VESTNIK
CELOVEC ČETRTEK 30. MAR. 1995
Letnik L Štev. 13 (2800)
Cena 10 šil.
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.
OB 50-LETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM
vabita
Zveza slovenskih izseljencev in Zveza koroških partizanov
na tridevni obisk krajev trpljenja naših ljudi v času nacističnega nasilja od 20. do 22. aprila 1995 OBISKALI BOMO: Dachau, Eichstätt, Hesselberg, Frauenaurach, Erlangen, Hagenbüchach, Schwarzenberg. CENA: 1.900 šil.
Vse ostale informacije in prijave pri Milki Kokot, tel.: 0 46 3/51 43 00-40
Val ogorčenih protestov
Nakana radia »Korotan« in ORF Dunaj o likvidaciji slovenskih radijskih oddaj je v koroški in slovenski javnosti sprožila vrsto protestov.
Namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausservvinkler je takšne načrte odločno zavrnil. Ne gre, da bi se ORF enostavno poslovil od ene svojih bistvenih nalog, da pripravlja oddaje za narodne skupnosti v Avstriji in jih prepustil zasebnim radijskim postajam, katerih preživetje skoraj ni zagotovljeno.
Obsodil je tajna pogajanja, ki spodkopavajo soglasne sklepe sosveta. Sosvet se je namreč izjasnil za model »sosedskega radia«, ki ga je izdelal vodja slovenskih radijskih oddaj Mirko Bogataj.
Manjšinska poslanka Zelenih Terezija Stoisič je nakane radia »Korotan« in ORF imenovala »napad na pravice manjšin« in napovedala oster protest Zelenih v kuratoriju ORF ter protest drugih manjšin. ORF se naj zaveda, da imajo narodne skupnosti v okviru njegovega programskega naloga neodtujljive pravice do radijskih in televizijskih oddaj v svojem jeziku. Pri tem je povsem nepomembno, če so te oddaje zajamčene v kakšnem zakonu ali ne. Stoisičeva je pozvala vse manjšine, naj so v smislu lastnega samoumevanja budne, kajti danes bojo hoteli črtati slovenske oddaje, jutri hrvaške, potem pa ostale manjšinske.
Tudi Ana Blatnik, predsednica DS »Narodnosti v SPÖ« je odločno odklonila načrte radia »Korotan«, da bi prevzel slovenske radijske oddaje. Ta načrtovana medijska getoiza-cija v nobenem primem ne bi služila integraciji in zato jo DS tudi odklanja. Blatnikova je predlagala razširitev slovenskih oddaj v ORF na osnovi partnerske kooperacije med narodnimi skupnostmi. »Pippov predlog v smislu sožitja niti ni zaželjen niti vreden podpore«.
Načrtovana likvidacija slovenskih oddaj v ORF postaja vse bolj tudi avstrijska notranjepolitična tema. Med drugim so o njej že poročali Der Standard, Kärntner Tageszeitung und Kleine Zeitung. F. W.
Janševa SDSS na Koroškem
Političnemu položaju v Sloveniji, parlamentarnemu delu svoje socialdemokratske stranke in zagotovljenemu mandatu koroških Slovencev je pretekli teden namenil Janez Janša v Celovcu svojo posebno pozornost.
Zunajepolitična usmeritev v Evropski zvezi je trenutno ključna notranjepolitična tema v Sloveniji. Kot večina strank so tudi socialdemokrati za pridruženo članstvo v tej asociaciji, razlike so samo v ocenjevanju pozitivnih in negativnih posledic pristopa. Socialdemokrati zahtevajo kar se da močno zaščito slovenskih interesov predvsem na področju socialne politike in pri nepremičninah.
Glavno pozornost pa je predsednik socialdemokratov posvetil političnemu razvoju v Sloveniji po zadnjih občinskih volitvah, ki so prinesle uspeh strankam desnice,
Janša jih raje imenuje stranke »slovenske pomladi«. Če bi bile sedaj volitve v državni zbor, bi, po Janševem mnenju, stranke »slovenske pomladi« zagotovo zmagale.
Janša, ki je s skupino socialdemokratskih županov na povabilo EL obiskal Koroško in se pogovarjal tudi z zastopniki SPÖ, je zagovarjal enotno narodnostno predstavništvo koroških Slovencev in zagotovljen mandat v deželnem zboru po vzoru Slovenije, kjer imajo Madžari in Italijani v državnem zboru svojega predstavnika.
Janša je odklonil enostransko popuščanje Italiji in menil, da ima Slovenija do nje najmanj tolikšne zahteve, če ne večje, kot jih navaja zahodna soseda.
Obisk v Škofičah
V popoldanskem delu obiska na Koroškem se je močna delegacija
SDSS s predsednikom Janezom Janšem, v njej pa so bili župani in svetniki slovenskih občin, izvoljeni na strankarskih listah, oglasila v Škofičah in si ogledala prostore zadruge in posojilnice. V društveni dvorani so delegacijo pozdravili občinska odbornica EL Magda Er-renst, predsednik posojilnice in zadruge Flerman Jäger in v imenu Zveze slovenskih zadrug poslovodja Drago Pörtsch. Ob tem so gostom predstavili delovanje kulturnega društva Edinost, vključno z dvojezičnim vrtcem in njegovimi težavami, razvoj in delovanje obeh zadružnih ustanov ter delovanje centralne slovenske zadružne zveze. V diskusiji so se župani in svetniki najbolj zanimali za finančno poslovanje ZSZ ter njeno sodelovanje (kreditiranje) v Sloveniji.
F. W. in J. K.
Thaler za odnose s Koroško
V okviru svojega kratkega, a intenzivnega obiska na Koroškem se je slovenski zunanji minister Zoran Thaler v soboto najprej srečal s predstavniki Slovenskega prosvetnega društva Edinost v Pliberku. Tam se je seznanil z delovanjem slovenskega zadružništva (zadruga in posojilnica) ter s hotenji kulturnikov in prosvetarjev za zgraditev kulturnega doma v Pliberku.
Ob predotvoritvenem delu Globaškega kulturnega tedna je v izjavi za Radio Slovenija dejal, da bo morala slovenska politika posvetiti večjo pozornost odnosom z deželo Koroško, saj je ta mejna dežela med Evropsko zvezo in Slovenijo.
Pri tem pa je še posebej poudaril pomen Interrega, preko katerega bi lahko potekalo tudi financiranje preko-mejnega sodelovanja, ki ga podpira Bruselj. V tem pa so zelo pomemben dejavnik prav pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki so »multikulturni in avtomatično obvladajo oba jezika«. O tem bo morala Slovenija, po Thalerjevih besedah, temeljiteje razmisliti in tudi v parlamentu sprejeti ustrezen nacionalni program politike do zamejskih Slovencev.
Na vprašanje o različnosti pogledov obeh slovenskih organizacij na Koroškem na bodoči razvoj je minister Thaler odgovoril, da Slovenija ne bi želela kogarkoli izdvajati, da pa si seveda želi, da koroški Slovenci najdemo skupnega govornika za urejevanje zadev z deželo Koroško in zvezno vlado.
Skrb s spremembo volilnega reda
Napovedani spremembi koroškega volilnega reda je pretekli petek predsednik EL Andrej Wakounig namenil svojo pozornost. Pri tem je bilo med vrsticami čutiti in zaznati precejšnjo mero pesimizma. Wakounig je menil, da če pri spremembi deželnega volilnega reda prihodnje leto ne bo upoštevan tudi samostojni manjšinski mandat, potem v tem tisočletju najverjetneje ne bomo več doživeli modernega zastopstva za manjšino v koroškem deželnem zboru. EL še vedno podpira predlog, da bi na dvojezičnem območju pri volitvah v deželni zbor veljalo načelo dveh glasovnic. Novo pri tem predlogu je, da EL sedaj zagovarja prostovoljnost. To pomeni, da bi druga glasovnica, s katero naj bi izvolili slovenskega zastopnika v deželnem zboru, ne bila za vsakogar obvezna, ampak prostovoljna. Poslužil naj bi se je samo tisti, ki to želi oz. hoče. Seveda pa bo vsaka t. im. druga glasovnica registrirana v volilnem protokolu.	F. VV.
MLAJŠA GLEDALIŠKA SKUPINA MLADINSKEGA DOMA CELOVEC
vabi na premiero igre
STEN VILAR
MODRA KAPICA
v sredo, 5. aprila 1995, ob 19.00 v Mladinskem domu v Celovcu, Mikschallee 4.
Gospa DOMIŠLJIJA ne pozna meja... Tistega jutra se ni zgodilo nič posebnega, le to, da so se otroci želeli igrati. V vsakem od nas je namreč nekaj dobrega in nihče ni tako slab, da bi ga ne mogli sprejeti. Predstava je nastala v sodelovanju s SPZ.
Val protestov proti ukinitviji slovenskih oddaj
NSKS govori o zaroti medijev
Vest o načrtovanem medijskem puču zasebne radijske družbe »Korotan« na račun javnopravnih slovenskih oddaj v ORF je v slovenski javnosti odmevala kot le malokatera doslej. Na uredništvu Slovenskega vestnika so zadnje dni neprestano brneli telefoni in rojaki od Suhe do Šmohoija so izražali svoje globoko ogorčenje nad tajnimi načrti peščice slovenskih poslovnežev, ki se je nameravala polastiti informacijsko-medijskega monopola nad slovensko narodno skupnostjo na Koroškem. Besede protesta, zgražanja in celo gnusa nad tolikšno lakomnostjo in oblastiželjnostjo so segale od izdajstva narodnih interesov in kriminala do precej hujših cvetk, ki pa jih nočemo navesti. Vsekakor se je izkazalo, kako prav je bilo, da je naš časopis rojakom nalil čistega vina in jih seznanil z zakulisnimi dejstvi načrtovanega - in upajmo preprečenega - medijskega puča. Samo s skupnimi močmi nam bo tudi v prihodnje uspelo zagotoviti medijsko pestrost in potrebno kontrolno funkcijo medijev nad početjem in ravnanjem politikov.
