krogih pripominjajo k uspešnemu nadaljevanju ofenzivnih operacij, da je treba posebne zasluge pripisovati tudi nemški prateži. ki vzorno oskrbuje nemške čete. Da ta naloga ni lahka, je jasno že glede na velike oddaljenosti, ki jih morajo premagovati nemški oskrbovalni transporti. Da oskrba nemoteno deluje, je v prvi vrsti zasluga v naprej precizno izdelanih načrtov nemškega vrhovnega vojnega poveljništva, ki je poskrbelo, da motorizirani oddelki, ki so od oskrbe posebno odvisni, lahko nemoteno delujejo. Problem oskrbe je "posebno velikega pomena sedaj, ko se jo na jugu po prodoru preko Dona razvilo nemško prodiranje na črti, dolgi nad 250 km, katere najbližja o6krbovališča, so ob spodnjem Donu.
Berlin, 2. avg. & Tudi predvčerajšnjim so nemške in zavezniške sile dosegle nove važne uspehe. Važna železniška zveza Krasnodar—StaJingrad je prekoračena na novih točkah in tudi v južnem delu, kakor poroča DNB, je papredovanje zmagovitih čet naglo. Sovražnik skuša nuditi odpor, toda sleherni poskus je takoj strt. Jasno je, da ni mogoče izpolniti Stalinovega ukaza, da se je treba ustaviti za vsako ceno. Pregled položaja, kakršen je nastal v zadnjih djieh, omogoča naslednje ugotovitve: Da-
nes se Timošenko bori s hrbtom proti zidu in z izgledom, da bo odrezan od vse ostale fronte. V tem primeru bi sovjetske sile bile prepuščene same sebi in bi bile odvisne od lastnih skromnih razpoložljivih virov. V ostalem ne bi bila zavidanja vredna usoda ostale odrezane fronte izven življenjskega odseka, kakršen je Kavkaz.
Stockholm, 2. avg. d. Po informacijah iz nekaterih tukajšnjih listov so v nadaljevanju svoje ofenzive na južnem delu vzhodnega bojišča sprednji motorizirani oddelki armade v. Bocka prodrli že do železniškega križišča Tihorecka, ki leži 90 km južno od mesteca Kuščevskaje.
Madžarske čete v bojih pri Voronežu
Budimpešta, 2. avg. s. Madžarski glavni stan je včeraj objavil naslednje poročilo:
V teku tedna so madžarske čete preprečile vse poskuse izvidništva ob gornjem Donu. Sporadično delovanje topništva na obeh straneh.
Pooblaščeni vojaški krogi poročajo v dopolnilo objavljenega poročila, da so madžarske čete 2. armade v pasu Voroneža ■ preprečile vse poizkuse sovražnih napadov južno in severno od tega kraja. Pripominja se, da je važnost obrambe voroneškega odseka s strateškega vidika očitna tudi zaradi dejstva, ker je sovražnik v tem odseku v prazni nadi, da bi prodrl nemško in zavezniško razvrstitev, uporabil vse razpoložljive rezerve. Nemške in malža.rske čete so v popolnem tovariškem sodelovanju zadale sovražniku najhujše izgube. Sovjetske čete je zavezniško topništvo in nemško ter madžarsko močno avtomatsko orožje dobesedno pokosilo. Drugi poizkusi sovražnika za prekoračenje Dona so se izjalovili takoj v začetku zaradi velike budnosti madžarskih čet. Madžarska vojska je v spopadih preteklih dni znova dokazala svojo vrednost in svojega velikega bojnega duha.
S finskega bojišča
Helsinki, 2. avg. d. O položaju na finskem bojišču javlja sobotno finsko vojno poročilo, da je v vseh odsekih prevladovalo zatišje. Ob obali na Aunuški ožini, kakor tudi v bližini Massolkae na vzhodni fronti so bili zavrnjeni lokalni sovražnikovi napadi.
Vprašanje Nemcev ob Volgi pred rešitvijo
Berlin, 2. avg. s. Glede nekega vprašanja, ki utegne biti na poti rešitve, namreč glede vprašanja Nemcev ob Volgi, je zanimiv članek lista »Nazionalzeitung«. Goringovo glasilo pripominja predvsem, da je vojna
temeljito spremenila položaj milijonov Nemcev, državljanov v drugih državah. Prvi, ki so bili priključeni nemški družini, so bili Nemci iz Posarja, Avstrije, Memela in Sudetov. Nato so prišli milijoni Nemcev iz Poljske, Belgije, Luksemburga, Alzacije in Lorene ter Jugoslavije, osvobojeni z zmagovitim orožjem. Stotisoči so bili končno osvobojeni preteklo leto izpod boljše-viškega jarma.
Nemci pa žive tudi v južnovzhodnem delu Evrope. Zaradi sile, ki si jo je znala Nemčija pod voistvom Adelfa Hitlerja pridobiti, se ti ne smatrajo več za tolerira-ne manjšine, temveč za popolnoma enakopravne državljane, ter za priznane člane stomilijonskega naroda, ki imajo možnost svobodno izražati svoja čustva in svoje politične ideje ter varovati kulturno in gospodarsko priznano'jim avtonomijo. S tem so postali neobhodni činitelji v velikem organizmu nemške domovine. Nemških etničnih skupin na jugu Evrope je mnogo, po zad-nih podatkih jih je na Madžarskem 1 milijon 250.000, v Rumuniji 550.000, v Neodvisni Hrvatski 180.000, na Slovaškem 160 tisoč in v Srbiji 70 000, torej skupno 2 milijona 210.000 Nemcev, ki žive v petih različnih državah in ki so vendarle uvrščeni v eni sami fronti in ki jih preveva edinstven duh z istim idealom. Tudi ti so kakor Nemci velikega rajha ponosni v dajanju svojega pozitivnega prispevka h konč« nemu triumfu skupne domovine.
Smrt nemškega generala ] na bojišču
Berlin, 2. avg. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta se je izvedelo, da je na vzhodni fronti padel načelnik štaba neke nemške tankovske armade, general Ju-lius v. Bermuth. Pokojnik je bil že prej za svoje zasluge odlikovan z viteškim križem k železnemu križu.
Dr. Tuka na vzhodnem bojišču
Rovno, 2. avg. d. Slovaški min. predsednik dr. Tuka, ki je na inšpekcijskem potovanju pri slovaški diviziji na vzhodnem bojišču, je v petek ponoči dospel iz Zitomira v Rovno. V njegovem spremstvu je tudi vrhovni poveljnik slovaške divizije, ki se z nemškimi četami bori na vzhodni fronti. Ob prihodu v Rovno je predsednika slovaške vlade pozdravil poveljnik nemških vojaških okupacijskih oblasti v Ukrajini. Dr. Tuka je po kratkem postanku v Rovnu nadaljeval svoje potovanje.
Odmevi sovjetskih porazov
Monakovo. 2. avg. s. Komentirajoč operacije na vzhodni fronti, pišejo »Miinche* ner Neueste Nachrichten«:
Sovražnik se v popolnem neredu umika iz južnega odseka Dona in ne posluša Sta-1 i nove ga poziva, da ne sme prepustiti niti pedi zemlje, temveč se rajši drži prejšnjih navodil, na katere je Moskva prehitro pozabila. Nemške čete, ki so pričele z ofenzivo pred mesecem v okolici Kurska in iz Harkova in ki so doslej napredovale za 1500 km, še vedno zasledujejo sovražnika in prodirajo celo pred njim. V komentarju giedo uspehov podmorniškega orožja javljenih v včerajšnjem izrednem poročilu, poudarja list, da se prvič omenja veliko število tovorni c jadrnic, katere mora sovražnik zaradi pomanjkanja parnikov uporabljati Vprašanje transportov je za Anglijo in Ameriko nerešljivo vprašanje.
Rim, 2. avg. s. »Daily Herald« ironično« omenja prezgodnje izjave nekaterih angleških vojaških kritikov, o pričetku pomladi, o »slabosti« nemške vojske in o »strašnem uničenju«, ki je bilo delo sovjetskih protinapadov pozimi ter piše nato, da ni nobenega znamenja, da bi bila nemška sila,*ki jo je proglasil kak angleški novinar za napol porušeno, blizu izčrpanja. Nimamo nobenega sredstva za merjenje te sile in tudi ne vemo, kakšne so ruske rezerve, toda sleherni lahko razbere in sodi po zemljevidu, kako hude so ruske izgube na ozemlju.
Letalski boji na zapadu
Veliko opustošenje v angleški hiki Hull
Berlin, 2. avg. d. H kratkemu poročilu o uspešnem napadu nemškega letalstva na važno britansko luko in industrijsko središče Hull na vzhodni obali Anglije pripominjajo dodatno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da so napad izvršile močne skupine nemških letal v petek ponoči. NemŠKa letala so nad Hull priletela v več zaporednih valovih in sipala težke rušilne in zažigalne bombe vseh kalibrov na vojaško važne objekte in naprave tega pristaniškega mesta. Nemška izvidniška letala, ki so v soboto v zgodnjih jutranjih urah preletela napadeno sovražnikovo področje, so ugotovila, da je napad povzročil veliko razdejanje in zanetil velike požare, ki so se videli še na veliko daljavo.
Berlin, 2. avg. s. Doznava se iz vojaškega vira, da so posamezni angleški bombniki včeraj metali bombe na nekatere kraje v severnozapadni in južnoza-padni Nemčiji. Napadi so bili z vojaškega stališča neučinkoviti. Po dosedanjih vesteh je nemška protiletalska obramba sestrelila dve angleški letali.
Berlin, 2. avg.-d. Britanski bombniki so v soboto popoldne z manjšimi silami in v ločenih poletih napadli nekatera mesta severnozapadne in jugozapadne Nemčije, kjer so odvrgli nekaj bomb. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, v nobenem izmed napadenih krajev ni bila povzročena škoda vojaškega značaja. Nemška protiletalska obramba je sestrelila 2 izmed napadajočih britanskih bombnikov.
Stockholm, 2. avg. s. Angleško letalsko ministrstvo javlja, da je bilo izgubljenih pri napadih včeraj ponoči na kraje v zapadni Nemčiji in zasedenih ozemljih 30 bombnikov in lovcev.
Vichy, 2. avg. d. Tu je bilo v soboto uradno objavljeno, da je 31. julija popoldne neko britansko letalo preletelo francosko mesto Casablanca na zapadni afriški obali. Francosko protiletalsko topništvo je tuje letalo pričelo obstreljevati. Po zadetku protiletalske granate se je britansko letalo v bližini Mazagana zrušilo na tla.
