í). stov. Novo mesto 1. iiinja 1906. XXn. letnik. DOLENJSK i" Izhsjaj'» 1, tn 15. vnacej^a mmca. Cen« jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemfijif, Bijsnu in (iiuge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroÈniiio in (iznani)a tiskalna J. Krajec nasi, v Novem mestu. GOSPODARSTVO- žveplajmo pravočasno trte! Ako vinogradnik sedaj liodi po vinogradu, ter «pazuje trte; smejati se mu mora srce.^ Trte ao namreč dobro prezimile, niso nic pozeble. Še celo grganja, 'li proti zimskem mrazu najobčutljivejša sorta, ima že '^po napeta, očesa, druge sorte pa že čvrsto odga-"jiijo. Le liog nas varuj mraza, tako se slisi vino-iîi'adnika, kateri sedaj trte povezujfi. Prav pazljivo ïfte opazujoči ter stvari popolnoma vesČi, izkušeni vinogradnik želi si pa le nekaj. On zapazuje na nap-"eneili in palcili, sploh na mladem lesu trt nekaj, kar gH navdaja z neljubim občutkom. so neke maroge, katere priprosti vinogradnik niti ne pazi. To so i^aroge, katere razodevajo prezimni atan bolezni „grozd-•la pleanoba" imenovana. In takih marog je marsikje po mladem lesu trt dosti, iac celo jako dosti. In pomenijo, da je takorekoč semena za nastanje te 'bolezni na grozdju tekočega leta dosti. Lansko leto, jc namreč v poletju, ko je bila tista silna suša, ravno pravšno vreme za nastanje te bolezni na mladju, ^^a grozdju in listju, pregnal jo je marljivi vinogradnik ® pravočasnem žvepljanjum. Na mladikah se pa to ni ^ffodito, in zato so niarogaate. Iz teh marog nastala v tekoči spomladi bolezen, reči se sme brez ^8ega dvoma prav gotovo v veliki meri, se bo naselila na pognankili, zarodu in listju. To sme tem gotovejse trditi, ker je bila prošla zima prilično mila, zimskemu stanu bolezni na mladju ugodna. No, vzlic tej nadlogi, katere se nam je z go-»■"vostjo bati, ne smemo pa le reči : Bog nas je varnj, »mpak postaviti se jej moramo sami po robu, ker je v naši moči. Žvepljati moramo naše trte pravočasno in na pravi način. Kakor hitro J'^tif» zadobile trte po 3 do 4 prste dolge pognanke, ^^^pljati jili bo treba že v prvič. To delo zvršiti se bo nioralo v lepem vremenu, ko bodo trte sulie, ne pa P'> dfžju ali rosi mokre. Čim toplejše ko je vreme, «e trte v prvič žveplja, in sploli žveplja, tem ^^'Jši, tem gotovejsi je učinek žvepljanja. Za prvo ^'^pljanje služijo pač najboljši takozvane žvepljalne Puaiee, kakorSne se dobe pri novomeŠkili kleparjih za ^^^^ vinarje. S takimi puščicami požvepijati se mora pa P"ënaoke tako, da postanejo odločno rumeni. Mehovi so ^ prvo žvepljanje nepriporočljivi, ker oni preveč žvepla vse koristi v zrak razpršijo, S pusicami žvepljati "H>ra pa, da gre ročno in izdatno izpod rok takole : 8e jy (.J^ijy y j-oIjo^ (la pride njen debelejši konec nad roko, ne pa pod roko. In žveplo se mrjra iz nje tako na pogiianke trt usipati, kakor to zidar a čopičem (penzelnom) dela, kadar hoče kako steno le poškropiti (posprieati) ne pa popolnoma z barťo prevleči. Kdor pušieo narobe v roko vzame, namreč tako, da mu pride njen debelejši konec pod roko, in ako vrhu tega se žveplo le s tresenjem pusice iz iste spraviti skusi, postopa napačno. Tako izvršeno žvepljanje s pušico gre namreč kaj počasi ia toraj neuspešno iz pod rok. Vinogradniki, omislite si toraj v pravem času žvepljalne pušice — ako jih še nimate — in žiepljajte vaše trte v prvič prav gotovo, kakor liitro bodo 3 do 4 prste dolge pognanke zadobile. Prvo žvepljanje izda več, kakor vsa sledeča vkup. —1 — Proti slani je treba v vinogradih kaditi. O liog nas obvari mraza, slane! Tako slišimo vzdihovati naše vinogradnike, kateri se vesele svojih kaj dobro obetajočih trt. Kes je to želeti, jako želeti, ali proti mrazu, slani je treba tudi kaj storiti, ne pa le gojiti briimne želje, ter roke križem držati. In stori se pa lahko proti slani prav dosti, da obvaruje se lahko vinograde pred njo tudi popolnoma, ako ae v pravem časn v njih kar le mogoče velik dim na-pravlja ter vzdržuje. Po družili naprednih vinorodnih deželah, kakor n. pr. na Nemškem, Nižje Avstrijskem, Ogrskem Ud. so o koristi kadenja po vinogradih ob nevarnosti slane popolnoma prepričani, into iz skušnje. Tam imajo za tako kadenje posebne hrambe ustanovljene; kakor imamo pri nas proti požaru tako zvane požarne hrambe, tako imajo tam pozebne ali slanine brambe. Naloga takim brauibam je, da napravijo ob času največje nevarnosti, in ta je zelo vsako leto od IL do vštetega 15. m»ja po vinogradih kupe iz tvarine, katera prav rada gori in katera kaj gosti dim daje. Take kupe zažgo vse li kratu, ako da paznik na cerkvenem stolpu se zvonom znamenje, namreč znamenje, da je pričakovati slane. To spozna pa paznik po tem, ako pade proti jtitrn, to je med 2 in 3 uro živo »rebro v toplomeru tako globoko, da kaže le še l'/j ali še celo le 1 stopinjo toplote. Dosti gostega dima povzročajoče ognje vzdržujejo pa potem noter do solnčnega vzhoda. Na tak način obvarovalo se je že dostikrat po Nemškt m itd. vinograde pred poškodbo po slani, zakaj bi se toraj to tudi pri nas tako ne godilo? Ali morda le za to ne, ker ni to pri nas navada? Saj tudi cepljenje trt, žvepljanje in škropljenje istih ni litia pri nas navada in vender smo se vsega tega dela morali pri- vailiti. la tako je toraj tudi skrajno potrebno, da ae skusimo privaditi kadenju po vinogradib, da obvarujemo trte slane. Seveda, ako velja kje pregovor naaega pre-svitlega cesarja, glaseč se: „V druženju je moč", velja to gotovo glede kadenja proti slani v prvi vrsti. Zatorej, vinogradniki, ne smatrajte to delo za brezkoriatno ali znabiti se celo smešno, kakor v svojem času škropljenje