ORF-ove mahinacije
Čim več informacij nam je na razpolago, tem bolj jasna posta-
ja vprašljiva vloga radia »Korotan« in pa najvišje etaže ORF v tej kravji kupčiji, dodat-
no pa še, da je vodstsvo ORF svoj slovenski oddelek sramotno pustilo na cedilu. Ta očitek pa seveda ne velja le za sedanjo vodilno •garnituro samozvanih »medijskih orgel«, ampak že tudi za predhodnike, predvsem za bivšega generalnega tajnika in sedanjega štajerskega intendanta Kurta Bergmanna.
Bergmann se je že dalj časa skušal znebiti slovenskega programa (in s tem seveda tudi ostalih manjšinskih programov) in je temu primemo s tem predlogom mešetaril in skušal uspeti tudi na seji sosveta 19. 11. 1993, ko je šlo za razširitev slovenskih oddaj v ORF. A s tem ni uspel, ker je bila članica sosveta in podpredsednica SPZ dr. Helena Verdel dovolj budna in je od njega zahtevala utemeljitev predloga.
Na ta nesprejemljiv in diskriminirajoč predlog se je potem v pogajanjih z novim generalnim intendantom (Gl) Zeilerjem in dan pozneje v pismu (23. februarja) skliceval podpredsednik NSKS, nastav-Ijenec Mohorjeve družbe in poslovodja radia »Korotan« mag. Marjan Pipp. V razgovoru za Slovenski vestnik je jasno in ponovno potrdil, da je Gl Zei-ler te predloge z velikim veseljem ocenil kot »najbolj logično varianto in s tem potrdil namero ORF, da prej ali slej sam ukine slovenski radijski program«.
Vest o ukinitvi radijskega sporeda je seveda tudi v slovenskem oddelku ORF v Celovcu sprožila veliko negotovost. A kolegi so se kaj kmalu ujeli in pretekli ponedeljek zvečer šli v ofenzivo. S pomočjo tonskih posnetkov tiste ominozne seje sosveta dne 19. 11. 1993 so dokazali, da je Bergmann po posegu Ver-delove izjavil, da ORF ne načrtuje poslabšanja sedanje slovenske radijske ponudbe in da le-te tudi ne bo zožil ali ukinjal. Po teh besedah bivšega generalnega tajnika ORF na tej seji ni bilo več govora o ukinitvi ali poslabšanju položaja slovenskih radijskih oddaj. Na osnovi teh neizpodbitnih informacij se vsebina Pippovega pisma in sklicevanje na Bergmanna seveda kaže v novi dvomljivi luči. Kajti Pipp je Bergmannovo dokončno zagotovilo, da ORF ne bo poslabšal položaja sloven-
skih oddaj, zatajil in se oprl samo na njegove prejšnje ponudbe in namigavanja o ukinitvi. Če Pipp in ostali družabniki radia »Korotan« sedaj zaradi protestov in ogorčenja prebivalstva še naprej trdijo, da slovenskih radijskih oddaj niso nameravali likvidirati, ampak doseči njihovo razširitev, je to seveda neresno. Dejstvo je, da so sodelovali pri ukinitvi oz. likvidaciji slovenskih javnih radijskih oddaj. Ta madež jim bo ostal!
Zarotniška teorija NSKS
Po razkrinkanju načrtov medijskega udara in objavi tajnega pisma oz. njegove vsebine v Slovenskem vestniku, Republiki in Primorskem dnevniku vlada med družabniki radia »Korotan« slabo vzdušje. Edinole predsednik NSKS Matevž Grilc in njegov namestnik Pipp sta doslej spregovorila v javnosti, ostali družabniki pa so se skrili v bunker. Marsikaj pa kaže na to, da v Mohorjevi
Poslovodija Marjan Pipp
družbi hudo vre. Grilc je v intervjuju za slovensko koroško televizijo menil, daje sedaj na potezi sosvet, Pipp pa je nasproti Slovenskemu vestniku neuvidevno zagovarjal pravilnost svojega ravnanja, češ da ni ponudil likvidacije slovenskih radijskih oddaj v ORF, ampak da »razvija teoretični scenarij ukinitve slovenskih oddaj, ki ga je ORF napovedal«.
V splošno začudenje je postregel s skurilno zarotniško teorijo. Potemtakem naj bi omenjeni mediji »gonjo proti radiu Korotan zagnali samo zato, da bi odvrnili ljudi od
Dr. Helena VERDEL, članica sosveta:
Na seji sosveta 19. novembra 1993 ukinitev slovenskih radijskih oddaj sploh ni bila tema razprave ampak predlog o njihovi razširitvi.Ta-kratni generalni tajnik ORF Bergmann je na moj ugovor jasno poudaril, da slovenski spored ni sporen.
Ti gospodje si nekaj delijo in prisvajajo, kar sploh ni njihova last in hočejo ne glede na potrebe in želje manjšine ustvariti svoj monopol.
Očitno smo sedaj na točki, da bomo morali po zaslugi slovenskih funkcionarjev braniti, kar še imamo, namesto da bi se z državo resno pogovarjali o razširitvi slovenskih radijskih in televizijskih programov v ORF.
volitev NSKS«. Ta trditev je tako puhla in neosnovana, da je niti nočemo resneje komentirati. Hkrati pa samo potrjuje, da Narodnemu svetu z volitvami očitno ne gre tako, kot bi si želel, kar pa ni naša skrb. Zato je treba že vnaprej najti grešnega kozla v neodvisnih in objektivno-kritičnih medijih, za katere volilna kampanja NSKS ni bila tema. Samo sledeče vprašanje: kdo je 23. februarja 1995, torej sredi volilne kampanje NSKS, pisal zarotniško pismo Zeilerju - Pipp ali omenjeni mediji?
Pipp je že napovedal, da se z razpravo v sosvetu o puču in z glasovanjem o slovenskih radijskih oddajah, kar je napovedal predsednik sosveta Marjan Sturm, ne bo zadovoljil, češ sosvet je imel dve leti časa za sklepanje, a ni nič dosegel. Če pa bi res kaj dosegel, bi bilo to dobro.
Dokumenti in podlage, ki so nam na razpolago, dokazujejo, kako je NSKS igral na dve karti: v sosvetu je podpiral sklepe o razširitvi slovenskih oddaj in podobno, za kulisami pa je delal prav nasprotno in že pripravljal prevzem oblasti tudi na elektronskem medijskem področju.
Pripravil Franc Wakounig
Slovenska narodna skupnost na Koroškem je v svoji spomenici leta 1955 poudarila, da si želi integrativni model manjšinske zaščite. Spomenica se zaradi tega izreka za javno dvojezično šolstvo, ne pa za zasebno. Pravtako se zavzema za slovenski radijski spored v okviru javnopravne radiotelevizije, ne pa za zasebni.
Predstavniki koroških Slovencev smo v zadnjih letih vedno znova upozarjali, da med pripadnikih manjšine zaradi procesov modernizacije upada znanje slovenščine in zaradi tega zahtevali nujno razširitev slovenskih radijskih
KOMENTAR
Piše dr. Marjan Sturm
Javni ali zasebni radio?
in televizijskih oddaj v okviru ORF. Poleg tega pa tudi sprejem televizijskega signala iz Slovenije! Tako je sosvet za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja že pred leti sprejel soglasen sklep, v katerem zahteva razširitev slovenskih radijskih in televizijskih oddaj v okviru ORF.
ORF vztraja na stališču, da iz svojih sredstev te razširitve ne more finansirati. Če pa bi to finansirala država, bi bil ORF pripravljen to izvesti. Razgovori z vlado so v teku in še niso zaključeni.
Ko je bil pred leti zaradi pritožbe zakonodajalec prisiljen dovoliti tudi zasebni radio, se je na Koroškem ustanovila slovenska družba Korotan, ki se je potegovala za deželno frekvenco. Korotan je pri projektu ponudil soudeležbo tudi ZSO in SPZ. Stališče ZSO je bilo, da ima prednost seveda razširitev v okviru javnopravnega ORF, šele če bi ta možnost dokončno propadla, bi razmišljala o udeležbi pri Korotanu.
Seveda pa ne kot nadomestilo slovenskega sporeda pri ORF, marveč le kot dopolnilo. Navsezadnje imam kot predsednik sosveta tudi nalogo, da tozadevno uveljavljam nje-
gov še vedno veljavni sklep.
Ne nasprotujem ustanovitvi firme Korotan, ne nasprotujem, da se poteguje za zasebno frekvenco. Odločno pa zavračam ravnanje poslovodje te firme, ki minira moja prizadevanja za razširitev slovenskih radijskih oddaj v okviru ORF, kajti ponudba družbe Korotan avstrijski radioteleviziji je za državo zelo mikavna. Za majhne denarje bi se znebila vse odgovornosti za slovensko manjšino na Koroškem na področju oskrbe s slovenskim radijskim sporedom. Zato je govorjenje poslovodje Korotana, češ da se tudi on prizadeva za javnopravno rešitev, le kot zadnja možnost pa naj bi prišla v poštev rešitev z zasebnim radiom, neresno, ko pa v praksi ponuja rešitev, ki je za pristojne na Dunaju še kako privlačna.
Vsekakor je slovenski spored v okviru ORF preveč resna zadeva, da bi ga lahko prepuščali ljudem, ki so ga iz ozkih osebnih in organizacijskih interesov pripravljeni žrtvovati.
O tem bomo ponovno razpravljali na seji sosveta in tudi na seji predsednikov sosvetov, kajti tako pomembno vprašanje se tiče vseh avstrijskih manjšin.
PODPORA IN SOLIDARNOST
Izrazov solidarnosti in podpore za obstoj slovenskih radijskih oddaj v okviru ORF je po poročanju neodvisnih kritičnih medijev o načrtovanem medijskem puču vse več.