Nenadna smrt nemškega generalnega konzula
dr. Hansa Broscha
,	Ljubljana, 2. avgusta
Ljubljančane, ki so se zgodaj znašli v središču mesta, je presenetila velika črna zastava, izobešena na hotelu »Slon«. Kmalu se je razvedelo po mestu, da je ponoči umrl nemški generalni konzul g. Brosch. Novica je presenetila javnost, kajti g. generalni konzul je bil v Ljubljani splošno znan. Njegova krepka pojava je pričala o trdnem zdravju. G. generalni konzul Brosch je bival že več let v Ljubljani, kjer so mu veliki dogodki zlasti v zadnjih dveh letih sproti ponujali zelo mnogo dela, ki ga je g. Brosch
opravljal z veliko marljivostjo in z izkušenostjo odličnega konzularnega zastopnika velike države. Selitev nemških rojakov pred pričetkom vojne z bivšo Jugoslavijo, nadalje obsežna preselitvena akcija v teku zadnjega leta, utrjevanje prijateljskih zvez z Italijo na važnem mejnem sektorju pa še mnogo drugih akcij je črpalo veliko energijo g. generalnega konzula Broscha in pospešilo smrt. Zadela ga je kap. V zgodovini nemške diplomatske in konzularne službe si je g. generalni konzul Brosch zaslužil častno mesto.
Itatifansko-madžarsko kulturno sodelovanje
Budimpešta. 2. avg. s. V Debrecinu so bili ob navzočnosti min. predsednika Kallava in članov vlade svečano o tvor jem poletni tečaji tamošnje univerze. Navzočnost italijanskega poslanika Anfusa. ki so ga na kolodvoru sprejeli zastopniki oblasti, je dala povod za manifestacije simpatij do Italije. Tečajev se udeležuje 261 tujih dijakov, med njimi 152 italijanskih vseučilišč-nikov GUF-a. 3 Nemci. 13 Bolgarov. 45 Madžarov iz Slovaške ter nekaj španskih, japonskih, slovaških. portugalskih, švicarskih in arabskih dijakov. Madžarski prosvetni minister je s toplimi besedami v italijanščini pozdravili italijanskega poslanika, zatrjujejo«, da je navzočnost zastopnika fašistične vlade očiten dokaz tesnih vezi, ki tudi na kulturnem področju vežejo Madžarsko in Italijo. Navzočnost italijanskih in nemških dijakov in prihod podpredsednika nemškega državnega zbora Straussa sta nov dokaz prisrčnih tradicijonalnih vezi med silami o®i in Madžarsko. Tečaj je otvool min. predsednik Kailay z govornim o Evropi in madžarskem narodu. Govoril je o tisočletnem poslanstvu Madžarske v Podu-navju in je podčrtal vpliv italijanskega preporoda na madžarsko kulturo Opozoril je nato na pomoč Madžarske v križarski vojni proti boljševizmu in je zaključil svoja izvajanja med odobravanjem navzočih s poveličevanjem sodelovanja med Madžarsko in velikimi silami osi pri gradnji nove Evrope. Min. predsednik se je nato prisrčno razgovarjal z italijanskimi dijaki, nakar je prišlo do živahnih manife-stacij navdušenja za fašistično Italijo. Vseučilliške tečaje zgodovine, literature in sociologije bodo vodili najbolj ugledni madžarski vseučMiške profesorji.
Nemško-turški prijateljski stiki
Carigrad 2. avg. d. Novi turški poslanik pri nemški vladi Safid Arikan je včeraj pred svojim odhodom na novo službeno mesto podal dopisniku hsta» Son Posta« kratko izjavo, v kateri je naglasril, da je vesel, ker lahko odhaja kot poslanik v Berlin. Naglasil je. da ne odhaja v Berlin kot tujec. marveč ima tamkaj mnogo prijateljev in tudi več vojnih tovarišev iz bivše svetovne vojne. Naglasil je. da bo vse njegovo prizadevanje usmerjeno k dodatni okrepitvi .prijateljstva med Turčijo in Nemčijo ki je zmerom obstojalo.
K odhodu poslanika Arikana v Berlin so se zbrali včeraj na carigrajski železniški postaji visoki zastopniki turških vojaških in civilnih oblastev. Med drugim se je poslovi' ud poslanika Arikana tudi turški vojni minister, nemtKi po"!anik Papen pa je novemu zastopniku Turč:.ie v Berlinu ob slovesu želel srečno pot.
Berlin, 2. avg. s. Novi turški poslanik pri nemški vladi Safet Arikan je dospel v Berlin. V imenu odsotnega zunanjega ministra jc novega turškega poslanika pozdravil ob prihodu na letališču Tempelhotf šef protokola. poblaščeni minister Dornde.
Ljudska štetje v Carigradu
Carigrad. 2 avg. s. Turški listi poročajo, da bo v kratkem novo 'štetje cari-grajskega prebivalstva. Baje je bilo odrejeno tudi zaradi boljše razdelitve nakaznic za kruh.
Iranska vladna kriza
Ankara, 2. avg. d. Vesti iz iranske prestolnice Teherana, v kolikor so bile na razpolago do sobote zvečer, javljajo, da doslej še ni bila sestavljena nova iranska vlada. Več iranskih politikov starih političnih krogov je odklonilo ponudeni jim mandat. Iz tega je razvil no, da bo po vsej priliki izven tistih iranskih krogov, ki so povsem poslušni sovjetskim in britanskim okupacijskim oblastvom, težko najti osebnost, ki bi bila pripravljena v sedanjih okoliščinah in pod sedanjimi pogoji sestaviti novo vlado. Po vsej verjetnosti bo mandat še enkrat ponuden predsedniku odstopivše vlade, to pa po zatrjevanju poučenih iranskih krogov samo s privoljenjem Sovjetske zveze in Anglije.
Angleško in ameriško
vohunstvo v Bolgariji
Sofija, 2. avg. s. Veliki tednik »Ilustrova-na politika« je v včerajšnji številki objavil nadaljnja odkritja o tajnem delovanju bivšega angleškega in ameriškega poslanika v Sofiji. Na prvem mestu objavlja izjave hčere bivšega angleškega poslanika v Sofiji, gdč. Rendel, nekemu »Petru«. Šlo je za to, da se pridobe nekateri ljudje za angleško stvar. Diplomatski krogi v Sofiji vedo mnogo o delovanju gdč. Rendel. To so ljudje, ki imajo cele sezname njenih ljubimcev. Ko se je vozila po sofijskih cestah s svojim »Fiatom«, so se ljudje obračali za njo in si potem pripovedovali njene zadnje pustolovščine. Tednik objavlja nadalje mnoge podrobnosti o »strateških načrtih« bivšega angleškega vojaškega atašeja v Sofiji, polkovnika Roosa. Vsi ti načrti so bili povečini zgrajeni na pesku. Drugi del teh odkritij se zaključuje s podatki o ruskem agentu Grinviču, ki je bil v službi Angležev in ki ni smatral obiska prosi u lega Rcoseveltove-ga odposlanca na Balkanu polkovnika Do-novana za pomembno stvar. Ni zaupal Do-novanu in je svetoval Angležem, naj izvajajo atentate, sabotažna dejanja, umore in slično v Bolgariji. Treba je razgibati množice, je govoril, kajti te mi potrebujemo, šele potem pridejo na vrsto poslanci, listi in končno vlada.
JustiSikacija dveh zarotnikov v Bolgariji
Sofija, 2. avg. s. Sofijski listi poročajo, da sta bila justificirana prosi tuli zarotnik Anton Prutkin in njegov tovariš Peter Petrov.
Sestanek turške
narodne skupščine
Ankara, 2. avg. s. V ponedeljek se bo zopet sestala velika narodna skupščina. Na dnevnem redu je v drugem čitanju ratifikacija več trgovinskih pogodb, med nji tudi obeh pogodb z Nemčijo in Madžarsko.
Smrt bivše luksesnburške voj voditi je
Lizbona, 2. avg. d. Iz Nevv Yorka javljajo. da je tamkaj umrla v 81. letu starosti svoječasna velika vojvodinja Luksemburška Marija Anda. Pred nekaj tedni je pokojni-ca prestala želodčno operacijo, katere posledice so povzročile smrt. Kakor javlja newyorško poročilo, je bila ob smrtni postelji pokojnice njena hčerka, poslednja vladajoča luksemburška velika vojvodinja, ki je po nemški okupaciji Luksemburga v maju 1, 1940 zapustila svojo deželo in pobegnila v Francijo. Pokojna Marija Anda je bila bivša portugalska princesa, ki se je poročila 1. 1921 s tedanjim luksemburškim velikim vojvodom Wilheilmom.
Finsko vojno posojilo
Helsinki, 2. avg. s. Podpisovanje notranje narodnega vojnega posojila, ki se imenuje domovinsko posojilo in ki je bilo določno na 2 milijardi finskih mark, je že doslej vrglo 2 milijard 650 milijonov mark.
Utrjevanje norveške obale
Berlin, 2. avg. s. DNB doznava, da so pri utrjevanju norveške obale izkopali te dni že milijon kubičnih metrov zemlje. Poleg utrdb za obalno obrambo so številna sijajno opremljena pomorska oporišča. S teh oporišč operiiajo nemške podmornice proti angleškim in ameriškim konvojem na Atlantiku in Ledenem morju.
Poostritev varnostnih
ukrepov v Franciji
Vichy, 2. avg. d. Na svoji včerajšnji seji je francoski ministrski svet odobril odlok, ki v bodoče prepoveduje sleherne demonstracije takega značaja, ki bi motile javni mir in red. Prav tako je ministrski svet odobril odbor, ki grozi s smrtno kaznijo vsakomur, ki bi bil v nezakoniti posesti eksplozivnih sredstev ali tajnih zalog orožja. O teh sklepih je bil ponoči objavljen poseben službeni komunike, ki pravi nadalje, da je na včerajšnji seji min. predsednik Laval podal tudi poročilo o sploS-nem političnem položaju v Franciji
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
veljavne od ponedeljka 3« avgusta t. h zjutraj
Ljubljana, 1. avgusta
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Ko-misariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIH/2 št. 2090/18 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 3. avgusta 1942-XX zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave na drobno 2.50 L; zelnate glave na debelo 1.50 L; ohrovt 2.50 L; repa 0.75 L; kisla repa 2 L; karfiola brez listov 5 L; buče 1 L; bučke 3.50 L; kumare 3.25; kumarice za vlaganje, večje, ki jih gre na kilogram 30 komadov, 8 L; majhne pa, ki jih na kilogram gre 125 komadov, 12 L; stročji fižol 4.80 L; grah 4.50 L; kolerabice 2.50 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3 L; črna red-kev 1 L: redkvica 3 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho 0.25 L; peteršilj 4 L; zelena 4 L; čebula 2.50 L; šalota 4 L;
česen 5 L; glavnata solata 3.70 L; endivija 4 L; radič 3 L; mehka špinača 4 L; trda špinača 3 L; zelena paprika 7 L; rabarbara 4 L; novi krompir 2.25 L; namizna jabolka 4 L; jabolka za kuho 3 L; breskve in marelice 6 L; liter stihih bezgovih jagod 8 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L; liter lisičk 3 L; jajca 2 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 19 na rdečem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Iz ljubljanske kronike
Ljubljana, 2. avgusta.
Vedro brezoblačno jutro nam je naznanilo prijetno nedeljo, že zgodaj je bila pokonci mladina, da si zagotovi svoj prostor v kateremkoli kopališču. Jutro je bilo prijetno sveže, živo ferebro je kazalo komaj 12° C, čez dan pa se je toplota naglo stopnjevala in je bilo živo srebro že v dopoldanskih urah nad 20° C.