trt. Pogovorite se med seboj, združite se vsi v to, da bodete vinograde z kadenjem pred poškodbo po mogoči slani obvarovali. To pa s tem, da napravite vsi brez izjeme okoli in po vinogradih 10. maja vec ko mogoče kupov, lahko gorljivih in dosti ter gostega dima dajajočih snovij. Te kupe pa zažgite, kakor hitro bo toplomer to za potrebno pokazal in ognje vzdržujte do solnčnega vzhoda. V Trški gori pri Novem mestu opazoval bo toplomer cerkovnik in v slučaju nevarnosti bo s topičem trikrat vstřelil, potem pa z malim zvonom zvonil. In tako postopalo naj bi se povsod, kajti tako reši se lahko vinsko letino. ^ —1 — Pomanjkanje krme. Letos je na mnogih krajih nase Dolenjske zmanjkalo krme. Ljudje jo za drag denar iščejo, pa je ne morejo dobiti. V okolici Novegameata plačujejo lOOklg po 8 K, a je tudi za ta denar ni dobiti. To je za našega kmeta poleg prašičje zaprtije drug udarcc, ki ga hudo tepe. Marsikdo je prisiljen prodati svojo živino in naj bo cena tudi slabša. Temu dejstvu je tudi pripisati, da je bila cena živini na zadnjem sejmu v No-vemmestu niŽja. — Kdo pa je vzruk temu pomanjkanju ? Pri nas Dolenjcih je pridelek krme zaradi pomanjkljivega obdelovanja in nezadostnega pridelovanja v obče piocl, tako da je treba le majhne vremenske nepravilnosti, pa smo že v stiski. Lansko leto ni bilo suše in se ne moremo na njo zgovarjati. Ali kar je bilo neugodnega, to je bilo tisto dolgotrajno deževje v jesenskem času, vsled katerega niso mogli ljudje izkoristiti jesenske paše, ampak so bili prisiljeni, načeti prezgodaj krmo, ki je bila spravljena za zimo. Od tod sedanja stiska. Nenavadna raoČa v jeseni v zvezi z nezadostnim pridelovanjem potrebne krme, to je vzrok, da morajo ljudje sedaj krmo okrog iskati in živino v ceno prodajati. Tega zla pa áe ni dosti! Na lansko jesen je nastopila po letošnji zimi nenavadno suha pomlad. lu tako se je bati novega pomanjkanja krme. Pri naših posestnikih je moča v aprilu glavni in navadno edini g noj zatravnikein kosenice. Sedaj pa ta susa! Ča ne bo dežja, nas Čaka res še hujše pomanjkanje kakor to leto. Da smo pa pri nas v vedntm strahu pred pomanjkanjem krme, je mnogo pripisati prepiČlemo in sploh slabemu pridelovanju krme. Ko bi pri nas travnike in košeniee bolj obdelovali in bolj gnojili in ko bi veČ detelje sejali, bilo bi tudi pri nas drugače in dosti bolj ugodno za vse, za našo živinorejo in nase poljedelstvo, ki bi dobilo več gnoja, lîesniea je, da se na dobro obdelanih in močno gnojenih travnikih, zlasti če imajo tudi dosti detelje, ne pozna tako hitro suha pomlad kakor na izstradanih in opešanih travnikih. Izjemo delajo le kosenice na tanjčinah, pa še tu je zaznati v takem slučaju ugodni vpliv gnojniee in drugih takih gnojil. To se ne da tajiti! Ne pričakujmo tedaj vsega le od vremena, ampak storimo tudi, kar je v naši moči, da se varujemo skoro vsakoletnega pomanjkanja krme. Najboljša jajca za valjenje. „Letos nimam sreče z valjenjem. Tej kokoši sem podložila jajc, pa se jih je samo 6 izvalilo, oni tam pa 13, pa ima samo 4 pisčeta." Tako toži gospodinja in tarna nad slabimi vspehi. Pomanjkanje sreče —■ to je navadno tisti vzrok, na katerega se v tem slučaju najraje izgovarja naša gospodinja. V resnici je pa po-goatoraa sama kriva, da „ni sreče", ker je premalo skrbna pri odbiranju jajc in pri ravnanju z jajci za valjenje. Od katerih kokoši so najboljša jajca za valjenje? — Za valjenje je jemati jajca od tistili domačih kokoši, ki so najbolj pridne za nesenje, ki dajejo največ in najlepša jajca. Skrbna gospodinja sj mora pač pobrigati, da izpozna svoje najboljše kokoši. Naj jih opazuje, kako nesó! Gledati je pa tudi na druge lastnosti. Ko bi gospodinje odbirale dosledno le jajca od najboljših kokoši, izvestno bi bila reja na boljšem kakor je sedaj. Po časnikih se priporočajo za valjenje jajua od raznih tujih plemen kakor n. pr. Plymut-Roks, Langshan, lludan itd. Te živali imajo svoje dobre iti slabe straui in so za nase kraje manj vredue kakor je domaČe pleme. Na kaj je gledati dalje pri jajcih z» valjenje? — Jajca za valjenje morajo biti frisna in seveda oplojena. Iz neoplojenili jajc ne bo piSčet! A treba je tudi na to gledati, da jajca niso prestara. Najbolje je, da so jajca za valjenje kolikor mogoče enako stara, k večjemu 14 dni. Pri starejših jajeili se kožic.i pod lupino preveč strdi in kaj je nasledek? Piščeta ne morejo izlesti in se zaduše. Čđ so jajca preveč različne starosti, se tudi pisčeta preveč neenakomerno izležejo, lo da BO jajca oph)jena, skrbimo na ta način, da jili jemljemo za valjenje se le 14 dni potem, ali pa še pozneje, ko so kokoši s petelinom skupaj. Kako je ravnati z jajci za valjenje? —■ Jajca za valjenje je jemati vsak dan iz giiexda. 1VÍ tem je paziti, da jih nič ne stresamo. Spravljati jih je na hladnem, zračnem in suhem prostoru, ne preveč na svetlo. Tu naj se pazljivo polagajo eno poleg drugega na seno aH kaj enakega, in naj se vsak dan previdiM obrnejo, zato, da se rumenjak ne zniža, ampak ostane lepo sredi. Paziti je nadalje na to, da so jajca pravihu razvita, enakomerno velika in srednje debela. Lupina naj bo cela, trdna, gladka, brez grbavih izrastkov. Jajca 8 tanko lupino niso dobra, ker se rada ubijejo. ,Tajca za valjenje morajo biti tudi dosti čista. Umazana mesta je previdno odrgniti in očediti, umivati jih pa ne smemo, ker se z umivanjem laliko zadelajo luknjice v lupini, ki so potrebne za dihanje mladili bitij. —r— Kmetska mladina pri nas in drugod. Vsak stan se mora pripravljati za svoj poklic, če ga hoče dobro izvrševati. Le poglejmo različne druge