Kot prvo je reagiralo Društvo slovenskih pisateljev, publicistov in prevajalcev v Avstriji, v nedeljo pa se je oglasil tudi velik prijatelj NSKS,južnotirolski politik Hubert Frasnelli, in poudaril, da pravica manjšin do elektronskih medijev ne sme biti omejena na zasebni radio in da »se država ne more znebiti odgovornosti za javnopravni radio« za manjšine.
Dr. Gustav Brumnik, predsednik SPZ, je razbijanje slovenskih radijskih oddaj primerjal s Haiderjevimi napadi na drugo avstrijsko republiko. »Nekateri krogi znotraj slovenske narodne skupnosti očitno hočejo prevzeti totalno oblast tudi nad mediji, namesto da bi se prizadevali za čim bogatejšo medijsko ponudbo in oskrbo narodne skupnosti«.
Predsednik SKD »Globasnica« Bernard Sadovnik je ostro zavrnil vse načrte ORF na Dunaju, da se ukine delovanje slovenskega sporeda avstrijskega radia in televizije in še posebej poudaril obveznost ORF do manjšin in izrazil ogorčenje, da člani sosveta svojčas niso protestirali proti načrtom Berg-manna za ukinitev slovenskih oddaj.
RUBRIK
Koroška Cerkev je stabilna
Z LEVE: generalni vikar Colerus Geldern, škof Egon Kapellari in vodja slovenskega Dušnopastirskega urada Jože Marketz
Za v avstrijskem razmerju stabilno je krški škof Egon Kapellari ocenil koroško Cerkev, odnos do medijev oz. z njimi pa potrjuje, daje zares del družbe. Potrdilo za stabilnost vidi škof tudi v statistiki izstopov in vstopov. Samo gradiščanska škofija je 1. 1994 imela manj izstopov, čeprav so narasli za 42 %, zaznavna pa je tudi tendenca vračanja v cerkveno skupnost. Seveda pa izstopi še vedno zdaleč presegajo vstope. Na Koroškem je lani vstopilo oz. se vrnilo v občestvo Cerkve 270 oseb, 1621 pa jih je izstopilo. To je na tisoč katoličanov 3,2 izstopa. Velik del izstopni-
kov je to storilo prav zaradi cerkvenega dokumenta o pri-puščanju ločenih oz. ponovno poročenih k sprejemu zakramentov. Vsakogar, ki je Cerkev zapustil, škof z osebnim pismom vabi na pogovor.
Izstopi po škofovem mnenju niso v toliki meri zasluga ali krivda osebnosti v vrhu škofije, temveč so odvisni od sociološko kritičnih okolij in od tega, kako je Cerkev zasidrana med prebivalstvom.
Koroška Cerkev je zelo inovativna na socialnem, kulturnem in pastoralnem področju. Simbol socialne inovativnosti je Caritas, dokaz za inovativnost
na kulturnem področju pa so tudi tri velike razstave, in sicer 1. 1988 v Strassburgu, potem v Šentpavlu in tretja razstava, ki bo skupaj z deželo Koroško leta 2000, na pragu v tretje tisočletje, na gradu Straßburg. Geslo razstave bo »2000 let evropskih poti skozi Koroško«.
Na pastoralnem področju hoče Cerkev obujati in krepiti občutek skupnosti v družbeno kriznem obdobju, ko se krepi individualizem in se porajajo razne ezoterične in mistične struje. V smislu papeževe pobude bo tudi Cerkev na Koroškem skušala poglobiti duhovnost in religioznost in se okrepljeno spoprijela z izzivi časa in prostora, sicer »se ne smemo čuditi, da drugi zavzemajo mesto Cerkve«. Med naj večje skrbi pa ta oz. že dalj časa sodi duhovniški naraščaj, ki trenutno zares samo kaplja. Za Koroško to dejstvo ni nič novega, kajti ta dežela je bila, zgodovinsko gledano, tudi v odnosu do Cerkve oz. vere svojstvena. Ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja je veliko čeških duhovnikov prišlo na Koroško, v zadnjih letih pa je nad 40 duhovnikov iz drugih dežel in držav vstopilo v službo krške škofije in tako vsaj deloma zapolnilo vrzel, ki je na pastoralnem področju nastala zaradi pomanjkanja lastnega duhovniškega naraščaja.
Franc Wakounig
Odhod dr. Waldsteina
Po štiridesetih letih in štirih mesecih in v sedemdesetem letu starosti se je dr. Ernst Waldstein, prvi in dolgoletni sopredsednik slovensko-nem-škega koordinacijskega odbora krške škofije, poslovil od Koroške in se vrnil na Dunaj in na domovanje svojih prednikov, v literaturi omenjenih Wallensteinov na Češko.
Dr. Waldstein se je v smislu koroških sinodalnih določil prizadeval za poglobitev odnosov med obema narodoma v deželi in v tej nalogi
skupaj s svojim nezamenljivim »dvojčkom« dr. Valentinom Inzkom, ki je bil skupno z njim sopredsednik slovens-ko-nemškega koordinacijskega odbora, dostikrat oral ledino pastoralnega sožitja po župnijah.
Poslovilnega banketa za dr. Waldsteina so se udeležili najvišji predstavniki dežele, Cerkve in koroških Slovencev. V imenu ZSO se mu je za njegov prispevek h krepitvi strpnosti v deželi zahvalil tajnik dr. Mirko Wakounig.
Zbiranje civilne delovne sile (II.)
Maja 1943 so pripeljali na Ljubelj iz delovnega taborišča Krieselsdorf nekaj slovenskih zapornikov, med njimi tudi Petra Jamnika iz vasi Reteče pri Škofji Loki. Pred odhodom so morali podpisati »neke papirje« glede zadržanja in lojalnosti do Nemčije. S seboj niso imeli nobenih dokumentov in če so hoteli domov na obisk ali pa v Tržič, so morali prositi za dovoljenje (Urlaubschein).
Poleti 1943 so Nemci v Kamniku izvedli aretacije moških in jih zaprli na orožniško postajo. Ker so bili zapori že polni, so nekatere zaprli celo v kopalnico. Drugi dan so jih naložili na dva tovornjaka in jih pod stražo odpeljali na Ljubelj. Po enournem čakanju sojih odpeljali preko ljubeljskega prelaza na koroško stran, jih postrojih in vsakega vprašali za poklic. Preden so jih razdelili in dodelili posameznim nem-ško-avstrijskim mojstrom in
polirjem, je stopil prednje velik in suh esesovec in jim v nemščini zabičal, da se s kaznjenci na delu ne smejo družiti, da je njihova naloga le delo, da so preskrbljeni s hrano in stanovanjem in da morajo paziti na red in disciplino. Civilni delavci, ki jih je ta skupina našla na koroški strani, so začeli postavljati barake za stražarje in internirance. Ti so nosili na rokavu črne trakove z belimi številkami.
2. avgusta so delovni uradi spet poslali na Ljubelj precej obrtnikov in poklicnih mojstrov, 15. 8. pa je uprava rudnika premoga v Holmecu na Koroškem preko delovnega urada v Celovcu na Ljubelj poslala 9 rudarjev.
V avgustu, potem ko so partizani požgali žago v Stahovici pri Kamniku, so delavce na tej žagi poklicali na delovni urad v Kamnik, odkoder so s tovornjakom na Ljubelj odpeljali še
druge zbrane delavce in jih dodelili na delo na koroško stran. Takrat taborišča še niso bila popolnoma zgrajena.
Dne 30. avgusta 1943 so begunjski gestapovci v dvorišču kaznilnice postrojih 33 ujetih partizanov in jih s tovornjakom in zastražene pripeljali na Ljubelj. Med njimi je bilo 28 pripadnikov Savinjskega bataljona, katere so Nemci ujeli v veliki hajki 21. avgusta na področju hriba Murovica med Savo in Moravčami. Pred odhodom iz Begunj jim je spregovoril slovenski gestapovec in jim zagrozil: »Gorje tistemu, ki bo še enkrat prišel v Begunje!« Ko je šel transport proti Ljubelju, so mu v Kranju dodali še 2 ujeta moravška partizana.
Na Ljubelju so partizane postrojih pred barako, kjer je bila kuhinja in pisarna šefa civilnega taborišča. Tam sojih najprej popisali, med tem pa so jim kuharice in skladiščnik dah kosi-
lo. Videli so, kako so bili lačni in slabo napravljeni. Po dobri uri so jih spet naložili na tovornjak in jih odpeljali kot delavce preko ljubeljskega prelaza v civilno taborišče na koroško stran. Bili so brez dokumentov in oblečeni samo v obleke, v katerih so bili ujeti.
Približno v istem času so prišli iz Slovaške štirje »Specialisti« za izdelavo jamskih podpornikov ter nadzor tovrstnih del. V septembru 1943 so z gradbišč v Vorarlbergu poslali okrog 10 do 15 »minerjev II. vrste«. Poleti 1943 je prišlo iz Francije 16 francoskih delavcev, največ šoferjev.
V začetku septembra 1943 je bilo na Ljubelju zaposlenih 666 civilnih delavcev, od njih 25 nameščencev in 22 delavcev nemške narodnosti (Nemci in Avstrijci) ter 496 Slovencev, 75 Hrvatov, 22 Italjanov, 16 Francozov, 3 Grki, 3 Poljaki in 2 Ukrajinca, mesec dni pozne-
je, torej v začetku oktobra, pa že 677. Število zaposlenih civilnih delavcev se je stalno menjalo; te številke se nanašajo le na delavce na slovenski strani, medtem ko je bilo število na koroški strani vedno manjše.
20. oktobra 1943 so pripeljali iz begunjskih zaporov na Ljubelj 4 slovenske »delomr-zneže«. V Begunjah so bili zaprti zaradi tega, ker niso hoteli oditi na delo kamor jih je odredil delovni urad.
25. novembra 1943 so na slovenski strani orožniki odpeljali z delovišča 4 mlade Slovence, ki so morah pod stražo oditi v nemško vojsko.