Slovenska umetnost praznuje dalje. Spet je bila v nedeljskem dopoldnevu odprta nova razstava. V Obersnelovi galeriji je pokazal žetev svojega dela v zadnji dobi g. Edo Deržaj, ki si je z raznolikostjo svojega umetniškega ustvarjanja in z marljivostjo že dobro učvrstil sloves. K otvoritvi so se poleg prijateljskega kroga zbrali tudi nekateri predstavniki, ki so z zanimanjem ogledovali razstavo.
Zanimanje za našo opero sredi poletja še malo ni padlo. Za današnjo popoldansko predstavo »Trubadurja«, ki je poleg baletnega večera posrečen finale letošnje sezone, so'bile vstopnice v glavnem razprodane že v teku sobote. To pač daje najboljše izpričevalo o uspehu predstave.
Radio LJubljana
PONEDELJEK, 3. AVGUSTA 1942-XX
7.30: Melodije in romance. 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Tercet Dobršek. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: »Iz znanih filmov«. Orkester vodi dirigent Zeme. 14.00: Poroč.la v italijanščini. 14.15: Koncert Raiijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Lahka glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert kvarteta »Ferro«. 19.30; Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi., 20.45: Operno glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Petralia. 21.25: Koncert violinista Karla Rupla in pianista Bojana Adamiča- 22.10; Orkester vodi dirigent Segurini. 22.45: Poročila v italijanščini.
Zaupna posvetovalnice
Silvo 27. Beseda prihaja v pozabo. Pred kakimi tridesetimi leti pa so zlasti v mestih gospodinjsko pomočnico pogosto imenovali »krščenco«. To je zelo stara beseda in izvira iz onih časov, ko so naši pradedje zasedli sedanje slovenske kraje. Pri tem so po takratnem običaju in pravu zasužnjili staro prebivalstvo, kolikor ga ni bilo pobitega v bojih. Takim sužnjem so naši pradedje rekli »krščeniki«, ker sami še niso bili krščeni. Izraz za moškega sužnja se je izgubil, »krščenica« pa je ostala tudi še potem, ko se je krščanstvo udomačilo med Slovenci samimi. Beseda je bila v rabi tudi pri starejših pisateljih.
B. S. Lj. V tej rubriki smo že ponovno obravnavali to zadevo ter ostro obsojali vsake vrste zakonolomstvo. Prazen je izgovor, da ga ljubite. Kakšna naj bo vendar sreča, ko se morate zavedati, da jemljete ženi moža in otrokom očeta. Ne samo rodbinsko srečo podirate, marveč uničujete tudi gmotni položaj moža, žene in dveh otrok. Sliši se preprosto in naivno, ako pravimo, da vas bo zato prej ali slej zadela kazen. Gotovo pa je res, da se bo tako početje nad vami maščevalo in hudo kazen boste zaslužili v polni meri. če imate količkaj vesti in poštenja prekinite takoj te nečastne odnošaje.
Vzajemnost. O tem primeru samopašno-sti, samogoltnosti in brezobzirnosti do tovarišev smo čuli. To so lastnosti, ki onemogočajo vsako družabno življenje in sožitje. Človeka s takimi lastnostmi, ki se kažejo v drugem pokolenju še razločne je in odurneje, lahko smatramo za javnega škodljivca. Tovarištvo in smisel za korist celote sta najplemenitejši potezi človeškega značaja. Mladenič, o katerem pdšete, bi spadal na sramotni oder. Vse kaže, da je dedno obremenjen.
Obnovite naročnino!
Leto dni športa v Albaniji
Albanska mladina je za šport zelo nadarjena in je v zadnjih letih zelo napredovala v vseh panogah
Naše gledališče
OPERA
Ponedeljek, 3. avgusta: Zaprto. Torek, 4. avgusta, ob 17: »Trubadur.« Red A.
Sreda, 5. avgusta, ob 17: »Baletni večer.« Lanskoletni abonma Sreda in B.
Milanska »Gazzetta dello Šport« objavlja obširno pismo svojega dopisnika iz Drača, v katerem se podrobno bavi s športom in športnim življenjem v Albaniji. Ker je o športu v teh krajih dozdaj le bolj malo znano in so do pred nekaj leti tamkaj le redki posamezniki gojili nekaj športa bolj ali manj neorganizirano, bi bilo zanimivo posneti iz tega dopisa nekatere glavne podrobnosti:
Predvsem je treba poudariti, tako ugotavlja pisec uvodoma, da je albanska mladina zelo nadarjena in tudi navdušena za športna tekmovanja. Albanec se športa oprime ne samo zaradi tega, ker so ga prepričali, da je zdrav in koristen, temveč tudi zato, ker ga sam privlači. Po tej poti se je na albanskih tleh najbolj udomačil nogomet, ki ima tudi to prednost, da ga lahko igrajo brez velikih priprav na vsakem količkaj prikladnem travniku. Ko je Albanija povezala svojo usodo z usodo Italije, se je ta športna panoga silno razmahnila, ker so italijanski vojaki in delavci porabili vsak prosti čas, da so se tudi razvedrili ob igri z žogo.
Druga športna panoga, ki ji je lahko tudi prerokovati leno bodočnost, je plavanje. Za razvoj plavalnega športa so v Albaniji najugodnejši pogoji, saj jo na eni strani obdaja morje, pa tudi po notranjosti je dovolj jezer in rek, v katerih se bo mladina lahko posvečal temu športu. Prvi poskusi v vodnih športih so pokazali prav zadovoljive uspehe, čeprav gre v glavnem zaenkrat še zmerom za plavalce z naravnimi talenti in ne more biti govora o kakem stilnem plavanju, ki je šele v razvoju.
Enako velja v večji ali manjši meri za šport v splošnem, kajti one panoge, ki jih tam še ne poznajo, spoznavajo Albanci iz vsakdanjega tiska in deloma tudi iz filma. Potem je skoraj na dnevnem redu, da se velike množice takih čitate-Ijev ali gledalcev že tudi zanimajo za vsako novo športno panogo, čeprav so o njej slišali ali videli šele prve in čisto splošne značilnosti. Zanimivo je, da se vsi ti novi pristaši športne misli med Albanci ne dajo kar tako zadovoljiti s sploš-
nimi pojasnili, temveč jim je treba v nadaljnjem do podrobnosti razlagati vsako posebnost te ali one panoge.
Italija je na albanskih tleh uvedla svoje športne organizacije z lepimi sadovi in danes štejejo mladinske in dopolavorske organizacije v Albaniji na tisoče in tisoče članstva, ki se živahno udejstvuje v vseh mogočih športnih panogah. Pri tem uživa spet nogomet največjo popularnost in v teku letošnje sezone je bilo odigranih več dobrih turnirjev, deloma med civilnimi igralci samimi, deloma pa tudi s številno udeležbo vojaških enajstoric. Tudi v plavanju so imeli letos že nekaj uspelih nastopov, in sicer predvsem v Draču, ki ima kot obmorsko mesto največ možnosti za uspešno delo na tem terenu. Razveseljiv je dalje tudi napredek v tenisu, ki je v teku sezone pridobil marsikaterega pristaša v nekaterih športnih krogih v Dr?ču in Skadru, nekai pa tudi v Kor-či. Sicer pa se mora reči, da so povsod živahno na delu in bo albanski šport prej ali slej lahko pokazal svoje prve predstavnike tudi zunanjemu svetu.
Velik propagandni pomen za koledarski šport, ki je že zdaj imel precej navdušenih prijateljev, bo imela skorajšnja kolesarska vožnja po Albaniji, ki jo bo organizirala Fašistična stranka s sodelovanjem kolesarske federacije v dnevih od 27. septembra do 4. oktobra. Dirka bo trajala vsega 8 dni in bo vodila na 565 km dolgi progi z dvema dnevoma odmora od starta v Tirani v Skader, potem dalje v Drač in v Fieri ter nazaj v Drač in Ti-rano in se do enodnevnem odmoru obrnila še do Elbasana in nazaj ter končala osmi dan s posebno d'"rko okrog Tirane. Prireditve se bodo udeležili vsi r.ajbolj znani kolesarski dirkači iz Italije, ki bodo s svojim nastopom gotovo pritegnili nove množice simpatizerjev za to športno panogo.
Tudi za lahko atletiko, telovadbo, roko-borbo in slednjič tudi za planinstvo kaže albanska mladina živnbno zanimanje, tako da bržčas ni več d~1<,s čas. ko bo to svoje zanimanje spremenila 4udi v praktične uspehe.
Mednarodne lahkoatletske tekme v Berlinu
Berlin. 2. avg. d. Danes so se sestali k tekmovanju na velikem berlinskem olimpijskem stadionu lahkoatletski predstavniki 6 evropskih držav, sami najboljši športniki iz Italije, Madžarske. Finske. Švedske. Nizozemske in Nemčije. K temu je treba ugotoviti, da je lahkoatletsko moštvo Nemčije. Finske in Italije sestavljeno brez izjeme samo iz frontnih vojakov, ki so jim njihova poveljništva za to priliko dovolila poseben dopust. Ze včeraj so bile za to pomembno lahkoatletsko prireditev razprodan e vse vstopnice ogromnega olimpijskega stadiona
Nekaj drobiža
s— Trboveljčanl in nogomet. Zadnjo nedeljo so imeli v Trbovljah kar tri nogometne tekme in tudi zmagali so v vseh treh. Najboljša enajstorica je imela goste iz Kapfenberga in je zmagala s 7 : 1. Mladina je igrala z enako starimi nasprotniki iz Hrastnika tudi zelo uspešno in dobila tekmo z 8 : 0. Za uvod sta se spoprijeli še dve sestavi najmlajših Trboveljčanov — iz vzhodnega in zapadnega dela Trbovelj — med katerimi so bili oni iz vzhoda hujši za 2 : 0.
s— Francoska atletika še zmerom ne more navzgor. Na nedavnem prvenstvenem mitingu v Bordeauxu je elita fran-
coskih atletov dokazala še enkrat, da preživlja hudo krizo. Prav nobenega vidnega uspeha niso mogli zabeležiti atletski »ka-noni« Francije, razen edinega Galleta v teku na 1500 m in črnogledi opazovalci francoske atletike so znova prepričani, da je bil ves trud zaman, da bi se ta panoga popravila vsaj do tiste višine, ki jo je že imela. Veliko razočaranje je med ostalimi povrročil tudi francoski sprinter Valmy, ki so ga prištevali med najmočnejše v Evropi, pa si je na tem mitingu skoraj s težavo priboril zmagi v obeh tekih na 100 in 200 m s povprečnima časoma 11.1 odnosno 22.5. Gallet, ki smo ga že prej omenili, je na svoji srednji progi postavil lepo znamko 3:56.5.
Objave
SPREJEMNI IZPITI ZA L RAZRED GIMNAZIJE. Vpis v tečaje, ki sc mi pričeli 1. avgusta, kjer poučujejo profesorji po novih predpisih, traja samo še nekaj dni Izjemoma bo vpisovanje še 3.—4. avgusta pri vodstvu tečajev, Zrinjskega 7/IL
POPRAVNI IZPITI. Strokovni pouk za vse srednješolce. Poučujejo gimnazijski profesorji vsak predmet trikrat po dve uri tedensko. Učnina nizka. Vpis dnevno od 1. avgusta dalje na Poljanski gimnaziji — sedaj LICHTENTURNOV ZAVOD OD 1/2 8. DO 12. URE.