stanove! Kako dolgo in kako pridno se morajo učiti in pripravljati, da postanejo sposobni za službovanje. In če pogledamo obrtnika-rokodelca ? Že v mladih letih se poprime svojega poklica, po tem se mora pa ves Èaa do Bvoje samostojnosti učiti in popolnjevati, zdaj pri enem zdaj pri drugem gospodarju, da postane dosti izitusen mojster, dober delavec in gospodar. Na raznih krajih pridobiva potrebnih vednostij in novib izkiiienj, da postane sposoben za svoj poklic. Kaj pa kmetovalec? Ali za tega res ni treba nobene posebne Bole? Ali res zadostuje, da za dom odlo-itni sin ostane doma pri očetu in se le na očetovem domu pripravlja za bodočega gospodarja? Po našem nmenju ne! Kakor je treba drugim stanovom primerne izobrazbe, tako jo je treba tudi kmetu. Malokatera člo-T'eška stroka je v zadnjili desetletjih tako napredovala, liakor ravno kmetijska, in niijno je želeti, da se tudi v izobrazbi kmetskega naraščaja izvrši potreben preobrat. Ali kaj vidimo danes? Namesto, da bi si kmetski 8'novi pridobivali potrebnih vednostij za svoj poklic, "amesto da bi se kaj učili, se zanemarjajo in še več. Oelo taki, ki bi imeli ostati doma, zapuščajo svoj poklic in se obračajo po drugem zaslužku. O kakem stanovskem izobraževanju tistih pa, ki ostajajo doma, ni nc duha ne sluha. Nasa kmetska mladež odrašča tja y en dan, meneč se veliko premalo za svoj napredek in svojo bodočnost. Še to, kar so sc v ljudski soli 'lauèili, še to pozabijo v teku dolgih let, predno jim je prevzeti gospodarstvo. Namesto da bi napredovali, nazadujejo. Kaj ni to žalostno? Kako pa naj napreduje lase kmetijstvo, ako ni med kmetskim naraščajem nobenega smisla za napredek, nobenega pravega zanimanja ^ii zboljšanje kmetijstva? Namesto da se udeležujejo kmetijskega pouka, ki se prireja po deželi, jim gre vse drugo po glavi. Kako naj zraste iz take mladine zdrav in zaveden kmetski rod, oborožen s potrebnim znanjem? Kako naj kmetijstvo napreduje v takih odnošajih? Ako pogledamo v druge dežele, pokaže se nam vsa druga slika. Po drugih deŽelali se mladina, ko odraste soli, ïiaprej izobrazuje. Ob nedeljali se redno shaja v šolskih ali drugih društvenili prostorili, kjer se s čitanjem in predavanjem popolnuje v potrebnih vednostih. Vsak se ïifiga in trudi, da bi kaj veČ pridobil za svojo bodočnost in da bi postal dober in razumen gospodar. Pri nas pa taka malobrižnost ! Časi, ko se je laliko kme-tovalo po enem kopitu, ko je zadostovalo, da je sin tako gospodaril kakor oče, ti časi so minuli. Dandanes »e zadostuje, da zna kmetski sin kopati, kositi in sploh hlapčevska dela, ampak dandanes je treba, da zna z glavo kmetovati, da zna presojati obstoječe razmere in Jiravnavati po njih svoje gospodarstvo in svoje delo. Zato pa je treba tudi odrasli kmetski mladini primer-.'^«'ga pouka. Posnemajmo v tem pogledu druge stanove druge kraje in skrbimo tudi pri nas, da kmetijska ciladina ne ostAuc tako nevedna in tako malohrižna za poklic, kakor je dandanes. -r— -H- 1'olitični pregled. Državni zbor se je sešel dne 24, m. m. Predsednik ^''bornice se je spominjal umrlega slovenskega štajerskega Pv rajni o6e pa vesten in od sviijih predstojnikov spoštovan uradnik, so vsi up/ili za trdno, da dobi štipendiji). Ze je imel pripravljen svoj kovćeg, napolnjen z najpotrebnejšimi gtparmi. Mati in sestre 80 marsikedaj cule dolgo v noč, da so mn napravile perila. Zadnje prihranke je obrnila v to, da mu napravi tudi potrebne obleke, '/a s> določili, kcilaj bo odpotoval Milan. In eden njegovih tovarišev mu je ponudil, da ga popelje s seboj zastonj v glavno mesto. Napoćil je dan, odmenjen za odliod. Bil je mrzel, meglçn dan začetkom novembra. Ura je že bila osem, A težko pričakovanega odloka o podelitvi štipendije le še ni bilo. Milan hiti v urad, d.^ poizve kako in kaj. A kako se prestraši, ko izve, da Je štipendijo dobil drugi, manj vredni in potrebni. .„Drugam oddano" ti suhi besedici na n.egovi prošnji mu niste šle iz spomina, ko je šel domu ves ža osten in potrt. Ves bled je^stopil v sobo in zaklical: „Vsi naši upi ao splavali po vodi. Štipendije nisem dobil, dobil jo je drugi." Naslonil se je na mizo in bridko jokal. Tudi mati in sestri so bile zelo poparjene in se spustile v obupen jok. „Preljubi Milan," reče G-usti, starejša sestra, „rada se odpovem svoji mali dedščini, ki je shranjena pri SddišČu, samo da se boš mogel izšolati." „Tudi jaz to storim iz srca rada," reče Tilka, mlajša sestra. „Saj bi bilo vendar škoda Milanove nadarjenosti in vednosti! Kaj naj bi sedaj počel, kam se obrnil? Ali naj se gre učit rokodelstva?" Milan vstane, ves ginjen tolike ljubezni objame svoji sestri, ju prisrčno poljubi, potem pa reče: „O kako dobri ste, preljubi sestri; a vajine ponudbe vendarle ne morem vsprejeti, nikar ne zamerite." „Zakaj ne?" vprašate obe hkrati, nekako osnpnjeni, užaljeni in se izvijete iz njegovega objema. „Zakaj ne? Ne maram vaju oropati te itak male ded-sčine. Kdo ve, kaj se vama utegne se pripetiti, n, pr. kaka bolezen in kaj potem, če nimate prav nobenega denarja ! Dvomim tudi, da bi vama mogel kedaj povrniti, kar mi sedaj ponujate in kar bi vzel le kot posojilo. A tudi za to ne morem vzeti, ker je premalo zame ïn za moje učenje," „Bova pa še dodali," reše Gusti^ „imam Se zlate uhane, zlat prstan z nekaterimi dragimi kamni, in nekaj malega prihranjenega." „Tudi jaz imam se nekaj dragocenosti," se brž oglasi Tilka ; „zlate uhane in srebrno jedilno pripravo, ki mi jo je podarita krstna botra." Kar na enkrat ste sestri znosili imenovane stvari in jih polnili na mizo, „T<> vse vkup," reče Tilka, „bo pač