Ko so bila spomladi 1. 1943 dela pri gradnji predora Globoko pri Radovljici končana, so nekaj delavcev poslali na Ljubelj, druge pa na izgradnjo obvozne proge Laze-Šentvid. Jeseni 1943, ko so bila dela na progi končana, so precejšen del delavcev poslali na delo na Ljubelj, med njimi tudi glavnega minerja in dva pomočnika, ki so imeli zelo dobro zvezo z inženirjem Seidenglanzom in polirjem Dvoržakom.
Vsaki skupini novoprispelih delavcev so ob prihodu na Ljubelj posebno zabičali, da je strogo prepovedano govoriti s kaznjenci, jim dajati cigarete ah hrano in da se morajo ponašati kot da kaznjenci zanje ne obstojajo.
se nadaljuje
RAVNE NA KOROŠKEM ZBOROVSKO PETJE
»Od Pliberka do Traberka« že osemindvajsetič
V soboto, 18. marca, zvečer je na Ravnah sedemnajst zborov iz Mežiške doline, Dravograda in Podjune iz avstrijske Koroške že osemindvajsetič priredilo večer ljudskih in umetnih pesmi. Skupno je nastopilo kar 355 pevcev. Gre za najstarejšo tovrstno pevsko srečanje v Sloveniji, ki je razvijalo kulturne in druge vezi s Slovenci z obeh strani meje že v času, ko je bila meja še bolj zaprta.
Slavnostni govornik župan občine Ravne-Prevalje Maksimiljan Večko je v uvodu poudaril, da se ob tej prireditvi kaže celovitost z državno mejo ločenih Korošcev, in izrazil željo, da bi tako plodno sodelovanje kot je na kulturnem področju ustvarili še v gospodarstvu.
»Skrb za domačo pesem« je eno izmed gibal te revije, ki je bila tokrat posvečena pesmim (sosednje) Podjune in Mežiške doline. Do te sklepne prireditve so zbori sedemkrat nastopili v raznih krajih Koroške na obeh straneh meje. Sodelovali so mešani pevski zbori »Društvo upokojencev« s Prevalj, »Podjuna« iz Pliberka, »Rožmarin« iz Kotelj, »Strojn-ska Reka«, »Mato« iz Črne, ženski pevski zbor »Karantanija« s Prevalj, moški pevski zbori »Šentanelski pavri« iz Šentanela, »Gozdar« iz Črne, »Mežiški knapi« iz Mežice, »Šempeterski pavri« iz Otiškega Vrha, »Foltej Hartman« iz Pliberka, »Kralj Matjaž« iz Libuč in »Vres« s Prevalj ter po številu skromnejše skupine kot nonet »Čmjanski pobi« iz Črne, »Koroški oktet« z Raven ter oktet »Tro« s Prevalj. Nastope so organizirali Zvezi kulturnih organizacij Mežiške doline in Dravograda, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca ter občine Ravne-Prevalje, Mežica in Čma.	Samo Šavc
ROŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN
Predavanje o zdravi prehrani
V okviru Rožanskega izobraževalnega tedna je Slovensko prosvetno društvo »Jepa-Baško jezero« pretekli teden v farni dvorani na Pečnici priredilo predavanje o zdravi prehrani. Referentka Erika Wrolich je uvodoma ugotovila, da se dandanes skorajda vsi mediji - od strokovne medicinske literature pa tja do bulvamih dnevnikov -bavijo s to tematiko, ki bistveno usmerja naše zdravje. Poslušalcem je slikovito prikazala napake v prehrani današnje civilizirane družbe. Pravi, da vse preveč jemo, premalo pa pridejo na mize živila, ki dajo našemu telesu življenjsko silo, skupek energije, moč in silo za življenje in preživetje tudi ob bolezni. Vse prepogosto je na naših krožnikih meso, manjkajo pa naravna živila kot so pristna domača zelenjava, krompir, črn kruh s polnimi zrni, temne polnovredne testenine, sir in domača skuta ter
sadje. Materam in gospodinjam je priporočala, da se v kuhinji odrečejo svinjskemu mesu, sladkorju, beli moki, rafiniranemu olju in kisu. Priporočala jim je številna alternativna živila kot npr. sladkanje s strdjo in posušenimi sadeži, razne zelenjavne juhe, naravni riž idr. Priporočila je, da bi bolj cenili pristne domače proizvode, kar bi bilo tudi v prid našim kmetom, ki pridelujejo naravna, ne-zastrupljena živila.
Zaključila je z besedami: »Kuhajmo z ljubeznijo -vmešajmo v lonec naše dobre želje in željo, da bi ta jed vsem prilegla in pripomogla k zdravju in preprečila vsako bolezen v naši družini.«
Po predavanju so gospodinje pripravile za udeležence vrsto pristnih in predvsem zdravih živil, tako kruhke iz domače pire (Dinkelmehl), ki vsebuje posebno veliko dragocenih snovi.	■
Drago Jančar dobitnik Grumove nagrade
Žirija 25. Tedna slovenske drame v sestavi Ignacija Fridl, Lado Kralj in Vasja Predan je letos soglasno sklenila, da je dobitnik »Nagrade Slavka
Gruma«, ki jo Teden slovenske drame v Kranju vsako leto podeljuje za najboljše novo dramsko besedilo (uprizorjeno, izdano ali poslano žiriji na natečaj) za leto 1994 dramsko besedilo HALŠTAT Draga Jančarja.
Podelitev je bila opravljena po otvoritveni predstavi letošnjega Tedna slovenske drame, premierni uprizoritvi Prešernovega gledališča Kranj, dramskega besedila Dominika Smoleta Zlata čeveljčka v režiji Matjaža Župančiča.
DANICA IN VAUD HANUNA
Kaj je fizioterapija?
Fizioterapevta Valid in Danica Hanuna
V okviru Rožanskega izobraže- zioterapiji. Zdrav človek bore valnega tedna Sta zakonca Ha- malo ve o tej vedi; tem bolj je nuna, oba diplomirana fiziote- potrebna, ko gre za prirojene rapevta, v Kotmari vasi ali pa kasneje pridobljene teles-predavala društvenikom o fi- ne okvare.
Kako aktivirati omrtvičene dele telesa po možganski kapi? Kakšne so realne možnosti rehabilitacije? Kaj vse lahko naredi posameznik za razgibavanje? Kakšna drža telesa je potrebna pri vsakdanjih opravilih? Velika večina ljudi toži, ko so prešli iz rosnih let v zrelejša, zaradi bolečin v križu. Včasih pomagajo že enostavni »triki« in nekaj pozornosti ter skrbi do lastnega telesa, da se stanje bistveno izboljša.
Z diapozitivi sta nazorno pokazala nekaj bistvenih načinov razgibavanj in pomoči pacientom.
Danica in Valid Hanuna (Danica, Najekova iz Slovenje-ga Plajberka, in Valid, vnuk nekoč znane radijske sodelavke Fanike Hartmanove) pa imata v Kotmari vasi tudi svojo fizioterapevtsko ambulanto. Če koga ščiplje, boli, ima težave pri gibanju, mu bosta zagotovo vedela sveta. Ob tem pa poudarjata, da delata na vsak način skupaj z zdravniki.	S. W.
KONCERT
Vaščani pojo s Šifrerjem
Ob sedmi obletnici delovanja oz. prepevanja je zgomjeveški pevski ansambel Vaščani pojo preteklo soboto v ljudski šoli v Bilčovsu priredil koncert, ob tem pa je k sodelovanju pritegnil tudi znanega slovenskega kantavtorja Andreja Šifrerja iz Kranja. »Vaščani« namreč v priredbi njihovega vodje Jožka Kovačiča že nekaj časa v svoj repertoar vključujejo tudi njegove znane skladbe kot so Vse manj je dobrih gostiln ali Uspavanka Evi. Poleg klasičnega dela koncerta »Vaščanov«, v katerem so bile stare pesmi po zapisu raznih koroških pevcev, je v veliko zadovoljstvo številnih poslušalcev nastopil Andrej Šifrer. Zapel je tudi druge svoje in na Koroškem precej neznane pesmi, med drugim tudi novo »irsko pivsko«, ki jo je spoznal med veselimi Irci, s katerimi bo po Sloveniji nastopal prvih deset dni v aprilu. Zaključni del koncerta v Bilčovsu je bil posvečen skupnemu nastopu »Vaščanov« in Šifrerja, ki je prireditvi postavil piko na I.
J. R.
SPD DOBRAČ
Občni zbor na Bmci
Na rednem občnem zboru SPD »Dobrač« na Brnci v petek, 17. maja, so društveniki po treh letih spet pregledali in ocenili delovanja društva. Močan pečat društvenemu delu daje igralska skupina, v tem obdobju je naštudirala dve gledališki predstavi. Če odmislimo razna gostovanja in kakšno občasno
družabno prireditev, pa drugih aktivnosti na Brnci ni bilo. V razpravi je bila jasno izražena želja, da bi bilo treba misliti na aktivnosti z otroki in mladino. V tej zvezi je tajnik Slovenske prosvetne zveze Janko Malle dejal, da je SPZ pripravljena pomagati s strokovno, organizacijsko in finančno po-
močjo, vendar bi bilo potrebno, da pride signal za delo z mladino od domačinov.
Novemu odboru spet predseduje mag. Marjan Gallob, v samem odboru pa je prišlo do nekaterih personalnih sprememb, me drugim je postal novi tajnik Štefan Hudi. Po občnem zboru je župnik Jurij Buch zbudil precej zanimanja z diapozitivnimi slikami o potovanju po severni Indiji.