Umrla nam je naša edinka, zlata
N i k i c a
Pogreb bo v ponedeljek 3. avgusta t. 1. ob 15. uri iz Leonišča na glavni kolodvor v Ljubljani, odkoder jo bomo prepeljali domov.
Sodražica, dne 2. avgusta 1942.
Lovšinovi (Koprolovi)
Dr. Harpole:
Klic na pomoč
L
Nekega večera sem prišel po težkem de. lavniku truden domov. Na kirurški polikliniki »em imel opravka s celo \h-sto laže poškodovanih otrok. Z otroki je opravek vedno nekoliko bolj dolgotrajen in tako je minila že šesta ura, ko sem lahko šel domov.
Bil sem zato kar vesel, da me doma ni čakal noben bolnik, Vsedel sem se v udoben stol, si nabasal pipo in se poglobil v večernik.
Tedaj je pozvonil telefon. »Da, da, gospod Perkins, seveda, prav dobro se spominjam. Dr. Morrison mi je pokazal vašega otroka prod tremi tedni v porodnišnici. Imeniten dečko! Kaj pravite ? Hudo bolan ? Ne obdrži ničesar v sebi ? K£j pa pravi vaš zdravnik? Ah. tako, odpotoval je in vi ne zaupate njegovemu namestniku. ker je premlad? Moj prijatelj vam je svetoval, da se obrnete name? Tako, tako!«
Očetov glas je zvenel tako ganljivo, da mi je bilo jasno: tu ne smem odreči. Zabeležil sem si naslov, obžalujoče sem pogledal po svoji prijazni delovni sobd, iztrkal pipico in sem si želel, da bi bil borzni me-šetar s točno odmerjenimi uradnimi urami. Potem sem rekel ženi, da pridem pozno k večerji, in sem sedel v avto.
Hiša je bila med tistimi zabojem podobnimi gladkimi poslopji, ki so tako všečna sodobnemu okusu. Perkins me je pričakoval ob oknu v nritličju. Bil je ves pobit.
»Prosim, pojdite takoj z menoj,«' je rekel. ne da bi zapravljal čas z nepotrebnim uvodom.
Mlada zakonca sta bila šele osemnajst mesecev poročena. To je bil njun prvoro-jenček in otroška sobica je bila čista, mala, svetla, snažno urejena. Videl sem bil mlado mater v porodnišnici. Takrat je sedela pokončno v postelji. Sinko je takrat štel natanko tri tedne. Mamica je bila neverjetno mladostna in hudo ponosna na fanta. Ko pa sem jo zdaj videl sklonjeno nad otroško posteljico in ko se je obrnila, sem se zgrozil. Postarala se je za več let. Cvet mladega materinstva je zvenčl. Strah se je zrcalil v očeh.
»Jako ljubeznivo, da ste takoj prišli. Tako smo zaskrbljeni!« je rekla.
Ko sem pogledal otroka, sem Sprevidel, da je res lahko zaskrbljena. V Izčrpanem drobnem bitju, ki je s sijočimi očmi ležalo medlo in bledo v posteljici, skoraj nisem mogel spoznati okroglega fantiča izpred treh tednov.
»Za božjo voljo gospa, kaj se je vendar zgodilo?«
»Ne vem. še pred desetimi dnevi je bil čvrst in zdrav. Odtlej se nismo v ničemer pregrešili. Hrana je vedno ista. Ob vsakem obroku pa mu takoj poctane slabo.«
Res, ta otrok, je bil zelo, zelo bolan in če ne doženem brž vzroka, bo umrl. Prav nič ni kazalo na običajno črvivost, prav nič. Nenadno se domislim in vprašam: »Gospa, kako se pa obnaša če mu je slabo? Ali ste opazili kaj posebnega?«
»Ko me vprašate, se domislim: .seveda je nekaj posebnega. Glejte, otrok je tako šibek, toda kadar mu pozli, tedaj tedaj bruha z neverjetno silo!< »Kakor sesalka!«
»Da obrizga kar pol sobe?« sem vprašal kar počez.
»Da.« je pritrdila nekoliko osupla od moje živahnosti.
»Sijajno!« sem vzkliknil in sem na njen presenetljivi pogled odgovoril: »To je tisto znamenje, ki ?em ga pričakoval. In s tem nam je podana rešdtev.«
Da bi se docela prepričal, sem rekel gospe, naj vlije otroku nekaj žličk prekuhane vode. Komaj je to storila, se je že zgodilo, l:ar sem bil pričakoval. Krčevito je vzvalovilo drobno, nemočno telesce od leve na desno in tedaj sem čutil in skoraj tudi videl potrdilo pod desnimi rebrt.
-Dognal sem. gospa,« sem rekel zmagovito. »Vaš otrok ima prirojeno anomalijo, povečano mišico, ki leži med želodcem in nastavkom čreva. To imenujemo pylorus-stenozo...«
»Je ozdravljiva?« je hlastno vprašala. Zdravo materinsko čustvo se je postavilo po robu, da bi čulo znanstveno razlago, in je videlo pred seboj samo tisto, kar je poglavitno.
»Da.« sem potrdil. »Toda potrebna je
operacija. Drugega sredrtva ni.«
Za trenutek me je mrko pogledala in se nato nasmehnila. V duhu sem se odkril pred tem smehljajem. Sodim, da nikoli v življenju nis^m kake gospč tako občudoval zavoljo duševne prisebnosti.
»Ali boste vi opravili operacijo?« je preprosto vprašala.
»Seveda, če na to pristane vaš mož.« Ostrmela je. ker pač ni pomislila, da bi mož lahko odrekel.
»On?« je povzela. »O, seveda je spora-zumen.«	.]
Poklicala ga je v sobo ln razložil sem mu stanje. Samo prikimal je. Bil je preveč pre-sunjen, da bi mogel govoriti.
n.
Da bomo razumeli imenovano anomalijo, si moramo predstavljati, kako prebav-ljamo. V normalnem stanju vodi ozka pot iz želodca v prvi oddelek črevesa, v dvanaj-stemik. Ta pretok zapira mišica pylarus, ki popusti, čim je prebava v želodcu končana in tako dovoli hrani svoboden prehod. Toda pri nekaterih dojenčkih se ta mišica iz bogve kakšnega vzroka odebeli. Nastane krč. Miš'ca noče Dopustiti. Namesto da bi hrana stekla dalje, se želodec napnč in nastane vnetje. Pcx;lerlica takega dražljaja je silovito bruhanje. Ni kdo ne vd. kaj povzroča to anomalijo, sodimo pa, da je tega kriva premočna dejavnost ledvic. Vemo samo. da se pojavlja zgolj pri fantičih, starih 3 do 6 tednov. Tak otrok propade, če mu naglo ne pomagamo z zdravili, in oslabi, da ga brez operacije ne moremo rešiti. Zavoljo tega je silovito bruhanje za zdravnika tako pomenljivo. Je nekaj tako nenavadnega in značilnega, da zgrozi sleherno mater in Jo pripravi, da pokliče zdravnika Fantička smo prenesli v Dom za dojenčke. Bil je tako š'bak in trupelce od stalne izgube sokovja tako izčrpano, da smo morali celo uro vbrizgavati petod-stotno raztopino grozdnega sladkorja, nakar se je utrip toliko Izboljšali da smo lah-—< ^večali operacijo. Ves čas sta bila v ča-
kalnici oče in mati, prepolna groze, štela sta minute, ko bo vse to minilo.
m.
Opazoval sem drobno telesce, ki je bilo tako izčrpano, tako drobceno ,tako blizu smrti. Asistent Somers, ki mi je stal nasproti, )e prav tako zaskrbljeno gledal otroka.
»Menda lahko poizkusimo,« sem rekel. »Samo rahel opoj etra za prvi vrez. Več ne smemo tvegati. Čutil ne bo nič. Opreznost in natančnost — to je najvažnejše.«
Dal sem narkotizerju znak, naj prične. Molče smo stali tam okrog. Pogledal je in prikimal. Znak je učinkoval na nas *akor eifktrični spoj.
»Prt^če, sestra!«
Zeleni sterilizirani prtiči so se naglo ovi-li drobcene postavice, samo malce z jodom obarvane kože je ostalo gole.
»Imate škarje, Somers?«
»Da.«
»Dobro. Pričnimo!«
Bolniček je ležal čisto tiho, ko se je pričel vrez. Takoj sem našel odebeljeno mišico. Somers je strmel.
»To vidim prvikrat.«
»Pazite torej,« sem rekel, »tako opravimo Rammstedov rez. To je ena izmed najbolj preprostih in najčudovitejši operacij v sodobni kirurgiji. Pravcata čarovnija!«
Jako previdno sem pričel rezati mišico po dolgem. Dilo je kakor da bi rezal čvrst
gumijast obroč, ta stiska fino cev. Najvažnejše pri operaciji je bilo, da prerežem oklep, ne da bi ranil cev, katero obkroža.
»Sodim,« sem rekel Somersu, »da "jovb zdajle ooravila. Ampak, to je pereče1 Za nobend ceno ne smem vrezati v želodec.««
»To pa ne,« je mehanično odgovoril Somers n je pazil, kako sem še čisto lahno vrezal. Nato je potipal na tistem me®iu — na dnu rane se je pokazal majhen rjav madež.
»To je zna«c, da moram prenehati.« sem rekel. »Nekoliko bova rez tu še razširila, toda globlje ne smeva!«
Komaj je bilo to storjeno, sva čutila, kako je malce plina vdrlo lz želodca v črevo in kako je želodec uplahnil nalik zadetemu balončku. Napetost je bila torej odpravljena in v tem trenutku je minila vsa nevarnost. Vedel sem po izkušnji, da bo po nekaj tednih, ko se mišica zaraste, minila nevarnost ponovne krčevitosti.
»In to je vse,« sem zadovoljno vzdihnil. Operacija je bila nato naglo zaključena.
»Kako se počuti? sem vprašal narkotl-zerja, ki je poslušal utrip na drobnem vratcu.
»Dobro,« je rekel. »Kar dobro.«
Somers in jaz sva se vzravnala in se brž iznebila maske in rokavic. Tisti trenutek sem od samega znanstvenega zadovoljstva čisto pozabil, da je še kaj drugega na svetu.
Zdaj se vroče domislim, da čakata spodaj v turobni čakalnici dva človeka, Čakata in čakata, napeto sledita kazalcu, ki se tako počasi pomika dalje, in se čudita, da operacija tako dolgo traja, čudita se tu se bojita.
Naglo sem se oblekel in pohitel tja dol.
Perkins je sedel ves zgrbljen pri peči, obraz zagrebljen v rok«. Gospa je stala ob njem in je gledala predse, desnico je držala tolažeče na njegovem ramenu, kakor da mu hoče vliti nekaj svoje mirne pripravljenosti.