menda zadostno za pričetek?" Milan je odmajal z glavo in ves solîian rekel: „Preljube, predobre sestre, obdržite vse za hude dneve! Življenje na vseučilišču je tako drago, da bi vse to ne zadostovalo niti za eno leto. ^^ ^^__(Dalje pride.) Domače vesti. (Osebna vest) G, Gabrijel Germ, c, kr, sodni avskultant, je prestavljen v Ljubljano. (Pogreb) staroste novomeških trgorcev gosp. Valentina Oblaka, kojega smrt smo naznanili v zadnjem listu, pokazal je v polni meri, kako priljubljen je bil, kajti udeležili so se ga vsi sloji našega mesta in okolice v tako obilni meri, kakor malokedaj ter s tem pokazali, kako Čisla ljudstvo mirno delavne značaje. Rajni gospod je bil dolgo vrsto let vesten trgovec, ud mestnega starešinstva ter podpiral drage volje večinoma vsa tuksnšnja društva, katera so mu tudi pclao-številno izkazala zadnjo Čast. Naj v miru počiva! (Učiteljsko društvo) zti šolski okraj Rudolfovo ima dné 3, maja t. 1. ob 1, uri pcpoludne v šolskem poslopju na Toplicah svoj redni letni občni zbor, Vspored: 1, Dr, Hubad, o šolski higijeni. 2- Poročilo tajnikove o društvenem delovanju preteklega leta. 3. Poročilo blagajničarice o društvenem računu. 4. Volitev delegatov k skupščini „Ziveze" v ÔoStanju. 5, Volitev novega odbora na podlagi novih odobrenih pravil, T, č. predsednik: Viljem Gebauer. (Tukajšnje prost, gasilno društvo) br)de letos izvanredno slavnostno obhajalo praznik sv. Florjana, in to povodom razdelitve kolajn, katere je Njega Vel. presvitli cesar milostno podelil za 25 letno službovanje sledečim društvenikom ; g. Adolf Gustinu star., načelniku; g. Avg. Laserju, pod* načelniku; g. Franc Stoparju, namestniku vtidje brizgalne; g. Franc Lepiču, četo vodji ; g. Avg, Ferliču, plezalcu; g. Jos. Š k e r I j u, brizgalničarju. — Slavnostni vapored : Dne 5. aprila, na predvečer, mirozov z bakljado. Dae 6, aprila ob 10. uri v kapiteljski cerkvi društvena sv. maša, pri kateri svira mestna in meščanske garde godba pod vodstvom kapelnika g. Hachle, — Ob tri četrt na U. uro pred mestno bilo (rotovžem) nagovor g, župana in razdelitev kolajn, — Ob 4, uri popoldne društveni koncert na vrtu g. Tuček, pri katerem svira mestna in meščanske garde godba. — Vsi podporni člani, kakor tudi drugi prijatelji društva, se vljudn ) vab jo na udeležbo. (Moška podružnica s ř, Cirila in Metoda) v Noïem mestu vabi svoje člane na občni zbor v Četrtek, dne 10, maja ob 6. uri popoludne v čitalničnih prostorih. — Dnevni red: 1. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagainikovo. 3. Volitev novega odbora, Oiltior. (Gospod kapelnik Hachla) si dovoljuje s tem naznanjati slav, občinstvu, da začne s 15, majem pouk na vijo-lini, Poučtl,ie na domu, ali tudi v svojem stanovanju. Oglase sprejema iz prijaznosti J. Krajec nasi. (Obrtna zadruga) za sodni ukraj Rudolfovo opozarja vse tiste, kateri še dolgujejo na pristojbini, naj jo gotovo vplačajo do 15, maja 1906 pri načelniku Vinko Uineku, društvena ulica v Rudolfovem, da se iz ignejo rubežnih stroškov, ker sicer bodo po c. kr. okrajnem glavarstvu zarubljcni. Pošilja se lahko tudi po pošti. Načelništvo, (Zgubilo) se je dné 17. t, m. na c-ïsti proti .^t. Jerneju ogrinjalo (plaid). Kdor bi ga bil našel, naj ga odda na Ritežn pri „Seckotu." (Odlikovan domači obrtnik.) G.Dimitrija Ste-fanovič, čevljarski mojater v Novem mestu, je bil odlikovan na Dunaju z zlato kolajno za izborno delo v Čevljaiski obrti. (Brezno na Gorjancih.) V Hrastu pri Luži so pri kopanju zemlje za zgradbo nove hiše naleteli na globoko biezuo, v katerem je voda, (Izlet na Gorjance.) V soboto večer, t. j. 6. maja nameravan je ob ugodnem vremenu izlet k sv, Miklavžu na Gorjancih Prihod se bode signaliziral okrog 10, ure p» noči z nmetalnim ognjem (raketi) in kresom. Signali se bodo odzdravljali s kapiteljskega hriba, Ki>gar to zanima, je vabljen, da se tej zabavi pridruži. Drugega dne je izlet vrh Gorjanca k razvalinam cerkve sv. Jere. Kakor Čujemo, je v nedeljo tudi duhovno opravilo pri cerkvi sv. Miklavža. Prijatelji izleta, dobro došli! Več pove upravništvo „Dol. Novic" oziroma ured* ništvo „Dolenjca". (ITI. slovenski katoliški shod) se bo vtSil v Ljubljani zadnji teden mesca avgu.sta, Velikosobotni „Slovenec" je prinesel ti^zadeven oklic. (Otvoritev Koprlvniške jame na Dolenjskem) se je vršila v nedeljo 22 m. m, ^Pride se do tja iz Mirne peči po okrajni cesti, ki pelje skozi Št. Maver v Dobrniče do „gostilne v gozdu", odtod pa 20 minut skozi g^zd do jame. Jam?» je jako prostoina in polna raznih skupin zelo lepih kapnikov. Treba je bo Se natančneje preiskati in prfgledati ter odpreti širšemu občinstvu. (Prešičja zaprtija.) C. kr, deželna vlada je z razglasom z dné 12, aprila t. 1., št. 8280 glede prešičje zaprtije izdala nove naredbe, katerih najvažnejše določajo, da so okrajn:'i glavarstva Krško, Rudolfovo in Cernomelj, ter občine Bukovica, Veliki Gaber, Št. Viil in Temenica v litijskem glavarstvu skupno zaprto okuženo ozemlje, v katerem ae smejo kupovati in prodajati prešiči vseh vrst za guspodarske potrebe tako, da smejo posestniki novomeškega glayarutva kupovati presiča tudi v vseh občinah krškega glayarstva, dovo jeno je zopet izdelovati in izdajati živinske potne liste za preSiČe; izvažati iz tega zaprtega ozemlja se smejo pa samo prešiči za zakol fiamo z dovoljenjem okrajnega glavarstva in sicer se morajo zakhti v mestni klavnici v Ljubljani najkasneje v osmih dneh, T drugih krajih pa v treh dneh. Za take za zakol namenjene ir^Siće mora župan z dovolilom c. kr. okrajaega glavarstva zdelati razun predpisanega živ. potnega lista tudi še za