Slomšekov spomenik Kar smo Slo^enci dolgo želeli, kar smo že teško pri5ako7ali, to se je po I21etnem odlagauju arečno izvršilo. Šloinaek, ta apostolski pastir, buditelj, pesnik in pisatelj slo^enaki, ima 87oj dostojen spoinenik. H^aležnoat slo^enskih rojako^ mu ga je po blagodušnib darilih omialila, apretua dlan alo^enskih umetniko7 iz^rstno izdelala, vstiajua ski-bljivost 7 ta namen odbranib mož srečuo poata^ila. V ceik^i, katero je rajui Slomšek do časti stolne cerk^e po^zdignil, 7 presbitariju na odličnem mestu stoji gla^ni spomenik Slomšeko7, — 21 junija ob 10. uri predpoldnem bil je 87e5ano razkrit. Veselje 7seh na^zocih ce: tilce7 Slomšeko^ih bilo je 7eliko, ki pa goto^o odme^a 7 srcih 7seh dobrih Slo^ence^! V mariborskej čitalnici je z^ečer ob 8. uri imela biti rBeaeda" in sla^ni naa rojak g. dr. Bleiweis bil je pioaen go^oiiti sla^nostni go^or. Toda, kakor dopis iz Maribora kaže, narodna s^ečanoat bila je prepo^edana, in g. dr. Bleiweiss zarad bolezni na očesib ni mogel priti. Blagi mož je pa 7endar hotel nekaj pripomagati in je poslal pismo, ki bi se bilo moralo čitati zbranim gospodom. Ker se tudi to ni moglo zgoditi, zato ga tukaj obja^imo: ,,Ker mi ni mogoce, kakor bi bil rad, osobno pri5ujo6emu biti pri 87e6anosti, ki je odkrila spomenik možu, katerega mati Slo^enija ateje med najljnbae siuo^e 87oje, 87. Cerke7 naša pa kot 7ladiko 7sega po volji Božji, zato naj mi 7elečastita sknpščina do^oli, da 7saj par 7i-stic pismeno položim na podnožje krasnega spomenika, pos^ečenega neumrleniu našemu Slomaeku, premilemu s^ojemu prijatelja skozi 20 let! Mož, ki je delal toliko in do^iail toliko na alo7st7enem polji za blagor naroda s^ojega, kakor Slomsek naš, ži^el je za 7se 7e5ne case: njega ime 8 zlatimi pismenkami zapiaano stoji 7 zgodo^ini alo^enaki! Po delih 87ojib in spisih 87ojih poata^il si je aam spominek ,,monumentum aere et saxo perenniu8" (spomenik moSneji od rude in skale). Da pa 7endar tudi potomcem nasim se obrani podoba moža, 5egar srce je tako ži^o bilo za narod nai, to je^čin sl. odbora, za kojega gre mu iskrena zahvaia 7sega slo^anskega 87eta. Cast in h^ala pa gre tudi mojstru Zajcu, da je umetni njego^i roki ob^eljalo, posta^iti nam Ijubljenca našega pred oči tako, kakor je 7 življenji bil, in s tem se izpolnila ne le nas 7seh želja, temuc tudi želja sama nepozablji^ega 7ladike, ki z nebeakih 7išin na naa gleda. Če me 7praaate: kak6 to, daizpolnila se je želja Slomšeko^a satna, dajem Vam na to odgo^or iz pisma, ki mi ga je rajnki 7ladika piaal 5. junija 1853. leta. Takrat sem izdajal nEoledar6ek slov.", ki sem ga kin6al 8 podobami najizvrstnejših pisateljev naaih. Naravno je bilo, da sern tudi Slomšeka prosil, naj rai blagovoli za nKoledar6ek" leta 1854. poslati podobo avojo. Na to mi je odgovoril tako : ,,Ceravno se dolžnega čutira, po avoji slabi mo6i podpirati vae, kar je dobro in koriatno, in tudi mene smete šteti med tople prijatelje ,,Eoledarčka", vendar mislim, da gre drugim možem prednost pred menoj, da jib v podobab predatavite slovenakemu svetu. Zraven tega pa je se neka druga okoliš6ina, da ne morem izpolniti predrage mi Vaae želje, in ta je, da nimam nobenegapravdobiega portreta svoje oaebe, zakaj tisti od leta 1847. ni dober in bi ne ugajal ne Vaaim ne mojim prijateljem, ker bila bi podoba, na kateri bi bil edini moj podpis, kakor Nemec pravi, ,,getroffen". Vsak bi rekel: tako ne izgleda naš Slomaek! Potrpite tedaj z menoj, da pridem do tega, da Vam morem poslati nein woblgetroffene8 Portrait". Ta beseda, predragi moj gospod Janez, pride iz srca." Danes, gospoda moja, ae nam je odkrila izvrstna podoba ljubljenca našega, a žalibog, ne več živega, ampak — mrtvega, in edino to nam je v tej britkosti tolažba, da 24. junija letoanjega leta ae izpolnuje želja njegova od 5. junija leta 1853. Da, da! rea — vea kakor je bil, tako ga gledamo v apomeniku. Na srce ima položeno avojo desno roko, kazaje s tem, da v svojem srcu je nosil uarod svoj ves čas svojega življenja! Dovolite mi, čeatiti rodoljubi, da ae par vr8tic iz pisem njegovih Vam podam za slovo na pot. Čujmo njegove beaede, ki nam naj ae dandanea bodo vodilo! ^Odvračajmo narod naš — mi je pisal — da ne nemškuje, da domače nehvaležno ne zaničuje in le ptuje ljubi". ,,Bog daj Slovencem pravo slogo, le ona nam zagotovlja boljo prihodnost!" ,,Ostanimo verni katoličani, zvesti Avstrijani in pa trdni Slovani: to trojno naj bode naše; vse drngo nam bo navrženo!" V zadnjem svojem pismu od 1. avgusta 1862, tedaj 7 tednov pred smrtjo, me je preblagi knezoškof vabil na obletnico Mariborake čitalnice, pa mi med drugim piaal: ,,Vi, prijatelj, ne veste, kake nadloge pri nas imamo, vendar zaupam, da uas ne bodo potlačili: ,,poat tenebraa spero lucem" (po tminah zaupam zagledati Iu6). Ni nam ae napočila danica mila, ali napočila nam bode, ako se zresto držimo Slomšekovih zlatih beaed. Zato alava, trikratna slava Slomaeku!" Dr. Janez Bleiweisa.