Nista me čula, ko sem vstopil. Malce sem zakašljal in Peridn? je šinil pokonci. Bledo in napeto sta strmela vame. Mislim, da sem tudi sam b!l nekoliko bled, kajti v njunih očeh sem spoznal bojazen.
»Slo je po sreči.« sem rekel.
Perkins se je brez besede posadil nazaj na stol. Govoriti ni mogel.
»Hvala! O. velika, velika vam hvala!« je rekla mati, ki je bila naenkrat spet mlada ln lepa.
IV.
Dva meseca pozneje sta me obiskala s sinčkom. Bil je spet čvrst in rožnat, sijajen. zdrav dečko. Samo pod desnim robom rebrčs se je poznala majcena brazgotina.
Ko sem bral srečo na obrazih teh mladih staršev, si nisem več želel, da bi bil borzni mešetar.
kraljicami
Ko so lani cvetele vrtnice, smo v »Jutru« nekoliko obširneje opisali zanimivo zgolo-vino kraljice vrtov. Ljubitelju cvetic so glavni podatki ostali gotovo v spominu. Letos pa premotrimo drugo nič manj zanimivo poglavje o vrtnicah, in sicer poglavje o tem, kako so nastale tisočere sorte, ki napravljajo ljubitelju cvetlic toliko veselja ter poklanjajo vrtu barvo in vonj. V ta namen je potrebno posvetiti nekoliko pozornosti divji reži.
Vrtnica je udomačena v vseh deželah severne poloble, v tropičnih pa le v maloštevilnih, visoko ležečih krajih, število vrst divje rože cenimo zelo različno, do 200. To visoko število dokazuje očividno spremenljivost rastlin, medtem ko spričuje velika razširjenost njeno zmožnost prilagoditve na spremenjene pogoje tal in podnebja. Zlasti zaradi te lastnosti se izkaže vrtnica sprejemljiva za vrtnarjev trud, ki želi zboljšatj obliko in pomnožiti njene vrste. Z naravnim nagibom divjih oblik, da svoj tip spremenijo, so se gojitelji okoristili, do-čim zmožnost prilagoditve napravlja vrtnico za izbome predmete gojenja.
V Nemčiji je najbolj pogosta pasja vrtnica (Hundsrose), ki je kot podlaga za plemenite vrtnice neobhodno potrebna. Kot divja roža ie prav priljubljena. Tudi vinska vrtnica (Weinrose) z vonjajočim listjem je pogosten rožni grm v Nemčiji. Lepa, zgodaj in bogato cvetoča alpska vrtnica je bolj gorska roža, od katere dobivajo razne vrtne oblike. Poljska vrtnica (Acker-rose) vzbuja pozornost s svojimi dolgimi, biču podobnimi poganjki, ki leže po tleh. To so le nekatere vrtnice, kd dičijo nemške trate.
Divje rože so vedno grmi, ki rastejo pokonci ali se česa oprijemajo. Stebla nosijo po večini kaveljčaste trne, obdajajo jih smolnate dlačice, pre Ivsem na cvetnih poganjkih. Posebno dobro vidimo to pri vinski vrtnici, in še v večji meri pri staromodni mahovki (Moosrose), katero goji še marsikatera ljubeča vrtmarjeva roka. Te lepljive dlačice imajo dvojni namen: da preprečijo, da ne bi nepoklicane živalce plezale k cvetu in listam in da oddajajo vonjavo, sredstvo, ki privabi k cvetom leteče žuželke. Iz vrtnic sicer ne dobivajo medu, toda njeni daleč viini cvetni listi in dober vonj zadoščajo, da privabijo obiskovalce. Oprašitev navadno opravijo žuželke, ker pa zorijo brazda in prašniki istočasno, ni izključena samooprašitev.
Po večini so vrtne rože posledica križanja, to se pravi, umetne oprašitve semen-skih nasadov dveh vrst. Z drugimi besedami: pri ustvarjanju novih oblik prevzema vrtnar sam vlogo opraševalca in posreduje zveze, ki se mu zdijo primerne, sam ima pri taki ženitovanjski ceremoniji vlogo duhovnika in prič. Izvajanje take poroke ne dela posebnih težav, dasi zahteva vzgoja mlaiike mnogo spretnosti in potrpežljivosti.
Brž ko se cvet vrtnice, katero hočemo križati s kako drugo, dovolj razvije, in preden se odpre, moramo vse prašnike, ki stoje okoli pestiča, skrbno odrezati, pri čemer moramo paziti, da izvršimo to še za časa popja. Nato moramo natančno preiskati brazde, in kakor hitro opazimo, da so zrele, ovijemo cel cvet v papir ali tančico, da preprečimo, da bi jo dosegel kak tuj opraševaleč. Nato zberemo od vrtnice,
ki vrši službo ženina, prah in ga s čopičem iz kamelje dlaka ali s sličnim orodjem prenesemo na brazde. Cvet spet zavijemo in naslednji da<n ponovimo to ravnanje za primer, da je bil prvi poizkus brezuspešen.
Vrtnica ostane zakrita, dokler ne zve-nejo brazde in dokler ne odpadejo cvetni listi. Nato jo izpostavimo spet zraku in soncu ter pustimo, da seme dozori. Ko je šipkova v vlažen pesek, dokler ne pride položimo v vlažen pesek, dokler ne pride čas, ko seme lahko posejemo.
Na pogled ustvarjanje novih modnih vrst ne dela posebnih težkoč. Toda, žalibog, iz:-med tisočev na ta način dobljenih semenskih zrnc vzklije morda le ena nova oblika, ki je kaj vredna. Bodoči stvaritelj novosti mora biti pripravljen na vsakovrstna razočaranja in njegova potrpežljivost mora biti neizčrpna.
Ce stoji zraven divje rože vrtnica, takoj opazimo, da je med obema velik razloček v številu cvetnih listov. Tako imenovana »Dunenrose« ima na primer samo en krog venčn-h listov, v celem pet; nasprotno jih ima La France toliko, da je videti, kako da sestoji iz trlne mase barvanih listov. Kakor pri vseh polnocvetnih rastlinah, nastane 'tudi tu prirastek venčnih listov na račun drugih delov, :n pri vrtnici so prašniki, ki so spremenjeni. Pri marsikaterih vrstah divje rože kažejo prašne niti, kakor smo videli v prejšnjem odstavku, močen nagib, da privzamejo lastnosti in barve venčnih listov. S pomočjo te posebnosti se je gojiteljem posrečilo ustvariti lepo, mno-golistno obliko. Nekatere posebno žlahtne vrste si ogledamo ob drugi priliki.
Nasmeh poletja
Počasi je pridroal po vodni gladini edini čoln na Ljubljanici ter pristal tiho; le tu m tam si še slišali kak udarec vesfla. Človeku se zdi. kakor da ga je sram nerodne oblike ali pa da ni še nikoli prevažal takih tovorov. Trije otroci so se zapodili z vriščem preko stopnic proti blagajni, za njiimi sta hiteli dve priletni dami, nato starejši gospod z očali vn naposled se je izkrcal še plešasti gospod, kateremu se je v soncu bleščala glava.
Nato je čoln spet odplud nerodno in počasi. Na nasprotnem bregu so že čakali novi kopalci. Dama z rdečim senčnikom je navdušeno mahala.
»Papa!«... »Papa!«... so se sprla tisti trije otroci... »Jaz bom nesefl ključ od kabine«... »Ne!«... »Jas... jez«..1, »Pa-paaaaaa...!« Ne vem, kako bi ae končal ta spor, če ne bi posegla vmes očetova avtoriteta.
Pod košatim drevesom sedi ▼ senci pla-volasa gospodična. Poleg nje leži odpirta knjiga. Tako sama! Sama, v senci vrbe ža-'ujke gleda, kako se poigrava vetrič z dolgimi vejami, ki se ziblje jo ▼ lahni sapici, kakor velike zelene pahljače.
Tako zamišljeni in vase zatopljeni? — Ali ne vidite, koliko živfljenja in vrvenja je v kopališču? Na siplavu ... Po travi... Razdraženo mravljišče človeških teles. In solnce pripeka! Prav zdaj se je iz gneče iztrgata ožgana, rjava postava, »e pognala v lastavičjem loku preko ograje... voda je visoko pljusknila... nešteto drobnih
kapljic se je zasvetilo v soncu, kakor bi bile iz srebra.
»Mamica!« ... »Mamice!« vpije kod.ro-glavček, najglasnejši med otroki v bazenu. »Jaz že znam plavati. Mamica, poglej! Mami!«... Mahal je z ročicami po vodi, da je pljuskala naokoli, medtem je hodil z eno nogo po dnu in se delal kakor da plava.
In vi gospodična sedite sami in ne slišite tega hrupa in vpitja... Vaša tovarišica navdušeno igra ping-pong. Kako je zaverovana v igro! »Devetnajst... dvajset«... šteje in se že veseli zmage. Se par udarcev ... poslednji zamah... »enaindvajset«. Igra je dobljena.
Zakaj bi ne šli pogledat še k onim, ki igrajo odbojko? Vsak čas bodo piričeli. Moštvo je že razpostavljeno. Ah peirdon: n«r stopi ženska ekipa, pravzaprav kombinira-
| no moštvo. »Haflo!... Halffiol...« vpije ! mlado dekle najbrž maturantka. »Še enega manjka v moštvu. ... še enega... ha-loooo!...« Končno so ga le našli. Hvala bogu. Igra se je začela. Kakor 'ok ukrivljena postava se je zagnala proti mreži... krasen udarec ... 2oga skače od ene strani na drugo ... Razmršeni lasje . . Vzkliki... Ali ne mine tako naihitreie popofldan!
In balinarji. Previdno in počasi sipusiti kroglo in ji daj pravilen pospešek! Ne preveč niti premalo! Vi. gospod! Zastonj ste udarili z nogo ob desko in va?e telo je brez potrebe dobilo obliko paragrafa. Krogla bo šla kljub temu sivojo pot. Druga je boJjša. Čisto tik b alinea. Takoi se spozna mojstra. Vraga! Človek bi moral pognati najmanj vse zakone fizike, če bi hote' postati dober ba£nar. A čas teče vkljub temu... en četrt... dva... tri in še ča šo piva. — pa je že večer.
Še vedno sedite sami. gospod :čna? — Kaj neki vendar pričakujete? Vaša prijateljica. ki je 1 cžala na soncu, je po polti nodobna Indijancu. Saj se ne bojite sonca! Poglejte kako je nebo sinje, brez oblačka, in kako se poigravalo žarki na valovih zelene Ljubljanice. Ali vas ne m:ka m ne vabi hladna voda? Grtfovo vam bolj ugajajo oni. ki se hlade pod topoli pri čaši penečega piva. Naibrže je njim kakor vam zle^ zla utrujenost in lenoba v kosti.