Na pobudo vodje slovenskega odelka ORF Mirka Bogataja bojo v letošnjem letu opomina in tolerance slovenski in nemško pojoči koroški zbori skupaj oblikovali vrsto koncertov. Geslo srečanja oz. treh prireditev je »Koroški zbori pojejo za doživeto sosedstvo«. Predstavitve projekta prejšnji teden pod okriljem deželnega kulturnega referenta Michaela Aus-servvinklerja na deželni vladi so se udeležili zastopniki vseh sodelujočih slovenskih in nemško govorečih kulturnih organizacij, kot so to Janko Malle za SPZ, Nužej Tolmajer za KKZ ter zastopniki koroškega Sän-gerbunda, koroškega Arbei-ter-Sängerbunda in deželnega Bildungswerka ter vodja manjšinskega biroja Marija No-vak-Trampusch.
Ausserwinkler je koroško dvojezičnost označil za nezamenljivo bogastvo dežele, Mirko Bogataj pa je poudaril simbolni značaj takih srečanj na kultumo-pevski ravni prav v letošnjem letu. Ta srečanja naj bi
RUBRIK
Koroški zbori za dobro sosedstvo
Z LEVE: Michael Ausserwinkler, Mirko Bogataj, Janko Malle, Nužej Tolmajer in Marija Novak-Trampusch
bila del stalnega dialoga in prijateljstva. Zastopniki nemško govorečih krovnih organizacij so izjavili, da so bili takoj pripravljeni sodelovati, čeprav je iz njihovih besed bilo razbrati, da bojo morali v svojih vrstah
premagati še marsikatero manjšo ali večjo oviro. A razveseljivo je, da so brez pridržkov pripravljeni na sodelovanje. Janko Malle in Nužej Tolmajer sta opozorila na domala dvajsetletno tradicijo slovenskih zborov,
da k sodelovanju vabijo, čeprav ne vselej z uspehom, tudi nemško govoreče zbore in pri tem predvsem omenila revijo »Dober večer, sosed«.
Koncerti bojo v Špitalu ob Dravi, Trgu in Velikovcu. Prva prireditev bo v soboto, 8. aprila ob 20 uri v Špitalu ob Dravi, dvorana trgovske zbornice. Tam bojo poleg MePZ »Podjuna« sodelovali še Grenzlan-dchor iz Podkloštra, zbor Ca-rinthia iz Milštata, špitalska glasbena šola, Die fünf Gailtaler in grabštanjski tercet. V Trgu bo prireditev 24. maja, v Velikovcu pa 24. junija. Zaključna prireditev pa bo 30. septembra na sejmišču v Celovcu.
Sodelovali bojo še sledeči slovenski zbori: selski mešani zbor, bratje Smrtnik, MePZ Danica in MePZ Lipa iz Velikovca.	F. W.
ŽARKO PETAN V ORF-TEATRU
»Svet v
enem
stavku«
V ponedeljek, 3. aprila, ob 19. 30 uri vabijo založba STYRIA, literarni oddelek koroškega radia in slovenski spored ORF na dvojezični literarni večer s pisateljem Žarkom Petanom v ORF-teater v Celovcu.
Literatura mu je vse življenje sol, poper pa so mu vedno bili aforizmi, ki so zadeli. Napisal jih je na tisoče, objavljal v tisku (»Delo«) in različnih revijah, objavil je celo vrsto zbirk teh bodic, ki' gredo pod kožo. Ob predstavitvi aforizmov bo stekel pogovor s pisateljem, ki trenutno vodi Radiotelevizijo Slovenija, v obeh deželnih jezikih. Moderatorja večera: dr. Fred Dickermann in Florst Ogris.	■
Pisatelji za slovenske oddaje ORF
S soglasnim sprejemom protestne resolucije proti nameravani privatizaciji oz. likvidaciji slovenskih radijskih oddaj v ORF je v petek, 24. marca, izzvenel občni zbor Društva slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji. Člani društva so izrazili svoje ogorčenje nad nesprejemljivimi in za kulturno, narodno ter civilizacijsko rast naše narodne skupnosti tako škodljivimi načrti peščice slovenskih koroških zasebnikov. V času ves svet obsegajočih telekomunikacijskih zvez drugod skrbijo za čim boljšo oskrbo prebivalstva z radijskimi in televizi-
Del udeležencev občnega zbora
jskimi programi in ponudbami v lastnem jeziku. Pri nas na Koroškem pa se stvari razvijajo prav v nasprotno in s tem napačno smer, ko nekaj slovenskih posameznikov v bistvu načrtuje osiromašenje narodne skupnosti na tem področju.
Resolucijo so naslovili na vse družabnike radia »Korotan«, na osrednje organizacije manjšine in na pristojne organe v ORF.
Nesojeni častni član DSPP-PA Janko Messnerje spregovoril o brošuri »Sožitje v Avstriji-Zusammenleben in Österreich«, ki bo izšla v letošnjem opominskem letu in katero naj bi oblikovali pisatelji
sami. Zaključni rok za vložitev manuskriptov je 15. april 1995. Prav tako je Messner predlagal, da bi SPZ režiserju Johannu Kressniku podelila Drabosnja-kovo priznanje.
V novi odbor so bili soglasno izvoljeni:
predsednik Herman Germ, podpredsednika: Sonja Wakounig in Gustav Januš tajnica: Anita Hudi blagajnik: Tonči Haderlap Nadzorni odbor: Lenčka Küpper in Andrej Kokot
Franc Wakounig
Seznam knjig iz kmetijstva
v Slovenski študijski knjižni* ci, Mikschallee 4, 9020 Celovec
Kriškovič Pavao: Biološko pridelovanje hrane; temelji biološkega pridelovanja. -Ljubljana, ČZP Kmečki glas, 1993, 217 str., ilustr. Osvald Jože: Gojenje vrtnin v zavarovanem prostoru: tehnologije pridelovanja posameznih vrtnin. - Ljubljana, ČZP Kmečki glas, 1994. -126 str., ilustr.
Tajnšek Tone: Koruza: njena preteklost, sedanjost in prihodnost. - Ljubljana, ČZP Kmečki glas, 1991. -180 str., ilustr. -(Knjižnica za pospeševanje kmetijstva) Novak Milan: Tehnike nanašanja pesticidov: škropljenje, pršenje in drugi postopki. - Ljubljana, ČZP Kmečki glas, 1990. -313 str., ilustr.
Enciklopedija zelišč, začimb in dišav: praktični vodnik za kuharske mojstre. -Ljubljana, Domus, 1993. -285 str., barvne ilustr.
Ločniškar Franc: Reja perutnine, piščancev in kokoši: gospodarnost reje perutnine.
-	Ljubljana, ČZP Kmečki glas, 1991.-188 str., ilustr.
Klesnar Jana: Zelenjava - užitek in zdravje: vrednote zdrave in dobre hrane. -Ljubljana, TDS Forma 7, Mercator, 1991.-142 str., barvne ilustr.
Skal in Boris: Ribogojstvo: naravne možnosti za zrejo rib.
-	Ljubljana. ČZP Kmečki glas, 1993.-191 str., ilustr. -(Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)
Simonič Anton: Gnojila in škropiva: priročnik za uporabo agroketničnih pripravkov. - Ruše, Aga, 1992. -130 str, barvne ilustr.
Literarna delavnica M. Kulnikove
Udeleženci literarne delavnice ob Habnarjevem jezeru
V sindikalnem domu ob Hab- srednješolci iz več držav (to-narjevem jezeru na Plešerki je	krat iz Avstrije, Slovenije in
pretekli konec tedna potekala	Italije ter Južne Tirolske) in
že tretja literarna delavnica ustvarjajo pod njenim strokov-mladih, ki jo organizira in izva- nim vodstvom oz. mentorst-ja prof. Marica Kulnik, naša ro- > vom.
jakinja z Dunaja. Po njeni Udeležence v delavnico na-osebni iniciativi se zberejo potijo njeni kolegi na srednjih
šolah v tem širšem prostoru.
Letos so se mladi ukvarjali na temo Poklicni svet šole, delavnico pa je soorganizirala Slovenska prosvetna zveza, k stroškom pa so primaknili še Urad zveznega kanclerja, deželni kulturni referat in kulturni servis ter Krščanska kulturna zveza.
V programu literarne delavnice so raznovrstne dejavnosti, med njimi pa tudi srečanje s kulturniki in literati.
Že kar na začetku, preteklo sredo, je 14 udeležencev lahko spoznalo del literarnega ustvarjanja Janka Messnerja (predvsem protestni in socialno-kri-tični) ter družbeno in socialno kritične pesmi Barbare Stromberger. Oba umetnika sta na udeležence napravila močan vtis.
Marica Kulnikova pravi, da se bodo z nekaterimi deli, ki so nastala v tej literarni delavnici, udeležili tudi na literarnem natečaju avstrijskega kulturnega ministrstva.
J. R.
PRIREDITVE
PETEK, 31. 3.
CELOVEC, v Mladinskem domu —Javna dvojez. šola
10.00	Predstavitev projekta »Meine Heimat bist auch du! -Moja domovina si tudi ti!«
BILČOVS, pri Miklavžu - Župnijski svet 19.30 Predavanje in pogovor z Waltraud Stockreiter »Težave otrok v šoli«
DUNAJ, v Klubu, Mondscheing. 11 - KSŠŠD
20.00	Predstavitev knjige Wolfganga Purtschellerja »Die Ordnung die sie meinen - neue Rechte in Österreich«. Knjiga je po zakonski odredbi prepovedana.
SOBOTA, 1. 4.
ŠKOFIČE, Posojilnica - Rožanski izobr. teden
17.00	Zalka Steiner: Izdelovanje nakita iz gline
ŠENTJANŽ, stara šola - Rožanski izobr. teden
20.00	Dvojezični zbor Pedagoške akademije: Koncert
ŠKOCIJAN, v dvorani Kassl - SPD Vinko Poljanec, KD Škocijan
20.00 Vigredni koncert; nast. otroški, dekliški in moški zbor Škocijan, kvartet »A capella« Dobrla vas, MGV Klopeinersee
DUNAJ, Hamburgerstr. 18, galerija »im Celeste«
19.30 Peter Gstettner: Akvareli; odprtje razstave slik iz Grčije in Italije
NEDEUA, 2. 4.