vaak dvorec posebej „izkazuicj" po obrazcu A miuisterskega ukaza z dné 6. novembra 1306 držav. zak. št. 164, brez katere „izkaznice" se prešiči ne smejo izvažati. Prepovedani so pa še presiéji semnji in trgovinski promet s preáiĎi v zaprtem ozemljn. (Kranjska hranilnica v Ljubljani) je dovolila za Dolenjsko sledeie podpore: Vincencijevi družbi v lludol-fovm 200 kron; bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudi>]f.jvem 2000 kron; za podporo revnih uSence? in ućenk: na C kr. višji gimnaziji v limlolfovem 200 kron, na deški Ijndski šoli v Rudolfovem 200 kron, na dekliški ljudski suli v Rudolf,)vem 100 kron, dijaški kuhinji v Eudolfjveai 100 kron ; obrtnti-nadaljevalni soli v Metliki 100 kron, v Rudolfivfim 100 ki'on; privatna delavska solii gospodićne Ane Sorre v Rh-dolfivem 100 kron; dekliški nadaljevalni šoli ubogih šolskih sester v Bmihelu pri Rudojfjvem 200 kron; za obiskovalce vinorejskega tećaja 200 kron; društvu rokodelskih pomočnikov v Rudolfovem 100 kron; šolskemu vodstvu v Orehovici pri St. Jerneju za napravo Čebelnjaka 60 kron; šolskemu vodstvu v Bučki za. Šolski vrt 100 kron; za napravo postajališča pri iuvHjnici železniške proge Grosuplje-Rudolf j vo 1000 kron. Za zidanje Ženske bolnišnice v Ruiiolfovem je dovolila znesek 30 000 kron, ki se izplača v dveh lotnih obrokih à 15 000 kron. („Zavod ay. Nikolaja" v Trstu.) Osem let že deluje zavod sv. Nikolaja v korist zapuščenim in brezposelnim dekletom. V teku tega časa sprejel je zavol v svoje varstvo nad GOOO deklet. Od vseh delov slovenske domovine so se dekleta le sem zatekala in morda ni bilo županije, da ne bi po kakem dekletu v zavodu zastopana. Kaj pa ponuja zavod tu službujočim dekletiim? Za malenkostno ceno, v potrebi tudi brexplnèno daje stanovanje in hrano, Posreduje za dobre in poštene sluiilje. Nadzmuje dekleta v verskem in nravnem obZiru. Trudi se s predavanji in s knjižnico za njihovo izobrazbo in .skrbi po moćeh, An se izuče in izurijo dekleta v vseh strokah gospodirijstva. V stiskah je zavod dekletom varno zavetišče, v potrebah ponuja jim gotovo pomoč. V zivodu so dekleta kakor doma, Kdo vodi zAvod? V odboru zavoda so odlične slovenske g"9pe, nekaj zavednih službujočih deklet in en duhovni voditelj. Tako sestavljen odbor jamči, da bode zavod vsestranski uspeval in napredoval. Ker so stroški za vzdiže-T'anje tako potrebnr^ga in koristnega zavoda precejšnji, pro.sÍ uljudno odbor to slavno občinstvo, da blagovoli nakloniti zahodu mnln podporo. Prosi se uljudno, pomagajte nam vršiti to težko na ogo in misijonsko delo. (Današnji list) obsega deset stranij, Oospodarske stvari. — (Kmetijski pouk) bo v nedeljo dné 6, maja v Smihelu pri Ni)vem mestu. Poučeval bo g. pristav V. Roh rman " mlekarstvu in peru'ninarstvu. Opozarjamo zlasti naše gos-Potiitije, da se polnoštevilnj' udeleže pouka, ki se prične ob popoludne v ondotni šoli. — (Prodaja modre galicevNovem mestu.) Ka-«"f druga leta prodajala se bo tudi letos modra galica za ^đe kmetijske podružnice nekoliko ceneje kakor za neude, ^iinio 8 premembo, da se moiajo udi kmetijske podružnice nasproti trgovcu izkazati s potrdilom, da so res ''<1)« kmetijske podružnica, da so plačali udnino za 1. 1906 kujmjejo galico zi se, V to svrho dobi vaak član potrebno izkaznico. Te izkaznice se dobe vsak čas pri g. J. Ba-ničn in g, A. Globevniku v Novem mestu („pri Slonu" v -jnkšetovi hiši). Člani ki so osebno znani našim trgovcem, ilob« galico tudi brez te izkaznice, ker imajo trgovci vsak ®voj imenik za podružnične člane, ki so plačati udnino za |-_1906. Te izkaznica veljajo tedaj zlasti za ude iz dežele, niso našim trg.jvcem osebno znani, Na ta način hoče na-^^Iništvo tudi vpi'ašanje o prodaji modre galice konećno tako •"■^'iiti, kakor je v tukajšnjih razmerah mogoče in ugodneje podružnične člane. Prihodnje leto dobi vsak ud potrebno izkaznico koj, ko plača udnino. To velja tudi za člane, ki 86 bodo še letos priglašali in plačali udnino. Ifkaznice bodo imele veljavo seveda samo za eno leto in se bodo vsako leto na novo izdajale, — Cene za modro galico objavimo priliođnjič; ravno tako za žveplo in gumijeve vezi, — (Kebrovo leto na Dolenjskem.) Pri nas imamo letos kebrovo leto. Porabimo zaraditega vsako pr.liko, da pokončujemo ta škodljivi mrčes! Žalibog, da se nahaja po Dolenjskem toliko pase aa tega Škodljivca! Naši hrastovi gozdiči sredi med njivami in drugod, vse to daje tej golaini dohro zavetje in okusni živež, Di kler bo dosti paše, bo tudi dosti kebra. Po krajih, koder nimajo hrastovine, češpelj, kostanja in druzega takega drevja, ki diši kebrn, ne poznajo te golazni, pri nas je je pa vse polno. Spričo takih razmer moramo pač storiti, kar je v naši moči! Otresajmo drevje v jutranjih nrah in pokončujino požrešno golazen. To je vse, kar moremo svetovati v naših razmerah. — (Proti pomladanski slani) se je bojevati z združenimi močmi. Posameznik ne opravi nič! Zal, da se pri naa le prepogostoma zanašajo naši vinogradniki na „božjo voljo" in di ne store nič, prav kakor bi se ne dalo odvračati te škodljive uime. Proti pomladanskemu mrazu je treba po vinogradih kuriti, da se pošteno kadi nad trtami, {?JSt dim zabrani namreč, da se zemlja preveč ne shiadi in da trte ne pozebe.jo. Za kurjenje se rabijo zaraditega tvarine, ki dajo dosti dima, kakor plevel, mah, listje, smeti itd. Boljši posestniki kupujejo tudi nalašč prirejeno smolo za tako kajenje. S kajenjem se prične ob nevarnih nočeh v jutranjih urah. — (Streljanje proti toči,) Ni še poletja, a je že tu in tam padala toča, kakor se bere po časopisih. Proti toči se priporoča