Draga gospodična. ?e je čps, da greste na sonoe! Sence dreves so vedno daljne in veter šumi že močneje med vejam1 Kako bo jutri, ne vemo! Le poglejte tam preko trv pola. Ali vidite tam daleč nad gorami drobne oblačke? Ti bodo prinesli dež in me-tflo. Pr^ko polj in travnikov se bo zagnal veter, ki bo upotfibal krone dreves in gost dež se bo ulil. Takrat boste sedeli dopna in boste gledali, kako padajo kaplje na okno. No. gospodična le nadenite si veselo masko na obraz in pojdite v krog prijateljic in znank, ki se vesele mladosti, svežega zraka, vode in si žele le sonca, sonca, samo s^nca.
Sta-
Meh za
0 0 0 ®
smeh
Njemu — list za klobuk
Prišli so zdaj pasji dnevi, te so kislih kumar časi, nova pisarija vstaja, prvi Zdravko se oglasi.
V možu želja je vzkipela, v pasji dan, v to pravo uro in z ocvirkom je zabelil našo pesniško kulturo.
»Ankrat adn, ankrat adn«, in se bomo razvrstili, 8 šalami pa v »Mehu« našem pasje dneve razvedrili.
Vsi prijatelji bodimo, je drugod dovolj špetira, krepko roke si po daj m o, — ■žena vfe, kaj je — manira.
Mara J. Tavčarjeva • * *
Razmišljanje št. Z
NTaj v veselju poskakujem, ali v tugi obupujem, se smehljam ali držim otožno, spremeniti prav nič ni mii možno.
Vendar pa se zdi mi bolje ako židane sem volje, morda pa le koga potolaži m. ako ne. vsaj zavidljivce dražim.
Saj ko burke svoje kvasim, sebe, druge kratkočasim. Čmerikavost pa bolest 'e vekša! ... mislim sii ob verzih Joža Bekša.
Manica
* * *
MAJHEN NESPORAZUM »Sin je zdaj brez službe.« »In kaj dela vaša hčerka?« »Ta je, hvala Bogu, že štiri leta v norišnici«.
»Jejej, zakaj pa pravite hvala Bogu?« »No, ker mislim, da bo kar tam ostala.
Je namreč za kuharico«.
* • •
ALAIIOV DAR
Cez osem dni po poroki je porodila Ha-džijeva žena sina.
»Kako je to mogoče?« se je čudil Našit tj din.
»Tr je Alahov dar!« je dejala žena. In Hadži je odhitel v bazar ter nakupil šolskih knjig in zvezkov. Ko so ga sosed i© vprašali, čemu bo vse to, jim je Nasreddln pojasnil, kako je žena osem dni po poroki povila dečka: »če se bo tako nadaljevalo, bo morda deček hodil že jutri v šolo!«
Zločin tta pošti
Zgodba iz mirnih časov
»Gospod«, je rekel orožniški straž mojster Bre.iha, »rad bi vedel, zakaj slikajo Pravico kot žensko z zavezanimi očmi in s tehtnico, kakor bi prodajala poper. Prej bi mislil, da izgleda Pravica kot orožnik. Povem vam. gospod, da sem jaz dvema človekoma dokazal, da sita kriva umora, sam sem ju obsodili k pravični kazni, kazen tudi izvrši,! in nikomur orhnil besedice o tej stvari. In to se je zgodilo tako-Ie:
Spominjate se gospod, one gospodične, ki. je biila tu v vasi pred dvema letoma na pošti. Helena ji je bilo ime. Tako pridna n ljuba deklica je bila. lepa kakor slika. Gotovo se je spominjate. Torej ta Helena, oosprxl se je poleti utopila: skočila je v ribnik in brodila še kakih petdeset metrov Dreden je prišla do globočine. Šele po dveh dneh jo1" je vrgla voda na površje. In veste, /akaj je to storila? Tisti nesrečni dan, ko je izvršila samoumor. je prišla nenadno revizija iz centrale in našla, da manjkata Heleni v blagajni dva sitotaka umazana dva stotaka. gospod. Revizor je rekel, da mora javiti to stvar naprej in da se bo to zkazalo kot poneverba. Tisti večer, go--pod, se je Helena od sramote vrgla v ribnik.
Ko so jo potegnili na nasip, sem mora! sita ti pri njej, dokler ni prišla komisija. Ni bilo na ubožici nič več lepega tHi jaz
sem jo še vedno videl, kako se smehlja skozi okence na pošti, — no, vsi smo radi hodili tja. kaj ne; to dekletce je imel vsakdo rad. Presneto, si mislim, to ni ukradlo dveh sitotakov, prvič zato ne, ker tega siploh ne morem verjeti, in drugič, ker mu siploh n.i bilo treba kaj takega storiti; njen očka je mltinar tam na drugi strani in ona je šla k pošti iz same ženske časti-željnosti, da se zna sama preživeti. Če manjkata ta dva stotaka na pošti, ju je gotovo kdo drugi ukradel. In tako sem torej sklenil, da sitvari ne pustim zlepa izpred oči, da hočem poiskati pravega zločinca in njo pred svetom očistiti.
Medtem so poeflatli iz Prage na pošto nekega mladeniča, Filip se je imenoval; brih-ten in prijeten fantič. Torej k temu Filipu sem hodili na pošto, da bi kaj poizvedel. Saj veste, kako je povsod na malih poštah: pri okencu mizica, v tej mizici predalček in v njem denar in znamke. Uradnik ima za hrbtom štelažo z različnimi akti m seznami in tehtnico za tehtanje zaboj čkov in stičnih stvari. »Gospod Filip,« mu rečem nekega dne, »poglejte v tiste vaše registre, koliko stane, recimo, brzojav v Buenos Aires?«
»Tri krone za besedo«, pravi Filip tja-
vendan.
»Torej koliko stane efcspres brzojav ▼ Hong-kong«, ga zopet povprašam
»To pa moram pogledati«, pravi FHips vstane in se obrne k štellaži. Medtem, ko
on lista v registru, obrnjen s hrbtom proti mizici, se prerinem z rameni skoz? okence, dosežem z roko predalček z denarjem, in ga odprem; odprl se je rahlo in tiho.
»Hvala lepa, zdaj že vem. kako se je to zgodilo. Rpcimo, da je Helena nekaj iskala v štelaži, ji Je lahko v tem času kdo izmaknil dva stotaka iz predalčka.« — Kaj pa, gosipod Filip, ko bi mi pokazali kdo je v tistih dneh kaj brzoiaviil ali pošiljal.«
Gospod Filip se popraska po glavi in reče: »Gospod stražmojster, to ne bo šflo. ker je to nekakšna uradna tajnost, — razen če hočete iskati v imenu postave: toda bi moral najprej javiti, da se je vršila preiskava.«
»Počakajte, zdaj še ne. Ali glejte, gospod Filip, kaj pa, ko bi vi takole... ker vam je dolgčas... ali tako... pogledali v vaše papirje, kdo je takrat pošiljal odtod kaj takega, da se je morala obrniti Helena s hrbtom k mizici —«.
»Gospod stražmojster«. pravi Filip, »kajpak, odbrzojavljeni blanketi bodo tu. ali od priporočenih dopisov in zavojev imamo samo zapisano, komu se je to poslalo, a ne. kdo je odposlal. Napišem vam torej vsa imena, katera bom našel; to bi sicer ne smeflo biti. ali za vas naredim' to. Mislim pa, da ne bo dos4i pomagalo.«
Gospod, on je imefl prav; prinesel mi je do trideset imen. saj veste na va*ki pošti se ne pošilja veliko, tu pa tam kak zaboj-ček, za fanta pri voiakih — ali iz teh imen nisem izbral ničesar. Gospod, koder sem
hodil, sem vedno mislil na to zadevo. Kar težilo me je, da mi ne bo mogoče izpolniti obljube mrtvemu dekletu.
Spet enkrat, po enem tednu, grem na pošto. Filip me gleda in pravi: »Gospod stražmojster. s kegljanjem ne bo nič, jaz pospravljam. Jutri pride sem nova gospodična iz mesta.«
»Aha, kakšna disciplinarno premeščena, kaj ne. ker jo prestavijo iz mesta na tako mizerno pošto.«
»Ne.« reče gospod Filip in me nekam čudno gleda, »ta gospodična je premeščena na lastno željo, gospod stražmojster.«
»To je čudno«, pravim, »saj veste, kakšne so ženske«.
»Je čudno.« de na to Filip in me vedno gleda, »a še bolj čudno je, da je prišla anonimna ovadba, naj se na tukajšnji pošti izvrši revizija, tudi iz mesta.
Tedaj se mi je razsvetlili o in mislim, da sem gledal Filipa ravno tako debelo, kakor on mene. Tedaj pa še pravi pismonoša Uhar. ki je prinravljal pošto: »Ja. v mesto piševs>koraj vsak dan gospod pristav z ve-leposestva neki gospodični na pošti. To bo najbrž njegova ljubica.«
»Pokušajte oča. pravi Filip, »ali ne veste, kako se imenuje ta gospodična?«
»Nekako, kakor Julija Tonf-TcmfaT —*
»Tanferjeva«. pravi Filip, »torej ta je, ki pride sem'«
»Gospod Hondek namreč gospod ad-junkt,« pravi pismonoša »tudi dobiva iz
Tri strani iz dnevnika
Službeno poročilo italijanske vrhovne komande je o bojih na Piavi objavilo na dan 16. junija 1918 med ostalim naslednje: »Od včeraj poteka rta naši fronti velika bitka. Sovražnik je po temeljiti topniški pripravi začel svojo pričakovano ofenzivo, v kateri je vrgel v napad proti našim postojankam tudi na vznožju Monte Grappe ogromne množice pehote ... Vzdolž 150 km dolge fronte, ki je bila najbolj napadena, so močne sovražnikove napadalne kolone v prvem naletu zavzele samo nekaj postojank iz prve liniie, med drugim tudi ped goro Apolone ... «
Vrhovna komanda bivše avstro-ogrske vojske je obiavila isti dan za svoje podanike med drugim tole:
»Včeraj zjutraj so naše armade po nekaj urah pripravljalnega topniškega ognja prešle v napad proti Italijanom in njihovim zaveznikom. Nj:hov prvi napad na cbeh straneh B rente je prinesel uspehe, po zloma sovražnikovega odpora in kljub težavam na razrvanem in gozdnatem terenu so se naše čete na mnogih mestih prebile do tretje sovražnikove linije. Brez u-peha je minil protinapad, ki so ga Italijani izvedli takoj po zavzetju prve linije na severnih obronkih Monte Grappe.«
Tako sem čital slučajno v nedavnih dneh, ko je poteklo že precej let od onega junija, ki je zadal bivši avstro-ogrski vojski poslednji udarec, v obeh komunikejih, ki so jih flakrat čitali naši in oni doma. V zvezi z njima sem še bolj radoveden segel še v svoj obledeli dnevnik iz prav tistih dni, ki se tudi nanaša na ono zgodovinsko junijsko ofenzivo. To se pravi, da me je u^oda — kdo ve kako in zakaj — tudi vpletla v one pehotne oddelkee, ki so takrat baje "kljub vsem težavam na mnogih mestih prodrle kdo ve kako daleč na nasprotno stran. Stvar je bila nekoliko ali celo precej drugačna, kakor čitam na onih samo treh straneh svojih zapiskov...