VELINJA VAS, gostilna Seher - Rožanski izobr. teden Dan domačih jedil
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPZ, SPD »Danica«
20.00	Janko Messner/Marijan Hinteregger: »XY nerešeno«, monodrama za 23 oseb in 1 televizor
PONEDELJEK, 3, 4.
CELOVEC, ORF, Sponheimer Str. 13 - ASD 19.30 Predstavitev knjige »Die Welt in einem Satz« avtorja Žarka Petana (dvojezično)
SREDA, 5. 4.
CELOVEC, v Mladinskem domu - MD
19.00	Sten Vilar: Modra kapica - igra mlajša gledališka skupina Mladinskega doma
SOBOTA, 8. 4.
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD »Radiše«
19.30 Peter Turrini: »Ta nori dan«; premiera. Igra domača igralska skupina.
ŠENTJAKOB, v Regionalnem centru - Kat. prosveta
20.00	Predavanje z diapozitivi Jurija Bucha »Bolgarija -križev pot slovanskega naroda«
23. GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN
PETEK, 31. 3.
20.00	v restavraciji Juenna: Filmski večer in diapredavanje; filmi o domačem kraju - Hanzej Elbe, diapredavanje o Islandiji - Jožko Igerc.
NEDEUA, 2. 4.
10.00	pri Šoštarju: Otroški dopoldan, lutkovna predstava »Slonček Leopold«, nastopa: Lutkovna skupina »KPD Šmihel«.
14.30 pri Šoštarju: Družinsko petje, nastopajo družine iz bližnje okolice.
■1 PONEDEUEK, 3. 4.	:ii—BŽ11
15.00	v restavraciji Juenna: Kuharski tečaj »Jedi iz starih časov«, voditeljica: Lena Gregorič.
20.00	v restavraciji Juenna: Predstavitev raziskave Polone Šketi »Tako živijo Globašani«, ob tem pokušnja jedi iz starih časov (pripravljene na kuharskem tečaju).
SREDA, 5. 4.
20.00 pri Šteklnu: Predavanje »Želodčne in črevesne bolezni - posledica nezdravega življenja«, predava dr. Marica Bakondy.
■■■■■
20.00 v restavraciji Juenna: Podijska diskusija Kanalizacija -razmisliti ali občane finančno obremeniti.
Diskutirajo: dr.Elisabeth Sickl, dr. Hans Berghold, Ingrid Zablatnik, mag. Raimund Grilc, Andrej Wakounig, Paul Robnig. Vodi Bernard Sadovnik.
14.30 v farni dvorani v Globasnici: Zaključek 23. globaškega kulturnega tedna, premiera igre: »Čevljar baron«. Nastopajo igralci SPD »Edinost« iz Štebna, režija Alojz Gregorič.
Podelitev častnega članstva zaslužnim članom SKD Globasnica
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS)
vabi na
DAN SADJARSTVA: sorte - sajenje - EU-podpore
♦ Jabolka, hruške, češnje,... katere sorte so najbolj primerne za sok, mošt, žganje, suho sadje? ♦ Sajenje drevja: Kaj je treba upoštevati, da drevo čimbolje raste? ♦ Sadje - dobiček za kmeta? Tržne šanse sadja in sadnih pridelkov
REFERENTA:	Ing. Herbert Gartner, kmetijska zbornica.
Dl Ernst Dragaschnig, Kostanje
Pri Šoštarju v Globasnici, petek, 31. marec ob 14. 00
PRAKTIČNI TEČAJ
PRAVILNO IZSEKAVANJE IN NEGA GOZDA
Sobota, 8. april, 9. 00,
pri družini Dragaschnig, Kostanje/Köstenberg
Tečaj vodita dva strokovnjaka z Osoj (Forstliche Ausbildungsstätte Ossiach). Prireditve podpira Posojilnica-Bank/Zadruga-market
SEMINAR
Inštitut za šolsko pedagogiko celovške univerze in zvezni pedagoški inštitut prirejata skupno intenzivni seminar za dvojezične učiteljice in učitelje na temo »Dvojezično alfabetiziranje in dvojezična vzgoja. Referentki: dr. Monika Nehr in dr. Edeltraud Karavoli iz Berlina Kraj: Fernstudieninstitut (IFF), Sterneckstraße 15, Celovec, v avli Čas: Od ponedeljka, 24. 4., do sobote, 29. 4. 1995, od 14. do 18. ure Če je le mogoče, se prijavite pri dr. Vladimirju Wakounigu, Institut für Schulpädagogik, Universität Klagenfurt-Celovec, A-9022 ali pa telefonsko 0463-2700/558 oz. 563.
■ ORF - slovenski spored ■ Deželni šolski svet / Landesschulrat ■ Krščanska kulturna zveza ■ Slovenska prosvetna zveza ■ »Drava - Naša knjiga« ■ Mohorjeva knjigama
Sejem slovenske otroške in mladinske knjige / Ilustracije
3.-5. APRILA 1995, 9.00-16.00
PEDAGOŠKI INŠTITUT, 1. nadstropje CELOVEC, KAUFMANNGASSE - VIKTRINGER RING
odprtje: 31. marca, ob 16.00
NAJBOLJŠI PRIJATELJI
PONEDEUEK, 3. APRIL
11.00	GUSAR BERTO
-	po slikanici z lutkami igra Sten Vilar (EPTA)
12.00	ČRTICE ZA OTROKE
-	Tone Partljič (Drava/SPZ)
13.00	ČAROVNIJE IZ SKRINJICE
-	Grega Sulejmanovič (studio animas) (EPTA)
14.00	KAKO NASTAJA OTROŠKI ČASOPIS CICIBAN
-	Nataša Bucik, Jelka Godec-Schmidt, Matjaž Schmidt (Mladinska knjiga)
15.00	ILUSTRACIJE ALENKE SOTTLER
-	bere Niko Grafenauer (Mladinska knjiga)
TOREK, 4. APRIL
10.00	HRIBCI
-	risanka Marjana Mančka (DZS)
11.00	PESNIŠKA DELAVNICA ZA NAJMLAJŠE
-	Sonja Wakounig (Drava)
12.00	KNJIGA IN OTROK
-	Boris A. Novak (DZS)
13.00	HRIBCI
-	risanka Marjana Mančka (DZS)
14.00	MIHEC MAHEC
-	otroški filmi (ORF)
15.00	SONČEK, KJE Sl?
-	TV-projekcija (KKZ/ORF)
mmmmMmmmmmmmmmmmmmsm
10.00	TIHO, TIHO - PRIHAJA ČARODEJ
-	čarovnije Mirka Žerjava (Mohorjeva)
11.00	ZAPOJ ŠE Tl - (ples + pesem);
Janez Gregorič, Jurij Opetnik, Pepej Krop (Mladi rod)
12.00	MIHEC MAHEC
-	otroški filmi (ORF)
13.00	BLAZNO RESNO O SEKSU
-	Desa Muck (Mohorjeva)
14.00	SONČEK, KJE Sl?
-	TV-projekcija (KKZ/ORF)
SODELUJEJO ZALOŽBE: DZS (Ljubljana); EPTA (Ljubljana); Mladinska knjiga (Ljubljana); Drava (Celovec); Mohorjeva (Celovec); ter Mladi roa (Celovec) in ORF - Slovenski spored KOORDINACIJA: Mirko Bogataj - ORF: tel. 53 30-218, okrajni šolski nadzornik Tomaž Ogris: tel. 58 12-414
Dober dan, Koroška
NEDEUA, 2. 4.
13:30 ORF 2
PONEDEUEK, 3. 4.
16:20 TV SLO 1
PREDVIDENA VSEBINA
Sosednji občini, različni pogoji za kulturno delo: v Globasnici je prostorska ponudba primerna, v Pliberku pa so pri vzpostavljanju osnove za nadaljnje delo.
Koroški zbori pojo za živeto sosedstvo: na treh prireditvah bo pelo 500 pevcev in pevk najbolj znanih koroških zborov v jeziku soseda.
TOUR KVIZ 95: Rovinj, biser hrvaške Istre.
»Najboljši prijatelji«: prvi sejem slovenske otroške in mladinske knjige v Celovcu.
Športno društvo Šentjanž je prva kovačnica smučarskih talentov.
Radio Koroška
SLOVEBISKE ODDAJE
Četrtek, 30. 3.
18.10 Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 31. 3.
18.10 Kulturna obzorja
Sobota, 1. 4.
18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 2. 4.
6.30 Dobro jutro na Koroškem -Duhovna misel (Šolske sestre)
18.10 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 3. 4.
18.10 Neuresničljiva pričakovanja.
Dr. Teodor Domej v Tinjah.
Torek, 4. 4.
18.10 Partnerski magazin. Otroška oddaja
Sreda, 5. 4.
18.10 Društva se predstavljajo 21.04 22.00
Pozdrav iz Primorja
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33, 34 in 40 faks 046 3/51 43 00 71.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/5143 00, faks 0 46 3/5143 00 71
______________Tisk_______________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/5143 00 71
Srečanje LDS-ZSO
Pretekli četrtek se je delegacija ZSO (dr. M. Sturm, dr. M. Wakounig in dr. J. Malle) sestala s predstavniki LDS pod vodstvom predsednika sveta LDS dr. Dimitrija Rupla.
Predstavniki ZSO so pred-
stavili gledanja ZSO na aktualni trenutek in vprašanja politike slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Predstavniki LDS so poudarili, da je parlamentarni odbor mesto, na katerem naj bi se konstruktivno
razpravljalo o najbolj smotrni politični koncepciji za slovensko narodno skupnost na Koroškem. V ta namen bo meseca junija v Ljubljani v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja posvet Delovne skupine za problematiko slovenske manjšine. Predstavniki ZSO so vabilo na ta posvet sprejeli.
