Ivan Dodič
Vrtnica
(Legenda)
Ko umiral Krist ob uri tretji         In preden Krist je glavo ndgnil,
na križu je zaničevan,                    poslednjič se ozrl v nebo,
nebo je žalostnn zastiral                 vihar zbesnel je, križ zamajal —
oblak teždk in ves temdn.              del krone vrgel na zemljo . . .
A trnjeva je krona težka               Krvi se trnje je napilo
rnnila čelo mu potno,                      in zrastel cvet je lep, rdeč,
iz ran neštetih kri je rešnja          tam zrastla trnjeva je roža,
takrat kapljala na zemljo.              a cvet bil njen je živ, dehteč.
Ko rezali nebo so bliski                  Tako je Krist v poslednji uri,
in stresal zemljo grom strašan,       ko čutil več ni bolečin,
vsak jud in vernik blizu križa      ustvaril vrtnico nam krasno
v tej grozi bil je ves plašdn ...       v trpljenja svojega spomin.
115