Dne 16. junija. Ko sem se zjutraj zbudil v vlažni skalnati votlini (prostora je bilo tam za 10 ljudi, bilo pa nas je v njej še enkrat toliko), je bila ura enajst. Slišim, da je zunaj — toda to je še zmerom en kilometer in pol za prvo linijo — položaj precej kiavern in se prav za prav vsi pripravljamo na odhod. Hrane ni od nikoder nobene. Kakor so povedali, so bile živali s tovorom že na poti do nas, toda balo Je mnogo prevroče v tesni soteski, koder se vzpenja ona edina stesa, pa so se obrnile. Na srečo imam pri sebi še nekaj ka,ve v konzervah. Toda voda je daleč nekje v velikem lijaku, M ga je zvrtala težka granata. Pfa. smo jo poiskali in povžlli nekaj gor-kega skupno z drugo rezervno porcijo, 5d bi je ne smeli — pod smrtno kaznijo.
Nekaj izstrelkov se je zapičllo tja v bližino, toda še hujši je bil ropot niže v doH-ni kjer so zbirali rezerve ln kuhali našo menažo. Na drugi strani Brente se Je spet razživelo. To je protinapad, toda na srečo precej daleč od nas. Večer se bliža, triaden in deževen. Pa še pripovedujejo razni ljudje, da stvar napreduje kakor po m as hi in da tudi nam ne manjka mnogo, pa bomo tudi krenili v boljše kraje. Toda noč je pokazala marsikaj drugega. Ogenj $n železo sta dosegla tudi našo drago aH tretjo rezervo v več kakor pričakovani obliki. StteniH smo se v največ obetajočo duplino in čakali — kruha in konca. Od strehe kaplja, voda in hlad gresta v kosti, sem od Grappe pa žvižgajo veliko koei, M se razbijajo v tisoče in tisoče majhnih tn najmanj- I šah.
Ofcoh poinoči se spet pojavijo dragi glasniki. češ da nas je dosegfa menaža — po 48 urah. Ne vsa, Iflakor bi jo morali dobtti po prepisih, kajti kon^flka, ki sta nagla polento, sta žalostno poginila v jarku, oni s kavo pa so pobesneli in pobegnili nazaj v dolino. Dobili smo torej nekaj zdrobljenega kruha, vsak v svojo čepico, in majhno kon-zervieo izdelka leta 1918. ter Se 4 cigarete, one najtanjše, M jih je proizvajala avstrijska tobačna režija. (Tako se je za mene končal drugi dan. te ofenzive.)
Dne 17. jnnija. Zgodaj je še, toda žeja nas od one konzerve in onega kruha, vode pa m nikjer nobene. Kaj šefe za umivanje, čeprav si že tri dni nismo umin oči. Toda nazadnje smo jo spet izvohali v globokem lijaku, nekaj dragocene, po karbidu smrdeče in sivo-rumene te&očine, vanjo natrli nekaj ekstrtakta in potem pili — tako rekoč kavo, zraven pa kadili »ung-a-ris«, one tolažiine paličice, ki nas spremljajo že dolge mesece po teh zapuščenih bregovih, kjer nismo ničesar izgubili. Na fronti, tako pravimo tukaj, čeprav smo tisoč metrov aadaj, je vse lepo mirno. Da, celo spet pripovedujejo — kakor zmerom, kadar vojski slaba prede — da gre kljub tišini vse po načrtu in bomo kmalu tamkaj, kamor so nas mislili poslati. Jaz jim ne verjamem, ker sem bil te dni že nekajkrat žrtev takrh napovedi
Kar na enkrat, nekako ob štirih popoldne, pride povelje, da gremo dalje. V liniji se lomi in poka, kakor da bo še danes konec vsega, izpod neba pa lije kakor iz škafa. To bo spet idealna noč nocoj. In potem gremo! Stopamo drug za drugim kakor živi mrtveci. Jaz tudi! Vojna je kruta. Ob poti ležijo ranjenci, nekateri na no-silih, drugi kar na goli skali. Težke deževne kaplje jim udarjajo v obraz, krčeviti njihov stok nain reže srca. Meni že curlja voda za vrat. Novo povelje: stojmo in spet čakajmo, kakor je to stekrat na dan v vsaki vojni. Potem ne pride nič več. Spet si lahko poiščemo zaklonišče oh poti ter spet laliko premrli in puhteči od vlage čakamo novega odmora. (To je bil na kratko tretji dan te ofenzive — za mene.)
Dne 18. junija. Zdaj je ura štiri ln utrujen od naporne poti — treba je b:-lo spet reševati nekaj zdrobljenih komisov in nekaj a"tankov prehrane, ki je nI otela ona strašna noč — ždim na praznem zaboju municije in bijem težki boj, ali bi še kaj od revščine, ki mi je ostala, prihranil za naslednji dan in ncč. Spet ranjenci, spet pomanjkanje vode in spet prošnje ter jok in stok. In koliko jih je med njimi, ki ne rečejo več nobene besede! Mi pa še naprej čakamo, da pridemo na vrsto. Proti poldnevu se pomikajo kazalci. Na pol mrtvi, blatni in prezebli smo ter ne mislimo več. Ko pride nova pošiljka menjaže, je že, spet
vsega premalo; spet so trije konjički, to pot oni, ki so nosili salamo, čeprav samo konjsko, in sardine, čeprav samo v soli — žalostno končali svojo pot v globoki grapi pod stezo. Kakor nalašč oni trije, ki so nosili ta najslajši tovor.	*
Toda ta dan še ni bilo dovolj vsega slabega. Proti večeru smo dobili pošiljko plr-na. Pa smo nataknili one strahovite mav-he iz platna in pločevine in se leno umikali drug drugemu. Toda bilo je kratkotrajno; kmalu smo spet zadihali sveži zrak, čisto planinski. Za plinom p»a so se oglasili topovi in letalci in kar spada še v okvir takega življenja za prvo linijo, vsega fmo imeli v izobilju do mraka Toda navsezadnje smo pa le še ostali v svojih »udobnih« prebivališčih z nelaaj debli pod seboj, z nekaj drugimi nad seboj ter že tretji dan čakali na ono usodno povelje. Živci ne čutijo več, mi živimo od ure do ure, podnevi bolj pogojno kakor ponoči. To je vojna. (To so beležke o četrtem dnevu one ofenzive.)
In tako je nanedo te tri dni in še naslednjih nekaj, da je bik) točno ofidelno poročilo italijanske vrhovne komande, po katerem so že dne 25. junija 1918 italijanske čete na severnozapadnih obronkih Monte Grappe spet pridobile na terenu in skoraj do zadnjega zavzele vse postojanke, ki ao jih branile desete dni prej.
Is.
Kmalu bo cvetela ajda
Angleški oboroženi vozovi, ki so bili razdejani ▼ področju El Alameina
Ognjemet sredi dela v tovarni orodja: tn režejo oklopne plošče za tanke
In za ladje
nje v času izleta ali. celo točiti Najbolj so v nevarnosti za ropanje panji na zasilnih stojiščih, ki so morda zdaj še bolj malo zadelani. Zato začno roparice obletavati panje najprej zadaj in ko ne najdejo tu vhoda v panj, se približajo od strani žrelom, kjer prav hitro izslede šibkejše družine. Če ropanja takoj v začetku ne ustavimo, je prav tako ko s požarom. Poznejša pomoč je prav malo izdatna.
Ropanje zabranjujemo na več načinov. Zrela v popoldanskih urah primašimo, da izletava le kaka dvojica čebel istočasno. Na obeh koncih čebelnjaka zataknemo smrekovih vejic, da ne morejo roparice brez ovire pred panje. Tudi žrela panjev je treba dobro zatreti s smrekovimi vejami, da tujke nimajo direktnega dostopa do panjev. Domače so v kraju dobro raz-videne in hitro najdejo pot. Pomaga tudi močno obrizgavanje tujk, ki obletavajo čebelnjak. Mala ročna brizgalnica je sploh čebelarju neobhodno potrebna pri raznih opravilih.
Prav uspešno se mi je obneslo v nekem primeru mazanje okolice čebelnjaka s kar-bolinejem. Z njim sem močno namazal več starih desk. Eno sem položil na spodnjo desko pred čebelnjakom, ostale pa prislonil na obeh koncih in za čebelnjakom. Duh po karbolineju je skoraj popolnoma uničil duh po ajdovem medu in tujke so se začele ogibati kraja. Zjutraj sem odnesel deske malo proč, da se niso domače čebele vznemirjale, in jih prislonil spet popoldne ter po potrebi še napojiL Mazanje samega čebelnjaka ni umestno in kvari njegovo Vnanjost.
Posebno moramo čebelarji paziti, da za-branimo ropanje, če nenadno mine ajdova paša. Tedaj postanejo čebele kar divje na med in ga iščejo kjer koli. Vsaka kapljica v starem satju jih privabi. Zato je treba tudi prazno satje odstraniti iz čebelnjaka ali ga trdno zapreti v zaboje ter zažve-plati, da se ga ne lotijo vešče, ki so v tem času posebno silne.
Ob ajdovi paši skrbno opazujmo čebele. Družine, ki živahno letč, so zdrave in priporočljive, da jih ohranimo za pleme. Po izletu in prinašanju obnožine sklepamo tudi na rodovitnost matice. Ne pozabimo na
napajališča na pasišču! Upajmo, da nas letošnja ajdova paša ne pusti na cedilu. Prav ta čas bo med dragocen zaklad in bo dobil zopet ono veljavo, ki mu po pravici gre.
Znani slikar Whistler je slovil po svoji jezičnosti. Nekoč, kmalu po kronanju kralja Emanuela VII., se je udeležil velikega sprejema v Parizu. Pri razgovoru ga i a vprašala neka vojvodinja: »Vi poznate kralja Eduafrda, gospod W3iistler, kajne?«
»Ne, mylady,« je odgovoril Whistler.
»To se mi pač čudno zdi,« je rekla začudena vojvodinja. »Nedavno sem se z njim srečala na večerni zabavi pri lordu Hamil-tonu in tam mi je kralj sam rekel, da vas pozna!«
»Ah,« je odvrnil slikar, »to se je kar tako bahal«.
•
Poslanik švicarskega kantona Waadta, Murray, ki je bival malo pred veliko revolucijo v Parizu, je bil znan po svoji večkrat tudi brezobzirni odrezavosti. Nekoč se ga je neka stara dvorna dama ustrašila, ker je bil grd, tako da je nepremišljeno zaklicala: »O, kakšna pošast!«
Murray pa je takoj odgovoril:
»Bodite brez skrbi, madam, jaz jem samo mlado in sveže meso!«
•
Pisatelj Bernard G. Shaw je bil nekod povabljen na reprezentacijski ples. žena nekega tujega državnika ga je pozvala, da bi šel z njo plesat. Nič mu ni pomagalo izgovarjanje, češ da ne zna plesati modernih plesov; moral je ustreči njeni želji.
Po plesu mu je rekla plesalka:
»Vi plešete vendar prav dobro! Edino, kar vam manjka, je to, da ne znate dovolj spretno voditi svoje dame«.