streljanje, vendar so mnenja o streljanju zelo rfzlična. En so za to, drngi ne. Vzlic temu se vzdržuje vest, da streljanje nekoliko pomaga. Ni še dolgo tega, kar sem čital poročilo o vspehih streljatya na Štajarskem, Tam je črno na belem, da je v teh letih, odkar se strelja, manj škode po toči kakor je je bito v prejšnjih. Izkušnja bo tudi v tem slučaja najboljša učiteljica. — (Gnetenje presnega masla.) Presno maslo mora biti dobro zgneteno, tako, da se ne pokaže nič vode, ako pritisnemo na maslo s kako ži cj. Ce je maslo premalo zgneteno je manj okusno in se tudi ne drži; ravno tako je pa tudi napačno, ako se maslo preveč zgnete. Tudi tako maslo ni tako okusno. Maslo je gnesti, ako je dosti trdno, Premehko maslo se ne da gnesti; tako maslo se mora prej strditi na hladnem prostoru ali če ga postavimo v mrzlo vodo. — (Porcelanasta jajea.) podložke se rabi danes po naprednih deželah sploh porcelanasta jajca, ki se dobe pri steklarjih navadno po 20 vinarjev in ceneje. Prav bi bilo, da tudi naše gospodinje vpeljejo taka jajca za podlaganje. V vsakem gnezdu naj bi bilo po eno tako jajce. Ker niso draga, po drugi strani pa ^>rav praktična, je upati, da bodo začele tudi naše gospodinje po deželi popraševati po porcelanastih jajcih. (Po čem se točijo stara jajca od frišnih?) Po svoji lahkoti. Najlaže se prepričamo o tem, če potopimo jajce v vodi. Frisno jajce se pogrezne na dno, stara jajca pa plavajo. To prihaja od tod, ker se starejša jajca usuše in ker se poveča valed tega na debelejšem koncu jajca tista z zrakom napolnjena praznota, ki se, prav dobro loči in vidi pri trdo kuhanih jajcih, kadar jih olupimo. Ta prostorček je pri svežih jajcih majhen, zato se jajce potopi, pri starejših jajcih se pa poveča in deluje — ker je poln zraku — podobno kakor mehur; zato taka jajea plavajo. Za to preskušanje jajc je dobro vzeti slano vodo, in sicer se vzame za 1 liter vode 125 gramov soli, — (Rumeni lišaj po drevjn, na ribezu, vrtnicah itd,) se najhitreje prežene, ako se škropi napadena mesta z mešanico modre galice in apna, kakor jo delamo za škropljenje trt proti strupeni rosi, — (Dolenjsko kletarsko društvo v Novem-mestu) je že pričelo z vračanjem vplačanih deležev. Vsak Član dobi nazaj svoj delež in obresti za leto 1905, Deleži se izplačujejo pri g. Jos. Bergmannu v Novemmestu proti oddaji sprejemnice. Ciani, ki želijo dobiti denar po pošti, morajo naprej poslati g. Bergmannu svojo sprejemnico. Opo- zarjamo, da se je kakor hitro tnogoće zglasiti za denar, zadnji čas do 15. junija t 1. — (Vinogradniki iti domaii vinski trgovci pozor!) Po celi Dulenjski, in brez dvoma tudi po Gorenjskem in Notranjskem, nahajajo se lepaki, kateri naznanjajo, da se dobi bflo, rumeno, ludefie in črno tirolsko vino od 26 helerjev liter naprej. Vsa taka, to je po tako nizki ceni ponujena -vina, ne morejo nikoli pristna biti, ampak to so prava petiotizovana vina, napravljena na ta način, da »e na trop gotovo množino vode in sladkora ali spirita nalije. Z takimi spakadranimi \ini, se hoće naáa poštena in drago pridelana domaća vina spodriv&ti, vinogradnike uňkodovati. Dolžnost vaakterega vinopivca je, da vsakega krćmarja ali gostilničarja, o katerem ve, da tako tirolsko vino toèi, županstva, oziroma c. kr. glavarstvu naznani, županstvo, oziroma C. kr. glavarstvo je primorano, tako vino kemično preiskati dati, ter dotičnemu krčmar ju tako vino odvzeti ter nničiti. Toraj: Pozorl — (Vinski semenj.) Da se povzdigne vinska kupčija t) kranjskimi vini, zlasti z vipavskimi, ter da tudi áirši krogi spoznajo kranjska vina glede njihove dobrote, se priredi v nedt-ljn, dne 6. maja ob 3. uri popoldne vinski semenj spojen 7 vinsko pokušnjo in sicer v plesni dvorani Poštenjake jame. Razstavljenih bo več sto raznih vinskih vzorcev, med temi tudi najfinejša namizna in buteljska stara in nova vipavska vina. Jama ho slavnostno razsvetljen^. Med prireditvijo bo svirala godba ter nastopijo tudi pustonjski pevski zbori. Priredba se bo vršila po naslednjem sporedu. 1) Ob polu 4 uri otvoritveni pozdrav po c. kr, okrajnem glavarju gosp. Stefanu Lapajnetu; 2.) Strokovni nagovor deželnega vinarskega komisarja v Ljubljani gosp. Fr. Gombača; 3.) Godba; 4.) Petje; 5.) Prosta zabava. Da se omogoči čim večja udeležba, se je dolcčila vstopnina le na 60 vin. za osebo. Naj torej te vsestransko ngodne prilike nihče, zlasti gg. gostilničarji in vino-tržci, ne zamudi, in naj vsakdo se svoje znance privabi s seboj. Prihod dunajskega (ljubljanskega) vlaka v Postojno ob 3. uri popoldne, — Odhod iz Postojne proti Ljubljani-Dunaju ob 9. uri 39 min. zvećer, odnosno 10. uri 30 min, Zaključek po 6. uri. Uiiziie stvari. • (Najvišje poslopje v New Yorku.) Singer Ma-nufakturing Korop. v New Yurku zida poslopje, katero bode presegalo v visočini vsa dosedanja višja poslopja tega mesta. Novo poslopje te tvrdke, koje izvrstni šivalni stroji se prodajajo tudi v Rudolfuvem, merilo bode v višavi 694 čevljev in bode presegala najvišje dosedanje poslopje „Park Row" tega mesta za ceMi 212 čevljev. Spodnji del novega Singer-jevega poslopja obsegal bode 16 nadstropji, nad katerimi bode stal stolp 45 nadstropji visok. Edino še višje poslopje celega sveta ostal bode Eifelov stolp v Parizu. Zgrsdbeni stroški znašali bodo okolu 10,000.000 kron in bode poslopje v dveh letih dogotovljeno, * (Grozen potres v San Franciscu.) Po 5. uri sijutraj je bil 18, m, m. strahovit potres v San Franciscu (Severna Amerika), ki je zrušil skoro ves trgovski del mesta, Vsied potresa so popokale vodovodne in plinove cevi ter je vsled tega nastal po