Razgovor Sturm - Kramer
Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja dr. M. Sturm je imel pretekli petek razgovor s štajerskim deželnim glavarjem dr. Krainerjem. V ospredju je bilo vprašanje slovenske narodne skupnosti na Štajerskem. Sosvet je to
V v
vprašanje obravnaval na svoji seji decembra lani. Tedaj je sklenil, da predsednik sosveta vodi informativne razgovore s predstavniki zvezne dežele Štajerske. Na podlagi teh razgovorov naj bi potem oblikoval svoje dokončno stališče v zadevi vključitve štajerskih Sloven-
cev v obstoječi sosvet. Predsednik sosveta bo imel še razgovor z namestnikom deželnega glavarja Schachnerjem-Blažič-kom, z vodstvom Društva člen 7, nato pa bo pripravil celostno poročilo za sosvet, ki naj bi na tej osnovi sprejel ustrezne sklepe.
KSSŠD o 10. oktobru
Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju je pretekli petek pripravil diskusijski večer o letošnjih plebiscitnih slavjih in o možnem sodelovanju koroških Slovencev pri njeh. Povabilu KSŠŠD sta se odzvala predsednik ZSO dr. M. Sturm in predsednica DS Avstrijske narodnosti v SPÖ A. Blatnik. Predstavniki NSKS oz. EL so svojo udeležbo v zadnjem trenutku odpovedali.
Po uvodnih besedah A. Blatnikove in dr. M. Sturma, v katerih sta predstavila aktualna razmišljanja o plebiscitnih slavjih - leta naj bi potekala v smislu sodobnega osveščenega odnosa do zgodovine, v duhu leta tolerance in pomembnih obletnic, ki jih bosta tako Evro-
pa kot tudi Republika Avstrija letos praznovali (50. obletnica osvoboditve izpod nacifašizma, 40. obletnica podpisa državne pogodbe ipd.). Ce bi dežela ponudila sodoben in vse te obletnice obsegajoč okvirni koncept praznovanja, bi bilo sodelovanje slovenske narodne skupnosti možno, je dejal dr. Sturm. Ana Blatnik je poudarila dejstvo, da je treba graditi konstruktivno sožitje v deželi in da koroški Slovenci vprašanje plebiscita ne smemo prepustiti drugim. Nato je sledila zanimiva razprava, v kateri se je izkazalo, da dunajski študenti ne vidijo veliko smisla v sodelovanju koroških Slovencev pri plebiscitnih povorkah.
Drugi del večera je bil
namenjen razpravi o aktualnih temah slovenske narodnostne politike na Koroškem. Še posebej je tekla beseda o tako imenovanem skupnem zastopstvu. Dr. Sturm je tolmačil stališče ZSO, da je skupno zastopstvo možno izključno v obliki koordinacijskega odbora. Merjenje sil znotraj narodne skupnosti ni smiselno. Sturm je izrazil prepričanje, da bo potem, ko se je tudi občni zbor KKZ odločil za pluralizem in proti poenotenju organizacijskih struktur, tudi NSKS uvidel, da koncept, ki ga zagovarja, ni uresničljiv brez hudih in usodnih konfliktov znotraj narodne skupnosti. Večina navzočih se ni ogrevala za poenotenje slovenskih struktur na Koroškem.
DOLIK NA JESENICAH
Slovenski ljudski ornamenti s kmečkih skrinj
vsaj delček tega izročila in bogate slovenske kulturne dediščine približati današnjemu rodu.
Lojze Kerštan
Slovenski vestnik čestita:
gospe Gretki Urban iz Dobr-le vasi za 65. rojstni dan; gospodu Rudiju Slanovcu iz Lepene za 40. rojstni dan; gospodu Stefanu Hribarju iz Železne Kaple za 20. rojstni dan; gospodu Jožefu Rudolfu iz Vidre vasi za dvojni praznik; gospe Jožici Sadolšek iz Celovca za rojstni dan; gospe Brigiti Šest z Homca pri Dobrli vasi za 31. rojstni dan; gospe Pavli Kelih z Obirske-ga za rojstni dan; gospe Mariji Gallob iz Škofič za 75. rojstni dan; gospe Mariji Ko-ban iz Loga pri Škofičah za rojstni dan; gospe Mariji Olip iz Podgrada za 86. rojstni dan in god; gospe Pepci Rogavnik z Radiš za 65. rojstni dan in god; gospe Mariji Ogris — Pavlnovi Mici iz Podna za rojstni dan in god; gospodu Ferdinandu Wo-schitzu iz Dolnje vasi pri Šmarjeti za 85. rojstni dan; gospodu Ludviku Borovniku iz Borovelj za 70. rojstni dan; gospe Mariji Štefan s Kom-lja pri Pliberku za 89. rojstni dan; gospodu Jožu Pečniku z Rut pri Bistrici za osebni praznik; gospodu Rihardu Potočniku iz Senčnega kraja za osebni praznik; gospe Mariji Dumpelnik iz Štebna za osebni praznik; gospe Mariji Šranc iz Vogrč za osebni praznik; gospe Heleni Hirm iz Vogrč za osebni praznik; gospe Anici Poker iz Šent-
primoža za rojstni dan; gospe Zalki Sitter iz Šentjakoba za 40. rojstni dan; gospe Mariji Kelih iz Sel za 50. rojstni dan; gospe Tilki Pegrin iz Mlinč za rojstni dan; gospe Frančiški Mitschej iz Šentvida za osebni praznik; gospe Ani Kežar s Horc za rojstni dan; gosprodu Hanziju Smer-tniku iz Železne Kaple za 80. rojstni dan; gospodu Fridlu Wautsche-Mackovemu z Letine za 55. rojstni dan; gospe Mariji Malle iz Podsinje vasi za rojstni dan in god gospodu Gabrielu Robleku Grosovemu za rojstni dan gospodu Hanziju Schelland ru z Moščenice za 85. rojstni dan; gospe Mimi Säger z Za-gorij pri Šentlipšu za 60. rojstni dan in god; gospodu Tomiju Jugu iz Železne Kaple za rojstni dan; gospe Fini Jurič iz Štebna za osebni praznik; gospe Eli Schüttelkopf iz Velike vasi za rojstni dan; gospe Marici Hafner iz Srej za rojstni dan; gospe Fini Einspieler iz Zgornje Vesce za rojstni dan; gospe Mariji Krautzer iz Šentjakoba za osebni praznik; gospodu Marku Trampuschu z Doba pri Pliberku za rojstni dan; gospe Ani Wieser iz Čahorč za rojstni dan; gospodu Francu Walterju z Radiš za rojstni dan; gospodu Mihu Trau-niku iz Malčap za rojstni dan.
Opozorilo
Slovenske prosvetne zveze!
V zadnjem času opažamo zelo samovoljen način informiranja »Našega tednika« glede finančnih zadev slovenskih organizacij in slovenskih prosvetnih društev. Gre za nenavaden poskus pridobivanja (parcialnih) informacij in odkrivanja finančnih osnov, kar pa slovenskim organizacijam in prosvetnim društvom nikakor ni v prid.
Slovenska prosvetna zveza izjavlja, da imajo vse slovenske organizacije in vsa slovenska prosvetna društva pravico do zaščite podatkov kot so članstvo, članarina in finančno poslo-
Ni naključje, da letos razstava ročnih del v razstavnem salonu DOLIK na Jesenicah vključuje tudi slovenske ljudske ornamente s kmečkih skrinj kustosinje Nade Šalomon iz Kranjske Gore, kajti tako kot so naši predniki pred mnogimi leti z umetnostnim vezjem, oziroma z iglo in nitjo začeli okraševati tkanine in usnje, oblačila in drugo perilo, so začeli okraševati tudi pohištvene predmete, zlasti kmečke skrinje. Vse skupaj tako priča o življenju in ustvarjalni moči naših ljudi v preteklosti. Najstarejše poslikave kmečkih skrinj segajo v konec XVI. stoletja. Barve so bile takrat še skromne - modra, rdeča, zelena, rumena; vzorci večinoma geometrijski - strogo simetrično oblikovane različne rozete, srca, stilizirani ptiči, svetovi; način poslikave pa črtan in ploskovit. Sčasoma so postajali najbolj priljubljeni cvetlični motivi, ki so od zad-
nje tretjine XVIII. stoletja vse slikovitejši in barvitejši. Izoblikoval se je svojevrstni slikarski slog, ki gaje dodatno omogočila še industrijska izdelava oljnih, pred tem so namreč uporabljali le kazeinske barve. Ta slog se je množično razširil v XIX. stoletju, zamrl pa na prehodu v dvajseto, ko poslikava-nje skrinj ni bilo več v navadi.
Poslikane skrinje tako sodijo med najpomembnejše dosežke slovenske ljudske umetnosti. Nada Šalomon, kustosinja v muzeju Liznikove domačije v Kranjski Gori, pa se je povsem posvetila tej lepi ljudski umetnosti. Že od otroštva je imela veselje do risanja in slikanja in to je po končani osnovni šoli izpopolnjevala še na Srednji šoli za oblikovanje in na likovnem oddelku ljubljanske Pedagoške akademije. Avtorica v svojem likovnem hotenju želi ohraniti in nadaljevati tradicijo ljudskega slikarstva na lesu in
KONCERT PESMI	prava, je v teh zadevah odgovorno svojim izvoljenim organom (občnem zboru, odboru in preglednikom). Mediji niso ustrezni forumi za razpravo o integralnih društvenih zadevah. Zato opozarjamo, da društva javnosti niso dolžna razgaljati svojega finančnega stanja, članstva in članarine preko medijev. S tem se lahko izpostavljajo nepotrebnim napadom in polemikam, političnim pritiskom in nevoščljivosti.	