»Imate prav,« je odvrnil Shaw. *S plesom je tako kakor z jahanjem. Spočetka mora tudi jahač tja, kamor h jfe kobila!«
sredstvo za to je seveda tovarni avtomobil, oziroma poseben voz na vzmeteh. Ob železniški progi jih v rednih razmerah kajpada prepeljemo z vlakom. Včasih so rabili za vprego pri prevažanju čebel največ vole, ker hodijo bolj počasi, enakomerno in previdno ter za pike niso tako občutljivi kot konj L Za daljna pota pa voli zaradi svoje počasnosti niso primerni.
Panje nalagamo ob večerih, ko so vse čebele doma. Ce nimamo posebnih zapahov za žrela, vtaknimo vanje vršičke smrekovih vejic. Vrata pri A2 panjih sne-mimo, da imajo čebele dovolj zraka. Pri kranjičih pa odvzemimo veho, ki mora biti precej velika, da prihaja več zraka skozi mrežico. Vse razpoke na panjih skrbno za-mažimo, da nam ne bodo čebele vso pot uhajale in nas nadlegovale. Ce se bojimo, da bi se satje podrlo, ga pri premičnem delu spodaj podprimo s primerno debelimi letvicami. Kranj iče pa lahko tudi kar obrnemo in jih naložimo v smeri vožnje, ker imajo večinoma podložno stavbo. Nikoli ne odpeljimo vseh panjev iz stalnega čebelnjaka. Vsaj en panj naj ostane doma, da se izgubljene ali pobegle čebele vrnejo vanj. Marsikatera čebela zvečer obnemore in ostane čez noč zunaj. Zjutraj se bo izprosila v ta panj, ko ne bo več našla svojega na stalnem mestu. Med prevozom nam lahko tudi čebele uhajajo pri kaki neopaženi razpoki in se vrnejo drugi dan v stari kraj, če ta le ni predaleč.
V času ajdove paše je velika nevarnost za ropanje. Ajdov med ima močan duh in privabi tujke tudi iz velike daljave. .Godi se to zlasti v slabih pašnih razmerah, posebno, če nima žival tudi popoldne kake bere, bodisi na otavi, jesenskem resju ali drugod. Zato je prepovedano odpirati pa-
Bliža se čas, ko bodo naša polja in pobočja dobila nov slikovit kras, — vzcvetela bo ajda. Imamo jo za prvo znanilko jeseni. Veseli se je čebelar, ki v teku avgusta prevaža čebele v ajdovo pašo. Letos bo to sicer precej omejeno, a vendar naj nam izkušen čebelar pove, kaj vse je treba vedeti o tem zanimivem čebelarskem po-
33 AŽ panjev na paši
gJavjn. Prevažanje je prav sitno opravilo in kdor ima količkaj ugodne pašne razmere doma, je bolje, če ne tvega truda in stroškov. Prvo pravilo je, da morajo biti družine za prevoz v pašo dovolj močne. Slabiči prestanejo v paši navadno plen močnejših pranjev. Kako jih napravimo ln ojačimo, to mora vedeti vsak napreden čebelar.
V mirnih časih prevažamo ponoči, ko Jo bolj hladno, ali zvečer na primer p0 kakem dežju. Najbolj pripravno prometno
mesta skoraj dnevno dopise. Gospod ad-junkt, mu zakličem, tukaj je zopet pisemce od vaše neveste. In on mi, namreč gospod adjunkt, pride vedno lep kos nasproti. A danes ima tu zabojček. Glejte, to je vrnjena pošiljka, adreaat nepoznan. Tu je pa gospod adjunkt zmešal naslov. Zdaj mu nesem to kar nazaj.«
»Pokažite,« reče Filip, »naslovljeno je na nekega Novaka, dva kilograma masla, pečat štirinajstega junija.«
»Takrat je bila še tu gospodična. Helena«, reče pismonoša.
»Pokažite«, pravim Filiptu ki pravoham zabojček. »gosnod Filip, to je pa čudno, to maslo je že deset dni v zabojčku in še ne smrdi. Oča, pustite zabojček tu in pojdite raznaSat.«
Komaj je pismonoša odšel, pravi Filip: »To sicer ne sme biiti, a tukaj je dleto.« In jaz sem ta zabojček odprl, bilo je v njem dva kilograma zemlje. Grem k Filipu in mu rečem: »Človek. o stvari nikomur niti bcsedice. razumete? Ostalo že uredim s>am.«
Razume se. da sem šel! takoj k tistemu adunktu Hondeku na veleposestvo. Sedel je tam na kladeh in gledal v zemljo. »Gospod adjunkt. tu je neka zmešnjava na pošti. Ali se spominjate, na kak naslov ste poslali pred desetimi ali dvanajstimi dnevi tak zaboiček?«
Hondek malo prebledi in pravi: »Na tem
ni ležeče, že sam ne vem, komu sem ga pceftai.«
«Gosipo3 adjunkt,« pravim dalje, wm kakšno je bilo to mašilo?«
Zdaj skoči Hondek pokonci bled ko zid. »Kaj naj to pomeni.« kriči. »Zakaj me s rero nadlegujete?«
»Gospod adjunkt. stvar je taka. Vi ste ubili Heleno s pošte. Vi ste prinesli tja zabijrek z izmišljenim naslovom, da ga ie morala tehtati; medtem site se'pa vi sklonili skoz okence in ste ukradli iz predalčka dvesto kron. Zaradi teh dve sto kron ae je Helena utopila. Torej, tako je to.«
Veste, Hondek se je tresel ko list na vodi. »To je laž,« je kričal, »zakaj bi jaz ukradel dva stotaka?«
»Zato, ker ste hoteli spraviti na tukajšnjo pošto gdč. Tanferjevo. svojo nevesto. Ta vaša gospodična je ovadila z anonimnim pismom, da manjka Heleni v blagajni denar. Vidva sta Heleno pognala v ribnik, vidva sta jo ubila, vi imate na vesti zločin, gospod Hondek!«
Hondek je padel na klade in sij zakril obraz. Odkar sem živ, nisem videl moškega tako jokati. »Moj Bog,« je vzdihoval »jaz nisem mogel vedeti, da se bo ona utopila; mislil sem samo. da bo odpuščena... saj bi šla lahko domov. Gospod stražmoj-ster, jaz sem hotel siamo dobiti Julko sem, kajti če bi se hotela poročiti, b? mogel eden izmed naju zapustiti službo, in potem bi
ne mogli izhajati s plačo... Zato sem si toliko želel, da bi prišla Julka sem na pošto. Pet let že čakava... gospod stražmoj-ster, grozna je taka ljubezen!« —
Gospod, nočem vam vsega povedati, bila je že noč, ta mož je še vedno klečal pred menoj in jaz sem z njim jokal, nad Heleno in vsem drugim.
»Torej zadosti«, rečem nazadnje »imam že vsega dosti! Človek, dajte sem teh dve sto kron. Tako, in zdaj sledeče: če mislite iti k gdč. Tanferovi prej. preden jaz vse uredim, napravim glede vas ovadbo zaradi tatvine, razumete? In če se ustrelite aH kaj sličnega. povem vsakemu, zakaj. Zdaj konec!«
To noč, gospod, sem presedel pod zvezdami in sodil oba. Vprašal sem Boga. kako naj kaznujem ta dva in razumel sem grenkobo in veselje, ki je v pravični sodbi. Ako jih naznanim, dobi Hondek par tednov zapora in bi se še dalo težko dokazati. Hondek je ubil to deklico, ni bil pro-staški tat. Vsaka kazen mi je bila prevelika in premajhna. Zato sem ta dva sodil -in kaznoval oba.
Zjutraj po tej noči grem na pošto. Sedi tam pri okencu bleda in visoka gospodična žgočih oči. »Gospodična Tanferieva.« ji rečem, »tu imam priporočeno pismo. »Podam ji dopis z naslovom: Ravnateljstvo pošte in brzojava. Pogledala me je in prilepila znamke.
»Trenutek, gospodična! V tem dopisu je
ovadba, kdo je ukradel teh dvesto kron vaši prednici. Koliko stane poštnina?«
Gospod, ta ženska se je grozno premagala, ali prebledela je in postala trda ko kamen. »Tri krone petdeset,« zašepeče.
Odštejem tri krone petdeset in pravim: »Tukaj gospodična!« »Ali če bi se tukaj ta dva stotaka.« rečem in polagoma na mizico ukradena dva stotaka, »če bi se tu ftekje ta dva ukradena bankovca, recimo založena ali kje skrita, našla, razumete? — da bi se videlo, da mrtva Helena ni bila tatica, gospodična. — potem vzamem ta dopis nazaj. Torej kako?«
Ni rekla besedice, samo tako žareče in brez misli je gledala v daljavo.
»V petih minutah bo pismonoša tu, gospodična, ali naj odnesem ta dopis?«
Prikimala je hitro z glavo. Vzamem torej dopis nazaj in hodim pred pošto. Tako nestrpno in napeto še nisem nikdar čakal Čez dvajset minut priteče stari pismonoša Urh in kriči: »Gospod stražmoister, gospod stražmojster, sta se že našla ta dva stotaka. ki sta manjkala gospodični Heleni! Nova gospodična jih je našla založena v nekem seznamu! To je naključje, kaj?«
»Oča, bežite tc<rej in povsod povejte, da »ta se ta dva stotaka našla. Veste, da bo vsak vedel, da mrtva Helena ni kradla. Hvala Bogu!«
To je bilo prav. Drugo je bilo. da sem šel k staremu veleposestniku. Vi ga najbrž poznate! je sicer malo prismojen a jako do-
ber človek. »Gospod«, mu pravim, »nikar me ne izprašujte; pokličite adjunkta Hon-deka in mu ukažite, da se mora še danes odpeljati na vaše drugo posestvo. Ako ne bi hotel, ga takoj odpustite iz službe!«
Stari me je z dvignjenimi obrvmi en čas gledal. Gospod, ni mi bilo treba se siliti, da bi izgledal kolikor mogoče resno. »Nu, dobro« reče na to, »jaz vas torej ne bom nič izpraseval.« In da poklicati Hondeka.
Ta pride in ko ms vidi pri grofu, prebledi, a obstane raven ko sveča. »Hondek«, pravi grof, »dajte zapreči in peljite se k vlaku; danes zvečer nastopite službo na mojem posestvu pri Hudini. Brzojavim, naj vas tam čakajo. Ste razumeli?«
»Da«, reče tiho Hondek in upre v mene oči, veste, čisto vražje oči.
»Imate kaj pripomniti?« še vprašal stari.	v
»Ne,« pravi hripavo Hondek in ni spustil z mene oči Gospod, strah me je bilo teh oči.
»Torej lahko greste,« je končal stari in je bilo opravljeno. Malo pozneje sem videl, kako peljejo Hondeka na postajo; se* del je v vozu kakor lesen malik.
Torej to je vse. Ko boste šli na poštoi, oglejte si to bledo gospodično. Je huda, huda na vse. Ne vem. pride Ii kdaj skupaj s svojim adjunktom; mogoče se kdaj pelje k njemu, ali potem se še bolj huda vrača. Jaz jo pa gledam in si mislim: »Pravica mora biti!«	K. č.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.