raznih krajih požar, ki se je strahovito širil, a vode za gašenje ni bilo, tako da so morali z dinamitom razstreljavnti hiše, da bi zabranili širenje požara. Mestna hiša, ki je veljala sedem milijonov dolarjev, je v razvalinah. Cele ulice 80 porušene, prebivalci so strašno zbegani, ker se je potres pozneje večkrat ponovil. V okolici so se vsled potresa pogreznile železnice na daljavo treh kilometrov, — Okrog 30,000 hiš je porušenih. Ubitih nekako 3COO, ranjenih pa 20.000 ljudi. Po najnovejših poročilih s» zapadni del mesta rešili plamenom. Tudi vl&ki so že začeli redno voziti ter so odpeljali že skoraj polovico prebivalcev iz mesta, — V porušenih delih mesta je popolna tema. Pri preiskavanju razvalin našli 90 čtmdalje \eč mrtvih. Polic ja je izpustila v vseh gostilnah opojne pijače v kanale, da se roparji in preveč žejni ljudje ne opijejo. 1000 mož se je oborožilo kot posebna policija za varstvo premičnin, ki neizprosno strelja na roparje in tatove, katerih je silno veliko. V šotorih, koder prebiva večina prebivalstva, se je pojavilo več slučajev k(iz in legarja. Predsednik Roosevelt je prišel z vsemi ministri v San Francisco. Za ponesrečene je z živili in stanovanji zadostno preskrbljeno, le obleke primanjkuje. General Founstou je poročal uradno, da je vseh mrtvih v San Franciscu in okolici kakih 10.000, Bližnja mesta so ponudila tisoč rodbinam iz San Francií^ca popolno preskrbo za eno leto. — V San Franciscu je bilo tudi mnogo Slovetcev, osobito Btlokranjcev ; o njih usodi ni znano nič natančnejega, • (Nravstveni in verski propad na Francoskem.) Kako propada na Frarct skem nravstveni in veiski čut, dokazujejo ti le podadki: Pariz šteje 2 milijona prebivalcev, svojo velikonočno dolžnost pa izpolni V<'maj 100 000 oseb, torej pet na sto, štiri ženske pa en moški Î Brez duhovna so pokopali prej v Parizu 3000 oseb, a zdflj jih pokopljejo vsako leto 17,000, kar znaša tretjino vsakoletnih pariških pogrebov, Sodnijskih zakonskih ločitev je bilo It-ta 1884, na Francoskem 1657, a leta 1902, so ločili sodnijsko 8431 zakonov. Na 62 rodbin pride ena ločena! V Parizu je rojenih vsako leto 18.000 nezakonskih, 30.000 izpostavljenih in zapuščenih otrok vzgajajo po zavetiščih. Najnesr^mnejše spise razširjajo v 160.000 izvodih. Hudodelstev so našteli leta 1880. na Francoskem 167.000 a leta 1892. je naraslo število hudodelstev že na 700,000. Hudodelstva se osobito množe ludi med mladino. Mladoletnih hudodelstev so našteli leta 1880. še 16.000, leta 1891. je pa bilo že 41.000 mladoletnih hudodelcev, med njimi polovica proti nravnosti. Pravijo, da se število mladoletnih hudodelcev pomnoži isako leto za 2000. Samoumorov je bilo leta 1884, se 7500, 1892. pa že 9000, med njimi 2000 ženskih samtumorilk. V desetih letih je poskočilo število otrok samoumorilcev od 140 na 460! Goljuiiije so poskočite v tem času od 1000 na 3300, tatvine, ki .so jih izvršili otroci, 80 se pomnožile od 6000 na 15.000, Vsako leto sprejmejo v poboljŠevalnice lOOO do 1200 otrok. Tako daleč je privedlo liberalno framasonstvo na nekdaj cvetočem Francoskem. Številke bolj glasno govore, kakor vsako diugo dokazovanje, kam pripelje ljudstvo protiverski boj ! Darovi za dijaško Ituiiinjo v Novem mestu. Veleú. g. ťr. Zorku, kapelan lû kron, Veleú. g. Audrej Hamuvfâ, župnik 10 krou. Veleć, (ç. P. Bernard Vuvk, prof v p. 4 krune. Veleí. g. Fr. Jarc, žapnik v p, 10 kron, Veleč, g, Martin Puljak, župnik vSíitii noïomeSki in smi- iïrflliMiiij tPiii potom nejiskrene toplcjSe «alivaljujemii preùBstit helski, preĚ. lurir. oo. íVnníiškflii.nn in Usmiljenim bratom, vsem P- n )ï(i- viiSim in uižim ii rail ti i kom, c, kr. profesorjem, p, n. gg. iimirovljeacem, slfiv. občinskima lantopnina Novog» mesta in Šmiliel-Stupifie, p. n. kk- smstupnikom slfcv. luestne liranilulce, P- ti. (ÇK. trtîuvcem in slavui mefiíauslti gardi in uje godbi za l'îfiMno ojiretiisti», slav. ,Dol, pernkemu drtíňtvii* xa, ginljivi íftlosiinlii pri biilnišni mrtvaítiioi in ob grste roke proda. HiSa je pripravna za kacega penzijonista ali uradnika. Zraven je tuđi do dva joha posetve, blev, svinjak in kozolec. Preda ge pa tudi sama hiša s sadnim vrtom. — Prodam tudi nad studencem v Žabji vasi zemljilće za stavbo hiš, na katerem se nahaja pesek in kamenje, po 1 krono kvadratni meter. '»-"Več se izve pri lastniku A. Nečimer v Žabji vasi ali v Rudolfovem št. 60. (tt5-4.i) rv P PU PP U JH lib (63-6-3J za trgovino z mešanim blagom, čez 14 let star, nekoliko nenaàkega jezika zmožen ter iz poatene Lise, ae sprejme pri J. Razboršek-U v Šmartnem pri Litiji. Voinja traja : dn, 6 dri -znajnavejšimi letal0O5inO6;grfljenjtni veliK^ansiými parnil^ „ vtliKípamílLlia-lMODlaum, Izjasnila daJezastQpnll^ FnQCUnÍQ nabijana j^iodv^rste-uiiccštvZa ^Orfhod iiljubljane v^aki ppnerfelek.tcirckú.čdr-tfK v tcdru. ■ki Ž - ^ > £ "âl - J: - •ÏSÎS «M " o áll! ?Q Pavla Andre C8iJ likarica (Glanzbiiglerin) stanuje v stari Mraraorjevi hiši v Novem tueatu ter se uljurtno priporoča za cenjena - naroČila. ' Trgovski iiceiiec ^ kateri je dovršil vsaj jeden gimn. razred, se sprejme za takfiišnji Tïitop v manufakturni in modni trgovini Jos. Morauc v Riidolfovem. (03-3-1) aamiisLojen, oženjen, dobru izvežtaan ludi za sejinarsko delo, sprejme se pri ^ Skušek, trgovcu v Metliki. Vavpta ali nadhlapca kateri kmetijska dela dobro uroé, zni polje obsejati ter je posten, pDden in zïost, se takoj sprejme. Uti bi moral po potrebi tudi sam delati. Prednuat, ima, samec, sprejme se pa tudi oženjen. Vešč mora biti nekoliko nemške?