		
nirrT i		
SVETA Nastopa: Dvojezični pedagoški zbor 1. april 1995'20.00 Stara šola v Šentjanžu	Zveza slovenskih zadrug v Celovcu r. z. z. o. j. Pavličeva ulica 5-7 9020 Celovec	
	□	Nov poslovni čas od 1. 4. 1995
		ponedeljek - petek 8.00 do 15. 45 neprekinjeno
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo Šentjanž		Vaš partner v vseh finančnih zadevah Zveza - Bank
SLOVENSKI VESTNIK__________________________________________________________ ŠPORT
NOGOMET - REGIONALNA LIGA
Zmaga po sreči, a zaslužena!
Wolfgang Eberhard strelec prvega golo za SAK
Donau Linz - SAK
1:2 (1:0)
SAK: Preschem, Savič, A. Sad-jak, F. Sadjak, Šmid (45. Pet-schenig), M. Sadjak, Wölbl, Sumberac, Eberhard, Lippusch, Pihorner (84. Skoff). Strelca: Eberhard (68. enajstmetrovka), Pihorner (82.)
SAK vodi z dvema točkama
Z zmago v Linzu je SAK povečal svojo prednost na lestvici za dve točki. To zmago pa so si slovenski nogometaši priborili šele v drugi polovici, ko so domačinom pokazali, kdo je gospodar na igrišču. Enajsterica SAK se je po odmoru vrnila iz kabin vsa spremenjena in takoj prevzela iniciativo. Trener SAK dr. Ivan Ramšak je v igro poslal Petscheniga, ki je v napadu poskrbel za potreben pritisk. Za seboj pa je potegnil tudi ostale igralce in tako se je vrstil napad za napadom. V 68.
minuti je sodnik prisodil SAK enajstmetrovko, ki jo je hladnokrvno in uspešno izvedel Eberhard. Domačini so imeli še nekaj lepih priložnosti, vendar se je po začetni nervozi in po prijetnem zadetku vratar SAK Preschem izkazal. Proti koncu pa je še Pihornerju uspel zmagoviti gol. Tako so se nogometaši in peščica navijačev lahko veselili prve zmage.
Dr. Ivan Ramšak po tekmi: »Posebej v prvem polčasu smo videli, da nam je bilo prvo mesto v breme, saj nismo mogli zaigrati sproščeno. Donau Linz pa se je pokazal s svoje najboljše strani. V drugem polčasu pa se je pokazalo, da se je naš trd trening obrestoval. To nam daje določeno samozavest za naprej.
Točka je bila cilj, da pa so igralci potem s tako vnemo igrali še na zmago, pa potrjuje, da so zelo zavzeti.«
V nedeljo je na vrsti tekma proti LUV Graz »Vsa koncen-
tracija velja sedaj tekmi proti LUV Graz. Jeseni smo tam odigrali našo najslabšo tekmo, kar se nam ne sme več zgoditi. V tretjem poskusu moramo uspeti. S tem bi tudi nekoliko zmedli naše nasprotnike, ki samo čakajo na naš spodrsljaj. V tej temi nam bo zaradi četrtega rumenega kartona manjkal Franc Sadjak, kar pa se nam ne bi smelo bistveno poznati.«
PRIHODNJA TEKMA
LUV Graz - SAK, v nedeljo 2.4.95 ob 11.00
OSTALI REZULTATI
Podliga vzhod:
Vetrinj - Bilčovs 1:1
St. Michael - Globasnica 4:0
1.	razred D
Labod - Železna Kapla 0:3 Šmihel - Gurnitz 2:0 Dobrla vas - Šentpavl 1:1 Eitweg - Sele 2:0
SMUČANJE
Še zadnje tekme Šentjanščanov
Prejšnji teden je na Dobraču potekalo tekmovanje za pokal Avstrijske smučarske zveze, na katerem so nastopili tudi mladi Šentjanščani. Na Isti dan so opravili kar dve tekmi in šentjanški tekmovalec Mihi Sablatnik je dvakrat osvojil prvo mesto.
Ob koncu tedna pa je bilo srečanje tekmovalcev iz Italije (Furlanija-Julijska krajina) in Koroške v veleslalomu na Mo-krinah. Od šentjanških tekmovalcev se je najbolje odrezala Brigitte Esel, ki je zmagala, Martin Sleik je bil drugi, prav tako pa tudi Nadja Kues.
Najuspešnejši šentjanški smučar Daniel Užnik pa je tekmoval na državnih prvenstvih z avstrijskim A kadrom z močno udeležbo tekmovalcev iz Slovenije, Italije in Nemčije na Tirolskem. Dvakrat je vozil smuk in enkrat superveleslalom.
Daniel Užnik
V četrtek, 23. 3., je v zelo napeti tekmi, v kateri je zmagal Patrick Ortlieb, tekmovalec pred njim padel, zato so ga ustavili. V ponovljeni vožnji pa ni mogel ponoviti dobre uvrstitve na treningu.
V drugi vožnji pa mu je šlo boljše. Dosegel je 19. mesto in bil s tem rezultatom najboljši med naraščajniki. Na tej zadnji letošnji tekmi sije dodatno izboljšal FIS točke.
Naslednji dan, v petek, je Daniel vozil še superveleslalom med vso avstrijsko elito, kot edini mladinec s startno številko pod 30. Dosegel je zelo dober čas in s tem tudi dobre FIS točke, tako da je trenutno na svetovni FIS rang lestvici v letniku 1977 najboljši. Daniela pa ob koncu tega tedna čakata še dve tekmi, in sicer v slalomu in veleslalomu.
KOŠARKA
Poraz in zmaga za en koš
Odločitev o prvaku v 3. tekmi
PLAY - OFF 1. TEKMA
SAK : SPORT UNION Celovec	59 : 61
Strelci: Nejc J. 20 točk, Martin M. 14, Tomaž J. 9, Rok M., Stojan V. in Filip E. 4, Marko K. in Tomaž H. 2
SAK mladinci so svojo prvo finalno tekmo proti UNION Celovec nesrečno izgubili z 59 : 61. Številni gledalci in navijači so ustvarili pravo vzdušje, tekma je potekala zelo izenačeno, vendar je bilo moštvo Uniona tako v polčasu kot tudi ob koncu za las spredaj.
Seveda so bili naši mladi košarkaši nekoliko razočarani, kljub temu pa samokritični, saj so vzroke za poraz iskali in našli pri sebi.
2.	TEKMA
SPORT UNION Celovec : SAK 66 : 68 (34 : 29)
Strelci: Nejc J. 21 točk, Martin M. 19, Stojan V. 12, Filip E. 8, Tomaž H. 6, Tomaž J. 2.
Mladi košarkarji SAK so se zavedali, kako resen je položaj, vedeli so, da jim edino zmaga prinese še zadnjo možnost za osvojitev prvega mesta. Zbrano so poslušali navodila trenerja Petra Brumna, ki je vsakega posebej pripravil na svojega
nasprotnega igralca, jim razložil, kaj smejo in česa ne.
V prvem polčasu so začeli samozavestno in po prvih desetih minutah po zaslugi Nejca Jagra vodili za 7 točk. Nato pa se jim je nit utrgala in ob koncu je UNION vodil s 5 točkami prednosti.
Takoj v drugem polčasu pa je kapetan SAK Stojan Vavti prevzel iniciativo, organiziral prodore, vodil žogo ter s svo-jom moštvom tri minute pred koncem tekme prevzel vodstvo, ki ga niso več prepustili. Omeniti je treba še Marka Ku-ežnika, ki se sicer še vrašča v ekipo, a je s svojo borbeno in disciplinirano igro že potegnil za seboj vse ostale igralce.
Neizmerno je bilo veselje po tekmi med igralci kakor tudi med navijači, ki so mladim košarkarjem pomagali, da so si spet priborili možnost za osvojitev naslova prvaka.
Marko Kuežnik se razvija v pravega košarkarja
Tretja in odločilna tekma bo 25. aprila ob 18.30 v Mladinskem domu.
Vsi ljubitelji košarke prisrčno vabljeni!
SAH / KOROŠKO PRVENSTVO
Šahisti nadalje uspešni
SŠZ Celovec/Carimpex I- Ad-mira Beljak II 4:4,
SŠK »Obir«/Železna Kapla I -VST Velikovec II 5:3
Slovenski šahisti so pretekli konec tedna nadaljevali s serijo uspešnih nastopov v koroškem šahovskem prvenstvu: ekipa Slovenske športne zveze/Car-impex I je v petem kolu play off-tekmovanja v 1 .razredu-vz-hod remizirala z beljaško Ad-miro (4:4) in je še naprej neporažena, šahisti SŠK »Obir« iz Železne Kaple pa so v 2. razredu D znova slavili zmago, in sicer 5:3 proti VST Velikovec.
Za Slovensko športno zvezo so tokrat točkovali: Vinko Cuderman, Silvo Kovač in Joži Amrusch (po 1), remizirala sta Arnold Hattenberger in Gorazd Živkovič, izgubili pa so Rupert Reichmann, Ivko Ferm in Borut Živkovič. SŠZ/Carimpex I je z neodločenim rezultatom uspešno ubranila tretje mesto na lestvici, prihodnji nasprotnik
pa je v nedeljo Gospa Sveta (3:5 proti Možberku).
LESTVICA PO 5. KOLU
1.	WAC1	25
2.	SG RBB Wolfsberg II	24
3.	SŠZ/Carimpex I	21
4.	Admira Beljak II	20,5
5.	Možberk	20
6.	BSG Raiffeisen Celovec I 20
7.	Gospa Sveta II	17,5
8.	Šentvid	12,5
V izredni formi so še naprej kapelski šahisti; v petem kolu v 2. razredu D so slavili četrto zmago - 5:3. Tokrat je ekipa SŠK »Obir« opravila z Velikovčani, s ponovno zmago pa so si Ka-pelčani že zagotovili odlično drugo mesto v 2. razredu. Zmagali so tokrat Jokovič, Johann Wolte ter ravnatelja Hanschou in Stossier, remizirala sta Hans-Christian Wolte in Karner, izgubila pa Harald Wolte in Moser.
Ivan Lukan