« jfzika v gOTorn. Več pove oskrbništvo v Poganicah pri Rudolfovem. (48-0-8) Vinogradniki ! Pozor ! Edino pristni gumi ©ior Galica, Rafija, Žveplo ter najnovejše vezi iz jute za povezavanje trt pri glavnem založniku Franc Kenda, trgovcu v Novem mestu. (87) Vajboljša pristna vina priporoča po najnižji cent Antonija Lakner v Kandiji gi^ nasproti žagi g. Košiček-a. («g-ď-d M. [ERilR v Domžalah — tvornica slamnikov — se priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročanje vsakovrstnih slamnikov. Cene nizke, postrežba točna. ^85-3-1) Hiša na prodaj v Rudolfovem z lepim senčnatim vrtom, prijaznim razgledom, zaprtim kegljiščem, lepimi Šibami, kletmi itd. — V insi je stara znana gostilna, ker je za ta obrt pripravna. Priporočljiva je tudi za zasebnika vsled vrta in lepega razgleda ter jako ugodnili pogojev in nizke cene. Kupec za ta obrt plača pri kupu polovico kupne cene, privatnik le tretjino. Ostanek se plačuje na več obrokov. — Več se poizve pri lastniku ét. 180 v Rudolfovem. Redkokdaj taka prilika za onega . . o-i« 11 ÎÎ i kateri potrebuje ^^ U ^ Ij 8 metrov dolg, 5 in pol metra širok, jako močan ter popolnoma v dobrem stanu po zelo nizki ceni. — Dobi se pii Vinko-tu Kaušek v Smolini vasi it. ll pri Novem mestu. Najboljši in najcenejši šivalni • « n s dobe se edino le v manufakturni in modni trgovini pri Ifi2.3.i> Jos. Morauc-u v Rudolfovem. f fi 1 ilSiSME M: 0 H IT' Q LMJ H. K! J O _ - okrajni zastop - EaiolřtlF« ^a^L Assio.ra.o„i MW^Uji^ f glavni trg • -p • ^g^MfllFr Generali g:lavni trg [I priporoča svojo bogato zalogo najrazličnejšega ^ niannfaktnrnega in modnega * Postrežba točna in solidna. Priporočam se velespoHtovanjem Jos. MoraUC Ll ( -24-9) Prodajalne se spoznajo na tej podobi, v katerih se dobivajo edino pravi SINGER-jevi šivalni stroji Singer Co. del. imM šivalnih strojev v Novem mestu, Glavni trg št. 88. {B5-2-2) Jože Lavriha, Dol. Nemška vas, pesta Trebnje, flfl Fnince-lii llolile doma iz Verduna, fare Stopiče, ne ve se kje bivajočemu, naznarya se, da naj naznani svoje stanovanje svojemu očetu, ali pa, da pride sam domov, da prevzame kmetijstvo, sicer bode vse prodano. (cssaj fiOHtiliia FEULIČ, Glavni trg. iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7 0. SEfOL izvršujejo. Ordinira vsaki pondeljek od 10.—5. ure. (37-9 6) BI ggsasasasiasasasasass 1 sasrasčtsHSHsasHSBSHSEsa Ključavničarsko obrt izvršuje že dalje áaaa v Nuvem mes! u na prostoru cekdanje mestne klavnice udanti podpisani ter si dovoljuje s tem slavno občiDstvo na njegovo delavnico opozoriti in ae ob enem naj-uljudueje priporoča v izvršitev vseg«, v t« stroko spadajoćega dela, kakor tudi v popravljanje vsakovrstnih strojev itd. Spoštovanjem Jakob Preželj, 105-3-3) Instalater za vodovode, ključavničar In monter v Novem mestu. as asËsËsHsisËgâ ||| ágáŠHffžgžsĚšgsášHšĚšáš LEPO APNO ~ imaïedûo na razpolago od i. aprila nadalje do sv. Mihaela V graščini v Hrsliinu pri Uiidol-fovein se proda (77.2.2, ZEN8KE LASE zmešane in rezane, kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las naj se prepriča, da plaCajem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasaljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem načinn. — V zalogi imam najfinejša mila svetovnnznane tvrdke H. Kieihauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo lilijino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za obleko m mnogo priznano tekoćino Bay-Rum, katera rabi pnti izpadanja las in oCišĚuje prliut. SpuStoTanjem se pri poro čiijem Ivan Svetec, brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše). Zdravje je največje bogastvo! Zdravje je n^večje bogastvo! KAPLJICE SV. MARKA. (266-20-11) Tn [jlasovito in tiedosogljive „Kapljice sv. Warka" se uporabljajo za zunanjo in noiranjo vporabo. Osobito o (i 8 tra n] nj ej o trganje in kaljenje po kosteh, nogah In rokah, ter lílečijo ?íiakí Klavobol. Une delnjejo nedoBe^jljivo in a)iaH(iiiijB[i<> pri boleïnîL na želodcu, uUlažujejo katar, urejnjejo UmeEke, udjiravijo nadubo, bolečine in krče, pospeSujejo in ztioljSujejo prebavo, Ëistijo kri in ûreva. ťr^ženejo velike in male glints, ter vse boleiiii, îïvirajofe oii glist. Delujejo iiboriio proti hripaTonli in Pfeljlijejijii. IjeCi,jo vse bolezni na jetrih in »leiib ter kůliko in eSipanje v ielodcn. OdpraTiio mko mrzlico íd vse bole«oi, ÍErirajnĚe ođ mrilice. T® kapljice ao najbo^jJ5e sredstvo proti boleznim na maternici in iiiidronn, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meSianaki in kmetski biSi. Dobi!« se flftmo: Mastna lekarna, Zagreb. — Itaditega iiaj ee uaroiia naraïnoat pod naïlovom: „Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg iiev, 50, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kakur 13 atekleuic se ne pošlje, Oeua je naslednja in sluer franka postavljeno na vaako poštu : 1 ducat (12 stekl.) 4 K — v || 3 ducati (36 tiski.) ]] K - v 2 ducata (24 stoki.) 6 K - v || 4 ducati (49 stekl.) 14 K 60 v 5 ducatov (60 stekl.) 17 K - v Na razpolago imam na tiaořa priïnalnih pisem, katerib mi ul mogoSe radi pomanjkanja prostora navesti. Zato navajam sanio imena "«katerih goaporiov, ki ao np^irabljali ^kap'jioe sv. Jhrka" z nsj'loljSim vspebom, ter popoliioina ozdravili: Ivau Baretinčid, nSitelj; Btjepan BarîÉ, ^"pn k; Ilijtt Jlauiii, opaskar; Janko KiSulj, kr. iiadlogar; Stjepan Seljanifi, seljak; Sjfija VnkeliÉ, Šivilja itd. itd, MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg št. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno leta 1360. Zahtevate pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo (iei-16-14; 2 Eïiaeiko Ono je zajamčeno čisto in brez vsalte šl